PRIMORSKI DNEVNIK „——-------------- Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Lif?XXL št. 79 (6057) RST, sobota 3. aprila 1965 VELIK ODMEV NA POZIV NEVEZANIH DRŽAV ZDA bi sprejele U Tantove dobre usluge za politične razgovore o Južnem Vietnamu? U Tant poizveduje o razpoloženju Pekinga in Hanoja - Japonska vlada bo pozitivno odgovorila na sovjetski predlog - Taylor pa ponavlja, da ni «nikogar, s komer bi se pogajali» - Ameriška ojačenja v Juž. Vietnamu ? NEW YORK, 2. — Vztrajno se govori, da ZDA spreminjajo dosedanje stališče o možni vlogi Združenih narodov v vietnamski krizi in glede dobrih uslug glavnega tajnika OZN U Tanta. V obveščenih krogih v Združenih narodih trdijo, da je ameriški podpredsednik Hump hrey sporočil U Tantu, da bi ZDA utegnile sprejeti posebno vlogo OZN v vietnamski krizi prav tako tudi eventualno zavzemanje Združenih narodov v’ določeni fazi razvoja vietnamskega položaja. Tudi pomočnik ameriškega zu- nanjega ministra Harlam Cleveland je med svojim predavanjem izjavil, da bi se ZDA u-tegnile odločiti za posredovanje Združenih narodov v Vietnamu, kar naj bi vključevalo tudi dobre usluge tajnika U Tanta. Sprememba ameriškega stališča je vsekakor precejšnja, sa je znano, da je ameriška vlada, ko je U Tant v februarju postavil konkretne predloge, najprej te predloge preslišala, zatem pa jih odklonila Ugibanja o možnosti U Tantove-ga potovanja v Hanoj, Peking in Washington so še vedno na dnevnem redu. U Tant je dejal, da je pripravljen odpotovati, če bo dobil ustrezno podporo in če je želja po takih razgovorih. V poučenih krogih v OZN zatrjujejo, da se skuša U Tant sedaj informirati po prijateljskih državah severnega Vietnama in Kitajske, kako bi sprejeli njegov prihod v Hanoj in Peking, da zve za tamkajšnje stališče o možnosti razgovorov o Vietnamu, in o možnosti pogajanj za rešitev. U Tant skuša tudi zvedeti ,ali bi Hanoj in Peking privolila, da on sporoči njih stališče ostalim prizadetim vladam, zlasti ameriški vladi. Ameriški časnikar James Reston pravi pri komentiranju Clevelando-vega govora: «Zdi se, da ameriška vlada kaže sedaj več zanimanja za izkoriščanje Združenih narodov pri morebitnih poznejših razgovorih za mirno rešitev spora v Vietnamu.« Reston OZN v predgpst nim pogajanjem, poizvedovalnim razgovorom brez postavljanja kakrš. nih koli pogojev. V krogih tajništva OZN izjavljajo v zvezi s tem samo, da «U Tant ni dobil nobenega predloga«, naj. bi obiskal Peking in Hanoj. V ameriških uradmh krogih Izjavljajo, da ameriška vlada ne bi imela ugovorov proti obisku U Tanta v Pekingu in Hanoju. Vendar pa ni bil državni departma obveščen o nobenem takem načrtu U Tanta ter je sprejel na znanje tajnikovo pojasilo, da Kitajska in Severni Vietnam nista poslala U Tantu nobenega vabila. Na velik odmev je naletel tudi poziv sedemnajstih nevezanih držav, ki poudarjajo nujnost takojšnjih pogajanj brez postavljanja kakršnih koli pogojev. Kanadski zunanji minister Paul Martin je izjavil, da so v tem pozivu «številni elementi, ki jih Kanada lahko podpre. Dokument kaže, da sloni na načelih, ki predstavljajo temeljne kamne kanadske zunanje politike«. Angleška vlada pa je kot sopredsednica ženevske konference o In-dokini poslala sinoči državam članicam te konference ter državam, ki so zastopane v mednarodni nadzorstveni komisiji, pismo, s katerim jih poziva, naj sporočijo svoje stališče o sredstvih, da se doseže mirna ureditev v Vietnamu, To je sporočil danes predstavnik Foreign Officea. Velika Britanija izraža v pismu, upanje, da bo njen posebni predstavnik Gordon Walker imel. priložnost izmenjati si misli 6 tem z vladami držav, ki jih bo obiskal. Predstavnik Foreipg Officea j3. izjavil, da se o tem pismu niso W s Sovjetsko zvezo. Zara-p~ so pismo poslali tudi so- vjetski vladi. aiimiiMf ■i>"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Dean Rusk ponavlja negativno stališče v zvezi z Vietnamom LONDON, 2. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v intervjuju britanski televiziji izjavil, da so ZDA vezane v Vietnamu za ves čas sedanjega spora, «naj se zgodi kar koli«. Rusk je dejal, da je severnoviet-namska vlada imela mnogo priložnosti, «da se ustavi«, ter .je dodal: «Ne verjamem, da pozvati nekoga, naj neha streljati, pomeni zahtevati brezpogojno predajo. Od severnih Vietnamcev zahtevamo, naj u-stavijo ogenj.'Ne strinjamo se s tistim, ki vidi v tem brezpogojno predajo.« Predstavnik televizije je izjavil, da po francoskih virih bi bili severni Vietnamci pripravljeni utrpeti uničenje svoje težke industrije, rajši kakor da bi se ustavili tik pred zmago v Južnem Vietnamu, in Je vprašal: «če bi to bilo res, ali ne bi vaša bombardiranja bila bluf?« Rusk je odgovoril: «Ne gre za bluf Ce bodo še dalje pritiskali, se bomo mi še dalie uDirali.« Rusk je mo mi še dalje upirali.« , dodal, da ni nobenega znaka, da ima hanojska vlada namen »pustiti na miru Južni Vietnam in Laos«. , O plinu, ki so ga ZDA uporabljale v Vietnamu, je Rusk dejal: «Glede tega je šlo za globok nespo- razum. Slo je za plin, kakršnega uporablja policija in ki nima nič opraviti s kemijsko vojno. Uporabljale so ga mnogokrat številne vlade na vsem svetu.« , .. Rusk je dejal, da ZDA ne mislijo izvajati svojega vpliva v jugovzhodni Aziji: «Ne iščemo političnih pašnikov ali vojaških položajev, oporišč ali posebnih privilegijev. Menimo, da imajo majhne države pravico živeti v varnosti in neodvisnosti tudi kot sosede velikih držav.« RIM, 2. — Zveza lastnikov lekarn sporoča, da je razglasila protestno gibanje lastnikov, ker je Inam skle. nila plačati nekaterim lekarnam petdeset odstotkov namesto osemdeset na račun zdravil, ki jih prodajajo za račun Inam. Sporočilo poudarja, da sporazum, ki je bil sklenjen 7. novembra lani, določa, da mora Inam plačati 80 odstotkov na račun. Zaradi tega ie zveza lastnikov lekarn zahtevala od glavnega sedeža Inam, naj se spoštuje sklenjeni sporazum. Od odgovora bo odvisna nadaljnja protestna akcija. Cuenlaj v Karačiju , Predsednik kitaj- KARACI, 2. ske vlade Cuenlaj je prišel danes z letalom iz Kaira v Karači, kjer bo ostal 24 ur. Na letališču ga je sprejel pakistanski predsednik Ajub Kan. Popoldne sta državnika začela politične razgovore. To ,fe že tretjič v enem mesecu, ko se kitajski voditelji razgovarjajo s pakistanskimi voditelji. Kairski list «A1 Gumhurja« piše, da sta Naser in Cuenlaj govorila predvsem o afriško-azijski konferenci na vrhu, ki se bo začela 29. junija v Alžiru, ter o položaju v Južnem Vietnamu. Govorila sta tudi o nekaterih afriških vprašanjih ter o odnosih med Kitajsko in ZAR. Gbenje obtožuje ZDA in Belgijo KAIRO, 2. — Voditelj kongoške revolucionarne vlade Gbenje je izjavil na tiskovni konferenci v Kairu, da ameriška in belgijska vojaška pomoč Combeju pomeni odkrit napad na vso Afriko. Pripomnil je: «Ce se Kongo ne bo rešil, bo postal vojaško oporišče ZDA ali NATO, medtem ko 1e kungoško ljudstvo za revolucionarno vlado in proti Combeju.« Gbenje je izjavil, da njegova vlada dobiva vojaško pomoč od nekaterih afriških držav, medtem ko se druge afriške države obnašajo drugače, «ker niso svobodne v svoji politiki, ali pa so se zgubile«. Sporočil je, da bo v kratkem v Kairu konferenca vseh revolucionarnih gibanj Konga. Protesti lekarnarjev Do sedaj ni bilo še določeno, katere prestolnice bo Gordon Wal-ker obiskal. Domnevajo, da bo obiskal Južni Vietnam, Malezijo in Tajlandijo. Želel bi obiskati tudi Peking in Hanoj, toda ne vedo, še ali bosta Kitajska in Severni Vietnam sprejeli njegovo poslanstvo. Japonska vlada je sporočila, da bo pozitivno odgovorila na sovjetsko spomenico od prejšnjega tedna. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo odgovor izročili sovjetski vladi čez nekaj dni. Dodal je, da je Japonska pripravljena sodelovati pri naporih za konec vojne v Vietnamu. Kar se tiče možnosti, da bi tudi Japonska sodelovala pri mirovni pobudi, je predsednik izjavil, da vlada zadevo sedaj proučuje, ni pa sprejela še nobenega sklepa. Predstavnik je nato pojasnil, da je sovjetska spomenica razdeljena na dva dela. V prvem delu sovjetska vlada protestira proti ameriški uporabi japonskih oporišč za vojno v Vietnamu, v drugem delu pa sovjetska vlada pravi, da bi Japonska lahko prispevala k vzpostavitvi miru zaradi svojih tesnih odnosov z ZDA. Ameriški poslanik v ZDA general Taylor je pred nekaterimi kongresnimi odbori izjavil, da Vietkong zelo verjetno pripravlja nove' akcije v Južnem Vietnamu. Po njegovem mnenju naj ZDA ne bi sprejele »novih ali senzacionalnih pobud«, temveč morajo nadaljevati sedanjo politiko in «jo izboljšati«. To je povedal sam general Taylor po seji omenjenih komisij. Glede morebitnih pogajanj za politično rešitev krize je Taylor ponovil ameriško tezo, da ni «nič in nikogar, o čemer in s komer bi se pogajali«. Dalje je tudi izjavil, da sedaj ni potrebno poslat} novih ameriških vojakov v Vietnam, toda «to bi eventualno bilo potrebno pozneje«. Zatrjuje se, da je Taylor med razgovorom z Johnsonom in z njegovimi sodelavci predlagal, naj bi poslali večje število ameriške pehote v Južni Vietnam. Govori se o‘350.000 ameriških vojakov. V raznih krajih Južnega Vietnama je še vedno velika vojaška dejavnost. Včeraj so bili štirje močni spopadi med vladnimi četami in četami osvobodilnega gibanja. Ameriško poveljstvo v Južnem Vietnamu je zelo zaskrbljeno, ker se kljub močnim napadom na položaje osvobodilne vojske okrog ameriškega oporišča Danang, ki trajajo že en mesec, položaj nikakor ni spremenil v ameriško korist. Ker se naglo približuje doba velikega deževja, se bo strate-ško-taktična prednost osvobodilne vojske znatno izboljšala. Američani ne bodo namreč mogli v tej dobi uporabljati helikopterjev in reaktivnih letal in tudi ne težkega oklepnega orožja in oklepnih vozil. Zlasti velike izgube sta imeli južnovietnamska in ameriška vojska v bitki pri Viet An in Boi Loi v bližini Dananga, ki je praktično obkoljen. Severno vietnamska tiskovna agen- ziv, ki ga je 22. marca objavila narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama ljudskim silam, naj pogumno začnejo ofenzivo in naj se borijo, ne da bi napadalcu in njegovim hlapcem dovolile, da bi se oddahnili.« cija javlja, da je pri eksploziji, ki je uničila ameriško poslaništvo v Sajgonu, bilo ubitih 168 ameriških napadalcev, med katerimi en general; 49 Američanov, med katerimi je en general, pa je bilo ranjenih. Agencija dodaja, da je tisti dan bilo v ameriškem poslaništvu veliko število Američanov, ki so’ se udeležili sestanka. Ko so slišali-, stre.J McGovern je pozval predsednika ljanje, na ulici so prišli1 iz .tretin-* •J?hn®ona’ naj. ultavi bombardira-ga nadstropja v prvo nadstropje- n^e Severne£a Vietnama m naj išče kjer so bili v trenutku, ko je sporazumno rešitev spora. Senator eksplodiral dip*n*tAi mabof. • ie kritairal Johnsonove svetovalce, _ a r. ¥ , jKi.r - », . rned katerimi so «ljudje, ki pred-amhU<: k Ud* 00 psujejo. dodatne doze pripomočka, Ameriški demokratični senator KONGRES cen V BOLOGNI Nadaljuje se živahna diskusija o nalogah sindikata v novem položaju Pozdrav predsednika jugoslovanskih sindikatov Svetozarja Vukmanoviča BOLOGNA, 2. — Danes je na kongresu CGIL govoril konfederalni tajnik Rinaldo Scheda. Govoril je o vlogi delavcev v borbi za demokratično programiranje. Pri tem je analiziral vzroke oviranja sindikalnih ak cij. Dejal je, da je potrebna odkrita samokritika, ker samo tre-' zna proučitev omogoča, da se odkrijejo šibke točke sindikalnega gibanja in da se odpravijo. Zatem je Scheda omenil velik prepad med ofenzivo delodajalcev ter kvalitativno in kvantitativno ravnjo, ki so ju v zadnjem času dosegle borbe delavcev. Dajal je, da so na to vplivali štirje činitelji, in sicer: nagla sprememba gospodarske tendence iz čeprav protislovne faze razmaha v fazo recesije; vznemirjenje med javnim mnenjem zaradi gospodarske krize, kar. spretno izkorišča gospodarska in politična desnica s psihološkega stališča; zapleteni politični položaj, ki je nastal z ustanovitvijo vlade levega centra, in spori, ki so nastali v notranjosti čuje agencija, je odgovor na po. vitega«. ...........mm.....mil....................um1................................................ IIIIIMIimillllMMltiHIltll PO ODGOVORU NOTRANJEGA MINISTRA TA VIANIJA Poslanska zbornica zavrnila resolucijo KPI glede «Vikaria» Skupina socialističnih poslancev okrog Lombardija, Pertini in Greppi se niso udeležili glasovanja - Sporočilo vodstva PSIUP o zaostritvi krize v Vietnamu RIM, 2. — Poslanska zbornica je zavrnila, po obsežni razpravi, ki so se je udeležili predstavniki vseh poslanskih skupin, m po odgpvoru notranjega ministra Tavianija, resolucijo KPI glede «zadeve Vikarlj«; za resolucijo so glasovali le poslanci KPI in PSIUP, vsi drugi pa so glasovali proti nji. Socialistični poslanci Anderlini, Ballardini, Codignola, Finocchiaro, Giolitti Lombardi, Mussa Ivaldi, Pertini' Marangone, Santi in Zappa se niso udeležili glasovanja, To svoje stališče so pojasnili v svoji izjavi, ki so jo izročili novi-narjem, in v kateri poudarjaj da so s tem svojim zadržanjem" hoteli: «T. Odkloniti tolmačenje konkordata, ki krši ustavo in ki bi u-tegnilo pomeniti nevaren prece-dens, če bi ga potrdilo soglasno glasovanje socialistične skupine. 2. Potrditi svoječasno obvezo vodstva stranke, da socialistični parlamentarni skupini nista vezani na solidarnost z večino glede vprašanj, o katerih se je ugotovilo, pri preosnovi vlade, da obstaja nesoglasje. 3. Odkloniti nesprejemljivo utemeljitev v opravičilo glasovahja, da je moč neko tezo KD, izrecno izključeno iz programa vlade, vsiliti socialistični stranki, kot priliko za preverjenje večine. Ker ni bila sprejeta zahteva po vzdržanju skupine pri glasovanju o resoluciji, ostane neudeležba pri glasovanju edino sredstvo, skladno z disciplino parlamentarne skupine, da se ohrani politična doslednost stranke.« Pertini je izjavil novinarjem, da ni podpisal gornje izjave, glasovanja pa da se ni udeležil, da «ne bi z glasovanjem proti‘ resoluciji posredno potrdil vsega'fe|a, kar se je, v očitnem kršenju ustavne listine, storilo da bi prepovedali, tu v Rimu, uprizoritev „Vikarija”. To sem povedal danes dopoldne tajniku svoje stranke tov. De Martinu in predsedniku socialistične skupine tov. Mauru Ferriju«. Glasovanja o resoluciji KPI se ni udeležil tudi socialistični poslanec Greppi, ki je takole pojasnil novinarjem svoje stališče: «Kot veren katoličan in v skrbeh, da bi vskladil doslednost z doslednostjo, sem sklenil, da se ne bom udeležil glasovanja iz razlogov, ki imajo po mojem mnenju prednostni značaj, in sicer: 1. Ne morem sprejeti iz načelnih razlogov komuni- .......................,l,IM»,l|i|,imiiiiitmniiiiii„|I...............................................................Ulili............ Nikon in Stewarl v Parizu Popolno nesoglasje o Vietnamu Danes tiskovna konferenca Wilsona "Sim sc *? Pariz, kj ai ?° Ob 11 zjutraj so se začeli SSW palači so Wilsona spre-V ZUnanjem ministrstvu- v Eli‘ jel z vojaškimi častmi, in ta- koj nato je začel razgovore z de Gaullom. Istočasno je ste-wart začel v zunanjem ministrstvu razgovore z de Murvil-lom. Ob zaključku jutranjih razgovorov sta se obe delegaciji udeležili skupnega kosila. Razgovori so se nadaljevali nekaj po 15- ur’,. Obe delegaciji sta se sestali na širši seji, ki je trajala poldrugo uro. Wilson je pozneje izjavil, da je dobil »izvrsten vtis» o razgovorih, da pa za sedai ne more dodati drugega. Na kosilu.sta si de Gaulle in Wil-son izmenjala zdravici. De Gaulle ie izrekel zadovoljstvo z obiskom Wilsona, ker ta omogoča, da skuhaj proučijo vprašanja, ki so skup-na obema državama. Wilson je v svojem odgovoru dejal, da sta Velika Britanija in Francija «bolj kakor zavezniški državi«. Pripomnil je, da sta «družabnici, ker je naša usoda skupna«. Poudaril je prispevek obeh držav za napredovanje znanosti In nujnost župnega delovanja na raznih področjih znanosti in industrije. Nocoj sta francoski in britanski predstavnik na tiskovni konferenci izjavila, da so ugotovili soglasje o številnih raznih vprašanjih. To soglasje so ugotovili glede Srednjega vzhoda, skoraj o vseh afriških zadevah, o odnosih zahoda s Sovjetsko zvezo in z državami sovjetske skupine in o perspektivah dvostranskega sodelovanja, zlasti na področju aeronavtike. Britanski predstavnik je izjavil, da niso «zgubljali preveč časa« glede yprašanj, o katerih vlada nesoglasje. Tako so znova ugotovili popolno nesoglasje obeh vlad, kar se tiče Vietnama. Pri tem sta si obe strani «iskreno izmenjali misli.« Predstavnik je dalje izjavil, da je vvilson sporazumen z de Gaullom o potrebi uvedbe «razumnega» gospodarskega sistema. Vendar to ne pomeni, da je Wilson izrekel soglasje ?. de Gaullom glede povratka k zlati pariteti. Britanski predstavnik ni povedal, ali so izrecno govorili tudi o funtu šterlingu, in je pripomnil, da bo povedal, kaj o tem Wilson na jutrišnji tiskovni konferenci. Kar se tiče sodelovanja na sektorju aeronavtike, so se sporazumeli, da se bodo glede tega sestali ministri za obrambo in za aeronavtiko obeh držav. Niso govorili o Evropi in o jedrskih vprašanjih. O tem bosta verjetno govorila Wilson in de Gaulle jutri zjutraj. Na koncu je izjavil, da je imel Wilsonov obisk glavni namen pripraviti «pot za take £rancosko-bri-tanske odnose, ki naj bodo kolikor mogoče prisrčni«, Wilson in Ste-wart se bosta jutri popoldne vrnila v London. stične resolucije, ker gre v bistvu za vprašanje svobode kulture in ker so komunisti vedno dokazali, da verujejo preveč enostransko tudi v to svobodo. 2. Po drugi strani pa ne morem soglašati s stališčem, ki skrči v meje teritorialnega, pa četudi simboličnega območja, o-brambo univerzalnih vrednot Cerkve. 3. Končno menim, da transcendentalna resnica in božji mandat postavlja Cerkev nad to, da bi bila v skrbeh zaradi kakršnekoli interesirane kritične sodbe, tudi če zatrdno hudo krivične, kakršna je ona izražena v „Vikariju”». V razpravi je Alicata obrazložil resolucijo KPI, v kateri se zahteva ukinitev prefektovega odloka, ki prepoveduje uprizoritev «Vikarija» na ozemlju rimskega mesta, ker ta odlok presega določila konkordata in je v nasprotju s svobodo izražanja, ki jo jamči ustava. Ta svojevoljen poseg bi utegnil ogrožati verski mir In zato ponovno postavlja vprašanje skladnosti konkordata z bistvenimi določili italijanske ustave. Gagliardi (KD) je zavrnil teze Alicate in zatrjeval, da italijanska ustava ni sprejela vase le črke, ampak predvsem tudi duha konkordata in da «Vikarij» — ki ga je govornik označil za pamflet — žali prav tega duha, ker potvarja dejstva in skuša naprtiti Piju XII. zločine nacistične Nemčije. NIKOZIJA, 2. — Voditelj ciprskih Turkov dr. Kučiik Izjavlja v interv-l ^ juju turškim listom na Cipru, da I britev krizT7 Pellicani (PSDI) je zlasti kritiziral način, kako in pod kakšnimi pretvezami je prišlo do prepovedi uprizoritve «Vikarija» v Rimu in pripomnil, da bi treba točneje določiti in označiti, kaj se pojmuje z izrazom «sveti značaj rimskega mesta«, da bi se ognili subjektivnim tolmačenjem. Paolicchi (PSI) je pripomnil, da gre danes za zgodovinsko-politično vprašanje, ki zadeva odnos, v režimu konkordata, med državo in Cerkvijo in možnost, da se ta odnos spremeni; govornik je še dodal, da tudi če ni moč sprejeti tolmačenja, ki ga »Vikarlj« daje molku papeža Pija XII. nasproti protižidovskemu preganjanju, stem še nimamo pravice prepovedati njegove uprizoritve. Tudi katoliško tolmačenje njegovega molka, češ da je s tem hotel preprečiti hujše zlo, je zgrešeno. Zgodovinsko vprašanje, ki ga postavlja «Vikarij», je upravičeno in za vero ni žaljivo. Notranji minister Taviani je zatrjeval, da je prefekt ravnal na podlagi pravne obveznosti, ki izhaja iz lateranske pogodbe in 7. člena ustave, hkrati pa iz 1. člena, drugega poglavja konkordata, ki govori o zaščiti svetega značaja rimskega mesta. Minister je hkrati zanikal, da je v tem primeru šlo za vprašanje svobode kulture, ker vlada potrjuje tudi ob tej priliki svojo obvezo, da bo branila in ščitila svobodo državljanov v vseh oblikah, ki jih poudarja ustava. Po govoru ministra so sledile glasovalne izjave, za tem pa glasovanje o resoluciji KPI. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala v torek, ko bo na dnevnem redu tudi razprava o uzakonotvi vladnega zakonskega odloka za poživitev gospodarske dejavnosti. V senatu pa je državni podtajnik ministrstva za delo Martone odgovarjal na nekatera vprašanja senatorjev, ki so zadevala odnose med lekarnarji in INAM, združenjem pohabljencev in invalidov ter nameščence tovarne sladkorja v Pon-telagoscuro. Po seji vodstva PSIUP so Izdati v katerem se poudarja je ciprski problem predvsem problem Turčije in Grčije. «Zato da ciprski Turki začnejo pogajanja s ciprskimi Grki na enakopravni podlagi, je dodal, je potrebno, da Grčija umakne svoje čete s Cipra in da ciprski Grki demobilizirajo svoje sllS.» padu ameriškega imperializma, kar je vzbudilo v italijanski vladi zadrego in zaskrbljenost, ki sta se pokazali v pridržkih v poročilu Fanfanija pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice. Toda zaskrbljenost In pridržki ne zadoščajo: potrebna in nujna je politična pobuda, ki naj Italijo odtegne od odgovornosti za napadalna dejanja v Aziji in naj pospeši miroljubne rešitve, ki ustrezajo temeljnim zahtevam po neodvisnosti narodov«. delavskega gibanja, kar se odraža tudi v sindikatih; povečana akcija v CISL proti sindikalni enotnosti. Scheda je dejal, da so pri tem delovali vsaj trije činitelji: 1. Neprimeren razvoj akcije za podkrepitev delavskih zahtev, zlasti v pod. jetjih, in neka počasnost pri graditvi sindikata v podjetjih. 2. Nezadostnost akcije, da bi dosegli vmesne postaje, na poti napredovanja k reformam struktur. Te vmesne postaje so: gradbeništvo in borba gradbincev v odnosu do urbanistične politike, odnosi med mestom in podeželjem, vprašanje cen. vprašanje državnih podjetij itd. 3. Šibkost pri koordiniranju, da bi dosegli enotna gibanja pri številnih delnih pobudah. Zatem je Scheda poudaril, da spričo delodajalske linije, ki se je znala organizirati z jasnimi in točnimi perspektivami, ne ostane za CGIL drugega nego strategija strukturalnih reform, ki se bo rešila samo na terenu bitke za demokratično programiranje. «Odreči se moramo, je dejal, majhni taktiki, da zagrabimo tam in kakor moremo. Na žalost, se to vedno ne razume in nekatere težave gibanja so prav v tem, da se velik del delavcev ne zaveda važnosti dejanskih smotrov ofenzive delodajalcev. Samo nova strategija, v kateri bodo delavci tvorci programiranja, ki naj bo pristno demokratično, lahko reši današnjo sindikalno krizo.« v porazu, temveč da ni na višin! spopada. Sindikat lahko tudi zgu-bi in zgubljena bitka ne bo koneo sveta: bistveno je boriti se do. bro.» Zatem je Scheda pobijal razna kritike proti CGIL. Omenil je kri-tiko, da CGIL vodi zgrešeno politiko avtonomije «na podlagi koncesij in kompromisov, ki so odprli pot pogojevanju sindikalne akcije«. Pripomnil je, da se ta kritika ne more v celoti zavrniti, ker uresničiti enotnost v notranjost de lovskega gibanja, ki ga označujejo struje, m lahka stvar. Včasih so bile pri naporih, da se doseže enot-nost, nedvomno storjene napake. Strinjamo se s tem. Toda potrebno je jasno reči, da se tej kritiki očitno kaže utemeljevanje ki nima nič opraviti z logiko enotne-ga sindikata. Gre za obrazložitve ki so v skladu z izbirami strank m ki se lahko v naj večji meri upo. stevajo, toda niso linija CGIL.« «Potrebno pa je poudariti, da kljub težavam in zakasnitvam kaže celotna sindikalna dejavnost v lanskem letu duha pobude, sposobnosti in borbenosti delavcev. Tu je potrebno poudariti, da je križa kvečjemu v dejstvu, da naše izbire niso še pridobitve delavskega gibanja. Drama sindikata ni toliko «Nihče bolj kakor mi, je dejal Scheda, ne čuti nevarnosti, da bi struje prevladale in ovirale razvoj avtonomnega razvoja enotnosti sin-dikalne politike, toda hkrati je treba oceniti struje take, kakršne so, t j. za stvarnost, ki deluje ne samo na vrhovih naše sindikalne organizacije, tepnveč ima svoje kore-nine med delavci ter živi in de. luje tudi na delovnih mestih samih. Struje, ki delujejo v notranjosti CGIL, so tiste sile, ki so imele temeljito vlogo pri graditvi velike CGIL, ki je močna ne samo zaradi odobravanja, ki ga uživa in zaradi vpliva, ki ga ima, temveč tudi prav zaradi prispeva-nja samih sindikalnih struj.« Cuenlaj na letališču v Kairu ..................................................................................iniliimiiiiiiiiiin...... ZARADI ČUENLAJEVEGA 0BREK0VALNEGA GOVORA Jugoslovanski protest kitajski vladi Burgiba v Zagrebu in na Bledu . Nov zakon o gibanju tujcev v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslaviji je izročilo danes v imenu jugoslovanske vlade veleposlaništvu LR Kitajske v Beogradu odločen protest zaradi obrekovanja in napadov kitajskega predsednika vlade čuenlaja na Jugoslavijo in njeno vod- ----------------- stvo, na miroljubno politiko Ju- goslavije, posebno pa še na napore Jugoslavije skupno z ostalimi nevezanimi državami za mirno rešitev vietnamske krize v govoru Čuenlaja na javnem zboru v Tirani 29. marca. V jugoslovanski noti se ugotavlja, da to ni prvič, da Cuenlaj in ostali kitajski voditelji izkoriščajo obiske v tretjih državah za napadanje Jugoslavije in njeno vodstvo, in poudarja, da je nastop Čuenlaja preračunan na razpihovanje spora in na povečanje napetosti na svetu. Zadnji napad Cuen-laja, zaključuje nota jugoslovanske vlade, je novo dejanje politike sovražnosti in nadaljnjega slabšanja odnosov, ki jo vlada Kitajske stalno vodi proti Jugoslaviji, kakor tudi dejanje kalitve mednarodnih odnosov v celoti. Predsednik republike Tunizije Ha-bib Burgiba je danes zjutraj s soprogo in ostalimi člani njegovega spremstva prispel iz Sarajeva s posebnim vlakom v Zagreb, kjer so ga na železniški postaji pozdravili predsednik sabora Hrvaške Ivan Krajačič in drugi visoki republiški funkcionarji ter člani konzularnega zbora. Na poti od železniške postaje do Starega dvora na Trgu Stjepana Radiča, kjer je predsednik sabora Hrvaške priredil visokemu gostu kisolio, je tunizijskega predsednika pozdravila velik množica Zagreb- čanov. Med kosilom sta si Krajačič in Burgiba izmenjala zdravici, v katerih sta med drugim poudarila, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in Tunizijo važen prispevek h krepitvi tistih naprednih sil, ki se bore za mir, enakopravno in miroljubno sodelovanje v mednarodnih odnosih. V sedanjem položaju hladne vojne, je poudaril med drugim Krajačič, je to sodelovanje potrebno bolj kot kdajkoli prej. Predsednik Tunizije pa je s svoje strani izrekel prepričanje, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in Tunizijo večino bolj krepili. Po ogledu tovarne «Rade Končar« je Burgiba s soprogo in z ostalimi člani spremstva odpotoval z avtomobilom na Bled. Po novem zakonu o bivanju in gibanju tujcev v Jugoslaviji, ki je stopil včeraj v veljavo, bodo inozemski turisti lahko na podlagi vizuma ostali v Jugoslaviji tri mesece namesto trideset dni, kolikor je sedaj veljal vizum. Poleg tega bo tujcem omogočeno, da dobijo poseben vizum z veljavnostjo enega leta. Posebnega pomena za izletniški turizem je nadalje določilo zakona, po katerem bodo lahko tujci na mejnih prehodih dobili brez potnih listov na podlagi katerega koli osebnega dokumenta turistično propustnico, ki jim bo omogočila tridnevno bivanje v Jugoslaviji. B. B. Kongres je pozdravil tudi predsednik glavnega sveta sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Poudaril ie, da se sindikalna dejavnost razvija v skladu z novimi socialnimi in gospodarskimi pogoji v raznih državah ne samo pri postavljanju zahtev, temveč tudi na podlagi gospodarske politike in državnega ter mednarodnega socialnega razvoja. Poudarjal je potrebo sindikalne enotnosti. Zatem je kongres pozdravil še tajnik vseafri-ške sindikalne zveze Bo Amlon. Se prej sta govorila tajnik neapeljske in padovske delavske zbornice. Sindikat, je dodal Dido, «mora na dejavnost delodajalcev dati odgovor, na katerega ne bodo vplivale ideološke aprloristične teze, temveč mora biti izraz dosledna linije, ki naj upošteva socialne razmere v deželi, naj ne zavlačuje izvajanja programiranja in naj bo hkrati plod splošnega pogleda na ves gospodarski sistem«. Govoril je tudi glavni tajnik FIOM Piero Boni, ki je poudaril, da sedanje spreminjanje v družbi postavlja sindikatu nalogo, da pripravi novo linijo borbe. Nova akcija sindikata ni samo v obrambi interesov delavskega razreda, temveč tudi v vplivanju na razvoj gospodarske politike, s tem da nakazuje rešitev, »da ga ne bodo obtoževali demagogije« . Gromiko o odnosih s Francijo MOSKVA, 2. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je govoril danes na banketu na francoskem poslaništvu v Moskvi v zvezi z bližnjim odhodom novega sovjetskega poslanika Zorina v Pariz. Gromiko je izjavil, da Sovjetska zveza in Francija lahko sodelujeta »tako za skupno blaginjo in za mir in tudi na drugih sektorjih«. Dodal je, da morajo Francozi in Rusi ceniti izboljšanje odnosov med obema državama, in da bi bilo lepo, če bi sedanje stanje odnosov moglo biti neke vrste odskočna deska za nadaljnje izboljšanje teh odnosov. Gromiko je sporočil, da bo 25. aprila šel v Pariz, kamor ga je povabil de Murville. Francoski poslanik je rekel, da ga bodo v Pariz jeli «z živim zanimanjem« haja iz naravne simpatije francosko ljudstvo ima do’ skega ljudstva, in iz prep da je sporazumevanje me ma dvema državama potre okrepitev evropske varnost dal je, da bo novi sovjet slanik prišel v Pariz v pol: trenutku, ki je »bogat na stih«. Podtajnik CGIL Dido je med drugim izjavil, da sedanja gospodarska kriza nudi delodajalcem priložnost, ki so jo pričakovali in deloma tudi ustvarili, da zadušijo sindikalno enotnost z blokado delovnih odnosov z grozitvijo brez-poselnosti in z dejavnostio v evropskem okviru, ki jo pogojuje ameriški kapital. «V takem položaju je predložitev načrta za programiranje pozitivna, ker se odpi-ra novo področje spopada med socialnimi in igospodarskimi silam naše dežele, kar so privatne gospodarske skupine močno občutile in so sprožile napad na delovnih mestih in v vladi sami.« «Naše stališče do programiranja je torej pozitivno, je nadaljeval Dido, toda v okviru tega programiranja se morajo izvajati resne reforme struktur. Ali nas bo ta akcija pripeljala do polemike a vlado? Res je, da smo mi socialisti na vladi, toda nismo nikoli bili in ne bomo prejudicialno za vlado ali za predloge o gospodarski politiki, ki nam jih ta postavlja. Toda hkrati gre za to, da aprioristično ne nasprotujemo. Mislim namreč, da je socialistična struja dala ne samo konkreten dokaz o tem, kar trdim, temveč je tudi resno prispevala k avtonomnemu stališču CGIL v okviru dosledne borbe izven vseh strumen« talizmov.« Se en problem Bližnjega vzhoda Kurdski voditelj Mustafa el Bar-rani je predlagal bagdadski vladi, naj bi rešili napetost, ki vlada med Kurdi in Iračani tako, da bi na ozemlju, kjer prebivajo Kurdi, uvedli v urade kurdski jezik, dovolili kurdske šole ter kurdsko politično organizacijo, Kurdi pa bi bili v takem primeru pripravljeni razpustiti svoje vojaške formacije, seveda ob pogoju, če bi Jih vključili v policijo tega področja ali pa v obmejne enote. List «A1 Gumhurlja« Je te predloge ocenil kot »nevarne in separatistične«. Kakšna Je zgodovina in usoda naroda, o katerem že nekaj let piše svetovni tisk, zdaj bolj zdaj manj intenzivno? O Kurdih pripovedujejo legende in zgodovina. Vsaka po svoje pripoveduje o preteklosti tega naroda, ki so ga tolikokrat osvojili, vendarle nikoli pokorili. Od padca Niniv leta 612 pred našim štetjem so vdrli skozi Kurdistan številni osvajalci in vendarle že od najstarejših dni naseljuje gore, ki se dvigujejo nad bogato Mezopotamijo, ljudstvo, ki se je zmerom žilavo bojevalo za obstanek. V davnini so bili Kurdi pristaši Za-rathustrove vere, pozneje so sprejeli krščanstvo, da bi naposled prišli pod vpliv islama. Od časa do časa so dosegli avtonomijo in tu in tam so se posamezniki povzpeli do najvišjih položajev. V zgodovini Kurdov so tri bistvena razdobja. Prvo korenini v najbolj daljnji preteklosti in se prepleta z zgodovino drugih narodov in držav na tem področju. Drugo zgodovinsko razdobje se začenja s prvo večjo razdelitvijo. Po bitki pri Caldinu leta 1514 so se Perzijci in Turki sporazumeli o svojih mejah, ki so razdelile Kurde na dva dela. Del Kurdov je prišel pod Perzijce, drugi pa pod Turke. Ta meja se je ohranila v 1 glavnem do danes. Do druge velike delitve je prišlo po letu 1918, po padcu otomanskega imperija. Kurdi, Id so do takrat živeli v sestavu tega imperija, so bili razdeljeni na tri dele, med Turčijo, Irakom In Sirijo. Tako Je prišlo do današnjega položaja, ko je osem milijonov Kurdov razdeljenih med pet držav: Turčijo (več kot 2,5 milijona), Iranom (okrog Z milijone), Irakom (skoraj 2 milijona), Sirijo (okrog 200 tisoč) in Sovjetsko zvezo, kjer je že od prej živelo nekaj manj od 200.000 Kurdov. V novejši zgodovini so bili Kurdi žrtve diplomacije in zakulisnih spletk na pogajanjih po prvi svetovni vojni. Sporazum iz Sfevresa, ki govori o ureditvi meja med Irakom in Turčijo, Jasno omenja potrebo po rešitvi kurdskega vprašanja. Pozneje, ko so ta sporazum nadomestili z znanimi lozansklmi sporazumi, o Kurdih ni bilo več govora. Navzlic temu so bila leta po prvi svetovni vojni za Kurde prelomna. Po letu 1918 se Je začel dolgotrajen in vztrajen boj za temeljne nacionalne pravice. Boj sestoji iz političnih akcij pa tudi oboroženih spopadov. Ta boj in spremenjene splošne razmere na svetu so bili vzrok, da o Kurdih zdaj po svetu več govorijo In več vedo. Kurdski nacionalizem je začel dobivati vse bolj določene oblike. Politični boj je imel najrazličnejše oblike, od plemenskih protestov preko uporov, puntov pa vse do ustanovitve prve stranke. Za ta boj Je bilo značilno tudi to, da se Je bil znotraj in zunaj Kurdi-stana. V posameznih evropskih državah so razni odbori in druga združenja, ki sl prizadevajo tako ali drugače pomagati boju kurdskega naroda. V bistvu tega boja Je težnja po svobodi, avtonomiji. Ker so Kurdi z mejami razdeljeni na nekaj držav, ne gre za enoten boj. Takšne akcijske naloge ne bi vodile k ciljem spričo posebnih pogojev in zlasti strateškega pomena področja in splošnih interesov. Zato Kurdi bijejo boj znotraj meja držav, v katerih so. Ker so razmere v posameznih državah različne, Je tudi položaj Kurdov v vsaki drugačen. Turčija sploh ne priznava obstoja kudrske manjšine. Za ankarsko vlado so samo »turški hribovci«. Trenutno živijo Kurdi v tej državi v najhujših razmerah. Njihov položaj se Je za nekajkrat poslabšal. Po letu 1908 se Je skupno z gibanjem mladoturških navdušencev razvijalo tudi kurdsko gibanje. Ustanovili so tudi znano Istanbulsko državo. Kurdi so se z orožjem v rokah skušali dvakrat upreti, vendar so upor obakrat zadušili. Razredčeni in razbiti so se znašli v težavnem položaju. Od takrat so Jim prepovedali celo omenjati svoje ime. Mnoge so izselili. In vendar je tu in tam slišati za odpor, stavko, za sodne procese proti Kurdom, kar vse kaže, da je nacionalni čut še zmerom živ in da so turški Kurdi še zmerom strnjen: V Iranu se je kurdski nacionalizem najostreje izrazil med drugo svetovno vojno, ko so poskušali ustanoviti celo svojo republiko v Mahabadu. Vendarle je obstajala le kratek čas, potem pa je veliko Kurdov emigriralo. Konec vojne in splošno popuščanje napetosti sta postopno uredila razmere. Teheranska vlada zdaj priznava kurdsko manjšino in ji daje nekatere olajšave, priznava ji pravico do uporabe Jezika, dopušča kulturno dejavnost in Kurdi imajo celo svoje liste in oddaje preko uradnega radia. Prišlo Je torej do koeksistence, v kateri nobena stran ne kaže znamenj, da bi zaostrovala odnose. Položaj kurdske manjšine v Siriji je bil odvisen od splošnih razmer v državi. Tu in tam so se zaostrili odnosi, tu in tam so aretirali manjšinske voditelje, v celoti pa so se ogibali temu, da bi Kurdom priznali kake večje pravice. Največje pravice in popolno kulturno svobodo uživa kurdska manjšina v Sovjetski zvezi. Čeprav Jim stalinizem ni prizanesel, pa imajo sovjetski Kurdi vendarle več kot 40 šol, kjer je pouk v kurdskem jeziku, medtem ko deluje v iraškem Kurdistanu. ki je neprimerno večji tako po površini kot tudi po številu prebivalcev, samo 26 kurdskih šol. Zadnje čase je največ pozornosti vzbujal položaj iraških Kurdov. Močna kurdska demokratska stranka, ki obstaja že skoraj 20 let, je sistematično in vztrajno razvijala politično zavest med prebivalci iraškega severa. Odnosi so bili odvisni pač od razvoja razmer v samem Bagdadu. Med monarhijo je stranko aktivno sodelovala z drugimi naprednimi silami. Kasneje je stranka aktivno sodelovala z začeli preganjati njene člane. Dejavnost stranke, katere program je sicer napreden, so postavili izven zakona. Njeni voditelji so sklenili delovati ilegalno. V zadnjih štirih letih je dvakrat prišlo do ostrih vojaških spopadov. Dobro opremljena iraška vojska je dvakrat poskušala z organiziranimi akcijami zlomiti Kurde, vendar se ji to ni posrečilo. To je mnogim dokazalo, da ni vojaške rešitve za ta problem. Vendarle pa to dejstvo ni docela zmagalo. Pogajanja le počasi napredujejo, bagdadska vlada pa poudarja, »da ni razlik med Kurdi in Arabci«. Tako bi rada zvodenila kurdske zahteve in otopila ost njihovega boja. Toda Kurdi se navzlic temu niso odpovedali svojim temeljnim zahtevam in jih še nadalje vztrajno ponavljajo. Nedvomno Je, da se Je za kurdsko zgodovino začela nova faza. Vsekakor je to kompleksen problem, ki ni odvisen samo od notranje moči in organiziranosti Kurdov, temveč prav toliko od splošnega razvoja na vsem Bližnjem vzhodu, še zlasti pa od političnih gibanj v vsaki teh držav, v kateri živijo Kurdi. Umrl je dr. Djuričič predsednik Srbske AZU hnflc/e v« qloflnliHvo Ko Je špansko letalo v sredo blizu Tangerja padlo v morje, In je pri tem izgubilo življenje 50 oseb, so tri osebe le ostale žive. Ena od teh je danska državljanka Ove Nielsen (na sliki). Z nosilnico jo spravljajo z angleške motorne ladje, ki jo je rešila iz morja BEOGRAD, 2. — V Beogradu je danes nepričakovano v 67. letu starosti umrl predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, profesor beograjske univerze in zvezni poslanec dr. llija Djuričič. Dr. Djuričiča je doletela smrt v trenutku, ko se je pripravljal, da gre na redno predavanje študentom na veterinarski fakulteti, po katerem bi moral odpotovati v Novi Sad na sestanek Matice srbske. Prof. dr. Djuričič, ki je avtor številnih znanstvenih razprav in šolskih učbenikov, je bil tudi dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, častni član romunske akademije znanosti in član mednarodnega društva fiziologov. Sodeloval je na številnih mednarodnih kongresih fiziologov, med drugim tudi na mednarodnem kongresu fiziologov 1.1955 v Neaplju. Na vest o smrti prof. dr. Djuričiča so Srbski akademiji znanosti in u-metnosti izrekli sožalje med drugimi predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Grga Novak, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar in drugi. Po potresu v Čilu SANTIAGO (Čile), 2. — Čilska zdravstvena služba je odredila, da se preneha iskanje trupel žrtev nedeljskega potresa na področju El Cobre, in sicer — kot navaja sporočilo — zaradi nevarnosti za zdravje. Področje je pokrito 2 jezerom blata, ki se je nateklo, ko se je zaradi potresa zrušil neki jez. Doslej so spravili na dan 60 trupel, funkcionarji pa domneva jo, da je tam pokopanih ie kakih 250 oseb. Nekateri pa trdijo, da znaša število manjkajočih oseb o-krog 400. VATIKAN, 2. — Vatikansko orož-nlštvo, eden od štirih vatikanskih oboroženih korpusov, je v zadnjem času uvedlo razne novosti, med drugim imajo sedaj ti orožniki zelo modeme pištole «beretta» kal. 765 pa tudi pokrivala bodo odslej drugačna; naročili so Jih v An- glubbu kw ■: & A OD DANES DO PRIHODNJE NEDELJE V Parmi mednarodni festival univerzitetnih gledališč Med desetimi gledališkimi skupinami sta dve iz Jugoslaviji PARMA, 2. — Od 3. do 11. aprila bo v Parmi XIII. mednarodni festival univerzitetnih gledališč. Spored je letos zelo bogat in zanimiv. Na festivalu bo deset gledaliških skupin in zastopanih bo sedem držav. Po dve gledališki skupini bosta iz Anglije, Jugoslavije in Italije, po ena iz Francije, Španije, Belgije in Češkoslovaške. številna dela, ki so na PO ČIGAVI ŽELJI IN NAROČILU? Luigi Silipo zahrbtno ustreljen Bil je predsednik Kmečke zveze v Kalabriji ter ugleden voditelj KP! v Catanzaru V starosti 94 let je v neki new-yorški bolnišnici umrla Helena Rublnstein, ki je iznašla znana lepotilna sredstva. Začela je kariero s saloni za kozmetiko, danes pa družba Rubinstein, ki ima tovarne v 14 državah, zaposluje 30.000 oseb Dečka sta pobegnila v Evropo PARIZ, 2. — Dva mlada perujska čistilca čevljev, 12-letnl Darlo Funez in 14-letnl Norbert Vasquez, ki sta sicer živela v Hondurasu, sta pobegnila od doma, da bi se odtegnila neprijaznemu ravnanju v domači hiši. Skrivaj sta se vrkca-la na neko nemško ladjo, ki prevaža banane, ln po 48 urah plovbe sta stopila pred poveljnika ladje, ter ga prosila, da ju obdrži na ladji. Pripeljala sta se do Bremena, od koder so Ju nemške oblasti odposlale najprej v Kflln in potem v Pariz, od koder naj bi se z letalom odpeljala v Mehiko, od tam pa v domovino. Mehiški konzulat pa je preprečil, da bi odpotovala brez dokumentov. Sedaj bo moral konzulat Hondurasa pripraviti dokumente ln dečka sl želita, da bi to trajalo kolikor mogoče dolgo, ker se zelo dobro počutita v Franclji. Toda želja se jima ni izpolnila: papirji so bili kmalu pripravljeni in dečka sta že odletela v Mehiko. --------- BREMEN, 2. — Številne zahodno-nemške aeronavtske družbe so prejele prošnje za zaposlitev, ki so Jih poslali nemški specialisti za rakete, ki sedaj delajo v ZAR. CATANZARO, 2. — S petimi streli iz pištole je bil včeraj pozno zvečer ustreljen 49-letni Luigi Silipo, deželni tajnik Kmečke zveze. Zvečer je bil Silipo še na sestanku na sedežu federacije KPI. Sestanka pa sta se udeležila tudi Reichlin in Calamandrei. Malo po osmi uri so odšli vsi skupaj na večerjo v neko restavracijo, kjer so se zadržali do 22.30. Po večerji so odšli vsak na svojo stran, Silipo pa se je s svojim avtomobilom odpeljal v četrt Maddalena, kjer je njegovo stanovanje. Pustil Je avto nekje v bližini In se napotil proti domu. Tedaj pa so ga streli nenadoma podrli. Ko so njegovi domači pritekli k njemu, je ležal na tleh v krvi že mrtev. Silipo je prlklnll medicinske študije ter se predal politiki. Leta 1946 se Je vpisal v KPI. Od 1947 do 1949 je bil tajnik pokrajinske federacije v Catanzaru, od 1955 do 1963 pa deželni tajnik. Sedaj je bil deželni predsednik Kmečke zveze, član deželnega tajništva ter vodstva pokrajinske federacije v Catanzaru. Preiskavo o umoru Silipa vodi o-sebno kvestor dr. Contrada. Pred nekaj meseci je Silipo odšel lz Catanzara za nekaj dni v Regglo Calabria. Na vsem področju je organiziral stavko kmečkih delavcev ter imel zborovanja, na katerih se Je zavzemal za pravice kmetov. V tistem času Je prišlo do atentata na sedež Delavske zbornice v Reggio Calabria. Pogreb Luiglja Silipa bo Jutri. Udeležil se ga bo tudi poslanec Gomez, ki je predsednik vsedržavne Kmečke zveze, ter drugi komunistični parlamentarci. V Catanzaru so nalepljeni plakati, ki jih je izdalo pokrajinsko tajništvo KPI kakor tudi Kmečka zveza. Na pokrajinski federaciji KPI v Catanzaru je bila danes žalna seja, ki Jo Je vodil tajnik Aldo Stasi. Lord Monntbatten nezaželen Delegacija britanske vlade za imi-gracljska vprašanja bo obiskala Pakistan brez svojega šefa, lorda Mountbattena. Delegacija naj bi obiskala vse države Commonweal-tha In zbrali podatke, na podlagi katerih naj bi natančneje določili imigracijsko politiko. Lord Moutbatten Je bil zadnji britanski podkralj v Indiji ter v Pakistanu in zaradi njegove vloge med neodvisnostjo in delitvijo med Indijo in Pakistanom gledajo nanj z velikim nezaupanjem. Zato je pakistanska vlada sklenila, da ga ne bo sprejela kot šefa te delegacije. Premier Wilson je popustil in se strinjal, da odpotuje delegacija v Pakistan brez šefa. VIDEM, 2. — V Vidmu je neka oseba zadela na loteriji čez 10 milijonov. Baje gre za neko žensko, ki se ukvarja a sadja na debelo. NACIZEM ŠE POVZROČA ŽRTVE Umrl po demonstraciji proti neonacistom Minister Kreisky svari pred nevarnostjo, da se ne bi ponovilo to, kar se je dogodilo v prvi republiki MILAN, 2. — V Milanu bodo 12. aprila pritrdili avtomobilsko prodajo 1 evidenčno tablico s številom en milijon. Milanska pokrajina je pr- va v Italiji, ki je dosegla to število. Približno leto dni je poteklo, kar so oddali število 900.000. Bllji- In kdo bo solidaren z don Milanijem? FIRENCE, 2. — Po nekaterih primerih tako Imenovanega «upora po vesti« so bivši vojni kurati na svojem kongresu soglasno sprejeli resolucijo, v kateri imenujejo tak upor strahopetnost. Duhovnik Lo>i lenzo Milani, župnik v Barbiani V občini Vicchio di Mugello (Firence), je poslal nekaterim listom pismo, ki je vseskozi polemično z resolucijo bivših kuratov. Pismo je v celoti objavila Rinascita, nakar je sledila 17. februarja prijava sodišču proti Mllaniju. Ker je celotno pismo objavila samo Rinascita, jr tožilstvo v Firencah predalo vso zadevo tožilstvu v Rimu, ki naj presodi, ali je to, kar trdi Milani v Rinascitl, kaznivo ali ne. Danes pa ,ie tožilstvo v Firencah prejelo še Izjavo solidarnosti s tistimi, ki so vložili prijavo. To izjavo je podpisalo 72 oseb, med njimi tudi neki odlikovanec z zlato medaljo ln nekaj generalov. Vsi ti se pridružujejo tožbi proti Mila-nlju. Mogoče pa se bo tudi našel kdo, ki bo solidaren z Milanijem. Pogreb kardinala Fossatija RIM, 2. — Predsednik vlade Moro, minister Jervolino, Leone in več drugih parlamentarcev, predsednik pokrajine, člani diplomatskega zbora, akreditiranega v Vatikanu, in mnogo drugih osebnosti se Je udeležilo žalne maše za materjo msgr. Angela dell’Acque, namestnika vatikanskega državnega tajnika . TURIN, 2. - V Turinu je bil danes popoldne slovesen pogreb turinskega nadškofa kardinala Fossatija, ki je po daljši bolezni predvčerajšnjim umrl. Na pogrebu sta bila kardinala lz Genove ln Bologne, vlado pa Je predstavljal poslanec Donat-Cattln. DUNAJ, 2. — Eden od približno 6000 demonstrantov avstrijskega odporniškega gibanja, ki so se 31. marca trdo spopadli s skupino pristašev profesorja Borodajkewi-cza, je danes umrl zaradi ran, ki jih je dobil v spopadu. Kot je znano, so Borodajkewiczeve izjave o zvestobi nacionalsocializmu zbudile veliko reakcijo na Dunaju. Demonstrant, ki je umrl, je 67-letni upokojenec Ernst Kirch-weger. Pravosodni minister Broda je dal državnemu tožilstvu nalogo, naj prične preiskavo, ali je mogoče proti Borodajkewiezu vložiti tožbo zaradi njegovih izjav. Na nekem socialističnem zborovanju je zunanji minister Krei-sky govoril o Kirchwegerju. Bil je vse svoje življenje zaveden delavec. Zaradi Svojega prepričanja je moral tudi skozi koncentracijsko taborišče. Potem je Kreisky posvaril pred nevarnostjo, da se ne bi ponovilo to, kar se je dogodilo v prvi republiki (med koncem prve svetovne vojne ter nacistično okupacijo). Nato je opozoril že na dve veliki obletnici: 27. aprila (20-letnica osvoboditve Avstrije izpod nacizma) ter 15. maja (10-letnica državne pogodbe). Čuden napad na Italijanko v Švici ŽENEVA, 2. — Neki avtomobilist je v Lutryju ob cesti Vevey-Lo-zana našel mlado žensko brez vsake obleke s prevezanimi usti ter zvezanimi rokami in nogami. Zenska se Je mučila, da bi se umaknila s ceste. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, jo je policija zaslišala. Gre za neko 25-letno Italijanko, ki je zaposlena kot kuharica v neki vili v Lutryju. Po njenih izjavah Je postala žrtev napada: neki neznanci so vdrli v vilo, ji zavezali usta ln ko so se najedli in napili ter pustili vse v največjem neredu, so jo z avtomobilom zapeljali v gozdič na periferiji Lutryja. Daleč od ceste so Jo baje popolnoma slekli, ne da bi ji pustili niti čevlje na nogah ter Jo potem pustili na robu ceste. Policija je pričela preiskavo, kajti v opisu dogodka, kot ga je navedla ženska, je mnogo nejasnosti. Preiskava Je pozneje dognala, da sl Je ženska zgodbo Izmislila. Dejansko je sama v odsotnosti gospodarjev povabila neke prijatelje. Najbrž pod vplivom alkonola ln da bi hlinila napad, Je odšla v gozd, se slekla in za silo zvezala. Sedaj le poti zjravpišklm nadzo.stvom sporedu, imajo za Italijo značaj novosti, bodisi da niso bila nikoli uprizorjena v Italiji bodisi da je postavitev dela povsem nova. To velja za Maroivitzovo priredbo ((Hamleta«, ki je eden izmed najbolj tipičnih primerov angleškega «krutega» gledališča; nadalje za Shakespearovega «Pe-rikleja«, ki ga bo dal Old Vic it Bristola; za kratek «Architruc» Roberta Pingeta, ki bo v Italijo prinesel gledališki prikaz smeri «Nouveau Romam; ter Se za sPiščakarja« Dyka, enega izmed največjih čeških avtorjev, ki ie v Italiji popolnoma neznan. Ze zaradi vseh teh novosti je imel pripravljalni odbor za umestno, da pripravi tudi vrsto debat med 300 udeleženci. Podnevi se bo 300 mladih igralcev, režiserjev in scenografov, navzočih na festivalu v Parmi, spremenilo v kongre-siste, ki bodo s pomočjo priprave za istočasno prevajanje lahko debatirati o najbolj aktualnih in zanimivih vprašanjih evropskega gledališča. Diskusije bodo okrog nekaterih referatov, ki so jih pripravili italijanski in tuji gledališčniki, kot n. pr. Pan-dolfi, Calendoli, Brenner i. dr. Prvi dan nastopi Departement of Drama iz Manchestra s «Čudežem rojstva« po anonimnih tekstih angleškega srednjega veka. Drugi dan je na vrsti Univerzitetni gledališki center iz Parme, nato pariški Theatre 45 de VEco-le normale superiuer. V sredo bo nastopilo gledališče «Ivo Lola Ribar« iz Beograda z Brechtovo ((Beraško opero«, v naslednjih dneh pa bodo nastopali: madridski Teatro nacional universitario de Espafia, Old Vic Theatre School iz Bristola, Univerzitetni gledališki center iz Perugie ter Jeune theatre de Tuniversite libre iz Bruslja. Druga jugoslovanska skupina je S.E.K. iz Zagreba, ki bo igral Maromitzovo priredbo Shakespearovega «Hamleta» v nedeljo 11. aprila popoldne, medtem ko bo zvečer zaključil festival praški A.M.U. Divadlo «Disk» s «Piščalkarjem» po noveli Viktorja Dyka. • • • Slavna ameriška pevka, članica metropolitanske opere v Nem Yorku Jean Madeira je pred dnevi na Reki z velikim uspehom pela glavno vlogo Bizetove opere Carmen. Opera je bila izvedena v gledališču šivan Zajc«, dirigent je bil profesor Ivan Benič. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE SITUAZIONE DEI CONTI AL 31 DICEMBRE 1964 (ESERCIZIO 122.0) imuiliinmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiimiiimiiinimilllMmiiiliimilliiiihi.. Aprilska šala se je uresničila MUENCHEN, 2. — Najbolj ugle-1 pivovarne sl je domislil, da lahko den list v MUnchenu je objavil vče- stvar izkoristi za reklamo. Dal je raj z vsemi podrobnostmi in v ze-1 pripeljati v občinsko točilnico polno lo resnem tonu obvestilo, da bodo od 10. do 12. ure v novi točilnici v občinski palači delili pivo zastonj vsem, ki bodo žejni. Zaradi higiene, naj bi vsak prišel z lastnim pivskim vrčkom, ki naj bi ga pokazal vratarju občinske palače, ki bi mu dal bon za točilnico. Na desetine naivnežev Je prišlo na vrata občinske palače, kjer Je vratar v dogovoru z Ustom, ki Je aprilsko Salo objavil, res razdeljeval bone. Danes pa je šala postala resnica, žrtev včerajšnjega prvega aprila so danes res lahko dobile pivo, kolikor so ga hotele, ne da bi plačale niti en sam pfenig. Urad za reklamo neke velike mUnchenske cisterno piva, ki se je zastonj razdeljevalo. Tako omenjenemu listu, ki Je znan po resnosti svojih infor-m iij, niti ni bilo treba demantirati vesti, ki je bila objavljena kot šala. MOSKVA, 2. — General Ivan Cuknov, ki je bil v sovjetski vojski 20 let načelnik oddelka za kemično orožje, Je 30. marca umrl po kratki in hudi bolezni; tako poroča glasilo sovjetskih oborjže-nih sil »Rdeča zvezda*. Med t;u-go svetovno vojno Je general Cuknov, ki je dosegel 61 let, sodeloval pri obrambi Leningrada in Sebastopola. ATTIVO Cassa e disponibilita a vista . . • Comspondenti ....................... Titoli e pariccipazioni............. Portafoglio ........................ Effetti alFincasso ..... . . Conti correnti attivi............... Anticipazioni e prestiti su pegni . Mutui a en tl e privali............. Esattorie e ricevitoria............. Mobili e immobili................... Debitori diversi e partite varie . Valori del fondo pensioni . . . s Conti d’ordine...................... LIRE PASSIVO LIRE 6.488.301.487 Depositi a rispannio 47 425 364.729 6956-790.954 Conti correnti con clienti 14.277.511.275 17.559.931.631 Conti correnti speciali 363.646.975 2.731.218.877 Corrispondcnti 1.424.423 030 1,207.391 616 Esattorie e ricevitoria 750 445 354 12 695.240.197 Creditori diversi e partite varic .... 7.131.834.562 837.414.810 21.490 769.727 PATRIMONIO 71.373.225.925 679.512.349 Fondo di riserva ordinario 2.696 300.000 . 1.630 076.913 Fondo di garanzia federale 228.900.000 . 2.925 200 000 2.271.336.627 Utile delPesercizio da ripartiic 249 559.263 74547.985.188 74.547.985.188 2.247.018998 Fondo pensioni 2.247.018998 98.233.564.133 98.233.564 133 175.028.568.319 175.028.568319 ODLOČNA OBSODBA ZLOČINSKEGA NAPADA 5, , „ Zakaj pisatelj Jean Paul Sartre noče na obisk v Združene države Nemoč ameriške levice - Zakaj Johnson podpira protirasistieno borbo - Nujnost, da ZDA popolnoma spremene svojo družbeno strukturo - Evropejci ne morejo smatrati ZDA za središče svetu PARIZ, aprila. — Claude Bour-det, član centralnega komiteja Združene socialistične partije, je na nekem zborovanju zahteval, da se kot odgovor miroljubne javnosti na politiko ZDA v Vietnamu organizira kampanja bojkota ameriškega blaga. Bil je deležen od strani poslušalcev navdušenega a-plavza. In prav tako Je bil deležen aplavza tudi radikalec Henry Caillavet, ki je v svojstvu člana vlade Mendes-Francea 1. 1954 prisostvoval ženevskim pogajanjem o Indokini. Rekel je, da so ZDA prekršile zadevni sporazum. Ljudje so ploskali tudi Robertu Bal-iangeru, predsedniku komunistične parlamentarne skupine, ko je ta izjavil, da bodo komunisti v skupščini zahtevali debato o Vietnamu v Cilju, da bi se vlada še aktivneje zavzela za pogajanja. V sklopu vseh teh pobud, katerih cilj je, da bi se na Washing-ton moralno in politično pritisnilo, se je zatem javil še pisatelj Jean Paul Sartre, ki je v časopisu «Nouvel Observateur« pojasnil, zakaj je odklonil vabilo, naj obišče ZDA, kjer je imel na več krajih predavati. »Amerikanci so za razširitev vojne,« je zapisal. «To je treba razumeti. A ko smo to razumeli, je treba iz tega potegniti ustrezne zaključke, Tako sem storil tudi jaz. Za evropskega intelektualca, ki je solidaren s tretjim svetom, je danes nemogoče, da bi od državnega sekretariata zahteval vizum za ZDA. Ce pa bi se napotil tja, bi ga ljudje tretjega sveta obsodili, pa naj bi on tam govoril karkoli, ker pač k sovražniku ni potrebno hoditi.« Sartre ima v ZDA mnogo prijateljev. Zaradi tega je vabilo spočetka tudi sprejel. Ker pa so medtem Amerikanci začeli bombardirati Severni Vietnam, se je položaj — pravi pisatelj — bistveno spremenil. »Kvantiteta se je spremenila v kvaliteto,« piše Sartre. »Bombardiranje Severnega Vietnama je položaju dalo povsem nov videz. Gre za kvalitativen skok, ki Je Jasno pokazal, da struktura ameriške družbe temelji na imperializmu.« Iluzije, da bodo Amerikanci y stanju razumeti absurdnost svoje dosedanje politike v Vietnamu, so se razpršile. Sartre zatem analizira ameriško politiko bombardiranja in uporabljanja plinov, katere cilj je, da se nasprotnika uniči ter ga primora na sprejem kapitulacije. «Vlada v Washingtonu izjavlja: od strani Vietnama čakamo na znamenje dobre volje. To je pa treba — pravi Sartre — takole prevesti: čakamo, da Severni Vietnam prizna svoj poraz.« Spričo tega so pripovedke, da to vodi k miru, lažnive, ker bi to bil samo mir, kakršnega si žele ZDA. Položaj pred bombardiranjem Severnega Vietnama je po mnenju Sartra bil takšen, da je bilo spričo moralne in politične zmage Vietkonga logično pričakovati, da se bodo Amerikanci umaknili. Zaradi tega je tudi on bil sprejel vabilo, da obišče prijatelje na univerzi Comell, v državi New York. Bombardiranje pa je spremenilo Sartrov odnos do Amerikancev. «Razumel sem,« pravi, «da Amerikanci niso ničesar razumeli in da ne obstaja nič skupnega med nami in njimi. Govorili so mi: pridite, da se skupno pomenimo. Vendar pa noben pomenek ni mogoč, če se še pred tem ne postavi vprašanje — kar pa niti pretežni del ameriške levice ni pripravljen storiti — celotne ameriške imperialistične politike, t.j. ne samo v Vietnamu, temveč tudi v Latinski Ameriki, na Koreji in v vseh deželah tretjega sveta, in če se nadalje tudi ne sprejme stališče, da te politike ni moč spremeniti drugače ' kot samo s popolno spremembo strukture ameriške družbe.« Sartre meni, da bi od njegovih petih predvidenih predavanj bilo več škode kot koristi, ker bi praktično levici — ki nima nobene politične moči - ne mogel pomagati, vtem ko bi drugi strani dal možnost, da dokazuje, kako ie nekemu Sartru vendarle bila dana priložnost, da pove lastno mnenje. Seveda bi to mnenje — pravi Sartre — ne bilo objavljeno v največjih in najbolj čitanih čašo piših. Ustvaril bi se, z drugimi besedami, vtis, da ameriška družba s svojo demokratičnostjo tudi svojim nasprotnikom omogoča, da povedo, kar mislijo. «In prav to je tisto — izjavlja francoski književnik — kar ne želim.« Zatem Jean Paul Sartre izraža tudi svoje mnenje o protirasistič-ni borbi, ki Jo vodi ameriška levica, podprta od vladnih akcij. Gre tu za nekakšen element ravnotežja, ki ga je moč pogostokrat srečati v ZDA: kadarkoli vlada zaostruje svojo imperialistično politiko navzven, se pač navznoter kaže bolj liberalna. Mobilizacija javnega mnenja za protirasistično borbo, ki jo podpira vlada, služi danes Johnsonu za to, da bi odvrnil splošno pozornost od tega, kar se dogaja v Vietnamu. Od tu izhaja tudi dejstvo, da so danes v ZDA mnogo manj številni oni, ki bi nasprotovali vojni v Vietnamu, od tistih, ki so angažirani v protirasistični borbi. Sartre stoji na stališču, da bodo prihodnji trije meseci odločilni za akcijo proti ameriški politiki v Vietnamu. Ni mogoče, da bi ameriška levica v tem pogledu karkoli storila, kar bi moglo spremeniti uradno stališče ZDA. Ameriško javnost bi mogla razgibati samo dva činitelja: vojaški poraz in pa strah pred novo svetovno vojno. Edini način, s katerim bi Evropa — po Sartrovem mnenju — mogla prispevati, da bi se to spremenilo, predstavljajo groba obsodba celotne ameriške politike v Vietnamu in pa nenehne akcije. Ob zaključku Sartre pojasnjuje še dve svoji ideji. Prva predstavlja mnenje, da na Vietnam v ameriških načrtih se ne sme gledati izolirano, češ, da bi izgon Amerikancev iz Sajgona imel določene posledice v vseh deželah tretjega sveta, kot bi to tudi povzročilo vrenje v Latinski Ameriki. Zaradi tega je ameriški cilj, da se «s pomočjo sile ohrani sistem tlačenja v vsej svoji celoti.« Druga ideja se nanaša na odnos sveta do ZDA. Danes, ko je »odkrito in cinično pristopila k značilnemu dejanju agresije, za katerega ni opravičila«, je Amerika najmanj poklicana postavljati za- htevo, naj bi se jo smatralo za središče sveta. »Kar zadeva Evropejce, Je njihova dolžnost, da Jo za tako središče ne smatrajo. Oni morajo svoje poglede in solidarnost usmerjati proti Vietnamcem, Kubancem, Afričanom, proti prijateljem tretjega sveta, ki vsakodnevno vsi dokazujejo, kako je največja sila sveta nesposobna, da bi jim vsilila svoje zakone, da postaja vsak dan bolj ranljiva in da je- svet ni izbral za središče gravitacije. Združene države bodo, razumljivo, napredovale, toda zelo počasi, vendarle pa hitreje, če se bo nudil odpor kot pa samo s pridigami.« Ostrost, s katero Sartre obsoja ZDA, ne preseneča, ker je to pač izraz določenega duhovnega stanja, ki je danes značilno za demokratično javnost Francije. J. PALA VRŠIČ Po razporoki je Sybil Burton ostala v ZDA in si s tujo finančno pomočjo postavila majhno gledališče, ki ga je imenovala «New Theatre«. V njenem «gledališčecu» dela nekaj dobrih umetnikov. niiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiioiiiniiiiiiiiiiiiiiininiiinifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiintitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifii SODOBNI PROMET JE ZELO UDOBEN, VENDAR... Kako nam sedanja močna motorizacija kvarno zasmraja zrak ZDRAVNIKOVO MNENJE Kronični bronhitis Kako nastane in kako ga moremo zdraviti Ze pred več kot dvatisoč leti so grški zdravniki poznali bronhitis in podobne bolezni. Prvi in popoln opis kroničnega bronhitisa je pa objavil pred sto iri petdesetimi leti neki angleški zdravnik in uporabil za to ime «vnetje sluznice v du.šnicah«. Zaradi svojstvenih prilik je bronhitis v Angliji mnogo pogostejši kot drugje in zat'6"še daWšV nekateri pravijo kroničnemu bronhitisu angleška bolehen. Umrlji-'vMii>iiix"ll",llllllll,lln,l,,"l>,,lil111........ HOROSKOP ! OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povečali boste svoje dohodke, a tudi izdatke. Na neki družabni prireditvi boste sklenili novo koristno prijateljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kakršen si bodi cilj želite doseči, nikoli ne bodite premalo previdni. V vašem čustvenem življenju bo prišlo do nenadne spremembe DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O tresite se obveznosti, ki za vas pred; stavljajo finančno breme. Obnovili boste neko čustveno zvezo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Na važnem sestanku bodo prišle do izraza vse vaše diplomatske sposobnosti. Skušajte se oprezno ogniti vsemu, kar je ovira vaši sreči. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spopadi v delovnem kolektivu so samo v škodo. Neko čustveno vprašanje ni najbolj jasno, skušajte ga bolje proučiti. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Ubadali se boste z delom, ki zahteva potrpežljivost in metodičnost. Deležni boste presenečenja, ki vam bo dvignilo moralo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan je posebno ^ ugoden za one, ki mnogo potujejo Prejeli boste novico, ki vam bo v veliko uteho ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Da bi preprečili neko proti vam naperjeno spletko, sprejmite pravočasno ustrezen ukrep. Ne zaupajte preveč tujim osebam. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljena sta vam napredek in uspeh. Premalo priložnosti imate, da bi si pomirili prevroče srce KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ozirajte se na kritike nevoščljivcev. Bodite bolj nepristranski v odnosih do sorodnikov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prijatelji vam bodo pomagali, da boste prebrodili vse težkoče. Obvladajte svojo razburiiivost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uporabite svoje energije za dosego bolj otipljivih uspehov. Imejte več zaupanja v lastne sposobnosti. Nekoč so v mestih kvarili zrak le tovarniški dimniki - Plini iz izpušnih cevi so tudi hudo strupeni - Zakonodaja še ni dovolj poskrbela Ce se ob nedeljah sprehodimo po središču mesta, bomo takoj opazili, da je mesto malone izumrlo. To posebno hitro opazi vozač, ki bo z lahkoto našel prostor za parkiranje svojega vozila. Pa tudi pešcev je na pločnikih — posebno v popol, danskih urah — malo. Deloma je to posledica tega, da ob nedeljah mesto, počiva, deloma pa dejstvo, da j se mnogi , meščani j ob nedeljah odpravijo iz; mesta, . Lastniki vozil se ,qdpeljejo bolj daleč