Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 6S K. Letno 816 K. Oglasi: enostoipnn mm vrsta zn enkrat 2’8Q IL večkrat popust. •i^v; fVF* Vseučelišici knjižnici °byczni iZVod poštnino prosto v Ljubljani. mmB&BmmnmmsmšUaSt L Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 360, , Uprava: Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk« za odgovor. Postastec Borisi & raraarats m nalili ž@9@mi€ah. Beograd, 23. marca. (Izv.) Predsednik dr. Ribar otvori današnjo sejo narodne skupščine ob enajstih dopoldne. Po formalnosti preide zbornica na dnevni red. Na prvem mestu se nahaja interpelacija narodnega socijalista Deržiča na ministra za promet glede slabega stanja Ra naših železnicah. Ta interpelacija le bila vložena že oktobra lanskega leta in je bila na dnevnem redu že Pet_ do šestkrat, pa se ni moglo o njej razpravljati, ker je bil interpe-lant bolan. V parlamentarnih krosih se je smatralo zaradi raznih ukrepov, ki jih je predložil minister z& promet v tem vprašanju, da je la Interpelacija že zastarana, posebno zaradi ekspozeja prometnega ministra v finančnem odboru o stanju na naših železnicah; toda interpelacija je bila danes vseeno stavbena na dnevni red, ker je zelo zadimiva in ker se nanaša na mnogo konkretnih slučajev. — Poslanec Terzič izvaja v svojem poldrugour-nem govoru, da je na naših železnicah v veljavi pet sistemov, in sicer železniških ravnateljstvih v Beo-eradu, Subotici, Sarajevem in Za-pebu in pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani. Predvsem je treba vse te sisteme izpremeniti v ®dega, ki pa mora biti dober. Za Jdade demokratsko - radikalskcga bloka je bila izdana naredba, da se ravnateljstvo državne železnice v Ljubljani združi z Zagrebškim. Tedanji prometni minister Draškovič le zastopal stališče, da se mora voditi strokovnjaška, gospodarska železniška politika. Velika pogreška je bila v tem, da je bilo po odhodu ministra Draškoviča v Pariz zelo mnogo železniških uradnikov na hitro roko premeščenih iz Ljubljane brez prehodnih priprav in načrta, kako naj se to uradništvo uporabi. Prejšnja kraljevina Srbija je Imela vsega skupaj 1800 km železnic, naša ujedinjena Jugoslavija pa lih ima sedaj okrog 10.000. Stališče vlade leta 1919 je bilo pogrešeno, ker ni takoj izvedla prepotrebnih reform pri prometu, ki je eden glavnih pogojev za obstanek države. Obratovanje na železnicah se vodi pri nas popolnoma birokratski in ne s trgovskim elanom, kakor to zahteva tako važno trgovsko podjetje, kakor je baš železnica. Zaradi tega je na železnicah toliko hib, zlasti v gospodarskem oziru. To se posebno vidi pri preskrbovanju pasivnih krajev drž. z živili. V tem tiči tudi en vzrok za takozvani separatizem. Zelo neugodno vpliva na promet na naših državnih železnicah dejstvo, da se prometni ministri pri nas tako hitro menjajo. V roku 36 mesecev je stalo na čelu naše železniške uprave nič manj kot osem ministrov in šest namestnikov. Eden glavnih pogojev za dobro fimkcijoniranje železnic je, da motajo imeti vse pravilnike, zakone in naredbe, ki se nanašajo na železnl-‘ ški promet. Ako se postopa drugače, znači, da nismo na pravi poti. povornik predlaga, naj se izvoli posebna komisija treh članov, v kateri naj bi biia zastopana glavna kontrola, finančno in prometno ministrstvo. Naloga te komisije bi bila, da vsak mesec pregleda uporabo državnega denarja pri želznicah, ker le na ta način morejo biti železnice aktivne Druga napaka za slabo funkcijoniranje naših železnic je carina, ker se na vodilna mesta v tej panogi postavljajo neizkušeni ljudje za načelnike, kar ne bi smelo biti niti v normalnih razmerah. Interpelant govori nato o organizaciji ministrstva za promet, o postopanju v upravi in o škodi, ki jo trpi država. Omenja razmere pri poedinih železniških ravnateljstvih in meni, da ni dovolj uradništva na razpolago. To velja v prvi vrsti za beograjsko ravnateljstvo, pa tudi za subotiško, ki še do danes nima svoje organizacije. Še slabše je železniško osobje le malo krivo za direkciji sta v veljavi dva sistema, avstrijski in madžarski. Stavljeno je bilo mnogo predlogov za izboljšanje in za poenostavljenje sistema, toda na te glasove se ni oziralo. Posledica je popolno razsulo. Govornik zaključuje, da je železniško osebje le malo krivo za tak promet in misli, da mora narodna skupščina stremeti za tem, da se najde vendar enkrat pravična rešitev in izhod iz tega mučnega položaja. Zato prosi zbornico, naj glasuje za anketo, ki se naj bavi s' tem vprašanjem in naj zasliši industrijce in zasebne kroge ter naj na licu mesta določi smernice, po kateri naj se vrši železniški obrat. — Seja se nato prekine ob 12.45 in se nadaljuje ob 5.45 pop. — Besedo vzame prometni minister Andrija Stanič in pravi, da je naše sedanje železniško stanje vsem dobro znano. — Vsaka interpelacija o tem predmetu se mora smatrati kot potreben izraz za izboljšanje prometa in za splošno narodno težnjo, da se naš promet spravi v pravi tir. Vsaka interpelacija v tem pogledu se mora smatrati kot prilika, da tudi narodna skupščina pokaže svojo inicijativo za pravilno reševanje poedinih vprašanj železniškega obratovanja. Toda ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah imajo velik križ z železniškim prometom. Zaradi tega se minister zahvaljuje interpelantu, da je stavil to interpelacijo. Toda kadar se govori o slabih razmerah na naših železnicah, je treba pomisliti, v kako žalostnem stanju jih je pustil sovražnik. Železnice smo morali rešiti iz ruševin in smo jih morali popolnoma obnoviti. Minister reflektira nato v daljšem govoru na poedine točke interpelacije — Nato govorijo razni zastopniki opozicije, ki se izjavljajo za anketno komisijo, dočim se demokrat Agatono-vič temu protivi. — Zbornica bi imela nato preiti na glasovanje, ali se je moralo odgoditi na prihodnjo sejo, ker ni bilo kvoruma. Seja se je nato zaključila. Prihodnja seja jutri. itaSeia in reška fcemetfiša. ITALIJA DEMANTIRA SODELOVANJE ITALIJANSKIH VOJAKOV IN LADIJ PRI REŠKI KOMEDIJI. — D’ ANNUNZIO ODREDIL SPLOŠNO MOBILIZACIJO Rim, 23. marca. (Izv.) »Agenzia Stefani« javlja: Trditve, da sc je prevrat zoper vlado Zanelle pripravljal na italijanskih tleh in da so ga izvedli Italijani, ki so 'se tja pripeljali z oklop-oitni avtomobili, so neutemeljne. Prav-tako so neosnovane trditve, da v rc-£ki luki zasidrane italijanske ladje niso ničesar storile, da bi preprečile tor-Pedovki št. 89 obstreljevati vladno poslopje in zabranile italijanskim karabinjerjem, da bi se priključili upornikom in jim pomagali. Število italijanskih fašistov, ki so se udeležili prevrata na Reki, je bilo zelo majhno. Malemu številu italijanskih fašistov, ki so prispeli Reko, sc kljub najstrožjim odredbam policije ni moglo preprečiti, da se ae bi udeležili prevratnega gibanja. Torpedovka št. 89, katere se je polastila skupina fašistov, je bila napravljena za boj nesposobno. Italijanski karabinjerji so svojo dolžnost v polnem ZANELLA ZOPET V PRIMORJU. obsegu izvršili in so brzo vzpostavili javni red in mir. Pri tem je bila ena oseba ubita in več ranjenih. Zagreb, 23. marca. (Izv.) Reška ju-goslov. stranka ima v rokah dokumente, ki dokazujejo, da so zadnji puč ra Reki izvedli italijanski arditi na pobudo D’ Annunzia, ki je njihov vrhovni poveljnik. V tajnem pismu pokrajinskih delegatov arditov za Julijsko Benečijo se označuje dr. Zauella kot izdajalec, ki hoče izročiti Reko hrvatskim elementom. Radi tega je D’ Annunzio odredil splošno mobilizacijo vseh arditov, ki so bili na skrivaj poslani na Reko. Reška jugoslovanska stranka ima tudi fotografijo teh dokumentov, ki so jih danes objavili nekateri tukajšnji listi. Zagreb, 23. marca. (Izv.) Kakor se doznava, je dr. Zanella odpotoval sno-či v Primorje, da se ondi sestane s svojimi pristaši. ZVIŠANE POŠTNE PRISTOJBINE V AVSTRIJI. Dunaj, 23. marca. (Izv.) Avstrijska Gada namerava, kakor se doznava, Povišati poštne, brzojavne in telefonske pristojbine za 300 odstotkov. NESREČA NA MORJU. London, 23. marca. (Izv.) Kakor javljajo listi iz Gibraltarja, je pri pomorskih vajah zadel en torpedni rušilec ob podmornico »H 42«. Pod-vodnik se je potopil z vso posadko. Bhpsm železničarski v domu Ljubljana, 23. marca. (Izv.) Danes zvečer ob 8. uri se je vršil v Mestnem domu shod železničarjev, ki ga je sklical g. Beltram. Že dolgo pred 8. uro je bila dvorana nabito polna in sicer z zastopniki in zastopnicami klerikalne »Prometne zveze« in železničarskih organizacij. Razpoloženje je bilo precej bojevito. Ob 8. uri je otvoril Beltram kot sklicatelj shod, nakar je bil izvoljen za predsednika premikač juž. žel. Leban, za zapisnikarja pa wCerič. — Beltram je obrazložil, da se hoče zagovarjati pred očitki, ki mu jih predba-civa koalicija, da pa morajo nasprotniki najprvo iznesti te očitke. Ko je povzel nato besedo tov. Rupnik, je nastal v dvorani tak vrišč, da ni bilo čuti besede. Po raznih ponesrečenih poizkusih sc je moral tov. Rupnik umakniti. Tudi govorniki za njim niso imeli mnogo večje sreče. Videlo se je, da je cela stvar od »Prometne zveze« inscenira-na tako, da ne bi mogel priti nihče razen Beltrama do besede. Po nekaterih ponesrečenih poizkusih je povzel besedo Beltram sam ter se skušal oprati, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. Trdil je, da koaliran odbor ni hotel upoštevati njegovih predlogov in da je vsled tega bil on izključen. — Tovariš Rupnik je zopet skušal priti do besede, a zopet so mu »izbrani« zborovalci to onemogočili. Govorili so za njim še razni govorniki, ki pa tudi niso imeli posebne sreče, med njimi tudi znani mariborski Nachtigall. — Slika v dorani je bila cel čas ista. Kakor hitro se je oglasil k besedi kak nasprotnik Beltrama, že se je pričelo kričanje, vikanje in žvižganje. Bila je prava slika desorganizacije, ki železničarskim težnjam sigurno ne bo koristila. — H koncu je bila med vikom in krikom sprejeta neka resolucija, v kateri se baje izraža Beltramu zaupnica. — Tako sc je končal ta buren shod s klavcr-nim zadoščenjem za sklicatelja, ogromna večina železničarjev pa ve, kako ima o tej »prireditvi« soditi. — K temu shodu se še povrnemo. ZA UREDITEV TRGOVINE Z DEVIZAMI IN VALUTAMI. Beograd, 23. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je sprejel deputa-cijo Zveze industrijcev za Slovenijo, v kateri so bili zastopani predstavniki kožarske, železarske, tekstilne in lesne industrije v Sloveniji. Deputacija je naprosila ministra, naj se trgovanje z valutami in devizami uredi na kak drug način in naj se spremeni pravilnik. Reputacija je to prošnjo ponovila tudi ministru za trg. in industrijo Viloviču. ODSTOP ZAGREBŠKEGA VELIKEGA ŽUPANA. Zagreb, 23. marca. (Izv.) Veliki župan zagrebški dr. Oton Gavrančič je podal svojo ostavko. Ta ostavka ni v zvezi s političnim vprašanjem, temveč želi veliki župan odstopiti, ker se namerava posvetiti zasebnemu poklicu. IZ FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 23. marca. (Izv.) Finančni odbor je na svoji današnji seji odobril kredit 3,100.000 dinarjev za zgradbo poslopja za inšpektorat državnih železnic v Ljubljani. Finančni minister dr. Kumanudi je poslal odboru dopis, v katerem sporoča, da se generalna direkcija carin protivi sklepu finančnega odbora, da se dosedanje obmejne straže zamenjajo s prejšnjimi finančnimi stražami. O tem dopisu se razvije živahna debata, iz katere je razvidno, da vztraja finančni odbor na svojem prejšnjem splepu. — Minister za promet Stanič zahteva odobren ja za vse fakture, ki bodo dospele za popravo vagonov. Sekcija in plenum finančnega odbora sta odbila ta predlog in sklenila, da se od slučaja do slučaja zahtevajo krediti za dospele fakture in sicer potem državnega računovodstva, da se more na ta način nadzorovati, ali se ne prekoračijo dotične postavke v investicijskem kreditu. Odobrena je nadalje vsota 20.000 dinarjev železniškemu ravnateljstvu v Sarajevem za napravo za desin-ficiranje vagonov v njegovem področju. KONFERENCA V RIGL Varšava, 23. marca. (Izv.) Po dosedanjih dispozicijah sc 25. marca sestane konferenca Rusije, Poljske in baltskih držav v Rigi in ne v Moskvi, kakor je bilo prvotno določeno. Dr. NM o naši politiki napram Rusiii. V torek je naš zunanji minister dr. Ninčič, izzvan vsled interpelacije zem-Ijoradnika Moskovljeviča radi \Vranglovega prihoda v Beograd, izpiegovoril o naši politiki napram Rusiji. Ur. Ninčič zanika predvsem vsako politično vlogo Wrangla. Le-ta je po njegovem samo vpliven ruski begunec in ničesar drugega. Njegovo bivanje na našem ozemlju nima nobenega vojaško-političnega značaja. Jugoslavija se ni vmešavala in se tudi v bodoče ne misli vmešaviti v notranje ruske spore in bo ostala napram Rusiji nevtralna. Tako se torej glasi zadnja oficijelna izjava naše vlade . O Rusiji je dr. Ninčič že prej dvakrat izpregovoril. V svoji drugi izjavi je priznal, da je biia Jugoslavija direktno udeležena pri intervenciji, samo da je to bilo — kol je rekel — nehote in proti vladni volji, Tudi takrat — bilo je neposredno po sestanku v Bratislavi — je povdarjal nevtralnost. Ali so te izjave iskrene? Ali odgovarjajo resnici? Odločno lahko rečemo, da ne! Beograjska »Tribuna«, ki velja kot organ ministrstva za zunanje posle, je pisala pred kratkim o naših odnošajih napram Rusiji naslednje: »Naša politika napram Rusiji ne more in ne sme biti nevtralna. Zahtevati moramo up o stav it ev le g a l n e g a reži m a. S pr e d-s t a v n i k i nelegalnega reži m a n c more m o sesti k eni mizi, če tudi se s tem stališčem ne strinjajo ostali član i m a l e antante.« Kako kričeče je torej nasprotsivo med Ninčičevimi izjavami in pisanjem njegovega organa. Komu naj sedaj verujemo? Sklepajoč po dosedanjih izkušnjah in po dejstvih, ki srno jih navedli v našem listu v člankih o ruski emigraciji v Jugoslaviji, pridemo seveda do jasnega zaključka, da je iskreno spregovorila samo »Tribuna«. Dovolj jasno priča o tem tudi izjava, ki jo je pod od oiicijelni zastopnik jugoslovanske vlade v Švici, Spalajkovič, glede pomoči gla-dujočim v Rusiji. Ako gre sovraštvo oficijelnih vladnih organov že tako daleč, da se ne ustavi niti tam, kjer sc pri kulturnem človeku neha vsako sovraštvo, to je pri nesreči, potem mora biti pač vsakomu jasno, da je povdarjanje nevtralnosti gola laž. in organi današnje naše vlade so pač že tolikokrat govorili neresnico, da njihovim izjavam ni mogoče nikdar brez nudaljnega verjeti, Če dr. Ninčič povdarja nevtralnost radikalno-demokratske vlade napram Rusiji, na drugi strani pa njegov organ kategorično trdi, da nam napram Rusiji ni mogoče biti nevtralnim in naravnost zahteva intervencijo za upostavitev »legalnega« režima v Rusiji ter Spalajkovič naravnost obsodi na smrt 28 milijonov ljudi, ker se nočejo ali ne morejo dvigniti proti vladi v Moskvi, potem pač ne najdemo besed, kako bi kvalificirali to Ninčičevo izjavo o nevtralnosti »legalne« radikalno-demokratske vlade napram Rusiji. Če je prišel \Vrangel v Jugoslavijo res samo kot begunec, ki prejema našo gostoljubnost, kako pride potem do tega, da ga je ministrski predsednik Pušic sprejel v politični avdijencl, kakor so to poročali beograjski listi? Kako to, da je Wrangel sprejemal deputacijc, dajal avdijence in delil odlikovanja? Kako nadalje, da je prišel v Beograd Burcev in pričel tam intervencijonistično kani' panjo proti Rusiji? Begunci, ki vživajo azil v tuji državi so mirni in ne počenjajo takih stvari, In kako se strinja z proklamirano neutralnostjo dejstvo, da vlada pripušča to politično kampanjo, ki stremi za novo intervencijo in hoče potegniti naše ljudsvo v krvavo avanturo za upostavitev »legalnega« režima v Rusiji?! Našim vladnim možem povemo v imenu vsega našega ljudstva jasno in odločno, da odklanjamo vsako zunanjo politiko, ki bi stremela za krvavimi konflikti, ne da bi bila ogrožena naša država. PoiEttfenl položal. KRIZA ZA ENKRAT ODSTRANJENA. — BOj MED RADIKALCI IN DEMOKRATI SE NADALJUJE. — STALIŠČE OSTALIH STRANK. Zagreb, 23. marca. (Izv.) »Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda o položaju: Dasi je kriza, ki je pretila izbruhniti zaradi člena 44 zakonskega načrta o samoupravah, nanašajočega se na volitve v oblastne skupščine, za enkrat odstranjena, se trdi vseeno v vladnih krogih, da se utegne kriza ponoviti pri debati povodom zakonskega načrta o volitvah v narodno skupščino. Radikalci hočejo namreč brezpogojno prodreti s svojim načelom favoriziranja manjšin, dočim se demokrati zavzemajo za D’ Hontov sistem. Radikalci hočejo oslabiti in celo uničiti demokratsko stranko in jo degradirati na pokr. srbsko stranko, ker računajo, da po njihovem sistemu demokrati ne bodo mogli v nobeni drugi oblasti dobiti niti enega mandata. Demokrati vedo dobro za te radikalske namere in zaradi tega so nepopustljivi v svojih zahtevah. Nočejo pristati na noben kompromis med radikalnim in demokratskim stališčem. Male stranke v parlamentu so z demokrati, ker jim preti ista ne- varnost. Edino muslimani se še niso izjavili. Jugoslovanski klub še ni podal oficijclne izjave o svojem stališču glede tega vprašanja, njegovi zastopniki pa se strinjajo s stališčem demokratov. Beograd, 23. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je danes dopoldne sporočil predsedniku demokratskega kluba Davidoviču, da radikalski klub sprejme zadnji predlog demokratskega kluba, da člen 44 o volitvah V, oblastne skupščine jemlje v obzr samo, one kandidatske liste, ki imajo dvotretjinski količnik. — Nato se je sestal pododbor zakonodajnega odbora, da sklepa o razdelitvi mandatov po gotovem sistemu, ako nobena kandidatska lista ne doseže celega količnika. OfJd* zicija, socijalisti in zeipljoradniki so glasovali proti tej formulaciji, izgleda pa, da iz tega ne bodo izvajali posledic, dasi so to zagrozili, ako ostane v, veljavi prejšnja redakcija člena 44. S tem pa se še ne prejudicira volilne*#! redu v narodno skupščino. ITALIJANSKA ZBORNICA OBSODILA FAŠISTE. Rim, 22. marca. (Izv.) Zbornica je z 82 proti 72 glasovom sprejela resolucijo socijalistov, ki obžaluje nasilje fašistov proti socijalistom. Resolucija sc v prvi vrsti nanaša na dogodke v provinci Emilia. Glasovanja o dnevnem redu socijalistov se je vzdrževalo 110 poslancev. Curih, 23, marca. Berlin 1.55, New~ york 514. London 22.55, Pariz 46.55, Milan 26.25, Praga 8.90, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.525, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.0725. Zagreb, 23. marca. Devize. Dunaj 4.70 —4.SS, Berlin 11S—125, Budimpešta 42.50— 4.4, Bukarešta 235—240, Italija 1615—1635, London 1385—1390, Newyork (izplačilo) 300—o, (ček) 300—304, Pariz 2975—3000, Praga 592—603, Švica 5950—6050, Varš«v* 9.50—O. Valute: Ameriški dolarji 298—300, češkoslovaške krone o—592. angleški funt o—1350, napolcondori 900—0, romunski le-, ji o—240, italijanske lire 1500—1545. Beograd, 23. marca. Na današnji borzi so devizo Dunaj ponujali po 1.25, Berlin je zaključil po 29.50, Itelija 410, Prag« pa 149.50, London se jc zahteval po .466, Pariz pa po 675. Berlin, 23. marca. Dunaj 4.18, Budimpešta 37.41. Milan 1.668.30, Praga 5694#ft, Pariz 2.972, London 1.446.05, NewyOTfc 326.67, Curih 6.378.80. Praga, 23. marca. Dunaj 0.67, Bedfen 17.175, Rim, 291, Budimpešta 6.45, Pam 515.50, London 250.30, Newyork 56.325,, Curih 1118, avstrijske krone 0.67, italijanske Ure a8£. i i Mm V svojem drugem beograjskem iz-prehodu sem se dotaknil slovenskega uradništva v Beogradu. Ločil sem jih v tr kategorije iri sicer: 1. v sposobne in pridne uradne maline, ki zvesto služijo vsakemu gospodu, pri čemur ne škodijo nikomur, koristijo pa s svojim delom državi in narodu; 2. v pridne in sposobne uradnike, ki se pa obenem zavedajo svojega slovenskega pokolje-nja in prihajajo v Beograd z najboljšo voljo in največjo ljubeznijo, a jih tamkajšnje razmere kmalu razočarajo in jim ubijejo vsako veselje, vsled česar si želijo le nazaj domov; 3. v eksponente sedaj vladajočih političnih strank, ki zvesto izvršujejo tendence svojih pro-tektorjev ter sistematično diskreditirajo naš narod v očeh poštene srbske javnosti. To sem trdil, nič več in nič manj in to vzdržujem. »Navadno pobalinstvo« (da rabim besede g. prof. Reisjierja) je torej podtikati članku smisel, ki ga nima ter ga predstavlja onim, ki ga niso brali kot pavšalno blatenje vsega slov. uradništva v Beogradu. Tako ga tudi to uradništvo samo ni razumelo, kajti marsikdo je pohvalil točnost slike, zacvilili so le oni posamezniki, ki so se čutili prizadete. Toliko v pojasnilo, ne ljubljanskemu »Jutru«, katerega najbolj zanima avtor (na uho: dosedaj je še na popolnoma napačni sledi) in tudi ne nedolžnemu uradniškemu »tribunu« Reisnerju, ampak onim, ki mojih izvajanj niso brali. 0. prof. Reisnerju le toliko: Gospodine poslanice, potegnite se za ubogo in sestradano uradniško paro na drugih mestih, ki so bolj merodajna, kot pa stara liberalna fregata »Slov. Narod«, predvsem v svojem klubu in parlamentu. Doma se uradništvu predstavljate kot njegov nezlomljiv zaščitnik in prvobori-telj, a vaš klub je bil edini, ki se je toliko časa upiral izplačilu zakonitih poviškov (in vi niste izvajali konsekvence!!), v parlamentu ste pa glasovali za predlog, da sme ministrski svet poljubno podaljšati uradne ure. Vi ste Imenovali moja izvajanja pobalinstvo, uradništvo pa taksira vaše nastopanje doma in v Beogradu še precej hujše. Vaša zadoščenja v »Slovenskem Narodu« beograjsko in ljubljansko slovensko uradnišvo odklanja, zahteva jih pa v drugačni obliki in na drugih mestih. Na »Jutrove« denunciacije, (ki so njegovo edino orožje), se mi ne zdi potrebno reagirali, ker upam, da se bodo doslej in morda še sledeči denuncirani gospodje prav lahko sami zagovarjali. V Beogradu, dne 21. marca 1922. I.K. M lip® v Ipslai in i liiMiokr. n. IV. Dogodki preteklih dni so posebno žarko osvetlili politično ozadje ruske emigracije. 2e dolgo so napovedovali prihod ruskega, carističnega generala barona VVrangla. predboievnika za zopetno upostavitev carizma in agenta francoske politike. Prižel je. In čudno: prispel je v Beograd ravno ob času, ko so tara zborovali zastopniki male antante radi konference v Genovi. Emigrant VVrangel je bil v avdijen-ci pri Pašiču. Po vesteh belgrajskih listov je bil njiju pogovor političnega značaja. Vrtel se je okoli vprašanja o vabilu sovjetske Rusije v Genovo in o njenem priznanju s strani velesil. Za Wrangelnom pa je prispel tudi emigrant Burcev, ki je takoj pričel v bel-grajskem tisku kampanjo proti Rusiji radi Genove in tudi njenega priznanja. Wrangel ostane v Jugoslaviji. V Beogradu so mu dali na razpolago bogato stanovanje, v Vinkovcih pa cel grad. In brez dvoma mu je dana prosta vožnja v salonskem vozu po celi državi. 2 njim se ravna kakor s suve-renom, naša radikalno - demokratska vlada ga smatra kot edinega legalnega predstavnika ruskega ljudstva, četudi je rusko ljudstvo obračunalo ž njim. Wrangel ne živi pri nas kot emigrant. On živi na naših tleh kot aktiven komandant kontrarevolucijonamih čet, ki so pripravljene vsak dan, da odrinejo proti lastni domovini in proti lastnemu ljudstvu. Wrangel je prišel, da organizira ostanke svoje vojske, ki živi sedaj v Jugoslaviji na račun nas vseh. Wrangel mobilizira. Sam se je izrazil v razgovoru z dopisnikom berlinskega ruskega lista »Rulj«, da se sedaj registrirajo oficirji in moštvo njegove armade. Wrangel in njegov štab, ki sta sedaj pri nas pod okriljem naše vlade, dela s polno paro in organizirata novo intervencijo. Slika postaja še jasnejša, če dopolnimo to s poročilom Miljukovega glasila v Parizu »Poslednjija Novosti« iz Beograda, češ, da le Pašič obljubil na zadnji konferenci v Bukarešti, Rumu-niji moralno In vojno pomoč proti Rusiji radi Besarabije. Iz tega se jasno vidi, da pripravlja radikalno - demokratska vlada novo avanturo, v katero bi rada pognala jugoslovanska plemena. Vojna proti Rusiji v zvezi z Romunijo in ostanki Wranglove armade, ki bi imela nalogo, da krvavo zaduši pri nas vsak upor proti tej avanturi, to je načrt gospode. Wranglove čete razdeljene po deželi naj utrde hrbtenico jugoslovanske armade in naj skupno z romunsko armado udarijo v Ukrajino in odrežejo Moskvo od njene žitnice. Obenem pa bi pričela marširati tudi poljska in finska armada. Z združenimi silami se naj zruši sovjetska Rusija in se zopet vrne car vseh Rusov in ž njim reakcija v celi Evropi. Cisto jasno je, da stoji za temi načrti Francija s svojim denarjem, ki je pripravljena financirati to avanturo. Vendar je upati, da gospoda dela račun brez krčmarja, če mislijo gospodje v Beogradu prodati deželo in ljudstvo v francosko kolonijalno suž-njost in pognati ljudstvo v novo klavnico za interese carizma in francoskega kapitalizma, da bi se mogli s pomočjo francoskega denarja vzdržati na oblasti, potem so pač slepi. Vojna avantura proti Rusiji bi imela brez dvoma za posledico splošno ljudsko vstajo brez razlike strank in posledice so lahko nedogledne. Poskusi za pripravo take avanture so vsekakor tu in nevarnost obstoja, ker čudno gibanje je nastalo med rusko emigracijo s prihodom Wrangla, ki je pač čakal toliko časa zunaj Jugoslavije, da se popolnoma organizira pri nas emigracija. Da obstoja ta nevarnost, o tem pričajo tudi spremembe v mali antanti, o katerih spregovorimo prihodnjič. Eno stoji: ruska emigracija danes odločujoče vpliva na našo vnanjo politiko napram Rusiji. Vnanja politika pa je v ozki zvezi z notranjo in prva daje često smer drugi. Danes je pač že vsakomur jasno, da se vzdržuje današnji radikalno-de-mokratski absolutistični režim še samo s silo in da je od jugoslovanstva ravno tako oddaljen, kakor je bil Dunaj.V žen- darmeriji, policiji in armadi temelji njegova moč, docim mora ljudstvo molčati Gospodarstvo pa se vzdržuje s pomočjo Francije, kateri slepo služi. V rezervi stoji ruska emigracija, ki služi istotako verno sedanjemu režimu. Četudi bi ne prišlo do vojne avanture proti Rusiji, ruski emigranti ostanejo v Jugoslaviji, in se ne vrnejo več nazaj. Za ta slučaj so tudi pripravljeni. Zato so emigrantom odprta vrata povsod in imajo prednost celo pred domačini. Reakcijonarni, kot so po večini, bodo vedno in povsod opora današnjemu režimu. Podaljšati mu imajo življenje. Spretno manevrira današnji radije naj ne pozabijo, da imamo za seboj naj ne pozabijo, da imamo za seboj svetovno vojno in da se je podrla oblast, ki je bila ena najmogočnejših in najstarejših v Evropi — starodavna habsburška Avstrija — vsled iste politike, ki jo danes uvaja pri nas demokratsko-radikalna koalicija. Politične testi. X »Slovenski Narod« se pripravlja na občinske volitve in je pričel ljubljanskim davkoplačevalcem razlagati, koliko dolga je sklenila napraviti dosedanja večina obč. sveta. Kakor vse kaže »Slov. Narodu« ni všeč, da je večina obč. sveta sklenila ustanoviti komunalne naprave, ki so za Ljubljano življenskega pomena. »Slov. Narodu« bi bilo najbolj prav, če bi spala Ljubljana naprej pod patronanco liberalnega oštarijskega dolgočasja. Težka je polemika z mumijami o sodobnih potrebah modernega mesta in se zato niti najmanj ne bomo potrudili, da prepričamo spisburgarski lajbžumal, da prestolica Slovenije ni hribovska občina. »Slov. Narod« je lahko brez skrbi, da bo v pravem času vsak občinski svet našel lahko kritje za investicije, ki so plodonosno naložene. Kar se pa »Mestne hranilnice« tiče, naj pa »Slov. Narod« kar molči, ker bi bila tozadevna debata zanj več kot opasna. Le ne nesramen biti! X Klerikalni zmaj« preganja »Slov. Narod« na vseh koncih in krajih, kar tudi ni čudno. Okostnjaki so pač nesposobni za boj. Mi se klerikalnega zmaja ne bojimo tako kot »Slov. Narod«, ker smo prav mladostno razpoloženi za boj in se bomo z njim vse drugače pomenili, kot stara fregata »Slov. Narod«, ki že 50 let ubija klerikalnega zmaja in je ta vsak dan večji. Kakor se vidi, ni dobro, učiti se bojnih metod pri »Slov. Narodu«. — Narodne socijaliste naj pa »Slov. Narod« kar pri miru pusti in naj molči o »zvezah« in oštarijskih prisluškovanjih. — Ali »Slov. Narod« res še vedno misli, da je politična borza v oštarijah? Končno: Če bi bili mi »Slov. Narod«, bi spioh ne govorili o strančicah kot je NSS, ko ima »Slov., Narod« celo Ljubljano za seboj. X Dr. Korošec pri Pašiču. Ministrski predsednik PaŠič je včeraj ob desetih dopoldne sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Pri tej priliki ga je povprašal za njegovo mišljenje o sporu glede člena 44 zakonskega načrta o volitvah v samoupray-ne skupščine. Dr. Korošec je odgovoril, da je njegov klub proti načelu, katerega predlagajo demokrati, ker želi, da ostane slovenska in hrvatska ljudska stranka. Po volilnem sistemu, ki ga predlagajo radikalci, bi ljudska stranka na Hrvatskem in v Slavoniji imela velike izgube, v Sloveniji pa ne. Razen tega je dr. Korošec interveniral pri ministrskem predsedniku Pašiču, da se v državni proračun za leto 1922 naknadno vstavijo postavke za imetje, ki se ima po ustavi dati katoliškim cerkvam in ostalim institucijam. X Konferenca v Genovi. Iz Londona poročajo: Na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seje konference strokovnjakov, ki razpravljajo o dnevnem redu mednarodne gospodarske konference v Genovi, se je nadalje razpravljalo o ruskem vprašanju. X Vprašanje Tihega oceana. Iz Washingtona poročajo: Ameriški dr- žavni tajnik Hughes je včeraj poslal senatorju Lodgeu pismo, v katerem izrecno dementira, da je bil tekom razorožitvene konference v Wa-shingtonu sklenjen tajen dogovor med Anglijo in Zedinjenimi državami ameriškimi glede postopanja v vprašanju Tihega oceana, ako bi prišlo do kakršnegakoli spora. X V Podkarpatskl Rusiji je odpravljeno obsedno stanje. Iz Prage poročajo: Včeraj se je končala konf. med vlado in zastopniki pol. stranic v Podkarpatski Rusiji. Konferenca je imela predvsem informativen značaj. Kot pozitiven uspeh je zaznamovati, da se bo na eni strani v Podkarpatski Rusiji odpravilo izjemno stanje (obsedno stanje in cenzura) na drugi strani pa se za en-krat že ne bodo vršile volitve. Mrnji is Sii Jpiatr Časopisni glasovi. „Slovenec“. V balkanski politiki Igt* jo načela podrejeno vlogo. Metoda kanske politike je, boriti se proti naS?.jt; niku samo s taktičnimi potezami, osia ^ nasprotnikovo odporno silo ž latnginn*. podkupovanjem in s ponudbo kont. čen predstavnik te balkanske metoae politiki je g. Pasic. — V interesu .-V891*", politike je, da bi močne opozicion stranke okrenil z novimi političnimi sipinami. Kakor se je zadnje dni poreca » se namerava iz desidentov klerikalne, n rodno-socialne in samostojne stranke i dela hrvatskega bloka ustanoviti stranko. Sicer je načrt silno fantasti in neizvedljiv, vsekakor pa odgovarja o J stvom v toliko, v kolikor bi g. Pasic sil rad videl, da bi se falanga SLS podrla. »Jutro*. Boljševiški zastopniki izjav-* ljajo, da se hočejo udeležiti genovske *c0.n" ference le kot polnopravni udeleženci i bodoči sopogodbeniki. Kakor ima bvrop interese na gospodarskem sporazumu * Rusijo, tako tudi boljševiki uvidevajo, o so njihove komunistične ideje Drezmocne napram gospodarskim potrebam. Sovje.' ski komunizem dobro izrablja dauasnji politični položaj in deluje e. v.v;mi si**®* na to, da zanese med zaveznike kar največ nesporazumljenj. — Izjava našega zunanjega ministra, da se nas rarod ne 0® udeleževal nobene vojne ekspedicije prpti Rusom dokazuje, da smo solidarni z vsem civiliziranim svetom, ki odklanja vsaK vmešavanje v notranje razmere v Rusiji« obenem se zavaruje tudi ^proti intrigam* skim vmešavanjem boljševikov v svoj« notranje odnošaje. »Naprej* poroča k strokovnemu kongresu, da je eno najvažnejših vprasattJ tega kongresa, zedinjenje vseh xia_ enaki« temeljih stoječih strokovnih organizacij » Jugoslaviji. , . Slov. Narod*. Položaj na Reki Je vedno nezeosnejši. Reka propada S°fp®" darsko in je promet v reikem pristam.se1* popolnoma zastal. Življenske razmere so za vse sloje reskega prebivalstva skrajno neznosne. Italijani na vse načine poskusa* jo najti izhod i2 obupnih razmer, oberi«?1 pa uničujejo Reko z novitni pustolovsci-nami. Dogodki na Reki pričajo^ o italijanski brezumni politiki, ki uničuje Reko »» obenem ustvarja nepremostljiva nasprotja med Jugoslavijo in Italijo. »Novi Čas«. Urad moskovske interna* cijonale v Minsku, je glasom poročila n» konferenci osrednjega izvršilnega odbor® v Moskvi, prišel glede položaja v Jugoala» viji do teh zaključkov: V Jugoslaviji je civilizacija zaostala, industrije ni. Splošna revščina, umska zaostalost in brezbriino9t ljudskih mas povzročajo, da se razreooji boj ne more uveljaviti. Tako se je tudi komunistično gibanje pozimi leta 1920-^21 končno izprevrglo v navaden iredentistični boj. Srbija sama je dežela patriarhalnih, nazadnjaških običajev, ki se ne briga za napredek ne za politične dogodke. Vsekakor je možno, da planejo nove vojne v Sr" bijo, Grčijo in Bolgarijo in tedaj bo cas, da komunizem iz tega kuje dobiček z* svoje cilje. Gospodarstvo. + Ameriški kapital se skuša polastiti čeških državnih železnic. »Narodni Listy« poročajo glede ameriške ponudbe posojila, da je skupina finančnikov v Zedinjenih državah severoameriškfh priprav« ljena dati na razpolago potrebna sredstva za izgradbo razširjenje češkoslovaških železnic, toda s pogojem, da bo finančna skupina dala že-leznice v zakup. ___ Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pot odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Ivan Rozman: Naša bol, (Dalje.) Akoravno je podpisani že v svojih prejšnjtn poročilih podal kratko analizo duševnega stanja tuk. ljudstva, vendar potrebuje to vprašanje daljnega objasnenja. Pod žariščem teh germanskih eksponentov je bilo skoro vse naše ljudstvo, do malih izjem, ki vzbujajo spoštovanje in presenečenje po svoji odločnosti in zavednosti — oropano one najboljše dobrine človeškega žitja, ki je najlepši izraz prostosti in zato nosilec vse prave kulture — svojega materinega jezika. Ta metoda je bila v dosego njihovih namenov kakor strel v črno. In zato v svojih posledicah strašna. Kakor ostra jedkovina, razkraja ta metoda riajplemenitejši element vsakega individua — materin jezik, ki je edina podlaga za možnost duševnega življenja, smelo pa se tudi lahko trdi, da je ravno tu glavni vzrok fizičnega propadanja, zapuščajočega vidne defekte. Velik del tuk. ljudstva le Iztežka razume, ali sploh ne, kaj pomeni beseda Slovenec, kaj prostost in drugi taki kulturni elementi. Ti so kakor neslan kruh, kakor svetiljka brez olja. So silno bojazljivi, nezaupljivi nestalni v svojih obljubah, konservativni in udani v svojo usodo. Kot taki ne morejo imeti mišljenja naših borcev, kateri žal, stopajo prednje največkrat z gromkim glasom, utepavajoč jim v glavo ali čisto banalne fraze ali pa ideale, za katere nima njihovo mišljenje nikakega inštrumenta, da bi jih mogli shvatiti in vsprejeti v svoje mišljenje. Ravno radi tega upljiva metoda naših neprijateljev tako nezmotno. Tl vzdržujejo naše ljudstvo v stalnem strahu, zatrjujoč mu, da mi povsem gotovo odidemo, da se oni povrnejo in da potem izvršijo nad onimi, ki bodo za nas glasovali, strašno maščevanje. Ta manever povzroča, da je naša ljudska masa nesposobna za vsprejem naše besede, večina pa se naših političnih shodov Iz bojazljivosti sploh ne vdeležuje. Nasprotno pa Ima tuk. ljudstvo splošno dobro razvit čut za vse gmotne potrebe, kar je psihološko povsem umevno. Če vzameš človeku možnost kulturnih stremljenj, se vse te sile izprevržejo v goli materijallzem. Iz tega razloga je povsem umevno, zakaj so bili vsi naši dosedanji politični shodi obiskani samo le od malega števila onih zavednih ljudi, ki so si ohranili to blagodat vkljub najhujšemu nemškemu pritisku. Ravno ti pa ipak ne potrebujejo nobenega našega poduka več, ker so kaljeni kakor ieklo. Teh je morda ena četrtina, kvečjem ena tretjina. Druga tretjina obstoji Iz onih siromakov, katerim so Nemci upihnili luč kulturnega življenja. Teh ni bilo nikdar in jih ni blizu k takih prireditvam, ki nosijo politično lice, to pa kakor rečeno Is Strahu in vsled neumevanja. Ostalo tretjino pa tvorijo oni Hgdje, sicer tudi naše krvi. katere je germanstvo ideino že asimiliralo. Ti nosijo vse znake janičarstva. So silno agilni, razumni, toda pretkani, nasilni, zahrbtni, hinavski, brez vsega pojmovanja Človečanstva, pravi mineriji, ki vničujejo vse, kar' jim pride nasproti. Pravih Nemcev je na slov. Koroškem bore malo. Sešteli bi jih skoro na prste. Skratka, vsi ti politični shodi in enake prireditve, katerih je bilo brezštevilno, so bili prav do malega — popolnoma brezuspešni. Cela politična ofenziva bi se morala marveč pričenjati pri onih virih, iz katerih dobiva ljudstvo svoj vsakdanji živež, to je pri kmetijstvu, obrtništvu, industriji in tujskem prometu, katere organizacije bi se morale izvršiti potom strokovnjakov. Posamni redki poizkusi brezdvomno dokazujejo resničnost teh trditev; vdeležili so se takih strokovnih shodov poleg naših ljudi tudi omahljivci in celo naši izraziti protivniki. Tej osnovi bi se smelo le v malih, a krepkih dozah primešavati fermenta naše politike. Tuk. ljudstvo se je zbog dosedanje nemške vzgojne metode odvadilo samostojno misliti in je prepuščalo vse skrbi germanskim mogotcem. Dasi je po naših načelih ta metoda absurdna, vendar ni mogoče trenotno preko nje. Zato je treba zamenjati te veljake z našimi najuplivnejšimi možmi, ki naj prevzamejo dedščino svojih posili-prednlkov, zakaj, to ljudstvo mora čutiti nad seboj gospoda in njegovo moč. To naj traja toliko časa, dokler ne pride čas, ko nastopijo kulturni delavci, katerih naloga bo, obujati te siromake iz strašne letargije k življenju. Zakaj, poredki slučaji pričajo, da pod germansko krinko spi še marsikaka klica, o katerih priča folkloristično blago, ki se tu nabira in prireditve, osobito božičnic, insceniranih po tukajšnjem učiteljstvu. Po otrocih so se odprla srca odraslim, ki so žarečih lic zatrjevali, da jim je bilo lepo in da kaj takega še niso videli. Da končam. Ves zgoraj opisani pomanjkljaj deluje na ljudstvo v taki meri, da nima do danes pravega zaupanja v našo državo. Tega dejstva ne smemo izgubiti izpred oči, in dokler ni dosežena ta stopinja, ne more biti govora o uspehu našega dela. Ves efekt tega napora se jasno zrcali v konečnih številkah. Predzadnji poizkusni plebiscit, ki se je vršil po celi slovenski Koroški, nam je obečal povprečnih 65 % naših glasov. Po tem glasovanju pa smo padli, kar se splošno priznava In zatrjuje za 10—15 %. Obračun tega dela si stvori lahko vsakdo sam. Prav v zadnjem času prihajajo poročila, da se to padanje polagoma ustavlja. To pa še ne daje povoda misliti, da morda naše delo zori in da se duhovi probujajo. Ne, to bi bila samoprevara. Temu malemu izboljšanju je kriva povod edinole gospodarska m politična mizerija avstrijske republike. Kajti gotovo je, če bi se tamkaj razmere zboljšale, da se naše padanje nadaljuje. Ako se posrečijo nakane naših nasprotnikov Izpodriniti na* iz tuk. ozemlja, potem naj sl bo vsakdo naših ljudi svest, da ne izgubimo le te pokrajine, temveč da bo nas ves svet žigosal za imperialiste in aneksioniste brez pravnih naslovov. Po tej tor-muli bi presojali zlasti vse naše pravične zahteve do našega, po Italijanih zasedenega teritorija, padel pa bi tudi moralni ugled cele naše države. Predlogi. 1. Delo naših odločnih nasprotnikov proti nam naj se na vsak način in s kakoršnimikoli sredstvi zatre, prej pa na] se sestavi enotni politično-operacijski načrt. 2. Naše agitorično delo naj se omeji v glavnem na gospodarska vprašanja. V to svrho naj se naprosi poverjeništvo za kmetijstvo, da ustanovi kar največ kmetijskih podružnic. Kot organizatorji naj nastopajo le veščakl. Te podružnice naj ljudstvu v resnici nudijo nekaj realnega v obliki semen, umetnih gnojil, dreves itd. Organizira naj se dalje vsa domača Industrija, obrtniški stanovi, socijalno-demokratični proletarUat ga naj se skuša pritegniti k enaki organizaciji naše države. Ženska društva naj imajo praktično, t. j. gospodinjsko bazo. Temu delu naj se pritegnejo le resnično dobri politični govor« niki. Nemudno pa naj se sestavi in v masah razdeli zelo po* ljudno pisana brošura v obliki Einspielerjevega političnega katekizma, v kateri naj bodo navedena vsa važna gospodarska In politična vprašanja ter odgovori nanje. 3. Agrarna reforma naj se na slovenskem Koroškem 8®' prej izvede. 4. Prometne zveze za osebe In tovore v vseh oddaljenih krajih, zlasti ob Vrbskem Jezeru naj se čimprej urede. 5. Ob Vrbskem jezeru naj se temeljito organizira tujski promet po posebnem strokovnjaku. 6. Na vsa javna in važna mesta naj se postavijo res samo* stojni in inicijativni funkcionarji. 7. Policijski aparat naj se izpopolni in vsa pozornost obrn® na nam protivno agitacijo. 8. Mejna črta naj se boljše zastraži. . 9. Oni časopisi, ki prevehementno krltikujejo notranjo uredbo naše države, naj sl bodo nemški ali naši, naj se Pre' povedo za slov. Koroško. 10. Poleg dobre aprovlzacije naj se ljudstvu nudijo vse on® potrebščine, ki jih rabi dnevno, nasprotno pa naj se odkup'*' jejo od njega vsi oni proizvodi, katere je prodajalo doslej Celovec. . de 11. Carina naj se do plebiscita odpravi ali vsaj omili gi®u onih predmetov, katere ljudstvo dnevno rabi. m 12. Vse gostilne, kjer se shajajo naši odločni nasprotni*** naj se zapro. Dnevne vest s ti Produktna borza v Ljubljani. Mi* Mstrstvo trgovine in industrije je dovo-nlo Slovenski banki v Ljubljani' ustanovitev produktne borze. Odlikovanje. G. dr. Janko Hacin Podjavnatej podružnice ..Prve hrvatske Stedionice" v Beogradu, je odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Za sekvestre se ustanove posebni kvestracijski oddelki. Za vodstvo od- V 1 ubij ati i je baje določen vpokojeni Podpolkovnik Kosta Ristič, ki je imel svo-Jecasno jako mučno aero v Petrovčah ter Vsled tega nikakor ne spada na tako važno mesto. ~ Za kraljev dvor je dovolila vlada ».300.000 Din novega kredita, da se dovrši kapela in umetniški paviljon. — Sezona v državnem zdravilišču Rogaška Slatina. Na številna vprašanja si dovoljuje podpisano ravnateljstvo poročati Medeče: V državnem zdravilišču Rogaška Slatina traja sezona od 1. mala do konca •eptembra. Cene sob z eno ali dvema posteljama znašajo v glavni sezoni, t. j. od 15. umna do 31 avgusta 5 Din. do 30 Din. Za Worabo_ perila in razsvetljave se zaračuna .25 °4stotkov navedenih cen. Zdravilska iu godbena pristojbina se zaračunava jjnevno zna^a Pri več kot dvadnevnem otVanju v zdravilišču vsaka 2.50 Din. Otroci s. ®‘atosti od 4 do 12 let in služinčad go-polovično zdraviliško in godbeno Rtistojbino. V pred- in posezoni, t. j. od l. ®3ia do 15. junija in od 1. septembra na-se zaračunajo cene za sobe, zdraviliško y,..|°4beno pristojbino in cene za vsa zdra-,sre^stva s 25 odstotnim popustom. J5av,li uradniki, častniki in svečeniki vseh eroizpovedovanj, njih žene in nepreskrb-°*roci imajo v pred- in posezoni pri »»en navedenih cenah 50 odstotkov popusta. JR^niki, njih žene in nepreskrbljeni otro-niaz ^ vc^ove ‘n sirote so oproščeni od so uVan^a zdraviliške in godbene takse in lini vsa kopališka sredstva brezplačno ;j/uzpbiago. Glede stanovanja pa uživajo g*avne sezone isto ugodnosti, kot dr-ttcnu nradniki. Opravičenost do vseh teh sjP^nostl Se mora dokazati s pravno ve» Prosil ' dokumenti. Cenj. gosti se uljudno taer!l°' si Pismenirn potom pravočasno Mr»v°Ve stanovanja in šele odpotujejo v e’ ^-0 30 dobili ugoden odgovor. Ij ali ter usmrtili nekega Tomaža Jurjav-čiča iz Sp. Idrije. Ostalih 7 tihotapcev so polovili, med njimi dve ženski, neko Jurjevec in Fortuno iz Škofje Loke. — Obesila se je v Vel. Mengšu 47 letna Marija Koncilja, ker so ji prišli na sled zaradi raznih tatvin. — Vlom v vilo. V vilo Terezina v Mlinem pri Bledu je bilo vlomljeno. Tatovi so odnesli večjo množino perila. — Elektrizirano mesto. V mestu Ta-nana v Alaski so imeli nedavno čudne naravne pojave. Nad celim mestom je bilo ozračje tako nasičeno elektrike, da so brzojavne in telefonske žice glasno brenčale. Ljudje, ki so se srečevali in si podajali roke, so dobili močan udarec po celem telesu. Psi, ki so se z povohanjem pozdravljali, so tuleč bežali vsaksebi. Elek-triziranje je trajalo več ur. m/! ^oštevanja tega predpisa ne prevza-. "Vnateljstvo nikakega jamstva, da dobe y --»uaieijsivo niKasega jamstva, aa aooe v&rfjVdišču stanovanja. Na brzojavna odo« se odgovarja le potem, če je bil gjjrovor plačan. Penzija razun v dietetični Ca n’ vpeljana. Cenj. gostom pa stoje .razpolago prvovrstni hoteli in restavra-Do t j'er Stane opoldanski obed in večerja 10 nem listu na dan in osebo približno ivik0^1"- Dalle je gostom na razpolago ’ konditorija, delikatesna trgovina, s« ir ca P°3ta se dvakrat dnev-vn,?Pstavl5a- Bančne posle oskrbuje v zdra-kei fllijalka »Jugoslovanske Union ban- Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljevo drž. zdravilišča Rogaška Slatina. _ Izvoz slovenskega vina v Češkoslo- SSko. Kot odposlanec Slov. kmet. družbe * čehoslovaško-jugoslovcnski trgovinski JUketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., i t *n • t- m' sem Prou'-il razmere na *eskem vinskem trgu In zapreke, ki ovi-PJO izvoz našega vina na Čehoslovaško, !f“0r tudi, kako bi bilo te ovite odstrani. Da zamorem interesente o vsem tem ?®ebno informirati, skhcujetn sestanek in-^ ?sentov za izvoz vina iz vse Slovenije » V Je’ "a ^an 2' ap,'la ob 2. popoldne prodni dom. Ker ie stvar zelo važna, »n a zlasti vs„a vinarska, kletarska in go- spodarska društva, zadruge in vinske tr-fOvce. ki se bavijo z eksportom vina, daje večje vinogradnike in pa tovariše strokovnjake, da se zanesljivo udeleže tega J**tanka. Na delo, dokler je časi —1 B. •*alicky. ~ Na vinske cene je začel močno vpli- večji dovoz dalmatinskih vin, ki se PVtifiajaio v gostilnah po 28 — 32 K. S E**0vostjo dalmatinskih vin se pač ne lorejo kosati naša dolenjska vina, ka-Fitn bo vsled tega morala padati cena. — Subvencija sarajevskemu gledali-jvu. Kakor poročajo srbski listi, bo do-“ilo sarajevsko gledališče 450.000 dinarjev ®**»vne subvencije. j. — Viseča železnica. Poroča se nam, nameravajo med postajo Baker in pristaniščem zgraditi visečo železnico. Poziv lastnikom ali najemnikom *“*dov in parkov. Mestno gozdarstvo po-^ca, da je najti po gozdih, parkih in dru-®h smrekovih nasadih na ozemlju mestne ~“Cine ljubljanske mnogo smrekovih dre-ki so deloma že suha, deloma se pa f^šijo ter je v njih pod lubjem mrčes, to "j! zalega lubadarja.Da se lubadar ne razloži ter v še večji množini ne napade 'ffOVja po gozdih in drugih nasadih, poziv-*J*Jo se na podlagi predpisov g 51 gozd-“*Sa zakona, vsi lastniki ali najemniki go-■Cov in parkov, da do 15. aprila 1922 po-■»kajo sušice ter od lubadarja napadena 5«»vesa. Posekano drevje v katerem se na-POj* zalega lubadarja ie omajiti in skorji na varnem mestu sežgati. Ako se bodo S® tem roku našle sušice po gozdih ali j^Kih nasadih, se bode zoper brezbrižne PJtnike dotičnih deležev postopalo po do-"Kilih gg 50 in 4 gozdnega zakona. - Nenavadna spomlad se nam je na-R®v*dala leto*. Prvi in drugi spomladni jenepresano deževalo,kar je baje do-ff** za mokro spomlad. V sredo zvečer J* vkljub dežju in hladnemu vremenu ®°»no bliskalo. j, — Papežev nuncij v Zagrebu. Dne 22. J®, je prispel iz Beograda v Zagreb pa-nuncij dr. Cherubini, od tam pa •Otoval v Rim na kongres. ^ — Na severni tečaj je odplul znani ?J®arni raziskovalec Roald Amundsen s r®io ladjo »Maud«. Amundsen računa, da 8? vabil najmanj 4, leta za plovbo skozi "®l*rno morje. Davek na samce so uvedli na Polj- » — Nove poštne pristojbine v Rusiji. JDednarodno poštno zvezo je uvedla ftis ^a s'e4e^e pristojbine: za navadno do-j nico 6000 rubljev, za navadno pismo thbr°’ Za rek°manWestmorelandu«. Povedala je, kako je morala čakati dedca, kako je rekel, da se mu zdi ovitek pravi, a je hotel pogledati vanj, In kako je zbesnel, ko je našel v njem prazne, zgrajene pole. »Prazne pole!« je zasopla Be-verley. »To ni mogoče! Saj vendar vem, kaj Je bilo v ovitku. Pisma so bila v njem. Mož ras je moral oslepariti.« Klo je zmajala z glavo. Pazila sem nanj. Verjemite mi, da ni imel časa niti prilike, poisku-siti kako goljufijo. V ovoju je bil prazen papir, nič drugega. Cel kup listov, ki so morali biti vzeti v kakem vlaku. .Santafeška delniška železnica’ je bilo natisneno na njih.« Beverley je zaječala, kakor ,bi ji bili porinili nož v srce. Dajte, da pomislim,« je vzdihnila. »Kako je bilo mogoče? Prazen papir — iz tistega vlaka?« Zdajci pa se je okrenila in se vrnila k postelji, iztezaje roke, kakor bi tipala ž njimi po zraku. Klo jo je ujela zanje in jih stisnila med svojimi dlanmi. Bile so vse mrzle. »Angel! Ali ne morem ničesar storiti za vas?« Je šepnila. Beverley se je sesedla na posteljo. »Tako mi je v glavi, kakor bi mi bili dali etra,« je rekla čez Čas. »Nobene jasne misli nisem zmožna. To je zame preveč! Udarec sledi za udarcem. Ako vam nekaj povem, ali mi prisežete pri vsem, kar vam je svetega, da ne črhnete nikomur besedice?« ?>Prisežem, pri svoji ljubezni do vas. To mi je najsvetejše, kar imam na svetu, razen medaljončka z materino sliko,« je odgovorilo dekle. Proda se: VEČ OBLEKE akoro nove, se proda. Vpraia se Poljanska cesta št«y. 37, pritličje, desno, na dvo-riSču, 536 Kupi se: DIMNIK, velik, železen, se kupi ali ielesne ceri v ▼•likosti 50 do 60 cm, daljava ao metrov. Franc Kuralt, Kranj. S35 TEHTNICA PRIPRAVNA ZA MANJŠE OVOJE da teže 5 k e. se kupi. Ponudbe pod »tehtnica« na upravo. 439 CEPLJENE TRTE za nov nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ponudbe z navedbo sorte in podlage ter cene pod »Vinograd* na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim par tisoč komadov. Ponudbe z navedbo sorte in cene poči »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani 400 Službe: BOLJŠA GOSPODIČNA, Nemka, tukaj tuja. prvovrstna šivilja, ki je šivala le pri boljših rodbinah, išče primernega mesta. Stanovanje in hrana pogoj. Gre tudi na deželo. Ponudbe se prosijo pod »Takoj 27« na upravo lista. 538 PRODAJALKA v trgovini z mešanim blagom na deželi se sprejme. Naslov v upravi lista. 537 MIZARJE IN NEKAJ ZIDARJEV, Izurjene, samostojne, išče za trajno delo „Drava“, lesna industrijska delniška družba v Mariboru. 533 MLINARSKI POMOČNIK želi službe r večjem mlinu. upravi lista. DVA MIZARJA sprejmem takoj za stavbeno delo dobri plači. Mat Rakuša, miaar, Vtti Nedelja. lažno: SOKOLSKE POTREBŠČINE za člane, članice in naraščaj, kakor tufl sukno za kroj priporoča tvrdka A. « ----- — ... - - • — .9. 539 SKABERNE, Ljubljana, Mestni trg » ako MESEČNO SOBO > mogoče z elektr. razsvetljavo in *•* pariranim vhodom išče soliden gospo«. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. LOKAL (prostor) za trgovino, tudi manjšo vino na deželi ali v mestu vzamem v jem, ah kupim primerno hišo. PonuaD pod J. C. na upravo. SM HIŠA V NAJEM. V prometnem kraju na Dolenjskem se • 15. aprilom odda hiša v najem, v se nahaja usniarija in trgovina z usnjem. Več se poizve v Ljubljani, Bleiweisov? cesta 14. ENO ALI DVE, POPOLNOMA SE* PARIRANI, PRAZNI STANOVANJSKI SOBI v sredini mesta se iščeta za takoj ali P®! zneje. Ponudbe na upravništvo lista P°“ „Samec“. ™ TRGOVSKI LOKAL ALI VEČJA PRAZNA SOBA v sredini mesta, ev. v prvem nadstropju ali na dvorišču se išče proti visoki naje?J nini. Ponudbe pod Lokal" na Anonc zavod DRAGO BESELJAK IN Ljubljana, Sodna ul. S. ® OPOZARJAM CENJ. ODJEMALCE, da sem premestila svoje tvorniško skladišč® za nadrobno prodajo Iz Ilirske ulice 29 ’ Pred škofijo h gospej Vivod-Mozetič. Prv» juRosjovonska tvornica slamnikov in Klobukov, Milka Kosova. Mengeš. 5™ Popolnoma varno naložite svoje prihranke v 1121111 m Marijin trg 8. •: Podružnica v Murski Soboti. Hranilne vloge j§1| 0! brez odbitka rentnega obrestuje s “f* [2 |0 in invaiidnega davka. © Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti pbroStvu itd. Po najnovejši modi izdeluje najelegantnejše moške obleke, — . i modni atelije IBS FRAN MALIS k-4 diplomirani krolaC • Ljubljana, Tržaška c 29. i ima v 2alogi tvrdka Kmet & Co., Ljubljana. ?"*§ 319 TELEFON 319 Tvrdka Josi&ina Šetinc Bersin Kongresni trg S se cenjenim damam priporoča za izdelovanje pomladanskih ko* stumov, plašče itd. Naročila dežele se točno izvrie. Razpis službe. Pri mestnem magistratu Ljubljanskem razpisuje se za vodstvo tnestne plinarne službo inženerja kemije. Plača po dogovoru s prostim stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo in uporabo vrta. Po enoletnem zadovoljivem službovanju stalno nameščenje ? statusu mestnih uradnikov ljubljanskih. Za namestitev v tej službi zahteva se poleg splošnih pogojev, to je jugoslovanskega ali slovanskega državljanst a, neomadeže-vanega življenja, telesnega in duševnega zdravja ter starosti pod 40 let, še posebej dokazilo o uspešno dovršenih inženerskih študijah ter potrebno znanje za samostojno tehnično in administrativno vodstvo plinarne Službo bode nastopiti najkasneje do 1. julija 1922. Tozadevne ponudbe, opremljene z vsemi potrebnimi doka-rili ter primernim curriculum vitae vložiti je do 15. aprila 1922 pri predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega. Mestni magistrat v LjubHanl, dne 20. marca 1922. Fižol , 1 vagon novega belega, zdravega fižola po 1380 za 1 kg franko Ljubljana takoj pa oddati. Ponudbe pod »Fižol" na Anon-čni zavod Drago Beseljak in drug Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Jesenovješ približno 15 kubičnih metrov, posekan, ob glavni cesti Št. Vid nad Ljubljano, se proda iz proste roke dne 25. marca popoldne j ob 2 uri. Natančnejša pojasnila iz prijaznosti v trgovini KETTE v Ljubljani. i m Bikove, smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah luaM tovarna parket In parna l¥Oi! .....žaga...... Ljubljana, EIeielkova ul-4 mmiih n n (halbstabil) ima za oddati v popolnoma dobrem in obrata zmožnem stanju Ferd. Jergitsch fShne v Celovcu. FR. GOVEKAR »SVITANJ Eu zgodovinski roman s šestimi ilustracijami se dobi v »Zvezni knjigarni" v Ljubljani. Cena broširana Din. 20, vezana Din. 25. Razpis tesarskega dela za telovadišče I. jugoslov. vsesokolskega zleta. Jugoslovenski Sokolski Savez razpisuje s tem tesarska dela (postavitev 4 velikih tribun, garderob, 4 portalov, upravnih in gospodarskih zgradb) za telOf vadišče I. jugosloveoskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Zapečatene ponudbe je vložiti do 15. aprila t 1. opoldne v pisarni Jugo* slovenskega Sokolskega Saveza, Narodni dom I. nadstropje v Ljubljani. Pogoji, opisi dela in načrti se interesentom oddajajo proti primerni odškod* ninl v pisarni stavbenega odseka v palači trgovske in obrtne zbornice, Bethovnova ulica, priti., levo, od 1. aprila naprej vsak delavnik od pol 4. do pol 7. ure popoldnft Ravnotam dobe interesenti vse potrebne informacije. V Ljubljani, dne 24. marca 1922. 3usoslovenski Sokolski Savez. ■ijj, ! & 9 © ! I ■»•j J Zvezna tiskam in knjigarna v LJUBLJANI - VVolfova ulica štev. 1. Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! s Glavni in odgovorni urednik Zorko irakm. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiuUliafll-