Št. 160 (15.262) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi.___________ TRST - Ui. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSTNNA PLAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% e e • e BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom BANCOMAT S PETEK, 16. JUNIJA 1995 Ana Kovač nJ?araievske ulic nr j e’ trgovine za tir j tavnica Visol žri a Za begunce Rženih naredil •MMiS"1" Zaup Pg*^uiej°, da si Vela1 ° nekai resn- T^ga.« .Resnično veliki SJ .VoiaSke moči : bnl1 tu^ globoke no vrednost. £ im’ a*,®8!0 žalosti i sv !° ie’ tisoč in e živ/-11 dokazuie> smru nje moCnei orni1’ Umetnost ve l1-3'. Prestolnica st '*11° trga etnič: topnost, je ostab V) asebojne tolei °b dnUdie Živii° “ drugem, ne da ^Sevali o po ZiiJvF8 soseda- T ^No^ico" OZNklvPnega nn4N> kot bi i^no čaka ni 0 luc na se: <°ogir ruorda Ol?lalisko P1 » Povaljali jg Stn6ga nase: a,,, nemočno va2M-moCic Hejse ni]en]e : vJeS® od smrt to ntVa’ Pa venc ^ gre zanaša svnka)evo mon Iobodno. Dri ro v c 2 P°2reti , pegame 2aH0SV°bod ?>Je pa s, ^.Čelade P^rtično v Ne ''M.AVJ Politike, s i1Valci Bc Raznib, I Parafiran sporazum I med Slovenijo in E BRUSELJ (STA) - Vodji pogajalskih delegacij Slovenije in Evropske unije, Benjamin Lukman in Serge Abou, sta včeraj na sedežu Evropske unije v Bruslju parafirala sporazum o pridruženem članstvu med Slovenjo in EU. Ministrski svet unije je v ponedeljek v Luksemburgu dal soglasje k parafiranju sporazuma s Slovenijo, potem ko je odbor stalnih predstavnikov unije (Coreper) že prejšnji teden potrdil, da je besedilo sporazuma usklajeno. I Na Peloponezu rušilen potres ATENE - Katastrofalni potres 6, 2 po Richterjevi lestvici, ki je v noči na četrtek prizadel severni Peloponez, je po zadnjih podatkih terjal 20 življenj, Sest oseb Se pogrešajo, v bolnišnicah pa je 59 oseb. Največ žrtev je bilo v nekem stanovanjskem bloku v mestu Egionu, ki se je zrušil. Žrtve so bile tudi v bližnjem hotelu Eliki, kjer je letovalo kakih 150 francoskih turistov. Med njimi so trije izgubili življenje, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Na 15. strani BOSNA / BOSANSKA VLADA RAZGLASILA SPLOŠNO NEVARNOST Muslimanska ofenziva za osvoboditev Sarajeva SARAJEVO - Včeraj zjutraj je bosanska vlada razglasila splošno nevarnost v vsej državi. Le nekaj minut zatem so se začeli ostri spopadi na območju Visokega, kjer se je v prejšnjih dneh zbralo skoraj 20 tisoč muslimanskih borcev. Mnogi, tudi bosanski Srbi, menijo, da se je začela velika ofenziva vladne vojske za preboj obroča okoli Sarajeva. Muslimani so zaprli vse dostope do mesta in razglasili policijsko uro od devetih zvečer do šestih zjutraj. Bosanski Srbi, ki so včeraj na zasedanju parlamenta sprejeli odločitev o združitvi s krajinskimi brati v enotno »Združeno srbsko republiko«, obtožujejo mednarodno skupnost, da kljub očitnemu kršenju premirja ne stori ničesar. Zato so se odločili, da bodo zadržali 26 pripadnikov mirovnih sil, ki služijo kot zaščita pred Natovimi letalskimi napadi. Na 16. strani Na vseh bosanskohercegovskih bojiščih iz ure v uro raste napetost, saj so Srbi prvič v defenzivi. (Telefoto AP) Novi zapleti v »aferi Di Pietro« RIM - Bivši obrambni minister Cesare Previti naj bi bil vpisan v seznam osumljencev pri sodišču v Brescii kot pobudnik kampanje proti bivšemu milanskemu tožilcu Antoniu Di Pietru. Tako piše tednik Espresso, toda tako Previti kot preiskovalci so njegovo pisanje demantirali. O vlogi Previtija govori v nekem intervjuju tudi bivši notranji minister Roberto Maroni, po katerem je bivši Berlusconijev odvetnik iz obrambnega ministrstva dejansko vodil tudi pravosodno ministrstvo oziroma vladno politiko do sodstva. Takratni pravosodni minister Biondi je seveda jezno reagiral. Maroni pa je govoril tudi o številnih dosjejih, ki so krožili po ministrstvih za časa Berlusconijeve vlade, med njimi je eden zadeval predsednika Scalfara. Na 2. strani PREVOZI / PILOTI MNOŽIČNO »ZBOLELI« Kaos v letalskem prometu RIM - Drugi dan nenapovedane stavke pi- odpadel je 401 polet, na letališčih je na tisoče V Ronkah pri Trstu ni pristalo nobeno le-lotov Alitalie (»zbolelo« jih je približno 250) potnikov v kaotičnem pomanjkanju informa- talo, zato tudi danes ne bo jutranjih poletov je spravil na kolena italijanski letalski prevoz: dj zaman čakalo na polet za Rim in Milan. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Goljufija v Italiji Raziskovalni zavod Emispes je pripravil studijo o goljufiji v Itahji, ki razkriva marsikatero nesimpatično plat italijanske družbe. Stran 3 Šola F. Erjavca brez imena Ministrstvo za šolstvo je preimenovalo rojansko šolo F. Erjavca v »Srednjo šolo I. Cankarja - Oddeljeni oddelek v Rojanu. Stran 4 Stečaj grupe Tripcovich Včeraj so znova zaslišali aretiranega tržaškega komercialista, ki je vpleten v stečaj grupe Tripcovich. Pričakujejo pa nove aretacije. Stran 5 Gorica: slovenska konzuita Na dnevnem redu seje občinskega sveta v Gorici, ki bo v torek, je tudi imenovanje članov Konzulte za mestno etnično manjšino. Stran 9 Pregled delovanja SDGZ Razširjeno vodstvo organizacije slovenskih gospodarstvenikov je te dni opravilo pregled dela in začelo priprave za jesenski redni in izredni občni zbor. Stran 11 POLITIKA / NAPOLITANOV PREDLOG »AFERA Dl PIETRO« / PO PISANJU E S PRESS A IN DRUGIH TEDNIKO^- Stranke naj jasno povedo, kaj hočejo Z jasnim soočenjem bi ugotovil oli je mogoče izoblikovati novo pravilo igre Ali je proti Previtiju že v teku preiskava? Moroni: Po ministrstvih je krožil tudi dosje o Scalforu RIM - Predčasne politične volitve jeseni, ali poskus, da bi začrtali v glavnih obrisih nova pravila igre, preden bi se stranke pomerile v volilni tekmi? To je dilema, ki razdvaja stranke in povzroča dokaj ostro polemiko med strankami in tudi znotraj njih samih. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je med prvimi namignil možnost, da bi sedanja zakonodajna doba trajala vsaj do prihodnje pomladi, javno še molči, čeprav je skušal v srečanjih na štiri oči (v sredo se je na primer sešel s tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo) prepričati politike, naj ne bi silili v takojšnje predčasne volitve, ki bi najbrž negativno vplivale na italijansko gospodarstvo in na sanacijo državne blagajne. Predlog, ki bi lahko prispeval k razčiščenju, je včeraj izoblikoval Giorgio Napolitano, ki vodi posebno poslansko komisijo za reformo televizijskega sistema in ki se je v prejšnjem mandatu kot predsednik poslanske zbornice ukvarjal s problemom novih pravil. Napolitano je v pogovoru z uredniki oddaje »Teleca-mere«, ki jo pripravlja televizijski dnevnik druge mreže Raia, izhajal iz trditve, da »pravila morajo napisati vse stranke skupaj«. Po njegovi oceni je pozitivno dejstvo, da vse stranke priznavajo nujnost novih pravil. Zato je vse pozval, naj sestavijo prioritetno lestvico problemov (na primer radiotelevizijski sitem, konflikt interesov, ustavna reforma, reforma volilnega sistema itd). »Ce se dogovorimo na primer o 5 glavnih točkah, je mogoče preračunati, koliko časa potrebujemo za sprejetje reform in torej do kdaj naj bi trajala sedanja zakonodajna doba,« je menil Napolitano. Tada kako preveriti, ali so stranke pripravljene na tako delo? Napolitano je dejal, da bi to lahko preverila konferenca kvalificiranih predstavnikov strank, na primer konferenca predsednikov poslanskih in senatnih skupin, ki bi jo vodila predsednika obeh domov parlamenta. Taka konferenca bi lahko pokazala, ali je mogoče nadaljevati z delom. Na Napolitanov predlog se je prvi odzzval voditelj levega krila Ljudske stranke Gerardo Bianco, po katerem bi se ob »njem morali vsi zamisliti«. Bianco je ugotovil, da vprašanje novih pravil ni bel, nenapisan list, ker je v prejšnjem mandatu vprašanje poglobila dvodomna parlamentarna komisija, ki jo je vodila Nilde Jotti. Po njegovem mnenju bi bila huda napaka, če bi stranke spet zapravile priložnost, da izoblikujejo reforme. Za nadaljevanje zakonodajne dobe so se izrekli tudi segnijevi Demokrati, v Kartelu svoboščin pa Krščanski demokratski center in desno krilo Ljudske stranke z Roccom Buttiglionejem. Se-gnijev somišljenik Diego Masi pa je pohvalil njuno stališče, »saj je v poti, ki jo predlagata tudi prostor za zakon proti televizijskim monopolom«. D’Alema je odgovoril, da Demokratična stranka levicene sili v predčasne volitve. Zastavlja pa si problem, da je za nova pravila potrebno široko soglasje. »Ni dovolj, da se dogovorimo mi in Šegih, ker nimammo zadostne moči in ker moramo pravila pisati vsi skupaj,« je dejal D’Alema. In pri tem se je vprašal, ali je mogoče doseči dogovor s Silviom Berlusconijem. Dobro znamenje bo, če bo Kartel pripravil resen predlog o reformi televizijskega sistema, kot se je obvezal med kampanjo za referendume, medtem ko bo v naspreotnem primeru kazalo bolj slabo. Med vrsticami pa je bilo mogoče razbrati, da D’Alema ni optimist. Z nasprotnega brega se je oglasil Gian-franco Fini, po katerem so volitve obvezne, potem ko bo vlada izčrpala svoj program. Polemika se bo najbrž še nadaljevala. In tudi rešitve ni videti, če se medtem ne bo zgodilo kaj novega, na primer zopetni poseg predsednika republike, ki ga napovedujejo mnogi komentatorji. Bivši notranji minister Roberto Maroni (telefoto AP) RIM - Tedniki Espres-so, Panorama in Cuore, ki so pred enim tednom prvič razkrili domnevno vlogo sen. Cesareja Pre-vitija, bivšega obrambnega ministra in bivšega Berlusconijevega odvetnika, v kampanji proti nekdanjemu milanskemu tožilcu Antonio Di Pietru, v svojih zadnjih številkah ponavljajo svoje obtožbe in jih opremljajo z novimi podrobnostmi. Espresso pa piše tudi, da je bil Previti 12. junija vpisan v seznam osumljencev na sodišču v Brescii. Javni tožilec Fabio Salamone, ki skupaj s kolegom Silviom Bonfiglijem vodi preiskavo o »aferi Di Pietro«, pa je odločno zanikal to dejstvo, kot je tudi zanikal drugo trditev Espressa, da naj bi namreč šef milanskega tožilstva Francesco Sa-verio Borrelli poslal v Brescio poročilo v zvezi z anonimnimi pismi na račun Di Pietra, ki so jih prejeli razni obtoženci na procesih zaradi podkupnin. Espresso obnavlja ves potek kampanje proti Antoniu Di Pietru, ki se je po pisanju tednika začela že v začetku leta 1993 z vrsto anonimnih pisem z raznimi obtožbami na račun tožilca »čistih rok«. Sam Di Pietro je ta pisma zbral in izročil svojemu nadreje- nemu, šefu tožilstva Bor-relliju, ki jih je pozneje poslal v Brescio, kamor se je bila medtem preselila preiskava. Zadeva z anonimnimi pismi vsekakor ni imela nobene posledice. Hujše pa so bile obtožbe, ki jih je takratni predsednik zavarovalnice Maa Giancarlo Gortini zbral v petih straneh promemorije. Ta dokument z naslovom »Di Pietrove zlorabe«, je prišel v roke takratnemu obrambnemu ministru Previtiju, nato pa ga je dobil v roke šef inšpektorjev pravosodnega mi- nistrstva Ugo Dinacci, ki je naročil inšpektorju Domenicu De Biaseju, naj začne preiskavo. Kot piše Panorama, je De Biase vprašal Dinac-cija, od kod prihaja pro-memorija, ta pa mu je odgovoril, da ga je dobil od Previtija. Dinacci naj bi sodniku Salamoneju pojasnil, da se je z zadevo ukvarjal Previti, ker je bil takratni pravosodni minister Alfredo Biondi zaposlen z neapeljskim vrhom o boju proti organiziranemu kriminalu. Kot rečeno, je sodnik Salamone demantiral pisanje Espressa, vodstvo NOVICE Pokojninska reforma: kar 3.500 amandmajev RIM - Včeraj je zapadel rok za predložitev amandmajev za spremembo pokojninske reforme. Poslanska komisija za delo je prejela kar 3.500 amandmajev, ki so jih predstavile vse poslanske skupine. Največ jih je predstavila SKP (2.700), za njo pa sledijo KDC (339), NZ (200), federalisti, oporečniki SKP in SL (60), Forza Italia (40), reformatorji (23), progresisti (12), LS (8). Komisija bo prihodnji torek in sredo razpravljala o amandmajih v splošnih okvirih. Delo bi morala zaključiti pred 30. junijem, ko naj bi o pokojninski reformi stekla razprava v poslanski zbornici. Volivec Fone Italia zahteva odškodnino od Dana Foja BOLOGNA - Ob odprtju gledališča Arena del sole 20. februarja lani se je Dario Fo obregnil ob volivce Forze Italia. V svojem satiričnem monologu je dejal, da so vohvci te sorte »tepci«, kar pa je tako užalilo bolonjskega odvetnika Pietra Bertuzzija, da je umetnika prijavil zaradi žalitve, in zahteval sprva 50 milijonov lir odškodnine, potem ko ga je Fo zavrknil na tedniku La Repubblice Venerdi (imenoval ga je »Bertuccia«, kar je opičji vzdevek), pa je svojo zahevo zvišal na 200 milijonov lir. Včeraj je bila na bolonjskem civilnem sodišču prva sodna obravnava, proces pa so takoj preložili na 13. februar 1996. Po mnenju Fojevih zagovornikov Bertuzzi nima šans: nikoli ne bo mogel dokazati, da je vohvec Forze Italia, ker so volitve pač tajne... Odbornikovi »hord« pogovori BELLUNO - Karabinjerji so med preiskavo o podkupninah nadzorovali telefon župana kraja Pieve di Cadore, med prisluškovanjem pa so odkrili, da je odbornik za javna dela Marco Moglia (41 let) v županovi odsotnosti (ker so ga medtem aretirali) pogosto uporabljal telefon za poslušanje erotičnih pogovorov, tistih, ki jih nudijo po telefonskih številkah 144. Možje postave so posneli ure in ure pikantnih pogovorov, na koncu pa so odborniku poslali jamstveno obvestilo zaradi izkoriščanja javne imovine. PREISKAVA O FIATU Romiti celih osem ur pred lurinskimi sodniki TURIN - Pooblaščeni upravitelj Fiata Cesare Romiti je včeraj celih osemt ur odgovarjal na vprašanja sodnikov, ki vodijo preiskavo o Fiatovih »črnih skladih«. Romiti, ki je pred časom prejel jamstveno obvestilo zaradi »lažnih poročil družabnikom«, je dospel na turinsko sodišče ob 9. zjutraj, zaslišanja pa je bilo konec šele ob 17. uri. Sam Romiti, ki ga je spremljal tim Fiatovih odvetnikov, je pred odhodom s sodišča novinarjem dejal le, da je vse potekalo v redu in da je bil povsem miren. Kot se je zvedelo, se je zasliševanje zavleklo, ker so preiskovalci zahtevali pojasnila o vseh vprašanjih, ki so vezana na Fiatove proračune, od domnevnega »vzporednega knjigovodstva« za ustvarjanje »črnih skladov« do epizod nezakonitega financiranja nekaterih tu-rinskih političnih voditeljev. Glede slednjega vprašanja je bil Romiti osumljen korupcije, po včerajšnjem zaslišanju pa naj bi bil obtožen samo nezakonitega financiranja, sodniki pa bi lahko celo kaznivo dejanje opredelili kot izsiljevanje v H RAČUNSKI DVOR h Stranke rade kršijo tudi novi zakon o finansiranju RIM - Po izbruhu podkupninske afere je parlament spremenil zakon o javnem finansiranju strank. Toda sprememba ni botrovala k večjemu spoštovanju določil. Stranke, ki so zasnovale in odobrile zakon, so ga tudi kršile. Tako izhaja iz poročila računskega dvora, ki je prečesal obračune lanskoletne volilne kampanje. Po poročilu računskega dvora so omejitev izdatkov (200 lir za vsakega volica v volilnem okrožju v katerem stranka nastopa) prekoračile tri stranke. To so Krščanski demokratski center, ki je imel omejitev 66 milijonov lir(sa-ma se je stranka predstavila samo v Moliseju, medtem ko je drugje nastopala pod simbolom Kartela svoboščin), potrošil pa več kot dve milijardi; Forza Italia, ki je imela omejitev 10, 4 milijarde, potrošila pa 17, 3 milijarde; in Kartel svoboščin, ki je imel na razpolago 6 milijard, potrošil pa jih je skoraj 8. Za FI in Kartel je računski dvor predlagal predsedstvu zbornice globo, ki naj bi znesla vsaj po- lovico presežka, medtem ko so to denarno kazen KDC že zasohh. Kar 22 strank, gibanj in koaliciji ni navedlo drugih virov finansiranja in zaradi tega je že odredil globe od 10 do 100 milijonov lir (med kršitelji so DSL, SKP, Kartel svoboščin, Nacionalno zavezništvo, Ljudska stranka in Progresisti). Tudi določilo o predložitvi obračunov je spoštovala le redkokate-ra stranka, saj jih kar 49 ni predložilo obračunov. Kot delno opravičilo računski dvor ugotavlja, da je sicer večina teh majhnih krajevnih formacij brez stalne strukture. Podatki kažejo, da so bile za nekatere stranke volitve ugodna priložnost, saj je država ob lanskoletnih volitvah dala 90 milijard lir prispevkov, stranke pa so jih potrošile 52. Najbolj izrazit je primer Progre-sistov, ki so dobili 16 milijard, potroših pa jih 5. V analizi računskega dvora se pogosto pojavlja ime družbe Publita-lia, ki je strankam priznala največ popustov na volilni propagandi. Cesare Romiti (foto AP) škodo turinskega avtomobilskega koncema. Glede domnevnih nepravilnosti v Fiatovih proračunih pa je preiskovalce zanimalo predvsem, kaj se je skrivalo pod postavkami, kot so »solidarnostni skladi« ali »razne dajatve«. Romiti je povedal, da ni bil obveščen o raznih finančnih operacijah različnih oddelkov turinskega koncerna. Tu-rinski sodniki bodo vsekakor v kratkem zaslišali tudi šefa Fiatovih finančnih služb Paola Mattiolija, ki je prav tako kot Romiti že prejel jamstveno obvestilo. iiKa pa je potrdil0’ 3 vest o vpisu Česa Previtija v seznam nljencev izvedel iz sebno zanesljiv®®3 :<• »aferi Di Pietro« P intervjuju za Panora spregovoril tu ;i notranji minist®r erto Maroni, sicer5 sni lom, da o ozadju zadeve ni bil 0 . :en. Pač pa je Mar°nl sdal, da je Berlusc0 akrat Di Pietra »s°' il z dna srca«, ker g® i stalno prekašal Previtijeve vlog daroni dejal, da j® ranjeni ministre el vtis, da je pravosodni m'01 Berlusconijevi vla viti, ki je določal ko do sodstva n1 iremestitve sod medtem ko prav* er Biondi ni im® ie besede. Mim® 3 z Di Pietrom Pa i notranji minist®r rvjuju povedal, 03 ministrstvih kroži' vilni dosjeji pa raznih eminentni i • , 1 r>plO 0 Sicer pa au^r niso vsebovan eksplozivni pak le časopi-ike in poročita . že objavljeni® aroni ni z®a , kdo je te dobavljal: verjetn Sisde, ki je bl1 i udarom žarela s črnimi s^' o pa bi to bil® jaške obvešč®' žbe, ki so spa- pristojnosi iga ministrstva bolj vnetih L IUUA jrlusconi)6' ironi je in' □mendra katerem "ki g® ie politično - • i »iz- jerluscO' i BossiJ® inuuA iz i Di Pie' kor n®' ione i® :eraj Z®' idjetnika ellija- la- 5 družb® a, ki ®al 1U14 * Rei l5 i lahko ive, na-ca Cim slednp dkup® kiS PREVOZI / NENAPOVEDANA STAVKA Piloti »zboleli«, kaos na italijanskih letališčih Na drugi dan protesta je odpadel 401 polet Dn^j* " Dmgi dan nena-Aln v ne stavke pilotov 1 alie je spravil na kole- vc 6talski Promet v Italiji: ,era) so odpovedali 480 tQ ^Povedanih 625 pole-p. ’ rimskem letališču j, arnicino pa odpadlo to- Dari P°^etov> da so morali d, hirati letala na eni od m glavnih stez, kar bi agnil° povzročiti težave dtugihfS °z' PriStankih st^°ti formalno ne bn|vkai°: predstavili so ,n'ska spričevala. V Znih dveh dneh jih je Jolelo« kar 250, več kot taj.°v*ca vseh pilotov Ali-n le' Minister za prevoze nevale je zahteval, naj rustrstvo za zdravstvo averi utemeljenost p r?Vniskih spričeval, j,'i;Sednik rimske zdrav-rn.,6 zbornice pa je poja-’ da zdravnik, katere-, sta izjavi. da ni v P)U upravljati letala, ra to vzeti na znanje in tu Prisiliti k pole- nrj Minister Carnevale je J^dil, naj Alitalia pri-Dni ! naCrt nadomestnih ve(]at|°V’ Pilotom pa prepo-tivn Vsak° obliko kolek-tP«,68a Protesta, vendar bo i 0 Preprečil, da bi se ^evS"181'6111 PreV°ZU Ipm-9 Slavnem rimskem 4 «ču je bilo včeraj nad s°č potnikov, ki so za-an Čakali na polet, na tgV^ksm pa so se neka-zn razjarjeni potniki celo nesli nad letališkimi Čakanje brez konca na rimskem letališču Leonardo Da Vinci (telefoto AP) uslužbenci. V Ronkah pri Trstu ni pristalo ali odletelo nobeno letalo. Kaos je delno treba pripisati tudi dejstvu, da so v glavnem potnike šele zadnji trenutek informirali, da bo polet odpadel. Alitalia je sicer uvedla telefonsko številko za informacije potnikom, vendar je tudi ta usluga do popoldneva odpadla »iz sindikalnih razlogov«... Protest pilotov je naperjen proti politiki Alita-lie, ki za nekatere svoje mednarodne proge najema od tujih letalskih družb letala in posadko, zahtevajo pa tudi približno 40 milijonov lir letnega poviška. Po mnenju ministra za prevoze Treua bo stavka otežavila rešitev spora med piloti in letalsko družbo, Drugi sindikati so zelo kritični do zadržanja pilotov: za tajnika Cgil, Coffe-ratija je to nesprejemljiva oblika stavke, ki ustvarja protisindikalno vzdušje. Stavko je negativno ocenila tudi vsedržavna komisija za pravico do stavke. Nekdanji minister za prevoze Berlusconijeve vlade, Publio Fiori (NZ) je kritiziral sedanjega mini- stra in zahteval njegov odstop. Na Fiorija se je usul plaz kritik: Castelli (SL) ugotavlja, da so današnji problemi posledica Fiorije-vega dela, ko je bil minister, Berlinguer (D S L) pa trdi, da je Fiori svojčas dokazal svojo popolno neučinkovitost in bi raje molčal. Poletje pa se najavlja s celo vrsto stavk na področju javnih prevozov. Med drugim bo prihodnji petek stavkalo osebje letališč, v soboto, 17. t.m. pa se bo ob 21. uri začela 24-uma stavka železničarjev v Rimu, kar bo ohromilo veliko železniških prog. Italija država iznajdljivosti, a tudi tisočerih goljufij Izidi nedeljskih referendumov so Po svoje dokazali, da je lep del Ita-Jaijov trmasto zazrt v vsakdan in kdlanja probleme širšega dometa. 1 ozofi se lahko zaprejo v knjižnice y1 v gostilne: po razpoloženju pač. n |In svetu se počutim vedno bolj aiagodno, vendar imam kaj malo °ŽI1()sti, da bi v svojem malem Preminjal stvari. Pisanje je lažje od P 'Cjega puha. Raje priznam svojo agrenjenost, kot da bi se zapiral v Politični vodje, ki so izgubi-’ iahko ali celo morajo zajeziti po-z, osebno menim, da izrisuje po-°oo vedno manj prijaznega sveta. v r°blem svobodne informacije je sodobnem svetu tesno vezan z ^Prašanjem demokracije. To je bilo zadnji predreferendumski kam-P^iji nesramno vidno. Državna tele-..Zlla ie morala posredovati inform-)e m stališča z lekarniško tehtnico. UQSe“na’ to )e Berlusconijeva, je Porabila vsa sredstva in zmagala, akšno vlogo ima državna televizija ra UŽbi’ M )e iz dneva v dan bolj v Vezana? Privatni monopolist bo tir ?° zmagal, bo učinkovitejši in odornejši, saj ni vezan in mu ni e a izbirati sredstev. Omejevalne orrne so iluzija. Pluralizem lahko .gotavlja le več virov informacije, ji® ■ ko vsakdo razloži svoja sta-, a in ponudi odjemalcem svoje sta tUrne modele. Bipolarizem, kjer je Monopolista država in zasebnik, infVeS na sI-ranI zasebnika. Državna j ^Tnaoija odgovarja političnim si-m ravnotežjem, zasebnik odgo- ObLv an lastnemu profitu. ^__Muje duše za sebe in .v svojo ko- rist. In vendar se je večina Italijanov opredelila za monopolni položaj, podprla Berlusconijeve mreže in otežkočila rojstvo novih televizijskih subjektov. Odločila se je za desno in neliberalno opcijo. Vprašanje je, če se večini Italijanov zdi problem svobodne informacije relativen. Konec koncev je vseeno, kdo ti prinese na dom svet pravljic in ljubljene zvezdnike, ki so nam tako potrebni pri polnjenju eksistence. Po padcu Berlinskega zidu je Ha-* bermas pravilno opozoril, da je ponovno zmagala marka. Kontestacijo proti komunističnim režimom so res pričeli in vodili intelektualci s svojo zastavo svobode. Ko so se sive režimske stavbe porušile, so napolnile trge množice, ki jih je bolj kot problem svobode izražanja zanimalo, kakšno bo njihovo bodoče materialno življenje, skratka, koliko mark bodo zaslužili. To je človeško, globoko človeško. Ne vem, koliko moči imajo ideje. Podobna zadeva se je zgodila v Italiji. Bolj kot načelno vprašanje svobodne informacije, je ljudi zanimala »stvar«, večerna televizijska konfekcija. Podjetje Finin-vest je s svojimi zvezdniki spretno prepričalo ljudi, da jim nasprotna stran želi vzeti večerno zabavo, Kd-losej s svojimi igrami. Prostor politike je v tej luči skrajno ozek in v Politika na gugalnici RIM - Italija velja za državo iznajdljivcev, ki si znajo pomagati iz težav, največkrat v pozitivnem smislu, marsikdaj pa tudi z negativnimi prijemi. Negativne aspekte italijanske iznajdljivosti je razčlenil Inštitut za gospodarsko in politično preučevanje Eurispes, ki je z novinarjem Brunom Taralet-tom raziskal »ozvezdje tisočih goljufij«. Zaključek je kaj žalosten: »industrija« goljufije je v Italiji pri dobrem zdravju. Od kar je znani humorist Toto v nekem filmu skušal prodati vodnjak Trevi, se je iznajdljivost italijanskih goljufov podeseterila in zaobjema vse, tudi najsodobnejše proizvodne sektorje. Po Eurispesovih podatkih Italijani utajijo za 500 tisoč milijard lir davkov na leto, ponarejajo bankovce in državne vrednotice (odkrili so 200 tisoč primerov), ponarejajo blagovne znamke, videokasete, hrano, čeke in fakture. Zavarovalnice ogoljufajo za 759 milijard, zdravstveno in skrbstveno službo za 250, utajijo vsaj 1.500 milijard lir davka na dodatno vrednost Iva, ne plačujejo avtobusnih vozovnic (vsaj pet milijonov »slepih« potnikov) in ne plačujejo televizijske naročnine (vsaj 3 milijoni utajevalcev). To so le nekateri primeri najpogostejših goljufij, saj ima »idu-strija« goljufije na stotine milijard lir letnega prometa in Italija je država velikih in malih kršitev zakonskih pravil. »Čeprav velja za zibelko pravosodja,« piše Eurispes, »ima Italija vsaj 3 milijone lažnih invalidov, skoraj milijon obrtnikov na črno, ki povzročijo okoli 15 tisoč nesreč na delu in utajijo za 60 tisoč milijard lir davkov. Veliko je tudi lažnih ribičev in poslovnežev.« Poleg tega pa naj bi vsaka tretja družina gradila ali preurejala dom na črno, veliko naj bi bilo tudi onesnaženja in atentatov na Okultizem gre dobro v denar RIM - Okultizem in magija, ki sta v Italiji zelo v modi, nudita iznajdljivim goljufom veliko možnosti. Po Eurispesovih podatkih ima 17.000 uradnih italijanskih okultistov okoli 1.300 milijard lir prometa, poleg njih pa naj bi sektor »zaposloval« vsaj Se 130 tisoč neprijavljenih okultistov. In cveti tudi trgovina z okultističnimi predmeti. Sorazmerno ceneno je kadilo opata Julija (10.000 lir za pet gramov), medtem ko je treba za čudežni zmajčkov prah odšteti 100 tisočakov, tečaj za kompjutersko astrologijo pa stane dva milijona.K temu je treba prišteti Se približno 800 tisoč članov raznih sekt, ki ustvarjajo svoje tržišče. Pribor za »satanske maSe« na primer stane okoli 400 tisoč lir. zdravje državljanov in kraje električne energije in vode (samo v Rimu naj bi zaradi kraje elektrike in vode imeli na leto za milijardo lir škode). Poleg goljufij v običajnih sektorjih naj bi v zadnjih časih naraščalo število goljufij na pogrebnem področju, v širjenju okultizma, pa tudi v ponarejanju CD in v zlorabi telefonske pornografije s takoime-novanimi »chat lines«. Poleg teh goljufij je po Eurispesovi raziskavi zelo razširjen absenti-zem. Vsak državni uslužbenec naj bi bil odstoten vsaj dva meseca na leto in leta 1992 so v državnih uradih izgubili okoli 15 milijonov delovnih dni. Paradoksalno je dejstvo, da je najhujše stanje na pravosodnem ministrstvu, kateremu sledita ministrstvi za kulturne dobrine in šolstvo. Milan je »prestolnica« tistih, ki ne plačujejo vozovnic na mestnih avtobusih, medtem ko je Palermo prvi na lestvici mest, kjer ne plačujejo televizijske naročnine. Dobra priložnost za goljufe pa so tudi razni državni prispevki. Država je na primer nakazala 2.500 milijard lir za popotresno obnovo, da bi finansirala rojstvo 256 novih podjetij. Od teh jih je s proizvodnjo začelo samo 136, medtem ko ostala sploh niso bila oblikovana in zmanjkalo je 6.300 delovnih mest. Fotografija Italije ni ravno spodbudna. OGLEDALO Ace Mermolja njem zmagujejo pragmatični in tudi brezobzirni politiki. Berlusconi je dvakrat zmagal: ko je obljubil kruh in ko je ljudi preplašil, da jim hočejo odvzeti igre. S to ožino se mora spoprijeti levosredinski blok, ne vem pa, če je sposoben za dvoboj. Skrajno ožino dokazujejo tudi izidi referendumov, ki se tičejo sindikatov. O treh velikih italijanskih sindikatih imamo lahko različna mnenja, vendar si po mojem mnenju niso zaslužili negativnega spričevala. Kar je slabše, si s tem spričevalom ne bodo mogli pomagati. Razlog je preprost: kontestacija je prišla iz različnih in diametralno nasprotnih strani. Del volilcev je sindikatom zameril »popustljivost« pri pogajanju, predvsem glede pokojnin. Na drugem bregu pa je prav tako oborožena četa kontesta-torjev, ki obtožujejo tri največje sindikate, da so tržišču v napoto in da so izsilili neutemeljene privilegije za odvisne delavce. Obstaja še tretja opcija, ki zagovarja cehovske sindikate in torej razdrobljenost gibanja po interesih, ki so seveda od primera do primera močno različni. Kdo si lahko dela iluzijo, da se bo z uveljavljanjem treh tako različnih stališč in želj okrepila pogajalska moč najrazličnejših kategorij delavcev? Tudi ta proces vodi v Vedno večjo individualizacijo in končno osamljenost na delavnem mestu in doma. Iluzija je misliti, da je to pot k boljšemu sindikatu. Dva sklopa referendumskih vprašanj nam hočeš nočeš dokazujeta, da se v Italiji družbena pogodba rahlja, da se ljudje izrekajo o otipljivem in konzumnem blagu in da so jim zoprne dileme o širših projektih in modelih. Tako rahlo mišljenje je skrajno nepredvidljivo, ujeto v kulturni relativizem in hkrati postavlja zahteve, ki jih je težko zajeti v širokopotezne in markantne načrte. Vzhodne države so še radikalnejšo atomizacijo zajezile z močno idejo nacije in nacionalizmom. Težko je predvidevati, kako bo z Italijo. Zdi se, da zmagujejo zmerne pozicije, vendar imam tudi tu kak dvom. Na deželnih volitvah je Kartel svoboščin izgubil, ker je bil za časa vladanja pretirano agresiven in je vsiljeval svoje odločitve brez dialoga. Zmernejša poteza se zdi nekomu pustiti monopol, kot pa monopol razbiti. Hkrati pa je povsem jasno, da ne more biti legitimiranje monopolov smer v družbo, ki bo manj konfliktualna. Monopoli so po svoji naravi agresivni. Sibitev sindikatov ne zmanjšuje družbenih nasprotij, saj daje močnim več moči in jim dopušča večjo drznost, šibkejšim pa jemlje moč in stopnjuje njihovo jezo. Če so volilci kaznovali pretirano napadalnost Kartela svoboščin, niso zajezili njenih posledic. Simbolično viden je primer Di Pietra. Simbolično, ker dokazuje, kako se včeraj opevano sodtvo šibi. Če si je Craxi s prvim jamstvenim obvestilom prislužil ljudsko jezo, padajo na Berlusconija sodne obtožbe kot rosa: nič mu ne škodujejo. Država z vedno manj avtonomnimi institucijami težko jamči jasna pravila igre. Skrajna mobilnost, odločitve, ki kažejo v diametralno nasprotne strani, mišljenje, ki je trdno vezano na vsakodnevne potrebe in ki odklanja kompleksnost načrtovanja ustvarjajo družbo z rahlimi temelji. Zato je to, kar imenujejo kot sredinsko politiko, v bistvu lahkotna in neobvezujoča politika. Politika, ki se zna prilagajati, ki ima v sebi veliko retorike,' ki obrača jadra po muhastem vetru. Gre za politiko trenutnih reči, ki ne cilja na vsebine, ampak obvlada tehniko komunikacije in trgovsko zvijačo. Morda sem prevelik pesimist, vendar ne vidim, kako bi lahko zmagale ponudbe, ki temeljijo na velikih načrtih. Konec koncev sta bila trenutna mladost in nasmeh televizijske zvezdice močnejša od opozorila na globinsko vez, ki spaja pluralizem informacije z demokracijo. Si sploh belimo glavo z vprašanjem demokracije? Ni mar tudi ta pojem problem v knjižnice zaprtih filozofov? ŽELEZARNA / ZAGOTOVILO MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO n Prodaja železarne do konca meseca Danes srečanje na Zvezi industrijcev »Nadaljevanke« o usodi škedenj-ske železarne še ni konec in še enkrat smo priča zagotovilom, da je rešitev krize obrata tik pred zdajci. Tokratnja zagotovila prihajajo z visokega, s samega ministrstva za industrijo v Rimu, kjer so se ministrski funkcionarji sestali s predstavniki nadzornega odbora in s elani komisarske uprave železarne. Na koncu srečanja so objavili kratko tiskovno sporočilo: »Rešitev problemov železarne ni več daleč,« trdijo v sporočilu, ki ga je izdalo ministrstvo za industrijo. »Zainteresirani so se domenili, da se bodo razgovori nadaljevali prihodnji četrtek, 22. junija z namenom, da bi poglobili nekatere podrobnosti in preverili vso dokumentacijo, ki je potrebna, da se postopek pozitivno zaključi, kar se bo zgodilo pred koncem meseca.« Sporočilo je za italijansko birokracijo nenavadno jasno in nedvoumno: »nadaljevanka« o železarni se bo zaključila pred koncem junija, to se pravi v prihodnjih dveh tednih. Podobnih zagotovil je zgodovina krize železarne sicer polna, saj so javnosti in v prvi vrsti zainteresiranim delavcem že velikokrat obljubili skorajšnjo rešitev krize - spomnimo se samo zagotovil pred lanskimi božičnimi in novoletnimi prazniki. Priznati pa je treba, da imajo tokrat zagotovila drugačno težo: mimo dejstva, da je ministrstvo za industrijo prvič nastopilo tako jasno, je predvsem pomembno, da je na trgu nakupnik, ki ponuja v bistvu sprejemljive pogoje za odkup obrata. Gre za mešano družbo »Ser-vola«, ki sta jo 8. junija letos ustanovila industrij ec iz Brescie Lucchini in finančna grupa Bolmat, do pred kratkim tekmeca, sedaj združena v skupni akciji za odkup železarne za vsoto 51 milijard in 200 milijonov lir. Ravno s predstavniki družbe »Ser-vola« se bodo danes prvič sestali sindikalni predstavniki in člani komisarske uprave: srečanje z zastopniki verjetnega novega lastnika bo ob 10. uri na sedežu Zveze industrijcev v Trstu. TRADICIONALNA MANIFESTACIJA Tržaški velesejem odpira danes vrata Na otvoritveni slovesnosti podminister Mostrobuono Danes bodo na razstavišču pri Montebellu slovesno odprli 47. tržaški mednarodni vzorčni velesejem. Startni »strel« bo poverjen podministru za industrijo Luigiju Mastrobuonu. Otvoritvena slovesnost bo ob 16. uri. Velesejemska ustanova, ki se je v zadnjih časih soočala s hudimi upravnimi težavami, si je to tradicionalno gospodarsko manifestacijo tokrat omislila nekoliko drugače. Najvidnejša novost je že v imenu prireditve. Odslej bomo namreč vzorčnemu velesejmu, ki poteka vsako leto v tem času, rekli »Poletni sejem«. Dejansko se bo manifestacija razčlenila v tri dele: poleg poletnega bomo imeli še »Sejem morja« in »Jesenski sejem«, vsi trije pa bodo tvorili neko celoto in bodo usmerjeni v nekatere specifične trgovske sektorje, predvsem pa v prenovljeno in bolj občutno prisotnost tujih podjetij. Pri tem je posebna pozornost posvečena trgom Srednje in Vzhodne Evrope. Tako naj bi Tržaški velesejem postal nekakšno stičišče trgovskih izmenjav med deželo Furlanijo-Julij-sko krajino in »Mittelevropo«, hkrati pa še naprej priložnost za plodnejši stik med krajevno skupnostjo in njenimi krajevnimi trgovskimi in družbenimi dejavniki. Letos bo na velesejmu prisotnih 22 tujih držav (med temi tudi Zvezna republika Jugoslavija, kar je bilo že predmet polemik). Kot v preteklosti, bomo tudi letos priča tradicionalnim »mednarodnim dnevom«, ki bodo posvečeni lesu, kavi, obrtništvu in turizmu. Prav trgovanje z lesom v okviru trgovskih odnosov med Italijo, ZDA, Kanado in Francijo je predmet zanimive razprave, ki se je začela že včeraj in se bo nadaljevala danes dopoldne. Pa se zaustavimo še pri nekaterih novostih letošnje manifestacije. Med najbolj zanimivimi bo vsekakor predstavitev tržaški javnosti možnosti, ki jih ponuja tele-matska mreža Internet. Lahko se bomo seznanili s tehnologijami’ nam omogočajo povezavo z mrež° in njeno uporabo, lahko pa bom0 videli tudi primere mednarodni videokonferenc preko telematsK mreže, ki ponuja nedvomno velm nižje cene v primerjavi s še vedn uporabljenim telefonskim sist® mom. . . Precejšnje zanimanje javnosti prireditelji obetajo tudi od razstav® poročnih oblek, ki ji bo tokrat p° svečen kar precejšen prostor. Drug® novost bo razstava Expomodel, ^ bo sicer doživela svojo peto izv® bo, a bo letos prvič vključena v Mednarodni vzorčni velesejem- Za javnost se bo prireditev zač® la danes ob 17. uri in bo poteka a do 25. junija po sledečem urniku-ob delavnikih od 17. dd 23. ure, 0 sobotah in nedeljah pa od 16- ° 24. ure. Vstopnica stane 9000 m> mladi med 8. in 14. letom starosti; vojaki in invalidi pa bodo pla®3 J 7000 lir, medtem ko bo vstop proS za otroke pod 8. letom starosti. ŠOLSTVO / PRVA POSLEDICA »RACIONALIZACIJE« PALAČA COSTANZI / DRAGOCENA ZAPUŠČINA Rojanska šola brez imena Slovenska nižja srednja šola Frana Erjavca v Rojanu uradno ne obstaja več. Šolsko poslopje v UL Montorsino 2 še vedno stoji, v drugem nadstropju ima slovenska nižja srednja šola še vedno svoje prostore, na pročelju poslopja stoji marmornata plošča z imenom šole Frana Erjavca, a te šole uradno ni več. Odslej se imenuje »Scuola media sta-tale "I. Cankar" con lin-gua dhnsegnamento slo-vena - Sezione staccata di Roiano«, ali po naše »Državna nižja srednja šola ”1. Cankarja" s slovenskim učnim jezikom - Oddeljeni oddelek v Rojanu«. Tako je zapisano v dopisu, ki ga je prejela šola s tržaškega šolskega ministrstva. Dopis o številu šolskega osebja za šolsko leto 1995/96 je prispel v Trst z ministrstva za šolstvo. Ministrstvo in skrbništvo sta začeli torej takoj po koncu pouka uveljavljati ministrski odlok o »združitvi« (v italijanskem izvirniku :«trasformazione«) rojanske nižje srednje šole s šentjakobsko nižjo . srednjo šolo Ivana Cankarja. Podobno se dogaja tudi s proseško nižjo srednjo šolo Frana Levstika, ki jo je minister na samovoljni predlog tržaškega šolskega ministra združil z opensko nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela. Zadeva je pred meseci dvignila v naši skupnosti val protestov, ki so dobili prav v teh dneh pisno obliko v prizivu 78 staršev dijakov obeh šol na Deželno upravno sodišče (TAR). Kot smo že napovedali pretekli teden, je odv. Andrej Berdon v torek vložil priziv. V njem zahteva takojšnjo suspenzijo ministrskega odloka, ker krši mednarodne sporazume, ki jih je podpisala Italija. Deželno upravno sodišče bo o prizivu razpravljalo v začetku julija, to je vsekakor pred začetkom prihodnjega šolskega leta. To ni prvi priziv, ki so ga vložili starši dijakov proti združevanju slovenskih šol. Ze pred petimi leti sta se dva starša rojanske nižje srednje šole pritožila na Deželno upravno sodišče proti združitvi šole Frana Erjavca s proseško šolo Frana Levstika. Sodišče je takrat suspendiralo odlok o združitvi, po petih letih pa še ni izreklo dokončne razsodbe. Zadeva rojanske in proseške nižje srednje šole se ne bo zaustavila v deželnem okviru. Romala bo nazaj, spet v Rim. Tjakaj jo bodo v obliki spomenice ponesli predstavniki šolskega odbora in jo predali ministru za šolstvo na sestanku, do katerega naj bi prišlo še pred iztekom meseca. Poleg vprašanja »združevanja« šol (k spomenici bo priloženo tudi besedilo priziva na Deželno upravno sodišče), bodo slovenski predstavniki opozorili ministra še na druga žgoča vprašanja: na avtonomijo slovenskih šol z uvedbo deželnega zbornega organa in deželnega šolskega urada za slovenske šole s slovenskim intendantom, na število šolskega osebja na slovenskih šolah, na štipendije za poklicno izpopolnjevanje v matični domovini, na izvedbo natečajev za profesorje višjih srednjih šol, na priznano sindikalno predstavništvo Sindikata slovenske šole, na osamosvojitev goriških višješolskih zavodov Z. Zoisa in slovenske sekcije na italijanskem zavodu Galilei. Ministrov odgovor bo že mnogo povedal o odnosu, ki ga bo imela italijanska država v prihodnje do slovenske šole v Italiji. (M.K.) SCmuE DOCENTE OELi-A SCUOLA DELLA PROVLNCZA OZ TRI E STE afc.CQNWKj.Hi ut iENOrtlNAZIOf« SOIOLA $63U StAfALS fl.CaSKAa-c ob lln^a d*ifl*vsloT«3«— Ses. 9 tace ata dr 33 UNO > DISTR: imiRizz t$8 CAP t $ TErtPO NORrtALE l I II III i i 11 TEMP I 1TOTALE ALUNNt 1 3 1 1) i 9 ! S 1 ' tTOTALE CU35SI 1 1- t t i i i $ J tevtssi OZ r.vOuESE 1 1 i t 1 IČLAS5I OZ FRANCESC 1 1 1 1 1 1 ICLAS5I 01 TEDE5CO 1 ) ICLASSI or SRfitiNOLo $ i 1 { 1 CATTEBRE 1 1 CONTRIBVTI ORARI E C If*. IT.P.IHIS. IOR. IRES.I TEMPO kOR. iTBVO rML. I Dopis z ministrstva, iz katerega izhaja, daje šola brez imena Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dci Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELBER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT. beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Razstava zbirke de Henriquez Prizadevanja Občine za ureditev prostorov za celotno zbirko V palači Costanzi so sinoči odprli razstavo bogate kolekcije igrač, modelov, vojačkov in drugih predmetov, ki jih je dolga leta zbiral Diego de Henriquez; razstava, ki nosi naslov ”Homo sapiens - Bomo ludens" bo odprta do 14. avgusta in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17.30 do 20.30. Sicer pa se o de Hen-riquezovi zapuščini, oziroma o primernih prostorih, kjer-naj bi jo namestili in uredili, že dolgo razpravlja. O tem vprašanju je tekla beseda v včerajšnjih dopoldanskih urah na predstavitvi razstave v občinski palači. Odbornik za kulturo Roberto Damiani je sicer podčrtal, da so bili doslej opravljeni pomenljivi koraki za pridobitev primernega razstavnega prostora, vendar pa je tehnični postopek dokaj zamuden; zaradi tega niso bili Občini še dodeljeni potrebni prostori. Odbornik Damiani je vsekakor izrazil upanje, da se bo vprašanje uredilo v teku letošnjega leta; na tak način -bo možno urediti celovito zajjuščino de Henriquezove bogate in dragocene zbirke. Občinska uprava pa namerava tudi poimenovati neko mestno ulico po njem; na razpolago ima že nekaj predlogov, na najlepši način pa bi ga počastili, je dejal odbornik Damiani, ko bi mu uredili muzej. Občinski odbornik je tudi povedal, da se zaradi važnosti razstave zanima zanjo tudi ministrstvo za kulturne dobrine. Razstavo prireja ° činska uprava v sodej0 vanju z Deželo; na n)®) pa niso razstavljeni sa. mo vojački in drug^ vojaški predmeti, ain_ pak poglablja tudi n°o katera vprašanja, K1 tesno povezana z razn mi igrami; razstavi)®0 so namreč tudi druZa ne igre in igre za oti ke, ki so sad ve^k®... Henriquezove iznajdb vosfi. Stavka mornarjev vlačilcev Tripnave Danes zjuraj ob 5.30 se je končala 24-urna stavka mornarjev vpisanih v avtonomni sindika Gub, ki upravljajo vlačilce družbe Tripmare, ° katerih je torej odvisen skoro ves pomorski Pr0 met v tržaškem in tudi v tržiskem pristanišču-Nekaj ladij, ki so bile zasidrane pred Pr^st^g niščem, so že včeraj zjutraj pred začetkom stav privlekli do priveza, včeraj pa se je nekaj ladij sa mostojno privezalo ob pomole tržaškega n0Y^?a pristanišča, med temi tudi ena vojna ladja, bi pa je tudi nekaj prometa tankerjev. , Mornarji avtonomnega sindikata zahtevajo o novitev delovne pogodbe, ki je zapadla leta 19 ’ predvsem pa ohranitev vseh 124 delovnih m® : ki jih Tripnave hoče skrčiti na 116. S svoje strani pa Tripnave, nekdanja družba propadlega bolni ga Tripcovich, predlaga zamrznitev novih nani® stitev, ki naj bi nadomestile upokojitve, tako, , bi zmanjšanje osebja dosegli brez odpustov uporabi bolj sodobnih tehnoloških naprav. in ob PROPADA Rajonski sveto obrtni coni načrt a?. občine je te dni v ža. arrl z zahtevo, da Zu-Q . Poskrbi za takojšnjo idobitev bivšega pa- borišca8\be8TSkega I3" st . ca> ki je državna la-ln ga ge vedno težijo r /azuniljive ovire bi-jj .račkega značaja. Od i daj se že govori o ta-nšcu kot najbolj pri-nem prostoru za na-6stitev obrtnih delav-rej.'j bi Občina takoj v - vprašanje lastništ-a taborišča, bi lahko e ^tavneje rešila tudi v ?oteni obrtnih con na hodnem Krasu. Pričakovati je nove aretacije Spet zaslišali komercialista Marchesinija Potem ko ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika De Nicolo, je 52-letnega tržaškega komercia-lista Giuha Marchesinija, ki je vpleten v preiskavo o stečaju grupe Tripcovich, včeraj popoldne zaslišala še sodnica za predhodne preiskave Bottanova. Marchesi-ni naj bi po trditvah svojega odvetnika podrobno pojasnil svoj položaj, zato bo zahteval, da ga izpustijo iz zapora. Na vsak način je De Nicolo dejal, da je odredil nova preverjanja, ki naj bi pokazala verodostojnost Marchesinijevih besed. Ce se bo izkazalo, da so bila njegova pričevanja resnična, bi lahko že jutri znal zapustiti zapor, možne pa so tudi nove aretacije. Marchesinija obtožujejo sodelovanja pri lažnem stečaju: še leta 1993 je sodil med vodilno osebje grupe Tripcovich, a iz njenih blagajn naj bi »umaknil« na stotine milijonov lir ter jih z zapletenimi operacijami prenesel v tuje banke. Bil je dalj časa eden najbolj tesnih sodelavcev grofa Agostina Della Zonce, s katerim sta si zatem prišla navzkriž. Gmpa Tripcovich, v katero je spadalo skoraj 160 družb in veC kot 5 tisoč uslužbenci v Italiji in na tujem, je šla v steCaj julija lani, saj je primanjkljaj dosegel bajne zneske in do tal zrušil eno najveCjih italijanskih finančnih grupacij: govor je bil celo o tisoC milijardah lir. Sprva sta se s Trip-covichem ukvarjala namestnika državnega pravdnika Nicoli in Gullotta, decembra je akte prevzel De Nicolo, ki je preiskavi dal novega zagona (bil je tudi v tujini). 2e PODPIS DVEH ODLOKOV Finančna sredstva za svetlobni pospeševalnik Družba Sincrotrone je sporočila, da je minister za univerzo ter za znanstveno in tehnološko raziskovanje Gior-gio Salvini v teh dneh podpisal dva odloka, ki zadevata finansiranje svetiobnega pospeševal-nika Elettra za letošnje leto. S prvim odlokom bo finansiranje dodeljeno preko vsedržavnega instituta za liziko materije (INFM), nakazuje pa 25 milijard lir od 30 predvidenih za gradnjo laboratorija; z drugim odlokom pa bo finansiranje dodeljeno preko obveznega konzorcija za Raziskovalni center, kot predujem v višini 6,5 milijarde lir na že nakazanih 25 milijard lir za upravljanje laboratorija. Družba Sincrotrone nadalje sporoCa, da bo v polovici meseca julija seja upravnega sveta družbe, ki mu predseduje prof. Carlo Rubbia. Zasedanje bo za Elettro precejšnje važnosti zaradi vrste tehnicno-ope-rativnih sklepov (v luCi večje finančne gotovosti), ki bodo sprejeti za bodočnost in za realne možnosti razširitve njenega delovanja. prve dni februarja je osebje finančne straže preiskalo urade in stanovanja 120 nekdanjih upraviteljev Trip-covichevih podjetij po vsem Polotoku. Finančna straža je s fiskalnimi pregledi sicer začela že oktobra predlanskim in ugotovila številne nepavilnosti, vendar je bila preiskava zelo zamudna: preveriti so morali veliko podatkov, znašli pa so se tudi pred dobro preštudiranimi triki, začenši s tistimi, ki so jih uporabljali pri iznosu denarja v inozemstvo. Februarja so izdali tudi veC kot deset jamstvenih obvestil, saj so upravitelje sumili sodelovanja pri poneverbi bilanc in namernem steCaju. Prav ležerno upravljanje naj bi grupo Tripcovich pahnilo v brezno: v zadnjem desetietju se je namreč podjetje začelo širiti na mednarodno prizorišče s kupovanjem delnic, nadzorovalo je več kot sto podjetij, a v nekaj mesecih se je vse sesulo v prah. Marsikdo je s prstom kazal na grofa Agostina Della Zonco, ki je dejansko imel vso operativno oblast v matični družbi in v raznih drugih podjetjih. Pri kupovanju domačih in tujih družb naj bi bili pozabili, kaj pomenita preudarnost in previdnost. Do denarja ni bilo težko priti, jamčilo je ime Tripcovich, a tudi »stari« lastnik, baron De Banfield s svojim nemajhnim premoženjem. Prav to premoženje, okrog 80 milijard lir, je zatem skopnelo kot sneg na soncu, tako da je bil doslej baron tudi najvecja žrtev. De Nicolo je Della Zonco zaslišal že februarja, nakar ga je izpustil na svobodo, vendar ni smel v tujino. Podoben ukrep je veljal tudi za Marchesinija. MNENJI / PO RAZKOLU V STRANKI V tržaški SKR ne bo posledic Izstop je bolj stvar vodstva kot baze Kaže, da razkol med Bertinottijevo večino in disidenti nima nobenih posledic v tržaški Stranki komunistične prenove ali vsaj, da posledic razkola v Trstu ne občutijo. Tako izhaja iz mnenj dveh vidnejših slovenskih predstavnikov tržaške SKP, ki smo ju zaprosili za mnenje v zvezi z razdorom, s katerim se je zaključil spor med tajništvom stranke in večjo skupino voditeljev in parlamentarcev, ki so stranko zapustili. Renato Kneipp ugotavlja, da »je to, kar se je zgodilo, predvsem žalostno. Obžalujem, da so stranko zapustili, ker smatram, da bi bilo v tako kočljivem političnem trenutku bolj primerno, Ce bi ti tovariši in tovarišice ostali - Čeprav na kritičnih pozicijah - znotraj stranke. To še zlasti velja glede na skorajšnjo parlamentarno razpravo v zvezi z reformo pokojnin, ali bolje reCeno, proti nameravani reformi pokojnin. Po drugi strani, kolikor poznam položaj pri nas na Tržaškem, upam, da to ne bo povzročilo Večjih izstopov iz stranke. Prepričan sem namreč, da je razkol, Ce ga lahko tako imenujemo, bolj občuten med vodilnimi kadri stranke kot na bazi. Vsaj kar zadeva Trst, je velika večina na strani tajnika Bertinottija in predsednika Cossutte, Ce se omejimo na ti dve imeni. V tretji vrsti pa bi rad izrazil svoje upanje, da bo s temi tovariši, kot tudi z ostalim delom levice, možno odslej imeti ^OMET / ZANIMANJE OBČINE Na Trgu Unita predstavili vozila na električni pogon ^ bcinska uprava iz Latisane je včeraj na Trgu Unita predsta-vpto vozil na električni pogon, ki jih za svoje potrebe upo-tud tarnMSnji mestni redarji. Za takšna vozila se zanima odh r^ka občinska uprava, zaradi Cesar si jih je ogledal tudi datk riak ®anrL‘ Pecol Cominotto. Vrsto najosnovnejših po-jjj, v 0 vozilih je občinskemu odborniku in tudi številnim Skočim, ki so se iz radovednosti ustavili na trgu, orisal OM Manfredi, predstavnik bolonjskega podjetja, ki je naj-v-Vrs*no y Italiji. Svoja vozila je podjetje že priskrbelo ^r^Kirn upravam v Meranu, Turinu, Bologni in Anconi, za-so n ■ e pa se po njegovih besedah stalno veča. Vozila s6žp' enia 23 ftajrazhcnejše “mestne” potrebe, lahko pa do-Ha i teinu Primemo hitrost in sicer od 50 do 60 kilometrov Štern trgovska vozila pa do 45 km na uro. Predvsem so pri-a za prevoze od parkirišč v predmestjih pa do samih me-treh avtonomije imajo največ sto kilometrov, nakar je a*cumulatorje ponovno polniti. POMEMBNA PUBLIKACIJA / KRITIČNA BIBIOGRAFIJA Vse o Beneški Sloveniji Avtor knjige je mlad furlanski raziskovalec Roberto Dapit »Namen publikacije je predvsem nuditi delovni pripomoček za jezikoslovne in antropološke raziskave v tem prostoru«. Tako, nekoliko skromno in povsem stvarno, Roberto Dapit predstavlja svojo Kritično bibliografijo, ki nosi naslov Beneška Slovenija - jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža. Nadvse pomembno publikacijo so na pobudo KD I. Trinko iz Čedada in Slavističnega društva Trst, Gorica, Videm predstavili vCeraj v Gregorčičevi dvorani, kjer sta o avtorju in delu v imenu prirediteljev govorila Živa Gruden in Marino Vertovec in prof. Milko MatiCetov, ki je prispeval tudi spremno besedo za knjigo. Avtor, ki je furlanskega rodu, trenutno pa je lektor furlanšCine in italijanščine na ljubljanski filozofski fakulteti, je najprej povedal, kako je prišlo do publikacije. Snov je preučeval, ko je na pariški O Beneški Sloveniji tokrat v Kritični bibiografiji (foto KROMA) Sorboni pripravljal magisterij. Za objavo, pri kateri je zelo tvorno sodelovalo KD Trinko, je preliminarno raziskavo precej razširil. V izbor je vključil le specifične naslove s področja jezikoslovja in etnologije, ki zadevajo v na- take odnose, da bomo skupno stopili - Čeprav vsak s svojimi značilnostmi in razlikami - na skupno pot v korist delavcev, upokojencev in revnejših slojev nasploh. Upam, da razkol ni preprečil morebitnega sodelovanja.« Za Sergija Lipovca pa: »Ce sem prej lahko razumel dvome in dileme, jih sedaj resnično ne morem razumeti veC ob tem konkretnem vprašanju. Ne morem jih razumeti, ker so očitno globinski razlogi nekje drugje, ne pa v vprašanju odnosa do reforme pokojninskega sistema. Pri pokojninah namreč nismo v stranki imeli bistveno različnih stališč. In diskusije so bile zelo jasne in opredeljujoče. Lahko bi sprejemal dvome, ki so se mi zdeli logični in argumentirani. Glede sedanje razprave in agresivnosti, ki mi ni bila nikoli všeC, pa jih dejansko ne razumem kot ne razumem, kje so pravi razlogi njihovega izstopa. Imam vtis, da so izkoristili neki ‘ca-sus belli’, pravi razlogi pa bodo prišli ven Cez Cas. Izključujem, da bi bile v Trstu kakršne koli posledice. Lahko bo prišlo do debate, nekateri se bodo Čudili, Ceš ‘kaj se jim dogaja’, drugi si bodo mislili, da je to škoda; ne vidim pa možnosti, da bi to imelo kakršnokoli politično posledico v Trstu, v stranki ali sploh v odnosu do drugih političnih sil.« slovu omenjena območja. Velja še poudariti, da je Roberto Dapit - kot je povedala Živa Gruden -svojevrstno odkritje prijaznega soseda, ki se je slovenščini (katero obvlada) in Slovencev neverjetno približal. NOVICE Potrjena stavka železničarjev Splošna stavka železničarjev bivšega tržaškega departmaja, ki je bila napovedana od 21. ure 17. t.m., do 21. ure naslednjega dne za potujoče uslužbence in 19. t.m. za uslužbence stalnih izmen in uradov, je bila potrjena. Deželne sindikalne organizacije Fit-Cisl, Uiltrasporti in Fisafs-Ci-sal so sporočile, da je bilo včerajšnje srečanje z vodstvom železniške družbe neuspešno, predvsem glede vprašanja novih namestitev, ki jih zahtevajo sindikalne organizacije, da bi na ta naCin odpravili pomanjkljivosti in zaščitili varnost in točnost službe. Zaradi olja na asfaltu zaprli dve cesti v mestu Iz nekega vozila družbe Colucci, ki se ukvarja z odstranjevanjem smeti, je vCeraj steklo precej olja, tako da so za promet zaprli ulici Sara Davis in Cordaroli. Asfalt so sicer že vCeraj skušali počistiti, kar pa jim ni uspelo, tako da danes pričakujejo osebje specializiranega osebja, ki naj bi dodobra spralo asfalt in omogočilo ponovno odprtje obeh ulic. Delna prepoved plovbe v Sesljanskem zalivu Tržaška luška kapitanija je do 15. julija letos podaljšala prepoved plovbe na zahodni strani Se-sljanskega zaliva, kjer popravljajo valobran. Z deli bi morali zaCeti že 15. maja, vendar so neugodne vremenske razmere to preprečile. Prepoved plovbe velja v stometrskem pasu ob valobranu, tako da bodo dela potekala neovirano, obenem se bodo izognih vsakršni nevarnosti nesreč. Zaprli cesto za bivši sesljanski kamnolom Devinsko-nabrežinska uprava je zaprla cesto, ki od restavracije Castelreggio vodi do bivšega kamnoloma, potem ko je nanjo padlo visoko drevo, poleg tega pa obstaja tudi nevarnost usadov. Luška kapitanija ob tem pravi, da je nevarno tudi v bližini same plaže, zato opozarja kopalce, naj bodo zelo previdni in naj se držijo Cim bliže morju. Veliko zanimanje za tečaj MIB Tržaški konzorcij MIB je prejel kar 165 prošenj za •udeležbo na teCaju master, ki ga prireja tržaški MIB. Kandidati bodo morali opraviti sprejemni izpit, trideset najboljših se bo nato lahko udeležilo podiplomskega teCaja, ki ga MIB prireja že šestič. Dvajset odstotkov kandidatov prihaja iz tujine (predvsem iz Madžarske, Rusije, Slovenije, Romunije, pa tudi iz Hrvaške, Albanije, Bolgarije, Češke in Peruja). Med italijanskimi kandidati prednjačijo diplomati iz Fnrlanije-Julijske krajine (Četrtina vseh prijavljenih). Sprejemne izpite za 132 italijanskih kandidatov bodo izvedli 26. in 27. junija na Tržaški univerzi, diplomate iz tujine pa bodo ocenili na podlagi predložene dokumentacije in obvestil sponsorjev, ki podpirajo njihovo udeležbo na teCaju MIB. POMEMBEN GLEDALIŠKI PROJEKT Rižarna: 50 let po osvoboditvi Prireditev bo v soboto, i. julija Rižarna petdeset let kasneje, Rižarna v našem in v spominu tistih, ki so jo okusili v najhujših Časih. Spomini, pričevanja in literani odlomki pa se ne morejo izogniti pozivu, da se sovraštvo, množično zatiranje in uničevanje, ki jih je za Časa nacistične zasedbe Trsta predstavljala Rižarna, ne bi nikoli veC tako zlovešče prikazali. Vse to bodo skušah v umetniški obliki zajeti pobudniki velike predstave, ki bo v soboto, 1. julija ob 22. uri v prostorih bivšega uničevalnega taborišča. »Rižarna 1945-1995, spomin preganjanja« je zelo obsežen in mnogoglasen gledališki projekt, zato so se okrog njega zbrali številni pobudniki in sooblikovalci. Kot producent nastopa Teatro StudioGiallo iz Trsta, finančno so projekt podprli Dežela FJK, tržaška Pokrajina in Občina, Sklad za Trst, Odbor Trieste2000 in Goethe Inštitut, pri njem pa sodelujejo Stalno gledališče FJK, SSG, teater La Contrada, občinska operna hiša Verdi in milanski Piccolo Teatro/Tea-tro d’Europa. Zaradi pomena in vse- bine je prireditev prejela pokroviteljstvo vsedržavnega odbora za proslave 50-letnice osvobodilnega boja in predsednika Republike, pobudo pa so podprla tudi združenja borcev, deportirancev in političnih preganjancev. Podrobnejšo vsebino in zasnovo predstave bodo predstavili naslednji teden, vsekakor pa naj bi se v njej v različnih jezikih - v italijanščini, slovenščini, hrvaščini, hebrejščini, ji-dišu in nemščini - prepletala pričevanja, spomini in poezije. Tudi seznam nastopajočih je dolg, recitali bodo Omero Antonutti, Orazio Bobbio, Marisa Fabbri, Fulvio Falzarano, Lidija Kozlovič, Lučka Počkaj, Ariella Reggio, Paolo Rossi, Mira SardoC, Be-bo Storti, Giorgio Strehler in Barbara Valmorin, v glasbenem delu bodo sodelovali Moni Ovadia, MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in mladinski zbor »Piccoli cantori della citta di Trieste«, za glasbeno opremo bo poskrbel Alfredo Lacosegliaz, ideator in režiser predstave pa je Renato Sarti. VOKALNI KONCERT Tržaški oktet bo pel v Vili Primc Prireditelja sta SKD Barkovlje in Rajonski svet za Barkovlje Rojan ŠOLSTVO / OB KONCU ŽOLSKEGA LETA Prva valeta openskih in proseških nižješolcev Večera v Koludrovici so se udeležili tudi profesorjih starši Openski dijaki pripravili duhovit kulturni program Pred dnevi so se o-penski srednješolci 3. B razreda šole S. Kosovel prvič preizkusih z zaključno valeto. S pomočjo staršev so organizirali zabaven večer v Koludrovici. Poleg svojih profesorjev in staršev so povabih vrstnike s proseške srednje šole in njihove profesorje. Z njimi so se spoprijateljili na skupnem šolskem izletu. Ti so se vabilu polnoštevilno odzvali in zato je bilo vse še bolj zabavno. Med večerom je stekel prijeten krajši program, med katerim so se openski dijaki spomnili u-trinkov iz minulih šolskih let. Program je stekel s folklornim plesom, himno in recitacijami. Zaključil se je s šaljivo kroniko o razredu in profesorjih. Ti so se prav od srca nasmejali domišljiji in duhovitosti svojih dijakov. Po večerji so dijaki ob zvokih glasbe nadaljevali s plesom. Bil je res lep in prijeten večer. Ob tej priložnosh lahko kot starši ugotavljamo, da so se mladi z organizacijo programa izkazah. Razvili so Cut do sodelovanja in prijateljstva, kar ima seveda tudi poučen pomen. Glede na vse to, bi bilo lepo, da bi pobudo v bo-doCe nadaljevali. LK/SD Praznik DSL na Krmenki Na Krmenki bo od jutri do ponedeljka praznik Unita in Dela, ki ga prireja osnovna enota Demokratične stranke levice dolinske občine. Delovali bodo dobro založeni kioski in poskrbljeno bo za ples. Dijaki (levo) in profesorji (desno) med prvo valeto nižješolcev (foto Križmančič) OB KONCU PREJŠNJEGA TEDNA Prireditvi v Trebčah in na Opčinah V Trebčah nastopila domača godba, na Opčinah pa Vanka in ToncO ! KRUT / LETOVANJE NA MALEM LOŠINJU Lepo je, a čas prehitro teče Sedanje izletnike bo v torek zamenjala druga skupina Barkovljansko društvo pripravlja v sodelovanju s sosvetom za Rojan celovečerni koncert Tržaškega okteta. Koncert bo v soboto ob 20.30 v vili Primc na Greti (Furlanska cesta 38), obsegal pa bo umetne in ljudske pesmi iz bogate zakladnice skladb, s katerimi se je predstavil v svoji 25-let-ni dejavnosti doma in širom sveta. Barkovljansko društvo je želelo ob tej priložnosti na kratko opisati in ovrednotiti delo Tržaškega okteta, ki uradno svoje 25-letnice ni praznoval, imel pa je v tem času toliko koncertov in nastopov, tako v naših krajih, kot v bivši Jugoslaviji, v Avstriji, Grčiji, Švici, ZDA, Kanadi, Argentini, pa še na številnih dobrodelnih koncertih, po šolah, ob raznih življenjskih jubilejih, snemanjih za radijske in televizijske oddaje itd., da ga naše občinstvo dobro pozna in tudi ceni. To bo enkratna priložnost, da bodo elani bar-kovljanskega društva in ljubitelji lepega petja poslušali Tržaški oktet v ambientu, kot je vila Primc. (N.L.) Z Malega Lošinja so se oglasili izletniki prve skupine tržaških udeležencev letošnjega letovanja na tem prekrasnem otoku v organizaciji KRUT-a, krožka za rekreacijsko dejavnost iz Trsta. Nameščeni so v hotelu Belevue v romantičnem zalivu Cikat. Naše izletnike je že ob prihodu na otok čakalo prvo in morda tudi najlepše presenečenje, saj so iz v tem letnem Casu že kar preveč deževne Primorske prišli na otok, kjer sonce Cez dan že kar prijetno greje, Čeprav morske vode še ni moglo toliko ogreti, da bi Človek lahko v njej vzdržal kaj veC kot za »en toC«, zato pa je toliko bolj prijetno sončenje na plaži. Sicer pa je tudi življenje v hotelu prijetno. Poskrbljeno je za razvedrilo in za družabne igre, na notranjem cvetličnem vrtu se pod večer zberejo ob poslušanju prijetne dalmatinske glasbe in seveda tudi zaplešejo. Ze v prvih jutranjih urah še pred zajtrkom pa se skoraj vseh 50 in veC izletnikov zbere na plaži, kjer imajo pod strokovnim vodstvom telovadne vaje za razgibavanje v zimskem Casu otrdelih mišic. Na razpolago pa je seveda tudi hotelski pokriti bazen. Tudi nekaj izletov so medtem že opravili. Bili so na bližnjem otoku Iloviku, kamor so se podali z motorno ladjo, nekateri so se odpravili tudi na nekoliko bolj oddaljen Rab (žalostnega spomina), obiskali so slikovit in zanimiv Veliki Lošinj, z najsodobnejšim turističnim naseljem, spet drugi pa se rade volje poslužujejo jadrnice, ki jo daje na razpolago naš tržaški rojak David Poljšak. Jadrnica lahko sprejme po deset ljudi in z njo se podajajo na krajša jadranja. Prijetno je tudi v gostišču Pro Sayling cluba, ki ga ima prav tako David Poljšak. Osvežujoči so sprehodi pod borovci in skoki v samo mestece Mali Lošinj. S hrano v hotelu Bel-levue in s prijaznostjo osebja so prav tako zadovoljni, skratka, imajo se v redu, žal jim je le, da Cas tako hitro teCe. V torek, 20. t.m. jih bo namreč zamenjala že druga skupina za drugo 10-dnevno letovanje. Tokrat bosta šla na pot kar dva avtobusa, eden z goriškimi in drugi s tržaškimi izletniki KRUT-a. Goriški avtobus bo startal iz LoCnika ob 5.30 zjutraj, tržaški pa s Trga Ober-dan ob 6.30 zjutraj. Tej drugi bosta sledili v desetdnevnih presledkih še dve skupini, (j.k.) Konec prejšnjega tedna je bil na športnem igrišču v TebCah praznik tiska, ki ga je priredila sekcija DSL za Padrice, Trebče in Gropado. Nastopila sta orkester Kejdea in godba Viktor Parma iz Trebč (na sliki - foto KROMA). Na prazniku sta spregovorila pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, ki se je zaustavil ob sedanjem političnem položaju na krajevni ravni in podpredsednik dežel- nega sveta Furlanije Julijske krajine loš Budin. Budin je predvsem poudari^ potrebo po utrjevanju politike demoM' tiCnih koalicij v Trstu zaradi splosneg^ razvoja in tudi v korist položaja slovel^ ske manjšine. Podčrtal je, da si m°^ao_ tem pogledu slovenska manjšina iz blikovati politično strategijo, ker je ^ nes na tem področju vse preveC imp vizacij. Praznik Smučarskega kluba Brdina, ki je bil konec prejšnjega tedna na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, je bil kljub nagajivemu vremenu dobro obiskan. Udeležilo se ga je predvsem veliko število mladih tudi zaradi tega, ker se je pouk v šolah ravnokar končal in tudi zato, ker je nastopil ansambel Happy days, ki je posebno med mladimi priljubljen. Za prijetno in veselo p°c pa sta poskbeli tudi Tonca in Vanča sliki - foto KROMA), ki sta po sy°ie ,^,e mentirali in posolili najnovejše c^0^)cU pri nas. Jasno je torej, da je na pm openskih smučarjev vladalo prav ve razpoloženje. LJUDSKA PESEM Skupina Katice na borjaču v Slivnem ^/caz slovenske ljudske pesmi od Štajerske oto Rezije - Prvi nastop skupine v zamejstvu j6- da Slovenci rase ra!!®0 in ko P°jemo' Cr v * v 1 * * * *-udi lažemo, n. • ko zapojemo Že dol-Pdi ga. Res je' od o . vsak Slovenec, s, iajerske do Primor-rn e’ Pozna kakšno do-Se 0 ^ižo ali staro pe-n ®’ ki j° je prepevala na a; ko je s pericami d akala rjuhe v mlako zbp aCe vasice- In ko se ttinr število mest omejeno, prosimo, da z vpisom pohitite. Uredništvo 3 ŠOLSKE VKl! SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVU GORICA obvešča člane, da sta na razpolago dve mesti na seminarju si° venskega jezika, kultu1 ^ in literature, ki bo v L]u^ bljani prva dva tedna m® seča julija. Za enoteden ski seminar za slovenj šolnike, ki bo v Cerknici zadnji teden avgusta je n razpolago za Goriško de set mest. Prosimo, da P1 sne prošnje vložite z Ljubljano do 20. junij3 za seminar v Cerknici 30. junija. Prošnje sprejema tajništvo sindikata. -3 OBVESljS KROŽEK KRUT ob- rešča udeležence le 0 -anja v Malem Lošinju-la bo avtobus 20. junij idpeljal ob 5.30 iz LoC; tika s postanki v Podgoij >ri Pevmskem mostu, n "ravniku, v Standrež > iovodnjah in Gabrja ' 10. junija pa bo avtobu idpeljal ob 5.30 'evmskega mostu sp tanki na Travniku, Jtandrežu in Sovodnje LJUDSKA KNJl2lf£ JAMIR FEIGEL bo od 1^ unija dalje delovala s p etnim umikom, vsak id 8. do 13. ure. □ TekarS 1URNA LEKARNA giardino, C. Ver' tel. 531879. . TIRNA LEKARN POGREB! mes: 11.00, Gian^u issi, iz cerkve v 1 na glavno Pok Pj, ; u.OO, Anna Mr nganel iz hiše Z Parcar 8 v cerke i,0. im na gla^o P J ;če; 13.15, Ida Bas •lasenzotti, iz spl°5n ( -^OBČINA / V TOREK SEJA Imenovanje Konzulte Z enoletno zamudo končno r)o vrsti manjšinska konzulta .finski svet v Gor: n}.bo sestal v torek, 20. j R ob 16. uri in, če p nK n°’ naslednji di ri 17.00. Med točkami evnem redu je na 6stu tudi imenovan anov Konzulte za me ; etnično manjšino, k v ,Ura vala* !6t°s zbrali ,eJU taboru. Mo, 17. bi M^sela di , hkov jn c Ornikov in G„Srečala > tudi muzej prve svetovne vojne in še kaj. Zabave torej ne bo manjkalo. V dveh dneh bodo spet zaživeli v pravem taborniškem duhu. Pripraviti se morajo namreč na štirinajstdnevno taborjenje, ki že trka na vrata. Priprave so že v polnen teku. Vodstvo taborniške organizacije se skrbno pripravlja, zato da bi bil program čimbolj raznolik, zanimiv in zabaven. Taborjenje bo letos v Kihnem pri Bledu od 17. do 31 julija. Podrobnejše informacije bodo sporočih jutri in v nedeljo na dvodnevnem taboru. SEMINAR / POBUDA EVROPEISTIČNE AKADEMIJE Mladi razpravljajo o težavnem procesu združevanja Evrope Prof. Fabio lllusi, prof. Pio Baissero in dr. Paolo Petiziol - Foto Studio Reportage V Kulturnem domu se je včeraj začel bi dnevni seminar Evropeistične akademije Furlanije Julijske krajine, ki se odvija pod pokroviteljstvom Pokrajinske uprave in Evropske komisije. Tema seminarja je tudi tokrat Evropa in mladi. Udeleženci bodo med poslušanjem poročil in razpravo razčlenili vrsto vprašanj splošnega značaja ter se seznanili z izkušnjami, željami in načrti posameznih geopolitičnih območij. Ze včeraj smo lahko prisluhnili zelo zanimivemu poročilu dr. Marina Voccija o stvarnosti na območju Severnega Jadrana ter o načrtu "Isbske evrore- gije”. Seminar se je pričel z uvodnim posegom predsednika Akademije prof. Fabia Illusija, ki je poudaril smisel in cilje pobude. Zastoj v postopku evropskega združevanja, ki je še kako opazen, bo mogoče premostiti le z zavestjo in z usbeznim informiranjem in kroženjem informacij. Poudaril je kako je leto 1995 prineslo v nastajajočo skupnost velike spremembe z vstopom beh novih članic, kar sicer ni ugodno vplivalo na trdnost skupnosti, zlasti v odnosu do kriznih ozboma vojnih žarišč. Udeležence je pozdravil tudi predstavnik novogoriške Evropske hiše Branko Jelen. Kot prvi od beh najavljenih poročevalcev je včeraj spregovoril predsednik Združenja mittelevropske kulture dr. Paolo Petiziol, ki je udeležencem predstavil nastanek in cilje društva, ki deluje že dobrih dvajset let in ki je po padcu berlinskega zidu zadobilo šbšo dimenzijo. Na nevarnost razbohotenja nacionalizmov je v krajšem posegu opozorila podpredsednica Evropskega federalističnega gibanja Caterina Chizzola. Po njenem je proces evropskega združevanja danes na razpotju. Sbitev skupnosti se ne sme zaustaviti, vendar pa je beba ob tem najti odgovore na dvoje osnovnih vprašanj: kaj pričakujejo od EU države, ki terjajo na njena vrata in kaj je Skupnost sposobna zagotoviti. Odgovor na prvo vprašanje je enostaven, bolj zapleten pa je odgovor na drugo, saj se je Evropa znašla pred isti-tucionalno krizo. Seminar se bo nadaljeval tudi danes. Predviden je tudi poseg predstavnika mi-nisbstva za zunanje zadeve Republike Hrvaške dr. A. Plenkoviča, ki je že včeraj-polemiziral glede nekaterih navedb v poročilu M. Voccija. Danes, ob 18.30, bodo v okviru seminarja, na gradu odprli razstavo Euro-Art. NOVICE Senator Cesare Salvi bo govoril o aktualnosti ustave Združenje za ustavo, pluralizem in demokracijo, ki mu predseduje Daniela Calhgaris, je v zadnjem času priredilo v Gorici že vrsto odmevnih srečanj z uglednimi družbenimi osebnostmi na aktualne teme. Danes bo na povabilo tega združenja prišel v Gorico sen. Cesare Salvi, načelnik skupine progre-sistov v senatu. Ob 18.30 bo v predavalnici industrijskega zavoda Galilei v Ul. Puccini govoril na temo: Je ta ustava še aktualna? Predstavitev revije “Limes” na temo “Klic Balkana” Knjigama Editrice Goriziana nadaljuje s svojimi srečanji in predstavitvami novosti na knjižnih policah. Danes ob 17.30 bodo v prostorih knjigarne na Verdijevem korzu št. 67 predstaviti novo številko geopolitične revije “Limes” z naslovom “Klic Balkana”. Na srečanju bosta prisotna direktorja revije Lucio Caracciolo in Michel Korinman ter Antonio Šema, izvedenec za vojno v bivši Jugoslaviji. Nova številka revije vsebuje poglobljene analize na to temo izpod peresa znanih osebnosti kot bivši italijanski predsednik Francesco Cossiga, Nicole Jani-gro, Paolo Rumiz in Josip Boljkovac. Dva večera športa in družabnosti na Peči Na Peči bodo danes in jutri še zadnje prireditve v okviru nogometnega turnirja za trofejo S. Cevdek. Priredilo ga je SKD Vipava, ki jutri zvečer pripravlja tudi kotalkarsko revijo. Drevi ob 20.30 bo na prireditvenem prostoru na Peči nagrajevanje zmagovalcev turnirja, obenem pa bo ZSSDI izročilo priznanja osmim najuspešnejšim športnim društvom, med katerimi je tudi SKD Vipava. O dogodku sicer poročamo na športni strani. Jutri zvečer pa se bo nekajtedenska prireditev na Peči sklenila s kotalkarsko revijo (ob 20. uri). Nastopiti bodo kotalkarji društva Vipava in člani kotalkar-skega društva iz Tržiča. Ob 21. uri bo za ples igral Kraški kvintet. Se prej, ob 18. uri, pa se bodo v nogometni tekmi pomeriti poročeni in neporočeni. Navodila za vinogradnike Opazovalnica za bolezni rastlin in konzorcij za zaščito briških vin obveščata vinogradnike v Brdih, naj že danes škropijo nasade proti peronospori, oi-diju in botritisu. Proti peronospori priporočajo naslednje preparate: dimetomorf + mancozeb, meta-laxil + mancozeb, oxadixil + mancozeb; proti oi-diju pa preparate iz družine IBS, ki se uporabljajo sami in ne mešani z žveplom. Proti botritisu svetujejo preparate iz skupine Dicarbossimidov. Vinogradnikom na Krasu priporočajo, naj nasade poškropijo do jutri, 17. t.m. Podrobnejša pojasnila nudijo svetovalska služba, tel. (0481) 386383 in konzorcij za zaščito briških oziroma kraških vin. Praznik SKP v Vilešu Na prireditvenem prostoru v občinskem parku v Vilešu se nocoj začenja štiridnevni praznik Stranke komunistične prenove. Nocoj ob 20.30 bo rock koncert, jutri ples in tombola. V nedeljo bo nastopila ljudska kantavtorica Emma Montanari, ob 20. uri pa bo govoril član vodstva SKP Alfonso Gianni. ^sTavje / NA B'RJACU Ziljska ohcet bajata zbor Hrast in Oder 90 Na Oslavju bo drevi ob 21. uri Pti domačiji Kusič - Pavlin, na po-tido rajonskega sveta za Pevmo, slavje in Stmaver, prijeten pev-°-gledališki večer. Pod naslovom maraš kaj za me bodo člani Ranega pevskega zbora Hrast iz oberdoba in gledališke skupine liM 90 predstavili splet petnajstih ) dskih in umetnih pesmi, katerih Pm-ezoyalna nit je ljubezen. Ne gre a tradicionalni pevski nastop, amin * Za razgibano prepletanje pesmi recitacij, za prikaz Ziljske ohceti. Predstavo so člani društva Hrast ^ ‘Pmvili že lani v Doberdobu in se , n)o predstavili na dvorišču stare sa’ ® ^rše. Tudi tokrat se bo do-|)mije odvijalo v zavetju b’rjača, le a bo to b’rjač na Oslavju. Ob pev-i 6m zboru Hrast, ki ga vodi Hilarij vrencic, nastopajo recitatorji )orda9°Katia Sfmg0j’ J^ Leopoli, 'niC' Kazmir Cemic. Besedilo in i)a: Franko Žerjal. Kostumi: R2ica Černič. Pomočnika reži-Cern' Lavrenčič in Kazimir v. y Ptimeru slabega vremena bo 2t editev v nedeljo, 18. junija, ob GORICA / MLADI Tridnevni praznik lista “Zuf de žur” V parku zavoda Lenassi se danes pričenja tridnevni praznik mladinskega trijezičnega lista “Zuf de Žur”, ki ima med svojimi cilji tudi prizadevanje za uveljavljanje slovenske in furlanske kulture ter za premagovanje pregrad med pripadniki različnih narodnostni na Goriškem. K temu naj bi prispevalo tudi srečevanje na prazniku, kjer bodo aktivno sodelovali mladi z obeh strani meje in kjer bodo posebno pozornosto posvetili “etnični” glasbi. Geslo praznika naj bi bilo nekako sledeče: »Ustavimo čas in pustimo, naj zunaj svet teče naprej«. Danes ob 18. uri bo javna razprava na temo “Ura želve”: mladi bodo razmišljali o potrebi po upočasnitvi vse bolj neznosnega in za človeka nenaravnega življenjskega ritma, o koristnosti (ustvarjalnega) brezdelja, o možnosti, ki jih vsak med nami ima, da posveti več časa sebi in svojim potrebam. Ob 20.30 bo koncert skupin “The Original Klezmer Ensamble” in “Estensio-ne Est”. V parku zavoda Lenassi bodo tudi stojnice z informativnim gradivom kakih štiridesetih krožkov in združenj, razstava likovnih izdelkov pa tudi kioski z jedačo in pijačo. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo, 18. junija. UPOKOJENCI / IZLET ČLANOV GORIŠKEGA DRUŠTVA Tokrat so obiskali Ligurijo in Ažurno obalo Nastanili so se v San Remu in se od tam podajali na zanimive ekskurzije v okolico Člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško so se pred kratkim vrnili s šestdnevnega izleta v Ligurijo, med katerim so si poleg lepot zahodnega dela te dežele lahko ogledali tudi kraje na Ažurni obali in v Piemontu. Po postanku v Cremoni so se prvi dan nastaniti v udobnem hotelu v centru San Rema prav blizu casinoja. Odtod so se v naslednjih dneh podajati na zanimive ekskurzije. Piva je bila na francosko obalo, pri čemer jih nekajurna zamuda zaradi okvare na avtobusu ni prikrajšala za cel kup ogledov. Najprej so obiskati tovarno parfemov, potem Nico in po okusnem kosilu v restavraciji dveh Sicilijancev še znamenito rusko cerkev ter botanični vrt, kjer os lahko občudovali stotine vrst rastlin iz naših in tropskih krajev. Isti dan so obiskali še Montecarlo, kjer so pravkar potekale priprave na grand prhe formule 1. Ogledlai so si mesto in casino. Tretji dan potovanja je bil namenjen Genovi, kjer so med drugim obiskali znameniti akvarij. Nenavaden je bil obisk naslednjega dne, ko so se podali v vas Dolce Acqua, eno od najznačilnejših vasi gorate notranjosti Ligurije, ki je z gradom, rimskim mostom in značilnimi “carrugi” (ozke in strme poti v hrib) ohranila podobo iz davnih časov. Ekskurzija je predzadnji dan popeljala naše upokojence še v Turin, kjer so si med drugim ogledali zbirko egiptovskega muzeja (po bogastvu je tretja v svetu) in se podati v okolico do zavetišča Superga, ki je med drugim znano zaradi letalske nesreče, v kateri so tam v bližini nekoč umrli vsi nogometaši “velikega Torina”. Predvečer poslovilnega dne so iz- letniki prebili v San Remu, naslednji dan pa so se na poti domov ustavili še v Certosa di Pavia, kjer so si ogledali znamenito svetišče in samostan. Šestdnevno vandranje je vsem 46 izletnikom zapustilo polno prijetnih vtisov in spominov. Del zaslug za to nosi tudi simpatična vodička Monica, ki se je v nekaj dnevih rade volje naučila tudi nekaj slovenskih besed. Na stiki: izletniki pred casinojem v San Remu NOVICE Danes v Čedadu predstavitev programa letošnjega Mittelfesta ČEDAD - V dvorani občinskega sveta v Čedadu bodo danes zjutraj ob 11.30 uradno predstavili letošnjo izdajo Mittelfesta, »festivala gledališča, glasbe, plesa, lutk in kinematografije Mitteleurope«, kot se glasi podnaslov velike kulturne prireditve. Program bodo orisali predsednica deželne vlade | Alessandra Guerra ter umetniška ravnatelja festivala Giorgio Pressburger in Carlo de Incontrera, navzoči pa bodo čedajski župan Giuseppe Bernardi in predstavniki ustanov članic organizacijskega odbora. Pobudnik Mittelfesta je Dežela FJK, organizator pa deželna gledališka ustanova ob sodelovanju čedajske Občine in Ljudske banke ter videmske Pokrajine in Trgovinske zbornice. DSL: Deželna vlada samo životari TRST - Svetovalska skupina DSL v deželnem svetu FJK je v tiskovni noti komentirala sredine dogodke v deželnem svetu, ko sta bila v komisiji zavrnjena dva zakonska osnutka, ki ju je predstavil deželni odbor, to pa zaradi odsotnosti predstavnikov upravne večine. DSL pri tem ugotavlja, da so njeni svetovalci odgovorno zajamčili legalno število, da pa mora večina, če sploh še obstaja, zajamčiti prisotnost zadostnega števila svetovalcev za odobritev zakonskih osnutkov, ki jih odbor predlaga deželnemu svetu. Severna Liga in Ljudska stranka pa morata po oceni Hrasta izbirati med nadaljnjim životarjenjem in razširitvijo deželne večine, ki bi lahko zagotovila stabilnost deželne vlade in izvedbo potrebnih deželnih reform. Sedanja večina ne more namreč vselej računati na dobrohotnost te ali one skupine ali tega ali onega svetovalca opozicije, da si zagotovi nadaljnji obstoj, je rečeno v tiskovni noti deželne skupine DSL. r TRST / PRIZIV ZARADI ATENTATA V AVIANU n Teroristom potrdili kazni TRST - Tržaško porotno prizivno sodišče je potrdilo obsodbo štirih članov »novih rdečih brigad«, ki so septembra leta 1993 pripravili in izvedli bombni atentat proti bazi ameriškega letalstva v Avianu pri Pordenonu, na skupnih 43 let zaporne kazni. Vsi so že bili obsojeni oktobra lani na prvostopenjskem provesu na sodišču v Vidmu. Prizivno sodišče je tako prisodilo 12 let zapora Ariu Pizzarelliju (zara- di združevanja v zločinske namene in zaradi sodelovanja pri atentatu) in 10 let zapora Francescu Aiosi, ki je materialno vrgel bombo. Paolo Dorigo je bil kaznovan na 13 let in pol, od teh šest in pol zaradi udeležbe pri roparskem napadu na veleblagovnico Mercatone v Palmanovi, Maria Clara Clerici pa je bila obsojena na 7 let in 8 mesecev. Ob procesu so okrog tržaškega sodišča sprejeli izredne varnostne ukrepe. Stezice o števerjanskem festivalu narodno zabavne glasbe GORICA - V Steverjanu že 25 let organizirajo festival narodno zabavne glasbe. Na tem festivalu so že nastopih najslavnejši ansambh iz Slovenije, avstrijske Koroške, Furlanije-Julijske krajine in celo Švedske. Festival je odprt vsem slovenskim ansamblom širom po svetu. Namen tega festivala je nuditi vsakemu ansamblu možnost nastopa ne glede, če je to krstni. V zadnjih letih pa je ta festival postal odskočna deska marsikateremu, M se je potem uveljavil po vsej Sloveniji in tudi izven njenih meja. Namen tega festivala je tudi in predvsem prizadevanje za obstanek slovenske pesmi tudi v našem zamejstvu in seveda da oživi med Slovenci, ki živijo v Italiji, slovensko narodno pesem, M v mngih krajih počasi zamira. O festivalu in o vsem, kar se vrti oko-li njega, bo govor v nedeljo na programu Koprske televizije »Kam vodijo naše stezice«, ki jo vodi Mario Šušteršič. V Studiu bodo prisotni člani organizacijskega odbora, predsednik Kulturnega društva F.B. Sedej Marko Terčič, tajnica Franka Padovan, bivši predsednik Lojze Hlede in Simon Komjanc. Branka Kadunec je pripravila zanimivo reportažo iz Steverjana Videti bomo kraj prizorišča, poslušati pa pogovor z domačim umetnikom Mirkom Maražem, ki letos razstavlja svoje stvaritve. SLOVENJ GRADEC / V ORGANIZACIJI KOROŠKIH LOVCEV Prisrčno že 22. srečanje lovskih pevskih zborov Lovski zbor Doberdob s svojim nastopom žel aplavze in prejet priznanje SLOVENJ GRADEC - Člani lovskega pevskega zbora Doberdob, ki so se lani tako izkazati kot prireditelji vsakoletnega srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Boljuncu, so se prejšnji konec tedna udeležiti v Slovenj Gradcu že 22. izvedbe te tako priljubljene in vse bolj uveljavljene pevske revije. V organizaciji gostoljubnih koroških lovcev je manifestacija vsestransko dobro uspela in kot so na sestanku skleniti vodje skupin, bo čez leto dni novo pevsko snidenje v Medvodah. Po jutranji dobrodošlici v prostorih Druge osnovne šole v Slovenj Gradcu in skupni vaji zborov, rogistov in pihalnega orkestra so zborovodje in predstavniki nastopajočih skupin doživeti res prisrčen sprejem v občinski palači, kjer jih je nagovoril župan Janez Komljanec in so skupaj nazdravili s čašico penečega šampanjca. Ogledali so si tudi skrbno pripravljeno lovsko in likovno razstavo v Koroškem pokrajinskem muzeju oziroma galeriji likovnih umetnosti. V prvih popoldanskih urah je 39 nastopajočih zborov, porazdeljenih v štiri skupine, zapelo po tri pesmi na koncertih v kulturnih domovih v Podgorju, Mislinji in Šmartnem, oziroma v Avti Druge osnovne šole v Slovenj Gradcu. Lovski zbor Doberdob je pod taktirko zboro- vodje Janka Simonete zapel Gobčevo Lovska, Laharnar j evo Vinski hram in Ortellijevo La montanara ter podobno kot ostale skupine požel topel aplavz in prejel priznanje. Po koncertu so udeleženci v sprevodu s svojimi prapori in ob zvokih godbe na pihala odkorakali po mestnih uticah vse do športne hale, kjer so zbori, rogi-sti in domači pihalni orkester oblikovali še skupni nastop. Med mimohodom so krajani v špalirju toplo pozdravljati udeležence, pa tudi na koncertu so si do dobra ogreli dlani. Navzoče je na slovesnosti nagovoril predsednik organizacijskega odbora Ciril Slemenik, pozdrave pa sta prinesla tudi župan Janez Komljanec in predsednik organizacijskega odbora Lovske zveze Slovenije Franc Auberšek. Veliko pohvalinih besed je bilo na računnove slovenske lovske pesmarice, ki so jo predstavili prav ob tej priložnosti in jo je izdala Lovska zveza Slovenije, uredil pa jo je Mitja Gobec. Po dveletnem zbiranju primerne literature so ponatisniti zbirko 35 pesmi, večina katerih je v priredbi ljudskih pesmi z lovsko tematiko. Nadvse prijeten dan so skleniti s skupno večerjo in pravim ljudskim rajanjem ob zvokih domačega orkestra, ki je trajalo do pozne ure in bo vsem udeležencem prav gotovo ostalo v prijetnem spominu.(B) Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Stališča strank in organizacij: SSk (4) Če izvzamemo šolsko ureditev, v primeru slovenske manjšine v Italiji pravica do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju ni ustrezno in učinkovito urejena. Zlasti po novejših volilnih reformah je večkrat hudo ogrožena in v nekaterih primerih je celo odprto kršena. 1. Kar zadeva volitve v evropski parlament, je znano, da določila, ki jih predvidevata člena 12 in 22 zakona štev. 18/1979, niso učinkovita za slovensko manjšino, kakor sicer niso učinkovita niti za francosko manjšino v Dolini Aosti. 2. Kar zadeva volitve v italijanski parlament, so se določila, ki priporočajo upoštevanje navzočnosti priznanih manjšin pri razmejevanju volilnih okrožij, tudi že izkazala kot neučinkovita. Edini sedanji parlamentarec slovenske narodnosti je bil v zadnji volilni preizkušnji z dne 27. marca 1994 izvoljen v 2. senatnem okrožju Furlanije-Julijske krajine samo z ostanki in vsekakor kot kandidat vsedržavne stranke, ne pa kot predstavnik slovenske manjšine. 3. Kar zadeva volitve deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, je znano, da se je po zadnji preizkušnji z dne 6. junija 1993 število izvoljenih svetovalcev slo- venske narodnosti korenito skrčilo. Vstopni prag polnega količnika, ki ga je uvedel deželni zakon štev. 27 z dne 27. avgusta 1992, je Slovenski skupnosti, edini slovenski strani v Italiji, prvič po ustanovitvi Dežele preprečil, da bi izvolila svojega predstavnika. Inštrument povezave med kandidatnimi listami, ki ga predvideva isti zakon, nikakor ne zagotavlja zastopanosti manjšine, saj je le-ta dejansko prepuščena volji drugih političnih formacij. 4. Kar zadeva pokrajinske in občinske volitve, so se težave za izvolitev predstavnikov slovenske manjšine jasno pokazale na volitvah za obnovitev tržaškega in goriškega pokrajinskega sveta, ki so prvič potekale po novem večinskem sistemu v dveh krogih 6. in 20. junija 1993. Tudi v tem primeru se je zaradi volilne reforme močno zmanjšalo število izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti in Slovenski skupnosti ni uspelo izvoliti svojih predstavnikov, pa čeprav je močno povečala število glasov. Tudi v tem primeru se je inštrument povezovanja med kandidatnimi listami izkazal za neustreznega. 5. Glede tržaških pokrajinskih volitev velja posebej opozoriti, da so se le-te doslej odvijale na osnovi razmejitve volil- nih okrožij, ki ni v skladu z vsedržavno normo in ki je povrh diskriminatorska napram slovenski manjšini. Kmalu po vrnitvi Italije v Trst po Londonskem memorandumu je namreč tedanji generalni vladni komisar Palam ara pri raztegnitvi italijanske volilne zakonodaje na tržaško ozemlje z odlokom štev. 81 z dne 24. marca 1956 opustil določilo, ki je v veljavi drugod po državi, po katerem se na območju ene same občine ne sme nahajati več kot polovica volilinih okrožij za pokrajinski svet. In tako se dogaja, da se zdaj kar 21 od skupin 24 tržaških pokrajinskih volilnih okrožij nahaja na ozemlju tržaške občine. To seveda na škodo okoliških občin, v katerih je znano, da je slovenska manjšina v večji meri prisotna. Na osnovi teh dejstev je skupina volilcev (ki so med drugim tudi predstavniki Slovenske skupnosti) vložila priziv na deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine in le-to je na njegovi osnovi z odredbo z dne 14. oktobra 1994 odložilo sine die tržaške pokrajinske volitve, ki so že bile razpisane za mesec november 1994, ter zadevo predalo ustavnemu sodišču. (Se nadaljuje) SKLAD MITJE CUKA Včasih ima otrok raje mamo Jelka Cvelbar Otroci so včasih muhasti: danes ne marajo za očeta, jutri nočejo mame. Danes mora brati pravlji' co očka in nikakor ne želijo pri tem opravilu ena-mine prisotnosti. Tako sta izmenoma bolj prilju' bljena zdaj eden, zdaj pa drugi od staršev. Psihologi pravijo, da je to normalno in za otrokov razvoj tudi zelo pomembno obnašanje. Simpatija otroka do enega ati drugega izmed staršev se spreminja: danes mora hčerki zavezati čevlje mama in nihče drug, pojutrišnjem pa hčerka mami ne bo dovolila, da ji zapne plašček. Veliko je, po mnenju strokovnjakov, vzrokov, zakaj se otroci obnašajo tako, kakor da bi raje spoznavali samo enega izmed staršev. Kasneje se to otrokovo obnašanje lahko popolnoma obme in za nekaj časa ga zanima samo drugi izmed staršev. Otroci preživijo do pubertete celo vrsto faz odraščanja in v teh spreminjajo tudi svoje obnašanje. Velikokrat se zgodi, da se s trmastimi tri-letniki bolje znajdejo matere in da se z devetletnikom laže sporazumeva oče. Veliko vlogo pa ima čas, ki ga kdo od njiju preživi doma. Eden od dveh se bo znašel v vlogi tolažnika, in kratko bo potegnil tisti, ki ga največkrat ni doma. V najslabšem slučaju ga bo njegov otrok celo ignoriral. Vsi otroci tudi nimajo enakega temperamenta-Temperamentne značilnosti navezujejo otroka, ne-glede na starost, na odraslega s podobnim temperamentom. Morda se bo v jutranjih mah molčeča hčerka raje približala prav tako molčečemu očem, kot pa materi, ki je takoj, ko skoči iz postelje, že pripravljena za živahen klepet. Zelo pomemben vzrok, zakaj so otroci včasih neodločeni med mamo in očetom, pa je po mnenju izvedencev ta, da se šele razvijajo in torej iščejo vse do pubertete odgovor na vprašanje, kaj pravzaprav pomeni, če so se roditi kot deklice ati pa kot fanti-V tem iskanju svoje identitete pa se približujejo enkrat eni "vrsti”, drugič pa še drugi "vrsti” odraslih, da bi spoznali vse misli, občutke in razpoloženje obeh. Najpomembnejše odrasle figure, 1° otrokom služijo za vzor, so starši - o tem smo že govoriti. Potrebna sta jima oba - mati in oče - neglede na to, če gre za sina ali hčer. Vsak od staršev i®a svojo pomembno vlogo. Včasih so biti strokovnjaki mnenja, da je bila očetova figma pomembna šele po otrokovem drugem letu starosti, ko se je začelo besedno sporazumevanje. Sedaj so izvedenci ugotoviti, da ni tako-Oče je za otroka pomemben od vsega začetka, o poizkusi so dokazali, da dvo ali trimesečni dojenčki prav tako dobro spoznajo očetov glas kot materinega in pri štirih mesecih zanesljivo ločijo svojega očeta med mnogimi drugimi moškimi-Osemmesečni dojenčki se že raje igrajo z očetom kot z materjo. Predvsem dečki iščejo, ko odraščajo, v očetu vzor za to, kar naj bi postati sami. Oče je vzornik za njihov "moški” razvoj. Podobno se seveda dogaja z deklicami v odnosu do mame. Zdi se - tako potrjujejo nekatere raziskfr ve - da se v otroku razvije občutek ženskosti ah moškosti že v prvem letu starosti. S tem, na dojenčki spoznavajo z otipavanjem svoje telo, us -varijo v sebi neko notranjo podobo o svojem telesu, ki bo potem osnova za razvoj vsakemu značilnega "jaza”. Ob koncu drugega leta starosti otrok že ve o setu, ati je deček ati deklica in ve, komu je podoben. Ker pa še ni popolnoma prepričan v to, kaj pravzaprav pomeni, poskuša ta pomen odkriti. Prav zaradi te ga se dogaja, da izbere za objekt svojih želja enkra mamo, drugič pa izključno očeta. Do svojega sedmega leta starosti živijo otroci domišljijskem svetu, v katerem so lahko enkra moškega, drugič pa ženskega spola, po lastni izbhu Tudi v igri poskušajo vse: dečki se preoblačijo deklice, deklice pa morda Majo stoje. V razvoju pride tudi do faze, ki jo psihologi imenujejo ojdip ^ va, v kateri si otroci zamišljajo bližino očeta ati nia me brez drugega izmed staršev. Ge v tej fazi stars pokažejo svojo naklonjenost drug do drugega svoja ljubezenska čustva, lahko otrok besno reagira- Z odraščanjem postajajo otroci tudi v gl6"3?' _ samega sebe večji realisti. Najprej želijo biti le K pija svoje mame ali svojega očeta, in jih enostavn posnemajo, kasneje pa to zanikajo in želijo D nekaj več ati drugačnega od svojih staršev, ka^ pa naj pri tem razvoju pomagajo starši? Predvse tako, da niso užaljeni, če njihov otrok ima tren no rajši partnerja, če se v takih trenutkih ne trumj na vse kripje, da bi otroka pridobiti zase, hl^3: ,p. tudi tako, da svojemu otroku ne dovolijo, da bi spotsko ravnal z njimi. Starši naj namreč odloc j^ sami, kateri od njiju bo otroka odpeljal v vrtec naj ne dovolijo v otrokovo dobro, da bi vse*el hnj veljala otrokova; hkrati pa naj bodo spos0 . prijazno se ukvarjati s svojim otrokom hj",- 0. ko niso na vrhu otrokove top lestvice priljubije ■ Petek, 16. junija 1995 : :k:::: vi:vi mi::" immmmmmmmmmm j ^ggsmmmmmm .w;m ■j HR9RDB3ESSKRhH _____TRGI / LIRI JE POMAGALA OKREPITEV DOLARJA V TOKIU_ V pričakovanju izidov viha G7 je prevladovalo mrtvilo Upanje za dogovor o pomoči dolarju - Milansko borzo pozitivna ,RlM, MILAN - V akovanju začetka v r v kanadskem H .. so denarni trgi lveli včerajšnji da P°Polnem zatišju. Pre °vala je namreč pre : saj marsikdo l ^ iuCuje možnosti 0 z vrha prišel skle trah,m?1 Pose8ov ( 'ra mh bank v podp tat ar^U' Nagnjeno; emu prepričanju s PQkazala že ponot • tudi liri 0 JSanju položaja, i ller’ da je italijans a pod vplivom n 0sti glede p ar lam ^ra pokojn orine, vendar s Poi°ženje na trg ttiarjavi s ■ ’' • ?,a sP°znanje o vre ,ecio okrepite' ^živela v menja skim frankom, r popustil z ar ca! ? možnostk d ska centralni ^fala ceno dene v Milanu se je Ostanek zakljuc naprede ®deksoV) čeprt P Poldne razširil zaradi dolf .klanja Fiatove Naščen^, , sodišč ^gnellijeve gre do«vele mod, skupni obseg poslov pa je bil zelo skromen, za komaj 426 milijard lir. Prvega dne julijskega ciklusa se je splošni indeks« MIB kljub temu zvišal za 1,35 odstotka, zadnji Mi-btel je pridobil 0,87, Mib-30 pa 1,01 odstotka. Precej brezbarven je bil včerajšnji dan za pogodbe future, katerih tečaji so le neznatno napredovali, število sklenjenih pogodb pa se je občutno skrčilo. Iz Rima je medtem prišla vest, da je zadolžitev celotnega javnega sektorja 31. marca letos dosegla 2 milijona 112 tisoč milijard lir, potem ko je konec lanskega leta znašala 66 tisoč milijard manj. Podatek je iz preglednic, ki jih je guverner centralne banke Fazio vCeraj posredoval združeni proračunski komisiji zbornice in senata med avdicijo o triletnem ekonomskem dokumentu vlade. V zameno kažejo podatki Banke Italije moCno znižanje državnih potreb v prvih petih me- secih letos, vendar Fazio vseeno poziva vlado k še strožjemu manevru na področju izdatkov. Guverner je na avdiciji še enkrat potrdil možnost podražitve denarja, Ce se inflacija ne bo umirila, glede vrnitve lire v evropski denarni sistem pa je dejal, da je potrebno še nekaj potrpljenja. MANJŠINSKO GOSPODARSTVO / S SEJE GLAVNEGA ODBORA-] SDGZ se že pripravlja na občni zbor TRST - Pred kratkim se je sestal na Opčinah glavni odbor Slo-, venskega deželnega gospodarskega združenja. Razširjeno vodstvo slovenske stanovske organizacije je najprej vzelo v vednost bogat pregled dela, ki je bilo opravljeno v okviru posameznih sekcij oziroma splošne sindikalne dejavnosti v letošnjem prvem polletju. Predsednik SDGZ Boris Siega je nato predstavil osrednjo točko v obravnavi, sklic 19. občnega zbora in izrednega občnega zbora organizacije, ki bosta novembra letos. Tokrat naj bi bil občni zbor zastavljen izrazito delovno, saj bodo morali na izrednem delu sprejeti nekaj prilagoditev statuta. Posebna komisija je v ta namen predlagala vrsto dopolnil in popravkov, ki so jih prediskutirali člani glavnega odbora. Na splošno je obveljalo, da zaradi formalističnih prilagoditev ne bi naCeli bogate vsebinske opredeljenosti združenja. Ta povezuje prek sek- cij in pokajinskih odborov razbč-ne gospodarske kategorije in dejavnosti, M se v večinskem okolju delijo ozemeljsko in na samostojna združenja. Seveda se bodo pred osrednjim občnim zborom zvrstili občni zbori vseh sekcij, ki bodo preverili delo, opravljeno v zadnjem mandatu in opredelili nove smernice za nadaljnje delo. Izrazito slavnostna pa bi morala biti 50-letnica ustanovitve Združenja, ki bo potekala jeseni 1996. Poročevalec pripravljalne komisije Edi Kraus je prikazal osnutek predloga, ki predvideva dve možnosti: odprto zastavljeno manifestacijo, ki bi bila namenjena gospodarskim krogom Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in obmejnih regij, ali pa veliko slavje za članstvo, ki bi obeležilo okroglo obletnico z družabnostjo in drugimi pobudami. Večina se je strinjala, da ne gre zamuditi priložnosti za predstavitev dosežkov našega gospodarstva in posameznih dejavnosti, a tudi za razmislek o negativnih in neizkoriščenih trenutkih v 50-letnem razvoju SDGZ in slovenskega gospodarstva v Italiji. Na to temo naj bi pripravili tudi zgodovinsko študijo in druge priložnostne publikacije. Med dogodki v obravnavi sta bila se organzacija celodnevnega obiska gospodarskih novinarjev iz Slovenije, do katerega je prišlo pretekli petek, in sodelovanje naših gospodarstvenikov na posvetu Manjšina kot subjekt, ki bo konec junija v slovenskem državnem zboru v Ljubljani. Na tem so v okviru gospodarskega dela predvideni informativni, a obenem stvarni posegi o odnosih med manjšino in matico, o pomenu gospodarstva za manjšino, posebno o Benečiji in o problematiki bančništva, ter zgodovinski prerez o gospodarstvu naše manjšine. Davorin Devetak BANKE / SKUPAJ Z MANJŠINSKIM DELNIČARJEM, MILANSKO CAR1PLO Goriška hranilnica obnovila namen o neposrednem prodoru v Slovenijo Načrt se približuje operativni fazi, vendar naj bi šli tokrat kar v Ljubljano i DORICA - Cariplo in goriška hranilnica CRG (Cassa di Ri-®Parfnio di Gorizia) si želita sku-Pa] v Slovenijo. Domnevo smo v hevniku izrazili že lani, ko je ariplo kupila 10 odstotkov del- hre goriške hranilnice, v začetku Pa nam jo je potrdil pred- leta ednik njenega upravnega sveta htonio Tripani. Zdaj prehaja (jeva v naslednjo, skoraj ope-a ivno fazo. Pred dnevi so se astopniki obeh bank na sre-, ah]u v Milanu dogovorili, da v° . začeli podrobneje razisko-an slovenski trg in možnosti za nstoP nanj. Na sestanku v Mila-s° bili predsednik upravnega veta goriške banke Antonio Tri-generalni direktor Franco zi p.3 j1 odvetnik Franco Obiz-i ’ j6 predsednik finančne Orl daCbe hranilnice, lastnice 90 stotkov delniškega paketa. Pr ^ns^0 Zariplo sta zastopala o eosednik upravnega sveta - ^dro Molinari in podpredsed- nik fundacije Giuseppe Vimer-cati, ki je hkrati elan upravnega sveta goriške hranilnice v zastopstvu Milančanov. Odločitve o nadaljnjih korakih so bile nekako zamrznjene, tako zaradi lanskih dogodkov v milanski banki, ko je prišlo do zamenjave vodilnih oseb, kot tudi zaradi tega, ker je lani ta kupovala večinske pakete delnic kar nekaj bank v srednji Italiji ter manjšinske deleže v drugih, pa tudi zaradi negotovosti o nadaljnjem vodenju goriške hranilnice. V Gorici so si nekateri novopečeni politiki desnice na vse kriplje prizadevali, da bi odstranili Tripanija, ki je bil na Čelu banke dve mandatni dobi. Protestniki pa so ostah z dolgim nosom, saj je bil Tripani potrjen, v upravni svet pa so prišle nove moCi, tako da bo zdaj mogoče nadaljevati in tudi uresničiti že pred leti izdelan program. Pred dvema letoma je namreč goriška hranilnica želela priti v Komercialno banko v Novi Gorici. Sklenjeno je že bilo, kolikšen naj bo izdatek goriške banke v ta namen, kar na lepem pa je bila Komercialna banka podržavljena in je prešla pod upravo slovenske Agencije za sanacijo bank. Zdaj je ta banka prišla v sklop Kreditne banke Maribor, ki se je tako razširila na vso Slovenijo. V Gorici so si sicer takrat oddahnili, kajti do podržavljanja banke niso vedeli, kolikšni so njeni neizterljivi krediti. Pred nekaj meseci nam je predsednik Tripani povedal, da si tokrat v sodelovanju s Cariplo želijo v samo osrčje Slovenije, v Ljubljano. Ta nova banka naj bi seveda skrbela za finančne posle v slovensko - italijanski trgovinski menjavi, ki iz leta v leto narašča. Podružnico pa bi morala imeti tudi v Novi Gorici. Treba se bo seveda odločiti, ali naj naveza CRG-Cariplo stopi s pri- mernim deležem v katero od že delujočih slovenskih bank, ali pa naj ustanovi samostojno banko. Goriška Cassa di Risparmio je utrjena v domači pokrajini, kjer zbere približno 30 odstotkov hranilnih vlog, razširila se je na vso Furlanijo - Julijsko krajino in v nekaj naslednjih letih namerava svojo mrežo podružnic okrepiti tudi zunaj pokrajine. Milanska Cariplo (Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde) pa je najmočnejša hranilnica v Italiji in tudi sicer v Evropi. Na lestvici vseh italijanskih bank je glede poslovanja na 3. mestu, po lanskih nakupih pa utegne to mesto še popraviti. Ima skoraj 700 okenc po vsej Italiji, največ seveda na razvitem severu, podružnice in predstavništva pa ima po vsem svetu, povsod tam, kamor sega italijanska trgovina. Marko VValtritsch PET PON TOR SRE ČET 1635,2 1658,3 1660,2 1644,5 1647,0 1166,7 11 130,3 1197,9 1170,5 11635 NOVICE Ugotovitve s tržaškega posveta o krajevnem javnem prevozu TRST - Tržaško javno prevozno podjetje ACT je priredilo preteklo sredo celodnevni posvet z naslovom »Načrtovanje in upravljanje mreže krajevnega javnega prevoza«, na katerem je imel uvodno poročilo njegov predsednik Bruno Megna, sodelovala pa je vrsta izvedencev in univerzitetnih raziskovalcev s tega področja. Med glavnimi ugotovitvami posveta je v prvi vrsti potreba po uvejanju novih informatiCnih oblik nadzora nad javnim prevozom in njegova tehnološka prenova, ki seveda ne more mimo modernizacije cestne mreže v velikih urbanih naseljih. Tržaški ACT ima trenutno približno 900 zaposlenih in 273 vozil, s prodajo vozovnic pa pokrije 35 odstotkov prevoznih stroškov, medtem ko znaša državno povprečje komaj 20 odstotkov. V Trstu razprava o guvernerjevem poročilu na skupščini Banke Italije TRST - V kongresnem centru na Pomorski postaji bo v ponedelejk, 19. junija ob 10. uri okrogla miza z naslovom »Gospodarstvo, ki se spreminja: razmišljanje o letnem poročilu guvernerja centralne banke Antonia Fazia«, ki ga prireja tržaška podružnica Banke Italije. V razpravi bosta sodelovala voditelja v centralni upravi Banke Italije, Francesco Maria Frasca, ki dela v službi za nadzorovanje finančnega posredništva, in Curzio Giannini, ki dela v študijskem oddelku. Tržaška podružnica centralne banke je srečanje pripravila v prepričanju, da Faziove ugotovitve o italijanskem gospodarstvu zaslužijo podrobnejšo analizo ni poglobitev. Ugoden poslovni obračun furlanske grupe Gervasoni VIDEM - S pozitivnimi rezultati lanskega poslovanja, ko je ustvarila 15 milijard lir prometa, je furlanska grupa Gervasoni utrdila svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca pletenega pohištva in stanovanjske opreme. Okrepila se je predvsem na italijanskem trgu, kateremu namenja 75 odstotkov svoje proizvodnje, medtem ko je izvozni delež usmerjen v prvi vrsti v Evropo in na Japonsko. Z lanskim poslovnim rezultatom je Gervasoni utrdila svoj premoženjski položaj, glavni skrb pa je namenila vlaganju v strukture in v svojo proizvodno zmogljivost. V zadnjih dveh letih je družba za posodabljanje svojih obratov in za tehnološko prenovo porabila 2,5 milijarde lir, sicer pa namenja investicijam, raziskovanju in razvoju kar 5 odstotokov iztržka, kar kaže na veliko skrb za kakovost izdelkov. Ugodni trend se nadaljuje tudi v prvih mesecih letošnjega leta, ko so se delovna naročila povečala za 18 odstotkov, promet pa naj bi se do konca leta v primerjavi z lanskim povečal za 20 odstotkov. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 ^ sJ l - BREZCARINSKE PRODAJALNE n Demonstracija 200 trafikantov na prehodu Ljubelj Država naj zniža davek CELOVEC - Izjava koroškega deželnega glavarja Christofa Zer-natta, da se je Slovenija v pogajanjih z EU obvezala, da bo leta 1998 začela zapirati brezcarinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih vzdolž slo-vensko-avstrijske meje, koroških trafikantov očitno ni zadovoljila. Včeraj se je na avstrijski strani mejnega prehoda Ljubelj zbralo približno 200 trafikantov s Koroške in celo Štajerske, protestirali pa so proti kupovanju -v primerjavi z Avstrijo - skoraj za polovico cenejših cigaret v brezcarinskih prodajalnah na slovenski strani meje. Opozorili so, da »duty-free turizem« v Slovenijo resno ogroža eksistenco trafikantov, predvsem v obmejnem pasu, finančnega ministra pa so opozorili, da avstrijska država zaradi kupovanja tobačnih izdelkov v brezcarinskih prodajalnah na meji izgubi dve milijardi šilingov letno. Trafikanti so na letake zapisali, da avstrijski kupci iz slovenskih brezcarinskih prodajaln na Koroško v štirih urah pripeljejo 220 tisoč cigaret brez carine, nekaj deset tisoč dnevno pa »na Črno«. Trafikanti so finančnemu ministru poslali izjavo, v kateri zahtevajo znižanje davka na tobačne izdelke. Ivan Lukan NOVICI Konferenca OZN o obnovi Sarajeva DUNAJ - Zastopniki 28 držav, ki so pripravljene sodelovati pri obnovi Sarajeva in prispevati denar zanjo, so se Četrtič sestali na Dunaju, da bi izdelali naCrt za uresničenje tega zahtevnega cilja. Iz Avstrije so se konference udeležili nekateri visoki uradniki. Diplomatski krogi na Dunaju pa dvomijo, da bo udeležencem konference uspelo uresničiti zastavljene cilje. Njihov glavni argument je dejstvo, da je « mesto dan za dnem izpostavljeno ognju srbskih topov in ostrostrelcev, zato je skorajda nesmiselno govoriti o njegovi obnovi. Ostrejši nadzor tovornjakov iz vzhodnih držav DUNAJ - Avstrijska cestna policija bo v prihodnje ostreje nadzirala tovornjake in avtobuse iz vzhodnoevropskih držav. Preverjali bodo predvsem tehnično stanje vozil, nadzorne točke pa bodo postavili v vzhodnih zveznih deželah (Dunaj, Nižja Avstrija, Gradiščanska). Ge tehnično stanje vozil ne bo ustrezalo avstrijskim predpisom, jim bodo prepovedali vstop v državo. KOROŠKA / V ŠENTJANŽU V ROŽU ODPRLI K&K-CENTER Vzorna pobuda ra krepitev regionalne kulture Slovenska prosvetna zveza uresničila medetnični projekt Ivan Lukan CELOVEC - Dvojezična Koroška je bogatejša za nov center za kulturo in medetnično komunikacijo. V vasi Šentjanž v Rožu je Slovenska prosvetna zveza (SPZ) le v enem letu uresničila projekt k&k-centra (kratica pomeni kulturo in komunikacijo), center pa bo odprt za slovensko in nemško govoreče Korošce. Slovesno so ga odprli minulo soboto, naložba pa je stala več kot pet milijonov šilingov. Lokacijo za novi k&k-center, ki je nastal v poslopju stare ljudske šole v Šentjanžu, je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu odkrila pri iskanju stalnega bivališča za obsežno narodopisno zbirko SPZ, ki obsega več kot 700 eksponatov. Tajnik SPZ in »gonilna sila« projekta Janko Molle Obnovljeno poslopje k&k-centra SPZ v Šentjanžu S podporo Slovenije in avstrijskih zveznih, ne deželnih ustanov je SPZ leta 1992 kupila prazno poslopje, obnavljati pa ga je začela šele pred letom dni. Kar hitro se je pokazalo, da je poslopje primerno tudi za večnamensko uporabo, zato so izdelali naCrt za kulturni in komunikacijski center v Rožu. Projekt so uspešno uresničili, v centru s skupno površino 400 kvadratnih metrov pa so danes prostori za različna srečanja, predavanja, kulturne in gledališke prireditve, razstave, izobraževanje, jezikovne tečaje, raziskovalne delavnice in seminarje. V kleti pa je nastal še mladinski center, ki ga mladina vodi na lastno odgovornost in zelo ustvarjalno. Skratka, Slovenska prosvetna zveza je ustvarila možnosti, da se tudi na podeželju razvije komunikacijski center kulturnih interesov, v katerem lahko pridejo do izraza posebnosti regionalne in lokalne kulture, zlasti pa priznavanje pluralizma kulturnih interesov in potreb. »Novi k&k-center bo spoštoval potrebe po solidarnosti z okoljem, upošteval interese mladine, zlasti pa bo sko-mercializirani folklori postavil nasproti ohranjanje kulturnih dobrin. Zavedamo se, da je pomemben element ohranjevanja poučevanje vaške, krajevne in regionalne kulture, vendar ne kot idealiziranje harmonične preteklosti, ampak kot razprava o kulturnih in socialnih izkušnjah v dvojezičnem življenjskem prostoru. Vsaka regija lahko oživi s kulturo, dvojezična regija pa lahko z uveljavljanjem medkulturnega razvoja prispeva k nastajanju novega kulturnega prostora s kulturo sožitja.« Novi center v Šentjanžu v Rožu je zato odprt za vse, za vaške, regionalne in nadregionalne potrebe. Obiskovali ga bodo tisti, ki jim je blizu kultura - ne glede na jezikovno in narodno pripadnost, je ob predstaviti novega centra dejal tajnik SPZ Janko Malle. V centru je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss H celovec]^ Muzikal Oats navdušil tisoče Bedo 1. julije CELOVEC - Koroška prestolnica je skoraj mesec dni v znamenju mačk: do 1. julija namreč v Celovcu gostuje mednarodni ansambel z najuspešnejšim muzikalom vseh časov - Cats. Doslej so »mačke« - plesalke in plesalci iz 14 držav - navdušile že nekaj deset tisoC obiskovalcev, več tisočpa jih je prišlo tudi iz Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine. Muzikal si je doslej ogledalo kar 43 milijonov ljudi v 13 državah, z njim pa s zaslužili veC kot milijardo švicarskih frankov. Pesem Memory je svetovna uspešnica, ki jo pozna vsak. Predstave med tednom (razen ob ponedeljkih) so ob 20. uri, ob sobotah in nedeljah pa je se dodatna predstava ob 15. uri. Predstave v angleščini so ob torkih ob 20. uri in v nedeljah popoldne. Vstopnice stanejo od 290 do 890 šilingov, obiskovala iz Slovenije pa jih lahko kupijo v Kompasovih poslovalnicah in turistični agenciji Izletnik Celje. (I. L.) AVSTRIJA/ ISKANJE ODPOŠILJATELJEV PISEMSKIH BOMB MANJŠINE / PUBLIKACIJA V NEDELJO Ministrstvo razpisalo nagrado v višini deset milijonov šilingov Vroče sledi še ni - Sef državne policije pred odpoklicem Ivan Lukan DUNAJ - Pri iskanju odpošiljateljev najnovejše, tretje serije pisemskih bomb kriminalisti doslej niso dosegli uspehov, pozivu prebivalstvu k sodelovanju pa je včeraj sledila še napoved, da je notranje ministrstvo razpisalo nagrado v višini deset milijonov šilingov za informacijo, ki bi vodila do odpošiljateljev smrtonosnih bomb. Iz notranjega ministrstva so včeraj sporočili, da si še vedno prizadevajo najti rdeči avtomobil s štajersko registracijo HB, s katerim se je morda odpeljal eden od atentatorjev, potem ko je po pričevanju nekega očividca z gumijastimi rokavicami odvrgel pošto v poštni nabiralnik v VViener Neustadtu. Policija bo morala preveriti nekaj tisoč vozil, kar bo trajalo nekaj dni. V notranjem ministrstvu so doslej prejeli približno 140 informacij v zvezi s pisemskimi bombami, ki jih natančno preverjajo, je poudaril namestnik direktorja državne policije Berti. Dodal je, da ni dvoma, da so najnovejši atentati tesno povezani s prvo serijo pisemskih bomb decembra leta 1993, ko so bile ranjene štiri osebe. Posebna komisija avstrijskih in mednaro- Šef državne policije Heinz-Jurgen Mastalier dnih strokovnjakov, ki so jo ustanovili na predlog notranjega ministra Casparja Einema, je prav tako že začela delati in je v stalnem stiku z nemškimi kolegi, ki raziskujejo atentata v Miinchnu in Liibecku. Zaradi afere v zvezi s pisemsko bombo, naslovljeno na avstrijsko tv-moderatorko Kiesbaue-rjevo (moderatorke policija ni obvestila, Čeprav je bila kot morebitna žrtev omenjena v pismu atentatorjev, ki so ga policisti prejeli dan pred eksplozijo bombe!), pa utegne v naslednjih dneh priti do zamenjave v vrhu policije. Avstrijski časopisi pišejo, da notranji minister baje resno razmišlja, da bo odpoklical šefa državne policije Mastalie-rja, ki je ta položaj prevzel šele marca letos. Mastalier včeraj ni želel dati izjave o tem. Študenti izdali nov priročnik o manjšinah v Evropi Sodelovanje z organizacijo MENS DUNAJ/CELOVEC -Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSSS/DJ je v okviru sodelovanja z Mladino evropskih narodnih skupnosti (MENS) izdal priročnik s podatki o položaju pripadnikov manjšine v tej organizaciji. V MENS je včlanjenih 18 organizacij narodnostnih skupnosti iz enajstih držav, koroški Slovenci pa imajo v njej predstavnike treh organizacij (KSSS, Koroške dijaške zveze-KDZ in Mlade EL). Na 300 straneh so zbrani podatki o manjšinah med Barcelono in Budimpešto ter med Trstom in Haparando na Švedskem. Ker so v MENS zastopani tudi Retoromani in nemška manjšina na Madžarskem, ta presega celo okvir EU. V publikaciji so prispevki v uradnih jezikih MENS, angleščini, francoščini, nemščini in slovenščini kot predstavnici slovanskih jezikov (k včlanjenim slovanskim organizacijam sodi poleg mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Italiji še Hrvaški akademski klub z Dunaja). Večjezičnost publikacije naj bi imela povezovalno vlogo med narodi in narodnostmi. Priročnik lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu ali pri KSSS/D. Šolska akademija Slovenske gimnazije CELOVEC - Letošnja tradicionalna šolska a a demija Zvezne gimnaZ1) in Zvezne realne zije za Slovence v Celo cu, ki bo v nedeljo, l8- J , nija, ob 14.30 v ve 1 dvorani doma sindika ° • bo potekala v znamenj 50. obletnice osvobodi ^ in 40-letnice podpisa a sirijske državne pogod ’ magne charte slovens manjšine v Avstrijo osnovi katere je bila 1957 ustanovljena tu Slovenska gimnazija-Poleg pevskih zborov, instrumentalnih in ,reC torskih skupin ter ins mentalne skupine Pr0 ®,-e rjev se bodo akade . udeležili tudi kul^u ^ iz kate' ustvarjalci SPD Bilka Bilcovsa, društva, s & rim je gimnazija letos P bratena. GLASBA Newyorški ansambel Klezmatics s svojo interpretacijo tradicije jidiš spet navdušil tržaško publiko Koncert skupine Klezmatics v sredo zvečer v tržaškem gle-ualigcu Miela je potrdil jnovativno vlogo, ki si Jo je v tržaškem kultur-ftem dogajanju, zlasti glasbenem po-dr°Cju, z uspehom Prevzela zadruga Bo-ttavventura, bodisi s pobudami, ki jih organizi-ra v prvi osebi, bodisi s jttt, da svoje prostore uaje na razpolago dru-SUn ustanovam. Z leti )e tako omogočila svojim številnim obiskovalcem, da so v ži-Vl? spoznali veliko no-vlh in ustvarjalnih Pojavov sodobne gla-soe, ki obstajajo zunaj Splošno popularnih tokov, kakršne nam oati na dan ponujata radio in zlasti televi-Zlja, če ne upoštevamo Specializiranih oddaj ^ postaj, seveda. Vsekakor se ta vse-, Splošna zvočna kulisa, 'tt dandanes spremlja Vse trenutke človeške-ga življenja, oplaja tudi v teh obrobnih pojavih, ki si kdaj pa kdaj s svojimi inovativnimi stvaritvami utrejo pot ated uspešnice popu- larne glasbe. To se pripetilo tudi nekaterim interpretom, ki smo jih v Trstu spoznali prav v Mieli, kar je dokaz, da je z leti pri nas dozorelo občinstvo, ki si želi nekaj več in tudi ve, kaj si želi. Tako je tretji tržaški koncert ameriške skupine Klezmatics pričakala še večja množica kot prva dva. Navdušenemu občinstvu, ki je zaživelo že ob začetnih zvokih prve skladbe, so newyorški glasbeniki predstavili zlasti dela s svojega tretjega albuma Jews With Horn (naslov se navezuje na kabalistično numerologijo, v kateri ima beseda rogovi isto vredost kot beseda duša). Glasba sloni na glasbeni tradiciji vzhodnoevropskih Zidov (klezmer), v kateri se prvine obredne glasbe spajajo z elementi ljudske glasbe tamkajšnjih večinskih narodov. Nanjo so Klezmatics vcepili še elemente sodobne zahodne glasbe, kot je, denimo jazz, in ustvarili svoj slog, ki je obenem zelo oseben in skrajno spoštljiv do tradicije. To izpričuje tudi uporaba glasbil, ki niso začilna za klezmer, kot so klavir ali bas kitara, vendar na način, ki izraža naravni razvoj določenega sloga in ne le preprosto priredbo. S pesmimi o svečanih praznikih, a tudi o nežni neuslišani ljubezni, o socialnem protestu in, zakaj pa ne, o pijači, ki ti izprazni mošnjiček, a napolni srce z dobro voljo, s tempera-mentimi plesnimi motivi, z glasbo za gledališke predstave o starih mitih, kot je, denimo Dybuk, so Alicia Svi-gals (violina, glas), Lo-rin Sklamberg (glas. harmonika, klavir), Paul Morrisett (bas), Frank London (trobenta, klaviature), David Licht (bobni) in Matt Darriau (klarinet) predstavili svojo klezmer glasbo, v kateri optimistična in vitalistična obarvanost rahlo prevladujeta nad globoko melanholijo, ki jo preveva. Navdušeno občinstvo jih nikakor ni hotelo spustiti z odra in je izsililo še zadnji glasbeni pozdrav. Vendar so pred odhodom Klezmatics nakazali možnost še enega koncerta v Trstu, in sicer konec meseca na Gradu sv. Justa. (vat) Prvi zvezek »zgodovine« Michaela Jacksona Micheal Jackson se vrača. Po sUriletnem molku in še nejasnih Zasebnih dogodivščinah (obtoži-,! 80 ga pedofilije) se danes »be-1<( temnopoltec vrača na glasbe-110 hžišče z novo ploščo. History - Past, present and fu-are - Book 1 je naslov dvojne Ptošče, s katero bo Michael po-a°vno osvojil svetovni ^r8- V predprodaji so trgovine naročile že Preko io milijonov iz-v°dov, njegova glasbe-113 založba pa računa na vsaj 20 milijonov Prodanih plošč. Za Jacksonov povratek na rzišče so pripravili Ase v največjem stilu. a promocijo nove Plošče bodo potrosili ^ec kot 80 milijard lir. arno videospot nosil-ne skladbe, Scream, ki So ga prvič predstavili T lo.rek na tv postaji alia Uno pred začetkom Festivalbara 80 Uporabili približno aeset milijard. Posneli 80 ga v Los Angelesu v rno-beli tehniki, uporabili najsodobnejše aluiološke trike, poleg rchaela nastopa v jem tudi sestrica Ja-et, režiral ga je Mark ornanek in - kot že za Thriller -o posneli dve verziji, prvo, dol-p! skoraj pet minut, ki smo jo anko že videli in drugo, daljšo, kateri pravijo, da je čudovit atkovečemi film. Včeraj zvečer so v parku h ^v^roa v Milanu (in istočasno Uch v Parizu, Madridu, Berlinu, i 0kyu, New Yorku in Los Ange-6su) odkrili Michaelov deset metrov visoki kip (na sliki), ki je tudi na naslovnici plošče. Album obsega kar trideset skladb. Polovico teh že poznamo, saj so Michaelove stare uspešnice, ki jih je za to priložnost obnovil in ponovno posnel, petnajst pa je novih hitov, od katerih sta dva že znana: beatlov Go- /.d i i "m f > i "2!» * T**" •. ; .. W »F me togheter in Sinile Charleja Chaplina, Scream, bodoči glavni prodajni adut tega poletja je elektronski rock, v katerem težko razlikujemo Michaelov glas od sestrinega. Iz besedil skoraj vseh skladb zaznamo Jacksonove težave: prepričan je, da mu mednarodni krogi nasprotujejo in zato obtožuje Cio, Kgb in Ku klux klan splošne zarote. Citira Kennedyja in Roosvelta, v nekaterih skladbah (Tabloid Junkie, D.S.) sproži svoj »j’accuse« protičaso-pisnim in televizijskim medijem, v drugi (Money) nasprotuje vernim ljudem, ki raje verujejo v denar kot v boga. Včasih se Michael tudi spomni barve svoje kože in intoni-ra mogočen »ne« rasizmu (They don’t čare about us), se zavzema za ekologijo (Earth song), za brezdomce in brezposelne velikih mest (This time around). Vsemogočni Michael si želi očitno novega' imidža. Potem ko so ga obtožili homoseksualnosti in spolnega nasilja nad mladoletniki, je bil videz pridnega dečka gotovo prizadet. S to ploščo si mora ustvariti novo »devištvo«, kar mu bodo poslušalci celega sveta, predvsem pa otroci, njegova »večna ljubezen« in njegovi najbolj privrženi fansi skoraj gotovo omogočili. History je kot vsako njegovo delo izredno dobro posneta plošča. Na njej so ritmirane rock skladbe in mirne balade, nekateri starejši komadi so celo boljši od originala, nove pa bomo vsekakor v nekaj tednih slišali vsepovsod. Bivši enfant prodige ameriške glasbe je tudi tokrat zadel v črno, zadnjo besedo pa bodo, kar je tudi pravilno, seveda dali poslušalci. Aleš VValtritsch Nadležna ljubezen: vznemirljiva zgodba z drzno filmsko govorico Nadležna ljubezen. V izvirniku: L’amore molesto, Italija, 1995. Režija in scenarij po predlogi Elene Ferrante: Mario Martone. Fotogr.: Luca Bigazzi. Igrajo: Anna Bonaiuto, Angela Luče, Gianni Cajafa, Licia Maglietta, Beppe Lanzetta. Začetne črno-bele sekvence, ki prepuščajo modro barvo, so podobe iz preteklosti: v njih središču so gotovi gibi in obraz črnolase ženske mediteranskih potez, ki prikliče misli na ženske figure iz italijanskih filmov petdesetih let. Tiste podobe sestavlja v smiselne sklope razdražen spomin Delie, sedaj odrasle ženske, ki je neapeljsko gosto mrežo razmerij zamenjala s severnjaško, brezbrižno Bologno, odvija pa jih iz zakrite zaloge trenutkov svojega otroštva. Svetli flashback prelomi podoba sodobnega interna v barvni tehniki, ki vzpostavi mnogoter rezijski pristop; zdi se, da se v sodoben film vklaplja film izpred štiridesetih, spominjanje pa že itak rado daje predmetom črno-bele značilnosti. V zatemnjeni sobi Delia leži zazrta vstran, v sobo pa vstopa Amalia, njena mati in njen kontrast. Dognana znamenja opisujejo med njima čustveno razdaljo. Kaj se skriva pod videzom? Na dan svojega rojstnega dne osamljena hči zaman čaka na mater Amalio in mučnemu času, ki ga prebiva pred lastnimi stripi in Baconovimi podobami za opu-stošenega človeka, ni konca. Med iztekom noči sta jo vz-nemerila nenavadna telefon-' ska klica in v napeto tišino dvakrat udaril kot grom Ama-lijin glas in histerični smeh: njena mati se krohoče kakor pijanka, nejasno izgovarja pretrgane stavke o nekem moškem. Martonejev opis prizora vzpostavlja nerazumljivo vzdušje obupa. Naslednji kadri sklenejo filmove postavke: Amalijino napol golo truplo pestujejo morski valovi in ga odrivajo na plažo. Takšen začetek z neobičajno napetostjo kriminalke pa uvaja v dogajanje drugačnega tipa. Amalijin pogreb se dogaja sredi nerazrešljivega neapeljskega prometa. Zvočna spremljava sekvenc je gosti ropot motornih vozil, v internih pa pogosto nerazumljiva (vsaj za nas) zvočnost neapeljskega jezika. Pogrebni sprevod si utira pot med gnečo v vse smeri utirjenih oseb, in zvok, ki ga je režiser posnel neposredno s pomenljivim postopkom, je sposoben prikriti katerikoli drug glas, tudi misli in čustva. Takšen je neapeljski vsakdan in utrjuje se občutek, da je pogreb pogoltnilo vrvenje neusmiljenega mesta, ki ga Martone predočuje brez tančice uglajene poezije, ki bi ga spet (ker ga je že kar nekajkrat) pomanjšala v jalovo idealizacijo. V filmu gledamo drugačni in pristni- Neapelj, ne folkloro ali razglednico. Na tem mestu stopi dogajanje v živo. Za stanovanjskimi stenami je doživljanje v nasprotju z zunanjostjo, pred katero se ponoči ljudje zaščitijo tudi z verigo na vhodnih vratih in se mislim in čutom vrača občutljivost. Delijino raziskovanje okoliščin materine smrti jo sili, da pomalem pronika v spomine, do tistega dna, zaradi katerega se odmika domačim in ljudem; tam živijo zahrbtni strahovi, dejavni podzavestni nagibi. Bologna jim seveda pri- staja, ker dovoljuje odmaknjenost. Človek si zna celo lagati, da ne pogleda vanje, in vraščena laž je razlog za Delijino nezavest in nesrečo. Pot iz Bologne v Neapelj in na materin dom je" obenem potovanje iz površja v podzemlje, iz sedanjosti v preteklost in iz samote med ljudi. Idealizacija Neaplja je tokrat na drugi stopnji: Martone pravi, da je to mesto družbenosti, v katerega spada tudi erotično vedenje. Film je ves zgrajen na izmenjavanju sekvenc, ki se dogajajo v sedanjosti in v flashbackih iz preteklosti, pa še miselnih slik. Časovno nihanje je odsev nihanja med podobami, ki kličejo pred De-lijine in naše oči dejanja, ki so se zares zgodila, in tistimi podobami, ki se nanašajo na izmišljene dogodke, materializirane v Delijinem umu. Postavlja se vprašanje, katera je njena resnična preteklost? Filmov konec na to odgovarja v vrtincu domišljijskih in stvarnih, sodobnih in preteklih vizij, ki zmedejo gledalca v isti meri kakor Delio. Končno se je spoprijela z neodložljivim obračunom z lastno preteklostjo in njena osebnost izstopa iz njega okrepljena, razvita v vsej naravi bogatega Zenskega temperamenta. Pretvarjanje pomembne resnice jo je vklenilo v prekletstvo, medtem pa se je življenje stekalo v kraju, kamor ni imela vstopa. Zapor je zanjo bilo telo, ki ji ga je ne-dolžnemu otroku obremenilo nasilje odraslega. Mati pa je bila tekmica, čudovito čustveno bitje, ki je tudi nesrečna zakonska zveza ni otežila. Zakaj pa njena smrt? Martone tega ne rešuje, ker odkriva Delijino intimno uganko; z dovršenim slogom opisuje tok Delijinega osvobajanja, ki se godi velik del časa v stiku s prečiščujočo vodo. Na sebi nosi neobičajno obleko, ki ji jo je mati želela podariti, in ko je njena celica že na stežaj odprta, sebe preseneti s svobodno kretnjo do sočloveka in v lastni materi najde samo sebe. Na končno istovetenje Martone preveč pritisne, ko bi tega sploh ne bilo treba. Drugi Martonejev celovečerec je zadostil pričakovanjem, ki jih je obetal prejšnji, "Smrt neapeljskega matematika". Mladi neapeljski režiser je priča sedanje neapeljske umetniške renesanse; z Nadležno ljubeznijo je bil edini italijanski režiser celovečerca na letošnjem canneskem festivalu, kjer pa je bil zaradi močne neapeljske karakterizacije zgodbe in treh gotovih velikanov v tekmovalnem izboru (Zemlja in svoboda Kena Loacha, Odisejev pogled Anghelopulosa in Podzemlje Kusturice) odmaknjen v ozadje in utrpel hladen sprejem. Ne glede na slavna priznanja izstopajo v najvišji meri preizkušnje igralcev, zlasti Anne Bonaiuto (Delia) in Gian-nija Cajafe (Delijin stric). Končno italijanski film s sijajnimi predlogi (roman Ferrantejeve), scenarijem in interpreti! Festivalski kritiški tisk se je ločil med tiste, ki so ocenili, da je to zmeden film sloneč na banalnih psihoanalitskih postavkah, drugi pa so dognali drznost fimove zgradbe in fineso v vznemirljivi zgodbi, ki jo je Martone snemal s primemo razdaljo in razvijal s potrebno surovostjo. Mi smo z drugimi, s tistimi, ki so videli v filmu izredno obvladanje filmskega jezika. Igor Devetak NA KRATKO □KOVNA UMETNOST / 21. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE VABILO NA RAZSTAVE Španija in Slovenija LJUBLJANA - Včeraj strstva RS namestim dnarodno kulturno sodelovanje Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Španije Tomas Rodriguez Pantoja in svetovalka slovenske Vlade Tanja Orel-Sturm podpisala program sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti med Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo za obdobje 1995-1996. Veljaven bo, ko bo sprejet v vladnem postopku, med drugim pa omogoča izmenjavo štipendij in razstav, izvedbo skupnih znanstvenih projektov m lektorate. PR v Umri Gallagher LONDON, HANNOVER (dpa) -Včeraj zjutraj je v eni izmed londonskih bolnišnic preminil irski rock kitarist Rory Gallagher, star 46 let. Zanj je ve-Ijmo, da ga ni mogoče videti brez vrčka piva. Umrl je prav zaradi zapletov pri njihovi presaditvi. Veljal je za prvovrstnega koncertista in instru-mentahsta, proslavil pa se je v šestdesetih letih, ko je nastopal s skupino Taste. Bloomov dan DUBLIN (Reuter) - Sprehod po Dublinu Leopolda Blooma 16. junija 1904, je kot motiv romana Ulysses zabeležen v več kot 130 jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Avtor James Joyce je z romanom mesto proslavil po vsem svetu in krajani mu niso ostali dolžni: vsako leto na današnji dan znova prehodijo Bloomovo pot. Povorke ljudi v oblačilih s preloma stoletja se ustavljajo na mestih, ki jih opisuje roman. Joyceov nečak, direktor Bloomovega festivala Ken Mo-naghan je povedal, da so posebej vneti častilci Bloomovega spomina tuji poslaniki v Dublinu. Festival ni pravi festival včasih zamenjajo ostrige in pivo Guiness. Pavel Mansouroff: Structure, 1930, sitotisk (Portfolio) LJUBLJANA - Nocojšnji večer bo za ljubitelje grafike iz mednarodnega prostora in ljubitelje otvoritev rezerviran za enega naših najpomebnejših in organizacijsko najobsežnejših dogodkov; z osrednjo svečano otvoritvijo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, podelitvijo nagrad ter otvoritvami razstav v drugih razstaviščih (v Modemi galeriji ob 21. uri, v MGLC ob 22. mi) bo letošnji Mednarodni grafični bienale Ljubljana z zaporedno številko 21 na ogled najširši javnosti. Za jubilejnim 20. bienalom prinaša njegova letošnja izdaja nekaj novosti, ki so jih organizatorji uvedli zaradi bojazni, da bi bienale utonil med številnimi grafičnimi projekti v svetu. Dela za osrednji tekmovalni del, ki bo razstavljen v Moderni galeriji, so zbrali na tri različne načine; po eni strani so se obrnili na nacionalne selektorje, po drugi na nekatere umetnike, ki so jih neposredno povabili, ob tem pa je bil razpisan tudi natečaj; med deli, ki so prispela nanj, je izbirala selektorska žirija v sestavi Meta Gabršek-Prosenc, Marijan Tršar in dr. Ivan Sedej. Ob tekmovalnem delu z avtorji iz 55 držav bodo v MGLC na ogled manjše pregledne razstave nagrajencev prejšnjega bienala: Franka Stelle, Bogdana Borčiča, Tetsua Vamashite in Kirn Seung Yeona. Najpomembnejša razstava v okviru bienala, hkrati pa začetna iz predvidene trilogije, ki bo spremljala še naslednji bienalni izdaji, bo na ogled v CD. Potrfolio - 55 protagonistov konstruirane umetnosti v sprejemni dvorani, je razstava pomembnih svetovnih avtorjev, ki so izšli iz tendenc konstruktivizma, in ki so jo pripravih v sodelovanju z naši javnosti dobro znanim Getuliom Alvianijem. V Galeriji CD bo na ogled 120 grafičnih del Josefa Albersa, ki je prav tako izšel iz istih geometrijsko-abstraktnih tendenc. V Jakopičevi galeriji je že na ogled razstava Lojzeta Spacala, plod skupne promocije pa so tudi številne razstave v Ljubljani in drugod, ki so sprejele etiketo »spremljajoče razstave«. Vojko Urbančič Novo doslej Teden, ki ga je (in še bo) zaznamovalo predvsem nocojšnje odprtje 21. mednarodnega grafičnega bienala (v njegovem okviru so že odprh pregledno razstavo del Lojzeta Spacala v Jakopičevi galeriji v Ljubljani), je prinesel tudi številne druge razstavne projekte. V Galeriji ZDSLU v Ljubljani je na ogled razstava Grafike Danijela Demšarja (do 14. junija, Komenskega 8, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, katalog s tekstom Judite Krivec Dragan 300 SiT). Gre za prvo obsežnejšo predstavitev umetnikovega opusa, ki je bil doslej le fragmentarno predstavljen; avtor je sicer mnogo bolj znan kot ilustrator in ustvarjalec na področju lutkovnega gledališča. Kot je med drugim zapisala Judita Krivec Dragan, gre za umetnika, katerega enigmatične abstraktne kompozicije združujejo sproščen likovni zapis in premišljeno risbo, govorico simbolov in organizacijo likovne ploskve po principu prostorskega križa in krožne oziroma ovalne oblike form. V Galeriji Kompas v istem kraju so na ogled slike Mire Pregelj (1905 - 1966) (do 15. julija, Slovenska 36, prost vstop, od ponedeljka do petka med 8.30. in 19. uro, sobota med 8.30. in 12.30. uro, brezplačna zloženka s tekstom dr. Milčka Komelja). V Modrijanovem mlinu pri Postojnski jami razstavlja kipar Stane Jarm (do 4. julija, Jamska 28, prost vstop, vsak dan med 10. in 13-ter med 16. in 19. uro, brezplačna zloženka s tekstom Polone Skodle). Avtor se predstavlja z izborom lesenih skulptur in akvarelov, nastalih v zadnjem desetletju, vezanih na tematiko materinstva in sakralnega. V galeriji Kolizej v Ljubljani so na ogled grafična dela svetovno znanih avtorjev, nastala v okviru humanitarne akcije 23 slikarjev za Zdravnike sveta (do 20. septembra, Gosposvetska 13/H, prost vstop, obisk po predhodni najavi na tel. 061/13 32 087, na vpogled je originalen francoski katalog s številnimi tekstovnimi prispevki). Grafična dela 23 avtorjev, med katerimi so največja imena povojne svetovne likovne ustvarjalnosti, mdr. Tapies, Liechtenstein, Rosenquist, Wessehnann, so nastala v okviru odmevne mednarodne akcije zdravniške organizacije Medecins du monde, katere izkupiček so namenili prizadetim v Somaliji ter Bosni in Hercegovini. Celotna izdaja, ki je izšla v manjši nakladi, je tokrat na ogled v Ljubljani. Predavanje Izraelski umetnik Zvi Goldstein, katerega razstavo v Mali galeriji bodo zaprli danes, bo danes ob 17. uri predaval v Informacijskem centru Modeme galerije v Ljubljani. Svoje delo, v katerem izpostavlja fenomen perifernega v umetnosti, bo predstavil v predavanju, naslovljenem A Peripheral Condition. (V. U.) Urad za žensko politiko Republike Slovenije VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE R k 0 l \ časopis Republika /Republika v želji, da bi vzpodbudila literarno ustvarjalnost in povečala prisotnost ženske občutljivosti v slovenski javnosti, razpisujeta natečaj za kratko zgodbo ŽENSKI ZALIV Zaliv je pristan in varnost naročja pred valovi, srečanje razlik med kopnim • in morjem, začetek poti k daljnim svetovom, plima in osušen breg. Zenski zaliv pa je knjiga zgodb pisateljice Marije Vojskovič, ki govorijo o pestrih razsežnostih človeških razmerij, o človeških stiskah, a tudi o upanjih in ljubezni do preprostih vsakdanjosti, ki polnijo naša življenja. Največ 8 tipkanih strani (do 240 vrstic) dolge zgodbe pošljite na naslov časopisa Republika, Slovenska 54/9,61000 Ljubljana do vključno 21. junija 1995. Razpisane so tri nagrade, in sicer: 1. nagrada - 100.000 SiT 2. nagrada - 80.000 SiT 3. nagrada - 60.000 SiT Žirija bo v vsakem primem podelila tri nagrade, pridržuje pa si pravico do podelitve dveh ali treh enakovrednih nagrad in da prve, druge ali tretje nagrade ne podeli. Žirija, ki jo sestavljajo Radojka Vrančič in Nataša Hrastnik v imenu Urada RS za zensko politiko ter Lela B. Njatin v imenu časopisa Republika, bo izbirala le med tistimi zgodbami, ki: - še niso bile objavljene; - so napisane v slovenskem jeziku; - bodo upoštevale razpisano temo; - bodo prispele v treh enakih izvodih; - ne bodo presegle razpisane dolžine; - bodo podpisane s šifro; - jim bo priložena zaprta kuverta, na kateri bo zapisana šifra, s katero je podpisana zgodba, in v kateri bodo: polno ime avtorice, naslov njenega stalnega bivališča in telefonska številka, na katero je avtorica dosegljiva. Poleg nagrajenih bo žirija izbrala še največ deset zgodb, ki bodo skupaj z nagrajenimi najprej objavljene v časopisu Republika (od oktobra 1995 dalje), nato pa v knjigi, ki jo bo izdal Urad RS za žensko politiko (v decembm 1995). Imena nagrajenk in avtoric, katerih zgodbe bodo izbrane za objavo, bodo objavljene 21. septembra 1995 v časopisu Republika. GLASBA / VEČER MLADIH SOLISTOV odnjanjen LJUBLJANA - V sredo je bil v Slovenski filharmoniji večer mladih solistov. Skupaj s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija so igrah trije študenti dragega letnika in diplomant Akademije za glasbo. Koncert simfonikov RTV Slovenija in sofistov Akademije za glasbo. Solisti so bili: Tanja Petrej - oboa (iz razr, prof. Boža Rogelje) je igrala Haydnov koncert za oboo in ork. v C - dura; rogist Boštjan Lipovšek (iz razr. prof Jožeta Falouta) Straussov prvi koncert za rog in orkester; z Debussyjevo prvo rapsodijo za klarinet se je predstavil Jurij Hladnik (iz razr. prof. Alojza Zupana); diplomant iz razr. prof. Cirila Škerjanca, Milan Hudnik je igral Dvorakov Koncert za violončelo in orkester v h - molu op. 104. Simfonikom RTV je dirigiral Anton Nanut. Mladi umetniki so se potegovali za skupni koncert z orkestrom preko razpisa. Izbrani so bili trije, čelistu pa je bila Akademija tak nastop dolžna iz preteklega leta. Zdelo bi se, da bodo štirje solistični nastopi preveč, da bo koncert izpadel kot šolska produkcija, a ni bilo tako. Tanja Petrej je klasicistični part odigrala v duhu časa. Mimo, v okvira klasicistične zapetosti. Nikoli preveč čustvenega naboja, ki lahko postane grob in moteč. Ohranila je briljanco in elegantnost, pri tem pa ni pozabila na melodično sporočilo glasbe v dragem stavku. Boštjan Lipovšek, sicer študent 2. letnika, pa je v fanfamem uvodu začel neustrašno. Hitri deli in pasaže, ki jih je na vsak trobilni inštrument zelo težko zaigrati, so se pri Lipovšku zdeli precej lahkotni, predvsem pa čisti in jasni. Kantilene so bile mehke, izvedene v pritajeni tišini, občasno jih je zmotil le preglasen orkester, ki je ravno pri tej skladbi svoje delo opravil malo preveč rutinsko. Debussyjeve impresionistične skladbe zahtevajo precej mu-zrkalnosti in tehnike, da izzve-nijo vsi barvni spleti. Jurij Hladnik pa je suvereno in muzikalno sodeloval z orkestrom, ki se v tem delu najbolj postavlja v vlogo sogovornika s sofistom. Uspeli so glasbeno snov preliti v impresionistično glasbeno mavrico. Milan Hudnik, drugače namestnik prvega čelista pri orkestru, ki ga je spremljal, je tokrat prikazal precej izvirno in nepopustljivo interpretacijo. Vsak poteg premišljen, vendar v primerjavi z lanskoletnim Dvorakom (igral ga je njegov študijski kolega G. Marinko) nekoliko manj natančen. Izvedba čelskega koncerta je v primerjavi z ostalimi bila najbližje profesionalnemu in ne akademskemu, navsezadnje pa je M. Hudnik že izven študentskega kolesja. Ce ne pomislimo na vse tiste, ki jim domača dežela ne nudi dovolj za njihov umetniški izziv in odidejo na izpopolnjevanja v tujino in več kot pogosto tam tudi ostanejo, redki pa se vrnejo, je podmladek precej obetajoč. Martin Žužek RAZPIS r Delavnica scenskih umetnosti v Berlinu MAPA je potujoča akademija za scenske umetnosti, katere delovanje je Slovencem predstavil njegov vodja M Van Heinigen. Projekt deluje pod pokroviteljstvom niz^ zemske vlade, v njem sodelujejo različne države in išCe) drugačne poti za produkcijo in realizacijo plesnih in g16" daliških projektov. Namenjen je mlajšim ustvarjalcem n6" odvisne produkcije, in to tako režiserjem, plesalcem, igralcem kot scenografom, oblikovalcem luči, glasbenikom. MAPA je doslej organizirala že več delavnic p Evropi. Med delavnicami potekajo metodološka, didakn čna predavanja, seminarji... Po dveh tednih udeležen ^ združijo znanja v improvizirani predstavi. Letošnja W S\ r - - V 1 # ij I > ML -S’ ^ x; - -rif 5* - "r * ■ JBfc- f flr® L % ‘»■l nom ob Korintskem zalivu, tako da o škodi in ranjenih poročajo tudi iz Galaxidija na drugem bregu Korintskega zaliva, prav tako iz Bratini j a in celo iz Delfija. Kot so sporočile oblasti, potresna sunka nista poškodovala peloponeških arheoloških najdbišč, prav tako ne muzejev, so pa zato lažje poškodovani skoraj vsi turistični objekti severnega Peloponeza. Kot rečeno, je najhuje v Egionu, mestecu z 21.000 prebivalci, kjer je težko poškodovanih več kot 500 stanovanj, trinajst poslopij bodo morali porušiti, medtem ko bodo uspeli popraviti kakih sto hiš. Seveda je mesto brez električne energije in telefonskih povezav. JAPONSKA / ODGOVORNOSTI FANATIČNE SEKTE VZVIŠENE RESNICE Šoko Asahara obtožen tudi linčanja Z napredovanjem preiskave prihajajo na dan novi zločini, ki jih je zakrivila sekta vojak ob ruševinah osemnadstropnega ljudskega bloka v Egionu. (Telefoto AP) TOKIO - Sef japonske policije Kunimatsu, ki je že okreval, čeprav je bil šele pred dvema mesecema hudo ranjen v atentatu, o katerem sumijo, da ga je naročila sekta Vzvišene resnice, je včeraj obljubil, da bo nepopustljivo vodil preiskavo na račun sekte, ki je obtožena napada z živčnim strupom sarinom na tokijsko podzemno železnico. Kunimatsa je samo deset dni po atentatu s sarinom ustrelil zakrinkan človek, ki ga je čakal v zasedi, ko je odhajal zdoma na delo. Po atentatu je zločinec pobegnil s kolesom, kar je seveda spravilo policijo v precejšnjo zadrego. Kunimatsu je izjavil, da je zelo možno, da je sekta poleg tokijskega poboja (11 mrtvih, 5.500 zastrupljenih) zakrivila tudi druge zločine, med temi tudi napad s sarinom na parkirišču v gorskem letovišču Mat-sumoto junija lani, v katerem je umrlo sedem oseb, 600 pa jih je bilo ranjenih. V sredo so 40-letnega voditelja sekte Soka Asaharo (na sliki) na podlagi novih dokazov obsodili tudi zaradi linčanja upornega pripadnika sekte. Asahara je baje priznal, da je bil prisoten, ko so človeka zadavili, ni pa razložil, ali je uboj tudi ukazal. Z napredovanjem preiskave se policija najbolj boji, da bi sekta organizirala teroristične napade na predstavnike vlade in varnostnih sil. ZDA / SLABA REKLAMA ZA NOVO BOEINGOVO POTNIŠKO LETALO Med promocijskim poletom B-777 se je pokvaril sistem za nadtlak ^ SEATTLE - Na n °vem Boeingovem gorniku B-777 je Promocijskim pol L5.10 d° okvare pi Rjevanju nadtal; Pu, tako da so n p oti znižati višine °tniki, H2 oseb, obrni tudi ame ftbnister za p ederico Pena in ^govih kolegov iz j Se*dli tihoocear imL’ sPl°h niso ob vna 6116 nosečnost a ,a 80 bili presen« ^letalo leti tako r oržkone so misli n_J1In piloti posk o za oči. Skora .“žriaven padec tla 1 Zacel, ko je letal §1° visino 11 rov Podobno ol gikttf fna 0 J0 bodo oprav Po pristanku so tehniki takoj poskrbeli, da bi odpravili okvaro v sistemu za vzdrževanje nadtlaka v letalu. (Telefoto VB / MODA: DOGODEK LETA Versace in Elton John uspešno organizirala dobrodelni sprejem Denar, ki so ga zbrali na sprejemu, je namenjen skladu za bolnike Aidsa LONDON - Kravati še ni odzvonilo, kot so mnogi napisali, ko je kreator Gianni Versace objavil knjigo »Moški brez kravate« in jo s pevcem Ekonom Johnom predstavil na londonskem sprejemu, katerega namen je bil zbrati denar za bolnike Aidsa. Znano je, da Versace nima rad kravat, zato so vsi pričakovali, da bo veselica s 700 gosti postala praznik tistih, ki ne ljubijo kravate, vendar je vsaj polovica udeležencev prišla s kravato. Sprejem so priredili v Versacejevi trgovini v Old Bond Streetu. Goste sta sprejemala Versace (brez kravate) in Elton John (oblečen v svetlo plav saten), kraljice sprejema pa so bile ma- nekenke Naomi Campbell, Kate Moss, Elle MacPherson in Helen Christensen, ki so jih oblegali tako fotografi kot občudovalci. Clau-die Schiffer ni bilo, kakor tudi princese Diane, ki pa se je oddolžila tako, da je Versaceja in Johna povabila na kosilo. Denar, ki so ga zbrali na veselici (vstopnina: 1.000 funtov) je namenjen skladu, ki ga je ustanovil Elton John leta 1993, da bi pomagal bolnikom Aidsa. V dobrodelne namene so na sprejemu prodajali tudi posebne Versacejeve majice in knjigo o moških brez kravate, ki jo je včeraj dnevnik Times imenoval »Moški brez oblačil«. SVET Petek, 16. junija 1995 NOVICE BOSNA IN HERCEGOVINA ZRJ bo skrčila mornarico PODGORICA - Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je 1 sklenila, da bo reorganizirala in skrčila svojo mornarico, ki je postala »preobsežna« za 293 kilometrov jadranske : obale. »Jugoslovanska mornarica zdaj ne potrebuje tako j velike flote,« je izjavil njen poveljnik, viceadmiral Mile | Zec. Zec meni, »da je mogoCe zanesljivo obrambo Jugoslavije zagotoviti tudi s skromnejšo mornarico, Čeprav | bi morali v obrambo vključiti še utrdbe na obali«. ZRJ ima v svoji floti dve večji vojaški ladji, dve srednje veli- ; ki podmornici, štiri velike patruljne Čolne, pet torpednih Čolnov, brigado petih topnjač in dva polagalca min. Jugoslovanska vojaška flota ima tudi veC reševalnih čolnov, šolsko ladjo Galeb, na kateri je maršal Tito prepotoval precej sveta, in veliko jadrnico Jadran. (AFP) Pravica dezerterjev iz BiH do zatočišča v Nemčiji HAMBURG - Nekdanji predsednik nemškega ustavnega sodišča Ernst Benda se zavzema za pravico dezerterjev : z območja nekdanje Jugoslavije do političnega zatočišča v Nemčiji, vendar pod posebnimi pogoji. »O tem predlogu mirovnikov mora razpravljati in odločati tudi Evropska unija,« je včeraj v pogovoru z nemško tiskovno agencijo izjavil Benda. »Tak korak ne sme biti le simboličen. Smiseln bo le, če bo pripomogel k dejanskemu miru v Bosni in Hercegovini.« Benda se je zavzel tudi za sodelovanje nemške vojske oziroma nemških letalskih sil v Bosni, (dpa) Turška vojska povečala obseg ofenzive proti Kurdom ANAKARA - V eni od doslej največjih ofenziv turških oboroženih sil proti upornikom Kurdske delavske stranke (PKK) v vzhodnoanatolski provinci Tunceli, ki se je zaCela konec prejšnjega tedna, je življenje izgubilo že najmanj sto Kurdov. Tiskovni predstavnik turških oboroženih sil pa je včeraj potrdil govorice, da je poveljstvo na vzhod in jug Turčije poslalo vojaške okrepitve. Na kriznih območjih naj bi bilo zdaj 50 tisoč vojakov. Turška tiskovna agencija Anadolu je sporočila, da so se upornikom PKK v boju proti turški vojski pridružili tudi dve skupini militantnih skrajnežev; levičarska organizacija Dev-Sol (Revolucionarna levica) in TIKKO (Osvobodilna vojska delavcev in kmetov Turčije), (dpa) Bo Aidid predsednik Somalije? MOGADIS - Včeraj so nekatere somatske frakcije Mohameda Faraha Aidida potrdile za kandidata za predsednika države. Kljub temu ne kaže pričakovati, da se bodo razmere v državi umirile - nasprotno, nekateri opazovalci menijo, da lahko Aididovo imenovanje zaneti novo somalsko vojno. Na konferenci v Mogadišu namreč niso sodelovali njegovi nasprotniki. Aididovi privrženci nadzorujejo le južne predele Mogadiša in nekatere osrednje dele države, njegov največji nasprotnik Ali Mahdi Mohamed, ki se je tudi že videl v vlogi predsednika, pa predvsem severne dele države. (Reuter) Sporazum o palestinskih volitvah GAZA - Josi Sarid, izraelski minister za okolje in elan pogajalske skupine, ki se s predstavniki PLO pogovarja o datumu palestinskih volitev na Zahodnem bregu, je povedal, da so s sogovorniki dosegli sporazum: v zameno za palestinske vohtve se bodo izraelske sile le deloma umaknile s tega ozemlja. Do 1. julija se bosta strani dogovorih o datumu volitev in premestitvi izraelskih sil. Po Saridovih besedah je najpomembneje, da še ta mesec dosežejo sporazum o datumu poteka palestinskih volitev, ki naj bi bile oktobra ali novembra. Ko bo dosežen vmesni sporazum, bodo po pisanju izraelskega Časnika Haa-retz pogajalci največ pozornosti namenili varnostnim razmeram na Zahodnem bregu, pa tudi umiku izraelske vojske iz Betlehema in RamaJaha. (Reuter) Začela se je bitka za svobodno Sarajevo SARAJEVO (Reuter, AFP, telefoto: AP) - Včeraj zgodaj zjutraj je bosanski radio prekinil oddajanje in razglasil splošno nevarnost po vsej državi. Takoj za tem je štirideset kilometrov od Sarajeva, v okolici Visokega in Kiseljaka, prišlo do ostrih spopadov med bosansko vladno vojsko in enotami bosanskih Srbov. Prav na tem območju je bosanska vojska v zadnjih dneh zbrala na tisoče mož, zato mnogi že najavljajo začetek ofenzive za preboj obroča okoli Sarajeva. Skoraj 1600 detonacij je bilo slišati blizu ključne točke za preskrbo Sarajeva, na mesto Vogošča, ki je v srbskih rokah, pa je padlo tudi do šest izstrelkov na minuto. Po besedah predstavnikov ZN naj bi Muslimani blizu Visokega postavili 22 novih nadzornih točk in zaprli cesto v Sarajevo. Zaprh so tudi vse prehode do mesta in razglasih policijsko uro od devete ure zvečer do šeste zjutraj. Mesto je popolnoma opustelo, le tu in tam tišino pa- rajo detonacije minometnih izstrelkov ali poki ostrostrelskih pušk. Peščica Sarajevčanov s plastičnimi posodami skuša povečati zaloge vode. Zaradi omejitve gibanja so tudi ZN, ki so od bosanskih Srbov komajda dobili dovoljenje za prehod, ustavili konvoje s človekoljubno pomočjo. Bosanski Srbi obtožujejo mednarodno skupnost, ker z ničemer ne poskuša ustaviti vladne vojske, ki očitno krši premirje. Zato so se odločili, da bodo zadrža-li 26 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov. SporoCih so, da so jih Muslimani s težkimi topovi napadli pri mestu Iljaš severozahodno od Sarajeva, vendar naj bi se obranili brez večjih izgub. Vladna vojska naj bi zavzela le nadzorno točko Hadžiči in jo pozneje takoj izgubila. »Gre za zelo resno in obsežno ofenzivo. Muslimani nameravajo napasti celotno območje okoh Sarajeva,« je izjavil »tiskovni predstavnik« bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik in dodal, da so se jim pri tem pridružili Hrvati. Kljub napadu pa na zasedanju parlamenta Republike srbske ni bilo Čutiti posebne zaskrbljenosti. Generala Mladič in Gvero sta tujim novinarjem z nasme- škom izjavljala: »Naj vas nikar ne skrbi.« Vendar je Krajišnik takoj za tem pozval vse Srbe, ki so zapustili Bosno, naj se vrnejo in branijo domovino. Na koncu zasedanja so poslanci slovesno sprejeli odločitev o združitvi s svojimi krajinskimi brati v enotno »Združeno srbsko republiko«. Zahod z bojaznijo spremlja kopičenje ljudi in vojaške tehnike, ki bi lahko pomenila začetek splošnega spopada, v katerem bi najkrajšo spet potegnih civilisti. Ameriški predsednik Bill Clinton dvomi o možnosti, da bi vladna vojska lahko premagala dobro oborožene bosanske Srbe. »Se vedno sem prepričan, da so diplomatske pobude najboljše upanje za rešitev bosanske države s Cim manj žrtvami,« je povedal po srečanju s francoski® predsednikom Chiracom. V Bosno naj bi kmalu prispeli dobro oboroženi pripadniki enote za hitm posredovanje, ki naj bi P1)' pomogli k ohranjanju mi' m. Vendar njihova vloga se ni docela pojasnjena, tako da mnogi menijo, da boo0 lahko orožje uporabljali le za lastno varnost. --------------------- ...odstotkov Američanov še ni ničesar slišalo, videlo posnetkov ali Česarkoli prebralo o tri leta trajajoči bosanski vojni - so pokazali rezultati nedavno objavljene ankete, ki jo je izvedel inštitut Louis Harris and Associates. Večina vprašanih (56 odstotkov) nasprotuje pošiljanju ameriških vojakov, ki naj bi sodelovali v mirovnih silah, v Bosno, vendar 68 odstotkov anketirancev odobrava pomoč ameriških vojakov pri umiku modrih Čelad. »Treba je poudariti, da lahko ljudje svoje razpoloženj6 hitro spremenijo; odvisno je, kakšne naloge bi dobili in kako uspešno bi jih ameriški vojaki izpolnjevali,« je dejal direktor inštituta Humprey Taylor-Anketo so izvedli prejšnji četrtek, ko je bil rešen sestreljen ameriški pilot v Bosni. Na vprašanja so odgovorili 1004 odrasli ljudje. (AFP) ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA -___-•_________ Zakaj George Soros ne podpira severnoameriških Indijancev? Dragan Bujosevič / AIM Medtem ko je ministrica za kulturo Srbije Nada Popovič-Perišič v Cannesu proslavljala »zlato palmo« Emirja Kusturice, so iz njenega okroglega salona (ozaljšanega z antičnim pohištvom in slikami, sposojenimi iz muzejev) poslali sporočilo, da so So-rosov sklad izbrisali iz registra fon-dacij. Ker omenjeni sklad v drugih registrih ni zapisan - to med drugim pomeni, da ne more obstajati, ker pa ne obstaja, ne more delovati. Potemtakem tudi ne more gmotno podpirati projektov, ki pomagajo pri ustvarjanju tistega, kar bajno bogati madžarski Žid George Soros rad imenuje »odprta družba« (open society). Napoved predsednikove soproge Ko je Mirjana Markovič, soproga predsednika Slobodana Miloševiča, nostalgično pisala o Časih, v katerih je bila država edini in nepogrešljivi pokrovitelj in mecen ter z grozo opominjala, da so jo zdaj pri teh poslih zamenjali nekakšni prišleki pritlehne kulture, slabih manir in še slabših namer, so le redki v tem opisu prepoznali Sorosov sklad. Pozneje, ko je državni časopis Borba začel s kampanjo proti skladu, je Markovičeva povsem določno povedala, kako zelo nedopustno je, Ce lahko kdorkoli iz tujine, ne da bi država za to sploh vedela, daje denar komurkoli in kjerkoli se mu zahoče. Ljudje iz Sorosovega sklada so to izjavo zagotovo razumeli kot napoved, da se bodo stvari zakuhale. Mogoče so prav zato že v začetku leta vložili kar nekaj tožb zaradi napadov nanje. Ti so prihajali predvsem iz nizkonakladne Revije 92 in novosadskega študija državne televizije Srbije. Že prej, in še bolj potem, pa so bili ljudje iz Sorosovega sklada prepričani, da je najmočnejši adut njihove obrambe, da povedo in dokažejo, koliko zdravil so uvozili v Jugoslavijo, da dokažejo, da bi bi denimo leta 1993 brez njihove pomoči pomrlo 20 tisoč ljudi več, saj je pre-nekatera bolnišnica in zdravstveni dom lahko deloval samo zaradi So-rosove pomoti. Ko eni delajo tisto, kar bi morali drugi Kritiki Sorosovega sklada so doka-zovali, da Soros za zdravila, ki so jih uporabili v Jugoslavji, nikakor ni prispeval desetih milijonov dolarjev, ampak samo 400 tisoč nemških mark, in da polovico skladovega denarja izhaja iz domačih podjetij in prostovoljnih prispevkov. Po drugi strani pa je postal tarča napadov sam George Soros. Nenehno so ponavljali, da je zahteval bombar- diranje Beograda (kar še naprej vztrajno ponavljajo kljub demantiju), da je predsednika Miloševiča vzporejal s Hitlerjem, in da intenzivno pomaga vsem, ki so proti Srbom in Srbiji (zlasti Muslimanom in Albancem). Ključ spora med Sorosovim skladom in državo nemara vseeno velja iskati v izjavi Dragoslava Mladenoviča, ministra za prosveto Srbije, ki meni, da »hočejo oni delati tisto, kar bi morali delati mi.« Država bi morala pomagati mladim in nadarjenim uCencem, podpirati izpopolnjevanje mladih znanstvenikov v tujini in omogočati Cim več stikov med domačimi in tujimi znanstveniki in umetniki ... Ker pa država tega ne počne, namesto nje vskaku-je Sorosov sklad in tako, kot se glasi obtožba režima, »zase kupuje intelektualno elito«, ki bo že jutri prva spodkopala oblast. Zakaj Soros ne podpira Indijancev Nasprotniki Sorosovega sklada tn dijo, da ta finansira neki »paraleh11 svet nasprotnikov režima«, kar doK zujejo predvem s primeri pomoti, ® jo za svoje človekoljubne akcije 1 strankarske Časopise prejemajo neor žavni mediji oziroma nekatere opoz1 cijske stranke. V nadaljnjem nizanju obtožb zagotavljajo, da za Soroso® stoji CIA, ki skupaj z njim uresničuje projekt novega zasužnjevanja oz® ma kolonizacije Vzhodne Evrope-Najpogostejši »dokaz« za to trdite pa je vprašanje, zakaj Soros ne po®a ga ameriškim Indijancem, ali z3* J nima svojega sklada v Izraelu, ah h ^ ko lahko kljub embargu sploh še ® luje v Jugoslavji, saj si drugi skla > kakršna sta denimo Fullbrightov Humboldtov, tega sploh ne more] privoščiti... jb^ČEČENSKEM NAPADU NA RUSKO MESTO BUDENOVSK Kremelj ne bo dovolil destabilizacije Kavkaza Predstavniki OVSE posredujejo pri vodstvu upornikov ČEČENSKI BOJ NA RUSKIH TLEH Rusija trdi, da je zavzela vsa večja oporišča upornikov na čečenskem ozemlju, zato so začeli ti svoje cilje izbirati v Rusiji. V sredo so napadli južnorusko mesto Budenovsk. Voditelj čečenskih borcev Dudajev zagotavlja, da ni odgovoren za krvavi napad Moskva. - Ruski predsednik Boris Jelcin je svoje Snico. Namestnik ruskega na avljane vCeraj pozval, naj kljub krvavemu napadu predsednika vlade Oleg So-"»f0 Budenovsk ostanejo mirni in podprejo nje- skovec je sporočil, da terori-&at° akdi° Pr°ti Čečeniji. Dodal je še, da bo sprožil sti grozijo s pobojem vseh la, ?nc:no preiskavo o tem, kako je do incidenta sploh talcev, če se Rusija ne bo •mko prišlo. Poznavalci razmer menijo, da bodo zato umaknila iz Čečenije. Voditelj upornikov Džohar Dudajev je včeraj zagotovil, da ni odgovoren za napad. Tudi v Moskvi menijo, da je akcijo izvedla skupina Čečenov, ki niso povezani z Du- V Sličnih ministrstvih kmalu LTe glave Ruske sile so zaradi napa- pripravljenosti. Skoraj sto je na Budenovsk, v katerem do zob oboroženih mož, ki y. Najmanj 41 oseb izgubilo so zajeli 160 talcev, se je za- vlJenje, še naprej v polni barikadiralo v mestno bolni- : ■■ ** ^^ ŠPANIJA Tajna policija je prisluškovala tudi svojemu kralju Juanu Carlosu Madrid - španska balistična vlada je I KVa tarča hudih kritik, v rat zaradi prisluško-a)a telefonskim pogo-(i r°ni pomembnih poli-? am osebnosti: na se-aamu ljudi, ki jim je prisluškovala tajna slu-n a’ sb tudi kralj Juan tji . °s m nekaterih poli-jii1 aa najvišjih položa-n 'Direktor tajne var-stno-oijvggčevalne slu-f be CESID Emilip d‘Al-r8l s° Manglano je v to-K> potem ko so španski g . jji objavili novico o isluskovanju kralju, aPovedal svoj odstop. Tn„-, ia desne opozicije a 6 Maria Aznar in Juho sk v°dja koalicij- U 6 izquierde Unide, sta sh raPUn državnega vod-Ostr ^rek^a marsikatero z .? besedo: prvi je opo-1 na »slabšanje politi-^ PoMžaja«, drugi pa da ri 11 možn°st »razpa-oh ržave<<' Minister za Va^mb.0 D-dian Garcia bil ie v sredo oblju-»nH ba mora vsak, ki je gr6 z VOren za afere’ nai °*f£s:e Mi, 0,Pisanju časnika El SkaS ^ ie tudi razkrd Vpsa b ie vamostno-ob-Dr« 'evaina služba prek Lnosnih telefonov in Ptisl„?vdne^a dovoljenja telef kovala in snemala tikov jke,pogovore Poli" str,- - ' diplomatov, indu-dlJalcev> novinarjev, lia t°V vjade in celo kra-tni,'mana Carlosa. Tudi žav gostom ni bilo pri-5aSeno' sai so nase-je tnmu osebnosti, ki jim jna služba prisluško- vala, tudi imeni gruzinskega princa Z urada Cu-kota in maroškega kralja Hasana II., ki je bil na obisku v Španiji leta 1989. Prisluškovali so tudi pogovorom med nekdanjim ministrom Josejem Barrionuevom in njegovo prijateljico ter nekim italijanskim indu-strijalcem in njegovim ljubimcem. Predstavniki tajne obveščevalne službe CESID priznavajo, da so prisluškovali, vendar ni šlo za »protipravno« dejanje: poudarjajo, da je bilo področje frekvenc prenosnih telefonov zakonsko urejeno šele lani. »Ce smo ujeli pogovore med nekaterimi ljudmi, je bilo to zgolj po naključju, posnetkov pa nismo nikoli uporabili,« zagotavljajo predstavniki tajne službe. Vlada Filipa Gonzale-za (Španija bo 1. julija predsedovala Evropski uniji) se lahko znajde v precej neprijetnem položaju, saj si po pisanju notranjepolitičnih komentatorjev »škandali kar sledijo«. Zaradi prisluškovalne afere je bila že sprožena sodna preiskava; ljudje so po pisanju konservativnega časnika ABC najbolj vznemirjeni, ker ni bilo prizaneseno niti kralju. Vodja kraljeve hiše Fernando Almansa je izjavil, da je zaradi prisluškovanja »suveren začuden in vznemirjen«. Garcia Vargas je priznal, da obstojajo kopije posnetih pogovorov: »Pred zakonom so vsi ljudje enaki, torej tudi v primeru delovanja tajnih služb ter kraje zaupnih informacij in njihove objave.« Omeniti velja, da je prišla prisluškovalna afera na dan prav v obdobju, ko je delovanje protibaskovskih oddelkov smrti potisnjeno v ozadje političnega življenja. Najbolj so razburjeni finančni krogi, ki se bojijo, da bi politični škandali vznemirili investitorje, ki bi Španiji utegnili obrniti hrbet. Pred parlamentarno komisijo, ki je v četrtek zasedala za zaprtimi vrati, sta morala stopiti pod-predsenik vlade Narcis Serra, ki je bil obrambni minister v letih od 1982 do 1991, in Julian Garcia Vargas, ki obrambno ministrstvo vodi zdaj. Claude Casteran / AFP dajevim. »Povsem mogoče je, da so bili to neodvisni strelci. Danes ni težko najti Čečenov, ki sovražijo Rusijo,« je izjavil neki anahtik. Nekateri menijo, da je stanje splošne pripravljenosti za vso rusko vojsko le uvod za uvedbo izrednega stanja za celotni severni Kavkaz. To je območje različnih etničnih skupin, ki jim je skupno le sovraštvo do Rusov. »Ljudje, ki so izvedli ta grozljivi zločin, so računali, da bodo destabilizirali severni Kavkaz. Vendar jim to ne bo uspelo. Partizanska vojna se ne bo razširila v Rusijo,« so izjavib v Kremlju. Medtem pri upornikih posredujejo tudi člani stalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki skušajo preprečiti napade na ruska mesta zunaj Čečenije. Od Dudajeva želijo doseči obsodbo sredinega napada in zagotovilo, da se njegove čete ne bodo udeleževale podobnih akcij. Dudajev je diplomatom povedal, »da se bo Rusija scvrla v peklu«. David Ljunggren / Reuter Telefoto: AP ® 100 km Budenovsk ' •? 70 km znotraj Rusije Čečenija ■ | V B V RUSIJA ; Grozni: / 11. marec 1994- Rusijaje sporočila, da so njene enote vstopile v Čečenijo. 2. januar 1995-Ruski tanki so prodrli do središča Groznega. 1 6. marec 1995 -Rusija je prevzela popoln . nadzor nad Groznim. Po trditvah ruskih predstavnikov so njihove enote v teh dneh zavzete naslednja mesta: 2 23. marec 1995- Argun 3 31. marec 1995- Sali 4 30. marec 1995 -Gudermes 5 4. junij 1995- Vedeno 6 13. junij 1995- Satoj 7 13. junij 1995- Nožaj-Jurt PRED POLJSKIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI VValensa je dobil nevarne tekmece Hm : : Poljski predsednik Lech VValensa se je konec minulega tedna udeležil sedmega kongresa neodvisnega sindikata Solidarnost, organizacije, ki jo je pred poldrugim desetletjem sam pomagal oblikovati, zdaj pa jo je prisiljen prositi za podporo. Izid predsedniških volitev, ki bodo to jesen, je slej ko prej negotov, in kakorkoli se bodo izšle, se utegnejo iz rezultata izcimiti hude težave. Če bo namreč na njih zmagal levi center, se bosta v rokah levice znašli tako predsedniška kot vladna palača; če pa zmaga VValensa, ki se je zdaj odločil iskati svoje volilce predvsem na desnem krilu, pa se bo nadaljevalo skrajno težavno obdobje ko-habitacije. VValensa zazdaj namreč ni politik, ki bi najbolj ustrezal povprečnemu okusu poljskega volilca. V zadnjih javnomnenjskih raziskavah se je sedanji poljski predsednik znašel šele na četrtem mestu. Mesto pred njim je Jacek Kuron, še eden od legendarnih voditeljev Solidarnosti iz osemdesetih let, politik, ki se je med pohodom skozi institucije z VValenso razšel; na drugo mesto so povprašani volilci postavili predstavnika desnega krila političnega spektra Strzembosza, najbolj pogodu pa jim je predsednik poljske socialnodemokratske stranke SdRP Aleksander Kwasniewski. In če bi na volitvah zmagal ta, bi se zgodilo tisto, pred čimer je VValensa začel svariti, potem ko se je odločil, da bo svoje glasove nabiral desno od centra: poljska oblast bi »spet« postala leva. Poljska socialnodemokratska stranka je vodilna sila v Zvezi demo-krabčne levice SLD, ki poleg socialnih demokratov združuje tudi nekdanji, »režimski« - za razliko od Solidarnosti, ki je nastala v opoziciji do uradnih sindikatov - OPZZ ter Se Marjan Sedmak okoli dvajset manjših strank, političnih skupin in tako imenovanih družbenih organizacij. Socialnodemokratska stranka je Kwasniewskega imenovala za svojega predsedniškega kandidata na volilnem kongresu, ki ga je sklicala sredi maja; mož je dobil na svojo stran krepko večino delegatov, zato ni dvoma, da ga bodo z enako vnemo podprle tudi druge sestavine SLD. Kwasniewski je priljubljen v lastnih vrstah, saj je uspešno izpeljal preoblikovanje nekdanje Poljske združene delavske partije v socialnodemokratsko stranko; sodi na liberalno krilo SLD, v javnosti pa se mu je ugled utrdil tudi zato, ker se je javno opravičil za krivice, ki jih je na Poljskem zagrešila oblast komunistov. Zveza demokratične levice je bila zmagovalka na parlamentarnih volitvah leta 1993, ko je zbrala okoli dvajset odstotkov glasov, tako da je lahko skupaj s Kmečko stranko PSL oblikovala koalicijsko vlado, ki jo je vodil vodja te stranke Pawlak. Potem ko je Pawlak januarja letos odstopil s položaja ministrskega predsednika, je njegov položaj prevzel socialni demokrat 01eksy. Tako tudi nastaja politična konstelacija, s katero poljska desnica straSi volilce: če bi Poljska ob »postkomunističnem« premiera 01eksyju dobila še »postkomunističnega« državnega poglavarja Kwasniewskega, bi se država za nekaj let znašla v »postkomunističnih« rokah; če pa bo na volitvah zmagal predstavnik nasprotnega tabora, se zaradi težav s koha-bitacijo skorajda ne bi bilo moč izogniti predčasnim volitvam z vsemi težavami in tveganji, ki bi jih potegnile za seboj. Kandidatov, ki so se pripravljeni potegovati za položaj državnega predsednika, že sredi maja ni manjkalo, priljubljenost Kwasniewskega, ki mu je volilno telo odločno naj- bolj naklonjeno, pa utegne okrniti prav konkurenca iz njegovega tabora. Še preden so socialni demokrati maja Kwasniewskega imenovali za svojega kandidata, se je v tekmo že spustila Zveza dela UP, ki jo sestavljajo deli nekdanje Solidarnosti, nekdanji reformni komunisti in nevezani socialisti. UP je za svojega kandidata imenovala poljskega pooblaščenca (ombudsmana) za človekove pravice Zielinskega; Jacek Kuron, prav tako nekdanji voditelj Solidarnosti in poznejši minister za socialna vprašanja ter politik, ki velja za najbolj nadstrankarskega, je na glasovanju v UP podlegel, čeprav ga je vodstvo stranke podprlo. Kuron, ki je po eni plati prepričan zagovornik tržnega gospodarstva, po drugi pa je znan po svojem delovanju na socialnem področju, bo zato kandidiral pod zastavo Svobodnjaške zveze, katere član je; v tem krogu je posekal nekaj uglednih tekmecev, med njimi nekdanjo premierko Suhocko in nekdanjega obrambnega ministra Onyszkiewicza. Med najbolj uglednimi kandidati desnice, to je nacionalnokonserva-tivnega in katoliškega dela politične pahljače, je predsednik vrhovnega sodišča Strzembosz, ki menda uživa tudi podporo katoliške cerkve. Za VValenso sprva ni bilo povsem jasno, kam bo šel iskat volilno podporo, saj je pred časom našel nekaj dobrih besed celo za krepitev političnih sil levice. Vendar ga je njegova odločitev za soočanje s sedanjo levo vlado naredila privlačnega za volilce desnega, na-. cionalnokonservativnega in katoliškega spektra. Gre za močan političen potencial, in če bo VValensi uspelo dobiti na svojo stran vse sestavine tega krila poljske politične pahljače, ima veliko možnosti, da odsluži Se drugi mandat v predsedniški palači. KANADA /SREČANJE NA VRHU SEDMIH NAJBOGATEJŠIH DRŽAV (G-7) ZDA / OBISK FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA Pogovori v senci trgovinske vojne Američani in Japonci niso uspeli zmanjšati nasprotij Clinton in Chirac sta se izognila kočljivim vprašanjem HALIFAX - Vladi Združenih držav Amerike in Japonske sta si v minulih dneh močno prizadevali, da bi se Se pred začetkom srečanja na gospodarskem vrhu zavarovali pred morebitnim opustošenjem trgovinske vojne med obema državama, ki bi lahko sprožilo vrsto neprijetnih posledic. Zato sta predsednik Bill Clinton in japonski predsednik vlade Tomiichi Murayama sprva načrtovala zasebno srečanje,- na katerem naj bi odpravila nekatera nesoglasja o izvozu avtomobilov. Uspeh srečanja je namreč odvisen od tega, ali bodo Američani in Japonci uspeli preseči nastali S: or in se vrnili na bilateralna pogajanja v Ženevo. Ameriški predsednik je pred odhodom iz VVashingtona izjavil, da bo odločno zastavil svoj vpliv "za sprostitev japonskega av- tomobilskega trga za ameriške izdelke. Od tovrstnega ameriškega izvoza je namreč odvisno mnogo delovnih mest. Murayama pa pravi, da pričujoči trgovinski spor nikakor ne bi smel zasenčiti precej bolj pomembnih vprašanj, ki so na dnevnem redu srečanja. Američani grozijo, da bodo japonski uvoz obremenili z visokimi dajatvami, če japonska vlada ne bo odprla svojega tržišča za ameriška vozila. Državniki sedmih indu-shijsko najbolj razvitih držav se bodo sicer na trodne-vnem srečanju poskušali dogovoriti o učinkovitih mehanizmih za podporo svetovnemu monetarnemu sistemu in gospodarskim povezavam z Rusijo. O slednjih problemih se bodo tudi neposredno pogovarjali z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Arthur Spiegelman / Reuter Zakonska para Chirac in Clinton včeraj v Washingtonu (Telefoto: AR) VVASHINGTON - Francoski predsednik Jacques Chirac se je v sredo sešel z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, Id mu je kljub nezadovoljstvu zaradi obnovitve jedrskih poskusov čestital za izvolitev. »V veliko čast si štejem, da je predsednik Chirac tukaj prvič na obisku kot predsednik,« je dejal Clinton. To je prvi Chiracov obisk na tujem, odkar je pred mesecem dni prevzel knnilo francoske države. Pred obiskom je poudaril, da želi svoj sedemletni mandat izkoristiti za okrepitev zavezništva med Združenimi državami in svojo državo ter Evropo kot celoto. Tudi Clinton ni želel sprožiti novih sporov, zato je zaradi odločitve o jedrskih poskusih izrazil le obžalovanje. Kljub Številnim nesporazumom zaradi trgovine in politike do Bosne je ame-riško-francoske odnose ocenil kot »zelo dobre« in dodal, da bo Chirac »ogromno prispeval k skupni stvari«. »Predsedni- ku Chiracu zaupam. Svoje delo je začel opravljati zelo energično, s prepričanjem, kaj je dobro ne le za Francijo, marveč tudi za naše zavezništvo ter skupni cilj: varen in demokratičen svet miru.« Ameriški predstavniki so ves čas skušali zmanjšati po* men Chiracove jedrske odločitve in poudarjali, da ne bo vplivala na dokončno prepoved jedrskih poskusov prihm dnje leto. Opogumljen zaradi izpustitve talcev v Bosni je Chirac od Clintona zahteval, naj se pridruži odločnejšemu evropskemu pristopu k vračanju sprtih strani za pogajalsko mizo. To pa bo ameriški predsednik lahko storil le, če mu bo kongres odobril sredstva za sodelovanje v enotah za hitro posredovanje. Chirac je včeraj odpotoval na poveljstvo Združenih narodov, kjer se je o razmerah v Bosni pogovarjal z generalnim sekretarjem Butro-som Galijem. Alastair Macdonald / Reuter PORTRET Al: Nikoli imenovani morilci v Burundiju NAIROBI (dpa) - Po poročilu organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International se umori civilistov, ki so žrtve vladne vojske ali oboroženih para-vojaških skupin, dogajajo vsak dan. Letos je bilo v Burundiju na okruten način umorjenih na tisoče ljudi, je zapisano v dokumentu, ki ga je Amnesty International izdala v četrtek. »Vsak množičen pokol sproži nov val sovraštva in maščevanja.« Za umore doslej niso obtožili še nikogar. Sele ko bodo odgovorni kaznovani, bo krog nasilja in maščevanja mogoče prekiniti. »Ne samo, da pravni organi ničesar ne ukrenejo; nadzorujejo jih Tutsiji, zato pri Hutujih veljajo za pristranske,« piše v poročilu. Ker se je državno pravo sesulo, sta obe strani - Hutu-ji in Tutsiji - pravico vzeli v svoje roke. Tutsijska paravojaška vojska po lastni volji pobija Hutuje. Tolpe-tut-sijskih mladostnikov so ubijale znane hutujske voditelje ter klale celo novorojenčke in majhne otroke, hutujske paravojaške enote pa so pomorile cele družine Tut-sijev. Tudi v šolah so se učenci obeh narodnostnih skupin napadali z ročnimi granatami. Vsepovsod po državi se siri val etničnega čiščenja, tako da posamezne hribe, vasi ali četrti naseljujejo le še Tutsiji ali Hutuji. Zadnji krog nasilja se je po mnenju Amnesty International začel zato, ker se mednarodna skupnost na prošnjo Burundija, naj sproži preiskavo o poskusu državnega udara leta 1993 in umom takratnega predsednika Melchiorja Ndadaye, do danes Se ni odzvala. V povračilo za umor predsednika so Hutuji poklali petdeset tisoč civilistov, pretežno Tutsijev. »Od uradne burundijske prošnje je poteklo že 18 mesecev,« je dejal predstavnik Amnesty hitemational pri Združenih narodih Andrevv Clapham. »Vsak sogovornik v Burundiju poudarja, da je ta preiskava pomembna za prekinitev začaranega kroga nasilja.« FRANCIJA / NADALJEVANJE JEDRSKIH POSKUSOV Juppe: Razumevajoča Evropa Udeleženci konference ZN v Ženevi Parizu očitajo nespoštovanja dogovorov PARIZ, ŽENEVA (dpa, telefoto: AP) - Odločitev Francije, da bo nadaljevala jedrske poskuse - osem jih bo izvedla v Pacifiku - je po besedah francoskega premiera Alaina Juppeja v Evropi naletela na razumevanje. Po kosilu z norveško ministrsko predsednico Gro Harlem Brundtland včeraj v Parizu je Juppe izjavil: »Pojasnila predsednikove odločitve bodo zagotovo obrodila sadove, le tu in tam na oddaljenih območjih ne. Odločitev o idaljevanju jedrskih posk je nasploh naletela na razmievanje, vsaj v Evropi.« Juppe je dodal, da je Številnim evropskim predsednikom vlad po telefonu sam pojasnjeval odločitev predsednika Chiraca. »Poudaril sem, da bomo poskuse izvajali le nekaj časa in da bo Francija vsekakor podpisala sporazum o prepovedi uporabe jedrskega orožja.« Juppejeve izjave pa očitno niso povsem verodostojne, saj je večina držav, tudi evropskih, izrazila globoko obžalovanje zaradi odločitve francoskega predsednika. Najostrejse kritike na račun Francije pa so včeraj izrekli udeleženci konference ZN o razoroževanju v Ženevi. Južna Koreja, Japonska, Nova Zelandija, Avstralija, Kitajska, Kanada, Švedska, Norveška, Irska, Belgija in Južnoafriška republika so nad odločitvijo Francije zelo ogorčene. Vladi v Parizu očitajo, da ne spoštuje dogovora o podaljšanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki ga je pet jedrskih velesil sklenilo maja na sestanku v New Vorku. Nekatere države pa so izrazile bojazen, da bo odločitev Francije neugodno vplivala na pogajanja o splošni prepovedi jedrskih poskusov, ki potekajo v Ženevi. Francijo so zato pozvale, naj še enkrat razmisli. ti-kim.v Telegraph Mirror grpNfcr. fw. ty*A*>*n. t:*w* ifS***** ^ V OZADJU h Predsednik Chirac požrl Mitterrandovo besedo ŽENEVA (dpa) - ZDA in Francija sta se leta 1992 dogovorili, da bosta začasno ustavili vse jedrske poskuse. Pred leti se je za ustavitev zavzemala predvsem Sovjetska zveza. Pariz je aprila 1992 sprejel moratorij na jedrske poskuse na atolu Mururoa, ki naj bi sprva veljal do konca leta. Francois Mitterrand, takratni francoski predsednik, je januarja 1993 napovedal, da Francija tako dolgo ne bo izvajala jedrskih poskusov, dokler se bosta moratorija držali Rusija in ZDA. Tudi takratni ameriški predsednik George Bush je na zahtevo parlamenta, ki so mu vladali demokrati, oktobra 1992 podpisal zakon, po katerem ZDA devet mesecev ne bi izvajale jedrskih poskusov, potem naj bi jih izvedle največ pet na leto, do leta 1996 pa naj bi se jim popolnoma odpovedale. Julija 1993 sta Francija in ZDA objavili podaljšanje moratorija na jedrske poskuse. Tri zahodne jedrske sile od leta 1992 niso izvedle niti enega poskusa, izvajali pa so jih le se na Kitajskem, nazadnje 15. maja letos. KOMENTAR Srečanje voditeljev navideznih supersil Novi francoski predsednik Jacques Chirac bi lahko nekaj dni počakal z jedrskimi poskusi. Lahko bi se najprej v Washingtonu prisrčno objel z ameriškim predsednikom in v New Vorku z Butrosem Galijem ter nato v Halifaxu brezskrbno pokramljal z drugimi voditelji skupine G-7. Ker ni počakal, lajiko sklenemo, da je namerno pretresel polinezijski atol Mururoa le nekaj dni pred kanadskim srečanjem sedmerice bogatih in obiskom v Beli hiši. Američanom, ki jih številni Fmncozi že vse od generala de Gaulla naprej vidijo kot tekmece za prevlado, je francoski predsednik dokazal, da mu ni mar ničesar, Ce gre za domnevne nacionalne koristi. Težava je v tem, da je Chiracovo razkazovanje mišic približno enako prepričljivo kot Clintonovo povzdigovanje v nebo pilota 0‘Gradyja, ki seje rešil iz krempljev bosanskih Srbov. Obe državi skušata prikriti neprijetno resnico, da se na smrt bojita vojaškega obračuna s komerkoli, celo s tako očitno nevarno in agresivno politiko, kakršna je srbska. Nad Fmncozi in Američani lebdi temačno vietnamsko nebo, kljub neverjetnim milijoc-dnim vsotam, ki jih za vojsko pombitdobe državi. Zato lahko Clinton in Chirac družno izjavita, da v Bosni ni mogoCa vojaška rešitev. Supersilam, ki se bojijo svoje sence, je veliko lažje mzglašati za heroja pilota, ki seje samo dobro izučil svojega poklica ali pa z jedrskimi poskusi povzročiti rakaste spremembe pri polinezijskih domorodcih. Tu pa je tudi konec ameriško-francoskega soglasja, kljub Chiracovim spominom na študentske Čase v ZDA in na očarljive južnaške dedinje. Fmncoske vlade so že tradicionalno obsedene s sumnjicavostjo do vsega ameriškega in mde nasprotujejo ameriški politiki v svetu, na primer pri kaznovanju Imka in Irana. Pariz in ’vnshington pa ne soglašata niti pri mednarodnih g°' s, arskih vpmšanjih, ki Čedalje hitreje nadomeščajo knzna žarišča na lestvici vročih mednarodnih vprašanj. Fmncija je Četrta svetovna gospodarska sila in se lahko pohvali z uspešnim gospodarstvom, toda ne samo zamdi svoje iznajdljivosti. Ob strani ji zvesto stop Nemčija, ki ve, da sama ne more graditi združene Evrope. Poleg tega plačujejo ceno napredka francosla nezaposleni. Fmncija se je odločila za mzlicico kapita' lizma, ki je nasprotna ameriški. Medtem ko VVashington podjetnikom dovoljuje vso svobodo prl zniževanju plač in socialnih ugodnosti ter se lahko zato pohvali z zgolj Sestodstotno nezaposlenostjo, ima bolj socialdemokratska in nacionalno zaščitena Fran cija na cesti dvakrat toliko ljudi. Chimc je napovedal vojno nezaposlenosti, toda z zaščitnimi ukrepi, ki boa Fmncijo še bolj oddaljili od ameriškega sistema. Drža sta se lani že sprli zamdi kmečkih subvencij in ind sirijskega vohunjenja. Ce mzpokam med Parizom in IVashingtonom doda- mo še ameriški spor z Japonci, krhko finančno ravno e žje v Italiji in Kanadi in vseevropske težave z nezap0 slenostjo, potem lahko skupini G-7 v Halifaxu svetal6^ mo, naj Cim prej preneha z deklamcijami urejevati sv in se resno loti pometanja pred svojim pmgom. ^ CERKNO / TERMALNA VRTINA Veliko tople vode Cerkljanski hotelirji, zlasti pa predsednik upra-j e§a odbora hotela Cerkno Rafael Mavri, si z za--oljstvom manejo roke, saj so dosedanji rezultati 8 obinske vrtine, ki so jo v srediscu naselja, tik ob °telu Cerkno, aprila letos začeli vrtati delavci len-avske Nafte, nadvse ugodni. Na močan vodni vir s 6lnperaturo 26 stopinj Nzija so vrtalci naleteli p na globini 570 metrov. 0tem ko so ta vir »zape-atili« in obdali z beto-°ni, so v nadaljevanju Pred dnevi naleteli Se na ^ očnejši vodni vir v glo-ilrtl 860 metrov, s preto-om 22 litrov na sekundo T1 |emperaturo 28 stopinj , ®lzija. Voda iz vrtine *lzga pod pritiskom 22 ionosfer, kar kaže na ve-. nske zaloge vodnih lrov v globini, ki po Oenju geologov glede a sestavo in nagib ka-11111 izvirajo iz nahaja- lišč v smeri izpod Blegoša. Sestavo kamnine v vrtini in vzorce vode stalno spremlja tudi geološki zavod iz Ljubljane. Za prebivalce cerkljanske in tamkajšnje turistične delavce, ki so se v minulih zimskih sezonah moCno uveljavili z zimskošportnim središčem na bližnjem Črnem vrhu, se s termalno vrtino odpirajo nove možnosti. »To je za Cerkljansko začetek nove Ete,« je ugodne rezultate termalnega vrelca pred dnevi komentiral generalni direktor Ete Rafael Mavri. Direktor hote- la Cerkno Miran Ciglic je dejal, da bodo toplo vodo, Ce je bo dovolj, uporabili za ogrevanje bližnjih objektov in bazena ob hotelu. Ce pa bo analiza vode pokazala tudi zdravilne sestavine, se hotelu odpirajo nove možnosti zdraviliškega turizma. Vrtalci bodo z vrtanjem nadaljevali do globine 1500 metrov, Ce z rezultati ne bodo zadovoljni, pa še do 2500 metrov. Po njihovih predvidevanjih naj bi bila temperatura vodnih izvirov na globini 1500 metrov okrog 35 stopinj Celzija. Začetna naložba bo po sedanjih ocenah stala 12 milijonov nemških mark, glavni investitor pa je Etino krovno podjetje Certa, ki vodi tudi cerkljanski hotel. Nov turisticno-hotelski projekt je pred dnevi podprla tudi skupščina delničarjev, hkrati pa se hotel pripravlja tudi na razširitev smučarskih kapacitet v smučarskem središču Cerkno, kjer koprski Stavbenik gradi tudi turistično naselje. Prav tako pa v Cerknem obnavljajo prostore nekdanje blagovnice Nama, v katerih bo še letos Certa odprla lastni trgovski center. Roman Bric "CjKOCJANSKE JAME ■ NARAVNI IN KULTURNI SPOMENIK Turisti prihajajo Škocjanske jame, najveCji biser paškega podzemlja, bodo priho-'laje leto praznovale deseto oble-aiico vpisa v Unescov seznam na-Jj^vnih in kulturnih spomenikov. Uristični delavci opažajo, da se število obiskovalcev spet veCa, verjetno tudi zaradi najrazličnejših sPremljevalnih prireditev, ki jih Prirejajo v turistični sezoni. Ena ta-je bila tudi slovesnost ob začetku turistične sezone, ki se je zaCe-a prejšnjo nedeljo. B°gat kulturni program so popestrili z nastopom elani sežan-skega društva Kraška godba pod v°dstvom Igorja Bašiča, moški Pevski zbor iz Rodika pod vodstvom Edija Raceta in plesna sku-Pina mažoretk divaške osnovne °le pod vodstvom Mirjam Frane-1C- Sledila je družabna prireditev s plesno glasbo. Obiskovalci slovesnosti so lahko Priložnost izkoristili za obisk Sko-cianskih jam, ki si jih je junija mo-g°Ce ogledati vsak dan ob 10.00, U'3°. 13.00, 14.00, 15.30 in 17.00. Olga Knez-Stojkovic Škocjanske jame, največji biser kraškega podzemlja Nova pakirnica v Luki Koper KOPER - V profitnem centru Generalni tovori v Luki Koper je začela obratovati nova pakirnica južnega sadja. Dobavitelj sadja je južnoafriška družba Out-span, ki koprsko pristanišče od lani uporablja za distribucijo sadja v srednjo Evropo. O »udomaCenosti« podjetja v Luki govori tudi podatek, da je stroje v pakirnici za 300 tisoč mark kupilo podjetje Protea iz hrvaškega Lovrana, ki v imenu Out-spana razvaža blago po srednji Evropi. V pakirnici bodo dnevno napolnili tri tovornjake citmsov, kot z eno besedo imenujejo južno sadje, letno pa jih bodo pretovorili 15 tisoč ton. Kot so sporočili iz Luke, je zanje poslovno sodelovanje z Outspanom pomembno vsaj iz dveh razlogov: da so se Južnoafričani sploh odločili za Luko Koper, in da bo pretovarjanje citmsov potekalo tudi v poletnih mesecih, Čeprav so doslej veljali za »mrtve« za pretovarjanje tovrstnega blaga. (A. Žn.) KOMEN / SREČANJE IZGNANCEV_______ y nemška taborišča je bilo izgnanih več kot ssststo prebivalcev Komna in okoliških vasi Sl ^.b0 krajevna organizacija društva izgnancev ju Veniie 11*41-1945 iz Komna pripravila v tem kra-0j)ira GD, Kosovelova dvorana); Vgg. uri: KRALJ HERODEZ, Belorusija (LGL, oh J' “L ZAJČKI, Poljska, (LGL, Tunel); ? f'30: DIRKAČ, Nemčija (MGL); Magistrat”) ILLUMINATI0N, Bolgarija (atrij w,ri-Uri: BALADA STRASNIVA O JAKUBU HUNOVI, Ceska (Atrij Gledališkega muzeja) Bon FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 iOvJ 16' iun'ia’ °b 21. uri: ZIJAM SOKO- ■ glumač... je glumač... je glu-SAREs c17' 'uniia’ZIJAH S0K0L0VIC ■ CA‘ y^G,tel.: 061/125 33 12 Dnn'tel,: 061/210-852 ST A rt/n ^ ®' iunMa’ ob 20- uri: T. Partljič -izven tP L LJUBLJANI, za abonma red V in 2q u'. Predstava bo Se v soboto, 17. junija, ob ri’ 23 aLonma vikend in izven. V snhDRAMA’ tel': 061/ 221-511 DOM n,°’17' iuniia. °b 19.30: J. B. P. Moliere -JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za izven. KRIŽANKE V torek, 20. junija, ob 21. uri: - SE NISMO ZE NEKJE VIDEU? Večer z Made Serbedzijo in njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedzijo. Sodelujejo Se: Radko Polic (na slildj, Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Miha Jazbi-Sek, Sasa Olenjuk, Sarajevska naveza. Predstava bo še: 16. junija v Izoli, 17. junija v Celju in 22. junija v Mariboru. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 16. junija, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI OD-STEKANO, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 16. junija, Stara dvorana ob 19.30: G. Rossini - SEVILJSKI BRIVEC. V soboto, 17. junija, ob 19.30: G. Verdi -TRUBADUR, za red sobota 2 in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V soboto, 17. junija, Atrij mariborskega gradu ob 12. uri: SNEGULJČICA (Belgija). V nedeljo, 18. junija, Atrij mariborskega gradu ob 11. uri: PASTIRČEK (Estonija). C§jRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA jJali.Ce Verdi - Dvorana Tripcovich G .L L7. t. m., ob 17.00 (red S) opera ({.gjUpizettija »Ljubezenski napoj« (red°pitvi: v nedeli0- 18-6" ob 17. uri tj) Ld ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red vJJPrudaja vstopnic in rezervacije so g.j kil pri blagajni dvorane Tripcovich: uletni koncerti Pod ^ Z3, Um., ob 20.30: Prvi koncert j vodstvom Juliana Kovatcheva bo-r,r So.Pranistka Patizia Ciofi, mezoso-Vvjtka Silvia Mazzoni, tenor VaiJ.^i? bee in bas Enzo Capuano iz-0d 4 Ltvoržakove skladbe, du ivr d° 13. avgusta bo na spore-^ednarodni festival operete 1995. Jitorij Muzeja Revoltella etni koncerti: v ponedeljek, 19. t. [koroška m., ob 20.30, klavirski recital Roustema Saitkoulova. Na programu Beethoven, Schumann in Stravinsky. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Gledališče Miela V ponedeljek, 19. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delPAlbero z delom Carla Emilia Gad-da »La cognizione del dolore«. Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelil-lo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. GORICA Kulturni dom Danes, 16 t. m., od 9.00 do 16.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se bo nadaljeval Se jutri, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. 1g°groska hala (Sejmišče); do 1. julija Hik na sP°redu muzikal »Cats«) Ur-• vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. Razne prireditve JLOVENIJA CANKARJEV DOM 17 torek, 20. junija, ob 20. uri: svečanost °b lio. obletnici rojstva Ukademika MILANA VIDMARJA. ^ sredo, 21. junija, ob 10. uri: strokovno srečanje VIDMARJEV DAN °b Ho. obletnici rojstva akade-Bdka MILANA VIDMARJA. ^•V’**w* 1 -Jšk CANKARJEV DOM Danes, 16., in v soboto, 17. junija, MEDNARODNI SEMINAR WORLD PRESS PHOTO. PLES V soboto, 17. junija, ob 20. uri: P. I. Caj-kovski/M. Farič - LABODJE JEZERO. CEUE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE V sredo, 21. junija, ob 18. uri: predavanje ANDREJA STUDNA - Stanovati v mestu. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 16. junija, Portoroška cerkev ob 20.30: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Gbteborga (Švedska). V soboto, 17. junija, Tartinijev trg ob 19. uri: KVINTET LE VIRTUOSE VENEZIA-NE v tipičnih beneških kostumih. V Galeriji Avsenik v Begunjah je na ogled razstava slik DOKE PLESTENJAK in DOMNA SLANE. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 16. junija, ob 19.30: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma lin II. GRAD VURBERK V soboto, 17. junija, ob 20. uri: FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE. NOVA GORICA MARCUS BAR - FESTIVAL GLASBE '95 Danes, 16. junija, ob 22. uri: koncert SOUL FINGERS in OCHO RIOS. V soboto, 17. junija, ob 22. uri: koncert GLAU-CO VENIER TRIO in BOŠKO PETROVIČ & BP CLUB ALL STARS. DRUGA GODBA v soboto, 17. iuniia Križanke, ob 20. uri: TOTO LA MOMPOS1NA (Kolumbija). PORTOROŽ . Danes, 16. junija, Župnijska cerkev ob 20.30: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ GOTEBORGA (Švedska). SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Danes, 16. junija, ob 20. uri: koncert in promocija ploSCe On je bil veter MELITE OSOJNIK. NO BORDER JAM FESTIVAL Danes, 16. junija, ob 16. uri grajsko dvorišče ORMOŽ RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA PAJLA.S.I.T.E. Muzej sodobnih umetnosti: Kralji ulice, 2. dejanje 27 plakatnih mest po Ljubljani do 25. junija Akcija Kralji ulice izpostavlja obsceno, tisto kar je v strukturi mesta nepiestano navzoče, vendar običajno prezrto. Zasnovana je kot neposredna, aktivna komunikacija med mimoidočimi in protagonisti, ki predstavljajo rob in simptom mesta. Po fazi konceptualne priprave, ki jo sestavljajo razgovori, fotogmjimnje, označevanje lokacij, sledi ulično plakatiranje z motivi fragmentov teles izbranih protagonistov. V tretjem dejanju akcije se bodo predstavili protagonisti sami. S podpisom posebne pogodbe bodo za nekaj dni, za nekaj ur, stopili v vlogo živega, aktivnega »monumenta« na utici. Avtor projekta in direktor P.AJt.A.SJ.T.E. Muzeja sodobnih umetnosti je Tadej Pogačar. Marko Kovadč: Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), Krčma pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica Knmček (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je projekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, h stojijo ob mizah v petih, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah vlfublja-no. Stoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi upombno funkcijo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, Iger je vložena optična napra-va-magična skrinjica, Id v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrinjico in prekine umetniški prizor. CANKARJEV DOM V Mah galeriji je do 2. jubja na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. jubja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMERZUJA je na ogled do 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ m MATEJE SEVER je na ogled do 27. junija. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je na ogled do 31. avgusta. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava ŠTIRI BARVE NEBA je na ogled do 30. junija. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik DANIELA DEMŠARJA je na ogled do 14. julija. ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava akrilnih rehefov UDE ASTE je na ogled do 25. junija. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava slik DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASC-HAKA je na ogled do 30. junija. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. jubja. RIBNICA GALERIJA MKLOVA HIŠA, Seskova 7 Razstava grafik ZORE STANIČ je na ogled Se do 5. julija. IURSKA BISTRICA GALERIJA NAVIDMU Danes, 16. junija, bo ob 20. uri otvoritev retrospektivne kiparske razstave ERIKA LOVKA. Razstava bo na ogled do 25. junija. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Danes, 16. junija, bo ob 20. uri otvoritev razstave slik LOJZETA CEMAZARJA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik: od torka do petka 9- 13,15-19. Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (UL Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenguista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Mater. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. Laboratorij P - Park Sv. Ivana Se jutri, 17. t. m., bo na ogled razstava Petre Simončič. Galerija Le Caveau: Se jutri, 17. t. m. razstavlja Davide Di Donato. GORICA Kulturni dom: do 24. t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. ŽPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Urnik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA I CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bemharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigi tte Kordine in Huberta Matta. TINJE Galerija Tinje: do 25. t. m. je na ogled razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 16. t. m., ob 18. uri »Ura z...« baritonom Francisom Keepingom, ki nastopa v operi »Ljubezenski napoj«. Izvajal bo liederje Liszta, R. Straussa, Schuberta, Hahna ter vrsto italijanskih in irskih opernih arij. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem Vila Primc na Greti Jutri, 17. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Tržaškega okteta. Večer prireja SKD Barkovlje. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. GORICA Kulturni dom V sredo, 21.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice. MENJALNIŠKI TEČAJI 15. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,50 81,95 11,47 11,66 6,82 7,2.7 A banka Koper A banka Nova Gorica Banka Celje d.d., f: 063/431-000 81,60 82,10 11,50 11,70 6,95 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,45 81,90 11,32 11,58 6,92 7,16 Come 2 us 81,60 81,85 11,53 11,61 6,95 7,15 Tel: 061/ i 6-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,70 81,82 11,55 11,57 7,07 7,10 llirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,74 81,76 11,56 11,58 7,08 7,10 Kompas Hertz Celje 81,50 81,85 11,50 11,58 6,85 7,04 Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,55 81,85 11,50 11,58 6,85 7,04 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,55 81,85 11,50 11,58 6,85 7,04 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,55 81,85 11,50 11,58 6,85 7,04 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled * 81,55 81,85 11,50 11,58 6,85 7,04 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,55 81,85 11,50 11,57 6,85 7,04 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,55 81,85 11,501 11,58 6,85 7,04 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 Ljudska banka d.d, LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,55 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,60 81,80 10,70 11,60 6,27 7,10 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,75 81,78 11,57 11,59 7,10 7,14 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,50 81,74 11,48 11,55 7,02 7,06 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,50 81,90 11,53 11,65 6,85 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,65 81,80 11,56 11,58 6,90 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,71 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,55 81,75 11,50 11,58 6,96 7,08 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,50 81,80 11,54 11,65 6,90 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,60 81,90 11,55 11,65 6,80 7,25 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,50 81,90 11,56 11,66 7,00 7,35 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,75 81,95 11,50 11,69 7,00 7,29 SKB d.d.,*** 81,15 81,85 11,35 11,73 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,70 81,85 11,57 11,61 7,00 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 81,60 81,93 11,47 11,63 6,86 7,24 UBK Ljubljana, t:061/444-358 81,20 82,00 11,40 11,65 6,80 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,73 81,78 11,55 11,57 7,05 7,09 « Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** IČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedet tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 15. JUNIJ 1995 valuta V URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1607,00 1673,00 nemška marka 1148,00 1195,00 francoski frank 327,00 340,00 holandski gulden 1023,00 1065,00 belgijski frank 55,90 58,20 funt šterling 2583,00 2688,00 irski šterling 2622,00 2729,00 danska krona 295,00 307,00 grška drahma 7,09 7,40 kanadski dolar 1165,00 1208,00 japonski jen 19,00 19,80 švicarski frank 1386,00 1442,00 avstrijski šiling 163,00 169,70 non/eška krona 258,00 268,00 švedska krona 222,00 231,00 portugalski escudo 10,90 11,30 španska pezeta 13,30 13,90 avstralski dolar 1160,00 1208,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 15. JUNIJ 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1613,00 1658,00 nemška marka 1153,00 1173,00 francoski frank 327,00 337,00 holandski gulden 1025,00 1043,00 belgijski frank 55,90 57,10 funt šterling 2587,00 2657,00 irski šterling 2631,00 2716,00 danska krona 294,00 302,00 grška drahma 7,10 7,80 kanadski dolar 1169,00 1204,00 švicarski frank 1395,00 1425,00 avstrijski šiling 163,40 167,40 slovenski tolar 13,60 14,40 31. MAJ 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar • ‘ 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona - 19.4450 r Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 16.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečajzaDEM 8137 81.57 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. < Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 113 z dne 15. 6. 1995 - Tečaji veljajo od 16.6. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,2218 1153,2457 394,8007 82,6597 2080,3186 2649,7645 2308,9241 8109,4553 6,9360 135,2657 7246,7715 1824,8707 77,1371 1572,6667 9827,8489 182,5032 114,1405 149,8911 93,6885 82,4692 1156,7158 395,9887 82,9084 2086,5783 2657,7377 2315,8717 8133,8569 50,3404 186,5093 6,9569 2257,4706 135,6727 7268,5772 1830,3618 77,3692 1577,3989 9857,4212 183,0524 114,4840 150,3421 93,9704 82,7166 1160,1859 397,1767 83,1571 2092,8380 2665,7109 2322,8193 1582,1311 9886,9935 183,6016 114,8275 150,7931 94,2523 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 15.6/1995^ st. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj__^ 1) BLAG/ KJNIŠKI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 838,970 802,438 1,641,408, 112 98.7C 23% 94.404 5% 96.5534' 'o 170,000 83,897 80,244 164J4]_J LJUBLJANSKA ___________ Tečajnica borznega trga št.: no Datum: 15. 6. 1995 UL tUANA STOCt »CHA.NCL PIC Vrednost. obr. ex kupon štdat(3) enotai % prav papir m.div. teCaj sprem datum povpias ponudta Max. Min. 1000 SIT M?? srtKe IKifiliTi Tf!fW LEKC 796 (4.5.93] 11.500 15.6. 11.490 11.500 11.500 11.5« 437 SB 1.000 (6.6.94) 13.448 2,18- 15.6. 13.110 13.380 13.790 13.020 16.877 SAL 500 (71(29.8.94) 19.658 1,74- 15.6. 19.630 19.780 19.760 19.500 2.556 SKBR 458 (165,94.) 29.130" 3,77- 15.6. 28.660 29.040 29.990 29.620 44.015 2QE LUiTOTol BOI 8,0 4.(31,12.94) 99,6 ,05 15.6. 99,6 100,0 99,9 99,3 2.674 iS02 9,5 8.(1.10.94) 103,9 ,18- 15.6. 103,7 104,0 104,1 103,7 40.501 SS08 5,0 3.(30.11.94) 84,5 ,56 15.6. 84,1 84,5 84,5 84,1 1.259 USU 7,0 4.(15.1.95) 91,OA 15.6. 90,0 93,0 91,0 91,0 5.643 SSL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,3 ,35 15.6. 97,9 98,6 98,2 596 RSL2D 9,5 8.(1,10.94) 102,0 13.6. 102,1 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 97,5 ,01 15.6. 97,3 97,6 97,7 97,3 72 SBE smili IvfiTinTT 25BE BTBK 11.012 4,07- 15.6. 10.650 11.250 11.300 10.6» 628 m 10.000 (1.6.94.) 112.394 2,51- 15.6. 111,900 112.8» 114.300 lll.dffl 17,309 FMD (8) 13.198 2,48- 15.6. 12.690 13,4» moo 12,930 1.953 SPOR 21.500 6.6. 19.400 22.0» MR . 15.200 15.5. 13.800 15,2» MKZ 218 (30.3.93.) 8.904 2,15- 15.6. 8.810 8.9» 8.920 8.800 3.072 N1KR 4.000 (8)(10.6.94.) 3.804 2,48- 15.6. 3.771 - 3.820 3.870 3.757 9.426 FCTR (5) 708,0 ,65- 15.6. 709,0 725,0 708,0 708,0 850 ME •greni KBTP 4000 (23.5.94) 31.338 Ul- 15.6. 31.300 32.000 31.500 31.000 533 PFNP 29.545 1,19- 15.6, 28.010 30.000 30.0» 29.500 325 JGSP (6) 648,0* 4,67 15.6. 630,0 699,0 699,0 620,0 117 JBKP 8.317 ,98- 15.6. 8.120 8.8» 8.500 8.230 383 «P 40.900 31.5. 40.900 41.5» ME grem H 12,0 4,(1.11,94) 99,OA ,30 15.6. 96,2 99,0 99,0 26 OZG 11,0 4.(1195) 92,8 14.6. 92,7 94,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,2 PLJ 12,0 7.(1,1.95) 99,5 12.6. 99,5 M) 10,0 l.(1.6.94) 98,5 14.6. 98,5 98,9 iSGSl 10,0 4.(1.6.94) 28,5 14.6. 28,6 35,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 110/95 -15. 6. 1995 Vrednost. papir obr. m. div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. im sir ifiia IttT.ffTTHfTtra 5EAR 4.268 7.6. 2.475 3.8» GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 6.500 7.5» HBR0 2.601A 15.6. 2.601 3,0» 2.601 2.601 5 m 3.455 2,13- 15.6. 3.210 3.450 3.460 3.450 73 iDRO 14.200 14.5. 10.100 13.500 SGSR 446,7 4,05 15,6. 404,0 419,0 494,0 361,0 2.291 iT$ni HBPO 3.000 ,02- 15.6. 2.910 3.220 3.»1 3.M0 150 MKBPI 3.300 KBPP 15.100 13.6. 18.0» 30.0» UBKC 3.328 6,19- 15.6. 3.270 3.5» 3.5» 3.001 599 HeP simsiT 77-MI GORO 10,0 9.(15.1.95) 99,3A 15.6. 98,2 1»,9 99,3 99,3 38 LOK 10,0 (1.10.94) 92,0 14.6. 90,1 94,9 MLJO 10,0 (1.4.94) 96,3 14.6. 95,5 97,4 OSMO 10,0 (1.10.34) 84,1 14.6. 85,0 86,5 OLSO 10,0 81,9.94) 86,9 15.6. 86,7 87,4 87,7 86,7 1,664 ONM 11,0 (1.8.94) 93,4 14.6. 92,7 93,7 OPO 10,0 6,(1.2.95) 91,5 13.6. 91,5 92,0 IM 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 96,0 1M,0 KO dnevni |v SIT) h dnevni IvSti) 120 dnevni (v SIT) tiiliTOf |BNB2breznaLbona(l. 6.95) (1.6.95)1 pl nak. bona (v SIT) NBSl delnak.bona(vSIT)NBS2 18.163 1,74 15.6. 17.890 18.120 18.490 17.580 26.464 1150.000 SITskupaj maj [tolarski del maj [devizni del maj 98,3 5.6. 150.000 SITskupaj maj if if 15.6.95 preišnji d T d% 1.090,77 1.108,85 -18,08 -1,63 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komerdaJni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, ROSI; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplačilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. junija 1995 od 00.00 ure dalje _______ ZA DEVIZE_J država valuta enota nakupni prodajni^ Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih r voseben 1157,5894 2317,6208 8140,0000 6,9605 183,5570 114,5705 raslih je možno-odsl doaovor. 1160,4336 2323,3152 8160,0000 6,9776 184,0080 114,8520 iopanje gle* na banka valuta nakupni Probanka Maribor DEM 81,35 SKB Banka d.d. DEM 81,29 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. E odajnL 81,60 81,57 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 16.junija 1995 od 00.00 do 24. >djetij ure - banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tc do ECU = 30.0ČO na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM -eni na podle utah pa je razi 3čq| veljajo zc upih se fečaj kupovati in oogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 gi srednjih teča meije Banke Slov od[ risom ‘tpeg ‘AOAg ‘gg ‘jgj ‘Aujg ‘eug ‘(mag ‘sure ‘(aug ‘etmjd ‘ioq ‘do^sajaj risorajs :ouABiopoA ATI.TSTO Nad Kurde so se spravile še kače Pikom strupenjač je podleglo že več ljudi Nad iraški Kurdistan, ki so ga že tako ali tako opu-stošile dolgoletne vojne, so se spravile še druge nadloge, med njimi strupenjače. Samo v tednu dni je za posledicami njihovih pikov umrlo najmanj šest ljudi, na desetine drugih pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnice. »Se nikoli nismo imeli opravka s tolikšnim številom ljudi, ki so jih pičile kače. Ze nekaj tednov k nam vsak dan pripeljejo vsaj deset ljudi,« zatrjuje dr. Pired, kirurg v glavni bolnišnici v Sulejmaniji na zahodu iraškega Kurdi-stana. Po njegovih podatkih so samo v prejšnjem tednu za posledicami kačjega pika umrle tri ženske ter neki deček in deklica. Dr. Pired je prepričan, da je bilo smrtnih primerov še veliko več, a zanje v bolnišnici niso izvedeli. »Prebivalci odročnih naselij ne morejo priti do nas, ker nimajo prevoznih sredstev.« Oskrba, ki jim jo lahko nudijo v bolnišnici, ni takšna, kot bi si zdravniki želeli. »Dovolj imamo krvi, antibiotikov in hidrokortizona (proti vnetjem), nimamo pa seruma,« pripoveduje dr. Pired. Smrtno nevarni sta dve vrsti plazilcev, vrsti klopotač in rumenih kač. Ce se tisti, ki sta ga pičiti takšni vrsti kač, preveč giblje in ne prejme takojšnje pomoči, je ugriz pogosto smrten. Ena od žrtev, oseminštiri-desedetna Amina, je delala v vinogradu, ki leži 80 kilometrov zahodno od Sulajmanije, ko jo je v gleženj pičila meter dolga kača. »Za hip je izgubila zavest, ni pa se zavedala, za kako resno stvar gre,« pripoveduje njen zet. »Nekaj kilometrov smo morati celo peš, preden se nam je posrečilo dobiti avto, ki nas je odpeljal v SulajD18 nijo. Na poti je umrla.« Za velikansko števh8 kač navajajo kar neka) vzrokov. Iraška vojska je ^ okolici Sulejmanije porl8 šila na desetine zaselke ^ kamor se leta in leta ni n8 selil nihče, zato tudi nin ^ ni motil kač, ki so se mn no razmnoževale. , . »Poleg tega,« pojasnjuj mož iz vasi Astel, ki 1® 60 kilometrov od Suml^ manije, »smo imeli let°_ zelo milo zimo, brez znU zali, tako da so tudi vs lanske kače preživele. \ močnem deževju pa j. zrasla zelo visoka trava, kačam nudi odlično za''®' tišče.« Povedal je tudi, že več tednov skoraj s18 hemi vaščan s palico ys ^ dan pokonča vsaj štiri k» če. Po njegovem pripove_ dovanju so prebivalci s0 sednje vasi že začeli J8 zmišljati, da bi se odseli > a jih je doma zadržala misel na pridelek. ŠAH a b c d e f g h Zilberstein - Dementjev / Grozni 1968 Cmi je brezkrbno vzel belega lovca na Pol)._ g2, saj ni videl možnosti belega, ki bi ogro2,1 la njegovega kralja v rokadi.Toda beli, kjl na potezi, ne jemlje lovca, temveč z 1®P _ manevrom izsili slabitev črne pozicije, ki P° stane brez dobre obrambe. Zmagovite pote belega vam ne bo težko odkriti! Rešitev naloge Seveda ne gre beti na led in igra l.Dfib ri sledi l...Se8 z napadom na belo damo 1 obrambo mata na polju g7. Beti igra najp J l.Sf6+ in po umiku kralja l...Kh8 2.Se8l! ij. ti skakač se žrtvuje na trikrat napadeno p°9 in tako omogoči beli dami dostop do pol]8 (2...Te8:) ati po (2...Se8:) 3.Df8 mat! Ne p028' bite na ta učinkovit manevr tudi v prakse Silvo Kovat SKANDINAVSKA KRIŽANKA 294 PROSTOR ZARASTLINE ANGL. FILMSKI IGRALEC RASTLINA PASJI JEZIK REKA GUADIANA V ANTIKI NIKO KURET BtNGAL. PESNIK (DZIBANA- NANDA) SL ZGODOVINAR (ALFONZ) MENIČNO JAMSTVO PEACE RIVER V KANADI VELIK GORSKI VRH ORGANIZ. ZA GOSPOD. RAZVOJ APETIT AVTOR: LUKA PIBER ZENSKA, KI SE ZA KAJ POTEGUJE SODNO TELO DEL VEČJE CELOTE IGRANA SREČO VELIKA PISANA PAPIGA TUNIZIJA DELEC Z ELEKTR. NABOJEM SEŠTEVEK PISNI IZVID TENISKI CENTER V PARIZU OBČNA IMENA SL. GLEDALIŠKA IGRALKA ZVOČNOST SIPEK PESEK MANJŠA SPAKA PRAVOSL. DUHOVNIK BIBLIJSKI OČAK IZABELA • PREMISU. RAVNANJE DEKLIŠKA FIGURA MODERN PLES, TOIST OTOČJE ALAND OLEG ANTONOV TRST ST. SLOV. RUDARSKO MESTO IZSUŠENA rečna struga POLJSKI SATIRIK (STANISLAVI/) BEOTIJEC KRAŠKA PLANOTA MILIAMPER - VELIKA SLASCICA AZIJEC - ŠKRBINA ODRASLA ZENSKA PREBIVALKA AZIJSKE DRŽAVE - ŠIBENIK PODSTREŠNA IZBICA SKOTITEV EGIPC. BOG ANATOLU NEM. KOŠARKAR (HANS) SOTLAR KIS NINO ROBIČ ANTON TROST NIZOZ. LETALSKA DRUŽBA TUJA OBLIKA ZA KRISTINA STVARNIK SVETA NORDIJ. BIGINJA PODZEM. HODNIK TURČIJA KARADZIC ZAPORNIK RUSKA DEŽELA KRAJ PRI BEOGRADU DRGETANJE MIŠIC IUUSIN LETALSKO DRUŠTVO KARPOV DAUSI OBLIKI UGRIZ KAREL DESTOVNIK BRAZILSKI PLES GRS. MIT. TEKAČICA KATICA ZANIMIVOSTI - V STISKI Petek, 16. junija 1995 nasvet psihologa Užaljena babica d 0^8° sem se slepila, ]p J?°ia hei in njen mož leJ118*6 *a^0 zel° nehva-a j11.9’ kot je to večkrat mo! S1 žal že Pok°jni ■ tako začenja svojo |1;,,P°Ved šestdesetletna »vzm!’ ki 80 ji-kot piše-tem ! Vnucka in 8a> po-nri„ Ko sem ga spravila, P °stite, iz dreka, dali v »DraC,‘<<-SpraSuie’ Ce i° to e av m pošteno«, saj je ^Ptieana, da so s tem arfdili največ škode tlem’ ^ ni nič kriv. Pe-s|(,>a vnučka zdaj hodi tc na igrišče poleg vr-Og ’ ker s hčerko in zetom govori, »Prevec sta me snlk .la’ sa) se ° tem svem nifa N veliko po-etovda z menoj, am- , sta to storila na lastim P,Cst,<< zaključuje pri-ad užaljena babica. ijj„ žaijena babica bo na-ii mŠe takrat užaljena, saj st Jtam povedati, da sta dal S storiia prav, ker sta 1}0 a °troka v vrtec, kjer ».gotovo imel manj im!i nosti<<, kot jih je t,Q Pri babici, dobil pa karSeVe^a velik° tistega, bgi ?tr°ku še tako dobra ta.lca ne more nuditi, zvočne bo središče po-q« °sti> moral se bo nau-m,J?. elovati, včasih po-vg5h' deliti, se vključe-Jiagt vrstnike, Ce ne evarno vrste veščin in v ki jih otrok pridobi es zelo različen. 10 ekateri stari starši zi ekm ?Vaj° v bližini vm 16 111 bi jih najraje ime dn ase’ saj jim vnuki n; do LeSCai° lastne otroki ^tarih nimajo veC ol viteljski ne morejo biti veC do njih. Drugi spet radi vidijo, da vnučki pridejo na obisk, a tudi, da potlej gredo. »Naša« babica pa sodi v posebno »kategorijo«. Užaljena je, saj so ji »vzeli« nekaj, za kar je prepričana, da ji ne bi smeli. Morda mlada dva res nista ravnala preveč modro, ker babice na to nista pripravila, nikakor pa jima ne gre očitati nepoštenosti ali celo neodgovornosti do lastnega otroka. Strokovnjaki enotno menijo, da vzgoje otrok ne kaže prepuščati starim staršem. Čeprav se sliši nekoliko surovo, je vendarle res, da so stari starši opravili svojo vzgojno nalogo, ko so vzgojili svoje otroke. Stari starši naj bi predvsem pomagali mladim, kadar imajo težave z varstvom, tudi takrat, kadar bi mladi radi imeli kakšen dan zase. Res pa je seveda tudi to, da imajo stari starši lahko za vnučke pomembno mentalno-higiensko vlogo, saj lahko marsikaj naredijo, da ublažijo ostrino negativnih čustev, ki jih povzročajo nesoglasja ali občasne napetosh med staršema. Hudo pa je, kadar stari starši ta nesoglasja še poglabljajo, kar lahko storijo tudi s tem, ko si na neprimeren način skušajo lastiti vnučke. Naši užaljeni babici svetujemo, da o vsem skupaj še enkrat dobro premisli, in namesto da »kuka« na igrišče, napravi korak, ter kot se za pravo babico »spodobi«, pogoltne svojo neupravičeno užaljenost. Pripravila: Katarina Lavš Naš vsakdanji strah Strah pred boleznijo, strah pred vojno, strah pred izgubo službe, strah pred izgubo ljubljenih, strah pred samim seboj, strah pred strahom... Strah je eno od čustev, ki čedalje bolj bremeni sodobnega človeka. Pogosto strah ni določen, ni vedno strah pred nečim ali nekom, ampak zaznavamo nejasno bojazen in tesnobo, oboje pa se sprevrača v mučna an-ksiozna stanja, zaradi katerih se ljudje pogosto zatekajo po pomoč k zdravniku. Širino vprašanja najprej doumemo, pojasnjuje dr. Jurij Zalokar, ce se zamislimo v razloge za nastanek strahu in tesnobe, ki prehajata v trepet in bojazen. Skupni imenovalec jima ja očutek ogroženosti. Ogroženost je že v samem bivanju: vse, kar ni jaz, jaz omejuje in ogroža toliko bolj, kolikor ne spoznamo, da ga tudi omogoča. Celo svobodo more človek doživeti kot nekaj, kar ga ogroža. Pogled na različne okoliščine, ki posebno danes prispevajo k porastu strahu, nas Se bolj prepriča o širini tega vprašanja. Med njimi je zlasti značilna posebna vrsta duševne pmznine, ki jo je ustanovitelj tako imenovane tretje dunajske psihoterapevtske Sole Franki označil kot eksistenčni vakuum - bivanjska praznina. Praznina naj bi nastala po izgubi živih stikov s tradicijo, ki je včasih človeka usmerjala, »kako, kje in kam«. Ljudje jo doživljajo kot naveličanost, brezizhodnost, dolgčas. Z eksistenčnim vakuumom Franki razlaga tudi pojave samomora, alkoholizma in mladostniškega prestopnišva. Porazgubilo se je vrednotenje smrti kot vpeljave v nov način bivanja, in tako je človek smrt začel povezovati le Se z ničem, pred ničnostjo pa je ves zapre- paden in pogosto na smrt prestrašen. So pa seveda Se druge okoliščine, ki begajo sodobnega človeka in ga pehajo v čedalje hujSe strahove, ki povzročajo čedalje mučnejSa tesnobna stanja. Razosebljeno delo po Sterilnih tovarnah, odtujena, vojašnicam podobna bivališča, razkroj družine in Se druge okoliščine sodobnega življenja so človeka obupno osamili in poplitrili. Cas je, da se človek prenega ozirati le navzven, naj se tudi navznoter, k sebi. TELEFON - sodoben medij pomoči Pomoč v zvezi z aidsom - Posvetovalnica za aids je v Ljubljani na Japljevi 2, na Infekcijski kliniki. Odprta je vsak ponedeljek od 13. do 14. ure. V tem Času je na voljo zdravnik, ki odgovarja na vprašanja. Kdor želi, ostane anonimen. - (061) 140-30-42, int. 398 je telefonska številka, ki jo lahko pokličete ob delavnikih od 8. do 14. ure, Ce sumite, da imate aids. Testiranje je anonimno in brezplačno. Po telefonu se domenite kdaj in kam pridete na odvzem krvi. - (062) 372-221, int. 25-57 je telefonska številka mariborske posvetovalne ambulante za aids (Splošna bolnišnica, Oddelek za nalezljive bolezni). Ambulanta je odprta vsako sredo od 12. do 13. ure. Tedaj se lahko dogovorite z zdravnikom za morebitno testiranje. Kdor želi, lahko ostane anonimen. - (066) 22-248 je telefon društva Svit v Kopru, ki ga lahko pokličete vsi, ki potrebujete nasvet ah pomoč v zvezi z aidsom. Vsi, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem v stiski prek telefona in bi želeli, da objavimo njihove naslove in Številke, lahko informacije o svoji dejavnosti pošljejo na uredništvo republike s pripisom »za rubriko V stiski«. Naslove in telefonske številke bomo objavili brezplačno. OTROK V STISKI Klicna pomoč Otrok se od rojstva naprej srečuje z različnimi situacijami in doživetji, ki so drugačna od prejšnjih. Večina novih izkušenj in situacij je za otrokovo osebnostno rast vzpodbudna, saj mu pomenijo izziv, ob katerem preverja svoje sposobnosti. Včasih pa je novega preveč, pride preveč iznenada, in otrok se vznemiri, ker situacije ne obvlada. Situacije ne zna in ne more rešiti, pa tudi izogniti se ji ne more. Znajde se v začaranem krogu, doživlja psihično vznemirjenost, ki ga lahko privede v hudo stisko. Začne se odzivati in reagirati drugače kot pred stisko in nekateri starši preprosto mislijo, da je to običajna trma, izsiljevanje ali Cisto preprosto nagajanje. Žal ni vedno tako. Psihična obremenitev pri otroku je relativna, individualno določena. Kar je za nekega otroka obremenjujoče in vodi v krizo, je za drugega lahko nemoteče in skoraj neopazno. Otrokovo reakcijo določata način in globina čustvenega doživetja kakega dogodka, zato ne bi smeli tako lahkotno govoriti o otrokovi stiski in krizi kar na splošno. Znaki otrokove stiske so številni in zelo različni. Različni pri različnih otrocih. Zato otroku najbolj pomagamo, Ce se naučimo poslušati ga, opazovah njegove reakcije in se vživljati v njegovo stanje. Otrok le malokdaj neposredno in očitno toži o svojih težavah. Njegova doživljanja in razmišljanja ga begajo in vznemirjajo in o njih ne more, pogosto ne zna spregovoriti, saj njegovega »besednjaka« pogosto ne razumemo ah noCemo razume- ti; povsem nerazumljivo se nam zdi na primer, Ce desetletnik potoži, da je živčen. Najpogostejši odgovor je: Kaj pa ti veš, kaj so živci... Budnost in posluh tistih, ki otroka poznajo, zanj skrbijo in ga imajo radi, sta najzanesljivejši zagotovili, da bo otrok v stiski dobil hitro in pravočasno pomoC. Pomoč pa ni samo ugotavljanje dejstva, da je otrok v stiski. Ko so starši soočeni z otrokovo stisko, se nemalokrat tudi sami znajdejo v krizi. Lahko se čutijo krive za otrokove težave, bojijo se, da bi jih drugi obsojali, in postajajo negotovi, včasih povsem nemočni. Lahko pa se zgodi, da vso krivdo zvalijo na druge, denimo na šolo, ki otroke preveč obremenjuje, pa na sistem, v katerem ni veC pravih vrednot, na brezperspektivnost, o kateri kar naprej govorijo otroku in na vse načine pritiskajo nanj, da naj vendarle da še več od sebe, Ce noCe ostati na cesti. Pa Čeprav otrok preprosto ne more dati veC od sebe. Toda tega nekateri starši žal ne opazijo. Ne opazijo pa tudi učitelji in njegov neuspeh pripisujejo njegovi površnosti in lenobi. Menim, da so starši prvi, ki bi morali biti pozorni na različna sporočila in znake, ki jih otrok pošilja kot klic na pomoč ne glede na to, koliko je star. V vsakem obdobju se namreč lahko znajde v stiski. Bodimo ob otroku in z otrokom, ki je v stiski. Ne le tako, da bomo za njegovo stisko skupaj z njim iskali »dežurne krivce«, ampak tako, da jo bo s svojo močjo ob naši pomoči prebrodil. Otrok v stiski potrebuje predvsem iskreno in pošteno pomoC staršev. ANDORA Slikovita miniatura med Francijo in Španijo (12) Med teen frilin trave tidob de: Mi, zagnala proti nazobčanemu sedlu. Toda na vrhu Crnikastorjave kamnite gmote naju je namesto jezera presenetilo morje divje raztresenih kamnov. Poraščeni z zlatorumeni-mi lišaji so se nagajivo pobliskovali med zeleno travo in gručami nizkih borovcev, Cez vse to pa so raztrgano hitele temne sence redkih oblakov. Narava je dajala vtis, da-vse vrvi, se premika in svetleče gomazi pod Čedalje bolj utrujenimi koraki. In v tistem trenutku se je pot resnično spremenila v eno samo gomazenje, cvrčanje, drhtenje in poskakovanje. Kamorkoli je zašla noga, se je zadnji hip stopa- i i I l i i i i i 1 i i | radio GL4S ljubljene d d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.01) DO 21.30 'ME 'M priimek___________________________ Telef°nska številka______________________ NA$L0V __________________________________ GLASBENA želja___________________________ Prijavnico poiljlte ne neslov RGL. Koprlyr|ova ulica $ _____Stooo Ljubljana, ZI LABIRINT ZNANJA V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. lu izmaknilo na desetine kobilic. In z vsakim novim korakom so travnata pobočja oživela, kot bi jih prebudila skrivnostna sila. Živalce so na videz panično skakale na vse strani. Nekatere visoko, kolikor je bilo le mogoče, druge umirjeno, kolikor je bilo paC potrebno, prav vse pa so vsaj na prvi pogled še pravočasno odnesle pete. Med hojo po živi preprogi sva se sprva počutila nekam nelagodno, potem naju je vse skupaj zaCelo zabavati, ko pa sva pred seboj konCno uzrla prvo jezero, kobilic sploh nisva več opazila. Pod 2878 metrov visokim vrhom Tristaine se poCasi spušča ledeniška dolina, v kateri so na nekaj sto metrih zračne ra- zdalje tri večja jezera in še nekaj manjših, ki se sredi vročega poletja komaj še lahko ponašajo s-tem imenom. V največjih leno plavajo ribe, ki tudi na tej višini nimajo miru pred najbolj zagrizenimi ribici, najmanjša pa pridejo prav kvečjemu za namakanje nog. Na kopanje kljub vabljivemu soncu ni bilo misliti, saj ti hladna voda že po nekaj pogumnih korakih prežene vsakršno skušnjavo. Sicer pa sva bila Cisto zadovoljna s potikanjem ob obalah jezer, ki so se razdajala v najrazličnej- ših odtenkih modre, zelene in rjave barve. Sele pri naj večjem jezeru naju je toplo sonce zvabilo v objem sočne trave, kjer sva brez trohice slabe vesti prelenarila vse popoldne. Igor Fabjan (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Petek, 16. junija 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA SSSS cjS©t DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.10 in zašlo ob 20.55. Dan bo dolg 15 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 23.22 in zašla ob 9.07. 1 TEMPERATURE MORJA IN REK °c °c Mura 13,1 Crikvenica 20,0 Sava (Radovljica) 9,2 Malinska 19,0 Sora 10,7 Šibenik 22,0 Ljubljanica 11,8 Poreč 21,0 Savinja - Split 21,0 Vipava 10,7 M. Lošinj 21,0 1 Jadransko morje (Koper) 22,0 Dubrovnik 21,0 v \ PLIMOVANJE Danes: ob 6.16 najnižje -62 cm, ob 13.07 najvišje 38 cm, ob 18.41 najnižje -11 cm ob 00.05 najvišje 33 cm lutri: ob 6.53 najnižje -54 cm ob 13.54 najvišje 36 cm, ob 19.39 najnižje -8 cm ob 00.46 najvišje 22 cm TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 20 15 10 6 3 0 BIOPROGNOZA Vreme ne bo bistveno vplivalo na počutje zdravih ljudi. Ponoči bo spanec globok in sproščujoč. V0X POPULI Bedak pozimi o rožah sanja, modrec jih poleti nabira. Poletje je za oči, jesen za usta. 12/23 o o ro ° UMAG V V Sloveniji: V soboto bo spremenljivo oblačno vreiB’ Predvsem v popoldanske času bodo plohe in nevihte-Obeti: V nedeljo bo vec sončnega vremena, P0P0. danske nevihte bodo le ^ ma. Topleje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Jacksonova žena »še ni noseča« NEW YORK - Jacksonova žena Lisa Marie Presley »za sedaj še ni noseča«. To je slavni par izjavil v televizijskem intervjuju za televizijsko mrežo ABC (na sliki AP). Ameriški pop zveznik se je seveda ob podpori žene potrudil, da bi dokazal, kako je njun zakon povsem normalen, s prav tako normalnim spolnim življenjem. Se enkrat je poudaril, da ni nikoli spolno nadlegoval dečkov in najstnikov, ker »to ni v njegovem srcu«. Priznal pa je, da je rad v družbi dečkov in bo kljub težavam tudi v bodoče iskal njihovo družbo. To je potrdila tudi Lisa Marie, ki je še dodala, da ga otroci obožujejo. železniški postaji v spodnjesaSkem Sdmeverdingnu (50 kilometrov južno od Hamburga) je bilo ranjenih sto oseb, od teh kakih dvajset težje. Vzroki nesreče Se niso znani, ker pa se je pripetila na železniški postaji, niso imeli večjih težav pri prevozu ranjence v v bolnišnice. zobati, saj so ti psi izredno močni, žilavi in vztrajni. V Frankfurtu pa jo je eden od predstavnikov te pasje pasme, ki je zbežal svoji gospodinji, skupil, saj ga je neki meščan v samoobrambi zadavil. Možak se je s svojim psičkom sprehajal po mestnem parku, ko je nenadoma prava mrcina napadla njegovega kužka. Hotel ju je ločiti, a tuji pes ga je nekajkrat ugriznil in ga nato popadel za roko in je ni hotel izpustiti. Moški pa se ni prepustil paniki, s prosto roko je s prijemom v najboljšem rimsko-grškem slogu stisnil pasji vrat. Mrcina je izpustila roko iz gobca šele tedaj, ko je poginila. Singapur bo izročil domnevno morilko SINGAPUR - Singapursko sodstvo je včeraj sklenilo, da bo 29-letno Italijanko Luciano Mari (po rodu iz Ternija) izročili oblastem otoške republike Vanuatu, kjer ji bodo lahko sodili zaradi umora njenega 52-letnega moža Francesca Picchija. Matijevo so aretirali 19. aprila, potem ko so oblasti v Vanuatuju (otočje vzhodno od Avstralije) proti njej izdale mednarodni zaporni nalog. Italijanka bo do estradicije (vsaj še dva tedna) ostala v singapurskem zaporu, saj je .sodstvo doslej zavrnilo vse njene prošnje za izpustitev na začasno prostost proti plačilu varščine, ker se je balo, da bi Italijanka zbežala. Luciana Mari je že napovedala, da ne bo nasprotovala izročitvi. Sprva se je bala, da v Port Vilu ne bi imela pravega procesa, sedaj pa hoče dokazati svojo nedolžnost. Poslovneža iz Perugie Francesca Picchija so v njegovem avtu zadavili lanskega 29. no- vembra v glavnem mestu Vanuatuja Port Vilu, kjer je dve letl živel s svojo ženo in petletni® sinom Francescom. Ko so Luciano Mari aretirali v Singapurju, je imela sina pri sebi, s posredi) vanjem italijanskega velepos® ništva pa so ga izročili sorodni kom v Italiji. Za umor France sca Picchija je sodstvo v Vanu3 tuju poleg njegove žene obtožil še dva domačina, ki naj bi it®1 janskega poslovneža umorila p° nalogu Luciane Mari. Vse ima pri roki..- Podjeten čevljar se je brez delavnice organiziral kar na ulici, tako da ima vse pri roki (Telefoto AP)