Poitalna plačana v gotovini '.Si F'-i ' LETO XV / 1937 / JUNIJ Ob 20 letnici deklaracije / Ljuba Prenner: Mejniki / Lucija Petelinova: Lepoti / Draga Hudales: Cilinder / Anica SalmiC: Spominu / Iva Brešča-kova: Naša pomlad / Z. P.: Zgodovinski razvoj slovenske ženske knjige / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna priloga, krojna pola Dober nasvet -rStevliamVam predlogiOčistite ■»WMW UttBWPli SI enkrat svoje zobe z zobno pasto Chlorodont in če bodo Vaši zobje izgledali v nekaj dneh bleščeče beli, boste veseli da ste sledili mojemu nasvetu. Kljub veliki čistilni moči CTIorodont ne načenja dragocene zobne sklenine. ker je čistilno jedro te zobne paste mehkejše kot zobna sklenina Poskus prepriča. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri._ Domači proizvod O r O d O n t Ko se bliža čas za vkuhavanje vsakovrstnega sadja in sočivja Vas opozaijamo, da so v to svrho najbolj pripravni svetovno znani originalni Weck-ovi kozarci « Tarstreno znamko katere dobite v poljubni velikosti z vsem priborom pri sledečih tvrdkah: T Ljubljani: Schneider & TeroTŠek in Arg. Agnola v Mariboru; Pinter & Lenart; T Celju: Josip Jagodič; T Ptuju: Anton Brenčič. V potrebnem slučaju zahtevajte iiustr. cenike, ki so Vam brezplačno na razpolago. Cenjene gg. naročnice prosimo, da si odslej natančno ogledajo naslov na ovoju. Poleg naslova bo navedba, do kdaj je plačana naročnina. Prosimo, da plača vsaka čimprej svoj zaostanek. Prav posebno opozarjamo na to tiste, ki so tako zelo občutljive za opomine. Ne pozabite, da se Ženski Svet vzdržuje samo od naročnine in da neredno plačevanje ogroža njegov obstanek. Prosimo torej, da bo Vaša naročnina vedno pravočasno poravnana! El LJUBLJANA / LETO XV / JUNIJ 1937 30. maja smo Slovenci praznovali dvajsetletnico majniške deklaracije, spomenico, s katero so takratni slovenski in istrski hrvatski poslanci Jugoslovanskega kluba na Dunaju zahtevali v odločilnem letu svetovne vojne politično samostojnost Jugoslovanov v okviru stare monarhije. Potrjena od ljudstva na številnih shodih v vseh naših pokrajinah je postala ta deklaracija pravi plebiscit za zedinjenje ter za samostojno, demokratično urejeno državo južnih Slovanov. Slovenske žene so s posebno vnemo in požrtvovalnostjo širile zahteve, izražene v deklaraciji, med slovenskim ljudstvom. Nabrale so preko 200.000 podpisov na solidarnostno izjavo. S tem so že takrat dokazale svojo politično zrelost. Vendar je njihova zahteva po politični enakopravnosti, obljubljeni v ustavi nove države Jugoslavije, doslej ostala neizpolnjena. Naj ob tej priliki ponovno izrazimo svojo zahtevo, da se nam priznajo politične pravice in dovoli vstop tja, kjer se delajo zakoni in odloča usoda nas in naših otrok. Ob dvajsetletnici majniške deklaracije naj sedanji težki položaj našega naroda spet združi žene v boju za naše skupne narodnostne in gospodarske zahteve. Mejniki Ljuba Prenner (Dalje) Naškov Franek, dvanajstletni sin učitelja in organista Naška, je bil zlezel že pred zvonjenjem po stopnicah mimo kora na cerkveni zvonik. To je bilo sicer strogo prepovedano in, ako je mežnar, „okorni Tinč", zalotil koga tu gori, ga je zuhljal in nalomastil — a kateri fant bi iz strahu pred mežnarjem ne lezel v cerkveni stolp? S stolpa je tako lepo gledati naokoli, pljuvati na mimo idoče, mazati s svinčnikom po zvonovih, metati tja doli odkj-hke zidu in drugo nesnago in, kar je glavno, loviti netopirje, ki so se visoko v stolpu obešali na šperovce in trame . . . Franek se je bil naslonil skozi Jino, da bi ujel čim več razgleda. Videl je ljudi, ki so priliajali k večernicam, Bendietove otroke je videl tam doli in poklical bi jih, če ga pri tem ne bi opazil okorni Tinč, ki se je tudi približal stolpu, da bi zvonil. Zamajali so se zvonovi poleg njega in kljub temu, da si je tiščal ušesa, ga je bronasti grom v taki bhžini skoraj pritisnil k tlom. Kar vrtelo se mu je v glavi, ko so tolkli kemblji, in brezkončno se mu je zdelo to zvonjenje. 129- Končno so nihaji le pojemali in kmalu si jo .siriel «prostiü iihljc, a mu je še vedno brnelo po glavi. Sklonil se je spel skozi lino. Prav ničcr sar ni bilo videli. Zaspano mačo je leno lezlo po strehi kaplanije. Nekje na (Liugem koiicu mesta je lajal razdražen pesi Dolfičas je bilo tudi. lu. Odš(!l je k diuffi lini. Odtod je videl šolo, žnpnišče. del pospodurskih poslopij in pioli Jvorišćn obrnjene strani hiš. ki so stale od Lournierja do Merlia na gornjem trgu. Kaj pa je toi' Franek se je sklonil še niže in napeto opazoval. 1'se-nično-rumenr šop las mu je silil črez oči. nesn-pno ga je vrgel nazaj in strmel v farovški vrt pod seboj. To je vendar nori Engelmanov Jaka, ki je preplezal plot in si dal nekaj opiaviti v 1'arovški šupi ... Cudnol . ■ ■ V tem so prirOpotali po lesenih stopnicah trdi koraki. Okorni Tinč! Franek je planil od line v temni kot za velikim zvonom in zadi-ževiJ sapo. Za eno stopnišče pod zvonovi so se koraki ustavili. Mežnar jt; na»-vijal stolpno uro, potem je pa spet zropotal po stopnicah navzdol. Franek si je globoko oddahnil. Še enkrat je smuknil k lini. da bi videl, kaj počenja ta sumljivi Jaka. Čemu je pri belem dnevu plezal preko tarovškega plota? Ali je hotel krasti? Ali ne bi bilo prav, da bi M kar po većernic.ah pri dekanu zatožil? Sklanjal se je skozi Hno — Jake ni več. Sedaj bi bilu najlepša prilika neopaženo priti iz zvonika. Dekan je pri večernic.ah, mežnar pa v žagradu. Z lin pa skoro ni bilo mče.sar videti. Tiho in previdno je lezel po stopuicah navzdol, in se rahlo uprl v železna vrata, ki so vodila na kor, kjer je sedel oče pred or-glami. Za čas večernic bi se skril za orgle in čakal, da oče in pevke odidejo, potem bi šel za njimi. ■ Železna vrata se niso vdala. Pritisni! je na kljuko — zaprto. Nenaden strah rnu je šinil po ndih. Mežnar je zaklenil,^ nocoj ga ne bo več v stolp, vso noč bo moral prebiti v cerkvi ~ joj! Ze so se niu solze nabirale v očeh. če bi sedaj bunkal in klical, bo doma tepen^ Mačeha ga bo. pa še kako! Če ne pokliče — joj, v.so noč v cerlcvi, kjer straši! Mari a pomagaj! Mamica v nebesih, prosi zame! .ljubi Jc.zus, usmiljenje — dragi, ljubi angelček varuh moj, saj ne bom nikdar več klel, nikdar več grdo govoril, nikoli žalil očeta in mačehe; nikoli vcerkvi po drugih gledal, šepetal in suval naOkoli ■— oh, nikdar več! Vobachovemii otro!cu ne bom nikdar več grozil s parldjeni. tudi lagal iie bom in niti enega sladkorja, niti enega krajcarja ne ukradeni več doma niti ene jabolke z Marin-čevega vrta: Ljubi Jezus, pomagaj! .Skozi trepetajoče solze jo prisluhnil ob vrata. Še vedno je molil gospod dekan litanije in ljudje so odgovarjali: „Prosi za nas!" ..Prosi za nas!" je ponavljal Franek v svoji ječi tako iskreno kot še nikdar. J.ifanij je bilo konec. Gospod dekau je molil sedaj iz knjižice cerkveno molitev, Id jo je Franek dobro poznal, Nenadonia je kar presekalo njegovo molitev, ki je sledila dekanovi. Kdo pa tako krathpa. kdo pa hodi tako trdo, da kar odmeva od kamenitih tal? Pa ne, da bi aka uganjal v cerkvi svoje burke? Franek je ])ritisnil telo šfe tesneje k vratom in napeto poslušal. Koraki so daleč ■ nekje pred oltarjem utihnili. Kaj je to? V cerkvi prične šumeli, mrmranje raste v glasno žlobudranje, i>cžeži koraki drsijo in cepetajo, molitve ni slišati več in — kaj? Nekdo je kriknil, jeknil. Kaj pa ta divji sunder.tij 130 • doll ^ ce,kvi. vse vprok govore, glasno, nck.lo spet kući letdiiie m tidi noki' kakor da se podirato kleealniki v klopolif , . . . NcralÜmljn-a L., pa jc pn,da Tolkd ,e . rokarn. x,ata lu vpil napol lila/x-ii s straiii.in sla.oin, ki gaje bain iistiasil ■•Ata--^-Meil OčeJ^A—tai ■Manta^-Mium-pmaJ A-.ml . , . Šunde/ v cerk^ je že pojemal, veäiio bol, so se .^ddaljevah ^rafa in od zutiaj je prihajalo kiSam sedaj; ^^^^^^ ^ . paTO zarjul. Nekaj strašnega se je moralo zgod.tv - sein! Mrieno je tiščal k ,vratom med. ram^ iTcasa slepo iunil z nogo ob trdo »e^zo, ki. se nr vdalo mti^.^^ . mezinca. KiTj bo?: Kako, äa ga ;oce ni čul^ Kako. da ne pride ponj f Kaj jetam zun4?; Snirt?::0—; v- ■ VÄ^tö Šupi se je VMo seno/Kot;nož oster plamemčekprer(«al ■ skodlasto streho in v hipu j« bilo vse v krvavordecih ziiUjih. ^be preden so se izrinili .ljudje .skozi cerkvena; vrata na p an, - je, bila supa^ vsa^v ogntu. Debel, črnkast dim se je. smrdeč valil nad mesto Od bv- Heien^ . " pl le zavel moCah, suh^veter, še:zagnal y. ogenj,^ zavrtel.plamene.- in Jiti . vrgel na vse- strani. Goreće skqdle 'so letele kot pisana baiidera-na. strehe in na dvorišča in nenadoma je gorel ves trg .okrog cerkve. Streha na . cerkvenem stolpi! je zaškripala in odtod je obhznil plamen borne slam- r . nate in skodlaste strehe v stisnjeni cerkveni .rilici, ki je yuekaj .trenottah. Živo žarela. . . ,, v.. . . v Plat ^ona je že davno utihnil.. Bron se Je . topil v viowm» sipe na... hišah so popokale in se žvenketaje drobile na razgreti tlak, Cxbrelo je od. Vobachovega hleva do Lournierjevega skladišča,^ kjer so se z gromkim pokom razleteli petrolejski sodi. :¥e.s farovž je bil v plamenih, isto. tako kaplanija onstran cerkve in vse bajte v cerkveni ulici. Vnela so se tudi že Braiačeva gospodarska poslopja, vsa desna stran mesta je bila v nevarnosti, da pogori do tal; In veter še: vedno ni odnehal. . , _ Brezumni so tekali ljudje, .ki'ičali in divje jokali, Uicali imena.m vlačili iz Mš, kar so mogli- Pred cerkevv se ni nihče .vec upal; tam je. gorelo najhuje.:-^ tele, ki so ga biH nekje izpustih iz hleva, je končalo pred/cerkveiiimi vrati. - ; . ■ - a-edi trga je bilo vkup nametano, kar je mogel kdo resiti. Krflve . so mukale, zbrane v čredo — nihče ni pazil več nanje. Prasici so. hlastno bušeči bežali vse vprek, drli ljudem pod noge in izgubljMe kokosi so. zmedene frfotale okrog ljudi, ki so bili že vsi poblazneh. Drug drugega niso poznali več, ženske so kričale za svojimi možmi m oceti, otroci so rezko cvilili, možje sd kieh. Nihče Nekateri šo bežali iz mesta. . • ir i- Šribar je vlekel žeho in otroke proti Legnu na: Logaijevino. Jiam bi sicer ž njimi? Saj je pri Merkovih tudi že gorelo v mestu m mogoče ostati! Pri Bradaču so se sicer vnela šele gospodarska poslopja, a m dvoma, da tudi hišo zgrabi ogenj; potem je uničeno lepo pohištvo, obleka in vse, kär sta si z Maliko prihranila. . j u Na eni roki je nosil mlajšo hčerko, starejšo je podil pred seboj, Ženo je vodil ob desnici: saj je bila še slaba od poroda in zlomljena. . . od groze. „Mama.!" .je jokala ves čas. -Moj ; Bog,.. saj ^je;, sama maü,. tu v naročju nosi najmlajše, ki venomer veka. To Je bila nedelja! he pred .131" dobrimi štirimi urami je mirno ležal na zofi in zadremal bi bil, pa ga je predramil krik: „Gori!" Vsak je kričal, vsak je vpraševal in nihče mu ni povedal, kje. Moj Bog—sredi mesta! Bežal je proti gasilskemu domu, tam^ je brivec Vybiral poveljeval in kričal na ljudi v nemških, slovenskih in čeških psovkah. Cevi seveda vse za nič, ljudje zmedeni in neubogljivi, vsak je hotel ravnati po svoji pameti, vsak drugi je poveljeval. Preden so našli opravo, šleme, pasove, je že potegnil veter in prepozno je bilo za gašenje. Štirje močni fantje — Slancerjev, Merk in dva kovaška pomo-čnika, so se zastonj trudili, da bi prijela brizgalna. Na Mollovi in Engelmanovi strani se še ni vnela nobena hiša. seveda bo obvarovana tudi „ravbarska" ulica. Šribar se je oziral nazaj — strašno je bilo videti odtod požar, kakor da bi bil gorel ves sveti Zvonik se maje, maje, strahovito zaropoče, da se do sem gori tako strašno čuje — tramovje se je sesulo. Ni, da bi se še oziral nazaj. Omahlji%'o je stopal naprej, na eni roki otroka, ob drugi ženo, pred seboj pa spet otroka, ki je venomer jokal. Srečavali so ga ljudje. Nihče ga ni pozdravil, gledal je vsakemu v obraz. Kako trda od radovednosti in od napora hitenja so bila ta lica: čimprej biti v mestu, čimprej videti, izvedeti. Poznal ph je, prosil bi, da mu pomagajo, da mu pridejo vsaj povedat, ali gori tudi že Bradačevina, a nihče se ni ozrl na njegovo revščino. — Sicer smo gospod Šribar, danes pa nič, kar naprej so bežali, komaj da so ga s površnim pogledom ošvr-knili. Kaj to? Tega bomo še večkrat videli — zdaj le naprej, v mesto, tam je videti nocoj to zanimivo grozo, kakor je še ni bilo nikoli. Tako betežen in proseč je prišel nazaj na Legen, ki ga je nekoč zapustil mlad, ošaben in prepričan, da se sedaj pričenja njegovega življenja najlepši del. A uocoj bo tako varna ta trhla streha tu gori. Na vrhu pred hišo je stala stara Logarica — še vedno je ni bilo uklonilo življenje v dve gubi — in gledala v dolino. Oči si je zasenčila z roko in gledala tja doli v nesrečo in gorje. Ko jo je Šribar zagledal, so se mu oči zalile s solzami: „Mati!" je kriknil onemoglo. „Hvala, hvala Bogu", se ji je utrgalo iz srca. „Da si le prišel, da si le zares priseli" Doli na cesti so zadoneli zvoki gasilske trobente. Tujci so prišli na pomoč. * » » Ko se je z gromkim, rezkim in glušečim tre.skanfem in bobnenjem podrlo tramovje zvonika, se je prebudil Naškov Franek iz nezavesti. Poskusil je bil izpodkopati tla pod vrati, a ko je odgrebel tanko plast prsti, ni mogel več naprej ker so se mu upirala zidana lla. V onemogli besnosti je poskušal s peto, z nohti — nič. Jokati ni mogel več, tulil je se hripavo; a ko se je spet predramil, se fe zgodilo nekaj strašnega. Prasketalo je, tako grdo m strašno je prasketalo in bobnenje je bilo tako bhzu — nenadoma se mu je vse zameglilo pred očmi. Brani! se je s tem, • f "bema rokama tiščal usta. nos in oči, a debeli, črni dim, ki se je vabi skozi odprtino v stropu, kamor so vodile stopnice, se je zgoščal vedno bolj in mu silil v grlo: začelo ga je dušiti ... 132 Zunaj naokrog je bil že mrak. Mesto je še vedno gorelo. Veter je bil popustil in tujim pomagačem se je bilo posrečilo, da so omejili požar. Vsa cerkvena ulica in na trgu vse gori do Merka: Vobachovo, Wieslerjevo^ Rednakovo in Lournierjevo je postalo pogorišče. Heinz je bil gledal v pisano bandero. Hipno ga je nekaj prešinilo. Zdaj! Zdaj! V teli plamenih, v tej nesreči in nadlogi! Zdaj! Ves popoldan ; e že strmel v ta pogorišča, tekal naokrog in se delal, kot da ne ve, toga išče. Povsod ogenj, neskončno krvavi ogenj, vrišč plamenov in solz, prasketanje živili zubljev, pisana bandera podgoriške usode, končni krik vseh njegovih pesmi. Vse, kar je stalo tako ponosno tu, kar se je šopirilo v revni, malomeščanski nadutosti, vse, kar so pridne roke, varčnost, lakomnost in sreča zgradile, vse splameni k nebu, naj splameni še on, naj bosta oba jutri razvalini, kakor vsa ta njuna Podgorica. Nocoj daje Podgorica simfonijo v svoji najbridkejši, najtežji in naj-iskrenej.ši lepoti, naj ji da še lastno življenje ... za njim pa nič, morda še rekviem . . . Najti jo moram, saj sem jo vedno našel, ko se je kedaj kakšna stvar v meni pretrgala na dvoje, in nocoj se trga vse, kar je, vse to zadnje, kar mi je še veKkega doživeti. Seveda! Vsa zmedena je stala v luči plamenov in gledala kakor blazna, nikdar še ni gledala tako. Menda se ji vrti! Njenega moža ni blizu, tuji ljudje hite mimo, kriče, se jokajo in tulijo. Ali jo je strah? „Edita!" je poklical in slišala ga je takoj. Obrnila je glavo k njemu in ga neskončno trudno pogledala. „Heinz! Mimo je vse ..." Ali je razumela ? Ali je res iskreno tožila, kako škoda je, da je vsega konec in da sva že klaverna pogorevščina ? „Pojdi, pojdi z menoj!" Napol jo je vlekel, napol nesel in šla je, se dala voditi in peljati ven iz mesta, mimo pokopališča, ven daleč v Vilunjsko dolino, daleč stran od Podgorice, kjer je nocoj ves pekel. Jokala je silno vso pot in, ko se mu je pod onim visokim hrastom na obronku Šmohornice zgrudila v naročje, jo je s težavo razumel, ko je zahlipala. „Ah, Heinz, umrla bi . . . saj sva oba tako stara ..." Heinz ni odgovoril in sedaj je menda začutila tudi ona požar, ki je divjal v njem. Vsa zmedena mu je segla s prsti v lase in skrila obraz ob njegov vrat. Tak je bil! Kako ne bi mogla biti od vekomaj samo njegova. Visoko na obzorju je rdelo nebo, pod katerim je vzdihovala Podgorica v nesreči in nadlogi. II. del 12. Tempora mutantur 11. maja 1910. Podgorica — Untersberg je danes slaven kraj, o katerem bodo še teden dni pisali avstrijski in nemški časopisi in današnji dan je izmed najslavnejših v zgodovini mesteca; le žal, da je bil slavljenec že mrtev. Pred enainpetdesetimi leti, nekako ob tem času, se je bil narodil v eni najstarejših hiš v gornjem trgu, natančno na današnji dan pa je pred desetimi leti na Dunaju umrl Heinz Moli! 133- Morcla pa tudi — hvala Bogu, da :je bil mrtev. . . . . . , . lü će bi bil mogel danes stopiti i/, groba iii priti v Podgonco, kaj bi bito? Ne pripeljal bi se bil več v Vobachovi poštni kočiji, ampak z vlakom po novi progi. Rezko bi bilo zapiskalo i?.: nadiišljivc, Irebušaste lokomotive ž lijastim dmmikom, iz katerega je korajžiio in samozavestno puhtelo nad četverimi vagončki tam ob ovinku, ki se za jijim tik pred : Podgorico odpira Vilunjska dolina. Odurno bi bila cvilila kolesa po zao- ; kroženeiii tiru, potem bi bila z;aropotala v pojemajoči hitrosti pred postajno poslopje, nad katerim je bila pritrjena dolga tabla z napisom: Stadt Untermberg— Podgorica — mesto. - , , - Vlak se je ustavil, zadnji sunek je še preti-esal vrsto, da so se sklepi žvenketaje zamajali, in iz odprtih vrat so se vsuli ljudje. Ko so se kplesa vlakca spet škripaje premaknila, ši šele videl, kohko jih je bilo. In. to. še niso bili ,vsi! le sinoči je prišla cela množica, sami imenitni tujci, eni so se pripeljali celo s takozyanim „avtomobilom"^ kaj takega svet ; se ni videl tod! Tudi iz okolice, jih je prišlo mnogo past. radovednost. Recimo, da je mo.ž: med njimi! To bi bil gledal! Toliko tujih obrazov in toliko izpremenj enih his in nhC, ki so se nabrale okrog cerkve sv. Ehzabete, ki je .z novo se bleščečim in še vedno šiljastim zvonikom strmela nad novimi, ž opeko kritimi strehami proti majniškemu nebu! Starega mestnega obzidja ni bilo več. Tudi znamenje ob njem, kjer: je bil leta 1811. ustreljen Gottfried Puck, so prenesli h kapeh sv. Antona Puščavnika poleg mestne cerkve. In okrog cerkve ni bilo več starega pokopališča, niti stare šole za njim, ki je bila tako. iiizka, dä so se; svoj-čas fantim, med njimi tudi sam, spuščali iz prvega nadstropja na pritrjeni vrvi skozi okno in splezali spet po njej v šolsko izbo nazaj. Namesto te stare šole je Stala sedaj tu nova mestna ubožnica s svetlirnl okhi m., visokimi, hladnimi hodniki, ki so pa kljub novosti pričali o revščini. In tam, kjer je bilo nekdaj staro podgoriško pokopališče, je bila zdaj nova . nemška šola in, če bi bil vprašal, kaj pa okoliški otroci^ bi si bil lahko ogledal okoliško, tako zvano „slovensko šolo"; ki je bila nastanjena y starem Hoheuthurmskem gradu. Tam je kraljeval liadučitfelj Bende. Raz-'i-ajal je in kričal iia zelo učinkovito bistiil glave zaupanih mu učencev. ' Ji zvedel bi bil, da se. Otroci iz obeh šol včasih zravsajo med seboj na cesti ali po grapah, da se obojni učitelji od časa do časa postrani gledajo in tla pošiljajo tisti, ki so kdaj na katerega izmed podgoriških mogočiijakov jezni, iz kljubovalnosti svoje otroke v „slovensko" šolo, kjer se pa nena-ščine prav tako dobro nauče kakor v „nemški" šoli, kapior pošiljajo svoje otroke tudi nekateri kmetje, hoteč se tako prikupiti C. kr. oblasti; In če bi bil stopil Heinz na trg, bi bil videl, da je na gorenji strani od Lournierja do Merka vse novo in da imata na dolenjem trgu Bradač in Marine najlepši hiši. Zato so bile tem grše in bornejše na drugi strani, še vedno take kot preti požarom, krite s skodlami in nizke, kakor da so se sesedle. In smešno je bilo videti ria tej strani že košato drtivje, na drugi pa Še sadike v razvoju, za katerimi so se bleščale nove hišne dym in prijazna pročelja, Predv.sem pa cerkvena ulica, kako močno se je iz-premenila! NaniBsto zanikarnih, napol raztrganih bajt šo .istale sedaj v dveL ravnih vrstah ob vsaki strani razširjene uhce enako visoke, čedne hišice, ki so si bile slične kot čevelj; čevlju; Po istem načria jih je vse sezidal laški stavbenik in zato je bilo videti, kakor da so bde kupljene, na trgu. Pa čemu bi bila Podgorici individualnost ! Red je najlepša stvar in kdo bi mogel oporekati, da iii tä cerkvena ulica slika vzornega retlu. Le na dveh krajih je bila, vrzel, Dva izüed prejšnjih lastnikov, zidar in 134- pifani fliiTinikar Pahernik; sla si dala pii občini tisoč five sto kron izplačati: Zidar jc odšel, dimiiilcar je pa denar zapravil in čepi sedaj v mestni ubo'/nici. vllavbarsko" ulico bi bil našel tako; kot je bila. V se bajte razü-eseue, grde kot nekdaj, ljudje v njih opravljivi, nezadovoljni in o j stran potisnjeni kot nekdaj. Tudi nekaj takih deklet je še. tam — lepa Sedlarjeva Nežika je postala grda babnica, ki je vžeia za inoža grobarja, suroveža in pijanca. A kakor je bil pijani Grega- siten in surov do drugih, tako s6 jš bal Neže in kadar je pri Sadlerjevih padalo, je padalo po Gieguiem hrbtu iu Neža je b'lä, ki je vihtela krepelee. ' ^ Za deveto predpoldansko uro je bila danes napovedana v farni cerkvi sv.: Elizabete slavnostna inaša zadušnica za njega, pokojnega umetnika, čigar posmrtna slava še je raznesla tako daleč. Gotovo bi bil stopil tudi sam v čerkev, :: Ko je odbilo na zvoniku deveto, so prišli iz poslopja mestne občine, preko trga k cerkvi črno ofrakani gospodje s cilindri in glacerokavicami. Za te je moral okorni Tinč, farni mežnar, pokriti-s slavnostnimi rdečimi prti nove klopi, ki so bile po starih vzorcih izrezljane v poznem gotskem slogu, po okusu gospoda dekana Gomzeja!. Pol eg prožnih, jo uglajenosti in eleganci se odlikujočih tujcev je stopal gospod Kari Engelmah s spremstvom, okrajni glavar, oba sodnika, davkarja, advokat dr. Honig, Stari, napol sle^t dr. Macik, dr. Peter Marine, oba zdravnika -^ aha, to je bil tisti doktor bušec, ki je svoje dni stanoval pri dimnikarju Pahemiku v cerkveni ulici; sedaj je bil menda Bradačev zet—^ nova šlovenška kolonija! Tn tu so bili še Pirši, Wommer, Hanneiiian, Rudolf Niess, njegov sošolec, mladi ing. Erkman, stari Werner, Edmund Vobach, sin starega, nosljajočega hotelirja Vpbacha,^ki je menda tudi že gori za Lburnierjevo njivo, Štancer, oba Merka,; oče in sin. Wiesler in trije Lournierji in mnogo tujih obrazov. In tu so bili Dunajčatii! Ta ponosni kapelnik med njimi, temu je on švbjčaš odrekel vsako piravico do muzike, tam je tišti stari kritik, ki je tudi njemu marsikatero zagrenil. Čudno — kje je bil pa Brahms? Ni ga bilo. Hb • tu je bil pa tisti gospod Šribar iz hranilnice in njegov stari prijatelj Peter Marine! Za njima neki dolgolasi mladenič, menda tujec, muzik seveda, poleg njega mlad,; eleganten gospodić znanega lica. Ali ni bil to Ciril Bende, starega Bendeta sinf' Seveda— ta je bil menda sedaj že doktor! Maše val je dekan, dva sta mu stregla. „Requiem aeternam .. .'' To je bil njegov rekviem, ki ga je skomponiral pred desetimi leti, takrat pp požaru . . . Gradčani so se postavili v red. Kdo neki je dirigiral njegov rekviem! Koga je prijel? Katerega domačina je zdramil iz običajne zaspanosti pri takih mašah? Kdo izmed teh je občutil, kar jim je hotel dopovedati v tem svojem najodkritošrčnejšem delu? Ah, učitelj Našek danes ni imel in je poslušal tam ves zamaknjen? Da bi bil ta morda . . ;? Kaj pa drUgi? Gospod Kari Engelman na primer. „. .Vet lux perpetua luceat ei. . ." so spremljali baritoni rahlo, da se je tern iskreneje izvila iz čela in flavte ta prošnja, ki jo je namenil sebi in vsem ljudem. ' : Tam'je sedel visoko zravnan, siv in šlok, dolgočasen in strog, gospod Kai-l Engelman, sedanji podgoriški župati. Ali se ga je vsaj dotaknil duh tega rekyiema in izzval misli? ; Na kaj je mislil sedaj gospod . Kari Engelro^^ ■■13S' Hm — ali Po^orica tudi njemu, svojemu županu, priredi kdaj tako slavnost? Kaj še! Tako naglo sicer še ni misliJ umreti, toda, koje človek že takole okrog sedemdesetih, mu zdrkne misel nehote na smrt in na to, kaj bo potem! Tale Mollov Heinz! Ali je prav za prav res toliko storil na svetu ? Za Podgorico — nič! In za druge ljudi — tudi nič. Kvečjemu zase — ker je le njemu ugajala ta muzika, s katero se je bavil vse svoje življenje! Ti gospodje sicer pravijo, da je to nekaj visokega in veličastnega in tudi sam, župan Kari Engelman, si je za svoj govor pripravil nekaj hvalnic, ker jih je pač moral. Čudno — po kakšnih ljudeh je postala podgorica slavna! Ah bo slavna kdaj zaradi njegovih ukrepov? Najbrže nihdar! Na to namreč nihče ne pomisli, da ni tako lahko nositi župansko odgovornost in pripravljati bodočim rodovom toplo gnezdo. Kako se je moral boriti, da je dosegel od deželne uprave doklade za nove ceste! Lepoti Ruža Lucija Petelinova Kaj da tako te razpetih rok kličem in čakam, ti svetla, pojoča, ti v zarjah svobodno se darujoča, ti moja vesoljna lepota sveta? Zakaj ti odpiram pretoke srca, kakor da vino si zlato in vroče, ki se ga krvi hoče in hoče vse do omame poslednjega sna? Veš, le zato, ker sem vsako pomlad travi, studencem in vetrom svat, in vse, kar globoko me v srcu boli, pokrijem s prgiščem sveže prsti. Cilinder Draga Hudalesova Ana Ravnikova se je že desetič nagnila skozi nizko kuhinjsko okno in pogledala po ozki, temni uUci. Se vedno je neslišno in enakomerno počasi rosil dež, kakor da ne bo prenehal nikdar več. Uhca je bila mrtva in prazna. Ana je pričakovala svojega moža. Že pred sedmo uro zjutraj je šel, sedaj pa je že pozen mrak in še ga ni! Saj je rekel, da bo samo par ur nosil po mestu reklamo za nocojšnjo predstavo v Mestnem kinu. Ob kosu kruha, v raztrganih čevljih in brez plašča prezeba že ves dan po ulicah. Še enkrat se je nagnila in prisluhnila. Nič. Oblekla se je v star, ponošen jopič in zaklenila stanovanje. Poišče ga. Najbrže še vedno nosi po mestu desko s kričečo reklamo, lačen, moker in utrujen. 136- Hitela, skoraj tekla je vse do Gosposke ulice. Tam je obstala in s pogledom preletela množico ljudi, ki se je kljub dežju prerivala tod. Razsvetljena okna in pisane reklame so se svetile v mokrem tlaku; ženske v lahkih čeveljčkih so drobnele po njem in se smehljale. Gospodje izklesanih atletskih ramen so se počasi pozibavah med njimi, se ozirali za poslikanimi obrazi in se prav tako smehljali. „Sama srečal" je pomislila Ana in srce ji je prerezala ostra bolečina. Toda še tisti hip se je spomnila, da je za temi svetlimi, živimi ulicami vse polno ozkih, navidez mrtvih ulic, ki se prepredajo vse tja do temnega prežečega predmestja. Stopila je na prste, da bi bolje videla ulico pred seboj. Ni ugledala počasi se premikajoče deske in krenila v drugo ulico. Se bolj živo je bilo tu, še bolj svetlo! Ana ni hitela več. Težka, moreča utrujenost ji je prevzela vse telo. Nizko sklonjena s povešenimi rokami je brodila med ljudmi, kakor izgubljena. Z mi-tvimi očmi je iskala svojega moža. Glej, kaj je tamle? Človek z visokim, papirnatim cilindrom na glavi! Glasno smeje ga spremlja otročad in meče kamenje vanj. Ljudje se ustavljajo, gledajo in se smejejo. Tudi Ana obstoji. Toda njen obraz je bled in groza ji sije iz oči. Človek z visokim smešnim cihndrom je njen mož. Sedaj ne vidi Ana več poslikanih obrazov in širokih ramen, sedaj vidi samo še ogromen cilinder, tako visok, kakor bi segal do neba. Njen mož pa se bedasto tuje smehlja z bledim, upadlim obrazom. Le zakaj se smeje? Zakaj ne pobije teh kričečih nesramnih otro-čajev, ki se zaletujejo vanj kakor vrabci v strašilo na polju. Ana stoji in strmi. Vedno višji, vedno strašnejši je cilinder in napis na njem kakor žrelo in zobovje pošastne zverine. „Danes najlepši film sezone: »Tam kjer ptičice pojo« . . Šele takrat, ko zgine cilinder za voglom in ko se zgubi smeh otrok v vrvenju ljudi, se Ana zgane. Še bolj trudne so ji sedaj noge, še bolj sključena ramena. Kako, da ni pograbila tistega smešnega cilindra in ga raztrgala na tisoč kosov! Da je stala in gledala, kako mlado in staro zasmehuje njenega moža! Rada bi ga dohitela, pa so ji noge kakor iz svinca, komaj in komaj . ih premika. Pred njo pa gre mlada gospa v dragocenem krznenem plašču, ahka kakor srna. Na svetlih, kodrastih laseh ji čepi visok klobuk brez krajcev. Četrt metra dolgo pero se enakomerno pozibava na njem. Zadnja modna norost. „Kako smešna je," si misli Ana, „toda tej se nihče ne reži v obraz in otročad se ne podi za njo." Gospodje se ji vljudno odkrivajo in sladko pozdravljajo: „Klanjam se, milo.stljiva!" Ana jo pozna. Pekova hčerka iz predmestja je. Delavci in viničarji nosijo že desetletja tja svoj denar za prazen, penast kruh. S tistim denarjem je bil kupljen krznen plašč, svilene nogavice, perilo, obleka, šminka in smešna, moderna klafedra na pobarvanih laseh inženirjeve gospe, hčerke peka Vogelnika! „Dober večer, milostljiva!" 137- „Dober večer, gospod doklor! Ste videli človeka s cilindrom? Od sile je smešen!'" „Toda film, inilostljiva, je Imje čudovito lep. Suj si ga ogledale?" „Oli. zelo rada, ko bi inoj mož ne bil na potovanjn. dama pa tako nerada grem!" „Milostljiva, če dovolite, vas spremim." „Ste res tako prijazni, gospod doktor?"' „Srečen bom, milcistljiva!" , Ana stoji in posluša, dokler se onadva ne zmenita in poslovita. ■ Z blaženim smehljajem na pobarvanih ustih gre hčerka peka Vogek nika pred njo vse do velike modne trgovine. Tam vstopi in Ana gre počasi domov. Dolgo sedi v temni, majhni in hladni kuhinji in čaka. Ob osmih zasliši korake na hodniku, takrat prižge luč. Na .vratih se prikaže njen mož s hlebom kruha v roki.; „Kje si kupil kruh?" skoraj krikne Ana in mož ji začudeno odgovori: „Kje? Pri.Vogelniku, kakor .vedno!" Strme ga gleda žena. „Kaj gledaš? Nareži ga, lačen sem ko pes!" Počasi reže Ana kruh in si misli: „Če bi ga ne kupil pri Vogelniku, bi ga pač kje drugje. Saj je vseeno !" . ^ , . „Lačen si, revež, saj vem! In premražen in inoker! Ves dan šem te; čakala, celo iskat sem te šla, pa te nisem našla," mu reče. „Iskat me nikar ne hodi! Ne maram, da bi me videla, veš Ana. Ti ne! Drugi me lahko, če hočejo!" ji odgovori in vgrizne v kruh. Toda kakor je lačen, kruh mu obtiči v grlu. Spominu* Anica Salmič Spomin, spomin, le ti si mi ostal, vse drugo zlobni svet mi je pobral, ko boli me zagrinjajo noči, sočutno stopiš ti mi pred oči. Objameš mehko srce, dušo mi, nazaj prinašaš zlate, srečne dni, ki sem živela srečna jih nekdaj, vihar strašan mi razdejal je raj. Ko strta duša objokuje raj, ga milo vabi, kliče ga nazaj, in kadar mrjem silnih bolečin, usmiljen prideš k meni — drag — spomin. * To pesmico nam je poslalo preprosto slovensko dekle.. 138- Naša pomlad l^Q, Brešč-akpva , Zašnšk'lo je mimo okna; tiho in plalio so so prsii dotaknili šipe: prav tako Ulm, kot bi šo jft sarn dili dotaknil . . . in okno bc je nalaliko odprlo in täm v njem so je ustavila sama svetla iii bozja 1 omlatl. INagmla «e je prav do iiaŠili lic; z mehko, še od živega c.vetja vso i-osno roko nas je pobožala: "Kje ste? kod hodite, moji otrod^ nu.>ji nebogljciici! po svetli razkropljeni, med golim tlakom iiv sivimi stenami živepi.jMi ue čiijcte kako čudovite in skrivnostno melodije trepečcjo v zraku r lMljni in'hrepeneči glasovi vas kličejo. Vzdramite še! Svojo najlepšo oblek_o oblecite; sllopite z menoj, da vas popeljem tja, pod pojoče vipavsko nebo. Rožnate breskve v bregu podrhtevajo in si šepečejo lepe sanje; snezno-bele razkošne črešnje na gmajni vas čakajo, da V njih blesteči senci zapojete jpesmi svoje lepe mladosti. Ob veselem potoku bomo nabr^i šopke žameta.stih mačic in nežnih vijolic; vmes denemo žive veje deh-tečega mandeljna. Lica vam bodo zažarela, in iz oči vam bodo odse^le vse najčistejše želje. Stopali bomo po mehkih tratah in šh bomo pozdravit svojo razorano' grudo. Ej, kako veselo bo zažvižgala in zapela svojo glasno pesem naša vipavska burjaj Zapodila bo bele oblake m nebo bo zasijalo na nas s svojimi velikimi, čudovito plavimi očmi: poslušalo bo našo daljno, že pozabljeno pesem .. ." Zašuštelo je mimo okna; srce se je zdramilo in plaho prisluškuje belim in rožnatim sanjam; oči pa so se široko razprle in zrejo v gosto, zadušljivo temo te nizke sobe. V tihoto pada samo enakomerno tiktakanje ure in tam na mizi se iz teme sveti bel list: besede na njem zapisane naj bi nam bile v tolažbo, vzpodbudo in veselje! Pozdrav od doma je to: razborit, po vipavski pomladi dehteč pozdrav. Brat je na ta list takole zapisal: „Ko vas usoda pretresa tin-tonkajte zvonko viharjem! ... ne razfečkajte se v žmoklici kot gnile buče! Boj za obstanek je problematičen; ah vi niste še utrujeni, kajti v nas je ona čudežna moč in vera v zmago, ki je edina dediščina naših prednikov. Ta moč je včasih tudi nadomestilo šibkemu zdravju. Žehmo vam te moči v obilni men, da bi zamogli težke borbe dobojevati vedno pokoncu. To je bila lastnost naših starih, ki še postelje skoroda poznali niso! Saj niso še daleč za nami oni rodovi, ko so se možki poslavljali od življenja v delu, sredi polj, ali sede na klopici pred hišo, pod milim nebom. In ženske so rodile 3od jablano na gmajni! Živino je te dni prignal s j>aše stari stric iz Hriba, CO ga je na stolu za ognjiščem prijela slabost in je zapustil teto . ohano, rekoč ji: Zakopljite me, a prav na nizko, da bom na pomlad sonce občutil!" ... Takšne besede so zapisane na tistem belem listu tamle na mizi naša misel pa potuje nocoj tja gor, v razkošno, lepo vipavsko pomlad; stopa pod snežnobelimi črešnjami.na gmajni in rožnatimi breskvami v bregu; zajde tja, v osamljeno hišo sredi vasi, in počiva pod šuštečo trto na vrtu: z njo se pogovorimo o stari materi, o dedu in pradeduj o štricu iz Hriba; o nešteto onih, ki sp se tu rodili, živeli, in umrli. Močni so bili in siloviti kot stena v Cavnu; prežgani od vipavskega sonca in prežeti 139- od kraške burje; kakor tiata trta na vrtu so bili v njih zemljo ukoreninjeni. Pomlad jim je pela svojo čisto pesem; poletno sonce je vso svojo pot spremljalo njih delo; jesen je polnila z radostjo njih srca in bela zima jim je prinašala zasluženi počitek. Živeli so v naravi, kakor jim je narava ukazovala. In mi smo njih dediči, njih potomci! ... mi? po svetu razkropljeni; mi, ki živimo v neskončnih, tujih mestih, med golim tlakom in sivimi stenami: za „čez vse pomembni vsakdanji problematični obstanek" se trudimo; svetle upe na tihem gojimo in na papirju ukrešamo grmade „resnih in velikih" misli; v prostih urah, pri mizi, zamotane probleme po svoje rešujemo in . . . sanjamo, sanjamo . . . Crni mestni jrah pa nam pije kri, hrbet se krivi in ta še vesela, okrogla lica bodo analu upadla; oči bodo žalostno zrle za lepo mladostjo, ki bo odšla in se ne povrne nikoli več . . . Da, razborit in lep je pozdrav od doma, tamle na tisti beli list zapisan: kakor vesela pesem iz čistega jekla zveni in za nas je zapisana ta pesem! Ali nas ne žge več toplo vipavsko sonce; kraška burja nas več ne krepi; mi nismo siloviti kot stena v Čavnu.Naša mladost ne cvete več tam gori, pod snežnobelo črešnjo in rožnato breskvijo; ne diha vase zdravega vzduha naše razorane grude — naša mladost potuje po tujih, neskončnih mestih; ostro in mrzlo življenje je njen gospodar: neizprosen in neusmiljen gospodar, ki nam brezobzirno srka moči in uničuje zdravje; sega v dušo, ki je še vsa polna nebeških sanj, zaljubljena, kot stari stric iz Hriba, v toplo vipavsko sonce. Ej, težka je borba s takšnim, našim prednikom nepoznanim gospodarjem in izvoljeni so tisti, ki bodo dobojevali to borbo pokoncu; ki se bodo vrnili, da se poslovijo od življenja v delu sredi polj, ali da porodijo nov zarod pod cvetočo jablano . . . Odprimo na stežaj to okno, da si na svežem zraku ohladimo svoje vroče čelo. Gori visoko nad nami umirajo zadnje zvezde na jasnem nebu in se užiga svetlo jutro. Spodaj, na ozkem dvorišču, med katedralo visokih zidov stoji majhen vrt; tam sanjarijo dve skrivljcni črešnji in mlada hruška: vse v belem cvetju so, in oko se zagleda vanje, kakor v božji čudež. . . Zgodovinski razvoj slovenske ženske knjige z. p. ..Knjiga je ponosni znak narodne kultnrnosti, priča njegove tvorne moči in spoje-nosfi z vsem, kar narod tvori in giblje. Knjiga je izraz volje tega naroda, da se svobodno razvija po zakonih, ki mu jih narekujejo kri, zemlja in duh, je izraz njegove izvirnosti in tvornosti njegovega narodovega in človeškega stremljenja. Knjiga je fem večji in popolnejši izraz, ker zajema z najfinejšim instrumentom jezika šiiino in globioo narodnega življenja in nam odpira največ razgledov v njegovo sedanjost in preteklost. Kult knjige je merilo narodove kulture."* Te dni smo imeli razstavo slovenske ženske knjige, ki naj bi bila zrcalo kulturnih tvornih sposobnosti naše žene, njene tvorne moči, njene spojenosti z življenjem in * B. Borko; Razstava Češkoslovaške povojne knjige. Ljubljana 1936, str. 1—2. 140- gibaujeiD naroda, naj bi nam pokazala duševni obraz in kuUumi nivo naše žene. Ce pregledujemo fo majhno število, nekaj okrog 700 knjig (= 686 knjig), mogoče marsikoga zazebe dejstvo, da je naša žena dajala tako malo izraza svoji miselnosti, tako malo naredila za kulturo svojega naroda, tako malo osvetlila svojo podobo, svoj jaz. Ce se poglobimo v vsebino leposlovnih del, ki dajejo največ prilike razkriti duševno sliko posameznikov, nas prav tako preseneti delna površnost prikazovanja značajev in življenja njih junakinj in junakov. Zakaj tako ? Ali žena s svojo globoko dušo, z izredno finim čustvovanjem, pogostokrat z nezatrtim nagonskim čutenjem, s svojimi žrtvami, ki jih stalno doprinaša, z ljubeznijo, za katero pravijo, da je usoda njenega življenja, s svojim posrednim vplivanjem na okolico, ali z vsem tem ni mogla dati nekaj več, nekaj globljega, nekaj bolj resničnega in naravnega? Ob tem vprašanju se nam nehote vsili odgovor, da slovenska ženska knjiga ni veren prikaz slovenske ženske duše, njenega hotenja, gibanja, naporov in sil. Slika, ki jo kaže slovenska ženska knjiga, je le senca, le bežni odsev, ki je odvisen od okoliščin, v katerih je zrasla, od duha časa, ki jo je ustvaril, od vzgojne tradicije, zaradi katere so njeni začetni koraki še tako negotovi in šibki. Po padcu Napoleona se je vrnil kmet in delavec mirno k svojemu delu, srečen, da se je rešil vojnih grozot. Drugače pa je bilo z bogatim meščanom in izobražencem, ki jim je Napoleonova doba kljub vsemu despotizmu vzbudila temeljno misel o suverenosti naroda in zahtevo po sodelovanju v državni upravi. Toda Slovenci niso imeli ne bogatega meščanstva ne razreda duševnih delavcev. Slovensko ljudstvo je bilo maloštevilno, od dolgega vojevanja obubožano, brez narodnih vodij, brez domačega plemstva, meščanstvo ni bilo slovensko po duhu, deloma tudi ne po krvi, mali trgovec in obrtnik je bil odvisen od tuje gosposke in uradnikov, katerim se je skušal prilagoditi v mišljenju in vedenju. Celo duhovščina v veliki meri ni bila zmožna niti navadnih molitev v slovenščini. Enaka revščina kot v narodnostnem je vladala tudi v kulturnem in političnem oziru. V splošni narodovi apatiji ni bilo nikake usmerjenosti, ni bilo časnikov, ki bi s svojo vsebino zbujali pozornost na važne dogodke po ostali Evropi, ni bilo nikake izobrazbe, čeprav so ljudske šole bile obvezne. Splošna šolska obveznost je,, bila bolj na papirju zaradi kulturne Evrope, ne zaradi slovenskega ljudstva. Zato je število nepismenih bilo veliko. Celo navdušene mladine, ki bi želela ustvariti nekaj novega, boljšega in lepšega, nismo imeli. Ce so bile take razmere splošno veljavne vse do 40-1ih let 19. stoletja, ni prav nič čudnega, če je z žensko izobrazbo in zavednostjo bilo še precej slabše kot z moško. Saj dekleta niso uživala nobene vzgoje ne pouka. Njih mesto je bilo edino v gospodinjstvu, udejstvovale so se le v domačem delu in v verskem življenju. Temu primerno sta bila zanje možna samo dva poklica: redovniški in zakonski. Kakor hitro pa je narodno prebujanje Slovencev dobilo razmaha in se odlikovalo v pokret, so zavedni možje takoj klicali in pritegnili k sodelovanju tudi ženo, najprej na področju zabavnih prireditev in veselic, nato še na kulturnem in književnem udejstvo-vanju. Toda že prvi njeni koraki v javnost so razdelili naše ljudstvo na dva tabora: prvi je trdil, da je žena ustvarjena samo za ozki rodbinski krog, in zahteval, naj bo le pridna gospodinja in soproga, pokorna svojemu možu {dr. J. Bleiweis in krog okoli Novic). Drugi, naprednejši, pa je velikodušno dovolil, naj žena ustvarja tudi zunanje in notranje pogoje za tvorne sposobnosti moža in ostalih članov rodbine, toda ona sama naj se raje izogne tej nalogi. V takih razmerah je začela žena s prvimi negotovimi koraki, s prvimi pesmicami in povesticami, seveda polnimi sentimentalne romantike in blede osladnosti, prepojene vendarle z veliko slovanofilsko idejo, ki je takrat cvetela in dejansko razvnemala Slo- 141- Kronološko-strokovni pregled slo-. iz v i r h a . de | a -Leposlovje Poljudno znäi.stvb P re voli i- 1865 1866 1867 1868 1860. 1870 1871 1872 1863 1874. 1875 1876 1877 1878 187-9 1880 1881 1882 1883 1884 1885 1886 1887 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 . 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1908 1904 3| 8 142 venskih ženskih kn ji s in glasil vence. To je poezija in pisarenje deklic v razvojni dobi. Književno delo preneb?, kakor hitro se ena.ali dtuga poroči.. Zato tudi nimamo obilo proizvodov, ki bi jifa bilo tedaj lahko zbrati'v knjigo.- . j, j- ■ Lujiza Pesjak je, bila prva, katere delovanje obsega večje razdobje m sega tudi v čas po poroki. Mogoče je bil vzrok, v zagotovljenem gmotnem položaju, radi česar ji go- ,143 spodinjsko delo ni jemalo vsega «asa. Prav fa trdna gospodarska podlaga je vzrok da je sama lahko začela z izdajanjem knjig, ki jih je dober del izäel y samozaložbi, nekaj celo z opombo: „cisti dobiček je namenjen Matici Slovenski." Založniki so še bili negotovi, niso se upali izdajati na knjižni trg sanjave poezije meščanskih deklic, ko je narod potreboval kmetijskih, prosvetnih, rokodelskih in gospodarskih nasvetov. Saj prav to je doba, ko začnejo prve večje selitve v Francijo. Ameriko itd. - Potreba po zorni predstavi m igri se zrcali v pogosti izdaji dramatskih del in igrokazov. Cel decenij srečamo samo izdaje prevodov ali originalov „Dramatskega društva v Ljubljani", „Mladinske ipe" Ivana Tomšiča in podobno. To je vzrok, da Lujiza Pesjak prevaja v prvi vrsti igrokaze, jih tudi sama piše in posnema, čeprav je to najtežja oblika književnega udejstvovanja in za začetnike neprimerna. Prva knjiga, ki jo je izdala privatna založba je bila „Slovenska kuharica" (1 1868) Magdalene Pleiweis, v založbi Henrika Ničmana. Pisateljica sama še pisati ni znala. Knjiga nosi zato nad vse zanimivi podnaslov: narekovala Magdalena Pleiweis, pisala Neža Lesarjeva. Bolj naravnega razvoja slovenske ženske knjige si sploh zamisliti ne moremo, tem bolj, ker so do tedaj izišle knjige Lujize Pesjak bile le prevodi. Naša neizobražena žena res ni mogla drugega, kot pokazati svoj prestiž gospodinje in dobre kuharice. Knjiga je bila dobro sprejeta in je do danes doživela 8 predelanih izdaj. Kmalu nato se ob strani Liijize Pesjak, leposlovne književnice, pojavi še Pav-lina Pajk. Ona je našla že nekoliko bolje vpeljani knjižni trg. Založbe, kot so: Družba sv. Mohorja, Narodna biblioteka J. Krajca, Založba Janeza Giontiuia, kmalu za temi založba Dragotina Hribarja, A. Gabrščeka. Kleinmayra in Bamberga itd., dajejo več možnosti za izdajo knjig. Toda niti Lujiza Pesjak niti Pavlina Pajk ne pišeta o ženi. Snov m značaji so vzeti samo iz mladostne ljubezni. Mlado dvojico pripeljeta le do oltarja m tam se vse konča. Nikar ne pogledati naprej! Ce primerjamo s temi prvimi deli nekdanjo narodno pesem, ki je prikazovala in pripovedovala zelo naturalistično, ki je posegala po značajih in odnosih zakoncev, po vsebini družine, po motivih nezvestih zena m mož, zapeljivih ljubic itd., se nam pokaže tisti jez, ki je delil kmečko ljudstvo od takratnega meščana. Ne najdemo nikjer ženske samozavesti in tvornosti, vse so samo blede sence brez krvi. Zato je bolj vredno in zanimivo maloštevilno strokovno (od 1.1868. naprej) in mladinsko spisje (od 1.1865., oziroma 1885. naprej, vidi tabelo L), ki se vzporedno pojavlja. Udejstvovanje slovenske žene v književnosti je le polagoma zajemalo večje razmahe. Tri decenije ne zasledimo ravne linije v produkciji ženske knjige. Crta vsak čas pada k ničli, dviga se in zopet pada. Sicer pa itak srečujemo največ iste avtorice Ne-diferenciranost je precejšnja: nekaj beletrije in strokovnih knjig iz gospodinjstva in ročnega dela. Sele 1. 1890. začne črta stalno rasti. (Vidi tabelo II.) Ko se je ojačil vpliv iz Ceske m Nemčije, kjer so se žene že bile organizirale, se pojavijo tudi pri nas prve ženske organizacije, ki stremijo za prebujanjem vsega ženstva, za svojim glasilom, ki bo nosilo nove ideje med širše plasti. Od I. 1897., ko je začela izhajati „Slovenka", glasilo slovenskega ženstva, se zavest solidarnosti močno stopnjuje in se javlja klic po ženski izobrazbi in enakopravnosti. Prvič se v Sloveniji javlja t. zv. ženski pokret v zvezi z ženskim vprašanjem. Nova doba je našla svoj izraz v publicističnem delu v vecji borbenosti m usmerjenosti. Svoj najpopolnejši izraz pa najde v osebnosti Zofke Kvedrove, ki se predstavi I. 1900. s knjigo „Misterij žene". Z nastopom Zofke srečamo prvic v naši književnosti naravno ženo, v kateri vre življenje in kri, ki se zaveda svo-jep poslanstva, svoje narave in moči. Zato je popolnoma umevno, da je potegnila za seboj vsa tedanja naprednejša dekleta, čijih ideal je bila. Ona je obenem prva evropska zena med Slovenkami, ki študira, potuje, ustvarja, živi, se ne ustraši ničesar, se bojuje m zmaguje. Ona je prva, ki je pokazala vrednost izobrazbe in pripravila teren za visji študij žena. Vzporedno s tem velikim napredkom gre delo prve socialne delavke Lojzke Stebijeve, kije pisala članke in 1. 1905. urejevala sijajno revijo „Naši zapiski" in prve slovenske poklicne žurnalistke Ivanke Anžič-Klemenčičeve. Y književni produkciji je 144- Razvoj slovenske ženske ,866 knjige od 1.1865. do 1936. 18B7 ii: 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1S81 1882 3 1R87 181)1 I- - i8rodukrijska. linija pa kože enakomeren in stolen porast. Prav fako se kaže napredek, v . vepem štev,lu gla-; sil' in vefjem kulturnem obzorju.. V začetku smo imeli le prevode,iz slovanskih jezikov;, in n.6mš6ine,. sedaj pridejo še prevodi iz ifrancoščine, italijanščine in nordijsk.li jezikov. Doba svetovne vojne pomeni hiter .padec v knjižni produkciji.; Vsa ženska glasila prenehajo, vendar še uveljavljajo žlirnalistke, ki same lirejajp. odgovorne politične Se d;evnik0V, ali celo vodijo vse .uredništvo. Tako je od 1912 do^ 1915 Loj^a Štebi urejevala Ust „Tobagni delavec», 1917 „Naprej", 1918 „Deraokracjo", Ivanka Anzič-Klemenči.č pa je;ves čas balkanske in svetovne vojne urejevala in prevajala vsa izvirna poročila: z bojišč v „Slovencu". - . - Po vojni .Vidimo silno. nagli d'ig. r ''seh. strokah književnosti.. Časnik Koroška Zora" in brošura „Jugoslovanska žena za narodno svobodo" nam govore o narodni zavednosti slovenske žene, „Žena in demokracija" Lojzke Stebijeve o.zavedni idejni usmerje-^ nosti itd. L. 1919 pomeni, važno zgodovinsko spremembo : ■ slovenski .narod je postal državni. narod. Njegova tvorna moč se stopnjuje in že 1.1922 je dosegla splosna s ovensta književna. produkcija številko, nad katero se naprej- stalno, giblje in dviga, slovenska knjiga Prva leta po osvoboditvi se sicer še malo lovimo, . ni trdnih tal. Poskus iistanor viti stalno žensko glasilo in Žensko založbo spodleteva, vendar je že 1.1923: bil ustanovljen v zasedenem ozemlju v Trstu „Ženski^ svet", ■ istega leta pa y Ljubljani „Vigred" Že naslednjega leta 1924, pokrenejo tudi delavke svoj list „Ženski list", ki je-izhajal . celih 11 let in bil 1.1935. prepovedan. ■ . - Slovenska-ženska knjižna produkcija kaže napram splosni.slovenski knjizni pro- . dukciji v odstotkih merjeno .naslednjo sliko:*: Letnica gt.v.sehizi- Sf. knjig OdstotPkna praih spliiHu produkciji šlih.knjig žens. avt. 1919 ...301 . - 15. . 4-15% ■1920 435 14 .. . 3-697.0 1921 520 13 2-88»/„ 1922 588 13 ■ 2'557<, ■1-923 652 - 14 2 307s 1924 : 589 19 S-2l7t. .1925^ . 655 18 2-7Ö7„.: 1926. 588 ■ 21 ■ 3-577„ 1927- :615 20 . 3'257o Letnica št.vsehizi- Št. knjig Od'totekna; prüra siilošm produkciji šlih knjig žen. avt. 1928 666 . 22 . : 3-3Ö7„- • 1929 687 . 28 4 077„ 1930 .661 : S3. 4'997o 1931 719; 45 6'267o . 1932 .672 35 1933 701 -. 39 5'137i, . 1934 . 664 36 5-427o .1935 597 .47 6-787„ Čeprav majhen, vendar stalen, napredek. Razgibanost najnovejše dobe se kaze zlasti v revijalnem slovstvu. Svoje glasilo imajo delavke, gospodinjske pomočnice, babice in gospodinje, torej vsi močneje zastopani poklici. Prav tako se cim-dalj tem bolj organizirajo založbe in periodično izhajanje knjižnih publikacij. Od prvega poskusa ustanoviti žensko založbo, ki datira iz 1.1921. (Slovenska ženska knjižnica) imamo danes: že 6 ženskih založb. Najbolj dosledoa svojemu programu je Belomodra knjižnica, ^ ustanovljena 1. 1S27. Ostale založbe več ali manj samo životarijo, dočim list „Vigred" in „Žena in dom" izdajata knjige v glavnem samo za svoje naročnice. ^ Zanimivo je, da gospodarska kriza ni znatno podrla knjižne produkcije. Pri ženskih delih je bil 1.1931. dosežen višek t. j. 6'2a"/o vse knjižne produkcije. Nato . zasledimo rahel padec .in že 1.1935.. porast na 6-78"/o celotne knjižne produkcije. ■. Glede na stroke ji: največ zastopano leposlovje in gospodinjstvo (vidi primerjalno tabtlo), nato pa mladinsko spisje in prevodi. .Y sorazmerju do splošne tovrstne pro^ dukcije kažejo ženske avtorice v prevodih 8-82i>/„ vseh prevedenih del, v gospodinjstvu • Mraerjiaic .izTršeno" po. podatkili dr. Melilte Pivec-StelS: Štovensk« knjižema piodukcija v letih 1919 Ć0 18K Cos. 1935-36.-.- - : V 147 in kmetijstvu 7-500'„, ^ mladinski literaturi 5-90»/„ in v leposlovju 2-17«/.. V vseh druRih panogah ne dosegajo 1% splošne produkcije. Udejstvovanje žene je torej v stalnem porastu. V posameznih panogah vse boli prevladuje praktična in strokovna literatura, pa tudi znanstveno delo. Najbolj sodobno m razgibano shko nudi revijalno slovstvo. Znak sodobnega časa je raziskovanje, odkrivanje poglabljanje, ugotavljanje. Zato toliko člankov, študij in statistik. Iščemo vsestranske orientacije, zato proučujemo tudi me sodobni položaj. Vidimo, da se slovenska zena vse bolj vneto bori ne samo za žensko kulturo, temveč tudi za kulturo žeue in za o z zaupanjem gledamo na nadaljni razvoj slovenske ženske knjige, ki naj pomaga ustvariü res kvalitetno delo v vseh področjih narodne kulture. Obzornik Prof. Ivan Prijatelj umrl. Ko je bil list že v tisku, nas je zadela vest o smrti velikega učenjaka m učitelja Slovencev, dr. Ivana Prijatelja, ki je bil spoštovan svetovalec m tudi sodelavec naše revije ter vzgojil prve vrste slovenskih profesoric. Največje zasluge za svoj narod si je pridobil kot kritik in zgodovinar slovenskega slovstva, kot vzgojitelj akademske mladine, kot urednik zbranih del naših klasikov in prevaia-lec IZ svetovne literature. Njegovo delovanje na mladi univerzi, kateri je bil eden naf-mocnejsih stebrov, bo ostalo za večno zapisano v življenje slovenskega naroda. t Vera Novak-Dostal. V istem tednu je umrla njegova mlada učenka, naša so-trudnica Vera Dostalova nenadne, tragične smrti, ki jo je iztrgala njeni družini in njenemu delu v dneh, ko se je njeno življenje najlepše izpolnilo. Umrla je štiri dni potem, ko je dala življenje svojemu prvemu otročičku. Pogreb, drage tovarišice je dokazal, kako priljubljena je bila in kako hudo je slovo od nje prizadelo vse, ki so jo poznali Uhranili ji bomo trajen in časten spomin. Občni zbor dravske sekcije Jugoslovanske ženske zveze. Dne 25. aprila t 1 se je vrsil v Mariboru občni zbor sekcije dravske banovine jZZ. Ne predvečer občnega zbora je bilo v dvorani Ljudske univerze prirejeno javno zborovanje, posvečeno naši vasi, njenim gospodarskim in higienskim razmeram s po-sebnim ozirom na tujski promet v naših krajih. Predavateljice gge. Angela Boškin, Maiija Plesko m Manja Rozman so v stvarnih in domoljubno navdahnjenih predavanjih osve l,le gospodarske in kulturne prilike našega podeželja ter prinesle nekaj konkretih predlogov, kako bi se razmere naše vasi lahko povzdignile in izboljšale in kako bi se dal pospesit. dotok tujcev v naše kroje, kar bi bilo v narodno-gospodarskem oziru Slovenij, v nepregledno korist. Predavanja je spremljal film Higienskega zavoda Higiena na vasi". Tolmačila ga je ga. Boškin. Film pa je bil posnet v nemških krajih, kazal je visjo kulturno stopnjo vasi. kakor jo moremo predpostavljati danes pri nas, zato n. odgovapal nasim razmeram. Zaradi tega so nekatere udeleženke izrazile željo, da dob, tUdI Slovenija v doglednem času filme o resničnem stanju naše vasi. . J/ udeležilo ca. 200 žen, med njimi zastopnice 19 od 22 v dravski ^f^rj r'' udeleženke je pozdravila predsednica sekcije ga.MinkaGovekar. Vimenu Mariborskega ženskega društva je pozdravila zborovalke njegova predsednica ga Mary Maister, v imenu mariborske mestne občine pa je govoril mapstratm direktor g. dr. Rodošek. Na predlog predsednice ge. Govekar je bila poslana z občnega zbora vdanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji Iz tajniškega poročila ge. dr. ing. Marije Perpar so dobile udeleženke sliko dela Zveze v preteklem letu. Delo je obstojalo v samostojnih nli podpornih akcijah, intervencijah pn merodajnih oblastih in podobno. Za kongres MŽZ, ki seje vršil oktobra 1936 v Dubrovniku, je dravska sekcija pripravila celo vrsto informativnih in znanstvenih 148- publikacij. Na pobudo sekcije je kongres osvojil idejo samostojne gospodirjsko-gospo-darske komisije pri MŽZ. Članice dravske sekcije so aklivno "sodelovale z referati. — Banovinska ženska zveza je organizirala dobro uspelo javno zborovanje v protest proti amendementn, ki uvaja delni celibat za učiteljice. — Članice sekcije so sodelovale pri izdelavi elaborata o pravnem položaju žene v Jugoslaviji. — Napredovala je akcija za ustanovitev institucije porodnih sob v zdravstveuik domovih. — Ženska zveza je podprla vse akcije za zgraditev oz. dopolnitev ljubljanske bolnice ter za izpopolnitev slovenske univerze. Clanice Zveze so prirejale radio-predavanja. Na pobudo gospodinjsko-gospodarske komisije je Zveza preko glavne uprave v Beogradu intervinirala za znižanje trošarine na sladkor. Dalje je zahtevala odpravo davčnih kart za hišno uslužbenstvo. Stavila je zahtevo, da se plače poročenih učiteljic izenačijo s plačami neporočenih, zavzemala se je za dosego ženske volilne pravice, podpirala je včlanjena društva, jim preskrbela subvencije itd. Zveza se je dalje po svojih predstavnicah udeleževala narodnih in kulturnih prireditev, sprejemov in podobno, . ' Poročila načelnic komisij, na katere je razdeljeno interno programsko delo v Zvezi, so pokazala resno stremljenje, razumevanje dela in mnogo lepih načrtov za bodočnost. — Tajnica je opozorila na razveseljivo dejstvo, da se je v zadnjem času pridružila Zvezi v večji meri naša ženska mladina. — Po poročilu o plenarni seji ]ŽZ, ki se je vršila aprila t. I. v Beogradu, so bile zlasti tajnica, njena namestnica in blagojničarka deležne za svoje ogromno delo tople zahvale s strani ge. predsednice in vsega občnega zbora. Občni zbor je pokazal precejšnjo živahnost in zanimanje žen za vprašanja, ki so jim blizu. Posameznice so živahno segale v debato in prinašale nove misli in predloge, društva pa so vložila številne resolucije. „Ženski pokret" je predlagal resolucijo, ki zahteva popolno aktivno in pasivno volilno pravico za žene v upravnih in samoupravnih institucijah. — „Zveza akademsko izobraženih žen" je ponovno protestirala proti amendementu, ki uvaja delni celibat za učiteljice, zahtevala je nastavitev ženske ravnateljice na žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Na njeno pobudo je bil poslan prijatejski pozdrav čehoslovaškim ženam kot izraz simpatije o priliki gonje dela tujega časopisja proti bratski demokratski republiki. — „Zveza gospodinj" je predložila resolucijo, v kateri zahteva, da se zaščiti rodbina in določi eksistenčni minimum za rodbino z 2 otrokoma na mesečno 2200 Din. — Dalje zahteva progresivno obdavčenje dobičkanosnih, zlasti inozemskih podjetij, znižanje trošarine na življenske potrebščine najširših slojev, znižanje monopolne takse za sol in vžigalice. — „Dom visokošolk je stavil zahtevo po izpopolnitvi slovenske univerze in povišanju dotacij. — „Zveza gospodinjskih pomočnic" zahteva, da üe ukinejo privatne posredovalnice dela v krajih, kjer obstoja borza dela ali posredovalnice dobrodelnih društev; dalje zahteva, naj se uvede obvezno vajeniško šolstvo za mlade hišne uslužbenke in kočno naj se uzakoni enotni poselski red za vso državo. — „Dom učiteljic" zahteva ukinitev zakona, ki prepoveduje učiteljstvu stanovati izven šolskega okoliša in zapuščati ob nedeljah službeno mesto; dalje zahteva, naj se v tujskoprometnih krojih opremijo osnovne šole s šolsko kuhinjo in inventarjem za gospodinjski pouk, gostinski obrati naj se ne dajejo t najem nekvalificiranim osebam. — „Žensko društvo" v Mariboru predloga, da se Zveza obrne na vse dnevno časopisje s prošnjo, naj preneha s podrobnim popisovanjem zločinov, ker kvarno vpliva na duševnost mladine. Dalje zahteva naj se ženska obrtna šola v Mariboru podredi minisirstvu trgovine in industrije ter dobi vse pravice drugih obrtnih šol. — „Splošno žensko društvo" v Ljubljani zahteva, naj se ženska obrtna šola osamosvoji, razširi in reorganizira ter dobi žensko ravnateljico. — Tiskovna komisija poziva mestne občine, naj se pri imenovanju oziroma preimenovanju ulic ozirajo na zaslužne slovenske žene. Resolucije so se tako dotaknile raznih perečih vprašanj in pokazale, da se naše žene zavedajo svojega položaja in ga žele izboljšati. Pravilno upoštevane bodo mogle roditi lepe sadove. 149- Obpiii zbor je 'sp.rejel tuđi delno ; ižpremembd ' točkah razlikovala/od pravil JŽZ. -- Leios yoliteV nov^a odbora ni bilo; izvoljena je bila le nova .tajnica ga. 'dipl. jphil.. Silva Exel,■ Tcei; je^bivša tajuica- ga. dr. ing.. Perpai; svoje mesto oyipzüa. .. : - .."..'.... ' Tako je pprožila banovinska ženska zvezä po celoletnem delil svoj obračun. Obra- ' Sun dela ztt napi-edek žene in naroda. Obračun, nspehoy in neuspehov.^ .Za naprej pa" ■ veljajo preproste, a resne besede.zasliižne, predsednice ge. Minke Govekarjeve :, „Program ^ :dela:je težko podajati; javlja se sproti. Delale bomo ,ria tem, kar Smo,že. začele.. Zavzemale-s6 bomo za. porodne sobe, za izboljšanje položaja našib babic, za izpopplnjtev univerze, zgraditev nove bolnice, reorganizacijo obrtnih in gospodinjskih šbl,. ža vse .' pravice, zapadene v statutu žene ; za vse ono,. kar se -nam bo zdelo potrebno ,iri kar ' bpste od. naš zahtevale. Pridite s predlogi, čim' več bo. predlogo.v, tem .več bomo delalei ; In zriieraj bomo gledale na to, da s svojiin delom pomagamo všenl ženam vobče." ; . ■ - . - S; ■£.;■ . Tti prireditve .V Mariboru. V kratkem, času dobrega pel ities.e.ća je maribptsko. .ženstvp ppkazalo izrediio "delavnost. Naglasiti je .treba, da sp to predvsem učiteljice, ki človek pd njih ne bi. pričakoval toliko'ppžrlvpvalnosti, spričO'dejstva, da se jim. gode vedno, hiijše krivice.. Tik po poslednjem', udarcu, ki jim odreka najosnovnejše ..človeške . pravice in kljub preobložeposfi z delom v joli (nekatere poročene in matere) . se niso iisfrašile truda za .dpbrp :stvar.. ; . . Očitno ima prav iigledni fräncoski pisatelj Giraudpux; ko pravi, da je ž^ha šo. polna neizrabljenih: moči in vei-e v bodočnost. Moški-se je v političnih ■ bojih. izčrpal, umaknil se je v topo ravnodušnost! Žena pa. šele stopa v javno življenje inVzaupa v svoje pošteno delo. . . ; ' Škpda je Te, df . je še. neizkušena in zatp: ičasi po nepotrebnem cepi svpje :mpčl, . ■kar je vidnp v.vsetn našem društvenem življenjii, prav jasnp; pa še v. .slučaju, treh zadr-... njih-prireditev. .-■'■.■.■■--v-. V Maribpru smo imeli tekom zadnjega, ineseca toliko prirediiev iii sicer pb.leg^ stirogo umetniških veliko diletantskih, da. je käza.lp dati le nekaj; pppolnega ali pa nič. .Sičet. vžbudi-.žensko delo v občinstvu nezaupanje in kljub tolikemu trudu se.blagajna premalo .napolni." . Najbolje se je pbnesla .otroška .spevoigra ,,Punčke: žive''. . ■ ■ Bila je skrbn!o..piripravljena in j.e privabila, dvalu-kt-obilo male 'publike z materami v gledališče,. (25. aprila -v prid ubožnemu skladu marib. ženskega d™?'''^. drugič; pa. .6. maja v prid protituberkulozni akciji). Lepi uspeh kaže, kako škoda je, .da gledališče samo že dolgo ni. priredilo .nobene otroške igre.'Sicer pa so bile male diletantke učenke IL dekl. osnov, šole v magdalenskem okraju, . izredno gibke in ljubke. Mimogrede: ali bi igri ne bilo samo t korist, če bi fantovske vloge igrali res fantje, mater pa res od-rasla oseba. Ker smo tudi videli, česa vse se taki dtrpčički morejo učiti, ali bi ne ka>-zalo posvetiti malo teč pažnje pravilnem naglasu, tem laže; ker je bilo veliko verzpv.? — . Naslednjo, zimp bi š. tako igrico.napolnili celo. več kö dvakrat gledališče; Prav pomlad je v veliki meri zakrivila prepičel obisk druge prireditve, to je proslave materinskega dneva, ki jb je.dne 11. maja.priredilo mariborsko Žensko društvo v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohprju: Tudi je unipnska dvorana nekoliko prevelika za. tak večer, vendar je vzrok.še izvefr lepega Vremena: materinski dnevi: se ponavljajp leto ža^ letorn in ne vzbujajo . več zanimanja, če jih ne označuje nova, jio- . sebna poteza. spdelpvanje šple Glasbene matice je dajale , večeru žrel znacajr ki ni bil v skladu ž ptroškimi deklainacijami in nastopi, dasi.so bili. lepo. pripravljeni. Na Vistb prihajajo večinoma;že. preveč; znane pesmi .s. ponavljajočimi se motivi, .ki včasi utrujajo in s tein dosežejo nasprotno od tega, čemur bi. naj služile. Takrat pa se je niidila izredna prilika.... .. . V. ■'' ■ .150 . ttfcoj naslednji (U) yeceiv je priredil .proslavo „Materinskega d ■ driišt'^a Nanos. 3äma pö-,&ebi se je vsiljevala misel, da bi se prireditvi združili. .Emi-;, gtanii so- sicer prišli v dvoranico. Ljudske uiaverzfe v" lepem- številu, vendar je- bilo marsikaj takega,, kar bi bilo zanimalo'tndi ostalo občinstvo. Nastop naše igralke gd6- . Elvire Kraljeve je dal vecerii resnično' Umetniške vrediiote; Vodilni motiv — .primorska . mati trpinka- — . tuđi tu sicer ni. bir dovolj-močuo. p'odan. .Morda: je bilo spet povedanega preveč za en večer, .kar utruja..' Odveö je na primer , pritegovati že toliko obrabljene motive iz srbskih: narodnih pesmi, ki tokrat- niso spadale, v okvir tega večera, ko sp tudi primorske: narodne, noše .dajale prireditvi določno primorsko barvo, še prav posebno .spomenica, ki jb je-predsednica s pravilnim razumevanjem pomena materinskega' dne priključila lepem: večeru. Y .'^njej' zahteva svobodo za nedolžne poUticne kaznjence, ki so kljub öklepii jugöslovanskö-italijangke. pogodbe še vedno v ječali. Spomenico, dobe, za skupen nastop vse žensite organizacije. : ' Ta pristno ženski klic, Zavzeti se za sinove naših .itak že toliko- tepenih primorskih . ' mateV, bi bil še čisto drugače' odjeknil, če bi se. prireditev bila vršila v unionski dvo-; rani, ki bi ga v skupnem delu 'napolnile Članice obeh ženskih .društev za skupen večer, posvečen primorski materi, dvignjeni do občečloveške,,močne osebnosti. Obenem bi se dotaknile problema vojne, ki se ji pri primorski: ženi ni mogoče, izogniti in bi s tem večer sanio obogatile. Bilo bi -iuanj dela, Več-umetniškega, moralnega in gmotnega uspeha. Naia društva. — 2. redni občni zbor Zveze gospodinj se je vršil v novih društ. prostorih Gradišče 14 ob. lepi udelšžbi članstva. Potem ko je predsednica,' ga. Kraigherjeva, pozdravila .navž^oče, jefpodala.tajniško; poročilo ga, Jela Likarjeva.: Zveza gospodinj- . je postala samostojno društvo pred dvemi leti. V novih, prostorih ima društvo lepo kuhinjo in, druge prostore, kjer je priredilo zadnje . leto 3 trimesečne, večerne kuharske, tečaje, "pvalni tečaj in več krajših :tečajev za razne posebnosti v kuhi in šivanju- Piaredilo je razstavi) pogrnjenih miz za. Božič in Veliko noč, ter räzsta-vo umetne ženske obrti, v Nä Velesejinii je priredila „Zveza" TI. gošpodinjsko .razstavo „Sodobna gospodinja". Društvo je priredilo več ko 10 ekskurzij za svoje .članice v razna : podjetja. . Že šesto ; leto izdaja društvo svoje strokovno, glasilo ;„Gospodinja-'. Narejenih je bilo 10 vlog na razna oblastva glede -znižanja cŠb živilom, boljše ureditve predaje, i. pod! Z: g. se je po Svojih zastopnicah -udelezila kongresa v Dubrovniku in predsednica, .ga. Kraigherjeva je tgm-predlagala ustan.oVitev mednarodne gosppdinjsko-gospodarske komisije. Predlog zdaj pretresa posebej sestavljena mednarodna komisija,, v.kateri zastopa Jugoslavijo ■ga. Vika. KraigherjeVa.— Blagajniško poročilo je . podala gdč. Vidmarjeva. — Izvoljen je bil. le malo izpremeujen .odbor, z dosedanjo predsednico go. Kraigherjevo. ^ Na koncu . je sledil, razgovor s tržnim nadzornikom g. svetnikom Riglerjem o vprašanju ženskih .moči v tržnem nadzorstvu, kakor jih zahteva Zveza gospodinj. Vsekakor je Zveza gospodinj eno .naših hajbolj.agilnih društev. Kolo Juisoslovanskih sester v Ljubljani je imel svoj 15. redni občni zbor. Društvo ^ je v preteklem poslovnem letu. udejstvovalo' predvsem, karitativno, Obdarovalo je za Božič 420 diužin in razdelilo en vagon premoga. Tudi ob drugih. prilikali je obdarovalo siromake in podpira študente. Pod predsedstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve hoče kolo delovati po začrtani poti naprej. Spložno žensko, društvo se je v preteklem poslovnem letu udeležilo akcije za : iztrSinenje, sodelovalo je ž unijo ža zaščito dece in se zavzemalo za redno izplačevanje pokojnin. Organiziralo je dobro : uspelo razstavo , domačih preprog. Izreden uspeh pa je döseglö s prireditvijo rednih tedenskih predavanj, pod naslovom „Vzgoja matere'^ Izbor predavanj in predavateljev jo-pireskrbela dipl. phih ga. Zlnta Pirnat. Tečaj je obsegal H predavanj, odličnih.:, predavateljev, ki so doživela rekorden obisk io velik moralni' uspeh. . .Na predlog predsednice ge. Minke Govekarjeve;'je .priredilo'društvo v maju 151- razstavo „Teden ženske knjige" s ciklusom predavanj. Društvo ■ bo uredilo poseben ženski oddelek na novinarski razstavi v okviru jesenskega velesejma. TKD Atena je kod doslej usmerjala svoje delovarje v telesno-kulturnem, socialno-zdravstvenem in kulturno-prosvetnem praven. — Ortopedični zavod je posečalo 58 deklic in 32 dečkov iz raznih socialnih slojev. Društvo je priredilo 6 kuharskih tečajev S 96 udeleženkami. — Lutkovni odsek je pripravil 9 otroških prireditev. Na novo je bila ustanovljena knjižnica in čitalnica za mladino, ki razpolaga s 1585 knjigami. — Belo-modra knjižnica je izdala „Izbrano delo Vide Jerajeve" v redakciji prof. Marje Borlnikove in bibliofilsko izdajo „Jugoslavische Frauenlyrik" v prevodu ge. Lili Novy. Občni zbor je izvolil nov glavni odbor s predsednico go. Minko Kroftovo. Pravilna pisava ženskih priirafeov. Po posvetovanju s strokovnjakom smo se odločile, da bomo odslej pisale ženske priimke po naslednjih pravilih: v nominativu, ako je dodano krstno ime, brez priveska -ova (Marija Kovač), ako ni dodano krstno ime in v vseh drugih sklonih pa v pridevniški obliki: Kovačeva, Mariji Kovačevi itd. Prosimo, da bi se vse žene v govoru in pisavi držale tega enotnega pravopisa. Studljslta konferenca internacionalne feministične alijanse (IFA) v Zürichu. Konferenca se je vršila od 25. februarja do 2. marca t. I. Bavila se je predvsem s tremi glavnimi vprašanji, ki so v programu alijanse, in sicer z vprašanjem ženske volilne pravice, ženskega dela in pacifistične propagande. Žene iz dežel, kjer že imajo volilno pravico, so razložile svojo borbo in svetovale svoje metode, knko se je za politične pravice treba boriti. Zene iz dežel, kjer še ni volilne pravice, pa so poročale o svojih prizadevanjih in izgledih na uspeh. Zedinile so se vse žene v mišljenju, da je predpogoj za to, da dosežejo žene politične pravice, demokratična usmerjenost vlad. Fašistični režimi so vsi nasprotni napredku žene. Zato je za vse žene nujno, da se bore proti fašizmu in za demokracijo, ker bodo le tako prišle do svojih pravic. Pravica žene do dela je predpogoj za njeno gospodarsko svobodo. Tu pa ji je treba priznati dve osnovni stvari in ti dve sta: a) isti pogoji in ista plača za enako delo, kot ga ima mož, b) pravica do dela brez ozira na to, če je žena poročena ali ne, in brez ozira na njen ekonomski in socialni položaj — saj se pri možu tudi ne ozirajo na njegov ekonomski in socialni položaj I — Ko jemljejo ženi delo, ima od tega škodo tako človeška družba, Ici ji odvzemajo toliko koristne delovne sile, kakor rodbina, ki s tem znižujejo njen življenjski standard, in pred vsem žena sama. Na konferenci so zbrane žene sprejele nasvet, naj žene v vseh državah v čim večjem številu vstopajo v profesionalne in sindikalne organizacije ter se pridružijo feminističnemu pokretu, ker je povsod vidna tendenca, čimbolj izriniti žene od dela. Ko so prešle zbrane delegatke na tretjo točko programa, k obravnavanju svetovnega položaja in k vprašanju o miru in vojni, pa se jih je vseh polastila malodušnost. Kajti zazdelo se jim je, da je tu pač vsaka beseda iluzorna, da so čisto brez moči nasproti vsemu, kar se pripravlja. Vpliv žene v smislu mednarodnega miru bi mogel biti učinkovit pač šele tedaj, če bi bile v večji meri udeležene na dogodkih svetovne politike. Danes preostaja ženi borba za politične pravice in pa ustvarjenje javnega pacifističnega mnenja ter delo na izboljšanju mednarodnih odnošajev. V zadnjem času se je mednarodni feministični alijansi pridružila v večjeTi številu tudi ženska mladina vseh narodov. To je dejstvo, v katerem vidijo vse članice dober znak in voljo mladine, boriti se za svoje pravice in za mir med narodi. Skrb Italije za povečanje Itevila rojstev. V mesecu marcu in aprilu tega leta so v Italiji izplačali mladoporočencem 4 milijone lir kot prispevek za novorojenčke, družinam s številnimi otroki pa so naklonili 10 milijonov lir. Iz Turčije. Dr. Hanuša Fez, prva doktorica ekonomsko-poliličnih ved na univerzi v Carigradu, je imenovana za glavnega inšpektorja. 152- ]¥agradna knjižna izdaja_. ženska založba — Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Prečna ulica štev. 2 razpisuje subskrlbcijo na Izbrano delo Zofke Kvedrove v 9 knjigah. Čas izida: Velika noč 1938 — Velika noč 1941 ....... Zbirka slovenskih knjlževnlc -Kdor ima srečo, dobi Izbrano delo Zofke Kvedrove zastonj Ugbctnostizasubskriberite: Prva ugodnost: Vsak naročnik dobi z nagradno številko opremljen kupon. Na vsakih 50 naročnikov se izžreba po ena knjižna nagrada v knjigarniški vrednosti din 1000-— oziroma din 600'—, slednja se izplača na željo v gotovini. Vseh nagrad je za 24.000 din. Druga ugodnost: JVlesečno obročno odplačilo po din 29-—^i tromesečno obročno odplačilo po. din 87'— ali lOo/o popust pri .takojšnjem plačilu celega zneska din 532'—. Tretja ugodnost: Vezano izbrano delo Vide Jerajeve po znižani ceni din 29'—. Četrta ugodnost: Vsak prijavljen naročnik, ki pridobi založbi še enega naročnika na Izbrano delo Kvedrove, prejme v dar po eno knjigo, katero si izbere po seznamu. Pišite po knjižni oglas na zgornji naslov! DaroTi za iiskoTni sklad Gg. Kovačič Lina din'36'—, Drolc din 10'24, Gregorin Ruža din 16'—; po 6 din; Majer Ivana, dr. Flisova; po 4 din: Gavrančič Minka, Ravl en Julka, iWozaj Slava; po 3 din: Lebinger Kaja, Rebernik Mil., Bizjak Josipina; po 2 Din: Peteline Aniqa, Kotnik (da; po 1 Din: Grm Marica, Blatnik Minka. iskrena hvala vsem cehj. darovalkam! Izšla je knjiga IlkeVaštetove: »Roman o Prešernu« z lepimi ilustracijami umetnika E. Justina. 2e nekateri odstavki knjige, ki jih je pisateljica objavila tudi v našem listu, so vzbudili veliko zanimanje; knjiga sama je pa še presegla pričakovanje in ne bi smela manjkati v nobeni domači knjižnici. Naročila pošljite na naslov: lika Vaštetova, Ljubljana, Lavričeva ulica 8. Listnica uprave PoTrnjen list ne moremo smatrati kot odpoved naročnine. Zgodi se laliko, da sta bila pomotoma odposlana dva lista na isti naslov, nakar nam naslovljenka enega vrne brez opazke. Zgodi se tudi, da zavrnjenega lista sploh ne dobimo nazaj. Zato opozarjamo cenj. naročnice, da nam svojo odpoved javijo z dopisnico ali pismom; če pošljejo priporočeno, bo le v njihovo korist. Cen|. gg. naročnicam t Aleksandrl|i in sicer gg. Mozetičevi, Masinijevi, Pa-horjevi, Faganelovi ter Čotarjevi v Renčah javljamo, da smo prejele poslani ček, za katerega smo dobile 423 Din. S tem je poravnana naročnina za vseh pet do konca tega leta. Iskrena hvala in lepo pozdravljene! Mestna hranilnica Liublianska Nove vloge Din 50,000.000 — Oproščene vloge, prenesene na nov račun 60.000.000.— Skupno stanje novih vlog Din 110,000.000 — Nove vloge vsak čas izplačljiTe Obrestna mera do 5% Za Tse Tloge jamči mestna občina ljubljanska Drobna knjižica ■M. Teliko Tsebine Dekliško perilo modeli in kroji za de- klice od 12—18 let. Posebno bogate priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških obleke in predpasnikov. Cena Din 6.—. Denar je poslati z naročilom vred Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za Tse perilo, ki ga potrebuje novorojenček Z naročilom pošljite Din 5.— ; lahko tudi v znamkah Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z g0sp0dinjsl£0 prilogo „Naš dom", modno prilogo ter iirojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Posamezna .številka Din 6-—. Sam list s prilogo „Naš dom" Din 40-—, same priloge Din 48-—. Za inozemstvo Din 85-—. Rač. pošt. hran. v Ljubljani 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11 Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z.. Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).