Pomenki V. Kadaj, kedaj in kdaj se piše popraševaje inkdaj pomeni časih to, kar nekdaj; ali bi se ne dalo to v pisanji razločiti? T. Dalo bi se že. Zaznamnjati bi se mciglo, kdaj in kdaj, kakor tudi kaj in kaj, saj in saj itd. L. Pa je tisto znamnje sitno in negodno, zlasti, ker smo mi k a j k a v c i! T. Najde se pač kdej in kej in sej tudi, in jaz menim, da bi se za umevnosti voljo snielo razločevati ter pisati: kaj (quid, was) in kej (ecquid, tandem, etwa, wohl), kdaj (quando, wann} in kdej (aliquando, quondam, irgendwann, einst), saj ali vsaj (Venigstens) in sej (ja, ja doch). 17. Zakaj se pa vselej ne piše vsaj nam. saj, da bi se vsaj vedilo, ktero je? T. Za to , ker se v velikrat opusča, p.: 1 a s n. v I a s, oblak n. obvlak, last n. vlast, zlasti n. zvlasti ali vzlasti, pričo in vpričo, tako tudi saj nam. vsaj itd. U. Ali pa pišpjo tudi dobri pisatelji tako? T. Bere se pri Kopitarji že, in Murko ga inia v svojem besedniku: kaj, po Koroškem in Kranjskem, pravi, se glasi kej, in povp, v kterem pomenu se rabi: rau ni dobro — mii ui kaj dobro (nicht so rpcht guQ; kako vjim je kaj? (wie isl es eucli doch wohl); je poslal po-nj, da bi mu svetoval, kaj bi bilo kaj storiti (\vas wohl irgend zu thnn warej. Metelko ima oboje: kaj in kpj (kaj kej \vas etwa, was \vohl), kdaj in kdej, saj in sej. U. Posebno vplikrat se rabi besedica kej, in kakor se mi zdi, ima npko pospbno moč v sebi. T. Res spreminja pomen in sicer zviševaje in zniževaje: To je kpj lepo (prav, jako), kpj kej lepo fprav prav) — das ist was scbon — pravi slovenski Nemec! To je kej drago (predrago, sehr in zu theuer). Kako se kej sklepa z glagolom nimam, je brati v Metelk. slovn. str. 235. U. Kako se bere o tem v poslednji slovnici slovenski? T. Janpžič pise: Saj Łlat. enim, etenim — nemšk. denn, namlicli) izrekuje vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama po sebi razumeva: Počakaj, saj nisi voda. — Naj se ta veznik dobro loči od prislova vsaj = nemšk. wpnigstens. U. Kako pa kdaj in kaj? T. Zih to menim, da se sme v pisanji res ločiti kdaj in kdej, kaj in kej, saj in sej v povedanem poiiipnu, zlasti v bolj domači, slovenski pisavi. U. Sej res! Zdaj saj vem. XU. T. Menda v maiokterih besedab je v slovenskem pisanji toliko razlike, kolikor je je v tistih, ki so z v ali u sostavljene. Torej so eni že svetovali, da pišimo vselej u — in celo predlog u namesti f, kakor pišpjo (udi drugi Slovani. V. Sej je tudi v najni knjižici brati zdaj t?tolažpna, fdana, zdaj Mtolažilo, udala; 2'zdigal, rtkani, ?'nnk, urokov, MŽigala itd. T. Pisalo se je o tem mnogo že pred desetimi leti, in kar jp pisal Mptelko o tej reči v slovnici I. 1825, to je razložil tudi v Novicah I. 1853. V. Povej mi povej, kako je pojasnil tu pisavo! T. Metelko piše od U in V takole: nNekteri ne.ve, kdaj bi pred glagolom » in kdaj bi u pisal; in zato piše brez razločka v pomenu zdaj : vtaknem, vgasneni. vkradem itd., zdaj: utaknem, ugasnem, ukradera itd. Tukaj bi se lahko dosegla edinost in pravoslednost v pisavi po tem pravilu: piši v 1) kadar pomeni djanje v kako reč (ein, hinein), n. pr.: rrinem, vtisnera, rložim itd.; 2) kadar pomeni na ali gori (takrat jc v iz predloga v'z): uložim (au/iegen namesti vsložim), rzamem. rstanem itd. Sicer pa piši vselej u, ki velikrat nič druzega ne pomeni kakor spolnjeno ali doveršeno djanje v doveršivnih glagolih, n. pr.: utopim, ulovini, ugledam itd. V tem ali unem pomenu dobiva ravno tisti glagol zdaj u zdaj v: »topiti (ersiiufen), tidariti (.schlagen, perfectiv), in rtopiti (cinlunken, etnmengen), vdariti (eiJischlagen, auch perfectiv) itd. Iz tega se vidi, da vkradem , rmerjem. fkažem itd., ker se le gpolnitev djanja naznanja, je z v napak pisano". Zastran predloga », ki so ga nekteri premeniti hotli v u, pravi : nTo premembo v v u tudi v samostojnem predlogu vpeljati se mi ne zdi varoo, ako ravno v pcsniih to svobodo rad potcrdim. Zakaj se mi prederzne premembe sploh nevarne zde, si jc lože misliti, kakor jih tukaj v preozkem prostoru dovoljno razložiti". Te pravila so kratke in dosti gotove, in dasi ravno se je pozneje po razaih časnikih in knjigah mnogo o tem pisarilo, vendar nobeden boljših, krajšib in bolj gotovih ni povedal, le sim ter tje so to reč pojasnovali. Kakor te pravila gotovega slovničarja, tako so mi všeč izverstni izgledi, ktere je v ta namen sostavil Janežič v svoji slovnici 1. 1863. V. Kaži mi jih, morebiti se bova po tem lože spridoma pomenkovala in saj v nekterih besedah do dobrega spoznala pravo pisavo. T. Ondi se beretole: nZastran pisave v — u gl. predlogv;sicerpa primeri še sledeče izglede: Vreži mi tri križce v palico — ureži mi kruha; tatje so v hišo vlomili — ulonii mi vejico; v nogo se je 1'sekal — usekaj mi palico; rštej mu stari dolg — uštel sem se; počakaj, da se voda v sod uteče — da se voda uteče; za župana so ga rstavili — nabiro so ustavili; v kot se vmekni — umekni sc sovražniku i. t. d. V. Ti izgledje se lepo vjemajo s pravili, ktere je bil dal Metelko deset let poprej v Novicah. Rad bi pa, da bi še midva se dogovorila o nekterih besedali, ki se tolikrat in tolikanj različno pišejo. T. Naberi jih, in poskusila si bova si jih kolikor toliko razložiti, toda prihodnjič.