Naročnina mesečno 29 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din (Jredniitvo je t Kopitarjevi uL6/Ill VENEC Telefoni uredništva! dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 hi 2050 Ček. račun: Ljubljana iL 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' □ prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Naše sadje Tik pred svetovno vojno je bila v Alek-sandriji svetovna razstava vsakovrstuega sadja. Prišlo je tja sadje iz eksotičnih dežel, iz Kalifornije oranže, breskve iz Prednje Azije, prišlo je sadje iz vseh celin in tudi evropsko. Komisija, ki je imela tedaj nalogo, da izbere in prizna prednosti posameznemu sadju ter dožene najbolj okusno in najlepše razvito ter osvežujoče sadje z vsemi vrlinami, kakor jih sadje zahteva ni teh prednosti priznala kakšni ananas ali italijanski ali palestinski oranži, tudi ne bananam in ne kokosu ter ne dateljem, temveč je prisodila prvo nagrado in naslov kraljevskega sadja — štajerskim jabolkom. Ta jabolka, ki jih je razstavil tedanji avstrijski odbor, pa so rastla na slovenskih tleh v sadovnjakih slovenskih gospodarjev na sedanjem jugoslovanskem Štajerskem. Star jo torej sloves našega sadja in utemeljeno trdimo, da prekaša štajersko jabolko po kakovosti še tako izvrstna in še s tako reklamo razpečavana kalifornijska jabolka. Evropski dvori in prireditelji najbolj imenitnih gostij v Evropi so naročali iz Slovenskih goric in drugih štajerskih krajev jabolka. Ta sloves je ostal tudi po vojni. Slovenski sadjerejec je to zaslužil, saj je v štajerske sadovnjake položenih več desetletij truda. Nešteto narodnih gospodarjev, sadjarskih učiteljev in vrlih gospodarjev samih se je trudilo, da je vzgojilo na slovenskih tleh vzorne sadovnjake. Trud rok in znoj, ki je curkoma kapljal s čela, se je našemu sadje-rejcu tudi skoraj redno izplačal. Kako obupne so bile tožbe iz posameznih krajev, kadar je slana pomorila cvetje ali toča pobila dozorevajoči sad. Spomnimo se le na predlansko katastrofo v ptujskem okraju in soglasen refren po tej nesreči je bil: nevihta nam je poškodovala sadovnjake. Sadovnjak, to je za dober del štajerskega kmetskega prebivalstva vir dohodkov. Marsikatera kmetija je še do zadnjega plačevala davke in druge obveznosti ter kupovala najbolj nujne industrijske potrebščine — ne iz dohodkov od Qesa, ne iz živinoreje, še manj od žita ali krompirja, temveč od tega, kar so vrgla žlahtna jabolka in hruške. Sloves štajerskih jabolk se je ohranil in še več: naš umen sadjerejec je vedno bolj boljšal, vedno bolj sortiral sadna drevesa, vedno bolj se približeval svetovnim uzan-cam glede kakovosti iu oblike prodaje. Tudi naš sadni trgovec se je pokazal, kar je nedavno potrdilo zborovanje v Mariboru, da je popolnoma dorasel in zmožen vzdrževati trgovino z inozemstvom. Ugotoviti pa moramo tudi, da se tujina našega sadja ni nikoli branila. Sosedna Avstrija pridela sicer ob naši severni meji enakovredno sadje, ki ga je pa za tamkajšnji konzum odločno premalo in kadarkoli je bila v vprašanju trgovska pogodba z Avstrijo, so Avstrijci pristali na uvoz slovenskega sadja. Nemčija ima tudi nekaj žlahtnega sadja, toda prevladuje pa manjvredno sadje, s katerim je mogla nemška avtarkična miselnost spod-riniti z lastnega trga sicer češka jabolka, ne pa naših štajerskih. Izvoz sadja pomenja v naši trgovinski bilanci lepo postavko. Res je, da so v tej postavki seveda upoštevane tudi bosanske češplje in vojvodinsko zgodnje sadje. Veliko večji pomen za plačilno zmožnost Slovenije ali, če hočete, dravske banovine same, pa je Imel izvoz štajerskih jabolk in tudi drugega sadja, ki raste v Sloveniji. Na obmejni postaji Št. Ilj in drugih bližnjih postajah od Celja navzgor so se ob tem času na kolodvorih množili polni vagoni lepih rdečih in drugačnih jabolk. Naš kmet je z veseljem prešteval svetle novce, ki jih je po navadi takoj dobil od sadnega trgovca ali izvoznika in ponavadi takoj odšel z denarjem na davkarijo, da je plačal zaostale davke, ali v posojilnico, da je plačal obresti. Kriza seveda tudi ceni sadja ni prizanesla in že predlanskim in lani so sadjerejci tožili, kako malo dobe za svoje lepo sadje. Še vedno pa so bili kolikor toliko zadovoljni, da jim je v času, ko ne gre prav nič v denar, ko lesnega izvoza sploh ni, ko ima živina sramotno ceno, da komaj krije stroške za krmo, ostal vsaj ta vir dohodkov, čeprav okrnjen. Tega pa ni krivo inozemstvo, ki se ne brani našega sadja, tega smo krivi sami, oziroma naša nerodna izvozna politika. Sicer prihajajo razne umetno lansirane vesti — zlasti trgovci iz južnih pokrajin so v takem nepravilnem poročanju zelo spretni — toda s količkaj našo dobro voljo in vzorno svobodno organizacijo izvoza bi inozemstvo gotovo štajerska jabolka prav tako sprejemalo kakor poprej. Lani je bila konjunktura slabša, v mednarodnih trgovinskih odnošajih pa je bilo za naš sadni trg le boljše. Kes je, da nekatere države uvajajo monopol izaci jo izvozne trgovine. Prva je bila v tem pravcu sovjetska Rusija, toda ker m zmogla organizacije in ker je bila tudi njena proizvodnja v razkroju, je monopoliza-cija izvoza razpadla. Ideja monopolizacije izvoza, ki je sicer v bistvu idealna, je tudi v vseh drugih državah doživela fiasko in danes vidimo, da večajo svoj izvoz države, ki so ohranile svobodno zunanjo trgovino (seveda ne brez že povsod običajnih carin). To dokazujejo letošnji uspehi Združenih držav, Anglije, Francije, nasprotno pa nesmiselne ovire v Nemčiji povzročajo le hujšo gospodarsko stisko. V naši državi se dosedanji posamezni poskusi monopolizacije zunanje trgovine niso obnesli. Monopolizacija žitnega izvoza, kakor ga je izvedla pred leti PRIZAD, je povzročil državi veliko škodo: doma je podražil najvažnejšo hrano, to je žito, v tujini pa je šlo naše žito za sramoten denar, ako sploh nI propadlo. Dobiček so imeli le posamezni posredovalci. Sedaj do- Posledice hitlerjevskega punta v Avstriji Italija priznava pomen MZ Zanimive ugotovitve francoskega senatorja o položaju — Brez Male zveze ni reda v Podonavju Ljubljana, 4. avgusta. Italijansko diplomacijo je zelo vznemirilo, da države Male zveze niso sprejele obnašanja Italije ob priliki narodnosocialističnega puča v Avstriji s tistimi simpatijami, ki jih je menda pričakoval g. Mussolini. Na ta način je vodstvo italijanske zunanje politike samo demantiralo stališče, ki ga je do sedaj v vseh mednarodnih vprašanjih zavzemalo napram Mali zvezi, češ, da je to politična kombinacija, ki nima v Evropi nobene veljave. Italija, ki je mislila, da ima nekak protektorat nad avstrijsko republiko in da zopter ta protektorat nihče nima no-rienih pomislekov, je bila precej presenečena, ker Češkoslovaška in Jugoslavija nista smatrali, da so italijanske priprave ob avstrijski meji na Brennerju tako samč po sebi umevne, kakor so se zdele gosp. Mussoliniju. Zelo neprijetno je dirnilo voditelja italijanske politike, da sta Češkoslovaška in Jugo- slavija ter brez dvoma tudi Romunija, dali evropskim velesilam razumeti, da je avstrijsko vprašanje mednarodno vprašanje, ki se tiče Zveze narodov, nikakor pa ne izključno Italije in Avstrije oziroma Nemčije. Ker je to stališče držav Male zveze imelo velik vpliv na francoski zunanji urad, predvsem na g. Barthoua, ki mu je vzor popolno soglasje med zunan->"otitičnimi smernicami Francije in interesi držf v zveze, zato se fašistično časopisje trudi svetu izovati, da se Francozi strinjajo z g. Mussolinijem, ki da je z mobilizacijo par armadnih zborov ob Brennerja rešil evropski mir. Vendar pa g. Mussolini ne more najti ničesar drugega kakor dva francoska glasova, ki sta navidezno za italijansko politiko, in sicer sta to »Agencie Economi-que et Financiere«, ki jo ureja znani senator Be-renguer, največji pobornik za antanto med Francijo, Italijo in Malo zvezo, ter list »Iniormation«. Mnenje Berenguerja: Ureditev Sredtlje EvrOpe je nemogoča brez sodelovanja Jugoslavije Senator Berenguer piše v svoji reviji, da je popolnoma razumljivo, če Mussolini nikakor noče dovoliti, da bi Hitler napravil iz Dunaja prestolnico velike Germanije. Toda ravno tako je razumljivo, nadaljuje senator Berenguer, da so bile slovanske države Srednje Evrope vznemirjene, ko je Mussolini s svojo energično gesto hotel svetu pokazati, da je Italija tista država, ki ima nalogo čuvati nad mirom v Srednji Evropi. Zaradi tega je nastal za Francijo zelo kočljiv položaj. Na eni strani je Francija prisiljena priznati, da ima Italija načeloma jKjpolnoma prav, če skuša z vsemi silami preprečiti, da bi Nemčija anektirala Avstrijo. Na drugi strani pa Francija nikakor ne more prezreti stališča držav Male zveze, ki ne morejo dovoliti, da bi bila pro-tektor Avstrije Italija in da bi le-ta v zadevah Srednje Evrope prevzela vlogo nekakega razsodnika in pooblaščenca evropskih velesil. Pariz na eni strani ne sme imeti drugačnega mnenja kakor Rim, kar se tiče Srednje Evrope, na drugi strani pa se absolutno ne sme oddaljiti od Prage, Belgrada in Bukarešte. Iz tega sklepa senator Berenguer, da je najnujnejša naloga Francije v tem trenutku, da nastopi kot posredovalka in da spravi v sklad interes? Italije in Male zveze, tako da bo mir v Srednji Evropi zasi-guran po sodelovanju med Francijo, Italijo in Malo zvezo. Ce italijanski tisk, ki si v zadevah zunanje politike ne dovoljuje nikoli nobenega lastnega mnenja, ampak točno sledi navodilom Mussolinija, te izjave senatorja Berenguerja povzema, je to dokaz, da je politika Mussolinija v sedanjem trenutku usmerjena v to, kako bi prišla v stik z zunanjo politiko Jugoslavije in Češkoslovaške, da ne bi stavljali nobenih ovir Mussolinijevi politiki v Srednji Evropi, TELIA TOALETNO MILO Vsako jutro se vedno iznova razveselite odlične kakovosti tega mila, ki neguje kožo in je tako poceni. oziroma da bi se z Italijo sf»razumele, kako zajam-čiti sedanje stanje v Srednji Evropi. To je vprvič, da fašistično časopisje brez rezerve priznava, da ni mogoče, da bi Italija vodila v Srednji Evropi politiko, ki bi bila v nasprotju z nazori in stališčem držav Male zveze, ki jih je Italija dozdaj skušala na vse načine omalovaževati. Avstrija mora biti neodvisna tako od Nemčije kakor od Italije Fašistično časopisje navaja tudi pisanje pariške »Information«, ki ga menda hoče izrabiti kot do- Po Hindenburgovi smrti kaz, da ie Mussolinijeva politika glede Avstrije pravilna. V resnici pa tudi »Information« ne zastopia drugačnega stališča kakor senator Berenguer. Priznava sicer, da je Mussolinijevo energično stališče veliko prijx>moglo k temu, da se je Nemčija premislila in se zavedla, da svojih namer glede Avstrije nikakor ne more uresničiti proti volji Italije. Odredbe Mussolinija na meji so povzročile v Berlinu zelo zdravo in hitro iztreznjenje, česar bi ne bil noben drug zgolj diplomatičen korak dosegel. Toda francoski list navaja še drugo stran medalje: da je namreč nastop g. Mussolinija imel še neko drugo nepričakovano posledico. Države Male zveze, ki so prav tako kakor Italija interesirane na neodvisnosti Avstrije, so bile skrajno vznemirjene, ker je Italija hotela nastali položaj izrabiti v to, da poudari svojo hegemonijo v Srednji Evropi, ki je v nasprotju s koristmi držav Male zveze. Češkoslovaška, Jugoslavija in Romunija so namreč mnenja, da priključitev Avstrije k Germaniji sicer predstavlja veliko nevarnost, da pa ta nevarnost pod gotovimi pogoji ni tako velika, kakor bi bila nevarnost italijanske hegemonije v Podonavju. »Information« sicer skuša to bojazen držav Male zveze nekoliko razpršiti, češ, Italija se mora na vsak način zavarovati proti zmagi hitlerizma v Srednji Evropi, toda takoj dostavlja, da bi se morala Italija zavedati, da ima Mala zveza v tej zadevi enako tehtno in važno besedo kakor Italija in da se more neodvisnost Avstrije zasigurati lc po popolnem sporazumu med vsemi prizadetimi državami, ne pa po enostavnih ukrepih kogarkoli, ki bi hotel izkoristiti nastali položaj v svoje hegemonisfične namene. Dejstvo, da italijansko časopisje te glasove registrira, je zelo značilno, in dokazuje, da Mussolinijevi koraki nikakor niso tako sigurni in samozavestni, kakor v prvem hipu izgledajo. Mussolini je topot vprvič jasno priznal, da je Mala zveza sila, ki je Italija ne sme in ne more prezirati. Hitler - ujetnik vojske Za Hitlerjevega namestnika bo imenovan general Bfomberg? Berlin, 4. avgusta, E. Med velikimi pripravami za državni pogreb umrlega predsednika maršala Hindenburga, ki ga bodo pokopali v podzemlju sr>omenika na bitko pri Tannenbergu, ki jo je izvojeval Hinden-burg v začetku svetovne vojne pri "Rusom, je pa vsa pozornost nemškega naroda obrnjena le bolj na politične posledice maršalove smrti. Inozemski listi, ki se tukaj še svobodno prodajajo, trdijo vsi brez izjeme, da je postal Hitler naslednik Hindenburga le s pristankom in s pomočjo vojske. V Berlinu samem zaenkrat, ni mogoče izslediti topred-metnili trdnih dokazov. Res pa je, da so generali, preden so pristali na to, da si Hitler osvoji vrhovno državno vodstvo, stavili resne pogoje, med njimi tudi tega, da se mora Hitler ločiti od stranke in da razpolaga z vojsko le sporazumno z vojnim ministrom generalom Blombergom. Takrat je bilo tudi rešeno vprašanje, kdo bo Hitlerja zastopal, ker sam vendar ne bo mogel voditi vsefli poslov državnega predsednika in državnega kanclerja. Dogovor z generali je bil meiula ta, da ostane Hitler v eni in isti osebi drž. predsednik, drž. kancler in vodja stranke, a da bo imenoval za svojega namestnika vojnega ministra generala 13 1 o in h c r g a. medtem ko bi minister Hess obdržal seda> nje mesto Hitlerjevega namestnika v vod. stvu stranke. Hitler je postal ujetnik Reichswehra, redne vojske, to je generalov. Redna vojska je vedno stala izven hitlerjevskega pokreta in obdržala vse stare tradicije iz velikih dni Prusije. Vojsko vodijo staroverni pruski generali, ki jih na zunaj podpirajo pruski junkerji in denarni ter industrijski vele-kapital. V to zanjko je bil Hitler ujet in danes ni treba več razpravljati o tem, da je zavladala v Nemčiji stara Prusija. Nadaljnji razvoj je nujen. Francozi napovedujejo polom Pariz, 4. avg. AA. Havas poroča: Vlogo nemške državne vojske smatrajo poučeni krogi za tako bistveno za nemško politično življenje, zlasti pa rw dogodkih od 30. junija in po dogodkih zadnjih dveh dni, da listi po pravici tolmačijo najnovejše dogodke v Nemčiji kot prvovrstno delo tamošnjih vojaških krogov. V tem oziru piše »Le Matin«, da je mogel Hitler izvesti nepričakovani udar od 2. avg. le v sporazumu z vojsko. Ta je uvidela, da bi njen položaj pridobil in da bi njen vpliv narastel, če podpre Hitlerja kot svojega zagovornika pred narodom. Ta prednost pa bo trajala lc dotlej, dokler bo Hitler zanesljiv soigralec vojske. Med vojsko in Hitlerjem so morali skleniti tajno ali pismeno pogodbo, tako da je mogel zavzeti sedanje življamo ponoven tak poskus in uspehi so že vidni. PRIZAD, ki ima za izvoz sadja kredite od Narodne banke, je kar pozabila in prezrla Slovenijo, pač pa favorizira Bosno in njene češplje, toda na škodo bosanskega gospodarstva samega. Ze prihajajo vesti z Dunaja, kako sramotno je padla cena bosanskih češpelj, in sicer kar za 20 grošev pri kg. (Mišljene so cene na debelo.) V Pragi je padla cena češpelj za 100 Kč pri 100 kg, in sicer v enem dnevu. Seveda PRIZAD je vrgla ogromne množine češpelj na trg, računajoč, da bo zunanji trg kar planil r>o njih, pa se je bridko uštela. Ako bi PRIZAD sedaj pustila našim trgovcem, da samostojno dobe pri Narodni banki primerne kredite, oziroma vsaj prednosti pri kliringih, bi naši trgovci bili ž.e dovolj pametni, da ne bi pošiljali celih povodnji jabolk na dunajski in praški trg ter bi se ravnali po trgovskih načelih. Ali pa ima PRIZAD drugi namen, da nemara dvigne sloves manj- vrednih vojvodinskih jabolk na ta način, da nakupi v Sloveniji po najnižjih cenah naša jabolka ln jih potem izvozi kot vojvodinska jabolka na svetovni trg? Posledice bosta čutila štajerski in vojvodinski trgovec, ker pozneje ne bo nihče v svetu liotvl kupovati ne štajerskih ne vojvodinskih jabolk! Ko vodimo tako nesrečno politiko z našim sadjem, pa vozijo Bolgari z brzovlaki čez naše ozemlje svoje sadje in grozdje! Državi v korist, ljudstvu v dobro in vsem v blaginjo bo. da se da našemu sadjerejcu ln našemu sadnemu trgovcu prosta pot in da država njuno stremljenje čim bolj podpre. Slovenija je pokrajinam na jugu že mnogo žrtvovala. Bosna in druge pokrajine so ji odvzele pri raznih mednarodnih trgo-, vinskih dogovorili vse prednosti izvoza lesa in živine, zato sedaj upravičeno brmii svojo i tretjo važno pridobitveno izvozno panogo: ' BVoje s&djd. mesto v nemški državi le s pristankom vojske. »Figaro« pa piše: Že 18 mesecev blodi Hitler s svojim tretjim^ cesarstvom med demagogijo in stvarnostjo. Nesrečni nemški narod in z njim v dolgi meri vsa Evropa plačuje račun tega tragičnega spora. Hitler se je dozdaj izkazal kot režiser in je priredil velikanske manifestacije, mnogokrat proti notranjemu odporu. Jutri pa bo moral reševati brezposelnost, bo moral urediti trgovinski primanjkljaj, odpraviti denarno krizo in oživiti prejšnje kridite. To pa so vprašanja, ki se ne dajo rešiti s trompe-tanii in z raketami. Angfešfto oboroževanje London, 4. avg. b. V angleški poslanski zbornici je predložil lord Churchill štiri vprašanja glede angleške letalske politike. Na vprašanje je odgovoril zunanji minister sir John Simon, ki je dejal, da so izdatki Nemčije zn vojno letalstvo nenavadno veliki, v pogodbah |>a ni nobenih določb, s katerimi bi se zračne sile nemškega letalstva lahko omejile. Nemčija ima najmočnejše im največje civilno letalstvo, ki se lahko vsak trenutek pretvori v vojno letalstvo. S tem mora Anglija vsekakor računati. Rintelenova usoda Dunaj, 4. avg. b. Rintelen je imel vso noč in danes zelo visoko temperaturo. Zaradi tega zdravniki zelo dvomijo, da bo ostal pri življenju. Danes sta bila aretirana Perl in BiShni v zvezi s preiskavo proti dr. Rintelenu. Oba pa sla bila kmalu zopet izpuščena na svobodo. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno in hlndneiše in dež v eorah. Pomen mariborskega f^CfflCl Pomembne izjave gospodarskih predstavnikov Maribor, 4. julija. Danes je odprl svoja vrata III. Mariborski teden. Še samozavestnejši in krepkejši je letos, kakor pred enim in dvema letoma, ko so se mu še poznale otroške bolezni. Sedaj je mariborska javnost že prepričana, da bo ostal Mariborski teden stalna ustanova, dasi se bo morda na podlagi dosedanjih izkušenj v bodoče še v mnogočem pre-ustrojil in tudi razmahnil. Za letošnji »Mariborski teden« je uredništvo »Slovenca« v Mariboru naprosilo ugledne predstavitelje mariborskega gospodarstva za njihova mnenja, Radevolje so se odzvale ler nam vposlali naslednje prispevke: IVAN VESENJAK, MINISTER V POK., KOŠAKI. Mariborski leden in krnel Mariborska širša okolica ima izrazit značaj naprednega malokmetijstva z mešanim obratovanjem. Iz tega stališča je presojati njene težnje in potrebe. Mariborski teden po času in vsebini za širšo okolico iz tega stališča ni najbolj srečno aranžiran. Kmetsko ljudstvo v tem času še ne dobi denarja za svoje glavne pridelke (sadje, vino, poljski pridelki in živina) torej je njegova kupna moč slaba. Že podrobnejše opazovanje porcijunkulskih romarjev to na obleki in potrošnji jasno dokazuje. Posameznik štedi z eventualno obstoječo gotovino tembolj, ker je še večina pridelkov izpostavljena ravno ta mesec najbolj vremenskim nezgodam; iz istega razloga ne riskira večjih kreditov. Zato so rireditve ob sedanjem letnem času zanj v glavnem e informativno in poučno gledanje m opazovanje in ne nakup. Ako se namerava prireditvam dati značaj stalnosti, mora biti v njih metoda in sistem. Treba jasnosti v ciljih. Sedaj je značaj Mariborskega tedna »malo luštno, malo resno«, malo informativno in precej nepotrebnega. Vse skupaj je poskus posnemanja drugih krajev in drugih prilik. Vedeti je treba, da v Mariboru ne more biti »vse« in to vsako leto. Maribor in Ljubljana morata dogovorno ustvariti za izobrazbo in vzgojo producenta in konzumenta sistematično načrtne prireditve, ki morajo imeti pečat načrtnega gospodarstva z jasnim gledanjem na naš položaj in na našo produkcijsko m kupovno ter prodajno možnost. Le tako bo »Mariborski teden« in »Ljubljanski velesejem« ekonomičen in privlačen, zadovoljil bo okoličane in tujce, ker bo dosegel svoj namen in dokazal upravičenost prireditve in žrtev. Zadobil bo tudi •igled in pomen ter postal resnična revija našega razvoja in naših potreb ter bo uresničil uspešen itontakt ter informacijo za okolico, za Maribor in '.a tujce! INDUSTRIJALEC J. H U T T E R. r« Pogledi industrije sedanjih prireditvah direktne koristi. Med tujci, ki obiščejo Maribor, je mnogo kupcev, ki odnesejo iz mesta poleg običajnih spominkov tudi večje koli- Mariborska industrija je zainteresirana na vsakem podvigu za gospodarsko okrepitev Maribora in okolice. Radi tega je z veseljem pozdravila tudi zamisel Mariborskega tedna, ter spremlja z največjimi simpatijami lep razvoj te institucije. Mariborska industrija je tesno povezana z gospo-darskm napredkom mariborskega tedna, ker se zaveda, da bo visok življenjski standard mestnega in okoliškega prebivalstva indirektno koristil tudi njej. Mnogo pa je v Mariboru industrijskih podjetij, ki se bodo od poživljenega tujskega dotoka tudi direktno okoriščala. Tekstilna industrija danes v Mariboru prednjači. Ta je navezana na področje cele države, vendar pa z zadoščenjem ugotavlja, da bo propaganda, ki jo vrši Mariborski teden v tu- in inozemstvu za Maribor posredno tudi propagirala izdelka mariborske industrije. Že dosedanje izkušnje so nam pokazale, da se ob času Mariborskega tedna dvigne tudi število posetni-kov-interesentov v tekstilnih obratih. Isto se opaža tudi v drugih industrijskih panogah. Gotovo bo v bodoče v tem oziru opažati še večji napredek, čim popularnejši postane Mariborski teden v vseh predelih naše države in čim več tujcev nam bo privedel v mariborsko mesto. Mariborska industrija želi, da bi »Mariborski teden« pokazal tako lepe razvojne življenjske sile tudi v bodočnosti ter bi bil mariborskemu mestu in okolici v popolno nadomestilo za vse gospodarske izgube, ki jih je utrpelo v poslednjih letih. FERDO PINTER, PREDSEDNIK ZDRUŽENJA TRGOVCEV. Mnenje trgovine S strahom je mariborska trgovina zadnja leta ugotavljala neprestano nazadovanje. Dočim je v prvem povojnem desetletju napredovala in se lepo razvijala, je sledil nato padec, ki se pozna še danes, ko je promet za 50% manjši, kot pred letom 1930. Splošna gospodarska kriza, ki ni prizanesla tudi Mariboru, še bolj pa žalostna demontaža državnih in samoupravnih uradov in ustanov je zadala mariborski trgovini hud udarec. Marsikatero podjetje je radi nastalih razmer podleglo, velika večina pa se jih je s težavo obdržala na površju. Radi tega je mariborska trgovina z veseljem pozdravila idejo Mariborskega tedna ter z vsemi silami podprla njeno uresničenje. Mariborska trgovina se zaveda, da je mogoče edino z žrtvami in vsestranskim delom zboljSati nevzdržne razmere in radi tega je veliko žrtvovala tudi za Mariborski teden. Letošnjega »tedna« se mariborska trgovina deloma tudi direktno udeleži z izpopolnitvijo raznih razstav. V »Mariborskem tednu« vidi trgovina obdravskega mesta nadomestilo ža gospodarske udarce, ki so jo v zadnjih letih zadeli in radi tega mu želi čim lepšega razmaha. Imela je že pri do- IcId eteklriiicšrati državo? Zanimivi predlogi strokovne komisije čine blaga. Propaganda, ki jo vrši Mariborski teden po celi državi, pride prav tudi mariborski trgovini. Znatne so pa tudi posredne koristi, ki jih ima trgovina radi gospodarske okrepitve drugih slojev. Trgovina si le še želi, da bi se našli za bodoče prireditve Mariborskega tedna primernejši prostori, na katerih bi se izgradile stalne zgradbe za Tazstave in prireditve. Tak prostor bi -Mem lahko služil tudi za druge svrhe. Potem bo trgovina tudi lažje direktno sodelovala. IVAN SOJČ, PREDSEDNIK SLOV, OBRT. DRUŠTVA. Glas obrtništva Ponašamo se lahko mariborski obrtniki, da smo prav za prav mi tisti, ki smo dali pobudo za ustanovitev Mariborsekga tedna. Obrtniike razstave v prvih povojnih letih so bile naravnost predhodnice sedanjih mariborskotedenskih prireditev, vršile so se na prav istih prostorih in skoro lahko rečem, tudi v istem obsegu. Mariborski obrtniki so se že takrat zavedali važnosti javnih razstav ter so zanje ogromno žrtvovali. Žal je takrat njihovo prizadevanje naletelo na premalo razumevanja. Ko se je pred tremi leti osnoval Mariborski teden, smo bili zopet obrtniki tisti, ki smo sc prvi te zamisli z vsemi silami oprijeli ter jo podpirali. Spoznali smo, da rabi mariborsko gospodarstvo krepkega impulza in novih poti, da se rešimo iz gospo-daske stiske, ki jo obrtniški stan v Mariboru najbolj občuti. Videli smo, da so vsa protestna zborovanja in vse peticije zaman in da leži naša rešitev samo v samopomoči. Zato smo z velikimi žrtvami podprli Mariborski teden ter se sami vsako leto aktivno udeleževali razstav. Prav posebno pa je naše sodelovanje aktivno pri letošnjem Mariborskem tednu. Vajeniška in pomočniška razstava je ena glavnih razstavnih atrakcij. Predočila bo nazorno mariborskemu občinstvu in tujcem, kaj zamore mariborska obrt in kako raznolika je v svojem ustvarjanju. Razstavni predmeti dokazujejo, da je mariborska obrt na visoki stopnji ter zamore v polnem obsegu zadostiti vsem zahtevam našega gospodarstva. — Želeli bi pa mariborski obrtniki, da bi se v bodočih Mariborskih tednih posvečala gospodarstvu še večja pažnja ter bi našlo na razstavah še več upoštevanja in razumevanja. JOSIP L O O S, RAVNATELJ TUJSKO-PROMETNE ZVEZE. Tujsko prometni pomen »Mariborski teden« ima namen, da pokaže tujcu nele znamenitosti in lepote mesta in okolice, ampak tudi sadove njegovega kulturnega, gospodarskega in športnega udejstvovanja. Ni njegov namen prirejati nagromadenih sejmov in razstav, ampak pokazati le tipične proizvode m izdelke naših domačih rok. Radi tega ni Mariborski teden neposredno, temveč posredno gospodarskega pomena. Po mojem mnenju naj bi Mariborski teden intenzivno opozarjal prebivalstvo cele naše države in tujce v inozemstvu na naš lepi Maribor ter jih vabil na obisk. V času obiska naj jim bi na »Mariborskem tednu« nudil poleg koristnega tudi zabavo ter jih tako čim bolj skušal privezati na naše mesto ter jih privabiti, da bodo še in še prišli ter pripeljali prihodnjič s seboj ie svojce in prijatelje. Mariborski teden je kot tujskoprometno propagandno sredstvo velevažna institucija, ki rodi od leta do leta lepše sadove. Prepričan sem, da se bo baš potom Mariborskega tedna dalo tujskemu prometu v našem Mariboru oni podvig, ki ga po strukturi svojega miljeja, po zdravju svoje klime in krasotah svoje prelepe okolice mora dobiti. Otvoritev šahovskega turnirja Maribor Otvoritev Maribor, 4. avg. Danes zvečer st jo vršjl v Veliki kavarni slavnostni banket, na katerem so bili ba.n dr. Maru.šič s svojim tajnikom dr. Brolilioni. mestni župan dr. LipoUl, okrajni načelnik Makar. polic, šef Radoševič ter \«i inozemski iu domači šahovski mojstri, ki se udeleže turnirja ob priliki Mariborskega tedna. V imenu Mariborskega kluba je podžupan Golr.uh pozdravil vse navzoče goste. Za njim je govoril v francoščini ban dr. Vlarušič, ki je pozdravil vse zastopnike odlične kraljevske igre iz Avstrije, Madjarskc,, Čcho-slovaške in tudi nase domače reprezentante. Nato se je vršilo žrebanje in ie bil izžreban sledeči vrstni red: t. Miss Vera Menčik (ČSL); 2. Lajos Steiner (Mad jarska): 3. prof. Bogomir Stupan (Maribor): 4. naš mojster Vasja Pire; 3. Josip Rejfir (ČSR); 6. Krnil Kramar (Maribor); 7. dr. Asfaloš (Sarajevo): 8. dr. Ti-homir Drežga (Zagreb): 0. Rudolf Splelmann (Avstrija); 10. Milan Vidmar jun. (Ljubljana). Turnir sam sc prične v nedeljo ob pol 9 v knzinski dvorani in se srečajo sledeči pari: Menčik:Vidmar, Steincr :Spieliiiaiiii, Strpan : Dre/ga. Vasjn Pire:Astaloš, Rejfir:Krnmar. liondon. 4. avg. b. Važne dokumente admirali-lete, ki so včeraj izginili iz pošlnega vagona \laka, ki vozi med Londonom in Portsmouthom, je našel Itozno zvečer neki železniški nameščenec v New Čast! U. Med dokumenti se je nahajal tudi točen opis dveh novih angleških rušilcev, ki sta bila pred kratkim spuščena v morje. Beigrad, 4. avgusta, m. Komisija, ki je bila pred časom imenovana v gradbenem ministrstvu za izdelavo zakona o elektrifikaciji države, je zdaj dokončala svoje delo. l a zakonski osnutek, ki je bil jx>slan na mišljenje vsem gospodarskim ustanovam v državi, obsepa 70 členov ter je ves razdeljen na t) oddelkov. Najvažnejše odredbe te osnove bi bile: Za naprave visoke napetosti Naprave visoke napetosti so vse naprave za proizvodnjo, prenos ali raznašanje električne energije z naponom toka, ki je večji od 40 voltov in efektom, ki je večji od 100 vatov. Odredbe tega zakona se ne bodo nanašale na državne naprave in na naprave visoke energije, ki proizvajajo in razvijajo električno energijo samo za lastne potrebe, kakor tudi za potrebe drugih, če v takih mestih ni električne centrale. Predhodno dovoljenje, ki je bilo dano takemu podjetju za gotovo področje, se drugemu električnemu podjetju ne more dati vse dotlej, dokler dano dovoljenje ne preneha veljati. Kdor ima to predhodno dovoljenje, lahko prične z vsemi predhodnimi deli na terenu in ima pravico, da zaj>rosi za dovoljenje za zgraditev naprave za visoko napetost. Za pogonsko silo bodo za proizvodnjo električne energije električna podjetja uporabljala domače sirovine. Od tega se bo lahko odstopilo le z dovoljenjem, ki se bo izdalo samo iz važnih gospodarskih razlogov. Prednost izkoriščanja izvorov pogonske sile (vodna sila, rudniki, najdišča zemeljski h plinov ali nafte) v svrho proizvodnje električne energije imajo država in samoupravna telesa. V kolikor lahko preskrbujejo odgovarjajoča električna podjetja, bodo ista preskrbovala z električno energijo določena pod ročja. Kjer pa /,-va in samoupravna telesa ne želijo izkorištfv: orov pogonske sile ali nimajo za to mož ros; da bi taka podjetja preskrbela z električnim lokum, se bo dovoljenje za izkoriščanje teh sil podelilo drugim interesentom. Naši državljani in inozemska podjetja lahko dobijo dovoljenje za izkoriščanje pogonske sile v naši državi v svrho proizvodnje električnega toka za prodajo drugim samo pod pogoji, ki jih bo za vsak konkreten slučaj predpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo v sporazumu z gradbenim ministrstvom m ostalimi merodajnimi ustanovami. i Predhodna dovoljenja Pri izdajanju predhodnega dovoljenja se bo gle uaio, katero podjetje bo racionalneje izkoriščalo'izvor pogonske sile in katero podjetje bo lahko dak) na razpolago tok jx> ugodnejših pogojih. Ce je splošna korist enaka, bodo imela prednosti: bano-vinske ustanove in samoupravna telesa, nadalje go-sfwdarske zadruge ali organizacije, nato pa jvrivat na podjetja in posamezniki. Ce je več privatnih po nudnikov, bo imel prednost lastnik že kake obstoječe električne centrale, nato pa lastnik izvora pogonske sile za proizvodnjo električnega toka. Dovoljenje za ustanovitev električnega podjetja za neposredno preskrbo določenega kraja z električnim tokom iz prenosnih elektrovodov drugega elektrotehničnega podjetja sc bo v prvi vrsti dajalo občinam tega področja, nato pa šele privatnim podjetjem v zajednici z dotičnimi občinami in končno samim privatnim podjetjem. V primeru izdaje dovoljenja privatnim osebam za električne naprave s kapaciteto nad 5000 kilovatov se mora v njem predvideti obveznost, da bo lastnik takega dovoljenja svoje naprave razširil in oskrbel s toliko električno energijo, da bo v slučaju, če bi to zahtevalo prometno ministrstvo, lahko oddajal tok tudi za potrebe železniškega omrežja, torej za pogon lokomotiv. Cena električnega toka Cena električnemu toku za železniški promet se bo ugotovila sporazumno na podlagi najvišjega čistega dobička 5%. Večje podjetje, ki radi svoje racionalnejše proizvodnje električne energije lahko oddaja električni tek konzumentom po nižji ceni, kakor pa manjša električna podjetja, je dolžno dajati cenejšo električno energijo tudi manjšim električnim podjetjem v istem kraju s svojimi napravami in za vso dobo trajanja dovoljenja za obratovanje teh manjših električnih podjetij. Manjša električna podjetja so dolžna prevzemati to cenejšo električno energijo in prodajne cene iste znižati v korist svojih konzumentov sorazmerno z znižanimi stroški proizvodnje. R oh za izkoriščanje pogona Električni tok pa se mora v tem dajati konzumentom nepretrgoma podnevi in ponoči, oziroma tako, kakor ga manjša električna podjetja dobivajo od večjega. Državnim in samoupravnim telesom se bo izdajalo dovoljenje za izkoriščanje pogonskih sil za proizvodnjo električnega toka za neomejeno dobo, vsem ostalim podjetjem pa za omejeno in sicer za naprave, ki imajo kapaciteto nad 7500 kw največ za dobo fiO let, za napravo z ofektom nad 350—7500 kw za največ 50 let, za napreve z efektom nad 35—380 kw za največ 40 let, za naprave z efektom izpod 35 kw pa za največ 30 let. Veljavnost dovoljenj za električna podjetja s kalorično centralo, ki ne izkoriščajo pogonske sile na mestu njihovega sedeža, se bo dovoljevalo obratovanje za dobo največ tri četrtine otl časa, ki je določen za gornja podjetja. Čas veljavnosti dovoljenja za obrate pa sc lahko podaljša največ še za polovico od gori navedene dobe, če jc podjetje izvršilo kake nove investicije. Po pretekli tega roka preidejo vse strojne naprave s stavbami in električnimi daljnovodi brezplačno v last banovine, v kateri se nahaja izvor pogonske sile, odnosno električne centrale, dotično razvodno električno omrežje pa preide v last dotično občine v k<*ri sc nahaja. Dolžnosti elektrarn Onemu, ki ima predhodno dovoljenje, eo lastniki zemljišč dolžni dovoliti dostop na zemljišče z dovoljenjem upravnih oblasti in jim morajo tudi dovoliti začn-mo uporabo dotičnih zemljišč. Za vso povzročeno škodo pa odgovarja laslnik predhodnega dovoljenja, če interesi izvedbe splošnega načrta za sistematično elektrifikacijo države in splošni gospodarski interesi ter racionalna poraba elek-I tričnega toka neobhodno zahtevajo združitev dveh | ali več električnih podjetij v eno samo v tehničnem smislu in če se splošno gospodarsko stanje teh podjetij s tem dvigne, lahko gradbeni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo dovoli tako združitev. Ca pa elektrarna presega kapaciteto 5000 k\v, lahko trgovinski minister v sporazumu s prometnim ministrom izda nalog za združitev takih elektrarn. Predhodna dovoljenja za zgraditev elektrarn daje minister za Industrijo in trgovino na podlagi mnenja gradbenega ministrstva in drugih ustanov. Elektrarne ne smejo svojevoljno prenehati oddajati električno energijo. Električna podjetja tndi ne smejo napravili oddajo električnega »oKii odvisno od tega. da bi bodisi elokfrarna sama ali pa tretja od njih določena oi»cba izvršil« in- stalacijska dela. Električna podjetja so dolžna izvršiti elektrifikacijo dodeljenega jiin področja na način, da bo čimveč mest dotičuega kraja preskrbljenih z električnim tokom. Elektrifikacija države Načrt gradnje omrežja se ho določil tako, da bodo v najkasneje 5 letih dobila električni tok vsa večja mesta in večji koiuumenti (industrije), v drugih 5 letih pa tudi manjša mesta in v naslednjih 5 letih vsa ostala mesta, ki prosijo za električni lok, čeprav poraba električnega toka v teh krajih ne ho velika, Splošne pogoje za oddajanje električne eneigjje iu najvišjo dopustno višino tarifo odohruje ona oblast, ki je izdala predhodno dovoljenje. Ce bi se faktorji, ki vplivajo na stroške proizvodnje električnega toka iu prenos električne energije kakega električnega podjetja s časom spremenili, (la bi spremenili tudi stroške proizvodnje in prenosa »a več kot 10 odstotkov, sme banska uprava v splošnem interesu izdati nalog, da podjetje spremeni tarifo in zniia cene električnemu U»ku. Istotako sme banovina vzeti v pretres eventualno prošnjo za povišanje een električnemu toku vsled porasta stroškov proizvodnje električne energije. Prosilec, ki je dobil predhodno dovoljenje za električno centralo, dobi tudi pravico do zgraditve elektrovodov, če je to v prošnji navedel. Razlastitve Električna podjetja se lahko poslužijo pravice razlastitve, za katero se bodo vpostevale določbe že obstoječega zakona o ekspropriaciji z m znatnimi spremembami. Odlok o razlastitvi izda ona oblasl, ki je izdala dovoljenje za zgraditev električne centrale. Elekiiična podjetja in lastniki teh naprav jamčijo lastniku nepremičnin za vso škodo, ki nastane pri izvrševanju elektrovodov. Pri izvrševanju novih in spremembi obstoječih elektrovodov je dolžno vsako električno podjetje, da se radi možnosti sodelovanja z drugimi električnimi podjetji visoke napetosti točno drži predpisov o normalizaciji in tipiziranju električnih naprav, ki jih izdaja gradbeno ministrstvo. Električna podjetja in lastniki naprav visoke napetosti za lastno potrebo pa so dolžni, da ukrenejo vse potrebno v smislu varnostnih predpisov ia določb oblasti, da se dvoje ali več električnih podjetij med seboj ne bo ogrožalo. Pristojna oblast lahko odredi, da lastnik onega podjetja, ki drugemu zavira delo in ogroža njegovo podjetje, prekine z obratovanjem vse dotlej, dokler se ovire ne od-starnijo. Električno podjetje sme pričeti z obratovanjem šele tedaj, ko se ugotovi, da vse naprave odgovarjajo vsem predpisom o normalizaciji in ti- Siziranju električnih naprav. Če se elektrarna s apaciteto izpod 1200 kw brez rezervnih naprav in normaliziranim naponom manjšim od 15.000 voltov nahaja na področju banovine, je za to podjetje pristojna dotična banska uprava. Medbanovinska omrežja Če kakšna elektrarna, kakor prej navedeno, presega meje ene aH dveh banovin, je pristojna dotična banska uprava, za katero ima dotično električiio podjetje največjo gospodarsko vrednost. Če pa imajo električne naprave visoke napetosti efekt nad 1200 kw in normaliziran napon večji od 15.000 voltov, je pristojno gradbeno ministrstvo brez ozira na to, če se naprave dotičnega električnega podjetja nahajajo na področju ene ali več banovin. Z ozirom na potrebe električne energije v svrho železniškega prometa, bo prometno ministrstvo sodelovalo pri izdelavi sploi-nih načrtov za gradnjo velikih električnih central in električnega daljnovodnega omrežja. Dovoljenja za izvoz in nvoz električne energije se izdajajo samo za določeno količino in za določen čas. ki pa ne more biti daljši od 25 let. Elektrotehnični svet V gradbenem ministrstvu se bo pa kot posve« tovalni organ kraljevske vlade za vsa vprašanja, ki so v zvezi z elektrifikacijo držav« ustanovil »Elektrotehnični svet pri gradbenem ministrstvu«, pri vsaki banski upravi pa se bo ustanovil kot posvetovalni organ za elektrifikacijska vprašanja dotičnega področja »Elektrotehnični svet pri banski upravi«. Elektrotehnični svet pri gradbenem ministrstvu bo dajal strokovne nasvete za vsa ta vprašanja, lahko pa bo stavil tudi sam potrebne predloge. V ta svet bodo imenovani zastopniki zveze električnih central, nadalje zastopniki raznih zbornic, zveze kmetijskih združenj in člani-stro-kovnjaki in zastopniki v poštev prihajajočih ministrstev. Ta svet bo imel največ trideset članov, pri banovinah pa petnajst članov. Radi pospeševanja elektrifikacije države se bo tudi v gradbenem ministrstvu ustanovil poseben fond za elektrifikacijo države. Vse pravice dobljene po prejšnjih zakonih, dovoljenjih, rešenjih in pogodbah kakor tudi obveze, ki so z njimi vezane, ostanejo še naprej v veljavi. Pravico elektrovoda dobijo obstoječa podjetja, ko stopi ta zakon v veljavo, za vse svoje prenosne in razvodne elektrovode in naprave za transformacijo. Obstoječe tarife, cene električnega toka, ki so bile prej določene, se lahko na zahtevo enega pogodbenika menjajo. Dovoljenja in koncesije, ki so bile izdane pred stopanjem tega zakona v veljavo, ostanejo še naprej v veljavi. Dovoljenje in koncesija, ki jo je imela občina ali banovina, bo veljala še naprej, toda pod pogojem, če bo dotična občina ali banovina zaprosila v roku od 6 mesecev po stopanju tega zakona v veljavo za določitev gotovega področja, ki ga bo dotična centrala mogla preskrbovati s tokom. Drobne vesti Beigrad, 4. avg. m. Upokojen je Anton Dokler, pisarniški uradnik 0. skup. pri sodišču v Sevnicii katere so morali napraviti nove zasilne prostore, katere so dobili v razstavnem poslopju 'i. . """"i v razsiavnem posiojiju \Vashingfon, 4. avg. p. Kubanska vlada je oficijelno zahtevala od vlade republilie San Domingo, da ji izroči nekdanjega kubanskega predsednika Maehado, ki je dobil svoje zatočišče v glnvnem mestu države Sau Domingo. Svojo z,-| tevo po izročitvi utemeljuje češ, da je Machado kriv 7 umorov. VVashlngton, 4. avg. p. V državi Nash-ville je danes jirišlo do krvavih nemirov ob volitvah. Mrtvn sta dva agitatorja, več ljudi je pa ranjenih. Policija je prišla prepozno, dti bi preprečila krvoprolitje. Pri volitvah -ta bila zopet izvoljena dva senatorja demokratske stranke. Newyork, 4. avg. h. V Nashvllle je prišlo ob priliki predsedniških volitev do hujših otem z njo, tudi nobeden ne ve! O, sveta Pomagalka, kakšna gora križev se včasih zavali na kmeta! Pa je le vse minilo! Sneg je po tihem, brez domišljavosti, kakor samo mati narava zna, vzel setev pod svoje varstvo, solnce je posušilo spomladanske vode, plevel so plevice poruvale, miši je pregnala sv. Jedert, nevihte so vetrovi razgnali, in zlata pšenica je obstala 1 Sicer jo je nekaj pozeblo, ker sneg ni padel na zmrznjeno zemljo, zorela ni nič kaj lepo, ker je bilo v tistih dneh premalo solnca, vetrovi so jo na enem koncu njive nagnili na eno stran, na drugem na drugo, obstala in dozorela je pa le in žanjice bodo že prišle do nje. »Bog ln sveti božji kri«, s temi besedami zastavi prva, ki bo žela naprej in ves dan dajala mero delu in odmoru. Kakor bo žela ta, tako bodo žele vse za njo, ker ni lepo, če katera zaostane, prvi pa tudi ni v čast, če ji vrstnica za njo neprestano bije po i>etah. Kmalu so vse lepo razvrščene po njivi, od najmlajše, ki ima morda komaj štirinajst let in zanje samo en kraj, do najstarejše, ki jih ima morda že čez šestdeset, za njimi pa se vlečejo dolge vrste snopov; solnce pripeka čimdalje huje, zemlja izžareva vročino, kakor bi stal pred pečjo, pot sili v oči in usta, pa se še obrisati nimaš časa. Prva žene kot divja, vsa se je sklonila k tlom, še po-vreslo zavije sklonjena in ga brž spusti na kraj, le kadar vzdigne snop, se izza pšenice zabliska svetla bluza, snop se ji kakor perjanica zavihti. okrog glave, pa se zopet sklone k tlom. Pri tem je mimogrede vrgla pogled na sosedove, kako gre njim od rok, pa že bije in tako vse za njo. Tiha, nenapovedana tekma njive z njivo, žanjice z žanjico na njivi se je pričela. Nihče ne mara biti zadaj, ne njiva, ne žanjica. Za žejo stoji pod kozolcem skleda kruševe vode, tudi mošt je dober, če ga je še kaj pri hiši, če ni drugega pa tudi kap-nica osveži suha usta, pivo je prihranjeno tistim, ki tožijo, da se mučijo po pisarnah. Ce se katera ožanje, je na meji trpotec pri roki, v Dravljah pa sveti' Rok, sveti Kozmijan, ki je tudi dober za rane, pa na Krki, če se pa devetkrat ožanje na en prst, je pa to še dobro znamenje, še to leto se bo množila. Tako gre ves božji dan po vsem polju: njiiva za njivo, žanjica za žanjico, snop za snopom. Ni časa misliti na križ, ki postaja čimdalje bolj lesen, ne na prepoteno bluzo, ki se oprijemlje telesa, na dlan, ki jo žuli gladek ročaj srpa, na ruto, ki leze na pekoče oči, še pogovoriti se ni časa, dolga in široka njiva zlate pšenice vpije po srpu. Le pri jedi, v senci pod kozolcem, pod lipo ali pa kar sredi njive ožive zagoreli obrazi in vas in njeno življenje v pogovorih žanjic. Tu se vse pre-rešeta, vse premelje: jetični v vasi, o katerem se ne ve, ali bo preživel pšenico, ker nepisana modrost pravi: Pšenica pod srp, jetični v smrt, če pšenico preživi, se bo vlekel, dokler se tepke ne pozorč, ce še tepke preživi, je dober do nove pšenice; starejše žanjice pripovedujejo o svojih vrstnicah, ki so že zdavnaj na božji njivi, kako ročne Gosli napravijo veselje pa ludi delo! Gospodinja hoče pokazati,kaj zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja . . . Pšenico v kozolec žanjice so bile, o gospodarju, ki je srp tako sklepal, da se mu je neka žanjica zahvalila: Bog ti plačaj, Jure, prej je žel, zdaj pa ruje; o žanjici, ki je prišla na njivo in molila: O, sveti Rok, ti varuj moje roke in noge, nos bom pa že sama, pa si je prav nos odžela, jelšovec ji je sedel nanj in je s srpom zamahnila po njem, pa je bilo po nosu; pa še o možu, ki je začel s palico krotiti ženo, »dedec norčavi, ne ve, da z grdim pri babi nič ne opraviš«, ves teden jo je pretepal kot snop, v soboto zvečer ga je pa vprašala: Ti, kaj si pa ta teden delal? — Vse pride na vrsto, veseli in žalostni dogodki; v krogu, ki na snopih sedi okrog sklede, je smeha na koše, kakor da so na svatbi, ne pa pri najtežjem kmečkem delu. Popoldne se pripodijo na polje otroci in pastirji, da zmečejo snopje na kupe, ker kmalu bodo prišli gospodarji z vozmi in ne bo prav, če bi morali čakati, moški so kaj nepočakani. Če je lepo vreme, že še gre, če se pa »v kotu« — za Triglavom — začno kopičiti temni oblaki in v daljavi za-bobni zamolkel grom, je pa vihra kakor pred sodnim dnem! Voz za vozom drvi iz vasi kakor vojska, gruntarji bijejo po konjih, da zadnji del voza od-skakuje kakor bi bil okraden, bajtarji pa kolnejo nad voli, ki se ne prestopijo hitreje, pa če bi streljal za njimi. Žanjice vržejo srpove iz rok in mečejo na kupe kakor za stavo, moški nakladajo na vozove, da jim pot curkoma lije s čela, voz je vedno višji, vedno globlje se pogrezajo kolesa v razoru, vprega škriplje, grom pa je vedno razločnejši, prvi bliski slepijo oči, pa nihče ne beži s polja, dokler ni zlata jišenica na varnem, pod kozolcem ali pod kakim nastrešjem. In ni večjega zadovoljstva, kakor drveti s polnim vozom, ko že padajo prve debele kaplje, in ga srečno pripeljati pod streho. # Na zadnji njivi, pred zadnjim snoj)om. Otroci so obkrožili zadnjo žanjico. Nepremično gledajo v šop pšenice, ki še stoji, tam gnezdi prepelica, vsaj pravijo tako in videli jo bodo, če ne bo nihče prav nič v stran pogledal. — Zadnja pšenica je »odrezana in zvezana«, zadnji snop leži vrh kraja, prepelice pa ni! »Je že kdo kam v stran pogledal, KAJ STORITI! no Malo V i m a vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetil ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV medtem je pa urna prepelica stekla jx> razoru in se skrila,« jih potolaži žanjica — dokler bodo verjeli v prepelico. Prepelica ušla, žanjica je pa »babo« požela, to leto se ne bo možila! Ko se solnce bliža zahodu, stojijo ob kozolcih polni vozovi samega snopja, še to je treba zložiti, pa bo letošnja pšenica »odrezana in zvezana in v križ dejana«, sveti Florijan jo pa ognja varuj! Žanjice, ki se potite po slovenski zemlji od jutra do mraka, ki prenašate dež in nevihte za zlato pšenico, pozdravljene! Možje, ki jx>zno v noč visite po kozolcih in se drugo jutro s solncem skušate za dan — za ajdo, ki mora v teb dneh pod brazdo, pozdravljeni! Vsa zemlja slovenska, sprečudna, spreljuba, ti tajna ljubica naša, pozdravljena! Ne jokaj! i* r II« iKiiiiiiiip »Mit Za ajdo orjemo Nova nevarnost preti rudarjem? Ljubljana, 4. avgusta. Prihodnji torek vnovič pridejo v Ljubljano zastopniki rudarskega delavstva, da se tu pogajajo o nameravanih redukcijah mezd in kategorij, ki jih hoče družba po vsej sili izvesti. Kakor znano, je delavstvo v revirjih skrajno ogorčeno, kakor je bilo pred točno mesecem dni, ko je morala družba take namere preklicati. Edino, kar bo mogla spričo odpora delavstva doseči, bo morda nekoliko zmanjšanje deputatnega premoga, kar pa družbi ne bo prineslo prav nobenega haska, ker je premoga v revirjih dovolj. Da pa bi delavstvo pristalo na znižanje mezd, kategorij in na zmanjšanje že pridobljenih pravic, to ni niti misliti. To bodo pokazala tudi j>ogajanja v torek. Mislimo, da bi se z dobro voljo lahko dosegel zadovoljiv sporazum. Evharistični shod za ribniško dekanijo Kakor je bilo že javljeno, bo v Ribnici v nedeljo, dne 12. avgusta, evharistični shod za vso ribniško dekanijo v proslavo 1900 letnice našega odrešenja in postavitve najsvetejšega Zakramenta. Vsa Strela je povsod divjala Žrtve strele v Slovenski krajini Murska Sobota, 2. avgusta. Neurje nad Slovensko Krajino je zahtevalo tudi človeških žrtev. Zelo pogoste so nevihte pri nas. Skoraj ne mine dan, da bi po nekajurni neznosni vročini ne prihrumeli temni oblaki, ki ujamejo tega ali onega na odprtem polju. V preteklem tednu je nevihta zahtevala kar dve človeški žrtvi. Posestnik Najbar, tast g. Jožefa Pucka iz Ivanec se je vračal domov v Selo. Na potu ga je zajela nevihta in se je zatekel pod bližnjo zidanico. Najbrž pa je v bližini udarila strela, ker se je napotil dalje, a ga je po nekaj korakih zadela kap. Drugo jutro so ga našli mrtvega, v njegovi bližini je bilo kolo in vrečica z jabolki, kar je imel s seboj. — Velik požar zaradi strele Cerknica, 2. avgusta. Po jjar dneh lepega vremena so se včeraj zjutraj začeli nad cerkniško in loško dolino zbirati in kopičiti težki in temni oblaki. Malo pred sedmo se je vlila huda ploha, med ploho pa je zelo grmelo. Ob sedmih je treščilo v Podcerkvi v slamnat kozolec Jožeta Trudna. Nemudoma so se dvignili ognjeni zublji proti nebu. Preden so se ljudje zavedli in začeli misliti na gašenje in reševanje, ie začela goreli tudi Trudnova hiša in hlev. Hiša, ki je bila z opeko krita, je zgorela do tal, ravno tako hlev in skedenj. Toda ognjeni element se ni zadovoljil samo s tem, ampak se je razširil tudi na poslopje g. Jur-jevca in mu do tal upepelil hišo in skei ;lenj in Tomažu Štrlet u hlev in "skedenj. Na mesto požara so prišli gasilci iz Loža, Sta- rega trga, Vrhnike in Gor. Jezera. Trudili so se, da so ogenj omejili samo na ta jxislopja, kajti radi sajDe je bila itak ogrožena vsa vas. Posestnikom je zgorelo mnogo jjoljskega orodja, sena in drugih stvari. Škoda je ogromna, vendar le delno krita z zavarovalnino. Strela v Skocjanu Skocjan pri Mokronogu, 3. avgusta. Tudi pri nas smo imeli nedavno velike nevihte z gromom in treskom. Strela je udarila v mogočen hrast, ga jx>polnoma razklala in ga v višini 6 metrov tudi prelomila. Kako silna moč! (O divjanju strele okrog Novega mesta pa je obširno poročal sobotni »Slovenec«. dekanija se vneto pripravlja na slovesnost. V soboto pojx>ldne se pripelje v Ribnico pre-vzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman, ki bo vodil jjobožnost. Zvečer od 8 do 9 bodo slovesno peli vsi zvonove cele dekanije, jx> gričih bodo fantje zažgali kresove, ribniški trg bo bajno razsvetljen. Ob 9 zvečer se bodo zgrnile od vseh strani procesije s svečkami v prostrano ribniško cerkev, kjer bo imel govor g. kanonik in stolni župnik dr. Klinar, potem pa bosta dve molitveni uri. — V nedeljo ob sedmih imajo otroci sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Potem pa bodo prihajali v Ribnico udeleženci iz vseh župnij. Oni, ki pridejo z vozovi ali f>eš, se zbirajo okrog 8 v Gorenji vasi in bližnjih krajev v Hrovači, oni iz danske okolice pri sv. Roku, in pridejo vsi v sprevodih na ribniški trg in se postavijo na prostor, ki jim ga odkažejo reditelji. (V slučaju neugodnega vremena se vrši vsa proslava v širni ribniški dekanijski cerkvi.) — Ob devetih se prenese Najsvetejše na oltar na trg, kjer bo imel govor in sveto mašo prevzv. g. škof, čemur sledi slavnostna procesija z Najsvetejšim, po kateri bo govor o posvetitvi presv. Srcu Jezusovemu (g. vikar Jos. Košiček), skupna jx>svetitev župnij, zahvalna pesem in blagoslov, na kar se med petjem »Povsod Boga« Najsvetejše, ki ga spremljajo vse zastave, prenese v cerkev. Vso slovesnost bo spremljalo ljudsko petje, za kar se vsi zbori vneto pripravljajo. Ob štirih popoldne bodo jx> vseh župnijah slovesne litanije, na Kar bodo zopet zapeli vsi zvonovi v zahvalo za slavnostni dan Vabimo fante in može, dekleta in žene, cerkvene družbe in organizacije, male otročiče iz bližine, da se verske proslave udeleže v največjem številu. Žive) Kristus Kralj! — Duhovščina ribniške dekanije. Šentviška razstava ima vedno več uspeha Ljubljana, 4. avg. Še vedno je zanimanje za krasno obrtniško razstavo v Št. Vidu prav takšno, kakor ej bilo v začetku. Sedaj, ko nas ločita do zaključka samo še dva tedna, pa prihajajo ljudje še bolj radi in bolj pogosto na razstavo. Stalno velik je obisk Ljubljančanov, prav tako pa tudi iz drugih krajev. Za krasne izdelke na tej razstavi so izvedeli celo na Hrvatskem, ki prihajajo nalašč zaradi nje v Slovenijo. Škoda le, da še ni odobrena polovična vožnja. Mnogo jiohištva in drugih izdelkov je bilo že prodanih, nekateri kupci celo takoj odpeljejo kupljeno z razstave, seveda pa imajo vrli šentviški mojstri dovolj zaloge, da tako blago takoj nadomestijo z enakovrednim. Na posebno željo prebivalstva so šentviški mojstri sedaj uredili jiosebno veliko sobo z lepim, toda cenenim pohištvom, tako da si morejo za najmanjši denar tudi manj premožni sloji tu omisliti krasne spalnice, opreme itd. Vseh vstopnic je bilo dosedaj prodanih 5767, kar e izredno število, ki dokazuje velik uspeh le lepe, edinstvene razstave. Nekateri obiskovalci po-mečejo vstopnice potem proč, kar pa ni prav, ker vstopnica še vedno obdrži veljavo kot srečka. Dne 19. t. m. bo namreč izžrebana ena teli vstopnic, ki imajo tekoče številke, in bo dobitek lepa kuhinjska oprava. Torej velja za vse obiskovalce, naj v iast-nem interesu vstopnice tudi po obisku obdrže. Pod avtomobil Krško, 3. avgusta V četrtek dopoldne je neki avtomobilist povozil v bližini gostilne g. Edija Krigerja g Antona Novaka, mehanika v Krškem. Da se ni zgodila večja nesreča, se je zahvaliti prisebnosti šoferja, ki je še v pravem času vozilo ustavil. Novak jc imel lažje jjoškodbe na glavi, šofer ga je takoj odpeljal v bolnišnico. Na kraj nesreče je prišel takoj tukajšnji stražnik, ki je zadevo zapisal in naznanil oblasti. Toda ]?onesrečenec je to zavrnil, češ da ostaneta vsak pri svojem. Takih slučajev je pač malo. — Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu. natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaSa uporaba naravne »Franz Josefove« jjrenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Ljubljanske vesti t ammmmmmmamammmmmmmmmmmm Dnevi slovanskih v Ljubljani Ljubljana, 4. avgusta. Tujsko-prometni svet ljubljanske mestne občine priredi v dneh od 10. septembra skupaj z velesejmsko upravo in z upravo Narodnega j gledališča festival slovanske glasbe in slovap- i skih narodnih plesov. Program slovanske glasbe, ki se bo izvajal ob lepem vremenu v letnem gledališču v Tivoliju, če bo dež, pa v operi, vsebuje razen Lužiških Srbov vse Slovane. Nedvomno pa bodo vzbujali največje zanimanje slovanski narodni plesi, ki se jih udeleže pole? Čehov, Slovakov. Poljakov in Bolgarov zlasti številne plesne skupine iz Južne Srbije. Ker ima belgrajsko Kolo jugosl. sester v svojih roku h organizacijo cclokupne srbijanske reprezentance. je stopil načelnik tujsko-promctnega sveta, podžupan prof. Jarc v slik s tem Kolom, oz. njeno predsednico dvorno damo Grujičevo. S pomočjo Kola in raznih drugih uglednih bel-grajskih osebnosti se je nato sestavil seznam najbolj originalnih plesov, nakar so se začeli iskati organizatorji poedinili plesnih skupin. Do danes je delo na organizaciji festivala tako daleč dozorelo, da je zagotovljena udeležba 18 plesnih skupin v narodnih nošah in s spremljanjem originalne narodne godbe. Program sestavljajo s koli oz. narodnimi igrami: Jugoslovani: t. belokranjsko kolo (organizator društvo »Bela Krajina«); 2. raj pod lipo pri Zi-'Tjanih (Klub koroškili Slovencev); 3. tržaško ko-So (društvo »Soča« v Ljubljani); 4. istrsko kolo ((društvo >Istra« v Zagreibu); 5. kajkavsko kolo iz Lupoglava; 6. slavonsko kolo iz Andrijevcev; Tv.školo z otoka Krka; 8. narodno kolo s Korčule Hples Moreška in Kumpanjija); 9. šumadijsko kolo iz Po/arevca; 10. slovaško kolo iz Novega Sada; 11. btinjevafko kolo iz Subotice, 12. kolo 5fc>'Skopske Črne gore; 13. baranjsko kolo iz Be- Preiskava o umoru na Starem trgu Ljubljana, 4. avg. Tudi našim nedeljskim čitateljem je nedvomno že znano, da je bil prejšnjo soboto zvečer izvršen na Starem trgu v Ljubljani ostuden umor, katerega žrtev je postal 61-letni ostareli delavec Franc Srša, ki je bil po umoru razsekan, truplo pa deloma sežgano, zlasti roke in noge, glava najbrže zdrobljena in vržena v kanal, ostali del trupla pa so našli v petek dopoldne prekuhan in ukora j razpadel na Golovcu. Zaradi suma tega umora je bil aretiran raznašalec časopisov Anton Rozman, zaradi vednosti, oziroma soudeležbe, pa žena umorjenega Jo-hana Srša in njena hči, 19-letna Francka. Samomorilka, 38-lctna pastorka pokojnega Jožefa Cepuder pa je v ponedeljek skočila v Gruberjev prekop ter njenega trupla dosedaj še niso našli. Zapustila pa je pismo, v katerem dolži Rozmana. Rozman slej ko prej zanika sleherno krivdo. Glavna današnja preiskava se je sukala, ali se bo Rozmanu res posrečilo dokazati, kje jc bil v soboto zvečer ko je bil Srša umorjen. Prvotno ,ie navajal, da je bil v soboto tlo 7 zvečer v neki javni kuhinji. Lastnik te javne kuhinje pa. je to zanikal. Pač pa se ie posrečil Rozmanu dokaz, da je bil od /i na 9 zvečer pa do časa, ko jc začel prodajati časopise, v gostilni pri Kosu v Krojaški ulici, kar je potrdil moz gostilni-čarke. Skoraj se zdi že verjetno, da je Srso umorila Pepa Cepudrova sama, je Prav možno, ker .ie bil pokojni Srša slaboten starček. Preiskava bo trajala najbrže še prihodnji teden ter jo šele pozneje prevzame sodišče._______ Športne ln vetrne foplfe bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago schwab Llubilana, Alehsandrova cesta 0 Upravnik policije g. Kerševan nastopi danes 5. avgusta t. 1. svoj redni letni dopust. Za čas njegove odsotnosti ga bo nndomestoval polic, nadzornik g. Pestevšck Karel. Moti. Univ. dr. Stantto TavCar specijalist za r.nbno in ustne bolezni Ljubljana, Tyrševa cesta 16 zopet redno oriltnlra od S-VsT" o Velik naval nn sadni trg. Ker štajerski sadjercjci in trgovci ne morejo na inozemsko sadne trge, so sedaj pritisnili na ljubljanski živilski trg, ki pa jc seveda očitno prešibek, da bi prevzel vse ogromne količine sadja, ki jih priddlnjo nn Štajerskem. Ljubljana je letos obilno preskrbljena s sadjem, kur je pokazal tudi današnji živilski trg. Najlepša jabolka in hruške so prodajali danes po 3—4 Din kg. Smo bolj v začetku meseca in kupci, zlasti gospodinje, so nekoliko bolj marljive v kupovanju. kakor zadnjo soboto. Cene zelenjave naglo padajo. Spretne gospodinje dobe n. pr. paprik za cn dinar, I kg paradižnikov je po 3 Din, kg stročjegn fižola, ki ga jc dovolj že povsod, jc po 1.50 Din. Padle so tudi cene perutnini, mod tem, ko so cene jajc stalno na isti višini, 18 za tO Din, debelejša po 0.50 Din komad. zativailulem se naitopleje gospodu prlmariju dr. Dergancu, ki me je po spretni operaciji rešil moje težke, dolgi trajne bolezni in me popolnoma ozdravil_A. SiiSniH 0 Tlakovanje Bleiwcisove ccstc napreduje bolj počasi. Tlakovan s prehodi vred je sicer ves del od Narodnega doma do bonske palače, zato pa zcio počasi pripravljajo betonsko1 podlago nn delu ceste od Trgovske akademije do Tržaške ceste. Med cestiščem, ki j« narodnih plesov lega Manastira; 14. devdelijsko kolo »Rusalija« iz Gjevgjelije; 15. dra-gansko carsko igranje iz Prizrena. Čehis Krojovy odbor narodopisne spo-lečnosti v Plznu (40—50 o,seb z lastno godbo). Poljaki: plesna skupina iz Zakopane. Rusi: skupina emigrantov. Bolgari: Bolgarsko kolo iz Sofije. Nas Slovcnce bodo zlasti zanimali naši domači plesi, oz, igre. Pa tudi oslali plesi, kakor iz Južne Srbije, bodo vzbujali največjo pozornost. Zh udeležbo južno-srbijanskih plesnih skupin se je zelo zavzel notranji minister Lazič. Hvalevredno je, dn bomo gledali tudi narodna kola z naše jadranske obale. Zelo zanimiva bo primerjava med našinii jugoslovanskimi koli in plesi ostalih bratskih narodov, ki nam vsi pripravljajo vesela presenečenja. Važno je, da se udeleže festivala Poljaki, ki so odnesli na mednarodnem tekmovanju na Dunaju prvo nagrado v izvajanju narodnih plesov. Za udeležbo Poljakov nn ljubljanskem festivalu se posebno zavzema poljski generalni konzul v Zagrebu dr. Fiedler-Alberti. Vsi številni plesi se bodo izvajali na velikem telovadišču v Tivoliju; če bo dež, pa v Uni-onu in drugih večjili dvoranah. Cene bodo ljudske, da si bo prireditve lahko ogledalo tudi naše podeželje. Slovanski narodni plesi bodo predstavljali ne samo mogočno manifestacijo vseslovanske vzajemnosti, temveč bodo tudi v tujsko-promet-nem oziru zcio pomembna narodna svečanost, ker bodo privabili veliko število gostov iz inozemstva v Jugoslavijo in iz naše države v Ljubljano. Ta narodna svečanost bo še tem bolj pomembna, ker bomo Jugoslovani n. pr. svoja številna narodna kola letos prvič organizirano pokazali in bo zaradi tega ta slavnost folkloristič-do vclepomembna. Dunajsko potniško letalo pristalo v Halozah Potniški cnokrilni aeroplan proge Duaiai-Gradec-Zagreb-Belgrad, je dohitela v petek, 3. t. m. ob 10 uezgodu in sicer ob čaeu, ko je letel nad Halozami. Motor je nenadoma odpovedal, vsled česar je pilot moral prisilno pristati, kar se mu je |*> spretnem in strokovnem kretanju tudi posrečilo, tako da je pristal na nekem dvorišču v vasi Kozminci, Pri prisilnem pristajanju zadel ob hišo. V letalu sta bili dve osebi in sicer pilot in monter, ki sta Iv sreči ostala nepoškodovana. Iz Ptuja so tele-I fonirali nu Dunaj po strokovnjaka, da popravi i pokvarjeni motor, aeroplan pa so prepeljali s ; tovornimi avtomobili v Turnišče pri Ptuju, ker j na mestu, kjer je moral prisilno pristati, ni ; primernega mesta za odlet. — Upajo, da bo popravilo izvršeno v dveh dneh, nakar bo I aeroplan nadaljeval svojo pot proti Zagrebu Mariborske vesti: Čude$e m „tKamila" kremo Poskusite jo I Odpravi Vam: lišaje, izpuščaje, vročične izpahe, abscese, mozolje, gube, mastni sijaj itd. >Kamila« krema izčistl kožo, jo čudovito pomladi, osveži, izgladi in utrdi. Za dame in gospode, za dom, za šport, za vsako starost, zu vsako letno oobu jt »Kamila« krema, ki Vas njkdar ne razočara! Glavna zaloga /a Ljubljano: foto-parfumerija »Venus«. pred pošto Razpošilja: Lekarna Mr. Jože Oblak, Št. Vid n/Lj Mariborski teden se je začel asfaltirano in med prav tako tlakovanimi hodniki ua obeh straneh so oliraineni .okoli posameznih akacijevih dreves nekaki otoki s peskom in prstjo, tako, da bo možno pozneje tu zasaditi travo. Obenem so delavci že pred dnevi razdrli obrabljeni asfaltirani hodnik okoli banske palače na BIeiweisovi in Erjavčevi cesti, ki ga bodo nadomestili z novim. Tudi pred bansko palačo bodo napravljeni taki travnati otoki okoli dreves. Mesto dosedanje železne ograje pa bo napravljena krog zelene trate med poslopjem in asfaltnim hodnikom nizka betonska ograja. Dr. Pavel Pehani, špecijalist za ženske bolezni in porodništvo, ao ». avguste ne ordinira © Maša zadušnica za pokojnima Dušanom Pircem in Pepetom Kukcem ja danes ob pol 8 pri Sv. Jakobu. Vabljeni vsi prijatelji. 0 Pojasnilo. Te dni smo poročali, da je na Šmartinski cesti kolesar podrl 8 letnega dečka Marjana Briclja, ki mu je s pedalom pretrgal lice. Kakor smo poučeni, se je ta nesreča zgodila nekemu drugemu dečku, ki je ob istem času prišel v bolnišnico in nc Marjanu Briclju. 0 Združenje čovljarjev in Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani pozivata vse gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba podpredsednika ter dolgoletnega blagajnika g. Ivana Rozmana, ki se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. ob 6 popoldne iz Rožne ulice 3 na pokopališče k Sv. Križu. — Uprava. Dr. Ivan Pinfar ne orfllnlra oa d. ao 11. avgusla O Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani poziva člane, da spremijo na zadnji poti umrlega zobozdravnika g. dr. Alojzija Praun-scisa. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. avgusta ob 4 poopldne od doma na Miklošičevi cesti 6 na pokopališče k Sv. Križu. 0 Zvišanje con mesa v Ljubljani. Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani nam poroča: Ker se je prometni davek na zaklano živino zvišal od 3 na 5%, predpisi pridobninskega davka pa so se zvišali v primeru z lanskimi predpisi za 100 in celo več odstotkov in je padla cena kožam za 2 Din, loju pa 1 Din pri kg, so ljubljanski mesarji pri-morani zvišati z dnem 8. t. m. cene mesa za 2 Din pri kg. Od 8. avgusta t. 1. dalje bo cena prvovrstnega mesa 12 Din, drugovrstnega pa 10 Din za kg. To zvišanje cen je postalo neizogibno z ozirom na občutno zvišanje davčnih dajatev, na drugi strani pa se je obvarovalo našega kmeta pred nadaljnjim padanjem cen goveje živine, ki je že itak dosegla skrajno nizko mero. © Trije ponesrečenci. Delavec, cestnega nadzorstva 51 letni Franc Klevišar z Vodovodne ceste 70 je včeraj v neki trgovini hotel spiti kozačrek žganja, pa je po pomoti dobil oetovo kislino, ki jo je naglo zvrnil. Klevišar se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico. — Snažilko v banski palači Alojzijo Kerševan je v prepiru neki moški udaril s steklenico po glavi in po levi roki ter jo poškodoval. — Kolo voza je Šlo čez desno nogo 11 letnemu Avgustu Drnovšku z Brega v občini Šmartno pri Litiji ter mu jo strlo. O Zbirka sedaj veljavnih zakonskih predpisov o davku na poslovni promet in davku na luksuz s tarifo In abecednim kazalom davku podvrženih predmetov. Neobhoden pripomoček in praktični Rvetovnloc v zadevah tega davka bo zbirka, ki izide koncem tega meseca v samozaložbi v obliki žepnega priročnika na okroglo 300 straneh. Vsled pregledne, skrajno precizne in pripravne sestave bo knjiga dobrodošla vsem našim pridobltnikom in gospodarstvenikom ter funkcionarjem državnih in samoupravnih uradov, ker jim bo olajšal zamudno iskanje pri kontroli ali odmeri poslovnega davka. — Knjiga se naroča pri g. Gračnerju Hinku, banovin-skeni računskem uradniku (Bleiweisova cesta 6) in stane v prednaročilu do konca tegn meseca 50 dinarjev, kasneje 05 Din. Knjiga bo knrtonirnnn. O Zobni atelje Krlsch, Rožna dolina, se seli na cesto II 24 in sprejema od 16. avgusta dalje zopet redno. O Največja izbira damskih paletnih oblek, kril, bluz itd. Nizke cene. Goričar, Sv. Petra ccsta 29. O Katera duma želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje ccnc kakor Žalni klobuk in pr.j-čolan, naj obišče salon >Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10. Maribor, 4, avgusta. Obdravska prestolnica se je danes prebudila | v svečano-prazničnem razpoloženju. Na javnih po-; slopjih vihrajoče zastave, na cestah živahnejše i razpoloženje, ki se je stopnjevalo v smeri proti kri-; žišču Aleksandrove s Prešernovo ulico — vse to . je oznanjalo pričetek slovesnosti Mariborskega i tedna. Ob 10.30 so zbrali na razstavnem prostoru ob Prešernovi ulici mariborski odličniki k otvoritvi. Navzoči bo bili zastopnik prevzvišenega kne-zoškofa stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, zastopnik bana okr. glavar dr. Senekovič, mestni poveljnik in zastopnik divizijonarja general Hadžič, podpredsednik senata dr. Ploj, vodja □ Osebna vest. Vodstvo podružnice »Slovenca v Mariboru je prevzel gosp. ing. Lambert Muri, obiskovalci Maribora, posilite se mojega hotela. Udobne in cenene sobe, avtogaraža, prvovrstna postrežba. Se priporoča Tomo Maler, MarlDorshl dvor □ Zanimanje za protibrezbožno razstavo. Protibrezbožniška razstava, ki se je odprla v četrtek, je razvnela v Mariboru nenavadno zanimanje. Razstava nudi grozno sliko barbarskega razdejanja, ki ga vrši brezboštvo v Sovjetski Rusiji_ in po vsem svetu in radi tega je umijiv globok in nepozaben vtis, ki ga napravi na vsakega obiskovalca. Človek, ki vso to grozoto vidi, ne more doumeti, kako je mogoče, da je v 20. stoletju zavladalo tako barbarstvo. Razstava nudi nazoren vpogled v dejanske razmere v Rusiji; Človek obstrmi pod strahotnimi statistikami; 2 milijona smrtnih žrtev brezboštva, 8000 ubitih duhovnikov in menihov, na desettisoče zapuščene dece, ki se razvija v prave zločince, ropa, gladuje... To so sadovi uničenja družine, najhujšega zatiranja vsake verske misli. Zabrisani so sleherni sledovi kulture — brez primere v prazgodovini in zgodovini, Ogled razstave priporočamo vsakomur. Razstava je v IV. deški ljudski šoli na Gosposvetski (Samostanski) cesti. Pobira se malenkostna vstopnina. Mestni dehltšht zavod .VESNA" v Mariboru obsega enoletno gospodinjsko, dvoletno obrtno šolo in internat. V internat zavoda se sprejemajo razen učenk za omenjene šole tudi učenke drugih srednjih šol. V zavodu imajo otroci dobro oskrbo, skrbno nadzorstvo in vsestransko pomoč pri učenju, tudi iz francoščine in klasičnih jezikov. Celotna oskrba znaša za učenke gospodinjske šole 800 Din, za učenke ostalih šol pa 600 Din na mesec. □ To ni propaganda. Vsi mariborski krogi so doslej s simpatijami in aktivnostjo spremljali Mariborski teden ter ga podprli z vsemi razpoložljivimi močmi, da je uspel. Zasluge za prospeh Mari-boarskega tedna si je pridobil ves Maribor in ne samo ozek krog ljudi, kakor naglaša včerajšnje »Jutro« v svojem uvodnem članku. In tudi v bodoče mora biti Mariborski teden skupna ustanova, ki jo bomo še nadalje gradili z združenimi močmi. Poveličevanje osebnosti, ki niso dale niti inicija-tive za ustanovitev Mariborskega tedna ter so v započetku zamisli celo nasprotovale, ni na mestu in prav tako ni na mestu ugotovitev, da je Maribor šele v zadnjem času pričel ustvarjati na gospodarsko - komunalnem polju. Nasprotno je dejstvo, da so prejšnje komunalne uprave pod dr. Leskovarjem in dr. Juvanom ustvarile Mariboru položaj in pomen, ki ga danes ima in tudi je res, da so dali pobudo za ustanovitev Mariborskega tedna ter ga organizirali v začetnem obrisu drugi, dočim so ji ti, ki si danes lastijo zasluge, celo nasprotovali. Radi tega mariborsko prebival-1 stvo odklanja tako propagando. j Vam je *nana kvaliteta Čevljev tvrdke produkcija čevljev Slomškov trg Speci jaliteta: Športni in smučarski Čevlji, gojzarji itd. Roblnšek^ I Opozarjamo na razstavo »Mariborskega tedna« □ Instrukcije za ponavljače posreduje preko počitnic uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1. j Inštruktorji so akademiki. , □ Avtomobila sta strla kolesarja. V bližini 1 Slivnice je prišlo včeraj do hude nesreče. Polskav- ski graščak gosp. Simon Vertnik se je vozil na kolesu ter se na ovinku naenkrat znašel med dvema avtomobiloma, ki sta se srečala s precejšnjo naglico. Obe vozili sta kolesarja stisnili ter ga skoro štrli. Zadobi.' je nevarne poškodbe po telesu, zlasti na glavi. V Maribor vozeči avtomobilist je po-j nesrečenca naglo prepeljal v bolnišnico. □ Abrahamov jubilej čevljarskega združenja. ! Mariborski čevljarji bodo slavili prihodnjo nedeljo | lep jubilej svojega strokovnega združenja. Obhajali bodo njegovo 50 letnico. Mariborsko čevljarsko združenje se je osnovalo leta 1884 ter se je raz-j vilo iz svoječasnega čevljarskega ceha. Ob osnovanju je štelo 92 mojstrov, 83 pomočnikov in 72 vajencev. Danes, po priključitvi celega mariborskega sodnega okraja pa šteje Združenje 240 mojstrov, 140 pomočnikov in 42 vajencev. Že 8 let mu nače-luj» vrli predsednik dnsn. Krajcar. ki vodi mariborsko čevljarsko obrt v najtežjih časih njenega obstoja. Iz starih zapiskov čevljarskega Združenja mestne policije Radoševič, vodja obmejnega policijskega komisarijata Krajnovič, upravnik carinarnice Mihajlovič, vodja davčne uprave Pregl, župan pesta Ptuja Jerše, mariborski občinski svet, predstavnik zavoda za pospee. zun. trgovine dr. Vitez, zastopnik trgovske in obrtne zbornice Rebek, predsednik Avto-kluba Pinter, predstavnik trgov-stva Oset Miloš, gostilničarjev Valjak, dr. Tomin-šek in drugi. III. Mariborski teden je otvoril župan dr. Lipold. V svojem nagovoru je naglašal optimizem, s katerim je Maribor ustvaril to institucijo. Po otvoritvi je vojaška godba zasvirala državno himno, nakar so si navzoči ogledali razstave v Cankarjevi šoli in prireditvene prostore. je razvidno, da so bili čevljarski obrtniki ob ustanovitvi svoje mariborske organizacije res gospodje. Danes se ta obrtna panoga bori z velikimi težavami, ki jih pa skušajo čevljarji premagati z nenavadno energijo in močnim odporom. V znamenju tega poguma se bo vršila tudi nedeljska proslava, ki bo obenem prinesla starim stanovskim borcem zadoščenje in priznanje za njihovo organizacijsko delo. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josei« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. □ Maturanti mariborskega učiteljišča iz letnikov 1875 do 1885 so obhajali včeraj svojo 60 do 49 letnico. Zbralo se je častno število slovenskih učiteljskih veteranov, ki so nam svoječasno orali ledino ljudske izobrazbe. Ob 10 dopoldne so prisostvovali sv. maši v stolnici, ki jo je opravil katehet gosp. Šparl. Po maši je sledil sestanek v lovski sobi Orla, na katerem so si tovariši iz mladih let obujali spomine. Popoldne so ude-leženci sestanka, ki so prihiteli iz cele Slovenije v Maribor, ogledali okolico. Potovanje po morjui V 6 dneh vožnje z udobnim parnlkom „KUMANOVO" Dubrovačke parobrodsk« plovidbe od Sušaka do Kotora boste spoznali vse lepote Jadrana. Parnik odpelje vsak pondeljek s Sušaka. Cene se ravnajo po kabinah od Din 1.250'— do 1.600"— vključno vožnja in prvovrstna oskrba. C Prijave sprejema in daje pojasnila brezpla čno „RO" Centroreklam, Zagreb, Berisiavičeva 3 Telefon 43-95. □ Smrt v vreli juhi. Strašna nesreča se je pripetila pri Sv. Danijelu ter je zahtevala življenje dveletnega otročička. Posestnica Katarina Pavlič je pripravila v petek kosilo ter je dala hladit skledo juhe na okno, Dveletni njen sinko Avgust je skušal pogledati, kaj je v skledi, vzpel se jc na zaboj pri oknu ter pri tem zdrsnil, Med padcem se je vlovil z ročico za skledo ter prevrnil vročo juho po sebi. Radi strahovitih opeklin mu ni bilo več rešitve ter je umrl. □ Z mariborskim letališčem nekaj bo. Te d , i se je mudila v Mariboru posebna strokovnjake i komisija, ki je priletela na štirih, letalih iz Belgrada ter oi je ogledala teren za bodoči mariborski aerodrom na Teznu. Komisija je ugotovila, de bo tezensko vežbališče zelo pripravno za vmesr." letalsko postajo za potniške proge, ki vodiic nad Mariborom od severa proti jugu. □ Zavod šolskih sester v Mariboru sprejema v internat tudi tisto gojenko, ki obiskujejo državne ali privatno šolo v mestu. Deklice so pod stalnim nadzorstvom, nudi so jim pomoč pri učenju. Prilika za pouk v francoščini, nemščini, klavirju, violini in citrah. □ Veliko razburjenje je zajelo sadjarje mariborske okolice in sadne trgovce zaradi neprilik pri izvozu jabolk v Nemčijo, o katerih smo poročali v včerajšnjem »Slovencu«. Združenje sadnih izvozničarjov v Mariboru jc takoj energično interveniralo na pristojnih mostih v Belgradu s protestnimi brzojavkami. Intervencijo pripravljajo tudi organizacije sadnih pridelovalcev. □ Restavracija «Plzcuski dvor«, A Senica. v Tattenbacbovi ulici 5, nudi cenjenim gostom za časa Mariborskoga tedna ob solidni postrežbi okusna topla in mrzla jedila, prvovrstna vina in vedne sveže pivo v sodčku. Lokali odprti do 3 zjutraj. □ Obiščite restavracijo Halbvidl, katera sc nahaja v sredini mesta, ob priliki Mariborskega tedna. — Meščansko ceno. □ «Teta Rozi» (Laznica pri Limbušu). Danes Jazz iz RnS. Prvovrstna kuhinja — vina. Lepo postajališča. Jubilej godbe V 80 letih preteklega stoletja, ko se je nova odrešujoča ideja o političnem in kulturnem probujenju našega naroda razširila že do zadnje gorske koče in proniknila v dušo slehernega Slovenca, je vstajal nov rod, ki je Slovence vodil k narodnemu odrešenju — k skupni materi Jugoslaviji. Močan je bil ta rod, ki je v tistih dneh stopal na dan s trpkim občutjem, da se mu godi krivica in trdno odločen, da si izvojuje pravico. Z ustanavljanjem kulturnih in humanitarnih društev si je narod utiral pot k temu cilju. V vrsti teh društev je zrastlo med prvimi domžalsko godbeno društvo, ki slavi te dni 50 let svojega obstanka. Zdi se, da besede velikega angleškega dramatika Shakespeare-ja: »Mi se ne bojimo in plašimo pred naporom za ono, kar ljubimo,« v posebni meri veljajo kot vodilo domžalski godbi skozi 50 let v prošlosti. Iz skromnih začetkov, takorekoč iz ničesar, se je ta godba do danes razvila v eno prvih godbenih društev v državi, katerih razvoj in obstanek je odvisen izključno od godbenikov samih. Ako vzamemo v obzir priznaT j ne, katero domžalska godba vživa po vsej državi in da si je zgradila svoj lastni god-beni dom, kakršnega nima še nobena godba te vrste v Jugoslaviji, mislimo, da prejšnja drzna trditev ni pretirana in brez podlage. Zato vsi godbeniki zaslužijo pohvalo in priznanje za tako uspešno prizadevanje in delovanje pri domžalski godbi. Nikdo ni prisilil teh idealnih mož in fantov, da z muko in znojem odpirajo svojim rojakom zaklade v kraljestvu muze. Zgolj ljubezen do glasbe, s katero jih vežejo najlepši spomini, jih vleče in vabi dan za dnem. leta in leta v dom »artis musicae«. navdušuj e kot lepo petje. Kjerkoli si bodi M povsodi! PROIZVOD UNION. ZAGREB Nepojasnjena beračeva smrt Cerknica, 2. avgusta. Te dni so ljudje iz Črnega grabna pri Ota-vah našli ob malem potočku že razpadajoče moško truplo. Takoj so bili o tem obveščeni cerkniški orožniki, ki so takoj odšli s komisijo na lice mesta. Na podlagi podatkov, ki so jih dobili pri pokojniku, so ugotovili sledeče: Nesrečnež je neki Fr. Novak, najbrže berač, rojen 1. 1878 v Trojanah. Na sebi je imel zelo slabo obleko in čevlje. Na desni roki je brez palca. Pri njem so našli tudi 4 kovance po 25 par, vendar pa se domneva, da je imel pri sebi tudi kaj vrednosti in je bil okraden. Kakih 200 korakov proč, pa so našli njegovo beraško torbo-Bržkone je šel k vodi z namenom, da bi si opral robec, pa ga je zadela kap. Polovica trupla je namreč ležala na suhem, polovica pa v vodi. Ležal pa je tam že okrog 2 meseca. Koledar Nedelja, 5. avgusta: 11. pobinkoštna nedelja. Marija Devica Snežnica; Ožbolt, kralj. Ponedeljek, 6. avgusta: Gosp. sprem.; Sikst II., papež. Novi grobovi •f Smrt čebelarja. Umrl je 4. avg. Janez Srakar. posestnik v Tomačevem, Jeršan po hišnem imenu. Od otroka gori je imel rad čebele. Pridno je oskrboval čebelnjak na svojem vrtu, «pasel ie muhe«, in se zanimal za čebelarski napredek. Umrl je pri svojih čebelicah v ulnjaku, kjer so ga zjutraj našli. Pogreb bo v nedeljo ob b popoldne. -J- V Strahinju pri Naklem je umrla g. Marija Markič, roj. Crnilec. Pogreib bo v ponedeljek, 6. avg. ob 9 dopoldne. Naj v miru počiva. ■j- Radeče. Dne 3. t. m. je tu umrl g. Sim-čič Janez, v visoki starosti 85 let, častni občan, predsednik okraj, posojilnice v Radečah. Bil je 50 let občinski odbornik in svetovalec in soustanovitelj okr. posojilnice itd. Pogreb bo x nedeljo popoldne v Radečah. Osebne vesti = Mnšniški jubilej pisatelja Fr. Finžgarja. Trnovski mestni župnik, znameniti slovenski pisatelj g. Franc F. Finžgar obhaja danes 40-letnico. odkar je pel svojo novo mašo. K temu li penili niašniškemu jubileju^ mu kličejo vsi njegovi farani, katerim se pridružuje tudi vsa slovenska javnost, naj ga ohrani Bog še dolgo čilega in zdravega v dušni blagor faranov in v korist slovenskega lepega pisanja! Bog ga živi! Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Frančišku v šiški g. julije Petrinovič iz Driveniku, in edč. Mariia Osvvald iz LJubljane, oba uči- Potrebno je, da posebej naglasimo in omenimo požrtvovalnost in ime g. kapelnika Vinka Riedla, ki se je pridobil brez dvoma največjih zaslug za domžalsko godbo. Še deček je vstopil med godbenike in se v par letih izvežbal v izbornega in mnogo obetajočega člana godbe in dobil jasen vpogled v preteklost in notranjo zgradbo in organizacijo godbe. Po prevratu 1. 1918. je sprejel mesto kapelnika, na katerem je s kratkim razdobjem ostal do danes. 6. kapelniku Vinku Riedlu želimo, da bi kot društveni ka-pelnik v drugem polstoletju dosegel ob svoji življenjski družici Mariji, katera mu pri delu za godbo vneto stoji ob strani iu bodri, še muogo, mnogo velikih uspehov s svojimi vrlimi godbeniki, katerim je vedno bil strog in pravičen učitelj, a obenem vdan tovariš in najzvestejši prijatelj. Odveč bi bilo govoriti o učinku glasbe na človekovo notranjost — dušo. In kakšen drug namen ima tudi domžalska godba, nego ta skuša ob vsaki priliki vliti poslušalcem v srce ono božajoče ir nežno občutje miru in pravega veselja, ki f" pogoj za etično in kulturno izpopolnjevanje, ki zavrača vsako upornost in brezčutno surovost človeka. In prav v tem vidimo kulturno pomembnost in veličino te godbe, ki je v svoji neumorni akciji skozi 50 let vršila to svoje poslanstvo in ustvarjala s tem v veliki meri novo dobo civilizacije in kulturnega napredka. Omenimo naj tudi izredno laskavo priznanje, katero je v pismu 29. julija t. 1. izrekel jubilantu bivši kapelnik vojne mu-zike drav. divizije v Ljubljani dr. Josip Čerin. Med drugimi je ta visoko izobraženi skladatelj in glasbeni strokovnjak poklonil domžalski godbi slavnostno koračnico,, katero je skomponiral nalašč za ta jubilej. — Razpisane lavantin. župnije. Razpisane sc. do 9. septembra 1934 sledeče žuDnije: Brežice, Sv. Tomaž pri Ormožu in Sele pri Slovenj g radcu. Radenska telja na meščanski šoli v Županji v savski banovini. Novoporočenceina želimo mnogo blagoslova! = Poroka v cerkvi sv. Cirila in Metoda. V. nedeljo, dne 29. julija 1934 sta se poročila v novi župni cerkvi sv. Cirila in Metoda (pri Sv. Krištofu) v Ljubljani g. Vukosav B e c i č, artiljerijski narednik, z gospodično Greti N i c k o w s k i, trgovsko sotrudnico iz Ljubljane. Poročil ju je priljubljeni domači župnik bežigrajske župnije preč. g. p. Kazimir Zakrajšek. Mladima poročencema želimo obilo sreče in nebeškega blagoslova. = Poročili so se 31. jul. na Brezjah: g. Kolčan Jurij, trgovec in posestnik iz Oreho-vice z gdč. Slavico Cukjati iz Št. Gotarda ter g. Kos Anton, posestnik in čevljar iz Št. Janža nu Dolenjskem z gdč. Kolčan Antonijo iz Ore-hovice. — Bilo 6rečno! Pri vsaki mineralni vodi ie poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: čim več jih ima tem več velja. jih ima preko 20 in še teške minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. = Odlikovanja v policijski službi: Nj. Veličanstvo kralj je blagovolil odlikovati sledeče uslužbence pri upravi policije v Ljubljani: Pol. nadzornika Gerziniča Alojzija in Kokalja Viktorja z redom sv. Save IV. st. Pisarniška uradnika Jelenca Milana in Kuharja Jakoba z redom Sv. Save V. st. Podnadzornika policijskih agentov Vrečarja Antona in polic, nad-stražnika Obreza Ivana z zlato kola jno za vestno službo. Podnazornika pol. službe Jerančeta Avgusta, polic, stražnika Kajina Antona in Jož. Zorca s srebrno kola jno za vestno službo. — Odlikovanje. Včeraj je češkoslovaški konzul ing. Sevčik izročil red belega leva IV. stopnje Jožefu Turku, starosti jugoslovanskih gasilcev. Predsednik Masaryk je g. Turka, ki je že imel red belega leva V. stopnje, odlikoval za njegovo delo za kulturno zbližanje obeh narodov, posebno pa češkoslovaškega in jugoslovanskega gasilstva. — Iz državne službe. Premeščen je kontrolor Mirko Kovač s postaje Lajkovac na postajo Bosanski Brod. Upokojeni so: višji kontrolor Josip Frelih in kontrolor Anton Ca si pri zagreb-špem železniškem ravnateljstvu, kontrolor Ožbalt Arnuš pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic, ter svetnik Alfred Beze pri sarajevskem železniškem ravnateljstvu. Vollk napredek v modernem gospodinjstvu je šivalni stroj, vendar ne morete krpati perila na njem brez PST Patent Stopf Twist priprave, ki omogoča obnovo perila z enostavnim šivanjem naprej in nazaj naravnost tkanini podobno. Zato zahtevajte PST Patent Stopf Twlst pri svojem trgovcu. Os tale vesti — Evharistični kongres v škofiji Skoplje. Iz Prizrena smo prejeli tole brzojavko: Za udcležcnce cvharističnega kongresa v dneh 14., 15., in 16. avgusta t. I. v Letnici v skopljan-ski škofiji je žel. ministrstvo odobrilo polovično vožnjo. Velja od 10. do 20. avgusta t. 1. Zadnja železniška postaja: Urošcvac. — Knc zoškofii&ki ordinariiat v Skfmlin. Proti preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujšanje, ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete BaJliovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din. velika doza (200 tablet) 74 Din. Ileg br. 283 - U. I. 1934. • est za upokojence drž. sinodnišnice. L p ,iodnišnice potrebuje nujne podatke zarau.....„.anja pokojninskega fonda za bivše avstro-ogrske civilne delavce, ki so bili svojčas člani »Versorgungsinstituta«. Vsi oni, ki so bili kdaj člani imenovanega instituta, naj se zglase pri upravi sinodnišnice s člansko izkaznico instituta. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom — Kupimo knjigo: Dumas, Grof Monte Cristo. Ponudbe Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. jfeciMi' pcaše-U -za pcanfc it dontai, Mši ^ -ceneni — Vkuhavanje (konservirnnje) sadja in zelenjndi za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov, pomnožen in izpopolnjen natis knjižice: Sadje v gospodinjstvu, ki jo je priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici kratek navod, kako ji je ravnati s sadjem, kako sadje vku-havamo, kako sušimo, izdelki iz sadja — mezge, marmelade, sadni sir, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadui kis itd. Dalje o kon-serviranju povrtnine (zelenjadi) v kisu in slanici, konzerviranju s sterilizacijo in nepro-dušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenje zelenjadi itd. Knjiga bo najboljši svetovalec vsaki gospodinji pri takih delili. Obsega 100 strani, nad 90 slik med besedilom in več barvastih tabel in stane nevezana 24 Din, vezana 32 Din. Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica bo našim gospodinjam in gospodinjskemu naraščaju velik firipomoček in kažipot pri uporabi in prede-avi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje in konser-viranje, knjižico toplo priporočamo. sanatorium] I EMONA i Ljubljana Konicnskega nI. 4 Zdravnik: Telef.3623 Dr. Franc Der<;anc, kirurg, šef-primarij v p. — Doraščajoči mladini nudimo ziutraj fašico naravne »Franz Joseiove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec En čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. — Dijaški dom v Ptuju sprejme gojence real-■ ne gimnazije in meščanske šole v Ptuju in jim j nudi za zmerno plačo prehrano, stanovanje in vzgojo ter skrbi za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Pedagogično vodstvo je v rokah znanega vestnega vzgojitelja prof. Vodnika, ki je kot član profesorskega zbora vedno poučen o vedenju in napredku posameznih dijakov v šoli, da lahko v zavodu pravočasno poskrbi, da gojenci tudi v šoli zadoste vsem zahtevani. Pogoje za sprejem in vse informacije daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju (glej oglas v inseratnein delu). IIKnilBC enoletni trirovski tečaj S ovntiHkr-ea lirBfrlr^ trirovskoca droStva v MARIBORU, ■■ vum.i Zrinjskepra tr« 1 vpisujo dnevno, /.uhtevujte prospekte. Zahtevajte prospekto. — Opozarjamo cenjene fcitateljo nn prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat poskusil. — Z muko zaslužen denar dajemo inozemstvu, akoravno domača, cenena, prijetna JORDAN grenčica ugodno deluje pri bolezni želodca, črevesja, I ledvic, žolčnili kamnov, hemoroidov, astme, skle-! roze. Trajna uporaba neškodljiva. — Kamilično cvetje je predelano v kremo brez vsake kemične primesi v »Kamila« kremi. Le naravne cvetne kreme bodo povzročile revolucijo v kozmetiki I Opozarjamo na dannšnji oglas! — Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnišnice kri-žniškega reda v Ormožu, je odsoten od 10. avgusta do 1. seoteuibrjk. — Legitimacijo za 3. Mariborski teden od 4. do 15. avgusta, na podlagi katerih je dovoljena polovična vožnja v Maribor, dobite pri «Putniku» v Ljubljani. Zahtevajte tudi obenem program za Mariborski teden. — Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo imel letošnjo redno skupščino dne 7. in 8. septembra 19>4 v Zagrebu. Skupščinski spored naslednji: Petek, dne 7. septembra ob 10 dopoldne: Svečano plenarno zborovanje, otvoritev kongresa in izložbe jugoslovanske pravne literature; popoldne oib 15 znanstveno delo v šestih sekcijah o predmetih, ki so bili že objavljeni; zvečer ob 20 banket. — Sobota, dne 8. septembra ob 8: Nadaljevanje dela v sekcijah; ob 10 zaključno zborovanje, sprejem predloženih resolucij, volitev nove uprave itd. Popoldne izlet v bližnjo zagrebško okolico. Zvečer rout pri mestnem načelniku za slovanske goste in predstavnike domačih pravniških ustanov. — Nedelja, dne 9. septembra: Celodnevni izlet v Hrvatsko Zagorje, Trakoščan, Klenovnik, Varaždin; zvečer gledališka predstava. — Ponedeljek, dne 10. septembra: Odhod v Dalmacijo preko Splita do Dubrovnika in Kotora, povratek preko Sarajeva. Slovenski pravniki t>e vabijo ,da se priglasijo v čim večjem številu na kongres. Kongresa se bodo udeležili poleg bolgarskih pravnikov, ki so prijavljeni že v velikem številu, tudi pravniki drugih slovanskih narodov. Slovanskim prav-nikom-gostom se hoče pokazati najlepši del naše domovine, zato jih bodo pospremili preko Dalmacije tudi domači pravniki. — Prijave se sprejemajo do 20. avgusta. S prijuvo je poravnati tudi članarino, ki znaša 100 Din, za državne uradnike 60 Din, za rodbinske člane znaša prijavnina po 80 Din ozir. 50 Din (drž. urad.). Vsak naj tudi pove, ali se namerava udeležiti izletov in katerih, ker je treba avto-,,4 busnim podjetjem in paroolovnim društvom naznačiti točno število udeležencev. Na paro-. brodili je že doslej pogojena znižana vožnja ! in sicer po 100 Din za pot Split-Dubrovnik in po 50 Din za vožnjo Dubravnik-Kotor. Tudi za izlet v Zagorje so zavarovane najugodnejše cene. Prav tako naj udeleženci izjavijo, ali se udeleže banketa, zanj plačajo po 40 Din. Naglasa se, da je vsaka prijava obvezna in da se pogojne prijave ne uvažujejo. Vsi zneski naj se pošljejo obenem s članarino društvu »Pravniku« v Ljubljani. Do konca avgusta prejme vsak član točen spored kongresa, legitimacijo in Spomenico s tiskanimi referati. Spomenica se pošlje brezplačno. — Odbor društva »Pravnika«. Pri revmatizmu. protinu (gihtu), živčnih in /.enskih boleznih, dokazano uspešno zdravljenje s kopanjem, pa tudi s pitjem s staroznanimi radiotermalnimi vrelci Dolenjske Toplice pri Novem mestu Zdravnik zdravilišča: Dr. Rudolf Rožič Pojasnila in prospekti pri upravi Toplic Celje & Popravek. Pri včerajšnjem telefonskem poročilu o smrti hčerke g. ing. Knopa se je vrinila neljuba pomota. Mali hčerki je ime Lidica in ne Vidica, kakor stoji pomotoma tiskano v osmrtnici. es Žrtve nesreč. Gračner Franc, delavec iz Zabukovja pri Brežicah, si je pri delu zlomil desno nogo. — Kolarja Janeza, 64-letnega prevžitkarja iz Novak pri Novi cerkvi je sunila krava in je dobil težje poškodbe. — Roj Jože, 13-letni sin mehanika i^ Celja je stopil na travniku na koso in se tirezal v levo nogo. — Vidica Antona, 13-letnega sina likarice v zdravilišču Dobrna je ugriznil pes. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. S3 Nabori v Celju. V torek, dne 14. t. m. bo v Celju nabor mladeničev, pristojnih v mesto Celje in onih, ki imajo dovoljenje, da se smejo nabora udeležiti v Celju. Dijaki naj prinesejo s seboj maturitetna spričevala ali indeks, če teli nimajo |ki zadnje spričevalo. Tisti, ki želijo doseči hranilski ali skrajšan rok, naj tudi prinesejo zadevna dokazila. S! Umrla je v celjski bolnišnici Brglez Antonija, 47 let, žena delavca s Tolstega vrha pri Konjicah. N. v m. p.! 13 Primarij dr. Stcinfelscr zopet redno ordi Ptuj Preprečen velik požar. Naše poročilo v četrtkovi številki od 2. t. m. pod gornjim naslovom izpopolnjujemo v toliko, da je na kraj požara v Pobrežju prva pribrzela gasilska četa iz Sv. Vida, ki je s svojo inotorko takoj stopila v akcijo in preprečila, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Gasilci i/. Jurov-cev so prihiteli nekoliko pozneje, nakar se je s skupnimi močmi posrečilo požar lokali/.irati in ogenj pogasiti. Čuden naraven pojav. Na posestvu barona Ilaertla v Varcji v Halozah jc nenadoma začela zopet cvcsti akacija. Drevo jc trenotno v polnem cvetju. Prvikrat je akacija cvetela meseca majnika in je bilo na tem drevesu cvetje ravno tako razvito, kakor sedaj. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici ie umrl Franc Zorko, posestnik iz Mezgovcev. Dosegel io starost 68 let. Bhur mu snoinini Sotrfoct isto fvorrvajgjcb Zarvis! Prhljaj izgine!. . Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! =Spefl Ilirija: Hašk Danes ob 17.15 na Stadionu Zagrebški akademiki bodo nastopili danes proti naši Iliriji. Za to tekmo ki je že tretja z Zagrebom, vlada med našimi športniki veliko zanimanje. Oba zagrebška kluba sta namreč na zadnjem koncu tabele v V. skupini in zato morata gledati, da se prerineta naprej, če hočeta priti v ožje tekmovanje za državno prvenstvo. To pa se more doseči edino z zmagami, ki prinesejo vselej po dve točki. Hašk se dobro zaveda, kako važna je današnja tekma, ki jo odigra proti beto-zelenku. Zato nastopi v svoji najmočnejši postavi, ker hoče vzeti današnjo tekmo z najresnejše strani. V koliko mu bo to uspelo, bomo videli danes popoldne. S svojo tehnično igro postane lahko zelo nevaren nasprotnik tudi najboljši enajstorici. Ilirija, ki je po daljšem presledku zopet prišla v ligo, nikakor ne bo dopustila, da bi jo kdo izrinil ven. Dolga in resna priprava kolikor toliko jamči za dober uspeh. Njen start, elan in odločna volja do zmage pa so oni, činitelji, ki dajejo precej prednosti domačinom. K temu moramo prišteti še domače igrišče in domače občinstvo, ki tudi lahko precej pripomore do zmage. Izid današnje tekme je sicer negotov in nobenemu moštvu se ne more z gotovostjo pripisovati zmaga, vendar upamo, da bodo naši fantje napravili vse, da bo občinstvo zadovoljno odšlo z igrišča. Pripomnili bi še, da nastopi Ilirija v nekoliko spremenjeni postavi, ker hoče odpraviti nedoslatek, ki ga je bilo opaziti v enajstorici zadnjo nedeljo. Obe točki morata tudi danes ostati v Ljubljani, to mora biti danes geslo slehernega igralca v moštvu domačih. • Naši vvnterpolisti pojdejo vendar v Magdebnrg. Včeraj smo poročali, da je naše sodelovanje na. evropskem plavalnem prvenstvu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev onemogočeno. Zato so naši plavalci odšli samo v Budimpešto, kjer nastopajo v tromatchu Jugoslavija, Madjarska, Italija ter bi se imeli po končanih tekmah takoj vrniti domov. Nemci, katerim je mnogo na tem, da bo zastopan v Magdeburgu vsaj naš \vsterpolo, ki je na lepi višini so se odločili, da sami prevzamejo vse stroške za nnše moštvo od Budimpešte do Magdeburga in nazaj do Budimpešte. In na ta način je vsaj deloma ugodno rešena naša udeležba na letošnjem evropskem prvenstvu, ki je za napredek našega plavalnega športa velikega pomena. II. mednarodni table-tenis turnir na Bledu SK Ilirija iz Ljubljane je letos zopet priredila II. mednarodui table-te mi Ls turnir ua Bledu 1. in 2. avgusta in sicer pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Andreja. V Častnem komiteju ao bili uavzoSi: ban dravske banovine g. dr. Srago Marnšič, Tone. Vovk, blejski župan in g. baron Letiš, ravnatelj zdraviliške komisije na Bledu, ki je šel nadebudni športni mladini silno na ,roke. Tnmir sam je potekel v lepoin redu, da je bilo zanj veliko zanimanje nam kaže velika Številka igralcev, ki so se prijavili za razne discipline. Saj smo imeli priliko videti naše najzmožnejše igralce namiznega si»rta. Udeležili so se turnirja tudi številni inozemski gostje, ki so to pot kaj lepo nastopali iu pokazali odli&ne zmožnosti. Vendar se je naša slovenska vrsta z Ljubljane Častno in brabro držala in si priborila vsa prva mesta. Dokaj zanimiva je bila tekma lned bivšim državnim prvakom g. IvonjoviCem iz Belgradu in sedanjim g. Wei»sbaehoiu, ki »ta se morala trdo boriti za pike. Vendar je Konjovič vsled pomanjkanja treninga podlegel. Popoldue ob 4 sc je vršilo finale in sicer v prostorih Zdraviliškoga doma. Kot zastopnik oblasti se jn udeležil turnirja okrajni načel-nik iz Radovljice g. dr. Vrečar. Samo žal, da ne moremo beležiti o velikem številu občinstva, ki bi se udeležilo tega lepega športa. Silno znnimiv je bil pogled na igralce, ki so se borili za prva mesta. Prvo mesto je zasedel v singlu Žižn (Ilirija), ki je v lepi igri premagal svojega tekmeca Weissbncherja. Pokazal je vos lepo in sigurno igro in si s prvim mestom priboril prehodni bokal in naslov prvaka II. internacionalnega table-tennis turnirja na Bledu DrugI ie NVeissbacher, tretji Djinovski, četrti Nngy, vsi od Ilirije. Med juniorji je bila ljudi borba med Gerziničem in Djinovskijcm, a kljub odlični igri je Djinovski podlegel, ker je bil že utrujen od treh težkih zaporednih iger. Rezultat v singju je sledeč: t. Gerzinič, 2. Djinovski. V singiu dam je sigurno zasedla prvo mesto Tavčarjeva (Ilirija), ki je pokazala zelo lepo igro in nam Sc zelo mnogo obeta. V finalu je igrala Tavčarjeva z Katko Molnar (SI< Triglav). Rezultat: 1. Tavčar, 2. Molnar, H. Ozimič. Velika senzacija je. bila v donblu gospodov, zakaj državna prvaka VVeissbacher-Gerzinič (Tllrija) sta morala podlečl odličnemu paru Horvat (U ermes)-Dji-novski (Ilirija). Biln sta res to pot v odlični formi. V donblu juniorjev pa .ie sigurno zasedel prvo mesto par Djinovaki-Ziža. V mix donblu pn jc zmagal par Pnterle-Horvat (Hernies) proti Oerzinič-Ziža. Puterle je pokazala zelo lopo igro. Biln jo Se ločka turnirja, ko so lahko nastopili gostje in neverificirani igralci. Med temi so sc pojavili nekateri odlični igralci. Rezultat je sledeči: 1. Rodiček (Praha), 2. Husny (Carigrad), ,1. Ga-spardi (Dunaj). Zvečer oh pol 9 so sc rnzdella darila zmagovalcem v Kazinu Park Hotela Bled. SK Korotan (Ljubljana). Jutri ob 20.30 redna seja upravnega odbora v tajništvu. Vabljeni vsi gg. odborniki. Tajnik. I. SA' Istra. Danes nuj se zbere rezerva ob 13 na glavnem kolodvoru in sicer: Adamič, Kovačič, Vernik Meščanska Korporacija v Kamniku razpisuje mesto upravitelja Reflektanti — gozdarski inženjerji — naj vložijo nekolkovane prošnje do dne 20. avgusta 1934. Nastop službe in plača po dogovoru. Gospodarski odbor. I. in II., Savo, Luzner, Pozdirnik. Ramovš, Marjan, Leve, Puschner, ob 15 pa I. moštvo i stota m: Gašperlin, Milan, fttuhec, Dolinar, Pečnik, Slavič, Kranjo, Viki, Pibol, Porko, Goriušek lin Steni bal. Vsi točno! Naraščaj igra ob 16 z Sočo. Treningi se vrše vsak torek in potek od 18.SU dalje. Sestanki pa ob četrtkih ob 2(1 v gostilni Kačič. na Dunajski cesti. V torek ob 20 seja npravuega odbora. Ob 20.30 sestanek rovizijskega odbora. Postava flaška za nedeljsko tekmo z Ilirijo na Stadionu jo sledeča: Sijačič-Golac, Knnst-Gaicr-Kova-čovič, BohiSkl-Medarič-Leluert-Petruk-Dlesk. blesk nastopi prvič v prveui moštvu in je nova nada Haška. Z osirom na rezultate zadnje nedelje so Hašk nadela, da bo mogel odnesti obe točki iz Ljubljane. Obramba je solidna, liajer Je v formi, v napadn pa sta nevarna Medarič in Potrak na levi spojki. Z ostrim startom in fair igro bo Ilirija rešila drugič ča»t Ljubljane in vsega slovenskega športa ter pokazala Zagrebčanom, da jo ljubljanski nogomet, Ce ne nn višji, pa vsni nn isti višini z zagrebškim. Svetovno prvenstvo v tenisu. V Budimpešti se vrši v drugi polovici meseca avgusta svetovno prvenstvo v tenisu. Udeleži se ga tudi Jugoslavija. V izločilni tekmi s Španijo so naslednji urepustill našim p. f„ tako, da pridejo Jugoslovani takoj v rinalna tekmovanja in sicer najprej z Madjari, ki bodo Norvežane sigurno odpravili. Kuknljevič, Pallada, Punčec in Sehaffer bodo, kakor večkrat, tudi sedaj častno zastopali liaJk) državo. Viktorije iz Suinka ne bo no juniorskem državnem prvenstvu v Dubrovniku. Po izjavi plavalen Minila, ki je odpotoval z našo reprezentanco v Budimpešto, sušaSko prebivalstvo samo no pusti svojih mladih plavalcev nn tekmovanje. Vzrok so dogodki na ljubljanskem državnem prvenstvu. Zdi se, da je bila Viktorija trdno prepričana, dn ji ne more, ker splitski Jadran ni startni, nihče vzeti prvenstva. Ko so pa videli, da se je Ilirija bolje pripravila, so izgubili glavo in samo tako si moremo razlagati njihove iz-jave o prislranosti sodniškega zbora. Športni dan v Trbovljah. Program športnega dne ki ga priredita Dobrna in Retje danes, je zelo obširen in obsega: ob 9 oldboy Retja:Dobrna; ob 10 repre/. rezerv Dobrne in Retje:Rudarju (Hrastnik); popoldne: ob 14.30 reprezentanca zagorske Sloge in Svobode prol.i B-reprezentanci Retja in Dobrne. Ob 1H koncert na igrišču, ob 17 Primorje:reprez. Dobrna in Retiu Za današnje prireditve vlada veliko zanimanje. „Uubectus" dotnaU milo, da lepo- JUia A^eziU Uniformiranfe ših gasilcev Znano je, da je narodna skupščina letos sprejela zakon o gasilcih, po katerem se je gasilstvo vseh 9 banovin v državi enotno organiziralo ter je podrejeno ministru za telesno vzgojo. — Organizatorično vodstvo pa ima starešinska zveza v Belgradu, ki je izdala pravilnik za poenotenje uniforme' vseh gasilcev v državi. Ta starešinska naredba pa .je zadela na odpor pri gasilcih dravske banovine, ki ima najbolj organizirane gasilske čete, ne samo po občinah ali farah, ampak tudi po posameznih vaseh svoja društva, in je tudi najštevilnejša, saj šteje okoli 28.000 gasilcev. Za kulisami se bije srdit boj, ali naj starešinska zveza od te svoje zahteve odstopi, ali ne. K zahtevi gasilcev dravske banovine, naj ostanejo sedanje uniforme še nadalje, smo prejeli od več strani od uvaževanih dolgoletnih funkcijonarjev pri gasilcih sledeča pojasnila: V zadnjem času so poslali ljubljanski trgovci z gasilskimi potrebščinami vsem gasilskih društvom nekak opomin, da naj si ne nabavljajo nikakili potrebščin za novo predpisane kroje, ki jih zahteva »vatrogasni« savez v Belgradu, predno nam oni ne do-pošljejo svojih cenikov o vseh predpisanih predmetih. V zadnjem »Gasilcu« pa smo videli naše zajedniške predstavnike na gasilskem kongresu v Opavi že v teh novih krojili, ter res ne vemo, kje so si jih nabavili, ko naši ljubljanski trgovci se nimajo pojma o njih. Ti novi kroji so podobni krojem ljubljanske policije ali nekdanjim in morda še današnjim kočevskim in spodnje-štajersko-nemčurskim krojem. Ali naj se sedaj po njih ravnamo? Naš sedanji enotni gasilski kroj v dravski banovini je pri naših gasilcih zelo priljubljen. Sicer pa večina gasilcev izjavlja, da bi morali izstopiti iz gasilstva, ker nimaje denarja za nove kroje. Naj si torej starešinska zveza v Belgradu vprašanje, ali je bilo potrebno to menjanje kroja v dravski banovini, ki ima od vseh banovin največ uniformiranih gasilcev? Gotovo niso vpoštevali dejstva, da tvorijo podeželske gasilske čete, in teh je pretežno največ, po večini najrevnejši sloji, to so naši kmečki možje iu fantje, kakor tudi naši delavci, ki v današnjih težkih časih v mnogih primerih niti za sol nimajo, pa naj si gre sedaj preurejat svoj skoro novi kroj, nov pravimo, ker so šele v zadnjih letih nastala nova društva in so se gasilci z največjo težavo dokopali do najpotrebnejšega kroja. Sedaj pa naj) kar naenkrat nekaj tega skoro novega zavržejo? Če izračunamo, stane samo menjava čepic za 28.000 članstva, (po Din 50) 1,400.000 Din, nekako toliko so tudi vredne stare zavržene, kar znaša zopet 1,400.000 Din, skupno samo pri pokriva'lih skoro 3 milijone dinarjev. Kje pa so stroški za kroj in drugo? Ali ni to greh, v teh časih tolikšno narodno premoženje za nič in zopet nič? Zato apeliramo na starešinsko zvezo v Belgradu, naj ta' pravilnik za Dravsko banovino prekliče, saj ima tudi vojaštvo po vseh državah različne uniforme, zakaj pa bi morali ravno naše gasilstvo po celi državi biti enotno uniformirano, ko itak ne bomo nikdar na enem kraju skupaj vsi skup prišli. Če pa že mora biti tako, pa se naj našim gasilskim četam, ki so v veliki večini prav revne, izposluje podpora, da jim bo ta zaukazana preureditev kroja in nabava novih čepic omogočena. Lilija Akcija za meščansko šolo v Litiji je vzbudila med litijskimi davkoplačevalci precej nevolje, ker bi se radi velikih stroškov Ze itak neznosno davčno breme le še povečalo, ko še po večini ni plačan prispevek po konkurenčni razpravi zgrajenemu farovške-mu gospodarskemu poslopju v Šmartnem, sedaj naj pa že prično plačevati za meščansko šolo, v teh silno težkih gospodarskih časih. Baje pripravljajo gospodarski krogi neko protestno zborovanje. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! tfladaJt na aKaku iti Soncu Vat* daje. NI VE A Pred aoni!enj»m morate nadrgnlti nevarnost aontarie«, obenem pa svoje telo i Nivoa kremo ali dobit« kvMoo branarto barro Nivea oljem. 8 tem imanjšate kole. Nivea na »raku In soncu t Gospodarstvo Še en kliring Finančni sporazum med Francijo in Nemčijo - Francozi zadovoljni V času najhujše mednarodne napetosti zaradi dogodkov v Avstriji, to je v soboto 28. julija sta Francija in Nemčija podpisali finančni dogovor, ki je izredne trgovinske važnosti. Tudi političnega pomena mu ni mogoče odrekati. Nemčija je proglasila moratorij plačevanja obveznosti na račun Youngo-vega in Davvesovega posojila. Francijo je ta moratorij zadel, kolikor je bila udeležena pri teh posojilih. Francozi so podpisali 3000 funtov sterlingov Davvesovega posojila, ki znaša 800 milijonov zlatih Javvesovega posojili . mark. Za to posojilo je imela Francija doslej šibko jamstvo, ki je obstojalo v nemškem podpisu. Francozi so si zdaj znali zagotoviti jamstvo trgovske vrednosti. Francoski upniki so zavarovani s franki, ki se zbirajo v Parizu. V smislu tega dogovora bodo od izkupička nemškega uvoza v Francijo s pomočjo kliringa, ki se bo organiziral pri trgovski zbornici v Parizu, odtegnili 15.75%. Za ta znesek bodo kreditirali nemško narodno banko (Reichsbank), toda nemška narodna banka ne bo mogla razpolagati s tem kreditom, preden ne bo zagotovljen denar za poravnavo obveznosti, ki izvirajo iz Dawesovega in Youngovega posojila v prid Franciji. Značilno je, da so se Francozi pogodili za odbitek 15.75% vsega izkupička nemškega izvoza v Francijo; prav za toliko približno presega nemški izvoz v Francijo francoski izvoz v Nemčijo, to se pravi, da je francoska trgovinska bilanca približno za toliko pasivna nasproti Nemčiji. V zadnjem času se trgovinska bilanca obrača vedno boli v prid Franciji. Leta 1932 je Nemčija izvozila v Francijo za 3613 milj. blaga, medtem to je Francija izvozila v Nemčijo samo za 1698 milj. frankov. Leta 1933 je stalo nasproti nemškim trem milijardam 1702 milj. francoskega izvoza. Sedanja pogajanja so se vršila na podlagi domneve da bo nemški izvoz znašal še 2500—2600 milj. frankov, medtem ko se bo izvoz iz Francije in njenih kolonij v tem letu dvignil od 1886 na 2021 milj. Doslej ni bila še nikdar trgovinska bilanca tako ugodna govor za Francijo. Prav s tega vidika so Francozi ta do-tudi pozdravili. Francoski gospodarstveniki se teoretično z do« govorom z Nemčijo niso zadovoljili, ker se uvaja Kliring. Kakor znano, stavi vsak kliring neizogibne ovire mednarodni trgovini, ker preprečuje direktno poravnavo obveznosti. Toda danes je bil kliring uveden v tako mnogih državah, da ga smatrajo že za nujno zlo. Na drugi strani so francoski izvozniki s sporazumom zadovoljni, ker pričakujejo da bodo poslej lažje prišli do denarja. Doslej so Nemci prav s težavo plačevali svoje obveznosti. Zaradi strogih ukrepov glede izvoza deviz je bila {»ravnava nemških trgovskih dolgov tako otežkočena, da so francoski izvozniki zaman čakali na denar. Zato so oni sami predlagali sistem kompenzacije. Položaj je bil takšen, da so francoski izvozniki bili pri-morani skoraj povsem ustaviti izvoz v Nemčijo. Tudi trgovinski sporazum Iz Berlina, poročajo, da je uradni list priobčil novo trgovinsko pogodbo s Francijo, ki je stopila v veljavo 1. avg. Pogodba vsebuje določbe tudi o pomorski plovbi in sloni v načelu na klavzuli največjih ugodnosti. Poleg tega stoji pripomba, da morebitne izpremembe carin, ki imajo namen, da odstranijo razliko, nastalo radi valutnih^ iz-prememb, ne kršijo klavzule o največjih ugodnostih. Sporazum vpošteva priporočila gospodarske konference v Stresi; tu je šlo v prvi vrsti za prednosti južno vzhodnih držav. Kaj je z izvozom jabolk v Nemčijo V sredo je bilo v prostorih PRIZADA v eni Sadu posvetovanje naših izvoznikov in trgovcev zelenjave in sadja. Na dnevnem redu je bilo vprašanje izvoza jugoslovanskih jabolk v Nemčijo. Po dosedanjih obvestilih bi Jugoslavija lahko izvozila v Nemčijo 1500 vagonov jabolk. Na veliko presenečenje vseh prisotnih je nekdo javil, tako poroča »Jug. LIoyd«, da je trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo glede uvoza našega sadja nejasna in da danes nihče ne ve, kaj je pravzaprav z izvozom naših jabolk v Nemčijo. Zato je 1. avgusta odpotoval v Berlin načelnik sadnega oddelka PRIZAD-a, da bi poizvedoval o razlaganju trgovinske pogodbe. Zadnje dni so bili poslani v Nemčijo štirje vagoni jalbolk za poskus. Do 2. t. m. ni bilo od tam nikakega poročila o ceni teh jabolk. »Slovenec« je že včeraj poročal, da je Združenje sadjarjev v Mariboru poslalo v Berlin lastnega odposlanca in da se je ta vrnil z zagotovilom, da ni od nemške strani nikake ovire za uvoz naših jabolk in da nemški uvozniki celo urgirajo blago pri svojih dobaviteljih. Kdo ima prav? PRIZAD mora zadevo ta- Nemška in italijanska trg. bilanca nasproti Rusiji pasivni V petih mesecih tega leta je znašala ruska zunanja trgovina 234.4 milj. rubljev (lansko leta 357.1 milj.). Ruski izvoz sam je dosegel komaj 144 milj. rubljev nasproti 188 milj. v petih mesecih lanskega leta. Ruski uvoz se je skrčil od lanskega za 169.1 milj. na 90.5 milj. rubljev v tem letu. Ruska trgo-leta aktivna za 53.5 milj. rubljev, medtem ko je v lanskem letu znašal prebitek samo 18.9 milijonov rubljev. Ruski uvoz iz Nemčije je nazadoval za 74.7 milj. rubljev, medtem ko je ruski izvoz v Nemčijo upadel samo za 21.2 milj rubljev. Ruska trgovinska bilanca je bila nasproti Italiji v tem času aktivna za 45 milj. lir. Ruski izvoz v Italijo je padel v primeru z lanskim letom za 5 milj., medtem ko je italijanski izvoz v Rusijo nazadoval od 45 na 55 milj. To je Rim precej vznemirilo. Če bi se v teku tega leta to razmerje ne izpremenilo v prilog Italije, bo italijanska vlada od-j»vedala trgovinsko jx>godbo z Rusijo, ki je bila sklenjena lansko leto. Tedaj so se Sovjeti obvezali, da bodo kupili v Italiji v 1.1934 za 200 milj. blaga. ITALIJANSKI ŽIVINSKI TRG DOKAJ ŽIVAHEN Vsako leto v tem času mesni promet ujjade pač zaradi vročine. Letos ie promet za malenkost boljši kakor lansko leto. V Milanu in v Rimu je promet z mesom precejšen. Domač promet je toliko bolj živahen, ker je tuja konkurenca zelo oslabela. Danes je prav za prav Madjarska še edini dobavitelj lesa Italije, ker ima poseben dogovor glede izvoza živine. Na koncu julija so plačevali vole 260 lir (junija 270), voli 3. vrste 200 (200), ostalo goveje meso 240 (250), 3. vrste 150 (140). Teleta 470 (470), 3. vrste 340 (340). Svinje nad 180 kg 370 (370). Letina v Bos. Krajini je bila v nekaterih krajih povsem uničena. Nevihte so s točo in viharjem temeljito opravile svoje strašno delo. Za enkrat so prizadeti napravili prošnjo na finančno ministrstvo, da bi bili oproščeni davkov. Koncentracija denarnih zavodov se izvede v kratkem času v Bos. Krajini. Nekateri denarni zavodi, ki so zaradi krize oslabeli, se zlijejo. Mnogo manjših bank ostane samo kot podružnice večjih, ki bodo nastale iz tega zlitja. Po manjših krajih opustijo podružnice. Pogajanja za izvoz našega žila na češkoslovaška Iz Prage javljajo, da je tjakaj prispel dr. Pilja, koj razčistiti, čas beži in čaka na PRIZAD-ove odposlance. V »Glasniku Zavoda za pospeševanje inozemske trgovine« od 1. avg. beremo, da je za uvoz svežih jabolk v Nemčijo potrebno potrdilo o kontingentiranju, ki ga izdaja PRIZAD. Povsem tem se motajo izvozniki sadja v Nemčijo pravočasno obrniti za omenjena potrdila na PRIZAD, ki dela sporazumno in v tesni zvezi s centralnim odborom za izvoz sadja in z Zavodom. To je že znana zadeva. Toda »Glasnik« pristavlja: »Poleg tega so dane še nekatere druge možnosti za izvoz svežega sadja v. Nemčijo; o teh bo javnost pravočasno obveščena.« Katere so te možnosti izvoza svežega sadja v Nemčijo? — vprašujemo mi. Zakaj ne razjasni Zavod tega vprašanja takoj? List nadalje pripominja, da ne pnakticira Nemčija neposrednega uvoznega omejevanja, to je direktnih kontingentov, temveč samo takozvane devizne kontingente, to se pravi, da Nemčija odreja določene količine deviz za plačilo določenega blaga, ki je bilo uvoženo v določenem času. načelnik ministrstva industrije te trgovine, da bi se tam informiral o količinah žita, ki ga bo potrebovala letos Češkoslovaška. Razgovarjal se bo s predstavniki družbe za monopolno trgovino z žitom o možnosti izvoza jugoslovanskega žita na Češkoslovaško. \ Italijanski jajčni trg se je v zadnjem času povsem ustalil. Cene so nekoliko popustile, povprečna cena od 342 na 242 lir za 100 komadov (v istem tednu prejšnjega leta je cena padla od 263.5 na 256). V Milanu je cena za tuja jajca nazadovala od 4.20—3.25 na 3.15—3.20, medtem ko plačujejo v Rimu za prvorazredno blago 260—270 lir. Dobava drv. Komanda drav. žandarmerijskega polka v Ljubljani sprejema do 1. septembra 1934 ponudbe glede dobave 150 do 200 m3 bukovih drv. Dobave. Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 11.500 pol konceptnega in 15.000 pol pisarniškega papirja. — Gradbeni odd. Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta i 1. ponudbe glede dobave kompletnega štedilniške-ga okovja, 1 centrifugalne črpalke ter glede dobave 100 komadov čopičev. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 60 cilindrov kisika in 40 cilindrov dissous-plina ter glede dobave 70.000 kg jx>rtland-cementa. Banska uprava dravske banovine razpisuje drugo javno pismeno licitacijo na dan 11. avg. za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna; drugo javno pismeno licitacijo na dan 18. avg. za dobave pri regulacijskih delih na. obmejni Muri; prvo javno pismeno licitacijo na dan 20. avg. za zgradbo bukovškega mostu ee* Kokro. Borza Denar Dne 4. avgusta. Curih. Pariz 20.20, London 15.415, New York 305.50, Bruselj 71.875, Milan 26.28, Madrid 41.875, Amsterdam 207.30, Berlin 119, Dunaj 72.77 (56.90), Stockholm 79.47, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.85, Praga 12.725, Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Žitni trg Novi Sad. Vse tiezpremenjeno. Promet: srednji. Chicago. Pšenica: maj 108, sept. 103.50, dec. 105.75. Koruza: maj 79, sept. 71.75, december 74.75, Oves: maj 50, december 47.875. Rž: dec. 79.875. , NVinmpeg. Pšenica: avg. 100, okt. 101.25. I ah fes, K* je mam ZadlUZlM Ud? UGSM Tam dobIS dobro In ceno postrežbo - udoben, hladen In miren kotiček za odno£ltek! Slovenec med Indijanci Chaoo, junija 1934. Krvavo obračunavanje med belci in Indijanci Argentinski državni teritorij Čako (Chaoo) šteje po podatkih poslednjega ljudskega štetja, ki se je vršilo 31. januarja t. 1. 216.00(1 prebivalcev, med katerimi je nekaj nad 11.000 domorodnih Indijancev. Vsi tj Indijanci so | pa razmeroma precej civilizirani in se v pretežni večini bavijo s pol jedeljstvoin in lovom divjačine, drugi se uslužbujejo kot de: javci v sladkornih ingenijih (tovarnah), ali pa kot čuvaji in oskrbovalci živine pri velikih estancijerjih. Malenkostno, skoro neznatno je število divjih Indijancev. Poldivji pa so itak vsi, kajti temu, da niso še popolnoma ukročeni, so krive oblasti same. Argentinska državna vlada je pred leti ustanovila autonomno honorarno komisijo, takozvano »Comision Honoraria de Reduc-ciones de Lndios«, ki ima svoj sedež v Buenos Airesu, v palači parlamenta ter ji nadela nalogo, da mora v pokrajinah, kjer žive številna indijanska plemena ustanoviti državne »redukcije«, to je komplekse zemlje, v katerih naj se zabrani naselitev vsem, ki niso Indijanci. Državni uradniki naj te redukcije upravljajo. Navajajo naj Indijance k mirnemu življenju, učijo naj jih obdelovati polje, izkoriščati gozdove, poverila jim je opravilo, ki so ga nekoč s tolikšnim uspehom vršili po vsej Južni Ameriki katoliški misijonarji. Ti uradniki naj poljske pridelke prodajajo in preskrbujejo Indijance z živili. Namen je bil lep in hvalevreden. Ustanovili so za začetek dve taki redukciji. Eno v Čaku in drugo nekje v provinci Salta. Toda tu se je pokazala vsa puhlost te uprave in korupcija državnega uradništva. Uradniki in upravitelji so pričeli krasti, da je bilo jo j! Kdor je več mogel, ta je grabil, ker je vedeL da mu služba ne bo trajala dolgo. Indijanci »o se pričeli pritoževati; ker pa vse pritožbe niso nič pomagale, je prišlo pogo-stoma do uporov, ob katerih je prišla do izraza krvoločnost belega plemena, ko je policija cela plemena skoro popolnoma uničila. Zadnji upor pa je grozil imeti za naseljence v Čaku zelo hude posledice, kajti dvignili so se Indijanci iz celega teritorija in sosednjih provinc, v številu več tisoč. Oblasti so topot,, radi vpitja časopisja, sklenile stvar nekoliko preiskati in so še pravočasno pomirile Indijance s tem, da so jim dali živila, katera so zahtevali in tako vsaj trenotno uteših strahovito bedo, v kateri je večina indijanskih plemen živela. Dosegel je bil ta upor vrhunec v novembru mesecu lanskega leta. Vlada je bila primorana poslati v Čako oelo vojaške čete. Ljudstvo, naseljenci, se je stekalo iz ogroženih krajev v glavno mesto teritorija, Resi-stencijo. Ni pa prišlo do hujšega prelivanja krvi. Poglavar „Tata Dios" Ena izmed teh redukcij, in sicer največja in najvažnejša v Argentini, leži kakih 8 kilometrov južno od vasi Quitilipi, kjer sem bil preživel dve leti. Tekom te dobe sem imel večkrat priliko obiskati to redukcijo, ker sem bil uslužben pri družbi, ki je v njej C * iztreznejo se, dokler jim le en oentavos ostaja. Večkrat se po več tednov vzdrže, samo da dobijo več denarja skupaj in potem jih ni na delo tja do srede ali četrtka, ko so ves denar zapili. Je sicer strogo zabranjeno voziti alkoholne pijače v redukcijo. Toda za to prepoved se nihče ne zmeni. Policija je itak vsa IFtfe ~ - M Indijanska koliba. eksplotirala kvebračne gozdove. Prisostvoval sem pogostoma indijskim praznikom in njihovim svečanostim. Imel sem priliko napraviti nekaj uslug njihovemu poglavarju »Ca-cique«, imenovanemu »Tata Dios«, radi česar so me vedno, kadar sem prišel tja, prijateljsko sprejeli. Posnel sem v redukciji nekaj slik. Ta. redukcija, imenovana »Napalpi«, obsega 250 kvadratnih kilometrov. V njej je naseljenih približno 400 rodbin indijanskega plemena. »Tobas«. So to mirne družinice, ki se v veliki večini pečajo z obdelovanjem polja in sicer s sejanjem bombaževea. Ko konča delo z bombažem, to je v poletnih mesecih, se lotijo izsekavanja gozdov. So pa kot delavci zelo malo vredni. Predvsem so zelo nestanovitni. Navada je, da izplačajo kontratisti delavcem vsako soboto to, kar so med tednom zaslužili. Odbijejo jim seveda pri tem vsoto, za katero so tekom tedna dvignili živii iz kontratistove zaloge, kajti on jih zalaga z vsem potrebnim. Seveda jim vse za.račnna. po dvakratni, celo trikratni ceni. Z ostankom pričnejo pijančevati iu ne Ijene indijanske pare, paslušati melanholične popevke argentinskega severa; popevke, ki so vse otožne in katerih ritem se da primer; jati edino šumenju prerijskega vetra. Ni mogoče zatisniti oči vso noč, ne le radi šuma in hrupa, temveč predvsem radi milijonov komarjev, brez katerih ni kotička na severu Argentine. Naravnost čudno pa je, da se komarji sploh ne spravijo na Indijance Jim menda naša kri bolj diši. Če bi se kateremu pa le posrečilo nekoliko zadremati, bi se ob jutranji zori nadve pragozdnih dreves. Dolgotrajen, skoro brezkončen jo ta »choique prun«. Neutrudno plešejo Indijanci, ker smatrajo, da jim ta plos donose naklonjenost. božanstev, ki nad njimi vladajo. Važno vlogo igrajo pri tem praznovanju zdravnice rodu, čarovnice, tako imenovane »machis« (izg. mačis). V trenotku, ko so mladeniči že utrujeni, ko že ne morejo več nadaljevati s plesom, se zaženejo v divji plos okoli žrtvenika one. In ko so že vse omamljene od brezumnega vrtenja, ko jim žo ne preostaja niti toliko moči, da hi se moglo vzdržati na nogah, pričnejo prerokovati in prenašati, kakor one pravijo, besede in voljo božanstev. Če onemogla »machis« pade v nezavest, kadar je že vse povedala, kar ji je navdahnil »Duh, ki nad vsem vlada«, prevzame nje mesto druga, ki na enak načic pridiguje božjo besedo. Drugi izmed obveznih liturgičnih plesov je »lonconeo«. gibanje z glavo. Kar čudno se dozdeva človeku, ko vidi, s kako urnostjo in spretnostjo majeje divjaki svoje glave. Ni mogoče skoro slediti z očmi temu divjemu gibanju. Tma pa to gibanje približno isti namen, kot drugi plesi; z njim si hočejo namreč pridobiti naklonjenost božanstev. Dolgo trajajo vse te ceremonije in le redkokdaj končajo pred poldnem, kljub temu, da so morda pričele že ob 4. uri zjutraj. Utrujen sem pričakoval konca, ki ga ni hotelo biti. Ko pa je vendar prišel, sem si skoraj želel, da bi religijozne svečanosti še trajale. kajti to, kar ie sledilo, je bilo neverjetno. Za ta praznik .ie uprava redukcije obilo preskrbela z alkoholnimi pijačami. Zaklali so več volov in jih pekli, pripravljali tako-zvani »asado con cuero«. Zagnusilo se mi je, ko sem videl, kako so se celo nedorasli otro-čiči opijanili s ponarejenim vinom, žganjem, chicho in drugimi alkoholnimi pijačami. Ženske, moški, vse brez razlike je bilo kmalu pijano. V par urah so pospravili vsa jedila in sledilo je pijančevanje, ki je trajalo menda več dni. Odšel sem, kajti prizori so mi prevračali želodec. Eno stvar sem pa moral občudovati: Kljub temu, da so bili mladeniči in dekleta napol goli, pijani do skrajnosti, ni bilo opaziti med njimi nobene spolne strasti. Pa o tem vprašanju morda kdaj prihodnjič več. S. F. Otroci in zvezde • Mednarodno glasilo »Vzgoja v kinematografu« prinaša zanimive podatke gospe Clayton-Symonsonove, voditeljice newyorške mestne šole za zapuščene otroke. Ne smemo misliti, da so ti gojenci podobni moskovskim »bezprizornim«, ki rastejo kakor koprive za plotom.^ Ameriški »zapuščeni« otroci imajo dom in starše, toda so ves dan v šoli, ker so starši neprestano zaposleni. Učiteljica pripoveduje o presenečenju po prvi filmski predstavi. Mali reveži niso bili dotlej videli nič drugega kakor prašno rojstno ulico in stražnika na voglu, zdaj pa nepričakovano zagledajo tuje dežele, morje, neznano naravo. Nekoč so morali gledati otroci film zvezdnega neba z označbo najvažnejših ozvezdij. Učiteljica je vprašala pred predstavo, ali vedo otroci, kaj so zvezde? Vsi so prikimali: »O, kajpa, dobro vemo...« — a posamezni odgovori so se glasili: »To so dragulji, nebeški kinč. To so igrače za angelčke. To je luč letečih angelov. To so okenca, skozi katera gleda Bog ljudi. To so popki.« — Zadnji odgovor je bil učiteljici neumljiv. Drugi deček je pripomnil: »Gospa, povedati hoče: žuželke.« (Angleška beseda »buds« ima dva pomena.) »Da,« je pritrdil avtor odgovora, »vem, da so zvezde kresnice, ki so zletele v nebo.« Zakoni otrok v indiji Takozvani »Sarda-Akte« zabranjuje v Indiji poroke otrok. Kako malo pa je v resnici ta zakon učinkovit, kaže zgled iz najnovejšega časa. Neka Indijka je poročila svojo triletno hčerko z njenim desetletnim bratrancem. Sodišče je sicer oba »zakonca« obsodilo na 10 rup denarne kazni, vendar pa, če je kazen plačana — v tem primeru jo je plačala gotovo mati — ostane mladi par za celo življenje pravilno poročen. Med otroci. Janezek: »Kdo ima pri vas ključ od hišnih vrat?« — Francek: »Mati.« — Janezek:» ln ključ blagajne?« — Francek: »Mati.« — Janezek: »Ali vaš oče sploh nima nikakega ključa?« — Francek: »O da, ima ključ — stenske ure.« Zdravnik se žrtvuje v misijonih Apostolski vikar eksc. Anton Oomen iz reda belih očetov je dolgo gojil željo, da bi v svojem vikarijatu imel misijonskega zdravnika. Ta želja se mu je v juniju izpolnila, ko je prišel nemški zdravnik, da bi prevzel zdravniško službo v vikarijatu. Nastanil se je v misi-jonu Isumve, kjer v kratkem zgrade bolnišnico in porodnišnico. »Enajstič in zadnjič: denar ali življenje!« Polkovnikova gospa: »Za božjo voljo, Karel, smradu tvoje pipe ne morem prenašati.« Polkovnik slugi: »Jože nesi jo ven!« Sluga: »Slušain, gospod polkovnik. Gospo aV pipo?« ★ Oj te tujke! Gostilničar, ki rad rabi tujke, pride v šolo k učitelju. Ta mu potoži, da 60 njegovi otroci preveč živahni in razposajeni. Gostilničar: »Oh, imejte potrpljenje z mojimi otroci, saj veste, da so tako različne temperature.« v^^rebeel. \ Italija na Brenuerju: »Med bi že, med... ampak te prelete čebele...« MLADI SLOVENEC Lojzek Tramov: Glad Tiho, čisto tiho v izbiei je mračni; v njej Se bolj smo tihi mi — otroci lačui. Mrko in strahotno glad krog nas se plazi: v grozi gu motrimo z bledimi obrazi... uho, prav potiho noč prihaja gluha---- Čakamo, da mama nam prinese kruha ... Pismo zamorčkov iz Air tke Mi smo trije bratci, črni kakor škratci; da hudobni nismo, vam pove to pismo. Daleč, daleč smo doma; mesec dni odtod hoda za gorami, za vodami, tam, kjer nas iz sna ne zdrami v jutro mlado dobra mati, nego slon in lev brkati, tam, kjer ljudožrci strudi še nedavno so živeli, kjer žge solnce s takšno silo, da bi vam vso kri izpilo. Kje je ta dežela strašna? vam drhtijo srca plašna. Naj vam bo srce kar mirno: morje nepregledno, širno je med vami in med nami. Varni ste doma pri mami.., Radovedni pastirček Živel je svoje dni ubog pastirček, ki pod milim nebom drugega ni delal, kakor pasel živino. Samo da je bil dan vsaj malo topel, samo da se je solnce za nekaj hipov prismejalo izza oblakov, že je vzel v roke pastirsko palico in gnal past. Le pozimi, ko je debel sneg pokrival jiašnike, ni pasel. Vsako zimo je hrepeneče čakal pomladi in tisti dan, ko je splahnel zadnji sneg na pašnikih, je bil že s svojo čredo na paši. Nekega pomladnega dne je sedel na kamnu ob jezeru, ki je bilo tik pašnika, in strmel v vodo. Tedaj je priplaval predenj bel labod in ga nagovoril: »Deček, zakaj zmerom posedavaš sam ob vodi? O čem tako globoko premišljuješ?« Pastirček se je zdrznil ob labodovem glasu. Nekaj hipov je presenečen strmel v nenavadnega gosta in mu nato odgovoril: »Premišljujem, kako je tu spodaj, v podzemskem svetu.« »To je skrivnost,« mu je z resnim glasom odvrnil labod. »Čakaj, ko odidem spet doli, ti prinesem nekaj, po čemer boš lahko spoznal, kako je tam.« Dva dni laboda ni bilo na spregled. Tretji dan pa je priplaval k dečku s svetlim biserom v kljunu. Spustil ga je dečku na dlan in mu dejal: »Kakor pri nas s pšenico, se hranijo ptice tam doli z biseri.« Pastirček se je za nekaj dni umiril in je ob pogledih na lesketajoči se biser pozabil na podzemski svet. Toda čez nekaj dni je začel prositi laboda, naj ga vzame s seboj. Labod pa mu je resno pojasnil: »Tja doli ne more nihče. Celo jaz se komaj splazim skozi luknjo, ki vodi v podzemski svet.« Pastirček se je bridko zjokal ob teh besedah, labod pa ga je potolažil: »Ne jokaj, prinesem ti iz podzemskega sveta spet kaj lepega, če se še kdaj napotim doli.« Spet ni bilo laboda dva dni. Tretji dan pa se je vrnil z zlatim zrnom v kljunu. »To je deževna kapljica iz j>odzemskega sveta,« je dejal. Teden dni je bil pastirček .zadovoljen, toda kmalu ga je začela mučiti še hujša radovednost. Spet je prosil laboda, naj ga povede s seboj. Labod mu ni mogel ustreči in mu je prinesel s svojega tretjega potovanja kot lešnik veliko srebrno zrno: »Vidiš, s takim peskorfi so posute steze v podzemskem svetu.« Labod je mislil, da bo deček zdaj zadovoljen, toda njegova radovednost je bila čedalje hujša. Neprestano je moledoval laboda, naj ga za božjo voljo povede s seboj. Labod ga je že skoro jezno zavrnil: »Samo enkrat ti še lahko prinesem dar iz podzemskega sveta; potem me nikar več ne prosi, ker sicer odidem in se ne vrnem.« Prinesel mu je topot košček železa, rekoč: »iz te snovi so zgrajeni tam spodaj zidovi. Zdaj reš vse. Nikar me več ne sprašuj!« Toda deček ni ubogal in je petič prosil laboda, naj ga vzame s seboj. Labod pa mu ni dal odgovora, nego je žalostno plaval po jezeru sem ln tja. Nekega jutra je izginil in poslej ga deček ni več videl. Čakal ga ie teden, čakal dva tedna, a ga ni več pričakal. To ga je tako potrlo, da se je milo zjokal. Privlekel je iz žepa vse labodove darove iz podzemskega sveta, toda na njegovi dlani so Iczah samo štirje beli kamenčki... V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) In si je Tonček modro razlago kraljične Lepo-tične zapisal za uho in sta krenila k peti stojnici, kjer ee je vse trlo ljudi. Za to stojnico je čeipel kakor sod zavaljen dedec in kričal na vse grlo: »Le skupaj, le skupaj, ljudje! Danec sveža roba in napol 'zastonj!« P« mu ni bulo treba prav nič delati toliko hrušča in trušča za svojo robo, kajti so se ljudjo že itak kar tepli zanjo. »Ali bova tudi tu kaj kupila?« je Tonček vprašal kraljično Prieinodično. Kraljična Prismodiična je prezirljivo zavihala prelepi svoj nos z bradavico ko kumara in se namrdnila: »Kaj še! Tu prodajajo samo ljudsko neumnost, ki se razlikuje od pleimerataške kakor krompir od jajca. Sramota bi bila in silno nespodobno od nas vseh, ki smo na dvoru, če bi se naša neumnost prav nič ne razlikovala od kmetavzarske. Fej, meni smrdi ie od daleč, čeprav nam je močno potrebna in koristna!« »Hm,« je Tonček zamišljeno zategnil z glasom. »Hm, mi postajajo te reči čedalje bolj jasne in razumljive. Edtaole tej ljudski neumnosti 6e imate poleni takem zahvaliti, kajne, da vladate nad Narobesvetarji?« »Kajpak!« je odkritosrčno priznala kraljična Lepotična. »Saj vidiš, da ljudje brez neumnosti ne morejo živeti. Bolj jim je potrebna kakor voda in zrak. Dokler se bodo tako navduševali zanjo, bo moj očka srečno jn brez skrbi vladal med njimi.* »Kaj pa potem,« se je domislil Tonček, »kaj pa potem, Se se ljudem kar na lepem odpro oči in vržejo neumnost med staro šaro In se oborožijo s pametjo?« »Hohoho,« se je kraljična Prismodična začela glasno krohotati in se tolči ob kolena, »hohoho, se bo dežela Narobesvet prej postavila na glavo, kaikor se bo zgodilo to. Da bi ti butci butasti postali pametni —, ne, le kaj ti pride na misel!« 628. Preljubi Kotičkov striček! — Bojim se, da bo sv. Miklavž pozabil name. Povej mu, da bi rada veliko punčko. Saj sem pridna m že znam deklamacijo za 1. december: -Oj, slovenska zemlja«. Ali me boš priporočil sv. Miklavžu? Sporoči mikaj bo odgovoril na Tvoje besede! Pozdravlja Te Ankica Vrščaj, učenka I. razreda v Črnomljem. Draga Ankical — Ojojmene, zares hude skrbi imaš sredi počitnic! Druge deklice noč in dan premišljujejo, na kakšen čudodelen način bi se dale počitnice podaljšati, Tebi pa se edino to važno zdi, kako bo z Miklavžem pozimi, ■ • Hohoho, se bodo režali kotifkarji vsevprek, hohoho, tale Vršča-jeva Ankipa pa najbrž niti letnih časov še ne zna razločevati. Je gotovo prepričana, da je zdaj že jesen in ne vroče poletje in da bo že jutri ledena zimska burja zapiskala okoli oglov: bububul O, naj se kar s'mejijo, poredneži, naj se kar smejijo! Kajne, midva že veva- kdo se bo zadnji smejal! Jaz, modri Kotičkov striček, Ti dain čisto jirav, da se že zdaj pripravljaš na Miklavžev dan. Že iz tega vidim, da si jako pridna in bistroumna in vestna deklica in da nikakor ne spadaš med tiste zanikrneže, ki vsako reč odlašajo do zadnjega hipa, ko jim že voda v grlo teče. Prav gotovo Te bom priporočil sv. Miklavžu in mu svetoval, naj Ti prinese punčko. Si bo dobrotnik nebeški pogladil čestitljivo brado in pokinial; »Da, da, to se samo po sebi razume, da je treba tej punčki prinesti punčko, ko je tako pridna in misli name tudi takrat, ko se drugim še niti ne sanja o meni.. .•< Tako bo dejal dobrotnik nebeški, kadar prideva skupaj in upam, da prideva čimprej. Kako velika bo tista punčka, ki Ti jo bo prinesel, pa seve zdaj še ne vem. Ce bo ljuta gospa kriza do zime pobrala šila in kopita in dejala »adijo-zbogom!« potem bo punčka gotovo najmanj pol metra velika; če pa bo ljuta gospa kriza tudi pozimi še razsajala pri nas, potem bo punčka vsekakor manjša. Žalostno, kajne, da se mora tudi sv. Miklavž ozirati na to grdo, grdo baburo! Sprejmi lep pozdravček od Kotičkovega s t r i čk a. 629. Dragi Kotičkov striček! — Dolgo Ti že nisem pisala: dve leti. Pridi kdaj k nam v Bršljin, da boš videl, kako je tudi pri nas lepo! Jaz poj-dem zdaj v IV. razred ljudske šole. Drugi in tretji razred nisem izdelala z odliko kakor prvega, ampak samo s prav dobrim uspehom. Striček, Ti ne veš, kako imamo pri nas prijaznega psička. Ime mu je Bari. Moj bratec Ivanček pravi, da ne bo hodil v šolo, ker se je boji in da bo raje kar pri Bariju ostal. Imam še enega bratca, ki mu je ime Andrejček Ta je pa še zelo majhen. Te lira v lepo pozdravljam! — Mara Pri-stavec, učenka IV. razr, v Novem mestu. Draga Mara! — Hoja hej, Tvoj bratec Ivanček je pa junak! Se zajček Dudek|ajček v gozdu bi se mu smejal, če bi vedel, da se fant — sole boji. Daj daj, povej vrlemu junaku, da šola še nikoli ni nobenega šolarčka jtiožrla in da tudi njega ne bo In še to mu povej, da šola nikakor ni jrostav-Ijena zato, da bi komu kaj vzela (postavim kakšne frnikule, gumbe in druge takšne reči, ki jih ima gotovo tudi vaš Ivanček poln žep), nego da je postavljena zato, da otrokom nekaj da, Sladkorčkov in rožičev in fig seveda ne, pač pa vse drugo, kar je človeku potrebno za življenje. Kdo pa bo malega kratkohtačnika naučil čitati. računati in pisati, če ne bo hodil v šolo? Morda psiček Bari? Iloho, potlej bo pa res krasno znal! Posebno čitanje mu bo šlo potlej jako od rok. Mu boš pomolila pismo pod nos in mu dejala naj ga prebere. In bo mali učenjak bral: »Hov, hov, hov! Hov, hov, hov! Tako pač, kakor ga bo psiček Ban naučil . Joj-mene, ali ga bo svet občudoval! Mu kar lahko poveš, kako kruto sem se ponorčeval iz njega. Bo malic potem najbrž takoj spremenil svoj sklep glede šole! . , „ , . Pozdravljeni vsi trije: Ti in bratca Ivanček in Andrejček! - Kotičkov striček. 630. Dragi Kotičkov striček! — Obračam se nate z veliko prošnjo, ki mi jo boš, upam, izpolnil. Veš, rada hi šla na počitnice, pa me mama ne pusti Počitnice In se je smejala še dolgo im so ljudje to videli ta začeli navdušeno vzklikati: »Živela naša blaga kraljična PrismodiSna! Poglejte, kako ljubko se smehlja! Zahvalimo Boga, da je tako zdrava in vesela!« »Pozdravljeni, bedaki!« je kraljična PrismodiSna grdo zavriščala in jdm pokazala jezik in osle. In je navdušeni narod navdušeno zatulil, da je odmevalo čez deveto goro: »Presrečni smo, da imamo tako ljudomilo in prijazno kraljdčno! Tako srčkano ne zna nihče kazati jezička in osle, poglejte! In kako kraeno bradavico ima na nosu! Slava ji!« Tako, vidite, otroci, je ljubil mili narod v deželi Narobesvet prelepo kraljično PrismodiSno im njeno ikakor kumaro debelo bradavico, in bi bil pripravljen skočiti tudi v ogenj za njo, če bi bilo treba — tako dobro in olikano je ljudstvo v deželi Narobesvet. Ko se je kraljična PrismodiSna naveličala slavospevov in navdušenja milega naroda, je potegnila TouČka za rokav in mu velela: Zdaj pa domov! Sem že strašno trudna. Nibče ne ve, kakšne revice emo me kraljične. Moramo noč in dan očku pomagati vladati. To je jako naporno in težko delo in me jeziček že kar boli, ko sem ga morala butcem butastim toliko časa kazati ... Ojedetino, ni prijetno biti kraljična v deželi Narobesvet!« Tonček jo je po etramii pogledal in jo za-frknil: »I, saj si lahko pomagaš, če ti je delo pretežko. Pa zamenjaj s kakšno kravjo deklo, potem ti ne bo treba garati noč in dan!« Kraljična Prismodična ga je strupeno ošvrk-nila z očmi in zarenčala: »Jezik za zobe, nesramnežl Kraljična naj postane — kravja dekla! Ha! bi se prav gotovo podrl ves svet, če bi se kaj takega zgodilo!« (Dalje prdh. nedeljo.) kam bi rada šla na počitnice? K Požgančevemu očetu na luno! Težko čaka Tvojega odgovora in Te prisrčno pozdravlja Marica Verbek, učenka IV. razr. v Mostah. Draga Marica! — Se razume samo po sebi, da grem prav rad s tabo na počitnice k Požgančevemu očetu na luno. Kar sporoči mi, kdaj odrineva, da se pripravim na odhod. Se morava zdajle samo to še zmeniti, kaj bo kdo vzel s seboj. Tebi za prtljago ni treba dosti skrbeti; zadostuje, če vzameš s seboj zvrhano košaro klobas in jajc in piSk in pečenke ta salame ta krofov in lonec ocvirkov in sodček medu in pehar orehov in veliko potico in krožnik Zalazntkovih tort in še to in ono, kar je dobro za pod zobe. Vse drugo bom preskrbel jaz- Sem že povprašal branjevca na trgu, po čem prodaja zrak, ki ga bova na luni najbolj potrebovala, in mi je dejal, da je zrak letos jako drag, da ga pa meni1, ljubemu znancu svojemu, tako rekoč da napol zastonj: polno vrečo za prazno mošnjo cekinov! Za takšno ugodno ceno sem v stanu kupiti deset vreč zraka, kajti imam praznih mošenj cekinov ko listja in trave doma v skrinji. Dobršen del žrtev za potovanje prevzamem torej jaz, Tebe pa prosim eno še; jaz sem že star in betežen in težkih nog — skoči še tja na ljubljansko polje, kjer je letališče in naroči najlepši aeroplan za potovanje. Iz Most do letališča je samo dober skok — kaj je to zate, ki ai gibčna in poskočna kakor srna! Drugo, kakor rečeno, bom vse preskrbel sam. Ko bo aeroplan najet, mi nemudoma sporoči, kajti lahko odfrčiva potem na počitnice že včeraj zjutraj ali pa še prej! Na veselo svidenje! — Kotičkov striček. 631. Preljubi Kotičkov striček! — Sprejmi prav iskrene planinske pozdrave! Veš, mi taborimo na Mali Planini, ta sicer moja mamica, očka, teta Jana in stric France, pa še za enega strička imamo prostora. Jaz sem predlagala, da bi Tebe povabili, ker Te moj stric France osebno prav dobro pozna ta pravi, da si zelo »fejst« možakar. Pa je imel stric France takšno smolo, da Te ravno takrat, ko smo odhajali, ni inogel ijikjer iztakniti. Zato smo morali oditi sami. Meni je bilo zelo hudo, kajti moja največja želja na svetu je zaenkrat samo ta, da bi mi stric France pokazal Tebe, Kotičkovega strička. Oh, ne samo pokazal, hotela bi tudi govoriti s Teboj. Ali bi se potem postavila pred drugimi kotičkar.ii, ker Te baje še nihče ne pozna! Saj Te skoraj vsak izprašuje, kakšen si. Oh, striček da bi Ti vedel, kako je tukaj lepo. I Veš, prvič v življenju spim zunaj na prosteni pod I šotori. Hodimo na izlete v jilauine in se igramo. | Celo očka in mamica sta se čisto pomladila. Veno-j mer tekata okrog in se igrata 7. menoj. Pa stric in ! teta Jana, ki sla itak še zelo mlada, seve tudi. Na-| rodili smo si štedilnik, pravi štedilnik z lesenim 1 dimnikom, na katerem nam mama kuha. Joj, kako i nam vse tekne! Pri tabornem ognju zvečer mi je pa najbolj všeč. Čoz dan si nanosimo drv, da imamo I zvečer jo tri ure ogenj. In potem prepevamo in se igramo. Na drugi svet — mestni namreč — smo čisto pozabili. O, da hi to vedno' trajalo! Naravnost nebeško je. Stric France je dobil pri neki igri kazen: ko se vrnemo v Ljubljano, mora takoj poiskati Tebe ta te privesti k nam. V zastavo sem mu vzela zlato cigaretno dozo. Res škoda, da Te ni tu. Za letos je že prepozno, da bi prišel, ker nameravamo ostati le šo tri dni. Očku in mami namreč poteče dopust. Kadar Te bo stric France povabil k nam na dom, se nikar ne brani in ne izgovarjaj na vse načine, kakor se izgovarjaš drugim kotičkarjem. Knr korajžno jo primahaj k nam! Gotovo ne boš razočaran nad menoj, saj že mnogo znam. Hodim v^gimnazijo in sem odličnjakinja v razredu. Znam tudi lepo peti in deklamirati in še marsikaj. Doma imam tudi mnogo zanimivosti, ki jih zbiram. Kakšne so te zanimivosti, Ti zaenkrat še ne povem, da boš bolj presenečen. Še to Ti moram povedali, da prav rada č.itnm Mladega Slovenca« in da nisem nič huda, ker že nisi nobenega mojega pismu priobčil v njem. Še enkrat j>rav lepe planinske pozdrave od mamice, očka, strica Franceta in tele Jane, poBebno pa od T o n k i c e O o r i 6 a n o v e. Draga Tonkica! — Ko sem Tvoje pismo prejel, sem se na vsu Sapo uslraiil, kajti sem bil v prvem Andrejček in Polonca sta polna sanj in soluca. zaprla so se šolska vratf. najjočila je doba zlata. Juhu, počitnice so tu! Cez rožnato poljana skakljata v dalj neznano. Ptič droben v bližnji hosti prepeva o prostosti najslajšo pesem jima in klas prijazno kima s polja jima v pozdrav in solnce se z višav smehlja tako gorko. Zakaj pa Micki je hudo? Ne hodi punčka v šolo še, pa milo toži: »Veveve!« Počitnic njej, siroti mali, nič, jojme, niso dali... Križem kražem - nič ne iažem Nos in oko. Človek je v temi, z nosom butnil ob zid. Nos je od bolečine zajavkal ln rekel čelu: »Zakaj moram biti ravno Jaz zmerom tako nesrečen? Človeški obraz ni dobro narejen. Oko je lepo zavarovano v globokih duplinah in razen tega ima še veke In trej>nlnice. Jaz pa štrlim naprej ta nimam nobenega zaklona. Zdaj se zataknem ob kakšno stvar, zdaj so spet udarim.« »Res je,« je odgovorilo čelo, »zato pa je oko najnežnejši in najobčutljivejši del obraza. Če bi oko tako štrlelo iz glave kakor ti, bi kmalu izgubijo vid — in ti bi se še večkrat zadeval ob razne predmete kakor zdaj. Tedaj bi gotovo drugače mislil o očesu ta mu ne bi bil tako nevoščljiv, ker je tako zavarovano. Saj je v tvojo korist!« Nos je umolknil, ker ni mogel ničesar več od govoriti. Kačo je ugnal. To se je zgodilo tam daleč v Indiji. Skozi predmestje Bombaja je vozil om-nibus, v katerem je bilo več potnikov. Med potniki je bil tudi desetletni deček. Sredi vožnjo je na streho omnibusa padla z drevesa kaca, ki se je počasi splazila v notranjščino voza. Tam se je v hipu ovila dečku okoli vratu. Potniki so od strahu začeli na vse grlo kričati, dečko pa je bil toliko priseben, da je zgrabil kačo za vrat in jo tako trdno držal, da ga ni mogla pičiti. Kačo so potem ubili, dečko pa jo postal junak dneva. Vei so ga občudovali in ga hvalili zaradi redkega poguma. ZA......BISTRE GJLAVE Rešitev izpolnjevalhe Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Požrl — bolje — stresal — ječi — praznuje. Pravilnih rešitev je bilo topot 103. Za nagrado je bil izžreban Samo Kalin, učenec III. ras*, v Marijanišču, Ljubljana, Gajeva ulica 6. VSE JE V REDU Ko sinko odhaja v nedeljo v cerkev, mu oče da dva dinarja z besedami: »Tonček, tukaj imaš dva dinarja. Enega da> v cerkvi, drugega pa lahko uporabiš zase.« Tonček se lepo zahvali in obljubi, da bo napravil tako. Ko pride domov, ga oče vpraša, kako je opravil. »V$e je v redu, očka,« odgovori Tonček. »Prvega dinarja sicer nisem mogel izročiti v cerkvi, ker sem spotoma padel tn ga izgubil; drugega pa sem, hvala Bogu, obdržal in si kupil zanj sladkorčke.« same. Daj, bodi tako dober in pojdi z mano! Veš,hipu prepričan, da mi je nekdo poslal povest o jari kači. Saj veš, kako je s to povesijo, ne? Tako i gromozansko dolga je, da ji niti z najhitrejšim I avtomobilom ne jirideš do konca. In jo lahko poslušaš sto let in veš prav toliko ko prej, ali pa* še manj — toliko zanimivega dejanja je v njej! Zategadelj jaz mnogo bolj ljubim povest o steklem polžu, ki je kratka ta jedrnata kakor ljuli hren. Ti z enim stavkom pove več ko povest o jari kači z dvema milijonoma stavki. Takole se začne in neho: »Je živel stekel polž in je ugriznil sosedovega psa za nos in sta potem poginila oba: sosedov nes in njegov nos, in živi stekel polž še danes in "se ga boj, kajti bo ugriznil tudi tebe, če ne boš ubogljiv, hoj, hoj!« Po tem obširnem uvodu bi se vsekakor spodobil tudi obširen odgovor, pa je moje pero danes že močno raskavo od ljutega praskanja po papirju in je zato najbolje, da odide spat. Naj torej čisto na kratko pove, kar dolgo mislil Prvič: strica, ki mu je ime France in i mu zlato cigaretno dozo, jaz ne poznam. Stric France, ki ga poznam jaz, nima zlate cigaretne doze, pač pa ima zlato cigaretno dozo neki drugi stric, ki ga jaz poznam, r temu ni ime France, nego mu je ime Janez in se piše Berdavs. Toliko o Francetu. Drugič In tretjič: moje pero kratkomalo hurr-ča, ker ne more dalje in se vam prisrčno zahvaljuje za lepe planinsko pozdrave in vam prijateljčku klice: Bog Vftš Živi vse skupaj, najbolj pa menel — Kotičkov striček Radio $ Programi Radi o Ljubljana* Nedelja, S. avgusta: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (PustiSok Ivko) 9.00 Versko predavaje S O RoporUiža sokMskoga sprevoda i'/. Zagreba 11.00 Radijski.orkester $00 Cas. poSče 16.00 Keportaža II. sokolsko javne telovadbe iz Zagreba 20.00 Od«. Ein Slnger poje šla-gerje, vmes Radijski orkester 31.18 Violina s sprem-fjevanjeni kitaro (screnade), g. Šamanu 22,00Jfrenos sokolskoga monstro-konccrta iz, Zagreba -r v odmoru. CaB PunedeUeK 6. avgusta: 13.15 PloSSe 12.45 Poročila 18.00 O as, plnfiSo 10.00 Ob 15 letnici osvobojena Prok-muriu 1 (V. Novak) 10.30 Zdravniška ura (dr. Bogom • Mag , aa) 20.00 Radijski orkester 21.00 Vokalni koncert gdč. Vere Majdičeve, vmes ploSče 22.00 Cas, | PloSao 12.45 Poročila 13.00 j Gas plošče 13.00 Otroški kotiček (ga. Gabri elčičoval | 19 30 Milijonska posojila (Miki Piki) 30.00 Stritar Bog-dana poje ciganske pesmi; vmes harmonik« šolo, g. Magister 21.00 Radijski orkester22.lt) Cas, poročila 22.30 Angleške ploščo. Drugi programi t NEDELJA. 5. avgusta: Belgrad: 18.00 Vok. konc. Stefauoviča 18.30 Narodna glasba 19.30 Kouo.sa. kvai-teta 2110 Vok. konc. Folotkova — Zagreb: 18.00 Kom. tria 22.00 Sokolskl koncert - Berlin: 20.00 Kom konc Marcela Wlttricha b sprem, orkestra nzbor 22.ii0 (10 3 Zabavna glasba - Budimpešta: 41.30 Vojaška gl. 22.45 Zab. gl. 23.45 Ciganska gl. - MUaii-1 rst: 17.1,) Pestra gl. 22.00 Zab. gl. - Praga: 20.20 Kvartet 21.35 Sramel 22.30 Koncert simfoničnega Jazz orkestra. PONEDELJEK, 0. avgusta: Itetgrad: 18.30 Koncert ork. vojnih tovarišev 19.40 Narodna glasba 33.30 Verski pronos. Zagreb: 21.45 Zab. glasba 22,15 Zab. glasbaDunaj: 19.15 Klavirski koncert 20.15 Lahka muzl-kt'22^05 radijski orkester 22.50 Koncert f-™ ^ab. glasba. Berlin: 20.30 Walk!ra (tretje dejanje) »60 Večena glasba 24.00 Zab. glasba. Bratislava: 10.25; Vok. koncert. Brno: 19.30 Koncert na harmoniki. BiidtmpeSta: "3 10 Jazz, glasba. Trst-Milan: 22.00 Koncert komorne glasbe. Praga: 19.30 Popularne pesmi. 20.45 1' estival francosko moderne glasbe. TOREK, 7, avgusta: Bel urad: 18,jO Vok. konc. Cirila Borisova. 20.00 Kone. na čelu Jovana Mokvajnca 21.15 Ork. konc. - Zagreb:^20.15 Vok. konc, 21.15 Popti-larno pesmi. 21.45 in 22.15 Za ). gl. - »««"/• 1™} Vok. konc. 21.35 Konc. pihal, Berlin 18.30 SlegfrldII. dej. 3100 III. dej. - Brno: 10.25 Ork. kone. - Budimpešta: 18 80 S al. ork. 22.40 Cig. gl. - Nitan-Trst: 20.45 Opereta _ Po opereti simfonični koncert — Praga: 21.00 Radijski orkester. Na&nanila POTlOFICIRJI 40. PEŠADIJSKEOA POLKA -TRIGLAVSKEGA prirede v nedeljo, 5. avgusta 1934 svojo veliko vrtno vcselieo s koncertom in drugo zabavo na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti v bližini Dolenjskega kolodvora. — Začetek veselice ob 17. — lura vojaška godba 40. pešadijskega polka. — Vstopnina brezplačna. — Na izhiro so najboljše pijače in jest-vlne. — Za dobro in točno postrežbo jamčimo. Odbor. Ljubljana 1 Nočno sluibo imajo lekarne: danes: dr, Piccoli, Tyrševa cesta (1 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1); jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar-Sv. Petra cesta 78 ia nir. Hočevar, Celovška cesta 34. 1 V torek sc zaključijo redne prijavo za romanje k Litrski Mariji v Kajhonburg, ki bo dne II. in 1"). avgusta, združeno s celodnevnim izletom v Zagreb. Romun,in se udeleži tudi prevzv. g. škof. dr. Gregorij Rožman. Kdor ure z. nami, na.l s prijavo več ne odlaša! Pisarna je danes ves dan odprta. Naslov: List «Po boijcm svetni, Ljubljana, Tgrševa cesta 17. Drugi hraii Novlje pri Kamniku. Gasilno društvo v Nevljah bo danes popoldne lia vrtu župana g. Ferdinanda Novaka na Vrhpolju proslavilo 10 letnico svojega obstoja. Črnomelj. V nedeljo, dne 12. avgusta bodo-izpeli združeni belokranjski cerkveni pevski zbori (črnomaljski, dragatuški, metliški, podzemal.iskl, radovlSki in semiški, ukoti 110 pevcev in pevk) oh 10 v župni cerkvi v Semiču Slovensko mašo za mešan zbor, deloma z orglami, Stopil bom k oltarju pod vodstvom samega skladatelja gospoda profesorja Matija Tomea. — Popoldne bodo isti pevski zbori ob 15 v semiškem društvenem domu priredili koncert, na katerem bodo zapeli 19 pesmi. Nastopil ho posebej ženski in moški zbor, nato mešan zbor ln proti koncu bo ženski in' moški zbor zapol štero pesmi. Koncert bo vodil tudi gospod prof. M, Tome. — Ta prvi skupni nastop belokranjskih pevskih cerkvenih zborov ima namen ne samo pr! pevcih, temveč I udi v širših vrstah belokranjskega ljudstva vzbuditi zanimanje za leno umetno cerkveno in posvetno petje. Zato želimo, da bi bil obisk ta pevske prireditve čini večji. Zirl. Prihodnjo nedeljo, dne 12. avgusta, ob pol 3 popoldne priredi dekanijski cerk. pevski zbor dekanije Loka cerkveni koncert v Zireh, pri katerem nastopi 180 pevcev z izbranim sporedom. Vabimo pevske zbore in glasbo ljubečo občinstvo, du so Izrednega koncerta, ki bo nudil lepega užitka, udeležijo v obilnem številu. Vabimo tudi letoviščarje iz Poljanske doline, dn si obenem ogledajo žirovsko deželico. Avto z,voza je ugodna. Vinogradi okrog . Ormoža in Ljutomera Sv. Bolfenk na Kosu, koncem julija 1. 1934, Razvoj trto lepo napreduje; rane, ki jih je zadala toča grozdju, se polagoma celijo, nekaj jagod se je posušilo in odpadlo, drutre pa so se obdale z brazgotinami. Kar se tiče moje trditve v zadnjem poročilu (iz srede julija), tičoče se trtne bolezni peronospore, češ, da smo se je vinogradniki z uspehom ubranili, moramo to trditev v toliko popraviti, du se jc ta bolezen v zadnjem času vendarle pojavila in sicer na vrhovih trte in pa na novih izrastkih, na takozvaneni »za-listju«. Obojo viničar ali odstranja ali pa znova škropi z modro upiieno brozgo. Po-takem so' nekateri vinogradniki sedaj že če-titič, oz. petič škropili. — Na novo zasajene, na ameriško trto cepljene trte (s katerimi vinogradniki »krpajo« t. j. nadomeščajo usahlo stare trto), škropijo dotični vinogradniki skortri vsak teden. Da med drugimi trtami med lotom lažje spoznajo te nove sa.ienice, pobelijo spomladi pri sajenju kolo poleg njin •/. apneuim beležem. Ako se pri tem »krpanju« vinogradov postopa pravilno, to je, da so izkopljejo že jeseni ali vsaj rano spomladi za to saditev dovolj velike jame in so potem med letom to nove trte pridno negujejo (rahljanje zemlje okrog sajenic, škropljenje proti strupeni rosi i. t. d.), se to delo izplača, sicer pa ne. Gledo sadonosnikov, ki so razprostirajo zvečine pod vinogradi, naj omenim to, kar som že v svojem zadnjem poročilu omenil, da so namreč ti srednje, oz. celo slabo obloženi. Razne vrste jabolk — šarlamovski in drugo, lokalne vrste —• so začeli posestniki trgati in ponujati nakupo-valceni, a kaj, ker ta božji dar letos nima take cene, kakor na primer prejšnja leta, ko so nekateri sadjarji dobili za svoje blago no samo stotake, marveč celo tisočake. Ker primanjkuje letos za delavce pijače, zato iz- delajo nekateri posestniki svoj rani sad tudi v sadjevec, ostanke pa porabijo /.a napravo doinačegra jesilia. — Viničarji, ki so se pred par tedni odpravili na mlačvo, se vračajo predčasno domov /. žalostnimi opombami, češ, da niso s tem delom prislužili letos niti ono tretjino lanskega »mertnka«. Tako imenujejo namreč tukaj deleže žita, ki ob mlačvl pripada nilatičem. A. K-i. Trbovlje Nič dobička. Zaradi hude vročine je polno kopalcev v Savi, kjer je kopanje brez vstopnine. A Sava je pri nas nevarna. Tudi edino občinsko kopališče -ima polno kopalcev. In «Slovenec» od srede veselo omenja, da bo poleg ljudskega zdravja tudi občinska blagajna prišla na svoj račun, torej tudi pri kopališču imela nekaj dobička. Pa nekateri gospodje vedno tožijo, da to, sicer potrebno kopališče, ni rentabilno. Ce ni dobička, nj nič čudnega, ker ima precej ljudi brezplačne vstopnice. Ni razumljivo, zakaj samo eni, a drugi ne! Ker vsi so postavili in vzdržujejo kopališče z davki. Če pa zahteva interes ljudskega zdravja, da se dovoljujejo brezplačne vstopnice, daj bodo deležni teh posebnih dobrot vsi, ne sumo nekateri Izbrani. Novo mesto 16 let v grobu, a vendar še nestrohnel. Pred dnevi so delavci na starem pokopališču preko-pavali grobnico družine Vojska. Med drugimi trupli, ki so bila razen kosti že vsa strohnela, jo bilo pu truplo pok. Antonu Vojska,-ki ie umrl pred dobrimi "5(> leti, skoro popolnoma ohranjeno. Meso se je še držalo kosti, in je bilo trdo ko cement, tudi lasje so bili šc dobro ohranjeni. Truplo je bilo v treh krstah in je bilo ob smrti najbrže balzamirano, da se je toliko let ohranilo skoro nepokvarjeno. Vsekakor pa je to zanimiv slučaj. za odrasle po 29 Din dobite samo v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15 ZEMPERJI ¥ mariborskem tedna priporočamo sledeče mariborske tvrdke Otoraane divane Couches. modroce. posteljne vložke izdeluje in popravlja solidno in po zmernih cenah Martin Sterbal, tapetnih Maribor, Aleksandrova cesta 61 Priporoča se krojaštvo Mesaric mi ifa Maribor, Tomšičev drevored Priporoča se klobučarstvo v lorber Elizabeto Vetrinjska ulica 5 Damskl in moški klobuki po zmernih cenah Vsakovrstna peresa, šipe, kazalce ur nadomesti takoj — Plačujem zlato gram 44 Din Ignac lan Maribor, Glavni trg Obiskovalci Mariborskega tedna ne pozabite temeljito pregledati mojo bogato sortirano zalogo vseh vrst železnine. kovine, strojev, nadomestnih delov ter različni materijal za vsakovrstne mehanične, stavbne, poljedelske in mlinske uporabe ; zelo veliko zalogo litih in lesenih jermenic, zobčastih koles, transmisije, Ježaje vseh velikosti, mlinske stroje, traverze, cevi, ograje, peresa za vozove, jeklo, kotle, ventile za votlo in paro. avtomobilski materijal ler skoraj vse, kar za gospodarstvo obstoji. Vse to dobite rabljeno in v zelo dobrem stanju pri Justinu Guštintiču. Maribor TaUenbachova ulico 14 po najnižjih cenah. - Istotam kupujem po najboljših dnevnih cenah gori navedeni materijal. Ne nasedite raznovrstnim ljudem, kateri se sklicujejo za mojo tvrdko, ker nimajo nobenega pooblastila in Vas samo na ta način oškodujejo. Priporoča se Vam tvrdka GašpariC Štefan čevljarstvo Maribor, Orožnova ulica 6 mm jushst Glavna zaloga relertag, Betnavska 43 Telefon 28-24 Podružnica Nova-vas in v trgovini Skaza v Rotovžu, Glavni trg Bb Črni kruh iz rži jt^ zelo tečen, ostane' 8—10 dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav TELEFON 22-07 Iran iraros Marmor Aleksandrova cesta 13 sivo, Ceha-ao lis Din 3S-Pol puhtel ug Din 95'-Puh stvt II. ltg P 10Q-Fuh sivi I, leg D 126--Puh bel. it trg : 20 - FRANC IN MARIJA ZEMLJIČ HATFI tflUFB " Prvovrstna postrežba! Izborna m|1UiLL trBSIJL domača vina in kuhinja! Eksportna Hiša „lsiRa" Maribor Zloto, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Atinerija zlata, Oroznova ul. 8. Obiskovalci Mariborskega tedna — lep spomin si nabavite v trgovini Branko SuCcvič Maribor, Slovensko sulica 9 Parfumerija, kosmetika, brivski aparati, rezila, barve, olja in firneži — Oglejte si pred nakupom veliko zalogo v tablah in za odeje — preden naročite z Vašo potrebo — zahtevajte moje vzorce in cenik Arbeitcr, raarlbor V ČASU MARIBORSKEGA TEDNA znifaue cene v Trpinovem Maribor, Vetrinjska ul. 15 — Oglejte si izložbe V »Mariborskem tednu" obiščite restavracijo ftirtiC Ernest Maribor, Ob brodu 2 Priporoča se trgovina s špecerijskim in kolo-nijalnim blagom. Glavna zaloga »Diaslada« ter i/.venkarlelnega kvasa »Zalokar« Ljubljana TIskarna sv. Cirila v Mariboru družba z o. z. Koroška cesta 5 Aleksandrova 6 Hraiga Petra trg 4 Ivan KovaC Maribor, Frankopanova ul. 15 HiziirsSfo podleže mam Koitipara Aleksandrovo cesta 48, Maribor Moderne notranie opreme sob salonov, pisarn, portalov in vsa stavbena dela kakor okna. vrata itd. Zaloga pohištva lastnega izdelka Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo Priporoča se gostilna JlAltOVlC J. M. KOLARIČ, Aleksandrova 38 Solidna postrežba - Cene zmerne GOSTILNA PIVOVARNE fSCfilEUGI vogal Glavni trg—Koroška cesta se priporoča cenjenemu občinstvu Dobro Vam postreže MARIJA ZAKLAN Manufakturna trgovina SreCko Pihlar Maribor, Gosposka ulica 5 VELIKA ZALOGA KLAVIRJEV, GLASOVIRJEV IN PIANI NOV SVETOVNO ZNANIH ZNAMK Ehrbar, Stingl, Forster itd. Maribor, Gosposka ul. 36 Izvršuje vsakovrstna strokovna popravila, uglašuje in posojuje klavirje — Se priporočal OGLEJTE SI IZLOŽBE VELETRGOVINE Z MANUFAKTURO IN KONFEKCIJO ANTON maci1n Maribor, flosposko ul. 10 franjo mim modna in manufukturna trgovina Maribor, Glavni trg 9 Naznanjam svojim cenj. strankam, du sem preselil svojo slikarsko in pleskarsko obrt i/. Gregorčičeve 8, V Orajsho Ulico 5, ter se še nadalje najtopleje priporočani franc Ifolor PHILlPS-RADIO in optik L Pele!« diplom, optik Maribor, Gratshi irg T Elektrotehnično podjetje lei 29-05 rranc Kocjan Maribor, Koroška cesta 8 ilinariborski teden od 4, do 11 avgusta 1034 Revija kulturnega, gospodarskega in družabnega življenja Maribor. Okrožja 12 velikih razstav, mednarodne športne prireditve, mednarodni šahovski turnir, razni kongresi in zborovanja Vesellčnl prostor z velemestnimi atrakcijami. — Gledališke predstave in koncerti pod milim nebom Zaključek 15. avgusta. — Veličastvena beneška noč z velikim ognjemetom na mariborskem otoku 50% popust ne železnic! in pomikih 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Pravni nasveti Dedna pravica otroka. F. Mati se je znova poročila in vprašate, kakšno dedno pravico po njej ima njen mož — vaš očim. — Ako ni testamenta, nastopi dedovanje po zakonu. V- lem slučaju je preživeči zapustnikov zakonec (mož) zakoniti dedič do četrtine zapuščine, ako je zapustnik zapustil otroke, ki podedujejo tri četrtine. Razen tega ima pravico do premičnin, ki so spadale k zakonskemu gospodinjstvu in ki so njemu potrebne. Ako se je z notarsko pogodbo odpovedal dedovanju, potem seveda ničesar ne podeduje. Prodajanje »mase« za vulkaniziranje gume. D. T. Radi dovoljenja se obrnite na pristojno sresko načelstvo. Vzgojiteljica. H. K. Obrnite se na vodstvo otroškega vrtca, kamor bi radi vstopili. Če ne uspete, poizkusite morda potom oglasa v časopisu dobiti mesto vzgojiteljice pri kakšni družini. Plačilo Obresti s hranilno knjižico istega zavoda. V hranilnici'ste dolžni večjo vsoto. Letos vsled pomanjkanja gotovine ne morete plačati obresti. Pač pa imate hranilno knjižico tega zavoda, ki ste jo dobili od nekega svojega dolžnika mesto plačila dolga. Ponudili ste to knjižico hranilnici v plačilo obresti, a je ona ni botela sprejeti ter zahteva od vas gotovino. Hranilnica je zaprosila za zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Ali more hranilnica odkloniti prevzem lastne vložne knjižice v kritje dolga? — Po vas predlagani način plačila obresti bi obstojal v pobotanju medsebojnih terjatev. Za pobotanje pa je potrebno, da so medsebojne terjatve tudi že v plačilo zapadle. V vašem slučaju pa tega pogoja še ni, ker se je hranilnica poslužila zaščite. Njena terjatev na obrestih je že v plačilo zapadla, dočim vaša terjatev iz vložne knjižice še ni, ampak bo šele v onem roku, ki bo določen v izplačilnem načrtu, ki ga morajo zavodi, ki se poslužijo zaščite, predložiti ministrstvu v odobritev. Šele tedaj, kadar bo hranilnica dolžna po odobrenem načrtu vlogo izplačati, bi bilo mogoče pobotanje ali kompenzacija medsebojnih terjatev. Zakupnina za lov. V. K. T. Še vedno velja postava, da imajo lastniki zen 'jišč pravico | do lovske zakupnine. Letošnji finančni zakon ; sicer določa, da sme občinski odbor bbčine, j na katere ozemlju leži zemljišče, ki je dano v zakup, skleniti z odobritvijo banske upra- j ve, da se za lov dobljena zakupnina ne raz- j deli med lastnike zemljišč, ampak, da se j vknjiži kot dohodek občine. Ta določba pa je ' dopolnilo člena 13 novega lovskega zakona, ki pa še ni stopil v veljavo. Ruhcžen sira v mlekarni. A. P. S. V mlekarni, j ki jo vodite na svoje ime, so vam zarubili sir. Vprašate, če lahko zabranate prodajo eira im kako. | — Vprašanje je nejasno. Niste povedali niti za : kakšno terjatev so zarubili sir, čigav je sir in či- < gava je mlekarna. Ako je sir vaša last in so ga j zarubili za vaše dolgove, pač prodaje ne bodete mogli drugače preprečiti, kakor da plačate dolg. Isto velja, če je sir last mlekarne in so ga za- j rubili za dolgove mlekarne. Da ne bo prepozno, j bo najbolje, da se oglasite na sodišču pri izvr- , Silnem sodniku in ga prosite, da vam pojasni, kar ; bi radi vedeli. Na podlagi izvršilnega spisa vam bo sodnik lahko vse povedal kaj morate ukreniti v tej stvari. Postopanje za dosego oprositve davka. A. R. T. Davčno obla6tvo ne oprosti osebo z devetimi ali več otroki uradoma plačevanja davka, kakor vi to mislite. Vsaki davčni obvezanec, ki misli, da ima pravico do oprostitve davka, mora to prijaviti davčni upravi in predložiti dokaze o tem, da ima devet ali več otrok in da najmanjši otrok ni starejši od 14 let. Šele na podlagi prijave (prošnje) vas ' bo davčna oblast oprostila davkov, ako imate za to zakonite pogoje. Kmetski mlini. M. Kmetski vodni mlinarji so izločeni iz mlinanskega otorta po točki 61 § 23 za- i k on a o obrtih. Zanimate se, če bodo morali še v , celoti plačevati pridobnino in zgradarino. — Ured- : ha o izločitvi kmetski h vodnih mlinov, ki jo je i izdal minister za trgovino 4. julija t. 1. pač ni j spremenila zalkona o neposrednih davkih. Zato bo i mor^il tudi vnaprej plačevati pridobnino vsakdo, ki je po tem zakonu k plačevanju obvezan. Ta , davek se nalaga na dohodeh od podjetij, obratov in pokleciv, sploh na vsako pridobitno poslovanje, ! ki se opravlja obrtoma, kakor tudi na vsak sa- j mostojni poklic, če se opravlja na našem ozemlju zaradi dobička. »Obrtoma* pa se poslovanje vrši, če se vrši nepretrgoma, četudi s časovnimi presledki ali pa Rezijsko in ni potrebno, da spada pod določbe zakona o obrtih. Isto velja za zgradarino, ki so ji zavezane TJse zgradbe, namen jene za prebivanje ali drugo trajno uiporabo. Zgra-darine so pa oproščene poleg drugih zgradibe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje po vaseh in selskih občinah, odnosno zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za jaivna zdravilišča. Miinarja za davčna oblast gotovo ne bo smatrala za kmteovalca, čeprav je izločen iiz zakona o obrtih, zato bo moral še v naprej plačevati zgradarino. Kuluk. A. B. Lastnik ste majhne hišice brez zemljišča, od katere plačujete zgradarino. Ste brez zaslužka, stari 69 let in za vsako delo nesposobni. Občina zahteva od vas plačilo kuluka. Ali upravičeno? — Načeloma zadene obveznost ljudskega rlela. odnosjio odkupnine vse osebe, ki plačujejo katerikoli direktni davek. Vendar zakon pozna tudi nekatere oprosttive. Tako so n. pr. kuluka oproščeni moškii davkoplačevalci izf>od lfi in nad GO let starosti ter ženske, vsi ta pe le pod pogojem, da ne plačujejo letno nad 100 dinarjev direktnega davka,- Poizvedite, koliko davka so vaim odmerili, oa bodete videli, če vas zadene obveznost kuluka. Skupnost imovine med zakpncema. A. J. Ob času ženitve sla zakonca sklenila skupnost imovine in dedno pogodbo, po kateri ima preživeči soprog dedno pravico po drugemu. Glede ene četrtine imovine pa sta napravila vzajemno oporoko. Sedaj pa je mož svojo polovico posestva z vsemi pravicami prodal. Ženi namerava kupec pustiti samo hišo in gospodarsko poslopje kot njeno Jelovico, zemljišče pa si menda misli kupec vzeti vse. Poleg tega kupec preti, da bodo prodajalčevo ženo, ako ne bo zadovoljna, odgnali brez vsega ter da ne bo ničesar dobila. Zakonca imata večji znesek nevlcnjiženega dolga na živilih, ki ga hočejo naprtiti samo zem v plačilo. Kako naj se zena ubrani novemu solastniku? Ali je mogoče doseči, da 6e npeeefao nedeljeno proda, ker bo na ta izkupiček itd. — Iz tem slučaju sklenila način mogoče doseči večji viprašainja izhaja, da se je skupnost imovine med živimi in ne samo za slu čaj smrti ter da je žena postala solastnica iin so-posestnica. Solastnik ima pravico v vsakem slučaju razpolagati s svojim solastninskim deležem, ki ga je zato smel in mogel prodati. Tudi dedna pogodba in vzajemna oporoka tega ne moreta preprečiti, ker ne ovirata zakonca, da poljubno ravnata s svojo imovino. Pravica dediča (tudi pogodbenega) nastane šele z zapustnikovo smrtjo in pogodbeni dedič niti ne sme zahtevati zavarovanja bodoče dediščine. Vendar pa mož v gornjem slučaju mi prodal svoje polovice v naravi, ampak samo svoj idealni del. Zato lunpec nikakor ne more solastnici-ženi pustiti kot njeno polovico hišo im gospodarsko poslopje, sam pa si posestvoval. Če ste pa pred nakupom vedeli za to, da se voda po cevi k sosedu odteka, potem bo v slučaju pravde odločilno to. če je morda sosed to pravico, ki jo mu vi branite, že pni-posestvoval. Če imate vi priče, ki trdijo, da pe, sosed pa druge priče, ki trdijo, da se že 37 let voda k njemu odtoka, potem bo pač razsodil spor sodnik po svobodnem prevdarku, katerimi pričam da gre večja verodostojnost in po tem bo sodil. : Kakšna bo sodba, seveda v naprej nihče ne more j povedati. Konzum v likvidaciji. T. H. B. Pri knozumu ste imeli vplačani delež 300 Din. Sedaj je konzum likvidiral in zahtevajo od vas, da plačate špecerii-! »ki dolg v znesku 190 Din, a nočejo vam vrniti ! vplačani delež v znesku 300 Din niti ne pustijo od lepa zneska poračunati špecerijski dolg. Ali je to j prav? — Od vas vplačani delež 300 Din služi — ' kot vsi vplačani deleži — za pokritje morebitnega primanjkljaja. Likvidatorji eo torej dolžni, da izterjajo dolgove (n. pr. vas špecerijski dolg) in šele, ako ostane izterjanje brezuspešno, bodo smeli ta primanjkljaj poravnati z glavnico vplačanih deležev. Če dolg ne plačate, vas lahko tožijo! Ločitev zakona. M. Š. Neka vaša sorodnica je sodno ločena od moža. Za to ločitev se je silno zavzemal njen mož. Sedaj pa ta sodnijsko ločena žena joče in žaluje, češ, da samo smrt loči zakone. Viprašate, če je tudi cerkvena ločitev mogoča. Zakon med katoličani se razveže samo s smrtjo enega zakoncev. Pač pa tudi cerkvena postava dovoli zakoncema ločitev, vendar 6amo iz važnih razlogov. Ločeni zakouici se torej ne smejo poročiti z drugimi, pač pa se po medsebojnem dogovoru lahko zopet združijo v skupno življenje. Važni razlogi za ločitev so: n. pr. nezvestoba v zakonu, odpad od vere, nekatoliško vzgajanje otrok, zločinsko življenja zakonca in drugi. Svetujemo vam. da vaša sorodirnica pove svojemu župniku, zakaj da je bil zakon sodno ločen in ji bo župnik pojasnil cerkveno postavo za ta slučaj i,n opravičenost njenega ločenega življenja od moža. Poravnava. I. T. C. Uslužbeni ste bili kot trgovski pomočnik pri neki tvrdki in ste v tem času po naročilu šefa nosili denar v dve banki. Denarja v banki niste nalagali niti na ime tvrdke niti na ime šefa, pač pa, po šefovem naročilu, na dve popolnoma tuji imeni. Ko je bilo že dosti denarja naloženega, se je šef zibal, da ga ne izdate in je vam, pod pretvezo, da je slaba konjunktura, odpovedal službo. Po vašem izstopu iz službe je tvrdka napovedala poravnavo in se je tudi z upniki poravnala s 40 odstotki. Sedaj ste spregledali, goljufijo bivšega šefa in vprašate, kje in kako bi stvar naznanili, da bo uspešna. — Svetujemo vam, da se najprej prepričate, če ni morda vaš bivši šef v poravnalnem postopanju navedel, da ima naložen denar v dveh bankah pod tujimi imenom. Če teh naložb ni navedel, potem lahko zadevo prijavite državnemu tožilcu. V ovadbi morate napisati, koliko denarja in pod kakšnimi imeni in v katerih bankah je imel šef naloženega, nato morate navesti še poravnalni spis, v katerem je bil ta denar zatajen in prepričani smo, da bo državni tožilec začel krivični progon. Zakon brez otrok. L. K. S. Z materjo ste vsalk do polovice lastnik hiše. Pred šestimi leti ste se poročili in ste kupili ženi potrebno pohištvo. Že-na, ki je tudi po poroki ostala v službi, je imela le svojo opravo. Sedaj se vam je žena odtujila. Izostajala je zvečer od doma. in ko ste ji rekli, da bodete ob 9 zvečer zaklenili hišo, je sploh izostala celo noč in je drugi dan prišla po svoje stvari in šla k prijateljici. Vprašate, če v slučaju ločitve lahko zahteva polovico vaše lastnine. — Če res ne morete skupno živeti, se lahko sodinijsko ločite. Če sta oba sporazumna glede delitve skupnega premoženja in glede bodočega vzdrža vanja, lahko to ločitev izvedete sporazumno, brez tožbe. Če ni sporazuma, mora pač oni, kd za sebe kaj zahteva, tožiti. Če je krivda na ženini strani (nezvestoba), ne bo vam treba nič prispevati za njeno vzdrževanje. Če niste pred zakonom napravili notarske pogodbe glede premoženja, sta vsak svoje premoženje zadržala in nima žena pravice od vas zahtevati polovice vašega dela hiše. Morda se pa še sprijateljita in se ne ločita Kmetijski nasveti Ktneiovalceva opravila v avgustu Poljedelstvo. Oves je že dozorel, deloma je že požel, večinoma pa še čaka na srp. Proso bo šele proti koncu meseca godno. Vsled zadostne vlage zadnjih tednov ajda in repa lepo uspevati. Tekom meseca bo treba repo opleti in zredčiti, da se bo bolje razvijala. Koruzo za zeleno krmo, ki nam jeseni mnogo zaleže, lahko še vedno posejemo. Tudi grašico z ržjo se jemo že sedaj, da se pred zimo dobro vkorenini in nam da še eno košnjo. Zgodaj spomladi io bomo drugič kosili in majnika tretjič. Zlasti molzna živina nam bo hvaležna za to tečno zeleno krmo. — Praznih strnišč ne puščajmo ne-preoranih, ampak jih sprašimo, da se nam zemlja ne kvari. Plevel zatirajmo po vseh njivah, da ne napravi semena, kajti tako se najhitreje množi. Sploh škoduje plevel do zadnjega. Če opazimo, da je krompir napaden po peronospori, ga škropimo z modro galico. Bolna steblovja izrujemo, da gniloba ne prodre do gomolja. Sedaj lahko zaznamujemo tista zdrava in krepka stebla, od katerih bomo odbrali krompir za seme. Po sneti napadena koruzna stebla izrujemo in sežgemo. Na zelju obirajmo gosenice. Zaskorjeno njivsko zemljo zrahljamo. — Preskrbimo si, očistimo in trijerirajmo seme pšenice in rži za jesensko setev in si pravočasno naročimo potrebna umetna gnojila. Travništvo. Na zgodaj pokošenih travnikih bo že otavo treba kositi; tam lahko pričakujemo še zadostno tretjo košnjo otaviča. Kjer se pa na to ne čaka, tam bo zgodnja izdatna paša za živino. Na deteljiščih se sedaj rada pojavi predenica. Kjer jo opazimo, jo takoj zatrimo, da si z njo ne skva-rimo krme in ne zaplevelimo gnoja. Če imamo gnojnične jame polne, lahko po drugi košnji ob deževnem vremenu razvažamo gnojnico po travnikih. Živinoreja. Tudi v avgustu krmi govejo živino in prašiče kolikor mogoče z zeleno krmo ali pa jih pasi, da ostane čim več spravljenih krmskih pridelkov za zimsko krmljenje. Med premalo beljakovnata zelena krmila, kakršna je n. pr. zelena koruza, pri-mešavaj dovolj beljakovnata zelena krmila — deteljo, lucerno ah grašico, da ne pade množina mleka pri kravah, kar se vselej zgodi pri pokladanju same zelene koruze. Vprežni živini — konjem in volom — pokladaj le tako novo travniško ali deteljno seno, ki je jx»vsem poki pelo, da se izogneš neprijetnostim in nevarnostim, ki jih lahko povzroči pri živini presveže novo seno. Po travnikih in košenicah začni pasti zlasti mlado govejo živino, teleta in junice, dalje breje in mlečne živali, ki so morale ostati pri pomanjkanju pašnikov čez poletje le v hlevu in te-kališču. Takšna paša koristi živalim, ker se obenem lahko giblje v svežem zraku, pa tudi travnikom, zlasti če so zapleveljeni. Prašiče pasi jx> str-nišču, deteljišču ali starem lucernišču, prej ko taka zemljišča preorješ. Hleve, svinjake, kurnike je treba pobeliti še ob lef>em in toplem vremenu in razkužiti z apnenim mlekom hlevska tla, staje, jasli, korita, gredelj in posodo za krmljenje. Dokler je vročina, je še vedno nevarno za rdečico. Daj prašiče cepiti, če tega še nisi storil. — Nesenje kokoši že pojema. Začenja misanje ali menjava perja. Med misanjem je treba perutnino dobro krmiti, da čimprej zopet zraste jjerje in puh. Vlagaj jajca. Za nadaljnjo rejo neujx>rabno jjerut-nino spitaj in odprodaj. Odstrani najstarejše kokoši, od katerih ne pričakuješ več, da ti bodo v prihodnjem letu dovolj nesle. Primerno dorasle pe-telinčke kopuni. S čebelami čakamo sedaj ajde, ki je v slabih letinah, kakršna je letošnja, še zadnji čebelarski up. Veliko naših čebelarjev mora svoje čebele v ajdova pasišča prevažati. Vsem tem svetujemo, da prepeljejo pravočasno, zakaj letos bo ajda nekoliko zgodnejša kot navadno. Vsem čebelarjem pa priporočamo, da svoje družine že sedaj uredijo za zimo. Kar je prešibkega, se združi že pred ajdo, ker le močne družine si bodo nabrale zimsko zalogo in — če bo paša na ajdi ugodna — je tudi nekaj za čebelarjeve posode. Že sedaj je treba urediti zimsko gnezdo. Namreč dobro šele po ajdi preme-njavati satja, ker si čebele ne morejo več urediti gnezda tako, kakor jim najbolj prija. Kar je v plo-diščih slabega satja, se odstrani. V plodišča ne spada prestaro (čisto črno), pa tudi ne premlado (deviško) satje. Glede matic velja načelo, da se preko dveh let stare ne puščajo čez zimo. Sicer se dogodi, da je tudi starejša matica prav dobra, vendar so takšni slučaji izjeme. Starejša matica prične prihodnje leto ravno v dobi največjega razvoja pešati. Pleinenjak slabi, namesto da bi se razvijal, čebelar pa trpi škodo, ki se pokaže pri donosu. Pri prevozu v pašo je skrbeti, da imajo družine dovolj zraka, da so panji dobro izdelani in čebele varno zaprte. Sadjarstvo. Kdor še ni podprl s sadjem močno obloženih vej, je skrajni čas, da to stori, da se veje ne polomijo in da vsak močnejši veter ne otrese sadja. Zrelo sadje obirajmo vedno v lejiem vremenu. Vsako jutro jx>berimo vse odpadlo sadje. Vse črvivo ali drugače poškodovano sadje je izvor za nove sadne bolezni in daje zatočišče novemu rodu zajedavcev. Zato ni še dovolj, da takšno sadje samo poberemo, temveč stu ohranijo in lahko okužijo zdravo sadje in drevje. Vinogradništvo. Kjer je to potrebno ali po toči, bomo trte še enkrat škropili in pri tem zlasti grozdje obdelali, kajti sedaj napada j>eronospora najrajši jagode. Trte moramo sedaj vršičkati in spraviti grozdje na jasno, na sonce, da bo bolje zorelo. V trsnicah škropimo seveda vsak teden, ker so mladi trsi in poganjki še sedaj zelo občutljivi proti pe ronosjjori. Kletarstvo. V tem mesecu se vino kaj rado skvari, zato moramo skrbeti za hlad in snago v kleteh in da so sodi z vinom stalno do vehe napolnjeni. Prazno posodo hranimo na suhem prostoru in jo zažvepljamo, da jo plesen ne napade. Vrtnarstvo. Čas je tu za nabiranje zrelega zele-njadnega semena. V ta namen določimo samo najbolj razvite, krepke in zdrave rastline. Česnik in čebulo i»rujemo in spravimo. Na prazne gredice sadimo zimsko endivijo, ohrovt, kolerabe, sejemo špinačo, motovileč in zimsko solato. Zelenjavo zalivamo fX) jx)trebi, da nam bolje uspeva. Paradižnikom obiramo stranske jx>ganjke, da gre sok raje v sad. Zemljo rahljamo in plejemo. Obiramo in uničujemo gosenice in druge vrtne škodljivce n; zelju, ohrovtu in na ostali zelenjadi. * F. V. - č. Kako je ravnati in postopati pri pre-kuhavanju medu v žganje? Dasiravno je žganje ozir. liker iz medu pav imenitna žgana pijača, je vendar dober med škoda predelavati bodisi v medico ali v žganje. V ta namen se porablja le med slabše kakovosti, ki ga sicer ni mogoče ugodno prodati. Tak med je zlasti oni od pravega kostanja. Nemara je treba vas šteti med one čebelarje ki se radi postavijo s posebno čebelarsko specialiteto, kar je gotovo dobro pripravljeno žganje iz medu. — Žganje se kuha iz medice. Treba je torej najprej znati pripraviti medico, kar ni ravno težko. Medica pa naj bo dovolj močna (vsaj 16%, t. j. na 20 litrov vode se vzame vsaj 12 kg medu) in mora popolnoma poki[>eti. Takšno medico kuhate prav tako, kakor drugo navadno žganje. Čim počasneje bo v kotlu vrelo, tem več bo žganja in tem boljše bo. Da dobi pijača dober okus, se doda medici pred kuhanjem nekaj zrn sladkega janeža ali kakih drugih dišav. Ako želite imeti močno pijačo', jo enkrat prekuhajte. Imam v kleti, ki je vlažna, shranjeno scvrto svinjsko mast v leseni posodi, ki je dobila duh po plesnobi. Ali in na kak način se da odj)raviti nedostatek? A. P. - H. Če je vzrok plesnobi vlažnost kleti, potem se nahaja plesen le na jx>vršini masti. Zgornja plast masti se v tem primeru odvzame, v notranjosti pa je mast dobra. Ako j>a je razširjena plesen tudi v spodnjih plasteh masti, je to znamenje, da mast ni bila pri spravljanju v jposodo dovolj stlačena, vsled česar so ostale v masti zračne praznine, v katerih se je naselila plesen. Taka mast pa se ne more več tako zboljšati, da bi dobila zopet prvoten, nepokvarjen okus. S čim se spravijo mravlje, ki silijo vedno v stanovanje in zunaj hiše po drevju i* zidu? V. V. C. Mravlje stikajo jjovsod jx> živilih, zlasti za slaščicami, zato pa silijo vedno v stanovanje. Da boste lahko zatrli in odpravili mravlje, morate najprej dognati, kje je mravljišče ali skrivališče in gnezdišče mravelj. To pa je včasih težko dognati, zlasti pa tedaj, če prihajajo na svetlo skozi kakšno prav neznatno luknjico. Najprej pridete na sled njih skrivališču, če jih opazujete pri hoji jx> njih stezicah. Mravlja z razmeroma težkim bremenom leze vedno proti skritemu mravljišču, če jo nikdo ne moti na njeni j»ti. Če kanete na že znano in dobro uglajeno mravljinčjo stezico par kapljic medu ali raztopljenega sladkorja, potem lažje doženete smer, kjer je mravljišče, odkoder vedno prihajajo nove lačne mravlje in kamor se vračajo nasičene ali obremenjene. Ko najdete mravljišče, polijte ga dobro s kropom, ki uniči mravlje. Vse težje pa je pregnati in uničiti mravlje, če ni mogoče najti skritega skrivališča ali ga ni mogoče politi s krojjom. Tu si je treba jx)magati s sladkorjem (ali drugo sladko snovjo), ki ga raztopite v vodi. V tej raztopini namočite veliko gobo, ki jo po namočenju najprej nekoliko iztisnite in na to položite na mravljinčjo stezo. Kmalu napolnijo sladkosnede mravlje gobo. Ko je goba že j»lna mravelj, jo previdno dvignite in takoj vrzite v že pripravljen krop. Nato izj>e-rite iz gobe že mrtve mravlje, pomočite izpraznjeno gobo zopet v sladko raztopino in jo položile spet na stezo itd. To ponavljajte, dokler niso vse mravlje fiokončane. Dognati morate tudi, kje silijo ali prihajajo mravlje v hišo. Najdeno mesto ali odprtino v zidu, zadelajte s cementom ali apnom. Če prihajajo mravlje v hišo skozi kako špranjo vrat itd., zadelajte špranjo v lesu s kitom, ki ga napravite iz krede, lanenega olja in petroleja. Ce vam tega ni mogoče storiti, potem poskusite odvrniti mravlje od hiše, zidu in drevja s snovmi, ki jim neprijetno dišijo. Tako lahko polijete pivnik z ribjim oljem, terj>entinom ali petrolejem in ga denete tja, koder prihajajo mravlje. Mravljinčje stezice lahko tudi jx)škropite s jtttrolejem itd., ali potrosite po njih žvepleni cvet (prah), naftalin ali tudi kuhinjsko sol. Tudi s paradižnikovim listjem lahko preženete ali odženete mravlje. ČITATELJEM ZA NEDELJO Slovenska krajina v svobodi Zemlja Med jelšami se vije Mura, goni mnoge mline in zaliva polja; nagajiva je in hudobna včasih, ko prelaga svojo strugo po mili volji... Pred petnajstimi leti je zapela prekmurska pesem o zlatu, ki ga nosi njena voda: solze rodu, ki je hodil k Muri jokat v temni sužnosti... »Ne me Večni zato stvoro, da bi val moj brate ločo — jaz vezalje sem za nje, ki ob strani mi žive!« Ob Muri pa valovijo širna žitna polja, vrste košatih akacij se izgubljajo v dalji in kažejo pot v skrite vasi med sadovnjaki. Še Stoletja so živeli samotni, zapuščeni, kakor drevo v pustinji, ničesar niso slišali o bratih, ki so ostali onstran reke. šele, ko jih je tuja duhovna sila tako prežela, da so posamezniki med njimi vzrasli nad sivno vsakdanjostjo bornih vasi, je dobil slovenski otrok v tujem mor- i'u knjigo v roke. Bajala mu je o bratih onstran ture, klicala mu in ga dramila: »Slovenski narod!...« še prej, kot na Kranjskem in Štajerskem. Pridigarji so učili zapuščenega slovenskega otroka molitev in tujih pesmi po Hrenu in Lutru, pripovedovali so mu o velikem »slovenskem narodu« od Belega morja do Sredozemskega, dali so mu • roke v domači besedi p.7 rr --rT^r^FT"* — ' /s * >r>, & i * , ~ , - ' , > <1 J- " < . ' : - --t; ' | '■> '• b? , . -V." ' "i; '■' l • : i . ' žf \ ".. IfS . i: ■ ' J • ' v m ■ -- • ■. <■1 Ife , r A!- Č" > SH ** lil -t ' • - ' ' Mi i »p^^^g' Pokrajina na Goričkem. I A. Žabrov: Prvi vzlet Poveljnik je z bežnim pogledom objel letališče, za trenutek se ustavil pri vetromeru, stopil k skupini naraščajnikov in zaklical: »No, Razmahov... Če niste utrujeni in se dobro počutite, potem... le noter!« Čeprav je bil ta kratek stavek navidezno podoben navadnemu povabilu v letalo, kadar so samo naraščajniki spremljali poveljnika Kalvinskega, je takoj razumel Razmahov, da je mišljen z njim pravi «vzletx (Od čebelarjev prevzet izraz za označbo prvega samostojnega vzleta novega letalca.) To so razumeli vsi naraščajniki in celo strojnik je na mah obstal pred neposlušnim motorjem. Kako dolgo je hrepenel Rahmanov po tem kratkem prvem priznanju svoje zmožnosti. Ko je tako nepričakovano dobil strastno zaželeno povelje, nI mogel obvladati lastnega prekipevajočega ponosa in mu je ušlo glasno, po nepotrebnem glasno, predpisano naznanilo: >Gotov sem, tovariš poveljnik!« A v istem trenutku se je že zbal, da ne bi zapazil strogi poveljnik njegovo razburjenost in napel vse moči, da bi dodal z mirnejšim, navad-nejšiin glasom: »Saj se izvrstno počutim, Nikolaj Petrovič!« »No,... potem le naprej!« — se mu je nasmehnil Kalvinski. S srečnim smehljajem, ki je kljuboval vsem njegovim naporom, je stopil Razmahov k letalu, poleg katerega je obstal z razočaranim dolgim obrazom njegov tovariš Milajev. »Peter, jaz sem na vrsti! Posodi mi no tvoja očala, moja niso več za rabo!« Milajev se je zganil, strgal s čelade očala in oprezno posvaril tovariša: >Ne pozabi pomeriti. Morebiti so zate pretesno napeta.« Razmahov je nataknil očala, pomežiknil z vzradoščenimi očmi, poškilil na desno in levo, da bi ugotovil, ali ni oviran stranski pogled, pa veselo odvrnil: »Ne, hvala, v redu so!« — in zlezel v letalo. Od srečnega razburjenja z nekoliko drhtečimi rokami si je zapel okoli pasu širok pilotov jermen in potegnil vzvod. Med tem ko ga je premikal, je samo poiskalo stopalo pogon na nogo ter se je istočasno ozrl po straneh in čez ramo nazaj, da bi se prepričal, ali pravilno delujejo krmila in >pe-rotke» («ailerons» — na nosilni ploskvii nameščena mala prečna krila, ki obvladajo stojljivost letala). Pogledal je, ali je izklopljeno električno stiskalo, porinil kazalec višinomera točno nn ničlo, dočim se je z vajeno kretnjo oprijela levica gumbov motornega voditelja ... Razmahov se je potrudi! vse pripraviti prav počasi, z navadnim, celo nekoliko mrkim obrazom, dasi mu je poskakovalo srce od brezmejnega navdušenja pri misli: »Zdaj... zda i bom odrinil!« Ozrl se je na poveljnika in hotel ja- viti, da je gotov, a Kalvinski je že pristopil sam, ker ga je ves čas na tihem opazoval: »Vse v redu, Razmahov?« — je vprašal. »Je, tovariš načelnik!« >No, dobro. Torej poslušajte: navaden vzlet, kratek zagon, kolobar in pristanek — višina 300 metrov,« — mu je dajal vodja nalogo. »Ne pozabite, da bo letalo bolj plesalo kakor po navadi, ker ste sami, brez potnika. Torej ga morate brzdati. Pri kolobarju je treba takoj zmanjšati število vija-kovih obratov. Mislite tudi na druga letala v zraku! Kozelci 60 pod kolesi («kozelai» — kosi lesa, ki držijo letalo na tleh pri preizkušnji motorja). Lahko sproaiite motor!« »Takoj, tovariš načelnik!« »Torej ne pozabite, Razmahov: pozor in mirna kri... pa bo vse v redu!« — se je vzpodbudno nasmehnil načelnik in stopil stran od letala. »Razumem Nikolaj Petroviči« — je trdno odgovoril Razmahov, zajel zrak in dodal: »Javljam, da sem gotov!« Načelnik je dvignil desnico. Razmahov je še enkrat premaknil «perotke». Letalo je v odgovor za spoznanje nagnilo nosilne ploskve, češ da je vse v redu. »Dam stik!« — je veselo izzivalno zaklical strojnik, ki je spustil roko na vijakovo ploščo. »Daj stik!« — prav tako glasno, a resno je v istem trenutku odgovorjl Razmahov in istočasno priklopil stikalo. Motor, ki je bil še razgret od prejšnjega leta, je takoj razvil vso brzino. Razmahov mu je polagoma podajal plin, a pazno zasledoval števec obratov. Kazalec se je dvignil do številke 1150 in obstal na mestu. Motor je besno drdral. Letalo je drhtelo in sukalo vzvode, kakor napenja dirkalni konj br-zdo, ko da bi se jezilo na kozelce, ki so ga držali na tleh. Zatopljen v brnenje motorja, je počakal Razmahov nekoliko sekund, nato pa zmanjšal število obratov ter je motor pohlevno enakomerno za-mrmral na malem plinu. Njegov zanesljiv ropot je takoj ugasil ono močno razburjenost, ki se jo bila pred petimi minutami polnstila letalca. Razmahov je pokimal, in njegovi tovariši so potegnili kozelce izpod koles. Dvignil je desnico, da bi zahtevni start. Dežurni opazovalec je dal dovoljenje z belo zastavico. Razmahov je spustil očala na nos, jih naravnal, se zadnjič ozrl, ali se ne spušča kje blizu kako letalo in porinil plinski vzvod naprej. Motor je veselo zabrnel. Kakor vsi mladi dirkači v sedlu, se je nagnil Razmahov naprej in sprožil ves plin. Motor je zarjovel, zdrdral. Letalo je planilo naprei kakor dirkalni koni. ki začuti, da so spuščene vajeti, in vedno bolj naglo dirjalo po aeleni travnati preprogi... Trenutek pozneje je že rahlo zapustilo tla ter jiravilno, samozavestno splavalo v višino. Bilo je krasno jutro za samostojen izlet. Solnce je pričelo pripekati. Od morja je že zapihal vetrič, a tako pohleven, da je samo za trenutek včasih nagubal trioglato zastavo, ki je potem zopet medlo obvisela na letališkem jamboru. Zrak je bil čist in gost brez vsakega guganja. Letala so prožno brez napora švigala v višino in mirno, gladko drsela pri epnsčanju. Sinji vzvalovani madeži so oživljali morsko gladino. Zeleno letališče je posebno prijazno, po domače pozdravljalo naraščajnike, ki so z ustavljenimi motorji merili izpod neba naravnost v svoja skupinska oporišča. Več ko deset dolgorepih enokrovnikov je brnelo nad letališčem kakor jata pridnih čebel nad dišečim vrtom. Njih mogočno kovinsko petje je božalo jx)sluh vsega letališkega osebja od strojniških vajencev, ki spoštljivo pomivajo zvečer letala, pa do letališkega ravnatelja, ki stopa v sleherno letalo tako ravnodušno kakor na navaden voz. Zdelo se je, da ne poslušajo njih pesem samo ljudje okoli hangarjev na startu in v zraku, da se veseli tudi zrak sam, nebo, morje, živo pobarvani jKiljski klini okrog letališča in celo prijazna, dobrodušna belu zastava vrh jambora ... ' Kalvinski je napeto zasledoval proč hiteče letalo. Komaj je pokadil cigareto, je že zopet privlekel tobačnico iz žepa. A roka, ki je nesla cigareto k ustom, je nenadno obstala in počasi obvisela. Drugi enokrovniik nad onim koncem letališča, kii je bil pred Razma-hovoin in više od njega, se je nenadno obrnil, se pričel spuščati; najbrž se je zbaL da bo zgrešil pristan ter zdrvel Razniahovu nasproti v smeri onega kolobarja, kjer so krožila vsa ostala lelala. »Kam pa? Ali je znorel?« — je jezno zaklical nekdo med naraščajniki, ki mu je ušla prepovedana psovka; pozabil je bil namreč na poveljnika v bližini. Toda Kalvinski je molčal in ni ošlel fanta. Po legi obeh enokrovnikov se je videlo, da letalca še nista zagledala drug drugega: Razniahovu je zastirala pogled gorenja in onemu spodnja nosilna ploskev. Preteklo je največ tri sekunde od trenutka, v katerem je zavilo gorenje letalo Razmahovu naproti, a vsem se je zdelo, da je to cela dolga minuta. Zdelo se je tudi da je vse na startu nepričakovano obmolknilo. Kalvinski je prebledel. Njegovi prsti so razburjeno drobili zmečkano cigareto. Razmahov je nenadno, sunkoma in nerodno vrgel letalo nu desno ploskev v morsko smer, in v istem trenutku je zdrvelo mimo drugo letalo ter skorai zadelo s kolesi njegovo levo ploskev. Vsi na tleh so se oddahnili in so vzravnnli. A v istem hipu so vsi zopet obstrmeli. Z nerodno roko močno na desno vrženo letalo se je skoraj prekucnilo s kolesi navzgor, lin kratek tre- nutek je ostalo v novi legi, ko da bi ugibalo, kam hoče naprej. Takoj nato je pričelo vijugast padec nad morsko gladino in obračalo kozolce kakor slabo narejen papirnat zmaj nerodnega šolarja, »Izgubil je ravnotežje!« — je mukoma ušlo Kalvinskemu. Ves sključen je delal Kalvinski čudne brezpomembne kretnje z rokami, ko da bi zdaj sam vodil to v morje drveče brezpomočno letalo in proseče šepetal: »Vzvod na zunaj, na zunaj! Neutralno lego za vsa krmila! (Na ta način zmaguje letalo nevarno vijugasto padanje.) In pred vsem mirno kri! Samo mirno kri! Samo mirno kri!« Nenadno se je pomiril, se ozrl na naraščajnike in glasno rekel: »Živel Razmahov!« Letalo, ki je naredilo komaj dva zavoja vijuge, se je nenadno nehalo prekucevati ter kakor kamen zdrvelo k tlom, a takoj zmanjšalo kot padca, se vzravnalo in počasi zavilo proti obali. Blizu šole so ga nad prepadom razmetane kmečke hišice za trenutek zastrle opazovalcem. »Kaj pa! Če bi bil samo za kakih dvajset metrov nižje, bi prijadral naravnost v grob!« — je zopet ušlo nekemu naraščajniku v odgovor na vprašanje drugega tovariša. Kalvinski je to čul, strogo pogledal mladeniča, a ničesar ni rekel in urno odkorakal k rešilnemu avtomobilu, ki je vedno stal pri vhodu onstran hangarjev. Ko so zagledali pet minut pozneje Kalvinski, naraščajniki in strojniki enokrovnik, ki je nekoliko postrani, kakor v svesti si lastne krivde, stal sredi črnega ornega polja, je bil na poševno ogrodje naslonjen Razmahov ter hlastno kadil. Nekam čudno je bilo gledati to letalo, ki ga je mirno pozibaval vetrič, in mladega letalca, ki je v zadregi mirno vlekel svojo cigareto. Zdelo se je, da je dospel na zemljo z drugega sveta, ko je že stal pred vrati smrti. Razmahov je odvrgel cigareto urno stopil proti Kalvinskemu ki je skočil z avtomobila, preden se je ta ustavil, in javil: ^Oprostite tovariš načelnik: prepozno sem zagledal, da mi križa pot drugo letalo Vrglo me je iz vijuge in sem moral zunaj pristati: polomil sem eno oporo.« Razmahov je obmolknil in potem v zadregi tiho dodal: »Nisem zapazil poljske meje, Nikolaj Petrovič. Opora mi je počila, ko je klecnilo kolo v jarek.« Kalvinski je začudeno pogledal svojega nara-ščajnika in mu prisrčno odgovoril: »Kaj mi to pravite, tovariš! Saj nisem slep, saj sem videl vse! Vas ne zadene nobena krivda, Razmahov, vi ste junak!« Močno je potegnil navzdol njegovo še vedno po vojaško pozdravljajočo desnico, jo stisnil in čestital: »Prestali ste prvi samostojni izlet z odličnim uspehom!« — Pogledal je potem na uro in veselo nagovoril naraščajnike: • »No, tovariši, za danes smo končali vaje.« — Odkorakal je k avtomobilu a obstal, se ozrl na Razmahova in se nasmehnil: »Ena opora, pravite? To ni vredno govora ... Poskrbite, tovariš Čudrov, da bo opora v redu za ponočne vaje, oglejte motor in obenem dajte oprati vžigalo!« — je samo zavoljo reda velel svojemu strojniku, ki je itak dobro vedel, kaj vse mora storiti. A strojniki in naraščajniki, preden so se lotili pospravljanja letala, so izrazili svoje navdušenje s tem, da so vrgli Razmahova v zrak, ga potem ob-stopili in dolgo povpraševali kako je ušel nenadni smrtni nevarnosti. Kurenčhuva Nešha ma tud beseda »Maš prou. Pučas se uma že tud me prvadle bruno toučt. J a, zdej um pa mogla jt. A me greš mal spremt?« »Nej bo. Sej zdejla tku nimam pusebnga dela,* ..................šle. Sah Poslovni odbor Jugoslovanske šahovske zveze je ua svoji seji sprejel sledečo listo udeležencev za nacionalni turnir v Belgradu: iz Ljubljane Sikošek in Šorli, iz Belgrada Sava Vukovič, Jurišič, ing. Feuer in še dva člana Belgr. šah. kluba, iz Zagreba inž. Didzinski in i Grenčarski, iz Subotice Schreiber, iz Banje Luke Pavlič, iz Novega Sada Rajkovič in Brdder, iz Osijeka Bayer, iz Sombora Carev, iz Broda Maksimovič, iz Sente Nagymelykuti in iz Ze-muna Matvejev. Določene so tudi štiri rezerve, med katerimi je član LšK-a Longer na drugem mestu, lodrobneje bomo poročali o tem turnirju med tednom. Mednarodni turnir v ZUrichu se je končal s sledečim rezultatom: I. dr. Aljehin 13 (12 zmag, 1 poraz in dva remija); II.—III. dr. Euwe in Plohr 12; IV. Bogoljubov 11 in pol; V. dr. Las-ker 15; VI.—VIL dr. Bernstein in Njemcovič 9; VIII. Stahlberg 8; IX. Johner 7 in pol, nato slede: Roselli 4 in pol; Grob in Miiller 4; Naegeli 3 in Joss 2. Turnir je vzbujal povsod veliko zanimanje, ker je imel Aljehin močno konkurenco in posebno še, ker je igral dr. Lasker, ki je kljub dolgi pavzi in visoki starosti igral močno in dosegel tudi lep uspeh. Prva mesta je moral seveda prepustiti mlajšim in bolj treniranim močem. Aljehin je igral izvrstno in ponovno dokazal veliko premoč nad vsemi svojimi konkurenti. Dr. Euwe in Flohr, ki ni izgubil na tem turnirju nobene partije, sta dosegla oba zelo lep uspeh. Posebno se je proslavil dr. Euvve s svojo krasno zmago nad dr. Aljehinom. Bogoljubov je dolgo držal korak z Aljehinom in šele dr. Euvve ga je vrgel nazaj. Njemcovič ne more več priti na površje in Bernstein je pa dokazal, da je še vedno močan mojster. Izmed švicarskih mojstrov je uspel samo Johner, ki je dosegel 50% možnih točk, kar je pri tako močni zasedbi velik uspeh. Tz tega turnirja prinašamo danes partijo med Aljehinom in Lasker jem. Dr. A. Aljehin — Dr. E. Lasker. 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sgt —f3, Sg8—f6; 4. Sbl—c3, Lf8—e7 (proti Stalil-bergu je igral Lasker tukaj c7—c5, toda je prišel v težave in slednjič napravil odločilno napako.); 5. Let—g5, Sb8-^d7; 6. e2—e3, 0—0; 7. Tal—ct, c7—c6; 8. Lfl—d3, d5Xc4 (To je znani Capablančin razbremenilni sistem, ki je Alje- hinu znan v vseh podrobnostih, ker sta ga igrala v večini partij v matchu za svetovno prvenstvo.); 9. Ld3Xc4, Sf6—d5; K). Lg5Xe7, Dd8X e7; ti. Sc3—e4 (to potezo je našel Aljehin in je njen namen, preprečiti poenostavitev igre.); Sd5 -f6; 12. Se4—g), c6—e5 (ta poteza je dvomljive vrednosti, ker slabi polje f5 in daje tako belim skakačem na kraljevem krilu preveč terena. Bolje jc b7—1)6 ali De7—b4+, kot je igral Capablanca.); 13. 0—0 (črni je sedaj v zadregi, kaj naj stori s pešcem e5 ) e5Xd4 (to je skoraj izsiljeno, toda daje belim skakačem še polje <14 in s tem odločilno prednost): 14. Sg3—15!, Do7—d8; 15. Sf3Xd4, SdT—e5; 16. Lc4—b3, Lc8X 15; 17. Sd4Xf5, Dd8—b6? (nato beli takoj odloči z močnim napadom); 18. Ddt—d6!, Se5— d7; t9. Tfl—dl, Ta8—d8; 20. Dd6—g3, g7—g6; 21. Dg3—g5, Kg8—li8 (črne igre ni mogoče več držati); 22. Sf5—d6, Kh8—g7; 23. e3—e4, Sf6— g8; 24. Tdt—d3, f7—f6 (na to sledi mat v par potezah); 25. Sd6—f5+, Kg7— h8; 26. Dg5Xg6J — in črni se je vdal, ker mata ne more več kriti. Problem št. 28. A. C. Challenger* Črni: Ke5, Te2, Lc2, Sf7, P: b2, b7, c5, d3, e3, f2 (10 figur)) b c d e f g h Jest res nism ur- i žah, de se šele dons zahvalem iblanskmu mestnmu magistrate, ke je pustu zasut tist bajar u Židousk ule, ke sm zaule nega moje kačje čevelčke pufr-derbala. Na magistrate na smeja mislt, de na znam nubene rnanire. j Jest dobr vem, kua se ' šika. Ampak jest mam tak rešpekt pred ta ulca, ud kar je moje čevelčke tista nasreča zadela, de hodein raj ukul Grada, keder mam J tam ukul Zvejzde kakšen uprauk, koker, de b spet kašne čeule reskirala. Zatu sm šele te dni pršla na tu, de sa tist bajar že zasul. No, zadnč me je slučajn pot spet zanesla u Židouska ulca. Veste, ena moja prjatlca, ke ma zdej enga železnčarja za muža, me je pršla ubiskat. Jest sin se kar začudila, kua ja je h men pruesl. Udkar je umužena, in tu je že več ket deset let, se že nisva vidle. »Jejdeta. Francka!« sm se začudila. »Kua je pa tebe enkat h men prriesl? Jest sm mislela, de s čist puzabila name.« »Oh, puzabila glih nisem, ampak časa nisem mela nkol Zdej mam pa dost časa in se bom več-kat kej pr teb uglasila.« »Kuku pa tu, de maš zdej naenkat dost časa, da zdej ga pa nis mela? A t je mož umeru?« »Kaj še! Režiske karte sa nam uzel. Zdej pa na morem nekamer, de b kej pusebi zasležila.« »Ja, a s mela tudi ti kašne dijete, če s ukul rajžala, kokr j.h maja nahter gespudi?« »Kdu m jh bo pa dau? Verižla sm na use viže. Ke me vožna ni tkurekoč nč kuštala, sm se vuzila dons sm, juter ke, in use sorte pucen na kineleh nakepila, tle pa dobr predajala, ke sm lohka cuej dajala, kokr kašna kmetica al pa brajnovKa, ke so mogle celo vožno plačvat. Verjameš, de sm več zasležila. kot moj mož. Puseben, keder sa ble brusnice zrele, sm se usak drug dan u Krajnska gora vuzila in use pukepila. Ja, Neška, tu je biu kšeft. Zdej je pa use fuč. Mislem, de ud zdej zanaprej se na bom mogla več u židaneh ublekah ukul pustaulat, kokr sm se du zdej. Ta bulš časi sa že udzgunl upukujenem in aktiunem železničarjem, še bi pa nhnem ženam. Zdej se na uma mogle več tku iriult.« »Prava reč. Sej se ta nobl dame zdej pr te griž tud kar u platn zavijajo. Zakaj b se pa tud železnčarke ne.« jji * i Tmim^mTm ž m * ■ "Si I a b c d e f g_h Beli: Kc7, Db6, Th5, P: a2, c4, f3, f5, g2 (8 figur). Mat v treh potezah. sm rekla, se hitr ublekla, pa sva šl< Ke sva pršle ke du Židouske ulce, sm se pa kar ustaula in nism tla jt več naprej. »Oh, pejd no še en čas z mana. Sej prec tamla stanujam.« »U Židouska ulca pa na grem,« sm se branila. »Sej nism naumna, de b s zavle tistga bajarja še te čeule pupackala.« »Sej ni več tistga bajarja. Sa ga že zasul.« »Kaj m na puveš! Tok so s le moje kačje čevelčke h src uzel, pa sa ga zasul.« »Mar sa jm toj čevli. Mi, kar nas u Zidousk ule stanuje, smo protestiral prot tistmu bajari, ke sa žabe cela nuč not reglale, de nismo mogl spat. Ena dcputacija nas je šla h gespude župane in sma pugerval, de more žabam prepuvedat reglajne pu deset ur, kokr je prepuvedan radio in gramofon. Mi daukuplačvauci črna int pu noč mir. smo reki. Gespud župan sa se scer izguvarjal en čas, čš: žabe s na daja nč dupuvedat in de na vejo, kuku b se dal tu narest, de b saj pu deset ur moučale. Scer s Ide tud na dajo nč dupuvedat, ampak Idi, če na ubugaja, saj lohka štrafamo, so reki. Žah pa na morrna, ke nč nimaja.« »Lej ga no! Sej Ide tud nč nimama. Lde sma še bi na suhem, ket žabe,« sm se jest umes utek-nila. »Pa sm le mogla zadnč kazen plačat, ke m je radio ene par menut čez deseta ura tulu. Kua ste pa pol naredi.« »Kua sma pa tli nardit? Rek: sma holt, de nej bajar zasujejo, če s na vejo drgač pumagat. Sej sa soje čase tud tist bajar pud Tibuli, ke je biu zad za Radeckituvem gradam. zasul, ke se je rank mestn oberkumiser gespud Tome, ke je u grade stanvou, prtožu, de cele nuči na more uči zatisnt, sam zavle žab. Za kua b pa pol ta bajar u Židousk ule na zasul? Sma rell.« »Tu b se že dai nardit,« sa udguvurl gespud župan. »Ampak na soja udguvornost na morm tega nardit. Sej puznate Iblančane. de za usak šmorn nergaja. Te dni bom sklicu ubčinska seja, pa žabe bom djau na dneuni red. Pol borna pa že vidi, kuku bo ta reč vn spadla. Adija!« »No, viš. Čez ene par dni je biu pa že bajar zasut in miz zdej spema kokr de b nas ubou.« »Ja, kua sa pa iz žabam naredi?« »Kokr sm slišala, so jh transporliral u kon-centracisk tabor, sama na vem prou, kam. Tiste, ke so reglala solo in zbor dirigirale, so pa konfi-niral dol u Dalmaciji, mende na Hvar.« K. N. Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL R. Ko.: Resni in veseli vtisi s potovanja Kaj se mara mlademu človeku? Res je, da ga vprav danes usoda grobo bije in si mora z vsem naporom krčiti pot v bodočnost, a sveža življenjska sila v svoji napetosti ne popusti toliko, da tu in tam vendar ne bi zakipela mladost v prešernem zaletu. Trije fantje smo, ubiti od trajnega možganskega snovanja in na debelo zaprašeni od poletnega ljubljanskega dolgočasja, zasedli kolesa in jih pognali iz zaspanega mesta med zeleno in zlato rast dežele in njeno priirodno življenje. Mlado jutro s komaj vzhajajočim solncem nas je sprejelo na pot. Zavzeti od blaženega občutka prostosti smo poganjali kolesa z neko neugnanostjo in skoraj nas je objela mirna podeželska pokrajina, vsa prelita s prvo solnčno lučjo. Ob poti se nam je priklanjalo klasje in zelena rast, izmenjavajoča se s trakovi sveže zoranih njiv, ki so lizpuhtevale v mladem pričakovanju rahle meglice, kot hrepeneče prošnje za sejalčevo roko. Za njimi pa so se nam nasmihale skromne kmečke hiše in skednji, za katerimi se je v drevju spajalo šumenje listja in prepevanje ptičev v ubrano k met -sko simfonijo. Mi pa smo hiteli mimo vsega, hlastno zajemajoč vase te lepe vtise, kolikor nam jih je dopustila naša bežnost, usmerjena proti planinam, ki so se zlatile na obzorju in nam s svojimi vzpetimi vrhovi v prispodobah napenjale mlado hrepenenje za obsežnimi cilji. Pot se je hitro gu-bila pod nogami in vsaka naslednja slika okolice s hribčki in hribi, cerkvicami in cerkvami, je bila novo doživetje, ki so drug drugega izpodrivali s tako brzečo bogatostjo, da se je skoraj zameglila v nas mestna sivina visokih stavb in prisiljeno uravnanih cest. Tako smo v blagodejnem sproščenem občutju (liteli mimo vasic in trgov naše dežele, dokler nas ni proti zenitu vzpenjajoče se solnce s svojim neizprosnim prerekanjem prisililo v prvo postajo našega potovanja. — Vransko. Prijazen trg v okviru visoko vzbočenih hribov, namakan po majhni tekoči vodi, ki v tej poletni vročini nudi blagodejno hladilno kopel. Nad njim pa plava tako čudovit mir, da more iz razglabljanja razbolelemu človeku povračati veliko izgubljene umirjenosti. — Šli smo v okolico. Na samotnem, nekoliko vzpetem pobočju pod hribom stoji grad, sicer ves prenovljen, vendar še prepleten z ostanki starinskih vtisov. Za njim šumi voda čez mahovite skale, v ozadju pa vodijo oeraiene kamnite stopnice — sto- letja so jih prekrila z zeleno baržunasto otlejo mahu — k skrivnostnemu vhodu v podzemlje. Grad in nad njim na hribu utaborjena cerkev sta bila branilca v starih časih turških vpadov. Ves ta, z neko skrivnosno romantičnostjo oviti svet ti nujno ustvarja privide preteklega življenja Pred teboj oživi vsa krčevita borba naših prednikov s podivjanimi vpadalci. Vsa grozota klanja, zvezana z razbešnelim vpitjem, z zamolklim žvenketom udarjanja kos, sekir in sabelj, z obupnimi prošnjami in ihtečo molitvijo žena in otrok zaživi pred teboj. Z nekim tesnim spoštovanjem stojiš tu. Kajti tu se bori pravica, povezana z zvestobo in ljubeznijo proti krivici nasilja in pohote. Zato se ji spoštljivo prikloniš v tistem trenutku, ko se mrzlo upreš strašnemu nesmislu današnjih vojska. Kajti te so brez svetosti. V njih se borita med seboj grabežljivost in zatiralni pohlep, a oba vzvišeno sedeča na nedotakljivih piedestalih in poganjajoča v medsebojno zverinsko klanje svoje vdane pod-ložnike. In vendar — ko smo pozneje ležali na travi in uživali lepoto zahajajočega solnca, smo vsi občutili, da plava nad vso to neskončno božjo naravo mir in ljubezen, ki bi edino morala prehajati v človeka, najvišje bitje stvarstva. Jutranja zarja nas je pognala zopet na pot. Živo raziriujnje teles nam e v/i.i >.no zanos in dobro voljo in 7, njo v dušah smo hiteli proti drugi postaji našega potovanja. Cesta je bila v tem času še prazna, le sem ter tja si srečal ali luksuzen avtomobil bogataša, ali konja, vpreženega v voz, na katerem so sedeli preprosti ljudje. Bog ve. kam vse vodi človeka taka pot. Morda so bili med njimi taki ki so odhajali za kupčijo; morda so drugi v bridkosti zapuščali rodno streho in šli iskat grenko zasluženi kos kruha, ki je danes tolikim lako obupno skopo merjen; ali pa jih je morda poganjala na pot oblast, bolezen, morda samo neugnano hrepenenje. Pa tudi samotni vandrovci so hodili po lej cesti in se boječe ali nevoljno umikali s poti pred brezobzirnimi vozili, ki so zasmehovala njih bose noge, vse izmučene od večnega romanja. — Za razvedrilo ne ravno prijazno cesto, ki so jo oklepala od obeh strani široka polja, vsa bogato nasajena s hmeljem, smo čim hitreje puščali za seboj in kmalu prispeli na novi rili. Celje je mesto, ki po svoji sliki z okolico zelo priklepa nase. Vendar je življenje v njem nekam tesno, kot je tesno v vsakem mestu, ki je majhno, pa hrani v sebi vse najbolj različne vrste stanov, ki medsebojno različnost vsled majhnosti pretirano povdarjajo. Ne sicer zalo, vendar se tu nismo dolgo mudili, ampak smo odšli naprej, da nhiščemo tnvarišn, ki služi vojake na orožnih vajah v nekoliko oddaljenem taborišču. Ta obisk je bil v svojem poteku kaj šegav. Naš znanec, v tabo- rišču poznan kot » o v a j d č b e 1 i« ali bolj vzvišeno »profesor univerziteta«, je v tej svojii funkciji navaden prostak. In je hotel slučaj, da je prav ta dan vsled napetega razmerja vročine in debelosti nekje v hladni senci zadremal. Ko smo pri straži vprašali zanj, ga je ta seveda z obupno brezuspeš-nostjo iskala po vsem taborišču. Pa so vsled njenega godrnjanja, ker ga ni našla, pa tudi vsled ugleda, ki ga je kljub nizki šara užival pri ko-lnilitonih naš prijatelj, pritisnili v iskanje še drugi in kmalu je ves tabor stikal za »ovim džbeliimc, da bi mu čimprej naznanili veselo vest o obisku »civilista«. Nesreča pa je hotela, da je njegova skrivnostna izginulost prišla tudi na uho koman-0 dantu, ki ga je seveda zaito naročil k sebi na raport, b rž ko bo ta skrivnost rešena. Sedeli 6ino na vrtu nasprotne gostilne in napeto pričakovali, kaj bo. Tedaj pa zagledamo vojaško postavo, ki se nam v gugajočeim, vendar hitrem teku bliža. Obleka je napeto oklepala in poudarjala re6 precejšnjo obilnost. Glava je bila gola, na nosu pa je slonelo kar dvoje debelih naočnikov. Tako se nam je bližal. Strmeli smo vanj kot v čudo voja, škega pojava. Tedaj je dospel do nas in z izbruhom smeha smo v njem spoznali — našega Toneta. Prisrčno smo ga pozdravili, on pa nas je le nekam zaskrbljeno pogledal, a nato s sopdhajočimd besedami »na raport moram« teikel dalje. Spogledali srno se. Nismo prav vedeli, kaj se godi. Mislili srno, da njegov sopihajoči tek velja nam, pa smo bili razočarani spričo njegove brezbrižnosti za nas. A končno smo se vdali v to, spoznavajoč, da mora biti raport pač huda reč in še zaskrbelo nas je, kaj bo, če nam ga pred nosom vtaknejo v luknjo. No, ta strah je bil brez potrebe. Ni trajalo dolgo, ko ga zopet zagledamo prihajati e počasnim, dobrovoljnim korakoma v obleki vsega urejenega po predpisih, pa 7, njegovim prijetnim nasmehom na ustnih. Dospel je k nam, udaril s petami in nas po vojaško v vsej strumnosti pozdravil. Nato pa se je na široko zasmejal in 7, opazko o dobrem vojaku Švejku vsakemu posebej prisrčno stisnil roko. Kako na6 je pozneje iz svoje zaloge (kar je zlasti pri prostaku edinstveno) pogostil in kako eino kramljali povezujoč v pogovor dovtipe na vse doživeto, naj ostane ob strani. Žalostno pa^ smo se spogledali, ko je sredi najlepšega razpoloženja na znak trompete naš dobri prijatelj kot od streie zadet skočil pokonci in se od nas — pomagala ni nobena prošnja — poslovil. Se smo ga videli, ko je korakal v četi na vaje in smo si mahali poadrav, nato pa nam ga je zakril oblak prahu, ki se je dvigal korakaiočo četo. Sedli smo zopet na kolesa in nadaljevali svojo pot, ki uas je v naslednjem vodila mimo našiih le- tovišč s topliškimi vrelci, človeku, ki ljubi preprostost in svobodo, ti kraji ne morejo dati pravega ugodja, kajti v njih vlada vsled obiska tujcev (navadno premožnih) neka napetost, rekel bi poli-zanost. Z druge strani pa vse to vpliva tudi na domače ljudstvo, ki postaja vsled tega že pokvarjeno v svoji prvotni gostoljubnosti in se pretirano poganja za dobičkarstvom. Pa teh naravnih posledic ni mogoče preiti. — Naslednje jutro nas je zaneslo naprej proti tretji postajii, ki v svoji posebnosti človeku z tesnobo oklene srce: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Že pokrajina sama s svojim motnim ozračjem izdaja, da tu ne domuje blagostanje. In ko prideš mod to ljudstvo, močno občutiš, da si stopil v povsem svojski kraj — v deželo rudarjev. Smeh ti zamre vercu in nate leže rezka resnoba, ki jo čutiš še zlasti v občevanju z ljudmi. Pa ne, da bi o njih s tem dobil slab vtis. Nasprotno! Veš le, da imaš opraviti z ljudstvom, ki je stalno v grobi borbi za golo življenje in mu je zato tudi n-eznana vsaka mehkužnost, 6anjavost ali laskavost. Pred teboj stoji gola sila samoohranitve — prirodni človeški element. In ta je tako kruto resen, da stopi pred tvojo vest kot trd sodnik, ki tirja odgovor za vse razmetane lahkomiselne in mehkužne trenotke tvojega življenja. Zdrzneš se sam nad seboj in se zamisliš. In iiz razmišljanja se nenadoma zaveš, da si sam tolikokrat grešil nad svojim sočlovekom in da si sam sebi marsikdaj reoal preobilen kos kruha na škodo 6vojega bližnjega. Pa razmišljaš dalje in spoznaš, da v to božje stvarstvo vendarle človek ni rojen 1© za divjo borbo golega življenja, marveč da sme upravičeno zahtevati za svoje trdo delo tudi blagodejnega počitka in razvedrila, da si more nabirati iirane za rast duha. Dobro t> ie znano, da je zemlja dosti plodna za taiko *oetoino človekovo življenje. Ne samo to. Da je razuni iznašel nepregledno vrsto narvnoet veličastno uoin-kujočih tehničnih sredstev, ki v silni meri prevzemajo nase delo človeka. In vendar veš, da v tistem trenutku, ko vrsta napol nagih ljudi v žgoči vročini in potu koplje v rovih črno bogastvo, da s tem komaj bedno preživlja sebe in svoje —, ko vrsta ljudi, željna dela brez njega umira od gladu, sedi tretja vrsta v obilnem razkošju in zdolgočasenem brezdelju, ne meneč se za trpljenje ponižanih. Tedaj razumeš, da te vkljub veri v edino odrešilno mtisl medsebojne ljubezni in spoštovanja nekje na dnu zapeče iskra sovraštva in maščevanja. In razumeš eš marsikaj, kar te pretresa v dno duše. Z mešanimi občutki veselja in žalosti, pa vendar nasičeni zdravja, ki aa še toliko izpuhteva j naša zemlja, smo se vračali vsak med svoje štiri stene mestnih hiš. LipsKi lesensM sejem 1934 začne 26. avgusta 33 1/a°/o popusta v vožnji na nemških železnicah Vsa obvestila daje ma. o. TONN1ES, Llubilana, Turseva 33, Tel. 21-62 ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 tm\ za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka 1. HNinc ra s Strelišče pri Kranja Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie prf njei naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Sadje In deZelne pridelke kupujem in plačam najboljše dnevne cene Eksport - Moramo Maribor, Meljska cesta 1 Naročajte SLOVENCA najcenejši slovenski dnevnik ODBOR DRUŠTVA ZOBNIH ZDRAVNIKOV naznanja, da je dne 3. avgusla 1934 ob tričetrt na 5 zjutraj umrl gospod dr. Alojzij Praunseis dolgoletni predsednik in častni predsednik Društva zobozdravnikov Dravske banovine Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 5. avgusta 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 6 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu trajen spomin! Ljubljana, dne 4. avgusta 1934. ODBOR. NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI Mitu (N mmmn pokromana kolesa ..GRITZNER" pletilnl stroji »DIAMANT" po izredno nizkih cenah JOSIP PETELINC LJUBLJANA Večletna garancija I blizu Prcs.m ovega Pouk v umetnem apomamka, za voSo. vezenju brezplačen! Telefon št. 2913. Predno smo pričeli s prodajo našega novega m Mobiloi! „D" dali smo ga praktično preizkusiti tovarnam motornih koles ——• uSČisTSS EVO, kaj so nam pisali: < kiV S&jFSjsL'^**««. 1>reie Prava Sedai uteha za živčno bolne! Tako nenadno izpremembo v prav za prav kratkem času - že v nekaj tednih povzroči samo naše preizkušeno redilno sredstvo. DrezplaCno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko. Pišite še danes na spodaj navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto: Ernst Pasternack, Berlin S. 0., Michaelkircliplatz 13, Abt. 123. Prevod: TRIUMPH COMPANY LIMITED ... in njegove mazilne sposobnosti, ki zagotavljajo lahko startanje in malo potrošnjo olja, In njegova odlika, da ne tvori ogljenih ostankov, so napravile na nas zelo ugoden utis. Na podlagi teh preizkušenj bomo Moblloil „D" priporočali za vse naše modele. J. A. P. MOTORS ... da bi olje prav posebno dobro preizkusili. Pri razstavljanju motorja se Je dognalo, da so bili izborno mazani vsi deli in hvalevredno snažni. B. S. A. (The Birmingham Small Arms Company Ltd.).. . kratko povedano, uspehi preizkušnje so bili lako zadovoljivi, da brez vsakega pomisleka odobravamo porabo novega Mobiloil „D" za naše O. H. V. modele. TO SO DEJSTVA, KI GOVORE SAMA ZASE .. . Fotografije izvirnih dopisov lahko vsakdo vpogleda v našem uradu. V naslednjem oglasu bomo povedali, kaj pravijo: The Raleig Cycle Co Ltd in Rudge Withworth Ltd. STANDARD-VACUUM t OF Id, Opozarjamo no .Mali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Pred nakupom 6i oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TR1BUNA" P. Batjel, Ljubljana, Karlovška c.4 Najnižje oene! — Cenik franko. Zahvala Vsem, ki so mi ob izgubi mojega dragega moža stali ob strani, predvsem čast. gosp. župniku, kakor tudi čast. gosp. Koširju, župniku v pok. iz Jezice za zadnjo tolažbo in spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so ga s]>rcmili v tako častnem številu na njegovi poti k zadnjemu počitku — iskrena hvala! Črnuče, dne 5. avgusta 193.1. Antonija Pustovrh z otroci. >rt • •*' •. v \V/-"v. • • v:.1.-:*" i'.-;•/? i;';<*' >■,ozno. Ni se več zavedel in še predan smo odšli, je umrl. In poleni Bukova, Nowe Miasto. Žito, posejano na teh poljanah, bo imelo gotovo še leta in leta okus krvi, s katero je na širjavo in daljavo prepojena zemlja. In čer. nekaj let bodo sinovi z branami iwne-tavali strohnele kosti svojih očetov in hčere bodo rezale kruh, ki je zraste! iz njihovih razbitih tele«... Nn vem, koliko časa sem spal, ko me zbudi govorjenje ljudi in hrzanje konj. Prvi hip sem ves zmešan. Ne morem se spomniti, kje sem. Glasovi pred hišo pa me hitro spravijo k zavesti. Itusi so. Najbrže Kozaki. Previdno ee splazim k Možini in ga zbudim. Hoče zagodrnjati, pa mu z roko pravočasno zamašim usta. Ko mu povem, da je najbrž sovražnik pred hišo, se tudi on hitro zave. In najin tovariš prav tako. Poznanstva s kozaki si ne želi ne oai ue midva, kajti takšna srečanja so smrtno-nevarna. Neslišno se plazimo v nasprotni konec bajte, iska-je izhod. Razen majhnega, razbitega okna ni nikjer nobene luknje. Možina hoče okno previdno odpreti, pa ga ne more, ker 60 oknice najbrž zabite. Previdno počenemo kraj ognjišča, kjer nas vsaj deloma zakriva prizidek, in se s šepetajočim glasom posvetujemo. Ne dolgo. Kmalu slišimo, kako nekdo odrine vrata. Lahni koraki, kakor da prihaja bosopetec, se bližajo našemu kotu Srce mi' divje utripa in mi hoče razgnati prsi. Še v glavi čutim njegove udarce. Z rokama bi rad udu-i šil njihovo silo, pa se ne uipam niti ganiti, kajti še tako rahel gib bi nas lahko izdal. Pritajen žvižg nam udari na uho. Neznanec nekaj zagodrnja, 6e obrne in počasi odhaja proti izhodu. Kmalu opazim med vrati temno senco, ki se j>očasi odtrga in izgine v noč, v kateri polagoma zamre tudi tapot konjskih kopit. Napeto prisluškujemo še nekaj časa, pa razen šumenja dežja ne slišimo ničesar. »Tole srečanje bi se za nas lahlto klavrno končalo!« zagodrnja Možina in se počasi okoino-tava. »Vso utrujenost mi je pregnalo. Najpametnejše bo, če jo uberemo za našimi. Ta koliba je preveč na samem fn lahko doirvimo še več takšnih obiskov.« »Po mojih mislih je bila to patrulja; kjer so pa patrulje, navadno tudi drugi niso daleč,« se vmeša najin tovariš. »Bomo morali sala.mihensko paziti, da nam ne presekajo poti. Radoveden sem, ali jo brišejo za nami, ali pa se tudi love kar tako brez cilja tod okoli kakor ini.« Kmalu smo na cesti. Vršanje dežja in cvilenje vetra nas moti, da se nehote ustavljamo in prisluškujemo. »Prekleto ttevšečua hoja!« renči Možina. »Dru- gič se bom pošteno premislil, predno bom spet ostal na lastno pest zadaj.« Pot se vije skozi gosto zaraščen gozd. Tema okoli nas se je tako zgostila, da ne vidimo niti roke pred seboj. »Najpametnejše napravimo, Se se zarinemo kam v stran iin počakamo jutra,« nama zašepeče najin spremljevalec, »kajti če se ne motim, nismo več popolnoma 6ami.« »Tudi jaz sem slišal, kakor bi nekaj. drsalo med drevjem, pa nisem vaju hotel plašiti,« odgovarja Možina prav tako tiho. Skoro neslišno se splazimo drug za drugim nekoliko globlje v gozd in tiho obsedimo v plitvi vdolbini, stisnjeni s hrbti drug k drugemu, da se vsaj nekoliko zavarujemo pred ostrim jutranjim hladom. Nekaj časa sedimo tako in negibno strmimo v temo. Utrujenost me je znova j>revzela. Veke so mi težike ko svinec. Proti lastni volji zaprem oči — in zaspiin. Doma sem ... V kotu pri mizi sedi žena in šiva. S zelenfni paipirjem je zasenčila luč, ki z mehkim svitom obseva poeteljco, v kateri leži najin sinko. Ročice, stisnjene v pest, je položil nn odejo in spi. Okoli rdečih, napetih ust mu igra rahel nasmeh. Hočem stopiti k njemu, da ga poljubim... Naenkrat izgine vse. .Pred mano se razteza planjava, vsa pusta in prazna, obsevana od medle mesečine, v kateri se blešče leseni križi, vsajeni na majhnih, shojenih grobovih. Počasi stopam med njimi in prebiram imena. Nobenega znanca ni med njimi. Že sem skoro na kraju, ko zagledam nekje v kotu samolen grob. Stopim bliže, berem in sem presunjeu do dna. To je vendar moj priimek! V6e se ujema, vse: ime in rojstni podatki ... Torej sem mrtev, grenko pomislim in v tem hipu začutim, kako se počasi udiram v zemljo, ki se grozeče oklepa mojih mrzlih, negibnih udov. »Kaj pa ti je, da tako vzdihuješ?« me predrami Možina. Pripovedujem mu, kaj sem sanjal. »Sanje so navadno marnje,« zamahne z roko. »A v tvojih sanjah je bilo nekaj resnice. Poglej — ves čas si spal v grobu!« Pogledam okoli sebe in v bledi jutranji svetlobi vid .im, da se Možina ne laže. Do ipolovice izkopan grob je bil naše ležišče. Malo v stran leži še nekaj drugih, že zasutih grobov. Ko vstanem, zagledani tudi onega, kateremu je bilo namenjeno naše počivališče. Napol strohnel leži nedaleč od ■ nas in nas sovražno opazuje izza pol priprtih vek. »Gotovo niso imeli več časa, da bi ga bili pokopali,« meni Možina. »Pa ga pokopljimo mil Vsaj eno dobro delo storimo danes.« Pa nam je mrlič delal več težav, kakor snio mislili. Ko smo ga hoteli dvigniti, se je naenkrat sesedel. Polagati smo gn morali kos za kosom v grob. Ogabno opravilo. Lopate nismo imeli, zate smo ga zagrebli kar z rokami. Medtem, ko smo spali, se je vreme spremenilo. Namesto dežja imamo zdaj sneg. V debelih zaplatah se trga iz sivih, umazanih oblakov, ki se plazijo skoro tik oh zemlji, in pada, pada... Tiho in nevzdržno pada na to žalostno, zbičano zemljo, zagrinjajoč jo s svojim belim, mrtvaškim prtom. Najin tovariš, zajeten možakar, s krepko poraslo rjavo brado, sili k odhodu. ^Dokler nimamo za sabo gozda, nismo varni, posebno zdaj, iko ti »neg izda vsako stopinjo.« Odkorakamo naprej po poli, ki se v širokem loku vije nekam navzgor. Po enouirni lioii smo na vrhu. »SLOVENEC«, dne 5. avgusta 1034. SI ran 16. Ustanovili smo v Ljubljani Glavno naših dobro znanih m cenenih Prešernovi ulici 54 (nasproti pošte) nahaja se v Urednik: Loiie Golobifi. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefi.