PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Po podpisu sporazuma o raketah srednjega in kratkega dometa
Pogovori med Reaganom in Gorbačovom
VV	•	v«
v sproščenem m pnjateljskem ozračju
Generalni tajnik KP SZ se je srečal s Kongresom, ki bo moral ratificirati sporazum o evroraketah - Večerje in sprejemi druga plat sovjetske misije v ZDA
VVASHINGTON — Na vprašanje, ali sta dolgoletna sovražnika navezala nove prijateljske stike, je predsednik Reagan odgovoril, da sta postala stara prijatelja. V VVashingtonu je po podpisu slavnega sporazuma zavladalo prijetno in sproščeno razpoloženje. Protagonista zgodovinskega dogodka sta namreč opustila formalna in protokolarna naziva »gospod predsednik« in »generalnisekretar« in sta se raje opredelila za enostavnejši »Ron« in »Miha-il«.
V prijateljskem ozračju je minil tudi včerajšnji dan washingtonskega vrha, ko sta se podpisnika sporazuma o evroraketah pogovarjala o kočljivih vprašanjih spoštovanja človekovih pravic, umika sovjetskih vojaških enot iz Afganistana in vlogi ZDA v Latinski Ameriki. Poleg tega pa sta Reagan in Gorbačov nadaljevala razpravo o oboroževalni tekmi in se lotila tudi drugih, splošnih vprašanj medsebojnih odnosov. Razgovori med novima prijateljema so strogo zasebnega značaja, saj sta se voditelja obeh velesil odrekla celo stenografu. Ameriški državni tajnik Shultz je vsekakor izjavil, da so pogovori »zelo resni in vsebinski«.
Mihail Gorbačov se je včeraj zjutraj spočit in nasmejan srečal s člani Kongresa. Srečanje generalnega sekretarja KP SZ s predstavniki Kongresa je bilo bistvenega pomena, saj je prav od tega ameriškega vladnega organa odvisno, ali bodo sporazum, ki sta ga 8. decembra podpisala z Reaganom, ratificirali (in v kakšnem časovnem razdobju) ali ne. Reaganova administracija je vsekakor že poskrbela za objavo ponatisa 56 strani obsežnega sporazuma. V objavljenem tekstu pa ni govora o lokaciji jedrskih konic, ki jih bodo morali po ratifikaciji sporazuma uničiti.
Gorbačov je prijetno presenetil večino ameriških senatorjev, nekateri pa so kritizirali predsednika Reagana, češ da ga je generalni sekretar KP SZ (»odlično reklamno sredstvo Sovjetske zveze«) očaral; To najbrž velja tudi za dobršen del Američanov.
Raisa in Mihail Gorbačov zastopata namreč Sovjetsko zvezo, ki je tradicionalni (in reakcionarni) Ameriki tuja. Elegantna Raisa in Mihail, ki se je v imenu domovine odrekel protokolarnemu smokingu, sta res očarala goste, ki so bili povabljeni na uradno večerjo v Beli niši (»sprejem leta«, trdijo v VVashingtonu).
Tajnik KP SZ Mihail Gorbačov med sestankom s predstavniki ameriškega Kongresa	(Telefoto AP)

brez ovega občinskega odbora
MILAN — Tudi sinoči ni milanski občinski svet uspel razrešiti krize, ki je nastala po iskanju novih zavezništev v občinski upravi. Demokristjani so sinoči preprečili, da bi na skupščini občinskega sveta izvolili novo rdeče-zeleno koalicijo, v kateri naj bi po novem sodelovali tudi komunisti in zeleni, KD pa naj bi bila potisnjena v opozicijo. Sedem odbornikov KD je namreč preklicalo odstop in s tem dejansko onemogočilo izvolitev novega odbora.
Vse- kaže, da so se odnosi med lombardijsko PSI in KD dodobra zrahljali, včeraj so namreč za nedoločen čas odložili tudi sejo deželnega sveta.
Razsodba o požaru v kinodvorani Statuto
TURIN — Turinski sodniki so včeraj po devetih urah izrekli težke razsodbe proti krivcem za požarv kinodvorani Statuto v Turinu, kjer je med ognjenimi zublji umrlo več deset oseb.
Na osemletno zaporno kazen je sodišče obsodilo Raimonda Capella, lastnika kinodvorane, samo leto manj bo moral odsedeti geometer Amos Danisotti, šest let pa bo ostal v zaporu predsednik pokrajinske komisije za nadzor nad javnimi poslopji in namestnik turinskega prefekta Antonio Di Giovine.
Ker je vlada pomanjkljivo posredovala v sedanjem sporu
V Italiji bodo stavke ohromile letalski in železniški promet
SANDOR TENCE
RIM — Pred vrati je nov val stavk v železniškem in v letalskem prometu. V nedeljo popoldne se bo začela 24-urna stavka strojevodij, ki so jo proglasili avtonomni sindikalni odbori te stroke (tako imenovani cobas), dan kasneje, v ponedeljek, pa bo prekrižalo roke pomožno osebje letališč. Stavko je oklicala sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL v znak protesta proti zadržanju družbe Alitalia, ki sploh noče pričeti pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Področni sindikati letalskega sektorja ne izključujejo možnosti stavk tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki, čeprav zapadla delovna pogodba obvezuje delavce na »sindikalno premirje« in torej na redno delovanje javnih prevozov, v času ko je »povpraševanje« po vlakih in letalih zelo veliko. Goriova vlada je v vsej tej zadevi doslej pokazala ne samo določeno politično nemoč, ampak tudi precejšnjo mero brezbrižnosti.
Včeraj je tako v zadnjem tenutku, iz nepojasnjenih razlogov, odpadlo napovedano srečanje med ministroma za delo Formico in za prevoze Manninom s sindikalnimi zastopniki letalske stroke CGIL-CISL-UIL, ki bi ga moral voditi podtajnik pri predsedstvu vlade Rubbi.
Odložitev sestanka, do katerega bo najbrž prišlo danes, so sindikalni voditelji zelo negativno komentirali. Miche-lotto (UIL) je v imenu enotne zveze ostro obsodil to novo zavlačevanje ter obtožil vlado, da se vede naravnost sramotno. Če ne bo prišlo do bistvenih novosti in premikov v
pogajanjih, bodo sindikati potrdili ne samo ponedeljkovo stavko, ampak bodo takoj oklicali nove protestne akcije, ki bodo nedvomno povzročile nadaljnjo zmedo v italijanskih letališčih. Zaradi zamud pri tehničnih revizijah letal, sta bili tudi včeraj Alitalia in Ati prisiljeni ukiniti celo vrsto poletov, tako na notranjih, kot na mednarodnih progah.
Slabe vesti prihajajo tudi iz železniškega sektorja. Med železničarji so v zadnjih mesecih zelo aktivni odbori cobas, ki nasprotujejo sindikalnim smernicam CGIL-CISL-UIL in tudi stališčem raznih avtonomnih sindikatov, ki so skupno z
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes pri Mikulicu delegacija Slovencev v Italiji
Kot smo že napovedali, bo danes predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Mikulič uradno sprejel delegacijo Slovencev v Italiji. Uradni sprejem bo ob 12. uri v palači Izvršnega sveta, popoldne ob 15. uri pa bo slovensko delegacijo sprejel italijanski veleposlanik v Jugoslaviji.
Pri Neaplju težko ranili 5-letno dekletce
NEAPELJ — V kraju Torre del Greco je neznanec s strelnim orožjem težko ranil v glavo 5-letno Anno Paciello. Dogodek je globoko pretresel italijansko javnost, saj se v zadnjem obdobju nasilje v Italiji nevarno stopnjuje. Mati mladega dekletca, 37-letna Palomba Paciello je policiji povedala, da se je 5-letna Anna igrala na terasi družinskega stanovanja. Mati je pohitela na teraso, ko je zaslišala nekaj strelov, in našla hčerko v mlaki krvi.
Nesrečnico so takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico, ker pa se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, so jo kasneje prepeljali v neapeljsko bolnišnico Santobono. Tu so jo operirali, kljub temu pa ji življenje še vedno visi na nitki, tako de jo bodo morali spet operirati.
Medtem je policija pričela s preiskavo, da bi ugotovila okoliščine streljanja. Pri Paciellovi živi namreč tudi 37—letni Antonio La Rocca, ki je že stari znanec policije, zato preiskovalni organi ne izključujejo možnosti, da je nekdo hotel ustreliti prav La Rocco. Palomba Paciello pa je policiji povedala, da ob trenutku streljanja Antonia La Rocca ni bilo doma.
Letalska nesreča v Peruju
LIMA — Prejšnjo noč je strmoglavilo še eno letalo, tokrat v bližini perujskega glavnega mesta. Vojaško letalo fokker F27 je prihajalo iz Puccalpe — to je 600 km severovzhodno od Lime — ko je še iz nepojasnjenih vzrokov padlo v Tihi ocean. Letalo je prevažalo prvoligaško nogometno ekipo Ali-anza Lima, ki se je vračalo z zmagoslavnega gostovanja nedeljskega pr-
venstvenega kola.
Točno število potnikov letala ni še znano, teh pa naj bi bilo od 25 do 54. Reševalne ekipe so včeraj odkrile ob obali Tihega oceana približno 22 km od Lime razbitine vojaškega letala, po neuradnih vesteh so reševalci dobili med morskimi valovi tudi nekaj preživelih, med temi naj bi bil tudi poveljnik letala.
O zaščiti slovenskih manjšin na Ulmskem srečanju v Bocnu
BOČEN — V Bocnu se je 7. f, m. pričel slovenski filmski teden, ki ga prireja Film Club' iz Bočna v 'sodelovanju z bocenskim krožkom Sudtiro-ler Medienverein. Ciklus so včeraj Predstavili na tiskovni konferenci; ki so se je med drugimi udeležili tudi člani goriškega Kinoateljeja Darko Bratina in Davorin Devetak. Spregovorila pa sta tudi koroški Slovenec Jože Messner in avstrijska novinarka Maria Halmer. Ciklus se bo zaključil 12. t. m. V teh dneh pa so, in še bodo vrteli slovenske filme Splav Meduze in Rdeči boogie režiserja Karpa Godine, Krizno obdobje Francija Slaka in Vdovstvo Karoline Zašler, ki bo zaključil ciklus. V filmskem sporedu sta tudi dva prispevka s Koroške in sicer Koroška filmska domovina režiserja Rudija Palle in tretji del znane televi-
zijske nadaljevanke Vas ob meji, ki jo je režisral Fritz Lehner.
Kot je navedel predsednik Medien-vereina Helmuth Ladurner je sedanji filmski teden priložnost, da južnotirol-sko občinstvo spozna slovensko stvarnost, ki v marsičem, predvsem pa zaradi manjšinskega položaja Slovencev v Avstriji in Italiji, spominja na južnotirolske razmere.
Tudi včerajšnjo okroglo mizo o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Italiji je priredil prav krožek Stidti-roler Medienverein, ki je hotel s tem predvsem izraziti svojo solidarnost s koroškimi Slovenci ob vprašanju dvojezičnega šolstva. Ladurner je namreč poudaril pomen bocenskega srečanja, še posebno v trenutku, ko na Koroškem snujejo politične načrte, ki omejujejo zaščito v Avstriji živeče slovenske manjine.
Litostrojski delavci zahtevali
višje plače in
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Delavci več podjetij, ki so združena v Titovih zavodih Litostroj, so včeraj stavkali pred zgradbo slovenskega parlamenta. Tako je stavkovni val, ki se je začel po nedavnih ukrepih zvezne vlade na Jugu države, dosegel Sever.
Stavka se je začela ob pol devetih zjutraj, ko so delavci izvedeli, kolikšne plače bodo dobili ta mesec. Kmalu zatem se je več kot tisočglava množica delavcev napotila iz tovarn v ljubljanski Občini Šiška po Celovški cesti v center mesta. Petnajst minut pred deseto uro so se stavkajoči ustavili pred zgradbo slovenskega parlamenta, kjer so demonstrirali naslednjo uro in pol in zahtevali zvišanje plač. Edini, ki je prišel pred delavce, je bil njihov generalni direktor Jože Šlander. Delavci niso .pristali na predlog, naj se gre njihova delegacija pogajat s predstavniki parlamenta, temveč so zahtevali, naj politiki pridejo.do njih. Kljub mrazu (temperatura je bila nekaj manj kot štiri stopinje pod ničlo) so delavci, ki so prišli neposredno iz tovarniških hal oblečeni samo v modre delovne kombinezone, vztrajali pred parlamentom, vzklikom (dvignite plače) pa so se pridružili še »dajte nam čaj«.
izhod iz krize
Petnajst minut čez enajsto so se napotili v bližnji Cankarjev dom, najprej v srednjo dvorano, potem ko so ugotovili da še več stavkajočih prihaja, pa so se na pobudo direktorja Cankarjevega doma, Mitje Rotovnika, preselili v veliko dvorano. Tam so nadaljevali protestno zborovanje. Izvolili so stavkovni odbor in postavili svoje zahteve.
Delavci Litostroja so kot prvo zahtevo postavili takojšnje zvišanje plač za petdeset odstotkov. Z drugo zahtevo so delavci soglasno odstavili sedanje vodstvo sindikata v Litostroju in v naslednjih dnevih bodo izvolili novega. Tretja zahteva je odstavitev vseh direktorjev v Litostroju razen generalnega direktorja Jožeta Šlandra, ki mu delavci-zaupajo in ki za sedanje slabo stanje ni kriv, ker je prišel šele pred tremi meseci. Za svoje zahteve so stavkajoči postavili ultimat, ki se izteče prihodnji četrtek. Če do tedaj ne bodo izpolnjene njihove zahteve, delavci obljubljajo, da se bodo na ta dan ob osmi uri zjutraj zbrali pred zgradbo slovenskega parlamenta v še večjem številu in to s sorodniki.
Litostroj v sebi združuje nekatere najpomembnejše slovenske tovarne s področja težke industrije. Z gospodarskimi težavami se srečuje že tri, štiri leta, delavci pa imajo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• V Italiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
enotno zvezo podpisali novo delovno pogodbo. Strojevodje, ki so najbolj organizirana ter istočasno najbolj vplivna stroka, pravijo, da je ta poklic zelo naporen in odgovoren, zato zahtevajo, da jim vodstvo železnic prizna posebno pogodbo ter seveda ustrezne poviš-~ ke.
Obstaja torej konkretna nevarnost, da bo v nedeljo in v ponedeljek v Italiji nemogoče potovati z vlaki in z letali. Vlada zato ne bo mogla v nedogled pasivno spremljati dogajanj, ki od blizu zadevajo vso skupnost, ampak bo na vsak način morala nekaj stvarnega narediti. Med njene institucionalne pristojnosti spada namreč tudi posredovalna vloga v sindikalnih pogajanjih, posebno v tistih, ki se nanašajo na življenjske sektorje javnega življenja. Sindikalna afera, ki razdvaja železničarje, je resnici na ljubo zelo zapletena in v tem trenutku tudi težko rešljiva. Glede stavke pomožnega osebja letališč pa je vlada doslej (upravičeno ali neupravičeno) napadala samo sindikate, ni pa naredila nič za ublažitev zelo togih stališč družbe Ali-talia.
Reakcije v svetu ob podpisu washingtonskega dokumenta
Sporazum med SZ in ZDA svetu prvič odpira nova razorožitvena obzorja
LONDON — Reakcije v svetu na podpis zgodovinskega razorožitvenega sporazuma med SZ in ZDA so bile povsod pozitivne. Vsi so bili soglasni v tem, da sporazum odpira novo poglavje v medblo-kovskih. odnosih. V vseh svetovnih predstolnicah so si zaželeli, da bi bil podpis dokumenta le uvod v obdobje, ko bodo svetovne arzenale z jedrskim orožjem dokončno izpraznili.
Britanska »železna dama« Margaret Thatcher je novinarjem dejala, da sta ji Gorbačov in Reagan s podpisom razorožitvenega dokumenta priskrbela najlepše božično darilo, »to pa je tudi najlepšo slovo od leta 1987«. Velika Britanija bo s Sovjetsko zvezo kmalu podpisala posebni sporazum, saj bodo lahko le tako tudi na Otoku ureničili ameriško-sovjetski sporazum. Britanski vodja laburistov Neil Kinnock pa je očitno po naravi pesimist. Ob podpori razoro-žitvene pobude je namreč podčrtal dejstvo,' da bo Thatcherjeva nadomestila rakete srednjega dometa, ki bodo sedaj izginile z britanskega ozemlja, s tisti-
mi, ki jih bodo namestili na britanske ladje in bombnike. S tem pa bo po njegovem mnenju Thatcherjeva izjalovila trud voditeljev SZ in ZDA.
V	Franciji so včeraj komentirali pravkar sklenjeni sporazum z vidnim zadovoljstvom, niso pa prikrivali težav, ki jih bo odstranitev evroraket povzročila obrambi evropskega ozemlja. Jacgues Chirac je navajal, da Evropo še vedno ogroža nasprotnik, ki ima v svoji orožarni več orožja in ki je tudi kakovostnejše od zahodnega. Po njegovem mnenju je torej nujno, da bosta velesili dobili skupen jezik tudi v pogajanjih o strateških raketah, konvencionalnem in kemičnem orožju.
V	navdušujočem slogu so se včeraj izražali prav vsi poljski politični veljaki, mnogi pa so izpostavili dejstvo, da je razorožitveni sporazum v skladu s tradicionalno poljsko zunanjo politiko, ki je vselej težila k temu, da bi se jedrska razorožitev pričela prav na evropskih tleh. V Varšavi je vladni glasnik dejal,
da morata ZDA in SZ čimprej skleniti tudi sporazum o zmanjševanju konvencionalnega orožja, »kot so si vselej želele članice Varšavskega pakta«, je z zanosom pribil Jerzy Urban.
Vsa kitajska sredstva množičnega obveščanja so na vidnih mestih komentirala podpis iz Washingto-na. Na partijskem glasilu Ren Min Ribao je pisalo, da se sporazum sicer nanaša le na sorazmeroma majhen odstotek obstoječih jedrskih raket, pomemben pa je zaradi tega, ker bodo tokrat prvič likvidirali neko orožje.
Kot običajno so bili v svojih izjavah nekoliko bolj zanimivi politični prvaki iz Tirane. Albanska tiskovna agencija Ata je včeraj takole komentirala podpis razorožitvenega teksta: sporazum bo velesilama služil, da bosta razširili svojo interesno sfero. Po agenciji ugotavljajo, da bodo sicer uničili skromne tri odstotke jedrskih raket, »kaj pa to pomaga, saj bodo konice in elektronske naprave lahko uporabili pri izdelavi drugih sistemov oborožitve«.
• Litostrojski delavci
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razen obljub le vse manjše plače. Največje breme Litostroju predstavlja dolg iz Iraka, ki znaša 28 milijonov dolarjev. Delavci so med stavko povedali, da če se jugoslovanska vlada pogaja z Irakom o počasnem plačevanju tega dolga, je to njen problem, vendar naj v tem primeru sama poravna obveznosti do Litostroja, ki jih odpušča Iraku.
Stavka in demonstracija sta potekali mirno in dostojno. Delavci so se spontano uprli in šele med potekom stavke ustanovili stavkovni odbor. O svojem zborovanju v Cankarjevem domu so vodili tudi zapisnik. Res pa je tudi, da pred delavce ni stopil jiihče, razen generalnega direktorja Šlandra in predstavnika občinskega sindikalnega sveta, ki pa ni bil kos svoji nalogi in se zato delavci z njim niso hoteli pogovarjati.
Delavci pravijo, da so trideset let plačevali državi. Zdaj so v težavah in zahtevajo, naj država pomaga njim. Da-pa je bila včerajšnja stavka res enkraten dogodek za Slovenijo, kaže izjava ene izmed delavk, ki so bile izvoljene v stavkovni odbor, ki je rekla: »Poglejte, jaz se tresem, ker se bojim, kakšna bo moja kazenska odgovornost«.
Ob trinajsti uri se je protestno delavsko zborovanje v Cankarjevem domu končalo in delavci so se mimo, tako kot so prišli vrnili v tovarne. Čas pa teče: danes, ko to berete, ostaja za izpolnitev ultimata le še šest dni.
Z Govio bo podpisal sporazum o privilegiranih odnosih
Šest kosovskih vojakov
Raul Alfonsin prispel včeraj na tridnevni obisk v Italijo
RIM — Argentinski predsednik Raul Alfonsin je prišel včeraj na tridnevni uradni obisk v Italijo, kjer se bo zadržal nato zasebno še do 15. decembra. S predsednikom vlade Gorio bo podpisal danes dvostransko pogodbo o privilegiranih odnosih med državama, ki jo je označil zunanji minister Andreotti kot zgodovinski dogodek, njegov argentinski kolega Caputo pa kot dokaz, kako lahko postane dialog Sever-Jug (bogati-revni) nekaj konkretnega.
Včeraj sta podpisala ministra 11 sporazumov, ki naj razčistijo še nerazčiščene plati odnosov med državama in pospešijo njune upravne stike. Med njimi sta protokola o sodelovanju v kmetijstvu in kinematografiji in niz konvencij o ekstradicijah, ravnanju s priseljenim delavstvom, sodelovanju na sodnem področju idr. Po včerajšnjem daljšem snidenju z državnim poglavarjem Cossigo se bo sestal Alfonsin danes še s predsednikoma senata Spadolinijem in poslanske zbornice lottijevo.
dajalo potuho ubijalcu
BEOGRAD — Vojaško tožilstvo v Nišu je izdalo včeraj obtožnico proti šestim vojakom iz kasarne v Paračinu blizu Niša, kjer je 3. septembra Azis Keljmendi s streli pokončal štiri in ranil pet vojakov. Afrim Mehmeti, Rizah Džakli, Abduldžemalj Aljimani, Alija Pajazit, Šefčet Pača-rizi in Enver Beljuji so obtoženi, da so dajali morilcu potuho in mu pomagali pri begu. Keljmendi, ki si je potem vzel življenje, jih je seznanil s svojim morilskim načrtom dan pred tragedijo, oni pa tega niso povedali nadrejenim. V obtožnici je rečeno, da je šesterica dobro vedela za nacionalistične'vzgibe, ki so narekovali večkratni uboj Keljmendiju. Ta je bil, kot znano, albanske narodnosti, a isto velja za vseh šest obtožencev, medtem ko so bile žrtve srbske narodnosti.
Umrl Pompeo Colajanni
PALERMO — Včeraj je podlegel dolgi bolezni komunistični državni poslanec in častni predsednik ANPI-VZPI Pompeo Colajanni, po rodu iz Caltanissette (1906). Bil je jurist, odvetnik, konjeniški častnik in partizan, leta 1945 tudi turinski kvestor, v Parrijevi in prvi De Gasperijevi vladi podtajnik na obrambnem ministrstvu, večkrat poslanec v sicilski deželni skupščini, sicer pa ustanovni član KPI, katere je bil vseskozi vidna figura. Med drugim je bil član njene centralne nadzorne komisije in centralnega komiteja. Bil je tudi med pobudniki Združenja Italija-SZ.
Socialistična zveza o človekovih pravicah
LJUBLJANA — Ob dnevu človekovih pravic je predsedstvo Slovenske socialistične zveze sprejelo posebno izjavo, v kateri med drugim stoji: »Jugoslavija je doslej ratificirala 33 mednarodnih pogodb s tega področja, ki so s tem postale integralni del naše družbenopolitične in pravne ureditve. Uresničevanje teh obveznosti sodi med osrednje smeri prizadevanj za graditev samoupravne, socialistične in demokratične družbe in je torej ena od bistvenih nalog socialistične zveze. Socialistična samoupravna družba mora in poskuša odpirati nove horizonte človekove svobode, dostojanstva in integritete.
Spoštovanje temeljnih državljanskih in političnih pravic ter dejansko uresničevanje vseh ustavnih svoboščin in pravic sta poglavitna
kriterija za oceno uresničevanja samoupravnega socializma. Pravica do samoupravljanja je kot posebna skupina ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti temeljna pravica v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosih. Doslej smo v naši družbi že veliko storili za to, da lahko trdimo, da smo dosegli dokaj visoko stopnjo uresničevanja in zagotavljanja varstva človekovih svoboščin in pravic. Posamezni pojavi kršitev in nespoštovanja teh prvič pa socialistično zvezo zavezujejo, da bo stanju na tem področju namenjala kar največ pozornosti, in da bo zlasti storila vse za odpravljanje posledic takšnega ravnanja in še bolj zavzeto skrbela za njegovo preprečevanje v prihodnje«.
D. V.
Evropski parlament se zavzema za večje sodelovanje z Jugoslavijo
BRUSELJ — Evropski parlament ima precej posluha za jugoslovanske gospodarske težave in pritiska tako na Komisijo EGS kot tudi na ministrski svet, da bi pokazala več občutljivosti za sodelovanje s SFRJ. To je sintetično povedano rezultat nekajdnevnega obiska delegacije Evropskega parlamenta v Jugoslaviji. Predstavniki Parlamenta (v osemčlanski delegaciji so bile zastopane vse skupine) so se mudili v SFRJ od 1. do 5. decembra in so se srečali z najvidnejšimi jugoslovanskimi voditelji. »Delegacija - pravi tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti - je z obiskom dojela hude gospodarske in socialne probleme, s katerimi se sooča Jugoslavija.«
V središču razgovorov so bili odnosi med EGS in Jugoslavijo na področju trgovine, finančnega sodelovanja, prevozov, znanstvenega raziskovanja itd. Rezultati obiska in razgovorov pa bodo nedvomno vplivali na razpravo v Evropskem parlamentu, ko bo ta januarja ali
najpozneje februarja razpravljal o odnosih s SFRJ. O tem problemu pa je vsekakor že razpravljala pristojna komisija, ki je soglasno odobrila dokument, v katerem med drugim poudarja, da bi morala EGS napeti vse sile in podpreti jugoslovanska prizadevanja za sanacijo lastnega gospodarstva. Komisija je ocenila nedavni trgovinski sporazum (parafirali so ga pred nekaj tedni, sedaj pa ga morajo odobriti vsi pristojni organi, da bo postal polnomočen) kot korak naprej v teh odnosih, menila pa je, da bi morali še zmanjšati število jugoslovanskih proizvodov, ki jih lahko uvozijo v EGS v omejenih količinah. Prav tako je bila komisija mnenja, da pogajanja med EGS in SEV ne smejo ogroziti komercialnih odnosov z Jugoslavijo, da je treba okrepiti sodelovanje za varstvo okolja in da je treba omogočiti SFRJ udeležbo pri številnih raziskovalnih načrtih iz programov EUREKA, COST in BRITE.
Dokument zunanjepohtične komisije Evropskega parlamenta poudarja še nujnost oblikovanja posebnih instrumentov, ki naj pospešujejo gospodarsko sodelovanje na mejnih območjih (v primeru Italije gre za instrumente, ki so v Osimskih sporazumih), podpira jugoslovansko zahtevo po reprogramiranju odplačevanja dolgov in se zavzema za pogajanja, ki naj načnejo celotno problematiko prevozov, prehajanja meja, tarif. S tega vidika je stališče Parlamenta v sozvočju s politiko Komisije (vlade) EGS in kritično do ministrskega sveta, ki ni dal Komisiji zadostnih pooblastil v sklepanju dogovorov z Jugoslavijo.
Obisk delegacije v SFRJ je bil pozitiven, opozoril pa je tudi na bistveno vprašanje pristojnosti Parlamenta. Razvoj odnosov med EGS in SFRJ bo nedvomno odvisen tudi od sposobnosti Parlamenta, da pritiska na ministrski svet in mu vsili prožnejšo politiko ter manj vrtičkarske poglede.
Prepad med Severom in Jugom se še poglablja
Posvet o javnih občilih v državah Tretjega sveta
V	Italiji so sila redki primeri srečanj, namenjenih problemom držav v razvoju. Zajo pa takšna srečanja vzbudijo toliko večjo pozornost. Udeležence navadno zaprepadejo ti ali oni podatki držav v razvoju, vendar jih problematika začne zmeraj bolj pritegovati. Tudi v Italiji se krepi spoznanje, da vprašanja držav v razvoju navsezadnje ne zadevajo le njih, marveč ves svet.
V	kraju Santa Teresa di Ghllura, na Sardiniji, so imeli posvet o problematiki tako imenovanega Tretjega sveta pri informacijskih in komunikacijskih sredstvih. Udeležencev ni bilo veliko, bili pa so še kako kvalificirani. Navzoči so bili delegati posameznih italijanskih sredstev obveščanja, pa tudi tistih organizmov strank, ki se ukvarjajo s stiki z javnostjo. Med organizatorji je bila sardinska deželna uprava.
Neglede na širino teme se je tudi tokrat zgodilo, da so razpravljali predvsem o prisotnosti Tretjega sveta v televizijskih sredstvih obveščanja. Tako so na primer ugotovili, da dobesedno vse informacijsko gradivo držav v razvoju ne predstavlja niti enega odstotka materiala, ki ga priobčujejo evropske državne, poldržavne ali zasebne televizije.
Pri tem pa je predvsem značilno, da obsega gradivo, ki se nanaša ha kako ali pa na države v razvoju v celoti le stranski prostor. Večinoma gre za fragmente, pogosto tudi brez repa in brez glave. Večinoma povezujejo te izseke s tako rekoč negativnimi dogodki, kot so elementarne nesreče ali pa notranje politične težave, ki jih ima kaka dežela Tretjega sveta. V Santi Teresi
di Gallura je bilo upravičeno slišati, da so države v razvoju, tudi kar zadeva informacijska in komunikacijska sredstva, venomer »kaznovane«.
Poročanje o državah v razvoju, včasih tudi s pomočjo namenoma razcefranega gradiva, ki je prišlo iz teh držav, je v glavnem enostransko. »Teža« sredstev obveščanja dežel Tretjega sveta ni takšna, da bi o kakem dogodku, zlasti pri zahodnih občilih poročali celovito in nepristransko. Na tem posvetu je eden od poročevalcev navedel, da pri desetih denimo vesteh ni ene, ki bi lahko bila v celoti resnična.
Dejstvo pa je, da »proizvodnja« v državah v razvoju ni tako malenkostna. V navedenem sardinskem kraju so med drugim predvajali kakih 50 dokumentarcev, ki so bili večinoma presenečenje tudi za tiste udeležence, ki so bili predhodno zavestno pripravljeni na slabo kvaliteto. Šele sedaj, komentirajo nekatera italijanska sredstva obveščanja, nam je plastično jasno, kaj pomeni na primer južnoafriški segregacijski re-
žim, kaj pomeni vmešavanje velesil v notranji razvoj dežel Tretjega sveta, s kakšnimi težkoča-mi se morajo te dežele spopadati z gospodarskim bojkotom razvitega dela sveta.
Temeljno priporočilo, ki so ga sprejeli na posvetu, je bilo, da bi bilo treba potrojiti napore za povezavo in sodelovanje z državami v razvoju tudi pri sredstvih obveščanja. Sodelovanje naj bi kajpak bilo v znamenju največje enakopravnosti. Kričeče disproporce bo treba začeti odpravljati. Na svetu je danes okrog 800 milijonov televizijskih sprejemnikov, toda več kot 90 odstotkov aparatov je v razvitih deželah. V Aziji pride en televizijski sprejemnik na 50 prebivalcev, na afriški. celini pa na 500 (v ZDA na 2 prebivalca, v Evropi pa na 4).
Grozljiva neskladnost je razvidna tudi iz tega, da države v razvoju, v katerih je nekaj več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, sodelujejo v svetovni nakladi časopisov le v višini
14,4	odstotka. Nad 80 odstotkov novic, ki jih časopisi tiskajo po svetu, prihaja od petih velikih
tiskovnih agencij, ki imajo svoj sedež v razvitih deželah. Skratka, dogodkom v nerazvitih deželah posvečajo v razvitem delu sveta največ do 25 odstotkov poročil, od teh pa jih menda največ 5 odstotkov pride iz teh dežel.
Vzlic temu, so sklepali na posvetu v Santi Teresi di Gallura, pa obstaja kar bogata osnova za enakopravnejše sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi. Uspehi, ki so jih nerazvite dežele žele v zadnjih letih, so pri širjenju sredstev obveščanja vse prej kot majhni. Tem deželam bo treba nesebično pomagati, da bi storile še pomembnejše korake naprej.
S tem, so menili na posvetu, bomo nemalo pripomogli k odpravi »protislovij in neravnovesij« med razvitimi in nerazvitimi, vendar priporočamo, so pristavili, da bi proizvodnja dežel Tretjega sveta vsekakor ostala kar najbolj izvirna. Skratka, dejavniki v teh deželah ne bi smeli nasesti prigovorom predstavnikov razvitih, češ, pripravite gradivo po našem okusu, če želite uspeti.
S tega posveta pa velja omeniti še eno priporočilo; namreč, da stikov z nerazvitimi deželami ne bi smeli krepiti s stališča »pomoči«, pa tudi »solidarnosti« ne. To je premalo. Z njimi bi bilo treba razviti dejavnost »slonečo na skupnih interesih«. Pogosto so na posvetu omenjali konferenco UNESCO, ki je bila pred sedmimi leti v Beogradu in je obravnavala prav probleme informacij in komunikacij s Tretjim svetom. Bržčas obstaja poročilo UNESCO predstavnika Mac Brideja, ki je nazorna listina o tej problematiki.
MIRO KOCJAN
V priredbi ZSMS in Unije
Srečanje
narodnosti
Avstrije
Italije
in Madžarske
PIRAN — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Piran pripravlja v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke srečanje narodnosti Piran 87, ki bo od jutri do nedelje potekalo v hotelu Svoboda v Strunjanu. Srečanja se bodo udeležili predstavniki manjšin iz Avstrije, Italije in Madžarske.
Zbranim bodo na otvoritvi srečanja spregovorili predsednica piranske občinske skupščine TATJANA KOSOVEL, generalni konzul SFRJ v Trstu LIVIJ JAKOMIN, generalni konzul republike Italije v Kopru FELICE SCAUSO, senator KPI v italijanskem parlamentu STOJAN SPETIČ ter poslanec zelenih v avstrijskem parlamentu KAREL SMOLLE. Petkovo srečanje bo predvsem v duhu predstavitve problematike narodnosti.
V soboto bodo udeleženci srečanja v dveh delovnih skupinah spregovorili o problematiki šolstva in kulturni ustvarjalnosti narodnosti. V nedeljo pa bo osrednja točka pogovora izmenjava prostovoljcev v mednarodnih taborih.
Gostje si bodo med tridnevnim bivanjem ogledali portoroško igralnico in marino, Tartinijevo hišo v Piranu, v soboto zvečer pa bodo lahko prisluhnili koncertu Istranove. Predviden je tudi pogovor udeležencev z glavnimi uredniki sredstev javnega obveščanja na Obali.
—sk—
Claudio Tonel o \vashin”tonskem sporazumu
Deželna skupščina FJK včeraj odobrila tri zakonske osnutke
TRST — Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je na včerajšnji seji razpravljal in nato tudi odobril tri zakonske osnutke.
Prvi zadeva določila za preureditev deželnega aparata: odobrili so ga predstavniki vladne koalicije in Mešane skupine - II melone; Lista za Trst se je vzdržala, proti pa so glasovali zastopniki KPI, Proletarske demokracije, Furlanskega gibanja in misovcev.
Soglasno pa je bil sprejet zakonski osnutek o zaščiti kulture Romov, ki ga je vlada pred kratkim zavrnila zaradi nekaterih določil, ki jih je sedaj deželna skupščina spremenila.
Deželna skupščina je nato z večino glasov odobrila še zakonski osnutek, ki predvideva predpise za vinsko proizvodnjo (poročevalec zakona je bil demokristjan Comelli). Zakonski osnutek so odobrili predstavniki strank večine, Liste za Trst in Mešane skupine - II melone; proti so glasovali komunisti in Proletarska demokracija, medtem ko so se vzdržali predstavniki Furlanskega gibanja in misovske skupine.
Na začetku seje je predsedujoči podpredsednik skupščine Claudio Tonel spregovoril tudi o zgodovinskem dogodku, ko sta v torek voditelja obeh velesil SZ in ZDA v Washingtonu
Claudio Tonel
podpisala sporazum o odstranitvi ev-roizstrelkov iz Evrope. Tonel je ta dogodek označil kot prvi korak na poti novega zgodovinskega obdobja, ko bo utopija miru lahko postala realnost.
Biologi območja Alpe-Jadran o onesnaženju Tržaškega zaliva
TRST Včeraj so se v sejni dvorani deželnega odborništva za javna dela sestali slovenski, hrvaški in tržaški biologi. Razpravljali so o onesnaženosti severnega Jadrana in predvsem Tržaškega zaliva.
Srečanje spada v okvir programa Alpe-Jadran, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška, Furlanija-Julijska krajina in Veneto. Program predvideva skupno sodelovanje pri ugotavljanju onesnaženosti severnega Jadrana. Na včerajšnji seji so se dogovorili kakšne kriterije bodo pri-tem uporabljali. Kriteriji za ugotavljanje stopnje onesnaženosti, ki jih uporabljajo v Sloveniji so namreč povsem drugačni od kriterijev italijanskih biologov, za kar pa je predvsem krivo drugačno morsko dno. Morsko dno v Istri je predvsem skalnato, medtem ko je v Trstu in Gradežu večinoma peščeno. Zato so tudi kriteriji za ugotavljanje prosojnosti drugačni.
Včeraj so se tako domenili za skupen jezik v teh raziskavah. Opredelili so se za kriterije, ki jih uporablja Evropska gospodarska skupnost. Izide teh raziskav pa bo zbiral tržaški biološki observatorij, ki bo zbrane podatke objavil v brošuri. Tako bo lahko vsakdo vedel kakšno je zdravstveno stanje vode ob obali, v kateri se poleti kopamo, (zvo)
Drabosnjakovo kulturno izročilo vedno aktualno v koroški stvarnosti
CELOVEC, ŠT. PRIMOŽ — Koroški bukovnik Andrej Šuster Dra-bosnjak (1768-1825) je bil Linhartov sodobnik in to že marsikaj pove. Kot dramatik je Drabosnjak ob nemških predlogah samostojno prirejal svetopisemske igre, jih po bibličnih zgodbah čisto po svoje prikrajal domačim razmeram svoje ožje domovine ter jih presajal v domače okolje. Domače vzdušje je posebno močno podkrepil s svojo izvirno, živo domačo govorico. Priredil je po ljudskem izročilu šest svetopisemskih iger v rimanih verzih, od katerih so se v več rokopisih, žal, ohranile samo tri.
Eno izmed teh, Pastirsko ali Božično igro, smo gledali v torek v novi cerkvi v Št. Primožu na Koroškem. V vsem povedanem ne bi
bilo nič izjemnega, ko bi ne predstava padla na 8. december, dan, ko imajo koroški Slovenci že 25 let svoj tradicionalni gledališki dan. V vseh teh letih je namreč Krščanska kulturna zveza v Celovcu (skupaj z napori celovške Slovenske prosvetne zveze, ki prireja predstavo na prostem v poletnih mesecih) skrbela, da se med slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji nadaljuje kulturno gledališka tradicija, ki jo je začel prav Drabosnjak. Zato lahko rečemo, da je 8. december nekakšen nacionalni gledališki praznik, s katerim Slovenci v Avstriji v teh težkih časih potrjujejo sebi in izkazujejo navzven svojo ustvarjalnost in ži-vljenskost. Drugače si ne bi niti
mogli razlagati neverjetnega navala Korošcev z vseh predelov narodnostnega ozemlja v šentprimoš-ko cerkev. Že na torkovi popoldanski predstavi jih je bilo preko štiristo, prav toliko in še več na večerni, kar pomeni, da je mobilizacijska moč naših rojakov vedno učinkovita, kar se bo nemara izkazalo tudi prihodnjo soboto, ko bodo koroški Slovenci spet šli terjat pravico za dvojezično šolstvo na Dunaj.
Skratka: kot je bukovnik Drabosnjak pred dvesto leti utemeljeval slovensko kulturo, tako jo v njegovem imenu utemeljujejo potomci. Torkov gledališki praznik je pravšnji dokaz za to.
MARIJ ČUK
Od četrtka do četrtka
O grenkih priokusih
--------Stanislav Renko------
Takoj po izglasovanju v senatu prejšnjo nedeljo predloga za ponovno vključitev 30 milijard v finančni zakon za tri leta za potrebe ne samo naše manjšine, temveč tudi italijanske v Jugoslaviji, je senator Spetič izjavil: »Gre za zmago z grenkim priokusom.« Potrebe italijanske manjšine so bile namreč vključene na zahtevo demokristjanskih in misovskih senatorjev. Po poznejših razlagah našega senatorja gre za dvoumno razlago in da prvi obrok osmih milijard za prihodnje leto, ki bo na razpolago šele po najbrž kar dolgotrajnem postopku. Iz izjave SKGZ za naš dnevnik gre šele za »osnovo predvidenega kritja«, medtem ko SSk poudarja, da predlog Spetiča in drugih ni bil v celoti sprejet in nasprotuje uvajanju recipročnosti. (Vse to ob 40-Ietnici člena 6 republiške ustave.) Zato se postavljajo vprašanja, kot npr.: Bo odobreni izdatek rešil SSG? Bo pripomogel k odstranjevanju težav pri tedniku »Gospodarstvo«? Bo omogočil ponovno izhajanje ukinjenega mesečnika »Dan«? Z vsaj šestimi številkami letno? Možnost razočaranja je kar precejšnja -kot nas učijo dosedanje izkušnje.
In grenak priokus se spet pojavlja, če pomislimo na recipročnost, o kateri so v nedeljo pred glasovanjem govorili omenjeni senatorji. V našem dnevniku ni bilo nikoli v navadi sklicevanje recipročnosti. Če pa tokrat tako rekoč moramo to navado vsaj za trenutek opustiti, naj naštejemo samo nekaj podatkov. Predvsem omogočajo javna sredstva izhajanje na Reki in v Istri poleg dnevnika tudi ilustriranega tednika in literarnega mesečnika (La Voce del Popolo, Panorama in La Battana). In doslej še ni bilo slišati govoric o nevarnosti ukinitve zaradi finančnih težav, kot je bil ukinjen npr. naš »Dan«. Pa še marsikaj bi lahko našteli, kar bi grenak priokus opravičevalo tudi v tem »recipročnem« pogledu.
Tudi ugotovitve nedeljske opoldanske oddaje - vedno zelo poučne - radia Trst »A« »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji« z matičnim pisateljem Ivanom Bratkom povzroča grenak priokus. Govorilo se je o njegovi publikaciji SLOVENSKA DRUGAČNOST - OBRAČUN Z VIŠJIMI CILJI -MANJŠINE IN VEČINA (ZTT, Trst, 1987). Knjiga vsebuje ponatis njegovih znanih polemičnih člankov z jugoslovanskim diplomatom Dodikom, česar naši bralci verjetno še niso pozabili. Pred desetletji smo objavili Bratkov TUNEL o njegovem pobegu z osmimi tovariši iz Gonarsa k primorskim partizanom v poletju 1942. Kot smo večkrat pisali o februarskem pokolu 48 gojencev partijske šole v Cerknem 1944, smo omenili, da je tragedijo sodoživljal tudi njen ravnatelj Ivan Bratko. Zato je razumljivo, da je - kot je napisal v uvodu - »prepotoval zamejstvo podolgem in počez in mno-gič v živo začutil, kako tamkaj utripa sodobno življenje... zapisal marsikaj, kar sem dognal na številnih kratkih potovanjih, nekakšnih ad hoc raziskavah... v Trstu in Gorici, na Krasu, v slovenski Benečiji...«. Lansko jesen je bil nekega dne dopoldne pri Viljemu Černu v Brdu, opoldne na razstavi o kamnolomih v Nabrežini, proti večeru pa se je sprehajal že v Barkovljah. Koliko zamejskih in matičnih izobražencev se ravna po njegovem zgledu? Že odgovor na to vprašanje vzbuja
grenak priokus, ki se ponovi ob odgovoru na vprašanje, ki sledi - kot smo v nedeljo slišali - iz naslova zadnjega poglavja njegove knjige: »Polemika je opravila svoje, zdaj je na vrsti praksa«.
Praksa je namreč pokazala, kot smo prejšnji četrtek omenili, da je prenatrpanost programa decembrskega obiska predsednika zvezne vlade matične države v Rimu onemogočila sprejem naše delegacije. Po preloženem obisku, najbrž na januar, pa je sprejem določen izven obiska v Beogradu - cel mesec pred njim. No, to izločevanje sprejema iz rimskega obiska v Beograd pa ne bi nikakor smelo pomeniti, da gre za premik vprašanja o neizvajanju določil osimske pogodbe glede naše skupnosti na stranski tir. Saj obvezujeta naši matični SER Jugoslavijo in SR Slovenijo predvsem njeni ustavi.
V »Osnovnih načelih« zvezne ustave SER Jugoslavije iz leta 1974 je namreč napisano, da se »SFRJ zavzema za spoštovanje pravic narodnih manjšin skupaj s pravicami dela narodov Jugoslavije, ki živijo v drugih državah kot narodne manjšine«. - Člen 2 ustave SR Slovenije pa vsebuje tudi naslednjo določbo: »V SR Sloveniji delovni ljudje in občani izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini«. (Gl. str. 9 in 489 knjige »USTAV SFRJ - USTAVI REPUBLIKA I POKRAJINA, Izd. Pred. - PROSVETA«, Beograd, 1974.) Zato vzroka za grenkobo ne bi smelo biti.
Glede vesti o prenehanju delovanja nekaterih italijanskih manjšinskih organizacij v Jugoslaviji zaradi pomanjkanja dotacij iz javnih sredstev, pa je seveda znano, da slovenske organizacije v Italiji ne bi nikoli niti obstajale, če bi se zanašale na javna sredstva. Ravno narobe! Dogajalo se je in se še vedno zgodi, da se je s pomočjo javnih sredstev obstoj in delo naših organizacij - posredno in tudi neposredno - celo preprečevalo. Saj je znano - tudi ob septembrski »radunaški« histeriji se je pokazalo -katere protislovenske organizacije prejemajo podporo iz javnih sredstev. Najbolj tragično pa je dejstvo, da se z javnimi sredstvi še vedno raznarodujejo slovenski otroci v videmski pokrajini. - To pa seveda ne pomeni, da ob tisti vesti o italijanski manjšini v Jugoslaviji ne gre za »grenak priokus«.
Sicer pa bi o takih in podobnih priokusih govorili lahko tudi ob pomanjkanju primerjav jugoslovanskih -stavke itd. - težav z italijanskimi. Najnovejši primer so med drugim dolgovi »Montedisona«, drugega največjega zasebnega podjetja v Italiji (po Fiat), ki so najmanj štiri krat večji kot vse izgube vseh podjetij v Jugoslaviji v prvih devetih mesecih letošnjega leta, kot izhaja iz poročila v nedeljo, 6. t. m., v našem dnevniku in iz poročil v dnevnikih La Repubblica, LVni-ta, La Stampa in tudi II Piccolo v dneh 27. novembra in 4. ter 5. decembra t.l. Toda take grenkobe ne spadajo več med poglavitne obravnave ob četrtkih. Saj je v vseh dneh tedna dovolj priložnosti za poročila o mafiji, sojenju bivšemu demokristjanskemu predsedniku IRI, največjega državnega podjetja itd. itd. s poučnimi primerjavami vred.
V koprski luki se je letos povečal pretovor kontejnerjev
KOPER — Po nekaj letih mirovanja se je letos v koprski luki povečal pretovor kontejnerjev. V prvih desetih mesecih je bilo namreč pretovorjenih 54.400 kontejnerjev, kar je za 13 tisoč kontejnerjev več od pretovora v istem obdobju lani. Na največjem in najsodobnejšem kontejnerskem terminalu v Jugoslaviji načrtujejo, da bo letošnji izkupiček okrog 72 tisoč kontejnerjev, to se pravi 20 tisoč več od lani.
Na posnetku: kontejnerski terminal v koprski luki z zmogljivostjo pretovora 120 tisoč kontejnerjev letno (tekst in slika Zoran Vlajič)
SSk se že pripravlja na volitve 20. t. m. manifestacija v Gorici
TRST — SSk je začela s pripravami na spomladanske volitve, ki bodo zajele deželni svet, pokrajinska sveta v Trstu in Gorici, občinske svete v Trstu in nekaterih drugih občinah v deželi ter krajevne sosvete v tržaški občini. To bo spričo letošnje zaostritve protislovenske kampanje pomembna preizkušnja za vso slovensko narodnostno skupnost.
Tako je zapisano v tiskovnem poročilu, v katerem je nadalje rečeno, da bo 9. januarja zasedal strankin deželni svet, ki bo izdelal volilno in programsko izhodišče za delo v volilni kampanji za obnovitev deželnega sveta FJK. Do konca januarja pa bo stekla akcija za iskanje in preverjanje možnih kandidatov. Strankino glasilo bo v prihodnjem obdobju izhajalo na deželni ravni in pogosteje.
Strankini kongresi nadaljuje tiskovno poročilo — bodo jeseni prihodnje
leto.
V nedeljo, 20. decembra, popoldne pa bo deželna SSk priredila v Gorici proslavo s kulturnimi in političnimi točkami ob 40-letnici samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji in 25-letnici osnovanja SSk.
Andrej Bratuž — je še rečeno v poročilu — je poročal o sestanku strank, ki sestavljajo evropsko manjšinsko listo v Italiji, deželni predsednik Marjan Terpin pa je poročal o udeležbi zastopstva SSk na 35. kongresu Južnotirolske ljudske stranke v Meranu; poročal je tudi o pomembni slovesnosti v Ukvah in Žabnicah. Deželni svetovalec Drago Štoka je poudaril pomen popravka, ki ga je uspel vnesti v besedilo osnutka deželnega zakona o preustroju deželnih uradov in ustanov. Popravek jamči za dolžno skrb, ki jo mora imeti tiskovni urad deželnega odbora za sredstva množičnega obveščanja v slovenskem jeziku.
Na seji deželnega tajništva SSk so ponovno izrazili solidarnost s koroškimi Slovenci, ki se borijo za svoje pravice na šolskem področju. Solidarnost je SSk izrazila tudi z obiskom, ki ga je pred dnevi opravila v Celovcu njena delegacija in ki jo je vodil deželni predsednik Marjan Terpin. Predstavnike SSk so na sedežu NSKS sprejeli predsednik Matevž Grilc, podpredsednik Janko Urank, Borut Sommeregger in urednik Našega tednika Janko Kulmesch. SSk bo solidarnost koroškim Slovencem izpričala tudi s prisotnostjo na veliki manifestaciji, ki bo 19. t. m. na Dunaju. Na to problematiko bo stranka skušala opozoriti tudi širšo javnost pri nas — je še zapisano v tiskovni noti.
Ferdo Godina in Ive Šubic v knjižnici v Sezam
SEŽANA — Ob izteku letošnjega leta je Kosovelova knjižnica pripravila za svoje bralce še en zanimiv kulturni večer. Jutri, 11. 12., ob 18. uri bo otvoritev literarne razstave priljubljenega pisatelja in publicista Ferda Godine ob njegovi 75-letnici. Pisatelj Ferdo Godina si je s svojimi knjigami, kot so Bele tulpike, Preproste zgodbe, Dajmo živeti tudi drugim, Zaklenjeni dom, Jezdec brez konja in še celo vrsto drugih, pridobil širok krog bralcev. Prav tako pa Ferda Godina poznajo mladi bralci po knjigah: Zmaj v oknu, Ptice selivke, Žemlje, Na novo leto se ne smeš umiti itd. Literarno razstavo bomo obogatili z razstavo ilustracij Iva Šubica, ki je ilustriral tudi več Godinovih knjig.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 24. 12. 1987.
a. n.
Zakaj stavka v mestnem prevoznem podjetju
Storilnost ACT povečati brez krčenja delovnih mest
Ukrepi za ureditev nevzdržnega prometa v mestnem središču
Mestne oblasti so napovedale boj nediscipliniranim avtomobilistom
Stavka uslužbencev mestnega podjetja ACT je včeraj skoraj povsem ohromila javni prevoz, kar je ob močni burji in mrazu povzročilo prebivalstvu precejšnje težave, v prometu pa pravi kaos. Po podatkih vodstva podjetja je prekrižalo roke več kot 90 odstotkov šoferjev, tako da je v jutranjih urah krožilo 21 avtobusov, popoldne pa le 15.
Sindikati CGIL-CISL-UIL za prevoz so na popoldanski tiskovni konferenci obrazložili, zakaj so se odločili za stavko, čeprav so jo vsedržavni preklicali. Razlogov je več, povezani pa so z večjo storilnostjo in dopolnilno delovno pogodbo. Vodstvu podjetja očitajo, da še ni uresničilo načrta za bolj tekoč promet, čeprav ga pripravlja, v sodelovanju z Občino Trst, že dve leti. To »zunanje« izboljšanje pa je po mnenju sindikatov treba dopolniti z notranjo reorganizacijo dela in delovnih mest, vendar tako, da ostane sedanje število zaposlenih (okrog 1.100) nespremenjeno. Po izjavah sindikalistov pa kaže, da namerava vodstvo ACT ohraniti v svoji režiji le prevozno službo, popravila in upravna dela pa naj bi dalo v zakup zasebnikom. Sindikati računajo, da bi na ta način ostalo brez službe oziroma brez jamstev okrog 450 nameščencev. V tem okviru sindikati predlagajo, naj se razmerje med šoferji in drugim osebjem (delavci in uradniki) spremeni od sedanjega 2:1 na 1:1. Konkretno: število šoferjev naj bi od sedanjega 550 naraslo na 650, število preostalega osebja pa znižalo od sedanjega 578 na 400. To naj bi dosegli s predčasnimi upokojitvami, novo tehnologijo in prekvalifikacijo nekaterih profilov, kot so denimo bivši sprevodniki. Svoje predloge so sindikalisti pojasni-
li s številnimi primeri, ki dokazujejo, da se sindikalni spor lahko reši zadovoljivo in brez posebnih izdatkov. Zato sindikati ostro obsojajo zadržanje vodstva, ki ostaja gluho za njihove predloge in pozivajo vse javne uprave, naj posežejo, tako da prebivalstvu preprečijo nove težave. Za praznične dni so se sindikati odpovedali stavkam, napovedujejo pa jih že za prve dni januarja.
Na sliki: kaotični promet na tržaških ulicah.
Predstavniki ACI in ACT, poveljnik tržaških gasilcev ter odbornika Calan-druccio in Vattovani so v petek na tiskovni konferenci seznanili javnost s pogodbo, ki sta jo Občina in ACI sklenila pred kratkim. Od 14. decembra se bosta dvema »pajkoma«, s katerima trenutno razpolagajo tržaški mestni redarji, pridružila dva tovornjaka ACI, ki bosta v pomoč pri nelahkem opravilu preganjanja nediscipliniranih avtomobilistov. Dovolj bo že, da mestni redar voznike tovornjakov ACI opozori na nepravilno parkirani avtomobil, pa ga bodo odpeljali.
Ta sklep je bilo treba seveda pričakovati, saj je postal promet po tržaških ulicah skrajno kaotičen, skorajda nemogoč. Še zlasti sedaj, ko z izredno vnemo hitijo popravljati podcestno kanalizacijo; za preusmerjevanje avtomobilov pa ni dovolj mestnih redarjev, vrh vsega družba ACT na lastno pest »premika« avtobusne postaje. Predsednik ACI Alessandro Moncini se je za pogodbo odločil, ker ga je do tega privedel »čut odgovornosti« in se je »zavzel za pobudo, ki naj bi vzgojila ljudi in jih privedla do racionalne uporabe mesta in javnih prevoznih sredstev«. Že res, da bo tudi najbolj neustrašen voznik dvakrat premislil, preden bo svoje vozilo pustil na prepovedanem kraju, večina problemov, ki tarejo naše mesto, pa bo vendarle ostala. Število mestnih redarjev, ki pač skrbijo za red v prometu, je precej nizko (potrebovali bi jih 350, redno zaposlenih pa je le 270). Za nameček je razmerje med številom avtomobilov in številom parkirnih mest povsem neza-
dovoljivo slabo, tako da pride večkrat do nemajhnih težav. V tem smislu bodo v kratkem odprli parkirišče pri Sv. Ivanu (200 parkirnih mest), kmalu zatem bodo otvorili zasebni parkirišči na Trgu Belvedere (200 mest) in v Ulici Fabio Severo (330 mest), kasneje pa bo na vrsti bivši silos, v katerem bo našlo prostor približno 1000 avtomobilov. Poleg tega so se odločili, da bodo v kratkem ukinili prepoved parkiranja na nekaterih ulicah, predsednik ACT De Gavardo pa je nakazal možnost pogodbe med tržaškim prevoznim podjetjem in Državnimi železnicami za smotrno uporabo podzemeljskih predorov v našem mestu, tako da bi prišlo do ukinitve prometa na Nabrežju in v Starem mestu.
Zanimalo nas je, kaj o vsem tem mislijo ljudje, ki se dnevno srečujejo s prometnimi težavami, se pravi osebe, ki večji del svojega časa prebijejo na cesti. Štopili smo tako do simpatičnega parkiriščnega čuvaja, ki nas je toplo sprejel in nam takoj povedal, da je v Trstu odločno premalo parkirnih mest za tako visoko število vozil. »Stanje je neverjetno. Nemogoče je sploh kontrolirati promet; vrh tega so avtomobilisti karseda nedisciplinirani (večkrat nesramni), tako da bi bila za urejevanje prometa potrebna prava vojska mestnih redarjev.« Njegovo delo je res naporno in težavno, saj mora med drugim sam skrbeti za pravilno usmerjanje vozil v posamezne mestne ulice. S sklepom, ki so ga pred kratkem odobrili, se povsem strinja, po njegovem, »je prav, da se vsaj sku-
ša kaj storiti, avtomobilisti pa naj se ne pritožujejo. Sam sem namreč nekoč stal v vrsti in čakal na kos kruha, dandanes pa ljudje "čakajo" na parkirni prostor, pri tem pa se ne ozirajo na nikogar. Dobra rešitev bi bila, ko bi končno odobrili predlog, ki so ga pred časom predložili komunisti (prepoved parkiranja v mestu od 7. do 9. ure in od 14. do 16. ure), ali pa bi prepovedali promet v mestnem središču.«
Obrnili smo se do samih mestnih redarjev, ki se tudi strinjajo s pobudo. Eden od njih nam je povedal, da tudi po njegovem predstavlja bivši predlog komunistov dobro rešitev, v nasprotnem primeru bi lahko zaprli za promet Terezijansko četrt. »Ce bodo sodelovali tovornjaki ACI, je možno, da bo na vsakem sedel tudi mestni redar, pri tem pa se spet postavlja vprašanje pomanjkanja osebja,« nam je izjavil in med drugim pozitivno ocenil zamisel tržaškega podjetja ACT. Po mnenju njegovega kolege bi morali uvesti naprave, ki jih že uporabljajo v skoraj vseh evropskih državah, s katerimi blokirajo kolesa nepravilno parkiranih vozil. Lastniki se morajo nato obrniti na poveljstvo policije in plačati primerno globo, šele potem jim vrnejo avto (nediscipliniranim voznikom v Grčiji celo odnesejo evidenčne tablice). Nasplošno se vsi mestni redarji strinjajo s tem, da je ukrep koristen, in menijo, da bi bilo treba za izboljšanje prometnih razmer storiti kaj bolj učinkovitega, tudi avtomobilisti (malokateri se z novim ukrepom strinja) pa bi morali postati bolj vestni.
ALJOŠA GAŠPERLIN
Včeraj formalni začetek del za gradnjo novega stadiona
Z bagri (počasi) nad klavnico
podjetij CIET so začeli včeraj rušiti občinsko klavnico pri Sv. Soboti. Na tem območju bodo nato zgradili nov nogometni stadion. Dela so se začela le simbolično, saj je v klavnici še 130 glav živine, ki jih uvozniki niso hoteli prepeljati v začasno klavnico na pro-seški železniški postaji, ker menijo, da ta klavnica ni primerna za potrebe tržaškega tržišča z mesom. Poleg tega do roka, ki ga je Občina Trst določila za začetek del, niso še izpraznili vseh uradov, kar je tudi preprečilo dejanski začetek del.
Doslej ni še jasno, kdaj bodo lahko začeli bagri konzorcija CIET rušiti strukturo ob sedanjem stadionu Gre-zar s polno paro. Vse je odvisno od odstranitve živine s tega področja. Prav včeraj so se predstavniki klavcev, uvoznikov živine in grosistov sestali na prefekturi s podprefektom Vergonom, da bi poiskali primerno rešitev. Zaprtje klavnice, ki so ga odredile občinske oblasti, je močno prizadelo njene uporabnike. Le-ti zahtevajo, naj Občina Trst uredi drugo klavnico, šele zatem naj bi zapustili sedanjo strukturo pri Sv. Soboti. Klavci so medtem tudi včeraj stavkali. Sinoči so se nato ponovno zbrali na skupščini,
na kateri so razpravljali prav o svoji protestni akciji.
Občini pa se mudi z gradnjo stadiona. Sicer tvega, da ji bodo splavali po vodi nekateri neobhodno potrebni prispevki za kritje nemajhnih stroškov. Dela za gradnjo stadiona ima v zakupu družba Italposte, ki deluje v okviru IRI. Le-ta je oddala dela v podzakup drugim podjetjem, med katerimi so tudi štiri tržaška. Predsednik konzorcija CIET geom. Paolo elementi je včeraj omenil, da dela niso mogla še popolnoma začeti, ker so nekateri pro-
stori še zasedeni. Zato je CIET poslal na delo le nekaj manjših bagrov. Geometer je poudaril, da bi morali dokončati dela v roku 400 dni. To bo mogoče, a le če bodo lahko začeli resno z deli v teku enega tedna do desetih dni. Če bo prišlo do daljšega zastoja, bo moral konzorcij CIET dela prekiniti, s prekinitvijo pa bi po vsej verjetnosti presegli rok 400 dni, ki je bil določen za gradnjo stadiona, je opozoril geom. elementi.
Gradnja novega stadiona se skratka ni začela pod srečno zvezdo.
Umestitev deželnega odbora za prevoze
V Trstu so včeraj umestili deželni odbor za krajevne javne prevoze, ki so ga predvideli z deželnim zakonom št. 41 iz leta 1986. Upoštevajoč, da je vprašanje prevozov ključnega pomena v naši deželi, ki bi morala, kot vedno ponavljajo vsepovsod, izpolnjevati nekakšno funkcijo mostu med vzhodno in zahodno Evropo, in upoštevajoč, da je bila temu argumentu posvečena že marca meseca deželna konferenca, je do umestitve odbora prišlo s precejšnjo zamudo.
Na včerajšnji umestitveni seji, ki ji je predsedoval deželni odbornik za prevoze Giovanni Di Benedetto, je bila novemu odboru poverjena naloga, da prouči deželni dopolnjeni načrt za preosnovo in okrepitev deželnega prevoznega sistema, ki je bil izdelan prav na podlagi zaključkov marčnega kongresa. Odbor, ki ga sestavljajo univerzitetni izvedenci in predstavniki krajevnih uprav, sindikalnih organizacij in združenj prevoznikov, mora namreč o načrtu izreči, preden gre v odobritev deželne vlade.
Jutri na Pomorski postaji
Posvet Pokrajine o socialnem skrbstvu
Socialno skrbstvo je eno tistih družbenih področij, na katerem vlada velika zmeda tudi zato, ker je reforma vsedržavnega zakona o skrbstvu še vedno predmet obravnave na pristojnih forumih. Nekatere Dežele so vsebino novega zakona že sprejele, druge so vanj vključile nekaj posebnih postavk, vsekakor pa je nujno, da vse krajevne uprave zahtevajo njegovo čimprejšnjo odobritev.
Odborništvo za skrbstvo pri Pokrajini Trst je zato priredilo posvet, s katerim bo skušalo obrazložiti vsebino zakonske reforme, hkrati pa želi s posvetom spodbuditi krajevne upravitelje, da se skupno zavzamejo za novi zakon. Posvet bo v Kongresnem centru na Pomorski postaji jutri, 11. t. m., s pričetkom ob 16. uri. Uvodno poročilo bo imel predsednik Pokrajine Locchi, medtem ko bosta vprašanje temeljiteje poglobila posl. Silvia Costa in deželni odbornik za skrbstvo Mario Brancati.
• V nedeljo bodo slepci obhajali svoj praznik. Tržaška sekcija Zveze slepcev je za to priložnost organizirala prireditev, ki bo v dvorani ITIS, Ul. Pascoli 13, častni gost pa bo Mario Pardini. Člani kulturne skupine bodo recitirali, peli in igrali dela slepih avtorjev. Prireditev se bo začela ob 15.30.
Jubilej bodo proslavili v soboto pri Korošcih
Zbor Jadran iz Milj praznuje 10-letnico
Slovenci v miljski občini se pripravljajo na pomembno slavje. V soboto ob 20. uri bo namreč v Ljudskem domu pri Korošcih prireditev, na kateri bo domači zbor Jadran slavil 10-letnico svojega neprekinjenega delovanja.
Obletnica je resnično pomembna ne le za Slovence miljske občine, temveč za vse Slovence nasploh. Zato se nam je zdelo prav, da obiščemo sedež društva Slovencev miljske občine, kjer smo se zaustavili v pogovoru z nekaterimi člani društvenega odbora: Liljano Cač, Vesno Zahar, Marto Vodopivec in Kiljanom Ferlugo.
Najprej smo se seveda pogovorili o sobotnem večeru, na katerem bo imel zbor Jadran svoj prvi celovečerni koncert. Nastopil bo kar s 14 pesmimi raznih slovenskih skladateljev, z ljudskimi pesmimi in z eno italijansko pesmijo. Nastopilo bo okrog 40 pevcev, torej 10 več kot preteklo sezono, kar pomeni, da se je 10 mladih odločilo za sodelovanje v tem zboru, ki ga pridno vodi pevovodkinja Mirjana Bonin. Njena zasluga je, da se je prav v tem društvu ustanovila tudi posebna dekliška skupina, ki šteje 10 pevk in ki se bo prav na tem večeru tudi prvič predstavila z nekaj pesmimi. Nekatera od teh deklet pojejo tudi v zboru Jadran, tako da bodo na sobotni prireditvi skorajda ves večer na odru.
Proslava bo zelo pomembna. Zato so se pevci, so nam povedali odborniki (ki so seveda tudi sami pevci), vestno pripravljali že od septembra, medtem ko je dekliška skupina začela z vajami oktobra. Vaje so potekale redno in so trajale dve do tri ure.
»Vsako leto praznuje naš zbor svojo obletnico. Toda tokrat gre za deseto obletnico in tako bo naše praznovanje še slovesnejše. Upamo, da bomo dobro peli, da se bomo lepo predstavili našemu, pa tudi italijanskemu občinstvu, da bomo pokazali naš napredek, pa tudi voljo, da nadaljujemo z delom, da vztrajamo, da se izpopolnjujemo in da tudi v bodoče čimvečkrat nastopamo.«
Za to priložnost je društvo Slovencev miljske občine pripravilo posebno brošuro, ki bo izšla v slovenščini in italijanščini in ki je posvečena 10-letnici zbora jadran, pa tudi 96-letnici organiziranega zborovskega petja miljskih Slovencev. ■ Na naslovni strani je fotografija starega studenca pri Korošcih, raziskave, besedilo, slike, opremo in prevode pa so pripravili Liljana Čač, Kiljan Ferluga, Diego Kolarič, Marta Vodopivec, Korado Švab, Vesna Zahar ter Branko Žerjal, brošuro pa je založilo prav Društvo Slovencev miljske občine.
V brošuri, za katero je zbral in napisal gradivo Kiljan Ferluga, je 31 fotografij; največ teh je posvečenih prav zboru Jadran in njegovim nastopom, druge predstavljajo kraje, kjer se je včasih odvijala pevska dejavnost, to je v vaseh, ki so nekoč spadale, pod miljsko občino. Gradivo govori o začetkih delovanja pevskih zborov, torej o zgodovini zborovskega petja v miljski občini, v glavnem pa je posvečeno zboru Jadran ter njegovemu 10-letnemu delovanju. V brošuri je tudi zapisana kronika vseh 117 nastopov zbora z vsemi datumi in drugimi podatki.
»Gre za brošuro,« nam je dejal Kiljan Ferluga, »s katero se želimo predstaviti našim someščanom italijanske narodnosti, da nas bodo bolje spoznali, da bodo vedeli, da smo tu, da tu že od nekdaj živimo in da torej hočemo tudi naprej živeti kot enakopravni someščani. Saj nas sicer poznajo iz raznih prireditev, kot so razne spominske in uradne svečanosti, pa razni prazniki. Vendar se zbor tokrat predstavlja v luči svojega 10-letnega delovanja, istočasno pa prikazujemo tudi zgodovino naše pevske in tudi sicer kulturne ustvarjalnosti.«
Na sobotni prireditvi bodo podeljene tudi Gallusove značke in sicer bronaste, srebrne in zlate.
To bo priložnost, ki je Slovenci miljske občine ne bodo zamudili; je pa tudi priložnost, da se Slovenci iz ostalih krajev spoznajo z delovanjem društva Slovencev miljske občine in da na sobotnem večeru prisluhnejo lepemu petju zbora Jadran. (N. L.)
KPI obrazložila pobudo na tiskovni konferenci
Sklep o odstavitvi: priložnost za razjasnitev odnosov na Občini
Razmere na tržaški Občini so že take, da predstavljajo značilen primer krize demokratičnih institucij, o kateri je razpravljal in sklepal zadnji centralni komite KPI, ki se je zato zavzel za nujno reformo delovanja javnih ustanov na vseh ravneh. Tako vsekakor ni mogoče dalje, je poudaril včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ko je orisal položaj, ki je nastal v osrednji javni upravi našega mesta, in pobude, ki so jih komunisti sprožili, da bi spet usposobili občinsko upravo za delovanje v korist prebivalstva. Na tržaški Občini že dolgo namreč vlada mrtvilo, pravcata upravna paraliza, ker se stranke večinske koalicije, ki je prevzela upravo novembra lani, venomer razhajajo glede temeljnih vprašanj mesta, o katerih so vodile ves čas neuspešna »preverjanja«, tako da so skušala voditi Občino bolj tajništva strank kot pa pristojni občinski odbor.
Položaj se je še močno poslabšal, odkar so pred dvema mesecema socialisti in demokristjani zahtevali »izničenje« in torej odstop občinskega odbora in samega župana, kar sta pa Staffieri in Lista za Trst zavrnila. Od tedaj Staffierijev odbor pač životari brez večine in je prisiljen odlagati vse pomembnejše sklepe, kar je omrtvilo upravno delovanje in močno škoduje interesom mesta. Kot primer je Poli navedel že predolgo odlaganje odločitev glede imenovanja zastopnikov Občine v kar 34 javnih ustanov, sporno razmerje uprave z občinskim osebjem in poslabšane odnose s podjetjem za
plin, vodo in elektriko ACEGA. Take razmere so torej nevzdržne, je poudaril Poli, in so se zato komunisti odločili, da postavijo vprašanje odstavitve župana, najprej v obliki formalne zahteve, nato pa kot poseben predlog sklepa »po svetovalski pobudi«.
Tržaški občinski odbor bo zavzel stališče do svetovalskega osnutka sklepa za odstavitev župana Staffierija na svoji prihodnji seji v ponedeljek, 14. t. m. Tako je odbor pod predsedstvom podžupana Segheneja soglasno sklenil sinoči, potem ko mu je o zadevi poročal sam župan. Ker ni videti, kako bi se bilo mogoče izogniti razpravi o odstavitvi, bo odbor prihodnji ponedeljek po vsej verjetnosti sklical občinski svet na sejo s tem vprašanjem na dnevnem redu.
Glasovanje o odstavitvi bo torej nudilo priložnost za neizbežno razčišče-nje, je naglasil podnačelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Fausto Monfalcon. Predlog sklepa »po svetovalski pobudi«,' ki ga je podpisala tretjina članov skupščine, jemlje sedaj vsak izgovor odboru, ki je konec novembra zavrnil prejšnjo zahtevo (proti temu je KPI vložila priziv na Pokrajinski nadzorni odbor). Zato bi moral starejši odbornik De Gioia sklicati občinski svet, da razpravlja o odstavitvi, že 15. t. m. Glasovanje bo torej pokazalo, po mnenju KPI, če bodo stranke bivše koalicije, zlasti KD in PSI, dosledne v svojih prizadevanjih, da prisilijo Staffierija k umiku in prispevajo k minimalni učinkovitosti uprave do bližnjih volitev, ali pa pristajajo, v protislovju s svojo zahtevo po »izničenju«, na nadaljevanje stanja, ki je za mesto škodljivo, in bodo za to morale seveda prevzeti vso odgovornost pred javnim mnenjem, sta zaključila Poli in Monfalcon.
Danes v Tržaški trgovinski zbornici vsedržavno zasedanje Unioncamere
Predsedniki in drugi vodilni funkcionarji vseh italijanskih trgovinskih zbornic se bodo zbrali danes v Trstu na vsedržavnem zasedanju Unioncamere, ki bo v veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice z začetkom ob 16. uri. Po uvodnih besedah in pozdravih predsednika. Tržaške trgovinske zbornice Tombesija in deželnega predsednika Unioncamere Giusta bo imel glavno poročilo predsednik vsedržavne Unioncamere Bassetti.
Kultura, politika in morala v esejih Kmecla in Merkuja
Sinoči je bila v TK Galeriji svojevrstna predstavitev dveh avtorjev oziroma njunih zadnjih knjig. Lahko rečemo, da je bila to navzkrižna predstavitev, saj je Pavle Merku predstavil zbirko esejev Matjaža Kmecla, ki nosi naslov »Slovenska postna premišljevanja«, nakar je Kmecl predstavil Merkujeve eseje, zbrane pod naslovom »Pajčevina in kruh«.
Merku je nadvse pozitivno ocenil Kmeclova premišljevanja, ki so po njegovem dovršen skupek somernosti med vsebino in obliko. Zaustavil se je pri vsakem poglavju in ga okvirno obnovil, pri tem pa je poudaril, kako zna Kmecl kar enkratno izbrati in skovati nove in učinkovite izraze, ki jih ne vsebuje noben slovenski slovar ali pravopis. Vodilo Kmeclovih esejev je iskanje izhoda iz kompleksa majhnih in odrinjenih ljudi, kakršni smo Slovenci tostran in onstran meje.
Merkujeva knjiga »Pajčevina in kruh« je izšla pri ZTT v zbirki Slovenica. Iz Kmeclove ocene je mogoče razbrati, da avtor globoko in tehtno razmišlja o slovenskem narodnem vprašanju, odraža ljubezen do jezika in njegove čistosti, hkrati pa obsoja vsako obliko odkritega, pa tudi prikritega nacionalizma. Gre skratka za izpoved Slovenca, ki se je za slovenstvo zavestno odločil. Kmecl je ob priložnosti spomnil tudi na dve pomembni obletnici, ki ju Merku obhaja letos. Pred 40 leti se je namreč prvič predstavil kot skladatelj z uglasbitvijo Kosovelove Pesmi s Krasa, 20 let pa poteka od njegovih prvih spisov etnomuzikološke narave.
Na sliki: Kmecl (levo) in Merku med navzkrižno predstavitvijo.
Kljub pomembnim pomislekom in ugovorom
Javna predstavitev tez za bližnji kongres PSI
Deželni odbor FJK pristaja na vladni predlog za Aquilo
Deželna uprava je pripravljena finančno podpreti s svojimi rednimi sredstvi uresničitev tekstilne tovarne na območju, na katerem stoji naftna čistilnica Aguila, a to ob zavesti, da bi takšna rešitev zahtevala znantno večji finančni napor, kot ga lahko zagotovijo redni posegi. To je v bistvu odgovor deželnega odbora ministru za industrijo Battaglii, ki je v soboto predstavil delegaciji deželnih, sindikalnih in delavskih predstavnikov paket alternativnih predlogov za rešitev dolgotrajne krize v nekdanjem obratu Aguila, ki so jih na ponedeljkovi delavski skupščini v prostorih žaveljske rafinerije označili za nesprejemljive in izsilje-valne.
Deželni odbor se je včeraj namenoma zbral na izredni seji, da bi proučil ministrske predloge. Te predloge so na včerajšnji seji orisali deželni predsednik Biasutti, odbornik za industrijo Carbone ter odbornik za finance Rinaldi. Sam Biasutti se je nato v spremstvu odbornikov Carboneja, Rinaldija in Gonana se-
stal s sindikalnim predstavništvom ter mu orisal stališča deželne vlade. Potem ko je uvodoma izrazil zaskrbljenost za usodo delavcev žaveljske rafinerije, je poudaril, da predlog ministra za industrijo ne daje nobenega jamstva za zaposlitev brezposelnih delavcev.
Kar zadeva uresničitev novega tekstilnega obrata, je Dežela pripravljena zagotoviti finančna sredstva, čeprav gre v tem primeru za znatno večje vsote, kot jih normalno določa v podporo proizvodnih dejavnosti. Glede preosnove tržaškega naftnega pola pa je Dežela mnenja, da ga je mogoče uresničiti samo pod pogojem, da zagotovi zaposlitev večjega števila delavcev, kot pa predvideva ministrov predlog. Zato je treba to vprašanje reševati na vsedržavni ravni, tudi ker si Dežela ne more privoščiti, da bi nakazala toliko sredstev, kot jih predlaga minister Battaglia. V ta namen naj vlada izkoristi, kot je storila že v preteklosti, Rotacijski sklad za gospodarske pobude FRIE.
Socialisti za novo pot k razvoju
Pokrajinski kongres, ki ga je tržaška federacija sklicala za 16. in 17. januarja, bo predstavljal preokret v delovanju in političnih perspektivah krajevnih socialistov. To je vsaj namen pokrajinskega vodstva PSI, ki je sinoči predstavilo kongresne teze v konferenčni dvorani največjega mestnega hotela. Ne bo namreč šlo, kot mnogo-
krat v preteklosti, za rutinsko pregledovanje opravljenega dela, merjenje moči med notranjimi strujami in nakazovanje splošnih smernic za nadaljnje delovanje, ampak za shod, na katerem nameravajo tržaški socialisti soočati svoje predloge za novo pot razvoja mesta m pokrajine tudi z drugimi političnimi silami, v prizadevanju, da bi
zbrali nove sopotnike na poti v modernizacijo krajevne družbene stvarnosti.
Pokrajinski tajnik Seghene je uokviril priprave kongresa v sedanje izredno napete politične razmere na Tržaškem, nakar je predal besedo podtajnikom Coslovichu, Rossiniju in Perelliju, ki so obrazložili politični, družbenogospodarski in notranjeorganizacijski del Kongresnih tez. Vsi so v bistvu, ob opredeljevanju posameznih tez, poudarili, da mora kongres odpreti novo fazo v političnem udejstvovanju socialistov, ker se je izteklo težko obdobje graditve konsenza okrog reformističnih idej PSI in se je tudi končalo obdobje razkola, ki se je v mestu priče-los prihodom na politično prizorišče Liste za Trst.
V zaključkih je Seghene (v odgovor na pritožbo slovenskega člana) obravnaval tudi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, pri čemer je dejaf,' da ostaja med prvenstvenimi nalogami stranke, a da je treba najti nove pristope, da se bodo problemi zares rešili, ne pa ostajali na ravni načelnih zahtev, zato da bodo Slovenci lahko uživali tako raven zaščite, ki jim bo zagotavljala tvorno vlogo v splošnih prizadevanjih za skupen razvoj.
Na sliki: podtajnik Coslovich med posegom na sinočnji javni manifestaciji PSI.
Lažna kupca v draguljarni ukradla milijonska prstana
Okrogla miza o slovenski šoli in večjezični kulturi otrok
Slovenska osnovna šola pred večjezično kulturo otrok je naslov okrogle mize, ki jo danes ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu prireja Odbor za šolstvo pri Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi. Na okrogli mizi bodo s poročili sodelovali dr. Emidij Susič (Slovenska šola kot temelj narodnostne identitete Slovencev v Italiji: dosežki in pričakovanja), učiteljica Rosana Tul Wehren-fennig (Aspekti večjezičnosti v pedagoški praksi), prof. Vera Tuta Ban (Analiza jezikovnega stanja v našem okolju), učiteljica Sonja Sirk (Kateri viri znanja lahko zadostijo današnjim potrebam jezikovnega pouka dvojezičnih otrok) in prof. Silvo Fatur (Premislek o poteh k večji kakovosti slovenske šole). Sledila bo razprava.
■ Na Trbiški cesti v bližini odcepa za Bazovico se je sinoči nekaj pred 20. uro pripetila slikovita nesreča, ki je povzročila veliko gmotno škodo, ni pa imela hujših posledic za ljudi. Voznika audija in lancie prisma, 35-letni Ric-cardo Furlan z Repentabra 34/3 in 32-letni Claudio Liso iz Ul. Della Tesa 28, ter Furlanova 35-letna soproga Laura sq se le nekoliko potolkli.
Vse je kazalo, da bosta kupila zlato zapestnico, ko pa sta se s slabim izgovorom oddaljila iz draguljarne, je lastnica opazila, da sta ji zmanjkala dva prstana.
Mlada moška, ki sta verjetno jugoslovanska državljana, sta vstopila v trgovino »Preziosita« v Ul. Roma 17 okrog 16.30. Obnašala sta se kot dva navadna kupca. Zanimale so ju predvsem zlate zapestnice, ki so bile razstavljene v izložbi. Lastnica draguljarne, 56-letna Itala Melis iz Ul. Franca 16, jima je pokazala nekaj zapestnic, nakar sta se mladeniča začela pogajati o ceni. Eden od dveh je že potegnil iz žepa listnico in ženski napovedal, da bo plačal v markah. Tedaj mu je drugi pošepetal nekaj stavkov v slovenščini ali hrvaščini in ga očitno prepričal, da lahko odideta, ne da bi plačala. Prvi se je torej pri lastnici izgovoril, da se bosta vrnila pozneje, ker hočeta menjati denar. Da bi ženski dokazala, da sta v dobri veri, sta jo celo vprašala, kdaj zapira trgovino. Fanta sta bila že na cesti, ko je Melisova pospravila svoje dragocenosti. Tedaj pa je z grozo zapazila, da v izložbi manjkata dva zlata prstana z briljanti za skupno vrednost dveh milijonov lir.
Stekla je na cesto, da bi dohitela tatiča, ki sta bila že v Ul. Valdirivo in sta obračala proti Ul. Carducci. Na ulici je naletela tudi na redarja ter ga poprosila, naj ji pomaga. Le-ta pa ji ni bil v veliko pomoč, ker ga je bolel hrbet in torej ni mogel teči za njima. Ko so na telefonski klic lastnice prihiteli agenti letečega oddelka, sta bila
tatiča že daleč. Fanta sta stara približno dvajset let in sta oba visoke postave. Prvi ima kratke temne lase, modre oči in je na sebi imel črno usnjeno jopo, drugi pa je plavolas in je imel jopo iz blue-jeansa.
Delavki je stroj razmesaril roko
V Štivanski papirnici se je včeraj okrog 13. ure pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 37-letna delavka Paola Lazzari iz Tržiča, ki je tvegala izgubo desne roke. Lazzarije-va je oskrbovala stiskalnico celuloze. Ko je porivala celulozo proti valju, pa ji je desna roka nenadoma zdrknila pod valj, ki jo je potegnil naprej. Njeni kolegi so takoj odklopili stroj, vendar ji je valj medtem že skoraj popolnoma odtrgal roko. Rešilec papirnice je Lazzarijevo, ki je močno krvavela, prepeljal v tržiško bolnišnico, kjer so jo za silo obvezali in zaustavili krvavitev.
Zdravniki so ugotovili, da je bilo še mogoče rešiti roko, tako da jo rekonstruirajo. Podobne operacije pa opravljajo samo v štirih bolnišnicah severne Italije, najbližja od katerih je v Medeni. Tako so se torej postavili v stik s Prefekturo, ki je poskrbela za takojšen prevoz ranjenke. S helikopterjem so v dvajsetih minutah prispeli v Modeno, kjer so Lazzarijevo operirali že v popoldanskih urah. Ženska naj bi okrevala v 90 dneh.
Obisk kitajskega veleposlanika
Kitajskega veleposlanika Du Gonga, ki je pred dnevi že obiskal Jadranski zavod združenega sveta, kateremu je podaril dragoceno knjižno zbirko, je včeraj sprejel rektor tržaške Univerze prof. Fusaroli.
Uglednemu gostu je orisal plodno sodelovanje, ki veže tržaško Univerzo in nekatere kitajske šolske zavode, zlasti univerzi v Pekingu in Guangxi-ju. Izrazil je tudi željo, da bi se to sodelovanje še obogatilo. Prof. Fusaroli je kitajskemu veleposlaniku podaril izvod publikacije »Immaginario scien-tifico«, ki vsebuje raziskovalne in znanstvene značilnosti dežele Furlani-je-Julijske krajine.
Veleposlanika Du Gonga je sprejel tudi predsednik Dežele Biasutti. V prijateljskem pogovoru je Du Gong izrazil željo, da bi v kratkem prišlo do pobratenja med našo deželo in eno od številnih kitajskih provinc,, kar bi po njegovem mnenju še obogatilo obojestranske kulturne in gospodarske izmenjave.
Tudi tržaški župan Staffieri je sprejel uglednega gosta in se z njim zadržal v daljšem pogovoru. Omenil mu je nekoč pestro pomorsko trgovinsko izmenjavo med Trstom in raznimi kitajskimi pristanišči, ki se je s časom sicer zmanjšala, ohranja pa svoj vsestranski pomen. Du Gong se je, kot sicer vsi tujci, ki pridejo v Trst, čudil tukajšnji siloviti burji, duhovito pa je pristavil, da bo obisk na Tržaškem ohranil živo v spominu tudi zaradi tega tipičnega pojava.
Starko na ulici zadela srčna kap
Vsakodnevno nakupovanje je bilo včeraj usodno za 84-letno Antonio Marion iz Ul. Della Guardia 1. Starka se je zjutraj kot običajno odpravila s prijateljico v trgovino. Ker je bolehala na srcu in jo je včeraj zjutraj stiskalo v prsih, se je po nakupih napotila še v lekarno. Med potjo pa jo je v Ul. Del Bosco, v bližini hišne številke 12/c, nenadoma obšla slabost in se je zgrudila na tla.
Prijateljica ji je skušala pomagati, vendar so bila njena prizadevanja zaman. Niti zdravnik Rdečega križa ni mogel ničesar storiti. Žensko je namreč zadela srčna kap in ko je prispel zdravnik, je bila že mrtva.
10. 12. 1980	10. 12. 1987
Preteklo je sedem žalostnih let, odkar ni več med nami naša draga
Gizela Bucik
V spomin mož Rafko, sestra Olga, sinova in hčerka z družinami.
Trst, 10. decembra 1987
V	soboto nagraditev zmagovalcev fotografskega natečaja Foto Trst 80
V	soboto ob 19.30 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, svečan zaključek 5. Fotografskega natečaja FOTO TRST 80.
Letošnji natečaj je razširjen po teritorialnem obsegu, saj poleg fotoamaterjev iz Furlanije-Julijske krajine sodelujejo prvič tudi fotoamaterji iz cele Primorske. Dokaz, da je bila ta izbira dobra, je rekordno število vpisanih na natečaj, kar 86.
Natečaj se deli na dva dela: črno-bele slike in barvni diapozitivi. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Ljana Drašček, Nino Segulin, Pino Sfregola, Jani Toroš in Aljoša Žerjal, je imela res težko delo pri ocenjevanju 420 diapozitivov in 179 črno belik slih.
Končni izidi so vsekakor naslednji:
Črno-bele slike: 1. Federico Manna, 2. Claudio Urizzi, 3. Branko Lozar in Mario Pierro. Pohvale dobijo: Rafael Podobnik in Gino Morelli.
Barvni diapozitivi: 1. Furio Scrimali, 2. Žare Guzej in Giorgio Michelutti, 3. Viktor Selva. Pohvale dobijo: Fulvio Merlak, Marjan Bažato, Damjan Balbi, Marijan Slepčevič, Mladovan Marko, Alfredo Davoli in Rafael Podobnik.
Kot je razvidno iz rezultatov in tudi iz ostalih del, je bila kvaliteta letošnjega natečaja res dobra, tako da je spravila komisijo v zadrego ob izbiri, od tod tudi veliko število nagrajenih. Spodbudna je navzočnost mnogih zamejskih fotoamaterjev, še posebno pa so se izkazali člani fotokluba Nova Gorica, ki so odnesli kar eno drugo in dve tretji nagradi.
Miklavževanje v Gročani
Med redke pomembnejše dogodke iz Gročane prav gotovo spada lepa, čeprav skromna, vsekakor pa prisrčna nedeljska prireditev, ki jo je priredilo KD »Krasno polje« v sodelovanju z župnijo sv. Tomaža, ki je ena najstarejših župnij na Tržaškem. Društvo je namreč v nedeljo pripravilo miklavževanje za domače otroke. Nedeljski večer ni bil navadno miklavževanje, temveč lahko rečemo, da je bil kulturno-zabavni večer, zabaven posebno za otroke, ki so bili deležni kopice daril, kulturni pa za vse ostale vaščane Peska in Gročane, ki jih je bilo v lepem številu. Prireditev se je pričela s predvajanjem barvnih diapozitivov iz raznih krajev Slovenije, ki jih je prikazal in z besedo dopolnjeval Marijan Živic, župnik iz Bazovice. Sledil je nastop domačih osnovnošolcev, ki so lepo recitirali in zapeli nekaj pesmi, posebno o sv. Miklavžu. Na koncu pa je Miklavž obdaroval vse domače otroke in še nekatere odrasle, (mm)
V ponedeljek skupščina vaščanov Slivnega
Veliko število prebivalcev vasi Slivno je naslovilo na občinsko upravo dopis v zvezi s številnimi vprašanji, ki zadevajo to vas. Z namenom, da se pogovorimo o teh vprašanjih, sklicujeta župan in predsednik sveta krajevne skupnosti za Nabrežino Center, Slivno in Nabrežino-Sv. Križ skupščino prebivalstva, ki bo v prostorih osnovne šole v Slivnem v ponedeljek, 14. decembra 1987, ob 20. uri.
Nabrežinska občina išče pomožno osebje za dom za ostarele
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi kolokvija ter službenih potrdil za začasni sprejem v službo pomožnega osebja v Domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Potrebni rekviziti:
—	najnižja starost 18 let in najvišja 45, razen izjem, ki jih predvideva zakon;
—	italijansko državljanstvo;
—	diploma nižje srednje šole.
Interesenti morajo predložiti prošnjo na prostem papirju županstvu devinsko-nabrežinske občine — Protokol, soba štev. 15 — do 14. ure
12.	decembra 1987.
Prošnji morajo priložiti:
—	fotokopijo študijskega naslova;
—	potrdila o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah;
—	vse druge naslove, za katere kandidat misli, da bi mu lahko koristili.
Za dvig tukajšnjega razpisa se kandidati lahko obrnejo na vratarja telefonista v pritličju občinske palače — tel. štev. 200421.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	Domu J. Ukmarja v Skednju je do
13.	decembra odprta razstava MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 19. ure.
V	Domu A. Ukmar-Miro pri Domju
je odprta še jutri, 11. t. m„ razstava na temo TELO IN PROSTOR ljubljanskega fotografa Tomaža Lauka. Urnik od 17. do 19. ure.
Odbor za šolstvo SKGZ
vabi na okroglo mizo
SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA PRED VEČJEZIČNO KULTURO OTROK
ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu danes, 10. t. m., ob 17. uri.
SODELUJEJO: dr. Emidij Su-sič, učiteljica Rosana Tul-Weh-renfennig, prof. Vera Tuta-Ban, učiteljica Sonja Sirk in prof. Silvo Fatur.
razna obvestila
VZPI-ANPI Trst obvešča vse svoje sekcije, da bo vsakoletna družabna novoletna večerja z zabavo 19. t. m. ob 19.30 v prostorih menze Dispral-Domjo. Vabljeni so vsi člani, bivši aktivisti in deportiranci s svojci in prijatelji ter mladina. Rezervacije pri posameznih sekcijah najkasneje do 16. t. m. ali na našem uradu v Ul. Crispi 3, tel. 730306.
V šolski telovadnici osnovne šole K. Širok poteka vsako sredo ob 20. uri telovadba za odrasle. Vsi ex Donadoni se lahko prijavijo. Informacije v šoli od
10.30	do 10.50.
KD F. Venturini - silvestrovanje. Člani, javite se še danes, 10. t. m., popoldne na društvenem sedežu.
Zadruga NAŠ KRAS obvešča člane, da bo zadružna večerja jutri, 11. t. m., ob
20.30	v restavraciji-Križman v Repnu.
razne prireditve
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM v nedeljo, 20. t. m„ ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
Dom J. Ukmarja in KD 1. Grbec priredita v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju v nedeljo, 13, t. m., ob 15.30 KONCERT NABOŽNIH PESMI ZA SKLAD MITJA ČUK. _ Sodeljujejo: škedenjski mešani zbor ŽPZ in ženski oktet I. Grbec ter igralec Stane Raztresen. Vabljeni!
TPPZ P. Tomažič se bo jutri, 11. t. m., ob 17. uri odpeljal iz Bazovice z avtobusi v Maribor, kjer bo imel naslednji dan skupni koncert v mariborski dvorani s partizanskimi zbori Ljubljane, Maribora, Koroške in Trsta. Izvedel bo kantato Še pomnite tovariši skladatelja Jana Goloba, tekst K. D. Kajuh. Spremljal bo orkester Mariborske opere. V popoldanskih urah bo imel TPPZ samostojen koncert.
KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
vabi na
SLAVNOSTNI VEČER OB 50-LETNICI KULTURNO-GLASBENEGA DELOVANJA DRAGA ŽERJALA
ki bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1987/88
V sredo, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
PRO ARTE ENSEMBLE
IZ GRADCA Zbor in instrumenti Dirigent Karl Ernst Hoffman Na sporedu: Penderetski, Ko-pelet, Merku in Nieder.
Predprodaja vstopnic na GM, Ul. R. Manna 29' (v soboto zaprto), in v Pasaži Protti od jutri, 11. t. m.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
V	soboto ob 17. uri (red S) šesta pred-, stava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
V	nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri SIMFONIČNI KONCERT Orkestra gledališča Verdi, dirigent Kenneth Montgo-mery. Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Mozarta in Čajkovskega. ROSSET-TI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMI-CI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Fran-cesco Macedpnio.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 10. decembra
SMILJAN
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 11.29.
Jutri, PETEK, 11. decembra
DANJEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.07 najvišje 23 cm, ob 5.44 najnižje 8 cm, ob 10.33 najvišje 24 cm, ob 18.10 najnižje -44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,6 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb rahlo pada, veter 35 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 70 kilometrov na uro, vlaga 40-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alex Bullo, Paola Micol Benini, Roberta Costa, Valentina Tesse-ra, Gabriele Vitussi, Robert Mistero. UMRLI SO: 81-letna Albina Terčon por. Pellegrini, 79-letna Olga Dugulin, 61-let-ni Stanislao Scherlavai, 83-letni Frances-co Braico, 72-letni Alessandro Beltrami-ni, 75-letni Vittorio Bunz, 79-letni Attilio Tognon, 92-letna Maria Emilia Bernocco vd. Creazzo, 80-letni Francesco Martella-ni, 70-letni Ettore Bezzina, 66-letna Libe-ra Madotto, 77-letni Floriano Visnievic, 75-letni Renato luch, 55-letna Vanda Vilma Donda, 79-letna Livia Cusmin, 80-let-ni Tullio Russignaga, 83-letni Armando Dari, 53-letni Sergio Pavan, 75-letna Gi-nevra Monteduro, 83-letna Assunta Di Gennaro, 76-letna Carla Depolli, 76-letni Remigio Vascon, 76-letna Vida Martella-ni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7. decembra, do sobote, 12. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
mmjumme
DRUŠTVO
ZAMEJSKIH
LIKOVNIKOV
vabi na odprtje
članske razstave
jutri, 11. t. m., ob 19.30.
SODELUJE: MPZ PRIMOREC-TA-BOR.
V soboto, 12. t. m., ob 18.30 kabaret z ANDROM MERKUJEM;
v nedeljo, 13. t. m., ob 18.30 koncert tria: G. MARCOSSI (flavta), L. URBAN (klarinet), V. CESAR (fagot).
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA 1986, 100', r. John Huston, i. Donal McCann, Anjelica Huston.
EXCELSIOR I - 16.45, 22.15 Renegade, kom., It. 1987, r. E. B. Clucher; i. Ter-rence Hill, Ross Girotti.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Un tas-sinaro a New York, kom., It. 1987; r. A. Sordi; i. A. Sordi, D. De Luise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Frusta nera.
PENICE - 17.30, 22.15 I miei primi qu-aranfanni, kom., It. 1987, 100'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un pie-dipiatti a Beverly Hills IL, kom., ZDA 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Ed-die Murphy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 Uultimo im-peratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Voglia di mas-chio, porn.,.D □
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Le streg-he di Eastwick, fant., ZDA 1987, 108'; r. George Miller; i. Jack Nic-holson, Cher.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La mo-naca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odorisio; i. M. Roussel, A. Gassman,
□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 The Believers - I credenti del male, srh., ZDA 1987; r. J. Schlesin-ger; i. M. Sheen, H. Shaver.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 La pic-cola bottega degli orrori, fant., ZDA 1986, 93'; r. Frank Oz; i. Rick Moranis, Ellen Greene.
RADIO - 15.30, 21.30 Melissa, una donna in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih jutri, 11. t. m.: ob 18. uri za 1. b, 4. b, 3. a in 2. klasični licej; ob
19.30	za 2. b, 4. a, 3. klasični licej in 4. višjo gimnazijo.
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zofs z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2 po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 1. č, 2. in 3. geometrska, ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 4. in 5. geometrska, v torek, 15. t. m., ob 17. uri: 3. a, 3. b, 4. c in ob 18.30: 4. a, 4. b, 3. c, 5. a in 5. b.
čestitke
Na Kontovelu se danes sreča z Abrahamom GILKO PERINI. Še mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo družine Mislej in Peric.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
- prispevki_________________
Ob 7. obletnici smrti drage Gizele Bucik darujejo mož Rafko in otroci Saško, Marjan in Nadja z družinami 100.000 lir za operacijsko sobo kardiološkega oddelka Tržaške bolnišnice.
V isti namen daruje Olga Lakovič
50.000	lir v spomin na dragega moža Pina in sestro Gizelo.
Ob 1. obletnici smrti mame Justine in 3. obletnici smrti Maura Bogatca darujeta Nino in Pierina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Nade Kovačič darujejo Miro, Rita, Vida, Majda in Danilo 30.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Pepija Pavlice in ne Lupinca in na Karlo Švaro darujeta Slava in Franc Košuta 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir za stot. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
100.000	lir nagrade nudimo, komur najde ali pomaga najti mačka, ki se je pred nekaj dnevi izgubil blizu osnovne šole v Štandrežu. Star je dve leti, težak 6 kg,' ima črno dlako z belo liso na prsih in gobčku, dolge brke. Tel. 0481/20636.
PRODAM pokončen klavir za 1.000.000 lir. Tel. na št. 280633 v večernih urah.
PRODAM opel kadett GSI rdeče barve, prevoženih 30.000 km. Tel. 226517 ali 226609.
PRODAM renault 4 KL, letnik 1981. Tel. 220295 od 13. do 14. ure.
PRODAM motor BMW R80/7 cc 800, letnik 1979, prevoženih 32.000 km v .dobrem stanju. Tel. med 19. in 20. uro na št. 0481/882019.
UGODNO PRODAM zastavo 101, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti se lahko javijo na tel. št. 003866/61453 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
KD VESNA in ŠD MLADINA — upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo do 31. decembra 1987 pri hišniku doma.
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu prodaja čreva in začimbe za koline ter sprejema naročila za semenski krompir, tudi po tel. 0481/78072.
TAKOJ ZAPOSLIMO kleparja/inštalaterja, tudi mladega. Tel. na št. 744308 -Slobez.
URADNICA s 6-mesečno prakso išče primerno zaposlitev. Tel. 577904 ob uri kosila.
GOSTILNA VETO na Opčinah išče izkušeno natakarico s prakso. Javiti se osebno ali telefonsko na št. 211629.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka. Potrebna praksa ter znanje srbohrvaščine in nemščine ali angleščine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Praktična".
DRAGULJARNA MALALAN - Opčine obvešča cenjene stranke, da bo odprta v nedeljo, 13. in 20. t. m., ter v ponede-lejek, 14. in 21. t. m.
STAREJŠI UPOKOJENEC išče pošteno žensko za gospodinjstvo, Ul. Crispi 60, tel. 575436.
ZAPOSLIMO uradnico v jutranjih urah. Tel. 820190 — urnik trgovin.
BOŽIČNA DREVESCA - tudi s koreninami - dobite pri Saveriju Humarju, Rupa (Sovodnje), Štradalta. Tel. 0481/882354.
menjalnica
9.12.1987
Ameriški dolar............ 1210.—
Nemška marka ............... 734,50
Francoski frank............. 214,25
Holandski florint ........ 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............... 2190,—
Irski šterling............ 1920.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 910.—
Japonski jen......■........ 8.—
Švicarski frank ........... 897.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona ............ 186.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......‘....	8.—
Španska peseta ...;........ 10.—
Avstralski dolar .......... 800.—
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar................... 0,80
npSIjTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 D\«II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
VELIKO
BOŽIČNO
VARČEVANJE
1862-1987
POPUSTI
od 15% do 20%
plačilo v 12 mesečnih obrokih brez obresti PLETILNI, ŠIVALNI in UKALNI STROJI
jj^^j ^3^ | j™	Ul. U.^Foscolo 5 (ob Trgu Garibaldi)
obv. občim 12/11/87
utrinki iz nase preteklosti
boriš kuret
sklad mitja čuk
jelka cvclbar
0 spretnih, a nesrečnih tatovih
Za 30.700 kron znamk ukradenih. Tatovi na poštnem uradu. V nedeljo zvečer so gospoda neznani veletatovi počastili se svojim obiskom poštne urade, ki se nahajajo v borzni palači. V istem uradu se nahajati dve blagajni in tatovi so prevrtali obe, eno na vrhu, a drugo na vrhu in na strani. A njih trud je bil brezuspešen, kajti obe blagajni sta bili popolnoma prazni. Za tem so tatovi obrnili svojo pozornost neki železni škatlji, ki je bila sicer zaklenjena, ali ključ je bil v ključavnici. V tej škatli so našli 150 kron denarja, ki so ga, seveda, vzeli seboj. A niso vzeli le teh 150 kron denarja, marveč iz raznih predalov raznih pisalnih miz so podbrali znamk za nič manje nego 30.700 kron. Ukradene znamke so največ po 30, 35, 40, 50, 60 in 72 stotink.
Med ljudstvom se je včeraj govorilo, da so se bili ti tatovi preoblekli kakor poštni uslužbenci, da so imeli seboj ključe urada in da so, odhajaje po izvršeni tatvini, govorili z redarji prav pred uradom. A to ni res. Tatovi so šli v urad skozi stranišče, ki se nahaja v veži borzne palače. V tej veži se nahajati dve stranišči: eno imajo na razpolago razne tvrdke v bližini, a drugo, ki meji s prvim, je za poštni urad. Stranišči deli eno od drugega le lesene stena. Tatovi so prišli najprej v prvo imenovano stranišče, od katerega so imeli ključ, a iz prvega stranišča so preko stene preplezali v drugo. Od tu so prišli potem v urad ne posebno lahkim načinom. Od te strani je bil urad zaprt z močnimi vratmi, ki so bila zaprta od notranje strani s ključem in poleg tega še s šestimi zapahi. Tatovi so pa vrata jednostavno sneli s tečajev ter jih podrli na tla.
Beleženja vredno je dejstvo, da bi se bilo tatove lahko zasačilo, a da se to ni storilo le zbog neskrbnosti dveh poštnih uradnikov. Redar Kirin je bil namreč v nedeljo zvečer okolu 9. ure in pol zapazil, da so luknjice, ki so prirejene v vrata urada v svrho, da redarji lahko po noči pogledajo v urad, da so bile torej te luknjice od znotraj pokrite z neko zeleno cunjo. Kirin je takoj obvestil nadzornika redarstvene stražnice v ulici dei Rettori, a ta je telefoniral na glavno pošto. Vsled tega so z glavne pošte poslali na lice mesta dva poštna oficijala s ključi poštnega urada v borznej palači. Prišedša do borzne palače, kjer sta pred uradom stala dva redarja, sta poštna uradnika skušala odpreti urad, a pri tem sta zapazila, da sta se bila zmotla ko sta jemala
ključe in da nista vzela pravih. Mesto, da bi se bila vrnila po prave ključe, sta pa izjavila, da tega ni treba, ker saj je vse popolnoma zaprto. Na redarjevo opazko, zakaj da so pa luknjice v vratih pokrite od znotraj, sta dejala, da najbrž ni dotični poštni uslužbenec, ko je zapiral urad, odmaknil zavese.
* * *
Včeraj popoldne so našli na okradenem poštnem uradu, in sicer v drvarnici, velik sveder, katerega so rabili tatovi pri vrtanju blagajn. Kakor se vidi so se tatovi najbrž preplačil, ko je začel redar vohati pri vratih, in so pustili sveder-na licu mesta ter odšli eden po eden iz veže borzne palače, ki pa ima dva uhoda: enega v ulici del Canal piccolo, druzega v ulici della Borsa. Redar Kirin je bil v ulici del Canal piccolo; oni so torej odšli na ulico della Borsa.
(Edinost, z dne 3. 5. 1905)
Tatovi znamk aretovani? Sinoči se je širila po mestu govorica, da je policija aretovala one tatove, ki so minolo nedeljo ukradli na poštnem uradu v borznej palači za 30r700 kron znamk. Mi ne vemo, če je to res. — Vemo pa, da so redarji pri sv. Jakobu aretovali nekega mladega človeka, pri katerem so našli mnogo znamk. Tega človeka so potem odvedli na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga zasliševali več ur. Slednjič so ga — trdno uklenjenega — odvedli v zapore v ulici Tigor.
oooooooooooooooo Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Šiite na porcelanastili ploščati za spomenik
Najnižje konkurenčne cene.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Ko otrok odraste v mladostnika
Da je obdobje adolescence težavno, vedo povedati vsi starši, ki imajo otroke na tej stopnji razvoja. Doživljanje in ravnanje mladostnika se ločuje od osebka do osebka. Vendar so vsem določene značilnosti skupne. Med ostalimi faktorji jih narekujejo telesne spremembe, ki jih povzroča rast, in duševni odsevi na te spremembe. Obdobje adolescence traja približno od 11. do 23. leta, s tem, da v njem ločujemo različne faze: do štirinajstega leta predadolescenco ali predpuber-teto, do 18. leta zgodnjo adolescenco ali puberteto, do 23. leta pozno adolescenco. Jasno je, da se te starostne meje pomaknejo pri posameznikih za kako leto v več ali manj.
Krize, ki so značilne za adolescentno obdobje, spravljajo velikokrat starše ob živce. Temu bi se morali izogibati, kajti bolj koristijo svojemu otroku, če ostanejo strpni in mirni. Njegove krize so namreč prehodnega značaja in popolnoma normalne v razvoju. Neprimerne in preburne reakcije okolja na njegove notranje in zunanje viharje mu lahko zmanjšajo lastno obrambno moč, sposobnost za prilagajanje, poostrijo samo krizo in ga delajo nesamozavestnega in nezaupljivega. Starši naj sicer ne bodo brezbrižni, vendar naj se obnašajo tako, da bodo svojemu otroku v oporo. Tudi če njegovih doživljanj ne razumejo popolnoma, naj ne vrtajo v njega z vprašanji. Mladostnik mora začutiti, da ga sprejemajo, ne glede na to, kaj se z njim trenutno dogaja; le tedaj se bo sam obrnil k njim in se naslonil nanje.
Bolj kot vsiljeno pomoč staršev potrebuje namreč mladostnik v svojih viharjih časa in možnost, da si sam poišče pot iz stiske. Ta možnost je mnogo večja, če se med domačimi počuti varne-ga.
Ce je torej mladostniško obdobje že samo zase dovolj komplicirano, je še težje dostopno staršem, ki imajo prizadetega otroka.
To so otroci, ki navadno potrebujejo nenehno varstvo in nadzorstvo, čeprav že stopajo v svet odraslih. Starše še intenzivneje begajo nekatera vprašanja: kako bodo tega otroka, ki je že odrasel ali na poti k odraslosti, sprejeli ljudje, ko pa po svoji zrelosti ne dosega odraslih? Kako naj urejujem svoje lastno življenje, ko pa moram nenehno skrbeti za življenjsko srečo tega svojega otroka? Kako naj ga aktivno vključim v družinsko življenje? Kaj naj napravim, da bo tudi on imel prijatelje in zanimanje za nova življenjska področja? Kako naj ga odvadim razvad, ki so zrasle z njim? Kako naj rešujem spolne probleme, če se bodo pojavili? Kaj bo, ko ne bomo mogli več skrbeti zanj, ko bo nastopila starost, bolezen ali smrt?
V knjižici z naslovom Ko otrok odraste v mladostnika, ki jo je pred leti izdalo Društvo za pomoč duševno nerazvitim osebam Slovenije, sku-
šajo strokovnjaki iz ZDA svetovati staršem ob teh problemih.
Seveda ni knjižica nikakršen hokus-pokus, ki bi starše od.danes na jutri razbremenili, vendar jim je lahko v veliko pomoč.
Vseskozi se morajo starši zavedati, da je njihov otrok samostojno oblikovana osebnost. Kajti, čeprav je prizadet in se stopnja duševne prizadetosti v življenju komaj kaj spreminja, je kot vsakdo ižmed nas v mejah svojih zmogljivosti sposoben učenja in usposabljanja. Tudi prizadet otrok ni torej izvzet.
Čeprav so prizadete njegove duševne sposobnosti, se njegove človeške želje in potrebe'bistveno ne razlikujejo od zdravega mladostnika. Prizadeti otroci nikakor niso zaostali: oni počasi dojemajo, nikdar pa ne bodo dosegli stopnje svojih zdravih vrstnikov zato je razpravljanje o zaostalosti odveč. Največkrat je nesmiselno, da jih učimo črkovati, pisati svoje ime, kajti kljub vsemu še vedno ne bodo sposobni učenja, kakršno nam nudi redna šola. Koristneje bo zanje, če se poglobimo v vprašanje, kaj je tak otrok zmožen delati in kaj ga dela zadovoljnega.
Torej ni pomembno, kaj ima, pač pa kaj bo delal s tem, kar ima. Tudi prizadet otrok je namreč celovita osebnost, čeprav je na nekaterih področjih omejena. Le čas, vztrajanje in ponavljanje pa mu bodo omogočili korak naprej in večje možnosti, da se bo znašel v vsakodnevnem življenju.
današnji televizijski in radijski sporedi
\jSZ	i
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto ... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Risanka
16.50	Nadaljevanka: Sandokan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film Pis-taaaa! Arriva il gatto delle nevi (kom., ZDA 1972, r. Norman To-kar, i. Dean Jones, Nancy Olson)
22.00	Fantastični večer (2. del)
22.35	Dnevnik
22.45	Dokumentarec: Hektar življenja
23.30	Dok.: Rimski vodnjaki - filmska interpretacija istoimenske Res-pighijeve skladbe
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2	|
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobraževalna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Danes šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: 11 dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Llsola del tesoro
22.10	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.20	Športna rubrika: Eurogol
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Šport: košarka, Tracer-Nashua 0.25 Film: L'ussaro fantasma (fant., Fr.
1952, r. Maurice Cloche, i. Jean Pierre Aumont, Virginia Keley)
rai a
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: Discoestate '87
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.35	Deželna oddaja: Poizkus Trst
20.05	Dokumentarec: Nove meje znanosti
20.30	Film: L arte di amare (kom., ZDA 1965, r. Norman Jewison, i. James Garner, Dick Van Dyke, 1. del)
21.20	Dnevnik - nocoj
21.25	Film: L'arte di amare (2. del)
22.10	Dokumentarec: Roma, un impero in restauro
23.05	Dokumentarec: La macchina del tempo
23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Deželne vesti
P fr RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Samo Vremšak, kulturna dediščina -Pivsko posodje od Barjanca do nas, Med tapiserijami in tapetami na Ptujskem gradu
11.00	Matineja. Film: Mož, ki je ubil Libertyja Walancea
16.15	Videostrani
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Otroška oddaja: Piko dinozaver (Leopold Suhadolčan)
17.40	Pisma iz TV klobuka
18.25	Aktualna oddaja: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Gosta Berling (6. in zadnji del)
22.10	Dnevnik
22.25	Kratki film: Zeleni žarek upanja
22.30	Aktualno: Manjšine, bogastvo Evrope - Katalonci
23.10	Videostrani
TV Koper
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Malombra
16.15	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Pred pokrajinskim kongresom tržaških socialistov GORICA — O univerzi v Gorici PORDENON — Simpozij o otroštvu TRST — Nova premiera v gledališču La Contrada
TRST — V Tržaški knjigarni navzkrižno srečanje Kmecl-Merku
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: I ragazzi di cellu-loide (r. Sergio Solima, i. Massi-mo Ranieri, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Športna rubrika: Eurogol
22.15	Film: Villa Paradiso (dram., r. G. Lindblom, i. B. Valberg)
M
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Due per la strada (kom., ZDA 1967, r. Stanley Donen, i. Aud-rey Hepburn, Albert Finney)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co Webster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Due mariti per volta (kom., VB 1962, r.
Ralph Thomas, i. Michael Craig)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vir cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Al vin show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Casta e pura (kom., It. 1981, r. Salva-tore Samperi, i. Laura Antonelli, Fernando Rey)
22.15	Film: 11 romanzo di un ladro di cavalli (pust., It. 1973, r. Fedor Han-zekovic, i. Yul Bryn-ner, Eli Wallach, Jane Birkin)
0.15 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.05 Il Santo
f|) ITALIA1_____________
8.30 Nan.: L uomo da sei milioni di dollari, 9.20
VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-cp Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Aktualno: Fac-simile
23.20	Dok.: Fish Eye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 0.50 Buffalo Bill,
1.20	Sembra facile, 1.50 Ai confini della realta
? TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film:- Sette volontari del Texas (vestern, ZDA 1968, r. William Hale, i. James Caan, Michael Sarrazin)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
0.30 Šport: košarka A2, Se-bastiano Rieti-Segaf-redo Gorizia 1.00 Nan.: Mod Sguad
P t TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nad.: L'Andreana
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del);
12.00	Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (54. nad.);
15.10	Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Bolgarski komorni zbor Plovdiv; 18.00 Četrtkova srečanja: Begunci s soške fronte; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14,00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska igra; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Glasbene šole; 14.45 Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Milana Ferleža; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Glasba starih mojstrov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem;
18.30	S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'A-guilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade; 18.33 Zabavna glasba; 19.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 16.30 Za filateliste; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja SDGZ za obrtnike, nato Nočna glasba.
Skorajšnje odprtje fakultet v Gorici
Začasno naj bi se akademski pouk vršil v stavbi zavoda Contavalle
Film Meld v Kulturnem domu
Melodrama Alaina Resnaisa o strastni ljubezni in usodi
O univerzi v Gorici pišemo in govorimo že več časa. Pravzaprav ne gre za samostojno univerzo, marveč samo za odprtje nekaterih fakultet ter visokih šol. Prvi dve bosta delovali v Gorici v sklopu Tržaške univerze. Najnovejši zakoni pa dopuščajo, da tako Tržaška kot Videmska univerza lahko odprejo fakultete tudi na goriškem oziroma Pordenonskem. Zaradi tega si nekateri želijo, da bi na Goriškem odprli fakultete Videmske univerze.
O perspektivah visokošolskega študija v Gorici bo govor na javnem sestanku, ki ga priredi v ponedeljek, 14. decembra, ob 17. uri krožek Frontiera aperta. Ta bo na Trgovinski zbornici.
Govorila bosta rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli ter predsednik Goriškega konzorcija za visokošolske študije Michele Martina. Zaželena je razprava, ki jo bo vodil deželni odbornik Mario Brancati.
V zvezi s tem lahko omenimo, da nameravajo prvo visoko šolo, tisto za proračunske izvedence, odpreti že v prihodnjem akademskem letu. Bila bi dveletna. Vsako leto naj bi vanjo sprejeli le 30 slušateljev.
Že več časa je v Gorici govor o tem, > da bi za potrebe fakultet uporabili sedanjo stavbo semenišča v Ulici Alvia-no. To tudi zaradi tega, ker nameravajo šolanje urejevati po anglosaškem sistemu collegejev. Vendar, dokler bodo tam slovenske srednje šole, stavbe ni mogoče uporabljati. Drugi menijo, da bi bilo prav uporabiti stavbo v ožjem mestnem središču. V poštev naj
bi prišla stavba nekdanje bolnišnice v Ulici Diaz (nekoč Alvarez). Seveda bi bilo treba to stavbo popolnoma preurediti. To pa bi seveda terjalo nekaj let. Za sedaj pa se zdi, da bodo izbrali hitro in izvedljivo rešitev. Študentje ter profesorji naj bi se začasno, za nekaj let, vselili v zavodu Contavalle v naselju Sv. Ane, ki ga vidimo na naši sliki.
Kinoatelje se v teh dneh pripravlja na srečanje, s katerim bo v soboto v Kulturnem domu praznoval 10 let delovanja. Ob tem pa se nadaljuje tudi njegovo redno Ulmsko delovanje, ki ponuja nocoj, s pričetkom ob 20.30, novo srečanje s filmom v okviru sporeda Gorica kinema.
Danes je na sporedu francoski film Meld, ki ga je lani posnel Alain Res-nais. Film so predstavili na festivalu v Benetkah. V glavnih vlogah nastopajo Sabine Azema, Andre Dussolier, Pierre Arditi in Fanny Ardant, torej ista skupina dobrih francoskih igralcev, ki je že nastopala v prejšnjem Resnaisovem filmu Lamour a mort.
Kot nakazuje že sam naslov je nocojšnji film melodrama, v kateri režiser spaja razmišljanje o velikih pojmih, kot so glasba, usoda, strast, ljubezen in smrt, s preprosto zgodbo, ki ji tudi manj zahteven gledalec sledi z užitkom. Resnais je prelil v film gledališko dramo Henryja Bernsteina. Po prvi uprizoritivi leta 1929 je bilo po tej drami posnetkih kar pet filmov.
Osnovni elementi pripovedi so prijateljstvo med dvema glasbenikoma, njuna različna usoda, ljubezen do iste
Ob sodelovanju strokovnjakov z onkraj Alp
Jutri v Gradišču posvet o zelenih površinah v mestih
Na županstvu v Gradišču ob Soči bo jutri, v petek, mednarodni posvet o zelenih površinah v malih urbanih središčih. Starodavno mesto ob Soči je najbrž najbolj pripravno za tak posvet, saj je znano po prelepem zelenem parku, ki nudi, še zlasti poleti, možnost počivanja pod senco košatih dreves. Lani je Deželni svet Furlanije-Julijske krajine odobril zakon štev. 39-86, ki zagotavlja podporo občinskim upravam, ki žele urediti parke in zelenice.
Posvet je priredila Občinska uprava v Gradišču s sodelovanjem Pokrajine, Hranilnice, Trgovinske zbornice ter Skupnosti Alpe-Jadran. Zaradi tega bodo na posvetu, ki se bo pričel na županstvu ob 9. uri, govorili strokovnjaki iz več sosednih dežel. Svoj prihod so napovedali: prof. Janez Marušič z Univerze v Ljubljani, prof. Rein-hard Grebe z Univerze v Miinchnu, prof. Sokratis Dimitriou z Univerze v Gradcu, prof. Marcello Mamoli z Univerze v Benetkah. Govorila bosta tudi dr. Vladimir Vremec, ravnatelj oddelka za zelene površine v tržaki občini ter arh. Adriano Zuppel iz Gradišča, ki bosta koordinirala posege na posvetu.
Povedali smo že, da je v Gradišču veliko zelenih površin. V drugi polovici prejšnjega stoletja, v avstrijskih časih, ko je bilo treba najti prostor za
gradnjo novih hiš, saj se je mesto že takrat širilo, so podrli na južnem delu mestno obzidje. Gradišče je namreč bila utrjena postojanka z gradom na bregu Soče. To še iz časov- turških vpadov, saj je tu bilo veliko beneškega vojaštva. Ko so v prejšnjem stoletju podrli del obzidja so pred njim uredili zeleni park, ki ga vidimo še danes. Stanovanjske in druge stavbe pa so pričeli graditi onkraj tega parka.
To je dandanes seveda velika prednost mesteca z nekaj tisoč prebivalci. Sedaj si prizadevajo obnoviti grad, v katerem bi uredili muzej ter nekaj prostorov za obrtnike. V zadnjem času so obnovili tudi precej stavb v starem mestu. Pri vsem tem pa ne pozabljajo na razširitev zelenih površin oziroma parkov.
V nekaterih mestih lepšajo ulice' tudi z malimi zelenicami. Nekaj takega nameravajo tudi v Gradišču, pa čeprav imajo tudi tu precej težav s parkiranjem vozil.
Na jutrišnji posvet so povabili strokovnjake iz dežel alpskega loka, tudi zaradi tega ker so tudi mesta v teh deželah rasla vzporedno in z istim konceptom kot Gradišče. Zaradi tega bodo iz poročil diskutantov iz Slovenije, Avstrije ter Bavarske dobili mar-sikater dober nasvet.
Otroci iz Rupe in s Peči na torkovi Mali Cecilijanki
Vsako leto ob tem času imamo v Katoliškem domu v Gorici nastop otroških zborov, v- okviru Male Cecili-janke. Tudi letos je več takih zborov nastopilo na tej reviji v torek popoldne. Na naši sliki je zborček iz Rupe ter s Peči.
Pokrajina in KZE
Seja goriškega pokrajinskega sveta bo danes ob 17. uri. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v četrtek, 17. decembra, ob 17. uri.
Danes ob 18. uri je napovedano tudi zasedanje medobčinske skupščine
Krajevne zdravstvene enote. Skupščina bo ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Gorici.
Smrtna nesreča
V obcestnem jarku na cesti med Lečnikom in Gradiškuto, so našli truplo 66-letnega Luigija Dornija iz Gra-diškute. Mož se je v ponedeljek, okrog 19. ure, odpravil z mopedom iz kočnika proti domu, kjer pa so ga zaman Jčakali. Domnevajo, da je zaradi megle ali drugega razloga izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste v jarek, kjer so ga našli mrtvega.
ženske. Po prijateljstvu v letih koser-vatorija se Pierre uveljavi kot prva violina v orkestru, Marcel pa žanje večje uspehe na ljubezenskem kot na glasbenem polju. Ko se ponovno srečata je Pierre poročen s čudovito žensko. Vendar med ženo in prijateljem se vžge plamen strasti, ki privede do pogubne obljube...
Tudi nocojšnjemu filmu bo sledil razgovor v mali dvorani doma.
Razstava o gledališču v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli dokumentarno razstavo o Slovenskem gledališču v Trstu od začetka do leta 1920.
Odprta bo do 22. decembra.
Furlanski običaji
Drevi ob 18. uri bodo v goriškem avditoriju predstavili knjigo Olivie Pellis in Andreine Ciceri o ljudskih običajih v Furlaniji. Predstavil ju bo prof. Vittorio Lanternari z univerze v Rimu. Večer prireja Goriška občinska uprava v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom.
Urnik vlakov v Novi Gorici
ODHODI Z NOVOGORIŠKE
ŽELEZNIŠKE POSTAJE
PROTI JESENICAM: 3.35, 5.46C), 7.00, 11.23, 15.35, 19.40.
PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51, 12.45, 15.33, 18.45.
PROTI AJDOVŠČINI: 5.020, 13.090, 15.170, 21.050.
PROTI GORICI: 9.40, 18.27.
PRIHODI VLAKOV NA
NOVOGORIŠKO POSTAJO:
Z JESENIC: 0.08, 6.24, 8.18, 12.43, 16.15, 18.360, 20.18.
IZ SEŽANE: 6.30, 9.11, 15.10, 18.25, 23.02.
IZ AJDOVŠČINE: 6.42, 14.54, 16.43, 22.53.
IZ GORICE: 8.31, 17.26.
Legenda: (") ne vozi ob nedeljah in praznikih.
Tudi tokrat precejšen uspeh na nedeljskem koncertu
Monica Moroni-flauta, Tiziana Tor-nari-harfa in Luigi Corbelli-fagot so nastopili 6. decembra v goriškem avditoriju v sedmem koncertu dvojnega ciklusa večernih in nedeljskih koncertov.
Trio nosi ime po skladatelju, ki je napisal veliko del za trio zasedbe; nenavadna in zanimiva so bila izvajanja glasbil, ki jih nismo ravno navajeni poslušati v skupnih izvedbah.
Najprej je trio predstavil antične in baročne skladbe Boismortjerja, Marcelin, Lottija, Bacha, Pleyela, seveda nalašč prirejena. Mnogo bolj prepričljiv pa je bil drugi del z Jolivetovo Božično pastoralo in lantornijevo Na kraljevem dvoru, kjer je nalašč za trio pisana glasba mnogo bolje zvenela v svojih živahnih ritmih in barvitostih posameznih glasbil. Prijetno matinejo je zaključila izven programa latorni-jeva skladba Salterello.
Kakor po navadi se je koncert ponovil naslednje jutro za šolsko mladino. Prisotnih je bilo nad 400 šolarjev iz goriških srednjih šol, iz kočnika, iz Krmina, goriškega liceja Dante in slovenskega učiteljišča Gregorčič. Zanimiv je bil tudi dialog med študenti in predstavitelji. Vodila je Francesca Cosulich. (lq)
Krminska občina in bolnišnica
V Krminu bo danes zvečer spet seja občinskega sveta. Svetovalci se bodo spoprijeli z zajetnim dnevnim redom, ki ga morajo preučiti do konca leta. Zajetnost je posledica krize, v kateri je bila nekaj časa tudi ta občinska uprava. Prišlo je do sporov med strankami, tudi v zadevi bolnišnice. Znotraj
krščanske demokracije pa je prišlo do odločilnih premikov, da sta dva odbornika podala ostavko. Do zamenjave je prišlo znotraj stranke.
Istočasno pa so zastopniki liste zelenih pričeli z nabiranjem podpisov proti sedanji večinski koaliciji na krmin-ski občini. Trdijo, da je ta kriva, da ni bilo ugodno rešeno vprašanje bolnšni-ce v tem kraju.
Stroga kazen za zmikavta iz Srbije
Zagrešil je vrsto tatvin
Za nekaj časa bo 54-letni Petar Miloševič iz Bora na toplem, v zaporu namreč. Pretor dr. Laudisio ga je včeraj obsodil na eno leto in dva meseca zapora ter denarno kazen ter na dodatno kazen treh mesecev in desetih dni pripora, ker je pač nepobojšljiv. Sodnik je tudi zavrnil prošnjo za začasno izpustitev na prostost.
Miloševiča so prijeli v torek, v prvih jutranjih urah v severnem delu mesta, kjer je v noči od nedelje na ponede-
Doberdobci na Miklavževo obdarili stare vaščane
Doberdobci so se na Miklavževo spomnili tudi starejših vaščanov. Člani kulturnega društva Jezero so z Miklavžem na njihovem domu obiskali domačine, ki so starejši gd 80 let ter jim ponesli mala darila. Člani kultur-
nega društva Kras pa so obiskali vaščane v Dolu in na Poljanah. Blizu je seveda bil tudi že kar obvezni fotograf. Na naši sliki je doberdobski Miklavž na domu Frančiške Ferfolja-Met-juleve.
razna obvestila
Ijek in od ponedeljka na torek zagrešil vrsto tatvin in je vlomil v parkirane avtomobile. Tako je moral včeraj, v kazenskem postopku, odgovarjati kar za sedem različnih kaznivih dejanj, poleg tega pa še zaradi ilegalnega prekoračenja državne meje. Zapisati pa velja, da Miloševič pri svojih podvigih ni imelsreče. Uspel si je prisvojiti le nakatere malo vredne predmete.
Poleg tega pa je že kmalu po prijemu agentom državne policije povedal, kje so nakradeni predmeti, ki so jih tudi že vrnili lastnikom.
Dovolj zgovoren je bil tudi na včerajšnji razpravi, kjer je lepo priznal vse točke (sedem) prvega dela obtožnice, kakor tudi drugi del obtožnice, zaradi nespoštovanja odloka o izgonu iz države, ki je bil proti njemu izdan pred dvema letoma s strani prefekture.
Če lahko uporabo ta izraz, potem lahko rečemo, da je. bilo sodelovanje obtoženca s sodnikom neobičajno dobro. Priznal je vse.
Morda v upanju, da mu bodo odmerili daljše bivanje v zaporu. Javni tožilec je zahteval za Miloševiča eno leto in 7 mesecev zapora, priznanje olajševalnih okoliščin in izpustitev na začasno svobodo. Najmanjšo kazen pa je predlagal zagovornik dr. Gianluigi Devetag, ki je opozoril tudi na razmeroma omejeno višino povzročene škode. Sodnik je odmeril "zgledno" kazen.
Nalet na avtocesti
Tri osebe so bile laže ranjene v prometni nesreči, včeraj, nekaj pred 7. uro, na avtocestnem odseku pri So-vodnjah. Po štiri dni se bosta zdravila 20-letni vojak Vincenzo Sguillace in 30-letna Caterina Shugur, 15 dni pa 9-letni Matteo Zennaro. Po ugotovit-. vah prometne policije je Shugurjeva, ki je vozila v smeri Vileša trčila v zadnji del vojaškega vozila.
Knjige Goriške mohorjeve družbe
bodo predstavili danes ob 17.30 v Katoliški knjigarni. Gre za vsakoletno zbirko s Koledarjem, Primorskim biografskim leksikonom in knjigami.
Sekcija VZPI-ANPI Jamije-Dol prireja silvestrovanje v Dolu, v gostilni Pri srnjaku. Vpisujejo Mario Semolič in Et-tore Moro. Število mest je omejeno.
Kulturno društvo Briški grič priredi zimske počitnice na snegu v Škofiji Loki. Vpisovanje in informacije še danes, 10. decembra, pri Silvanu Pittoliju in Robertu Juretiču.
Kmečka zveza obvešča, da zapade danes, 10. t. m., rok za prijavo grozdja z zaščitnim poreklom DOC, do 15. decembra pa je čas za prijavo vina.
V Katoliški knjigarni bodo jutri ob 18. uri predstavili najnovejšo pesniško zbirko Zore Saksida Ugašajoča sonca. Zbirko bo uvedel Janez Povše, člani gledališke skupine Gorica pa bodo brali izbrane pesmi.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Appuntamento al buio«.
VERDI 17.30-22.00 »Gli occhiali d'oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Collegiali inces-tuose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »lo una donna... e le mie bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Kosmate pošasti«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolb, Ul. 1 Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Maria Pontoni vdova Poterzio iz mrliške veže glavnega pokopališča v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Bruna Scarel vdova Brumat iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
DSP: Odprto pismo javnosti in tožilcema SFRJ in SRS
Društvo slovenskih pisateljev nam je poslalo v objavo odprto pismo, ki ga je naslovilo javnosti in tožilcema SFRJ in SRS ob dnevu človekovih pravic. Pismo, ki so ga podpisali predsednik DSP Rudi Šeligo in člani komisije za zaščito mišljenja in pisanja, objavljamo v izčrpnem izvlečku.
Ob dnevu človekovih pravic 10. 12. odbor ugotavlja, da te pravice, katerih podpisnica in tudi deklarirana propagatorka pred svetovnimi forumi je Jugoslavija, naša država na svojem ozemlju še zmeraj krši z grobimi posegi v zasebni svet državljanov kakor tudi s segregacijo državljanov SFRJ po njihovem prepričanju in svetovno-nazorski pripadnosti. Tako imenovani politični kriminal je še zmeraj osrednja postavka v delovanju organov pregona in sodstvenih organov, ki še kar naprej brez sramu pred svetovno in domačo javnostjo s tem atavističnim stalinističnim »pravnim« izrazom označujejo tiste, ki ne spadajo v skrajno ozkosrčno zarisane meje, v katerih je dovoljeno državljanu te dežele misliti in delovati.
V zadnjih mesecih hoče policija ljudem, ki niso po volji oblastnikom, podtakniti kriminalne delikte. Tako je bilo uredništvo Katedre v Mariboru osumljeno, da je sodelovalo pri razpečevanju mamil. Ob tem slabem scenariju mariborskih organov pregona toliko bolj preseneča, da je tudi ljubljanska policija ravnala podobno, ko je 20. 11. 1987 ob pol štirih zjutraj na silo odprla vrata v sobo v hotelu Turist, kjer je prenočeval član našega društva Vinko Ošlak, zaposlen pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Vinko Ošlak se je mudil v Ljubljani na knjižnem sejmu. Načelnik UNZ Ljubljana Milan Domanik začenja pojasnilo za Delo z naštevanjem zadnjih kriminalnih dogodkov v Ljubljani. Že samo naštevanje kriminalnih dejanj naj bi vrglo senco tudi na Vinka Ošlaka. Saj, kako pa je policija ugotovila »neznatno razliko v letnici rojstva« med iskano osebo in Vinkom Ošlakom, če Ošlaka ni legitimirala? Če je »neznatno razliko« ugotovila že prej, ko so ji poslali podatke iz recepcije, zakaj je potlej vlomila v Ošlakovo sobo? Vinko Ošlak je tajnik pri reviji Celovški zvon. Znano je, da zadnji dve številki te slovenske revije Slovencem v osrednji Sloveniji nista dosegljivi. Ali je mogoče ta nasilni vstop v sobo tajnika revije prispevek naše policije k slovenskemu skupnemu kulturnemu prostoru? Ali je skupni slovenski kulturni prostor samo prostorček v CD in je vse drugo, zlasti tisto, kar delajo, pišejo in mislijo Slovenci zunaj naših meja, »politični kriminal«? Ker odbor verjame izpovedi Vinka Ošlaka in ker dvomi o točnosti podatkov, ki jih je navedel načelnik UNZ, upa, da se bo to dejanje razčistilo, saj drugače lahko pričakujemo, da bodo ob lovu na kriminalce uporabljena nezakonita sredstva proti izbranim nedolžnim državljanom.
Odbor se zavzema za obnovo procesa »Stara pravda«, ki je bil in-sceniran in montiran v Ljubljani leta 1947 in na katerem so novi oblastniki po vzoru »bratskih« stalinskih čistk na hitrico obračunali s
krogom slovenskih patriotov intelektualcev, ki pa ni pripadal partiji. Iz njih so naredili kriminalce in izdajalce, Črtomira Nagodeta in Borisa Furlana ustrelili, druge pa obsodili na težke kazni. Ker so nekatere od žrtev tega procesa še žive, mislimo, da se jim je naša družba dolžna opravičiti za trpljenje, ki jim je bilo po nedolžnem dosojeno.
Odbor ponovno opozarja na člen 133 KZ, ki je v nasprotju z Deklaracijo o človekovih pravicah in v nasprotju s Helsinško listino, kateri obe je Jugoslavija podpisala. Ob dnevu človekovih pravic opozarjamo na usodo ljudi, ki jih naš »humani« KZ imenuje politične kriminalce in so že prestali kazen ali pa kazen še prestajajo med (do kdaj še?) pravimi kriminalci. Mislimo na usodo Melike Salihbegovič, ki je bila spuščena iz zapora po prestani kazni zaradi sodelovanja v pred sodiščem ad hoc formirani skupini »muslimanskih fundamentalistov«.
Zavzemamo se za revizijo t. i. procesa proti »muslimanskim fundamentalistom« in za takojšnjo prekinitev prestajanja kazni nedolžne žrtve tega procesa, avtorja Islamske deklaracije Alija Izetbegoviča. Ker je država skupnost ljudi, ki spoštujejo suverenost človeške misli, ne moremo pristati na način, kako je ta proces potekal. V svojih prizadevanjih za pravno državo ne moremo sprejeti resnice, da je sodstvo te dežele naslednik inkvizitorskih postopkov in klerikalne dvoličnosti.
Melika Salihbegovič si je z gladovno stavko izsilila pot na prostost, potem ko je bila najprej obsojena na pet, pred naslednjo instanco na tri leta zapora, od katerih je prestala kazen dve leti in pol. Z gladovno stavko »do smrti« si je težko prizadela zdravje. Odkar se je vrnila na prostost, je izpostavljena nenehnim pritiskom krajevnih oblasti.
14.	januarja 1987 se je naš odbor pridružil 53. sporočilu Odbora za zaščito umetniške svobode Društva književnikov Srbije, v katerem so bili obveščeni o usodi albanskega pisatelja Adema Demagija, ki prestaja že dvajset let na pol slep kazen v Novi Gradiški.
Ker zvezni sekretariat za pravosodje na našo javno pismo še ni odgovoril, ga spet javno sprašujemo, kako je mogoče, da albanski pisatelj prestaja kazen, ki je daljša, kot jo naš zakon sploh predvideva. Od kod Zveznemu sekretariatu pravica do molčanja v primeru, ko smo prav zaradi njegovega molka osramočeni državljani te dežele pred tistimi redkimi, ki še mislijo prijateljsko o nas?
Opozorili smo le na nekaj primerov izmed mnogih, ne manj sramotnih, med katerimi je iz najnovejšega časa npr. tudi pravomočna potrditev obsodbe Dobroslava Parage na štiriletni javni molk. Kakšna so ta sodišča, ki lahko obsojajo državljane na molk?
Razstava ilustracij za otroške knjige v občini Sarmede
Neumrljiva magija pravljice
»Sarmede? Ali je to v naši pokrajini? Ste gotovi?« Tako se je čudil uslužbenec bencinske črpalke v Trevisu, ko sem ga spraševal za pot v majhno občino na obronkih Cansiglia. Moral je po vodnik, da mi je lahko pomagal najti pot.
In vendar je Sarmede zlasti v kulturnih krogih znana občina, saj v njej že peto leto zapored pripravljajo kakovostno razstavo ilustratorjev otroških in mladinskih knjig. Letos se je vabilu prirediteljev, Občine Sarmede in krajevne turistične ustanove, odzvalo kar 44 ilustratorjev iz 23 držav, razstava, ki je do 20. decembra v občinski knjižnici, bo na pomlad v Trevisu, nato pa jo bodo najbrž razstavili tudi drugod.
Ko so leta 1983 prvič organizirali razstavo, so občinski upravitelji in voditelji turistične ustanove kar obstali zaradi obiska, ki je bil odraz zanimanja za njihovo pobudo. Skoraj pet tisoč ljudi se je v slabem mesecu zvrstilo pred panoji z originalnimi ilustracijami za otroške in mladinske knjige. Uspeh jih je spodbudil, da nadaljujejo po začrtani poti, saj se razstava po kakovosti sodelujočih umetnikov lahko kosa s sicer nešte-vilnimi podobnimi prireditvami v Evropi. Poleg tega pa pobuda približuje tako otrokom kot tudi odraslim magični svet, ki ob agresivnosti moder-nihmedijev tone počasi v pozabo.
Razstavljene ilustracije omogočijo namreč obiskovalcu, naj bo otrok ali odrasel, da se vrne v leta svojega otroštva, da se poglobi in se poda v tisti obsežni duhovni prostor, ki je lasten otroškim letom. Na panojih se vrstijo osebe, živali, pripovedi, ki ohranjajo še vedno svojo svežino, zaživijo pravljice, ki ohranjajo svoj čar. S pomočjo magije umetnosti zaživijo v obiskovalcu čustva, spomini, zvoki, emocije, na katere je ob vse bolj agresivni tehnološki družbi morda pozabil, saj ravno tehnološka družba, ki vse manj spoštuje ritem narave, oddaljuje človeka od njegovih korenin, širi v dušah črne peščene puščave. Dela ilustratorjev pa vračajo človeka v nje-
mu lastno dimenzijo, z magijo umetnosti mu približujejo tisti »bilo je nekoč«, ki še vedno veliko bolj spodbuja ustvarjalno fantazijo, napaja duh z življenjskimi sokovi kot na primer tehnološke in brezosebne risanke, ki jih sestavlja kompjuter. V tem smislu razstava spodbuja odrasle k meditaciji, k razmišljanju o simbolih in mitih, ob katerih utripa srce vsakega člove-ka-otroka v vsakem času in v vsaki skupnosti.
V družbi, v kateri ima podoba (zaradi tiska, televizije, reklame, plakatov itd.) vse večjo vlogo, lahko postane otroška ilustrirana knjiga tudi avantgarda umetnosti z vrednotami, ki jih spodbuja, z dilemami, ki jih na-
čenja, s svojo sporočilnostjo. Predvsem pa ilustrirane otroške knjige načenjajo novo poglavje, nakazujejo nove rešitve in možnosti za »barvno literaturo«.
Na letošnji razstavi v Sarmede sodeluje 44 umetnikov iz 23 držav. Med temi sta Slovenki Jelka Godec-Schmidt in Ančka Gosnik-Godec, prisotni pa so tudi izredni češki ilustratorji, pravljični Španci, Poljaki itd. Vsi; prav vsi prispevajo k oblikovanju tistega pravljičnega in čudežnega sveta, ki zna spregovoriti otroški duši, v kateri pa ima, ali bi moral imeti tudi človek tehnološke družbe svoje korenine.
VOJMIR TAVČAR
Pogovori ob filmu v okviru Gorica Kinema
Različnost Andreja Tarkovskega
Gorica Kinema, ciklus kvalitetnega filma, ki ga organizira Kinoatelje v goriškem Kulturnem domu, se bliža koncu. Predstavjeni so bili in še bodo filmi, ki navadno nimajo dostopa na platna goriških kinodvoran. V jesenskem Gorica Kinema 87 so bili na vrsti predvsem filmi francoskih režiserjev, kot so Agnes Varda, Olivier Assayas, Erič Rohmer in nocoj, 10. decembra, Alain Resnais s svojim Melo. Sezono bo sklenil v četrtek, 17. decembra, film Wernerja Herzoga, Kjer sanjajo zelene mravlje.
Gorica Kinema pa ne išče smisla obstoja izključno v predvajanju filmov. Z enkratno projekcijo hoče ustvariti občutek filmskega dogodka in teži po popolnejšem zajetju kulturne vsebine, ki se na film lahko navezuje. Geslo »Spoznavajmo in spoznavajmo se preko filma« poudarja po eni strani gledanje kot aktivno interakcijo s predstavljenim, po drugi strani pa vabi občinstvo dvojezičnega (trojezične-ga?) mesta, ki je od-vajeno javnega pogovora, v ploden miselni stik. Možnost prostega izražanja v svojem jeziku je zajamčena s prevajanjem.
V četrtek, 3. decembra, je bil na programu film Žrtvovanje, zadnje delo velikega ruskega režiserja Andreja Tarkovskega. Veliko dvorano Kulturnega doma je zasedla izjemna množica ljudi, petdeset ljudi pa se je kljub globoko pozni uri ustavilo v mali dvorani na pogovoru. Andrej Targovski je umrl lani ob božiču. Bil je filmski mojster, o katerem vsi spoštljivo pišejo, na splošno pa manjka ocen, ki bi o njegovih filmih govorile na podlagi resnega kulturološkega pristopa, oziroma veliko je takih, ki specifiko njegovih del tolmačijo po zahodnoevropskih modelih (na primer s psihoanalizo in sociologijo), ki pa so povsem neustrezni. Gost večera, pater jezuit in akademski slikar Marko Rupnik, od nedavnega Goričan, je ponudil poslušalcem ključ za razumevanje filmov Tarkovskega, s tem, da je osvetlil njegovo
duhovno in kulturno ozadje. Pater Rupnik je izhajal iz ruskega krščanskega izročila, kot so ga potem v 19. in 20. stoletju oblikovali Solovev, Florenski, Berdjajev, Čomjakov. Pri teh avtorjih se je navdihoval Tarkovski sam.
Središčnega pomena je v ruski krščanski misli vprašanje resnice. Za zahod je resnica razvidnost, ideja, za Ruse pa nekaj kar živi in večno rodi (kristus, mati). Zato je tudi njihov spoznavoslovni princip različen: ljubezen. Spoznanje je hči ljubezni in ne obratno. Tarkovski se v svojih filmih zgraža nad dejstvom, da v svetu ni sočutja. Ne moralizira, ampak poudarja ljubezen. Kristus predstavlja za Ruse resnico, ravno ker se je svetu iz ljubezni popolnoma izročil, in to v »Nori« obliki. Tarkovski hoče v svojem Žrtvovanju oživiti smisel zastonjske krščanske žrtve, ker samo žrtev iz ljubezni ljudi združuje. Norci, ljudje čistega srca pa so v njegovih filmih glavni nosilci sporočila, ker nimajo nobene želje za sebe. Targovski se v vseh svojih filmih zavzema za rešitev sveta iz antagonizma, iz kreganja za ideje v enotnost edinost. Tako gledanje ga je postavilo v duhovno sorodnost z daljnjim Vzhodom, vendar tudi v kritičen odnos do zahodnega sveta in kulture. Enotnost nasprotnih principov pa je našel prav v ruskem pojmu žrtvovanja - svojevrstne norosti: dva se bosta pomirila, če bom rekel, da sem jaz kriv.
V pogovoru je Darko Bratina med drugimi dejal, da je v luči izrečenega verjetno na vse ruske filme treba gledati z drugače kot doslej, začenši od Ejzenstejnovih, v katerih je na primer stalno prisotno vprašanje žrtvovanja. Sploh pa, je dejal pater Rupnik, je izredne važnosti, da spoznamo kodeks ruske specifičnosti, v času, ko se o Sovjetski zvezi veliko govori. Rusija ima namreč res narodno kulturo, ker ji vplivi zaradi njene obsežnosti niso povsem osvojili. Celo sovjetizem ima specifično ruske razsežnosti.
ALEŠ DOKTORIČ
Žane Grey
POBEGLA
REKA
str. 212, lir 14.000
Napeta zgodba z romantičnega Divjega zahoda je nova knjiga za ljubitelje dobrih kavbojk. Avtor romana je Žane Grey, eden najimenitnejših piscev westernov.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Nogomet: v povratnih tekmah osmine finala pokala UEFA
Verona odlična, trud Interja zaman
Prizor s tekme med Dinamom iz Tbilisija in Werderjem iz Bremna, ki se je zaključila pri neodločenem izidu 1:1
Sportul - Verona	0:1 (0:0)
STRELEC: Elkjaer v 66'
VERONA: Giuliani, Volpati, Volpe-cina, Berthold, Fontolan, Sacchetti, Verza, Galia, Pacione, Di Gennaro, Elkjaer.
SPORTUL: Cristian, Pana (Ciuca v 45’), Monteanu, Popa, lorgulescu, Cris-tea, Ticleanu, Bozesan, Tirlea (Raduca-nu v 73'), Coras, Staniči.
SODNIK: Ponnet (Bel.); GLEDALCEV: 15 tisoč.
BUKAREŠTA — Bagnolijeva ekipa je uresničila oba cilja, ki si jih je zadala pred odhodom v Bukarešto: kvalifikacijo v četrtfinale pokala UEFA in ohranitev nepremaglivosti v tej konkurenci. Takoj je treba dodati, da si je Verona to kvalifikacijo popolnoma zaslužila, saj je tudi na tujem predvajala lep in odprt nogomet.
Elkjaerja in tovariše je takoj po prihodu v Bukarešto čakalo majhno pre
VČERAJŠNJI IZIDI
•	Bruges - Burussia Dortmund 5:0 kval.: Bruges
•	Espanol - INTER	1:0
al.: Espanol
•	Flamurtari - Barcelona	1:0
kval.: Barcelona
•	Panathinaikos - Honved	5:1
kval.: Panathinaikos
•	Sportul - VERONA	0:1
kval.: VERONA
•	Bayer Lev. - Feyernoord	1:0
kval.: Bayer Leverkusen
•	Vitkovice - Vitoria Guimares 2:0 kval.: Vitkovice (5:4 po enajst.)
•	Dinamo Tbilisi - Werder Bremen 1:1 kval.: VVerder Bremen
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Preložili 22. partijo
SEVILLA — Dvaindvajseto partijo dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Karpovom so včeraj preložili na prošnjo Kasparova, ki je tako izkoristil svoj tretji in zadnji »time-out«. Naslednja partija bo, seveda če ne bo prišlo do zadnjega možnega »time-outa«, za katerega lahko še zaprosi izzivalec, jutri, bele figure pa bo imel Kasparov.
Do konca tega dvoboja manjkajo le tri partije. Dvakrat bo vodil bele figure prvak, enkrat pa izzivalec. Sedaj je že vsem jasno, kakšno taktiko bo uporabil Kasparov. Odločil se je namreč, da ne bo nič tvegal, to pa lahko z belimi z lahkoto uresniči. »Vroče« bo verjetno na predzadnji partiji dvoboja, ko bo izzivalec beli in bo poskušal vse na vse. Vendar pa je to dvorezno orožje, saj je dovolj, da pomislimo, kaj se je zgodilo v prejšnji, partiji, ki jo je za las izenačil. Takrat je imel Kasparov s črnimi figurami po 19 potezah odlično pozicijo, vendar se je nepričakovano zbal igre na zmago. Komentatorji pravijo, da je ukrepal popolnoma pravilno, saj je bilo stanje na šahovnici dokaj komplicirano, poleg tega je imel še malo časa za razmišljanje.
Kakorkoli že, Kasparov izkazuje izrazito šahovsko zrelost in brzda svoj značaj, saj je sedaj očitno, da mu je dovolj, da ohrani naslov z neodločenim izidom. Še pred letom dni bi bilo drugače, ko je hotel svojega tekmeca »zmleti« in ponižati, pa se je vedno pošteno uštel. Resnica je, da sta si ša-hista po moči enaka in da bi si oba zaslužila svetovni naslov, ki bo na koncu pripadal le enemu...
senečenje: sneg. Veronini igralci pa so se s tem takoj sprijaznili ter primerno ukrepali. Nemec Berthold je odlično nadzoroval Korasa, ostali branilci so tudi bili neizprosni, vratar Giuliani pa je odigral eno svojih najboljših tekem letos sploh.
Domačini so takoj silovito začeli ter ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek, to pa je bilo tudi vse. Igra je postajala vse bolj nervozna, tako da je moral večkrat poseči tudi sodnik z vrsto opominov. V drugem delu tekme je igra nekoliko zamrla, saj je bil teren naravnost nemogoč, tako da so se igralci hitro utrudili. V 63. minuti so v kazenskem prostoru domačinov zrušili Pacioneja, le tri minute kasneje pa je Elkjaer s počasnim diagonalnim strelom dosegel odločilni zadetek za svoje moštvo. Do konca tekme se je nato izkazal le Veronin vratar Giuliani.
Espanol - Inter	1:0 (1:0)
STRELEC: Orejuela v 22'
ESPANOL: N'Kono, Urkiaga, Soler, Inaki, Francis, Zuniga, Job, Zubillaga, Pineda (Valverde v 66'), Pichi Alonso (Lauridsen v 73'), Orejuela.
INTER: Zenga, Bergomi, Nobile, Ba-resi, Ferri, Passarella, Fanna (Ciocci v 59'), Scifo, Altobelli (Matteoli v 64'), Serena.
SODNIK: Pauly (ZRN). GLEDALCEV: 30 tisoč. OPOMINA: Inaki (Esp.), Passarella (Inter).
BARCELONA — Trapattonijevi varovanci so držali besedo: obljubili so, da se bodo v Barceloni borili do skrajnih moči in so se tega tudi držali. Se
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SKUPINA A
1. kolo: Polycell - Limoges 106:108, IMT Beograd - Bayer 04 84:81; 2. kolo: Limoges - Bayer 04 93:86, Polycell -IMT 94:92; lestvica: Limoges 4, Poly-cell, IMT Beograd 2, Bayer 04 0; prihodnje kolo: Limoges - IMT (16.12.), Bayer 04 - Polycell (17.12.).
SKUPINA B
1. kolo: Juventud - Assubel 91:82, Scavolini - Hapoel 96:81; 2. kolo: Assubel - Hapoel 57:83, Juventud - Scavolini 106:95; lestvica: Juventud 4, Scavolini, Hapoel 2, Assubel 0; prihodnje kolo: Assubel - Scavolini, Hapoel - Juventud (15.12.).
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Monaco - Dietor	86:94 (46:52)
DIETOR: Brunamonti 20, Fantin 10, Sbaragli 8, Villalta 2, Binelli 8, Stokes 18, Allen 16, Silvester 12.
1. kolo: Elitzur - Monaco 82:88, Real - Dietor 76:62; 2. kolo: Monaco - Dietor 86:94, Elitzur - Real 67:80; lestvica: Real Madrid 4, Dietor, Monaco 2, Elitzur 0; prihodnje kolo: Real - Monaco, Dietor - Elitzur (16.12.).
SKUPINA B
Cibona - Racing	81:64 (42:41)
CIBONA: Sunara 5, Pavičevič, Be-čič, Čutura 6, Anzulovič, Petrovič 27, Cvijetičanin 25, Vukičevič 2, Razič 4, Arapovič 12.
več: Milančani bi si zaslužili vsaj remi, vendar so bili ob zaključevanjih akcij preveč netočni, v sredini drugega polčasa pa je Ciocci, ki je pravkar nadomestil Fanno, zadel prečko.
To je bila tekma z dvema popolnoma različnima obličjema. V prvem delu so bili domačini nekoliko boljši, vendar niso imeli izrazitih priložnosti za zadetek. Vseeno pa so izkoristili svojo edino priložnost ter se nato, prej neurejeno kot urejeno, branili. Omenili bi, da je bila že od vsega začetka tekma zelo nervozna, saj so se nogo-
1. kolo: Cibona - Manchester 112:82, Racing - Snaidero 91:81;' 2. kolo: Manchester - Snaidero 106:101, Cibona - Racing 81:64; lestvica: Cibona 4, Racing, Manchester 2, Snaidero 0; prihodnje kolo: Racing - Manchester, Snaidero - Cibona (16.12.).
SKUPINA C
1. kolo: Paok - Estudiantes 88:86, Crvena zvezda - Asvel 91:83; 2. kolo: Paok - Crvena zvezda 88:93, Estudiantes - Asvel 84:74; lestvica: Crvena zvezda 4, Paok, Estudiantes 2, Asvel 0; prihodnje kolo: C. zvezda - Estudiantes, Asvel - Paok (16.12.).
SKUPINA D
Arexons - Jugoplastika	93:75
(44:52)
AREKONS: Bosa 18, Rossini 6, Gay 8, Turner 33, Riva 19, Marzorati 9.
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 6, Pe-rasovič, Kukoč 10, Sobin 11, Poljak 4, Burič, Ivanovič 20, Radja 24.
1. kolo: Arexons - Hapoel Tel Aviv 94:78, Jugoplastika - Cai Zaragoza 87:83; 2. kolo: Hapoel - Cai 102:96, Arexons - Jugoplastika 93:75; lestvica: Arexpns 4, Jugoplastika, Hapoel 2, Cai 0; prihodnje kolo: Jugoplastika - Hapoel (15.12.), Cai - Arexons (16.12.).
Košarka: danes pokal prvakov
Tracer - Nashua
MILAN — Drevi ob 20.30 bo v milanskem Palatrussardiju tekma 3. kola
metaši prav dobro zavedali njene važnosti, sodnik Pauly pa je moral izkoristiti vso svojo izkušnjo, da je pomiril igralce.
V drugem polčasu so Interjevi napadalci zečeli silovito ter še siloviteje zaključili, vendar do zasluženega zadetka ni prišlo. Zadnje minute so bile naravnost dramatične, a Španci so zdržali pritisk ter na koncu slavili uvrstitev v naslednje kolo.
za košarkarski pokal prvakov med domačim Tracerjem in nizozemskim prvakom Nashuo Den Boschom. Na papirju bi moralo biti srečanje za domačine le formalnost, vendar so Nizozemci v tej konkurenci do sedaj vse presenetili s svojo igro. V Beogradu so tesno izgubili, doma pa so gladko premagali telavivski Makabi. Po drugi strani pa so Casalinijevi varovanci vse prej kot v formi, kar pa bodo skušali nadoknaditi z običajno borbenostjo in pa izkušenostjo, ki jim res ne manjka.
Beograjski Partizan, ki je v 2. kolu v Mlilanu izgubil predvsem zaradi neizkušenosti, pa bi doma proti Orthezu moral iztržiti novi točki.
DANAŠNJI SPORED: Makabi Tel Aviv - Aris Solun; Tracer Milan - Nashua Den Bosch; Saturn Koln - Barcelona; Partizan Beograd - Orthez.
Atletika: v nedeljo v Turinu
Zmaga Macchiutove
TURIN — V nedeljo je bilo v športni palači v Turinu državno mladinsko dvoransko prvenstvo ENDAS, katerega so se udeležili tudi atleti naše dežele. Slovenska atletinja, sicer članica Edere, Margareth Macchiut, je zmagala na tekmi na 60 m z ovirami s časom 9"6. Tudi tržaška ženska štafeta 4x100 m je osvojila državni naslov.
Smuk v Val Gardeni
Kanadčan Boyd najhitrejši
SELVA GARDENA (Bočen) — Kanadčan Boyd je dosegel najboljši čas na včerajšnji prvi kronometrirani preizkušnji pred sobotnim smukom za svetovni pokal. Progo je prevozil v 2'09 "00. Drugi je bil Švicar Peter Miil-ler z zaostankom 21 stotink, presenetljivi tretji pa Italijan Igor Cigolla po 35 stotinkah. Michael Mair je bil deveti po 1 "21.
Med včerajšnjim spustom je padel Francoz Franck Pons, ki se bo moral zdraviti 20 dni.
Smučanje za evropski pokal
Frommelt prvi
OBEREGGEN (Bočen) — Pault Frommelt iz Liechtensteina je s časom 1'35"83 zmagal na včerajšnjem slalomu za evropski pokal. Sledijo: 2. Gstrein (Av.) 1'36"03; 3. Wallner (Šve.) 1'36"33; 4. Jangge (Nor.) 1'36''46; 5. Gerosa (It.) 1'36"52. Danes bo v Obereggnu superveleslalom, prav tako za evropski pokal.
Nogomet: evropski pokal
Nizozemska
kvalificirana
AMSTERDAM — Nizozemska se je po včerajšnji gladki zmagi proti šibki enajsterici Cipra s 4:0 kvalificirala na finalni del evropskega pokala, ki bo prihodnje leto v Zahodni Nemčiji. Šlo je za ponovitev tekme (tokrat so igrali za zaprtimi vrati), ki so jo pred časom Nizozemci osvojili z 8:0, vendar se je tedaj v prvih minutah poškodoval vratar Cipra, ker se je pri njem razpočila grobo narejena (a na srečo šibka) bomba, ki so jo odvrgli »navijači«. Vratarja so zatem morali zamenjati.
Mali nogomet: Italija boljša od Jugoslavije
GRADEŽ — V prijateljski tekmi v malem nogometu je Italija s 4:2 (2:2) premagala Jugoslavijo. Najboljši strelec je bil Raoul Albani s tremi zadetki.
Nogomet: v nedeljo za superpokal
TOKIO — Evropski prvak, portugalski Porto, je že dopotoval v Tokio, kjer se bo v nedeljo pomeril s Penaro-lom iz Montevidea. Srečanje velja za medcelinski pokal, ki ga je Penarol že enkrat osvojil.
Platini komentator
PARIZ — Bivši kapetan francoske nogometne reprezentance Platini bo za francosko televizijo Canal Plus komentiral nogometne tekme in dogodke, ki so z njimi povezani. Platini bo svoje delo začel v soboto, ko bo v Zii-richu žreb za svetovni nogometni po-. kal leta 1990 v Italiji.
Francescoli nič ne ve
PARIZ — Urugvajski nogometaš Enzo Francescoli je včeraj izrazil veliko presenečenje ob govoricah, da sta se predsednik Juventusa Boniperti in Matra Racinga Lagardere sporazumela o njegovem prestopu k italijanskemu prvoligašu. Juventus naj bi za Urugvajca odštel 23 milijonov francoskih frankov (več kot 5 milijard lir). Francescoli je dodal, da sta se morda Agnelli in Lagardere neposredno sporazumela, vendar on o tem nič ne ve.
Košarka: v 2. kolu Koračevega pokala
Poraz Jugoplastike v Cantuju
Ob odstavitvi trenerja ŠD Primorec Edija Kralja
Nogomet: deželni pokal
A. Cuk: »Sam sem si prevzel odgovornost«
Vesna brez težav
Albert Čuk	Edi Kralj
Zamenjava sredi prvenstva, točneje, ko niti prvi del ni še mimo, za naša moštva v amaterskih nogometnih prvenstvih ni prav običajna poteza. Prav zato je precej ugibanj in tudi govoric zbudila nedavna odslovitev trenerja Primorca Edija Kralja, ki je mesto prepustil Robertu Lugnanu, ki je bil doslej pomožni trener. Nekateri so pravili, da je odločitev predsednika društva bila povezana z izjavami in obtožbami, ki jih je na račun Edija Kralja v tržaškem športnem tedniku izrekel igralec lannarelli. Običajno bi v takih primerih zgubil mesto v ekipi igratec. Ker je tokrat odšel trener, smo predsednika ŠD Primorec Alberta Cuka vprašali, ali je bila odločitev povezana z izjavo lannarellija ali vzroki tičijo drugje.
»Ni res, da bi bila odločitev povezana z omenjenimi izjavami. Tistega dne sem si kot predsednik ŠD Primorec prevzel odgovornost za odstavitev trenerja. Na sestanku, ki je bil nekaj dni kasneje, sem vso zadevo tudi obrazložil odbornikom.«
Bi lahko kaj več povedali o teh razlogih?
»Javno nimam kaj o tem govoriti. Ko bomo imeli občni zbor, bom pač o tem poročal.«
Kako je ekipa sprejela zamenjavo trenerja?
»Sedanji trener je začel z delom, Edija pač ni več pri nas.«
Kakšno je vzdušje?
»Vzdušje je odlično.«
Imate še kaj upanja na prestop?
»Ne več. Po zadnjih dveh remijih smo upanje zgubili. Skušali bomo pač dobro igrati do konca, a na prestop ne mislimo več.«
Niti prvi del prvenstva ni še mimo, a igrati le za dobro uvrstitev, brez upanja na kaj več... Je možno, da igralci vržejo puško v koruzo? Kako jih mislite spodbujati, da do tega ne pride?
»Letos imamo solidno ekipo in sem vanjo polagal precej upanja, a se je "zgubila" po poti. Za prihodnje prvenstvo bomo videli, kaj in kako naprej. V tem trenutku me zanima, da je vzdušje dobro, rezultati bodo kot bodo.«
So lahko govorice, polemike, krive za take rezultate?
»Ne vem, nisem tehnik, v tehnična vprašanja se ne spuščam. Videl pa sem, da kontakt med trenerjem in igralci ni bil tak, kot bi moral biti, in sem se odločil za njegovo odstavitev.«
Za mnenje o tej zadevi smo se obrnili tudi do odstavljenega Edija Kralja.
»V ekipo sem skušal vključevati mlade,« je povedal Edi Kralj. »V začetku je šlo, potem je prišlo do poškodb med igralci in tam se je zasukalo navzdol, čeprav prav porazno spet ni bilo. Predsednik me je sam odslovil, ne da bi odbor vedel za to. Niti Berlusconi ne odloča sam o vsem. Še teden dni prej mi je dejal, da ni delniška družba, da nima v rokah večine delnic. Potem pa je ravnal drugače.«
»Vtis sem imel, da so se nekateri igralci uprli, ko pa sem govoril z njimi, so vsi pravili, da je vse v redu. Zato ne vem, če je bil kriv lannarelli. Meni je nekdo že pred dvema mesecema rekel, da se bo to zgodilo, torej je bilo že pred časom v zraku, videl sem, da nekdo podpihuje. Lahko rečem, da je bila moja edina krivda ta, da sem vsem dal možnost, da igrajo. To pa sem delal zato, ker sem imel na izbiro več igralcev.«
Kako ste sprejeli to odločitev, vam je bilo zelo hudo?
»Nogomet mi je všeč, prav hudo pa le ni bilo. Nekoliko mi je žal za nekaj drugega. Ob prestopu k Primorcu sem namreč pustil ekipo mladih pri Primorju, ki sem jo tedaj vodil. Bil sem v dvomu, kaj naj naredim, a so me le prepričali, da sem šel v Trebče.«
Kaj boste sedaj?
»Darko Husu, odgovorni za mladinski odsek pri Primorju, me je že vprašal, če se vrnem.«
Ste se že odločili?
»Letos sem včlanjen kot trener pri Primorcu, zato bi lahko ekipo vadil, a na igrišče ne smem.«
(db)
Vesna - L’Architrave	5:1 (2:0)
STRELCI ZA VESNO: v 9' Petagna, v 15' Švab, v 52' R. Candotti, v 70' in 81' Kostnapfel.
VESNA: Crocetti, Švab, Ridolfo, Petagna, S. Sedmak (od 75' Bruno), F. Candotti, Guštin, Coslovich, Kostnapfel, De Pase, R. Candotti.
V	okviru deželnega pokala je kriška Vesna na domačih tleh brez večjih težav premagala tržaško ekipo L'Architra-ve. Gostje v tej tekmi niso prišli do veljave, saj so Križani s stalnimi napadi spravljali na kolena njihovo obrambo. Bili smo priča lepo izpeljanim akcijam, ki so se konkretizirale najprej po zaslugi Petagne, nato pa je za podvojitev poskrbel Švab, ki je po lepi osebni akciji premagal nasprotnega vratarja.
Gostje se nikakor niso znašli. Ni jim uspelo predvajati učinkovite igre, le na sredini šo lahko nekoliko zadrževali žogo, vse preveč pa so puščali osamljenega Punisa, svojo diamantno konico, pa tudi Silvanu Sedmaku gre zasluga, da ta nevarni in izkušeni igralec v prvem polčasu ni prišel do gola.
V	prvem delu tekme se je z lepimi posegi izkazal vratar Vesne Crocetti, tako da je rezultat zgovorno pričal o stanju na igrišču. V nadaljevanju so Križani še bolj pritisnili, tako da so gostje imeli precej dela pri zaustavljanju kriških igralcev, ki so napadali z vseh strani. Razliko v zadetkih je povečal R. Candotti, na drugi strani pa se je z lepimi osebnimi akcijami »zabaval« Punis, ki je pod varstvom Ridolfa tudi dosegel edini zadetek za svojo ekipo. Tekma je bila zelo prijetna, le mraz in veter sta nekoliko otežkočala sproščeno igranje, vsekakor pa se je Vesna s tem uspehom nekoliko potolažila za nedeljski pekoči prvenstveni poraz. Tokrat so se izkazali prav vsi Vesnini razpoložljivi igralci, med njimi pa sta s svojo borbenostjo gotovo izstopala Guštin in Švab. (A. Kostnapfel)
Po tretjini prvenstva B-2 lige enajst ekip v boju za »play-off«
Jadranov trener Peter Brumen s svojimi varovanci
Za nami je ena tretjina prvenstvenih srečanj v košarkarski B-2 ligi, v začetku januarja pa bomo že na polovici tekmovalne sezone 1987/88. Čeprav manjkajo do takrat samo štiri kola, se bo. v komentarju po prvem delu dalo na marsikatero vprašanje že mnogo jasneje odgovoriti, kot je to možno sedaj. Trenutni razpored moštev na lestvici da morda videti, gledano manj kritično, pet takih-, ki za uvrstitev v »play-off« nimajo izgledov, pa kar. enajst tistih, ki z nami vred bolj ali manj glasno izražajo možnost po igri v končnici prvenstva. Ne bi se sedaj zaustavljal pri prognoziranju, raje se bom z ekipo vred potrudil, da bo število upajočih vedno manjše.
Če se vrnem na začetek prvenstva, bom bralcem našo tekmovalno pot do sedaj verjetno najlažje prikazal z zaporedjem številk: 0-0-2-2-2.-0-2 -2-2-2 -2. Tisti od vas, ki nekoliko vestneje spremljate Jadranovo usodo, veste, da to ni stolpec športne napovedi, ampak da zbir dvojk da našo uvrstitev po enajstih kolih. Predvsem sta boleči in padeta v oči začetni dve ničli. Čeprav poučeni od minulih startov v prvenstvo, ki so bila skoraj po pravilu neuspešna, tudi eden najbolj zgodnjih začetkov pripravljalnega obdobja (osem tednov) ni dal sadov. Takoj lahko postrežem z nekaj razlogi za opravičilo: vojaški rok Marka in Klavdija, enoletno neigranje Klavdija, predvsem pa poškodbi Marka in nove pridobitve
na poziciji centra Fabia Banella. Čisto potihem moram priznati, da je vsaj eni ničli botrovalo moje prepričanje o zadostni in uspešni pripravi tistih igralcev, ki so stoprocentno opravili treninge in odigrali osemnajst pripravljalnih tekem. K sreči začetna poraza nista negativno vplivala na nadaljnje delo, pa tudi sanacija Markove poškodbe, predvsem pa voditeljska moč in vera vseh v Klavdijeve sposobnosti, ki jih je začel neverjetno hitro izkazovati, sta pripomogli, da se je ekipna forma dvignila na pričakovano raven.
V večini komentarjev poročevalcev Jadranovih tekem je bilo omenjeno, da smo priča neki drugi Jadranovi igri. Kako je videti to drugačnost in zakaj je do tega prišlo. Igramo počasneje pri prenosu žoge iz obrambne polovice v napadalno, napadi so daljši, nemalokrat več kot dvajset sekund, na nekaterih mestih, tako v obrambi, kot v napadu, igrajo danes igralci, ki jih tam nismo bili vajeni gledati in še bi morda lahko našteval. Razen spremenjenih igralskih postavitev in vlog, ki smo jih uvedli načrtno (Marko, Sandi), je ostalo prišlo spontano, seveda pa z nečim pogojeno. Leta igranja in s tem nabrane izkušnje po eni, zvišana peterka z enim samim izrazitim prenašalcem pa po drugi strani, so delna razlaga za ta sedanji stil naše igre. Ko se je že vse pdvijalo tako in ker je moji filozofiji igranja bližnja tista Jad-
ranova igra iz zgodnejšega obdobja, sem se z igralci na več sestankih o tem pogovarjal, da ne bi jaz krmaril pri nečem, zgoraj omenjeni pogoji pa bi igralcem velevali igrati povsem drugače. Do kompromisa ni bilo težko priti, zaporedni uspehi, predvsem tisti na gostovanju pa so potrditev tega, kar nam je vsem novo. Na to razmišljanje se veže tudi naslednje, ki je ponovno nasprotno mojemu dosedanjemu. Vedno so ekipe, ki sem jih treniral, igrale z vsemi dvanajstimi, kasneje desetimi igralci. Sedaj igra Jadran s sedmimi, redkokdaj osmimi igralci. Razlogi, ki govorijo za, so: zaenkrat še premalo učinkovite zamenjave za dva rutinirana in enega (pre)drznega igralca, Fabio in Loris še ne dovolj vzdržljiva in koncepcijsko pripravljena, uspešnost peterke, ki je večji del na parketu in počasi pronicajoča negotovost v mojo zavest, ko bi bilo umestno menjati. Upam, da me ta »strah« ne bo spravil ob moje zaupanje v mlade, delovne igralce, s katerimi razpolagamo.
Za ilustracijo vam bom v procentih podal časovno prisotnost najprej dveh igralcev nato peterke in šesterke na dosedanjih enajstih tekmah. Ker smo na eni od njih igrali podaljšek, znese vse skupaj 445 igralnih minut. Najdaljšo prisotnost ima Marko Ban (90 od sto), samo za ne cel procent zaostaja Klavdij. Mauro, Sandi, Robi, Marko in Klavdij so skupaj igrali 82 procentov vsega časa, če pa dodamo še Valterja (samo njegov delež znaša 42 procentov), pa dobimo podatek, da je teh šest igralcev bilo prisotnih na igrišču 90 procentov vsega razpoložljivega časa. V bodoče se bodo ta razmerja nekoliko menjala, kajti Fabio je vedno bolj prisoten, pa tudi Petru Štoki, ki je zlasti na gostovanjih zelo pomemben člen ekipe, bo minutaža kmalu poras-tla. Kot trener trenutno igram ali pa sem prisiljen icjrati na karto - odgovornost zvišuje kvaliteto. Tak pristop pa zahteva dobro telesno, predvsem pa psihološko pripravljenost posameznikov in ekipe. Toda ne pozabimo, ekipa smo vsi.
PETER BRUMEN
Zmaga Salonita
Konec tedna se je nadaljevalo prvenstvo v odbojkarskih ligah. Od primorskih ekip je zmagal le kanalski Salonit, vendar težje, kot je bilo pričakovati. Novi Zagreb se je dobro upiral in rezultat je bil 3:2 za domače. Obe drugoligaški ženski ekipi sta na gostovanjih gladko izgubili z 0:3, Nova Gorica proti Jedin-stvu Elir, Koper Cimos pa proti Progresu. Odbojkarji Izole so izgubili srečanje republiške lige na domačem igrišču proti Brezovici z 2:3.
Na košarkarskem igrišču v Postojni je prišlo do neljubega incidenta. Sodnika sta namreč prekinila tekmo republiške lige med domačim moštvom in Slovanom, potem ko je eden od postojnskih igralcev nešportno reagiral na sodnikovo odločitev. Košarkarji Iskre Nove Gorice so lepo presenetili z zmago v Kranju in prikazali odlično igro. Zmagale so tudi košarkarice Cimosa.
Smučarji so že tik pred začetkom tekmovalne sezone. Razveseljiva je vest, da je letos uvrščenih v različne reprezentančne selekcije Jugoslavije kar 6 primorskih smučarjev in smučark.
Na nov alpinistični podvig se pripravljata tolminska alpinista Edo Kozorg in Ivan Reja, ki sta skupaj s Kranjčanom Ravnekarjem odpotovala v Čile. Odprava bo skušala osvojiti skupino patagonskih vrhov Paine. (D. K.)

ZAČETNIKI
SANROCCHESE - JUVENTINA
EDILCASA	0:6 (0:2)
STRELCI: Aleš Ferfolja 3, David Gergolet, Federico Zampar in Igor Češčut.
JUVENTINA: Florenin, Devetak, Trampuš, Lakovič, Al. Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, Zampar, D. Gergolet, A. Ferfolja. Meniš.
Združena ekipa Juventine je zmagala tudi na tem srečanju in se približala vrhu lestvice. Čeprav so naši fantje igrali proti predzadnjeuvrščenemu na lestvici, je njihovo igro treba pohvaliti. Pri tem gre podčrtati, da je tokrat dobro deloval napad, katerega so dobro podpirali vezni igralci in branilci.
Ob pohvali vseh igralcev, si tokrat posebno priznanje zasluži Aleš Ferfolja, ki je dosegel 3 zadetke.
M. Prinčič
Mladi igralci Juventine so na srečanju v Sovodnjah strli odpor trdoživih igralcev iz Ločnika, ki se do konca niso predali in večkrat spravljali v težave domačo obrambo.
Srečanje se je pričelo ob terenski premoči gostov, ki pa ni rodila posebnih sadov. Domačini so dobro izkoriščali protinapad in ob eni takih priložnosti tudi povedli. Vodstvo pa je trajalo le malo časa, saj so gostje takoj izenačili.
Juventina je v nadaljevalu igrala odločneje in se večkrat približala nasprotnemu vratarju. Odločilni zadetek pa je iz 11-metrovke dosegla ob izteku srečanja, potem ko je branilec Ločnika v kazenskem prostoru zrušil Koršiča.
(M. P.)
obvestili

_________NAJMLAJŠI_________
JUVENTINA ASS. CARNICA -
LUCINICO	2:1 (1:1)
STRELCA ZA JUVENTINO: Mitja Kobal in Marino Petean.
JUVENTINA: Ferfolja, Marko Petean, Lomuscio, Marušič, Peršolja, Marino Petean, Narduzzi, Dario (Koršič), Devetak, Kobal, Dl Bert (Marvin), Peric.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prva seja novoizvoljenega odbora danes, 10. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije. Dnevni red: izbira načelnika komisije, sodelovanje med društvi in izvedba programa.

trener ivan furlanič o tekmah jarca mebla
Servis naše odločilno orožje

trener zvonko brozič o valovih tekmah
Nasprotniki so nas slabo ocenili
Pri Farcu Meblu tudi pred tretjim domačim nastopom ni šlo brez težav. Stavčeva ima že dva tedna težave z ramenom in sploh ne trenira. . Zbolela je tudi Nacinovijeva, ki v torek ni igrala v Latisani s Fo-cejem Colori ter potem izpustila še dva treninga. Tik pred pričetkom srečanja s Torrioni-jem iz Ravene pa se je Maver-jevi ponovila stara poškodba kolena, ki jo je med samim nastopom močno ovirala. Ne glede na to pa je Maverjeva stisnila zobe in izdatno pripomogla k prepričljivi prvi domači zmagi. Mimogrede naj omenimo, da poškodba ni tako enostavna, saj je močno vprašljiv sobotni nastop Elene s Cornudo Volpe iz Roviga.
Kljub naštetim nevšečnostim zaslužijo odbojkarice Farca Mebla za uspešni nastop z Ravenčanka-mi pohvalo. Pred tem srečanjem so morale kar štirikrat poražene z igrišča, obenem pa so morale »preboleti« dva domača spodrsljaja s pekočim 3:0.
Začetna postava - Kralj, Mira Grgič, Maver, Na-cinovi, Garbini in Žerjal - je bila tokrat tudi najbolj 'učinkovita, saj trener Dolinšek ni izvedel nobene menjave. Ta postava je znala skrbno izkoristiti in še bolje konkretizirati napredek, ki so ga naše odbojkarice pokazale pred tednom v Veroni.
Ekipo Torrione iz Ravene, ki prihaja iz daleč najboljšega ženskega odbojkarskega centra v Itali-
ji, so naše igralke nadigrale prav v vseh elementih odbojkarske igre. Dekleta so končno tudi pred domačimi gledalci uspešno odigrala nekaj kombinacij (križev in zaslonov). Na videz izgleda, da je bila zmaga domačink lahka, a končna razlika v osvojenih točkah 45:21 precej vara. Naše odbojkarice so se morale za vsako točko pošteno potruditi. Ekipa iz Ravene je pokazala tipično emilijansko igro, ki sloni na izjemno zagrizeni obrambi in hitrih napadih. V treh setih so nam zastopnice Torrioneja »podarile« z napakami samo 13 točk (4, 5, 4 v posameznih nizih). Odločilno orožje Farca Mebla je bil na tem nastopu servis. Naši servisi niso bili močni, a izredno točni in dobro plasirani. Ob tem smo tudi zelo malo grešili (5 zgrešenih servisov na 71) in tako pogosto nasprotnice spravili v hude težave pri organizaciji napada. Tokrat sta bila dobra blok in še posebej igra v polju. Skoraj vse polovljene žoge so tolkačice vračale preko mreže dobesedno z obrestmi, saj je s protinapadom, ki je bil učinkovit, kot še nikoli doslej, naša šesterka dosegla odločilnih 20 točk.
Res je, da spada Torrione med slabše tekmece, a naše igralke bi v soboto, glede na statistične podatke, spravile na kolena tudi bolj kakovostnega nasprotnika. Upati je le, da bo tako tudi z Volpe Cornudo iz Roviga, ki je bil na zadnjem mestu razpredelnice in povrhu še brez točk. Tak nasprotnik je kot naročen, da se samozavest naših igralk še dodatno »povzpne« pred prihodnjimi bolj zahtevnimi tekmami.
S sobotno tekmo svojih fantov sem povsem zadovoljen. Mimo rezultata, ki je izredno pomemben za naš potek v prvenstvu, sem zadovoljen predvsem s prikazano igro. Tokrat smo igrali najboljšo tekmo prvenstvti in vse daje upati, da smo dosegli zadostno mero uigranosti, s katero bomo lahko znali pripraviti marsikatero presenečenje. Odbojkarji iz Cessalta so prišli v Štandrež prepričani v zmago. V pogovoru s trenerjem sem namreč izvedel, da so nas ocenili na srečanju v Motti di Livenza, kjer smo izgubili z 0:3 in pokazali bolj negativne plati naše igre prej kot pozitivne. Zaradi tega so naši sobotni gostje mislili, da bomo tudi v Štandrežu ponovili iste napake. Ni bilo tako.
Kar zadeva tehnično plat srečanja, moram reči, da smo največji napredek pokazali v bloku, kjer smo bili vedno pomanjkljivi. Naši fantje so pokazali dokajšnjo angažirano igro ob mreži in s tem sistematično spravljali v težave nasprotni napad, ki ni našel rešitve, kako premagati naš •zid. Ob zidu gre pohvaliti tudi obrambno igro v polju, kjer smo lovili precej nerodnih žog. Tudi serviranje nam gre na bolje, tako da 10 zgrešenih servisov v teku srečanja ni prehuda stvar. Vse te izboljšave pa kažejo, da so se fantje kon-
čno vživeli v prvenstvo in da začetna trema in strah sta odpravljena.
Od igralcev bi tokrat pohvalil mladega Andreja Vogriča. Podajanje mu je šlo zelo dobro z izjemo tretjega niza, ko se ga je delno oprijela utrujenost in je napravil nekaj napak. Dejstvo pa je, da za popolno uigranost potrebuje veliko igranja in prepričanja v lastne zmogljivosti, seveda ne da bi pretiraval.
O kakovosti našega nasprotnika bi rekel le tole, da je bil slabši v vseh elementih igre in zato ni mogel računati na zmago. Z nekoliko večjo odločnostjo bi lahko zmagali z rezultatom 3:0. V tretjem setu pa smo zaigrali precej zmedeno in prepustili gostom častni niz.
Po tem uspehu nekateri že na tiho govorijo o možnostih napredovanja v B-2 ligo. S tem v zvezi bi dejal le eno: naš prvi in osnovni cilj je obstanek v ligi, vse ostalo ni v naših načrtih. To še zdaleč ne pomeni, da se odrekamo morebitnim ciljem glede napredovanja. O tem pa je prezgodaj razpravljati in delati račune brez krčmarja.
V	soboto bomo gostovali pri Povolettu, ki deli z nami in Cessaltom 5. mesto na lestvici. Obe ekipi imata iste možnosti za zmago, seveda ob rahli prednosti furlanske šesterke, ki igra pred domačim občinstvom.
V	primeru zmage Valove postave, potem mirne duše lahko rečem, da smo opravili odločilen korak v boju proti izpadu.
Na balinarskem tekmovanju
Slavje Nabrežine
DRŽAVNI KADETI
Pred dnevi se je na štirih pokritih balinarskih stezah Mujesana v Ribiškem naselju končalo tekmovanje, ki so ga letos drugič zaporedoma priredila vsa balinarska društva občine Devin-Nabrežina, in sicer Sokol, Mujesan, Duinese, Sistiana in Nabrežina. Igralo se je po »italijanskem sistemu«, in sicer v enojkah, dvojicah, trojkah in četverkah, tako da so bile v vsakem srečanju na razpolago 4 možne točke. Igrali so dvakrat tedensko (sreda in četrtek), tako da je bilo potrebno odigrati Pet kol, zaradi lihega števila nastopajočih pa je bila vsakič ena ekipa Prosta. V lanski krstni izvedbi je slavil domači Mujesan pred takrat novoustanovljeno Nabrežino. Letos Pa so Nabrežine! prijetno presenetili in brez poraza ter le z enim remijem nadigrali drugouvrščene Sokolove sosede za kar 5 točk. Od kar je Pred kratkim Duško Škrk prevzel
krmilo Nabrežine-Aurisine (bivša Societa Bocce Aurisina) je prišlo tu do velikih sprememb. V glavnem danes razpolaga Škrk z veliko večino slovensko govorečih balinarjev, katerih večina brani svoje barve tudi na raznih uradnih tekmovanjih UBI. Sadovi tega so bili letos še posebno vidni, tako da so Škrkovi varovanci s tem zadnjim uspehom na najlepši način sklenili izredno uspešno sezono.
IZIDI: Nabrežina - Mujesan 3:1, Nabrežina - Sistiana 4:0, Nabrežina - Sokol 2:2, Nabrežina - Duinese 4:0, Sokol - Sistiana 3:1, Sokol - Mujesan 2:2, Sokol -Duinese 1:3, Mujesan -Sistiana 3:1, Mujesan - Duinese 1:3, Sistiana - Duinese 3:1.
LESTVICA: Nabrežina 13 točk; Sokol 8; Mujesan in Duinese 7; Sistiana 5. (Z. S.)
JADRAN FARGO - STEFANEL 64:80
(39:42)
JADRAN FARGO: Prelec 5 (1:2), Danieli 16 (3:4), Šuligoj 10 (2:4), Pizziga 2, Bogateč 0, Sterni 1 (1:2), Stanissa 8 (2:2), Paulina 17J1:3), Pertot 2, Lesizza 3.
3 TOČKE: Danieli 1, Lesizza 1.
V tej tekmi jadranovci niso imeli veliko možnosti za zmago, toda po rezultatu prvega polčasa je vse kazalo na presenečenje. Stefanelovi kadeti so takoj povedli, toda jadranovci so z agresivno obrambo in dobrim odstotkom pri metu v napadu izenačili in povedli. Jadranovci so vodstvo obdržali do 15. minute, ko so prešli na consko obrambo »1-3-1«, ki pa jim ni'uspela, saj so nasprotniki zlahka polnili kos s centri. V drugem polčasu so ostje povedli kar za dvanajst točk. Vse-akor jadranovci se niso predali. Z odhodom iz igrišča visokih igralcev zaradi petih osebnih napak pa je bila tekma za jadranovce končana. Treba je pohvaliti vse Jadranove igralce zaradi agresivne obrambe in volje do zmage. (L. I.)
DEČKI
KONTOVEL KRONOS- BOR
INDULES	65:63 (32:38)
KONTOVEL KRONOS: Cingerla, I. Emili 14 (2:7), Černe 4 (2:2), M. Emili 3
(1:4), Spadoni, Budin 9, Ban 11 (1:8), Daneu 18 (0:1), Milič, Vodopivec 6.
BOR INDULES: Filipčič 7 (3:8), Korošic, Possega 23 (3:8), Bajc 9, Martinolič 2 (0:1), Salvi 6 (0:2), Brus 1 (1:2), Tomšič 13 (1:3), Križmančič 2, Turk.
PM: Kontovel 6:22, Bor 8:24. PON: Tomšič v 39. min. SON: 20 Kontovel, 24 Bor. TRI TOČKE: Budin 1, Bajc 1.
V slovenskem derbiju, ki je letos na sporedu v kategoriji dečkov, je prišlo do velikega presenečenja. Borovci, ki ne skrivajo svojih ambicij za visoko uvrstitev, so namreč povsem nepričakovano izgubili proti mlajši in neizkušeni postavi Kontovela, ki je tako osvojila svoj drugi par točk.
Borov trener Boris Vascotto je po tekmi sam priznal, da je njegova ekipa podcenjevala domačine, kar jih je drago stalo. Pohvalil pa je zagrizenost in borbenost Kontovelcev z Aljošo Daneuom na čelu. Pohvalo zaslužijo vsi prisotni, saj je bila košarkarska predstava, ki sta jo ekipi prikazali, res kvalitetna. (V.. Jogan)
NARAŠČAJNIKI
BOR INDULES - SABA	97:60
(47:33)
BOR: Schiulaz 4 (0:1), Debeljuh 28 (4:6), Starec 4, Pavlica 31 (3:5), Martini
2, Rudeš 10 (0:2), D. Umer 10, Špacal 2, Uršič 0, Simonič 6.
PM: 6:13. SON: 14.
Pro# okrnjeni ekipi Sabe so borovci visoko zmagali. Nasprotniki so bili slabši v vseh elementih igre, naši pa so zaigrali boljše le občasno, kar pa je bilo tudi dovolj za novi dve točki na lestvici.
(V. Jogan)
LIBERTAS - BOR INDULES 93:99
(45:48)
BOR: Schiulaz, Debeljuh 44 (8:13), Starc, Barini, Pavlica 34 (10:14), Martini 2, Rudeš 4, D. Umer 8 (2:7), Špacal, Simonič 9 (1:1).
PM: 21:35. PON: Simonič v 39. min.
V srečanju med ekipama, ki sta zasedali drugo mesto na lestvici, so borovci osvojili dragoceno zmago po zelo izenačeni in lepi tekmi. Ob glavnih junakih srečanja, Pavlici in Debe-Ijuhu, bi pohvalili še Davida Umerja. Borovci bodo v 8. kolu gostili ekipo Sokola, v Dolini pa je na sporedu še drugi derbi v isti kategoriji med Bregom in Poletom.
(V. Jogan)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din. letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
|jj^
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
10. decembra 1987
Ker vlada zavlačuje z reformo carinske uprave
Stavka carinskega osebja je ohromila promet na važnejših mejnih prehodih
RIM — Z včerajšnjim dnem se je pričela vrsta stavk italijanskih carinskih uslužbencev, ki protestirajo proti prepočasnemu ravnanju italijanske vlade, ki zavlačuje sprejetje novega zakonskega osnutka o preosnovi carinske uprave. Zakonski osnutek je že pred dobrim mesecem predložil finančni minister Gava.
Včeraj so prekrižali roke vsi carinski uslužbenci, ki so vpisani v avtonomne sindikate DIRSTAT-CONFE-DIR, SALFI-CONSFAL, CISNAL ter CISAL. Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL pa se niso pridružili včerajšnji stavki. Ti so namreč mnenja, da je bila tale stavka napovedana v nepravem trenutku. V zelo ostrem komunikeju so zvezni sindikati dejali, da takšne osamljene stavke ne morejo sploh imeti zaželenega učinka, saj bodo te le zrušile enotno borbo sindikalne fronte za reformo carinske uprave. Istočasno so opozorili vse avtonomne sindikate, naj v prihodnje okličejo stavko, le ko je ta neobhodno potrebna.	*	'	■
Včerajšnja stavka je skoraj v celoti ohromila promet več tisoč tovornjakov, ki vsak dan privozijo v Italijo. Na avtoterminalu v Polleinu (Aosta) je vrsta tovornjakov dosegla v dopoldnevu dolžino od 10 do 15 kilometrov, podoben položaj je bil tudi na Brennerju. "Kolona tovornjakov je hudo ovirala tudi zasebni avtomobilski promet. V popoldanskih urah se je kača tovornjakov znatno zmanjšala, po vsej verjetnosti pa se bo situacija z današnjim
dnem popolnoma normalizirala. Carina na vseh mejnih prehodih deluje vsak dan le od 8. do 14. ure, kot zanimiv statistični podatek pa lahko navedemo, da stopi v Italijo skozi predor Mont Blanc en tovornjak vsakih 40 sekund.
CISNAL je prav tako sporočil, da bo 16. decembra splošna vsedržavna stavka vsega osebja finančnega ministr-
BONN — Kaj neki počenjajo politiki v pokoju? Nekateri si primerno kratijo čas, drugi pa pišejo. K slednjim spada tudi bivši zahodnonemški kancler Helmut Schmidt, ki se je lotil publicistike; kar mu je bilo precej olajšano, saj je bivši kancler sozalož-nik tednika Die Zeit.
Prav pisanje za znani tednik omogoča bivšemu državniku, da si privošči pikre pripombe na račun politikov, ki so še v žarišču pozornosti. Še posebno rad pa se ukvarja z Američani in Sovjeti, skratka pri srcu sta mu velesili.
Washingtonski vrh je zato zlata priložnost, da se je razpisal tudi o Gorbačovu in Reaganu. O vsakem ima seveda svoje osebno mnenje. O Reaganu trdi, da je »televizijski predsednik« in bog si ga vedi, kaj misli s tem, saj je Ronald Reagan res bivši igralec, pred televizijsko kamero pa se ne
stva, ki je včlanjeno v ta sindikat. Avtonomni sindikat finančnih delavcev CONSFAL pa je javil datume naslednjih stavk omenjenega sektorja, in sicer: 11; in 18. januarja ter 1. in 2. februarja ne bodo delali vsi finančni uslužbenci, od 12. do 16. januarja, od 19. do 23. januarja ter od 3. do 6. februarja pa bodo stavkali razni sektorji finančnega ministrstva.
znajde. Nagaja mu celo barva polti, zato mu morajo maskerji večkrat priskočiti na pomoč.
V knjigi Možje in oblast, ki jo je Schmidt pravkar objavil, je o Gorbačovu trdil, da ni rečeno, »da mu bo uspelo«. Sovjetski voditelj se je menda pognal v perestrojko s tolikšnim zagonom, da bi lahko omagal pred ciljem. Resnici na ljubo je Schmidt vse prej kot prijazen tudi do predsednika Reagana, o katerem piše, da je »preprost, prijateljsko razpoložen, brez velikih zahtev, toleranten, ni pa zanimiva osebnost«. Ameriški predsednik je menda tudi preveč ozkogled, saj je izgubil »vodstvo« zapadnega sveta zaradi toge privrženosti stricu Samu. Reagan pa je lahko take definicije še vesel. Schmidt je namreč tudi napisal, da je bivši ameriški predsednik Jim-my Carter »izredno naiven moralist«.
»Možje in oblast« pikra knjiga bivšega kanclerja ZRN Schmidta
Delavci zasedli graščino V ZRN stavkajo tudi tako
Delavci podjetja Krupp, ki jim lastnik grozi z odpustom, so mu iz protesta zasedli Vilo Hiigel v Essnu	(AP)
Švedske oblasti izgnale Barešica
STOCKHOLM — Morilca jugoslovanskega veleposlanika v Stockholmu Vladimira Roloviča, ustaškega terorista Mira Barešica so včeraj izpustili iz zapora, vendar so ga švedske oblasti takoj izgnale v Paragvaj.
Barišiča so osvobodili potem, ko je prestal pol kazni. Leta 1971 so ga obsodili na dosmrtno ječo, leta 1980 pa so sodne oblasti kazen zmanjšale na 18 let zapora, junija letos pa so ga pomilostile zaradi »dobrega in primernega obnašanja«.
Odločitev o izgonu Barešica je švedska vlada sprejela na temelju priporočila državnega zavoda za priseljeniška vprašanja, ki se je verjetno tudi sam želel otresti tega zločinca.
Časopis Aftonbladet, ki se je prav tako zavzel za Barešičev izgon, je opozoril na prakse v drugih državah, kjer tujce, ki zagrešijo hudo kaznivo dejanje, po prestani kazni izženejo iz drža-
ve. Ni razloga, da bi bil Barešič, ki je storil surov politični umor, izvzet iz tega pravila.
Policijo so očitno opozorili, da bodo morda skušali preprečiti Barešičev odhod iz Švedske. Zato so mu zadnje dni zagotovili poostren nadzor, sam izgon pa so izvedli skrivoma. Pripadniki tako imenovanega »hrvaškega državotvornega gibanja«, organizacije, v kateri se zbirajo pripadniki sovražne emigracije in ki ji je pripadal tudi Ba-rešic, so namreč skušali tako z laskanjem kot z grožnjami doseči, da bi Barešič ostal na Švedskem.
Jugoslovani, zaposleni na Švedskem, ki so v zadnjih letih in mesecih pogosto protestirali proti Barešičeve-mu zločinu in proti pomilostitvi, zdaj upajo, da se lahko oddahnejo, saj bodo z njegovim odhodom verjetno oslabeli tako dejavnost in pritiski sil, ki ga podpirajo, (dd)
V službo na ministrstvu za javna dela bodo odslej morali s štoparico v žepu
RIM — Uslužbenci ministrstva za javna dela bodo morali odslej boljše delati, predvsem pa bodo morali bolj skrbno upoštevati dolžnosti in urnike, ki Jim jih njihova služba nalaga. Podtajnik ministrstva Rallaele Costa je namreč včeraj poslal vsem generalnim direktorjem tega resorja okrožnico, v kateri je s pikolovsko natančnostjo »narisal okvire«, v katerih se bodo morali uslužbenci odslej gibati.
Pavza za kavo, vsakodnevni obred posebno priljubljen pri uslužbencih v javnem sektorju, bo odslej lahko trajal le dvajset minut, takoj bodo zaprli »notranjo« prodajalno jestvin in mesa, nepričakovano bodo preverjali prisotnost na delovnem mestu, prepovedali bodo nepotrebno postopanje po hodnikih in v bifeju, ki stoji nasproti ministrstva. Ti so v bistvu ukrepi, s katerimi mislijo na ministrstvu za javna dela izboljšati storilnost, na delovno vnemo uslužbencev pa mislijo vplivati tudi z denarnimi nagradami.
Okrožnica podtajnika sicer temelji na sklepih upravnega sveta ministrstva, kjer so s posebno pozornostjo ocenjevali dolge izostanke uslužbencev, ki se vse bolj pogosto zbirajo v kavarni' ministrstva kot na delovnem mestu. Nove pogoje so že včeraj sporočili zaprepadenim uslužbencem, ki so zvedeli, da bodo lahko stopili v
okrepčevalnico ministrstva, »razen v izrednih priložnostih«, le enkrat na dan in to med 9.30 in 13. uro. Vsaka odsotnost, piše v novih navodilih, pa bo lahko trajala največ 20 minut. Okrožnica poleg tega določa, da bodo morali najkasneje do 31. decembra zapreti miniblagov-nico, ki so jo organizirali kar v kavarni ministrstva, prodaja mesa pa je iz zdravstvenih razlogov od včeraj dalje prepovedana«.
Kar pa se tiče preverjanja prisotnosti osebja, je podtajnik Costa vodilne funkcionarje ministrstva poveril, da to kadarkoli izpeljejo tako, da se bodo morali uslužbenci posameznih oddelkov vpisati na poseben seznam. Kogar takrat na delovnem mestu ne bo, se pač ne bo mogel podpisati...
Do 15. januarja pa se je podatajnik obvezal, da bo preveril, kakšna oblika delovnega urnika je uslužbencem najbolj pri srcu: enotni, defjeni, tog ali prožen urnik. Costa bo sicer preučil možnost preverjanja storilnosti, kar naj bi vplivalo tudi na osebne, dohodke.
Jutri pa bodo vsekakor že morali iz stavbe ministrstva odpeljati izložbe, pred katerimi sicer stoji napis, da niso v prodaji. Javna tajnost pa je, da vsakdo lahko tam nabavi marsikatero drobnarijo, kot so tepihi, posteljnina, bižuterija in druge hišne pritikline.