SLOVENEC.
Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Letnilt XIII.
Štev. 34.
Ob agrarnem vprašanji.
Koliko se je v zadnjih desetletjih popravilo in na novo napravilo cesti, koliko železnic zgradilo, koliko zemlje zboljšalo, koliko živine oplemenilo, koliko strojev uvelo in vendar kmetje ne napredujejo, ampak se bližajo popolnemu propadu. Vse olajšave v prometu, vse zboljšavanja, ki bi imele služiti kmetu, služijo le velikemu kapitalu. Liberalci so naše postavodajalstvo, izbacnivši iz njega krščanskega duha, oprli na pagansko rimsko pravo. Pod vplivom materejalistične in paganskih postav mora giniti pravo praktično krščanstvo, ljubezen do dela kot božje zapovedi, družinska zavednost in nastopiti mora sebično in lakomno mišljenje in delovanje. Naravna posledica tega je, da mora biti kmet, ker je slabeji, odvisen od močnejega, to je, od kapitalista ali kar je vse eno, kmet mora zlasti v dolgove ter delati kot suženj za oderuhe.
Nektere pripelje nesreča k Bogu, druge pa od Boga popolno odvrne. Kmetje pripadajo v večini k zadnjim. Pravijo, da so vinogradniki sv. Marka vrgli v rov, ker so pri procesiji videli, da je njih vinograde slana poparila. Ta zgodba je najbrže izmišljena ali njen namen je dejanjski resničen. Hočemo li pravega krščanskega duha pri naših kmetih ohraniti, pomagati jim moramo do blagostanja.
Kmet mora postati neodvisen od oderuhov, njegovo zemljišče se v obče ne sme niti zadolžiti, niti razkosati. To se pa d;i doseči le, ako se pri nas uvede amerikanski „homestead" (nemški Heimstätte, Vošnjak je prevel v „kmetski dom"), se ve da tako, kakor bi bil primeren našim razmeram. Da je homestead prava in menda edino mogoča rešitev agrarnega vprašanja, potrjujejo vsi odlični poštenjaki in konservativno-nacijonalni ekonomi.
Homesteadska literatura se narašča dan na dan. Pred seboj imamo dve novi knjigi. Prva se imenuje „Die Heimstätte". Von H. V. Pospischil. V prvem delu se nam opisujejo agrarne razmere v Avstriji in vzroki, zakaj kmetijstvo propada in naglašuje se živa potreba odločne preosnove. V drugem delu razvidimo, kako avstrijsko dedno pravo škodljivo
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Osmi dan.
„Hvala Bogu!" — zakličemo v jutro, ker dobra postelj je kaj močno okrepčala nam telo; tudi z dobrim zajutrkom so nam postregli, da smo kaj zadovoljni zapustili ta pod hribom stoječi trg, in jeli stopati v goro — Semmering. Pot je dolga, a ne ravno vtrudljiva, ker jo cesta čez Semmering lepo polagoma in prav dobro izpeljana; hrib je precej visok in meri njegova visočina 4300 čevljev, čez goro peljete potnika dvo cesti; starejša od 1. 1728, novejša od 1. 1854; prekrasna pa jo videti želez-nična proga v tem skalovji. V treh urah smo mi prehodili tega velikana; toda ne bi ga bili še, ako bi se bili vedno kolovoznega tira držali; ampak vrh hriba našli smo „svojo" pot in tudi pogumno smo vdarili po njej navzdol po hribu. „Dunajčan* Anton pravi, namreč, da si mi lahko znatno prikrajšamo svojo pot, ako si oberemo pot za tele-
V Ljubljani, v četrtek 12. februvarja 1885.
vpliva na razvoj kmetskega stanu. V tretjem delu se nam kažejo oni narodi, ki so v agrarnih razmerah srečneji od nas, namreč Amerikanci s svojim , homesteadom, Serbi, Eomunci, Angleži in Nemci v nekterih deželah v rajhu. V zadnjem in najobšir-nejem delu nam pa pisatelj pojasnuje, kako bi se dali „kmetski domovi" pri nas uvesti. Glavna načela, od kterih bi se ne smelo nikdar odstopiti, naj bi določil državni zbor, deželni zbori naj bi pa uravnali, kar je krajevnim razmeram ugodno. Knjiga je strokovnjaška; sem ter tje so seveda kake pomanjkljivosti, ki pa večidel izvirajo iz pisateljevega liberalizma. Veseli nas, da se nekteri liberalci vedno bolj odtegujejo judovskemu jarmu ter bližajo pravemu konservatizmu.
Druga knjiga je precej manjša in poljudno pisana od prve, imenuje se : La crise agricole et les sociétés d'agriculture. Spisal jo je odličen konservativec H. Gerdolle. Pisatelj se sicer ozira bolj na elzaško-lotariške razmere, a sploh daje vodila, ki so tudi za nas veljavna. Njegove zahteve so iste, kakor jih ima tako zvani „Deutsches Bauernprogram", ki je bil pred dvema letoma sprejet v Kasslu, namreč: Kmetu se morajo stroški zmanjšati z varčnostjo v vsem državnem gospodarstvu, s pomanjšanjem davka, za kar naj se pa kapitalist malo bolj pritisne, s pomanjšanjem raznih pristojbin in s povečanjem borznega davka in s tem, da zavarovanje vzame v roko država, dežela ali okraj. Kmetu naj se dohodki zvišajo s tem, da se postavi visoka varstvena carina za vse kmetijske izdelke, da se bflrantaštvo (Zwischenhandel) omeji, da se želežnični tarifi kmetijstvu ugodno vredé in da se uvede primerna domača industrija.
Kmet se mora sedanjega dolga znebiti; pomagati mu mora pri tem država ravno tako kakor tačas, ko se je tlaka odkupila. Da pa v prihodnje ne bo pal v dolgove, treba je napraviti postavo o „homesteadu", in da ne bo manjkalo primernega osebnega kredita po ceni, naj se ustanove državni ali zadružni hipotekami zavodi.
Tudi pri nas se v tem oziru dani. O Vošnja-kovem spisu: „Ob agrarnem vprašanji" smo že na
grafom; „kajti" — pravi nadalje, — „ta naprava nas mora vsekako pri pravem sledu ohraniti in na veliko cesto pripeljati!"
„To je res! to je res!" mu pritrdiva tudi midva in — hajd! po hribu navzdol za telegrafnimi štan-gami. Od začetka gré dobro, srečuo; ali hribovje postaja bolj in bolj odljudno, strmo; hoté ali nehote nas drvi strmina urnih korakov navzdol; dobro je bilo treba balansirati, da ni bil kteri v naročji svoje matere.
„Bog daj ! da bi šo tukaj srečno prehodil pot in ne padel'" zdihnem, kar — že ležim jaz v grmovji. Smentrani štor je bil, ki je molil svoje rogé vun iz zemlje in ta kerlc mo je ž njimi „pohodil". Telesno nezgode ni sicer bilo nobene; — zdravega se čutim, ko se poberam po robidovji, a
—	nekaj, nekaj drugega se mi je pripetilo; padel sem bil namreč ravno na one štorove rogovilo in
—	hlače sem si precej dobro raztrgal.
„Moj Bog! kaj bo pa zdaj? Bom li v strganih hlačah na Dunaji? Si bodem mar novih kupil?" itd. zdihujem in premišljujem, ko se o svoji „smoli" do dobrega prepričam. A niti prvo, niti drugo mi ne ugaja. Sicer bi bil jaz že potrpel, ko
tem mestu poročali. Radostno povemo, da smo zvedeli, da je ta spis le uvod k obširnejemu delu, v kterem bo g. pisatelj pojasnoval vzroke kmetskega propada pri nas, opirajo se na lansko enketo in konečno s kterimi sredstvi bi se dalo kmetijstvu pomagati. Se z večjo radostjo smo zvedeli, da se misli g. poslanec lotiti praktične rešitve agrarnega vprašanja, ker namerava v letošnjem deželnem zboru nasvetovati napravo deželno-hipotekarne banke. Ker je denar zdaj po ceni, bi se dali hipotekami listi s 4% izdavati in dolgovi z letnimi 572% amorti-zovati. Nadjamo se, da misli g. poslanec osnovati tako banko, kakor smo jo mi v „Slovenci" 1. 1882 v člankih „Zemljišče pa kapital" nasvetovali po dr. R. Meyer-jevem načrtu.
Kar se tiče finančne strani, bi se taka banka jako lahko napravila, dežela bi ne potrebovala po naših mislih, nikakoršnega posojila zato. Hipotekami listi bi imeli najvišo garancijo, ker bi za-nje dobro stala dotična zemljišča in cela dežela, zato bi se povsod sprejemali „al pari". Ali druzih ovir bi bilo dosti. V našem zakoniku utegne biti nekaj paragrafov, ki bi tej prekoristni napravi nasprotovali in vlada bi imela marsikake pomislike. Nasprotovali bi uradniki po davkarijah in pri gruntnih bukvah, ker bi imeli veliko več opraviti, pa ker do zdaj z delom niso preobloženi, bi gotovo tudi tega še zmagali brez vseh daljnih stroškov. Nasprotovali bi denarni možje, ker bi ne imeli več tako lepe priložnosti jemati velikih obresti. Treba bi bilo po vseh občinah zaupnih mož, ki bi banki dajali nasvete zarad kredita v posameznih slučajih.
Ovire bodo velike, ali premagati se bodo dale in se bodo tudi morale. Taka banka bi naše kmete zelo približala „homesteadu", ker „homesteada" si pri nas še misliti ne moremo brez take banke. Kmet bi se sčasoma rešil dolgov, ker bi banka po nizki ceni prevzela njegove hipoteke, najprej one, ki so popolnem varne in zatem one, ki so na drugi stopnji in tako polagoma vse. Dobil bi pa tudi kredit potreben za zboljšave in poprave nezgod. Ali taka banka — ali se bo pa naš kmet čez nekaj let v obupnosti socijalizmu udal. Tertium non datur.
bi bil imel „dolgo" suknjo; tik o, ki bi bila imela „dolge" škrice in bi mi bila dobro zakrivala nepo-voljno vsekano rano; toda suknja je bila le kratka in tedaj ni zamogla vstrezati moji želji.
Toda, korajža velja! — „Kaj bi žaloval, Janez!" — mi šepta, nekaj v srcu, — kaj bi žaloval pač; ali si mar pozabil, da si ti očetov sin „vom Adel der Nadel?" — in — ta navdihljej me je takoj umiril, ter vtolažil sem se z besedo: „Bom pa zašil in popravil si raztrgane hlače, saj imam seboj vse potrebno!" — in slaba volja je zginila v sinje nebo. Sklep je storjen; le pripraven prostor še! Tudi ta se najde kmalu, a vendar precej ne.
Naj šo omenim, dajo nekako vrhu Semmeringa nekaka meja med Stajarsko in Niže-Avstrijansko; pri dotičnem znamnji se vstopim, in stopim z eno nogo na eno, z drugo na drugo stran znamenja in imam tako dve deželi ob enem „pod seboj", pa je bilo prostora še toliko ostalo, da bi bila po takem načinu zamogla še tretja dežela splaziti se pod menoj. Orjaško! — Ali ne? Vsaj jaz sem se sani sebi zdaj dozdeval orjak. Ni veliko, vendar — nekaj! Kmalu bi bil tem potom jačji orjak, ko ona ajdovska deklica, o kteri bojde pravljica pravi, da je
(Tretjega ni.) Izvolitev menda ni težka, kjer je le poštena volja.
Ker so ovire take velike, treba nam je tudi velicega prizadevanja. Ljudstvo se mora podučiti, da bo samo tirjalo take banke. Kazna društva, ob-čiuski zbori morajo trkati s peticijami in odprlo se bo. V ta namen nameravamo mi v par mesecih objaviti spis, ki bo kolikor moč umeven za vsacega kmeta.
Ako se nam posreči dobiti tako banko, bo Kranjski zasijalo lepše solnce iu druge dežele nas bodo gotovo posnemale. V to pomozi Bog!
S—n.
Prijaznost ftemeije z Avstrijo glede eolnine.
Železni kanclar, nemški Bismark, ima na srci eno najpoglavitnejših zadev gospodarskih — zvišanje eolnine pri poljskih in gojzdnih pridelkih. Njegovi kimovci sicer to pogubno dejanje njegovo podpirajo, pri svobodomiselnih poslancih pa se javlja neprikrita mržnja proti tej želji. Dokaz temu nam je beseda, ki jo je znani državni poslanec Virchovv izustil pri shodu svojih volilcev, imenujoč tako postopanje zlo-činstvo.
To zvišanje eolnine pa tudi vsakega Avstrijca jako zanima, ker je za naše pridelke velike važnosti. Poojstrovanje eolnine je tako rekoč gospodarska vojska Nemčije proti Avstriji, ki vedno bolj napreduje. Zanimivo je poročilo, ki ga podaja „Pokrok" glede premena čolnih razmer, ki so v poslednjem desetletji nastale med nami in med Nemčijo. Po dogovoru 19. februvarja 1853, se je dovaževalo žito iz Avstrije v Nemčijo brez eolnine, med tem ko so druge države morale plačati eolnino od pšenice in sočivja. Od 1. julija 1865 do konca leta 1879 se je dovaževalo v Nemčijo žito iz vseh držav brez eolnine. Leta 1880 se je vstanovila proti vsem državam coluina za žito in sicer za pšenico, oves, rž in sočivje po marki za 100 kg., za ječmen in tur-šico pol marke, in za slad 1-20 mark. Za prvih 11 mesecev preteklega leta je znašal uvoz žita v Nemčijo 25,200.000 metr. centov in sicer iz Avstrije 3,950.000 metr. centov. V zadnjih dveh letih je pa Nemčija zopet pokazala svojo prijaznost v teh zadevah, ker „za sedaj" se je prepovedal uvoz ovac iz Ruskega in iz Avstrije in uvoz frišnega koštru-novega mesa iz Ruskega. To je zopet novo dejanje, ki bode za Avstrijo imelo kolikor toliko slabih nasledkov. Opravičuje se sicer s tem, da so se za-trosile pri uvažanji mnogovrstne bolezni. Sicer se je pa že sedaj drobnice uvažalo na Nemško samo okoli 80.000 kosov, izvažalo pa blizo poldruzega milijoua.
H koncu naj podamo še seznamek, koliko je žitna eolnina v posameznih državah: V Avstriji in na Ogerskem: za 100 kg. pšenice 50 kr.; ječmen, oves, rž 25 kr.; moka 1 gld. 50 kr. — Na Nemškem: za 100 kg. žito 1 marka; moka 3 marke.— Na Francoskem: za 100 kg. pšenice 6-0 centimov, za drugo žito se ne plačuje eolnina; moka 1 frank 20 centimov (1 frank = 100 centimov = 48 kr.). — Na Ruskem: žito za pud (= 16-38 kg.) 10
stala z eno nogo na Grintovcu, z drugo na Šmarni gori in je s svojo roko zajemala Savo ter jo pila. Ona, po tem takem v resnici orjakinja, — je pa stala le v eni deželi, jaz sem imel dve „pod seboj". — Pa tudi še jačjim orjakom v vrsto sem se prišteval v onem položaji; n. pr. onim, o kterih govori nemški pesnik v pesmi: „Das Riesenspielzeug", po kteri je deklica orjakinja za igračo pobrala ter v ruto zavila si oratarja na polji s plugom in njegovo živino vred, ter odnesla domu v očetovi grad. Je li res kaj malega, dve deželi „pod seboj" imeti? Skoraj: v resnici orjaško! —
Po oni ravni črti ob telegrafni potezi smo v resnici naglo primerili visoki hrib, vrh kterega smo še videli „zračnico" (Luftlöcher), napravljene pri ondotnih tunelih južne železnice. Kdor še ni videl Semmeringa, naj slučajno stopi tje, ter si ogleda, koliko učenost, moč in pogum je imela tehnika že takrat.
Ko gremo dalje, pridemo v Semmeringovo podnožje na Niže-Avstrijski strani; in po poti skozi dve vasi pridemo v trg Schottwien. Naj izvanredno tukaj povem o tem trgu, ,kar mi o njem pravi moj zapisnik. Tako-le mi pravi: Trg stoji med pečevjem;
kopejk (1 rubelj = 100 kopejk = 1 gld. 30 kr.). — Na Laškem: pšenica in rž 1 lira 40 centesimov (1 lira = 100 centesimov = 48 kr.), drugo žito 1 lira 15 cent.; moka 2 liri 77 cent. za 100 kg. Na Holandskem, na Angleškem, na Rumunskem in na Turškem se eolnina niti za žito, niti za moko ne pobira. — Na Španjskem: za pšenico 4-32 peset (1 peseta = 48 kr.), drugo žito 3-20 peset; moka 4-8 peset. — Na Portugalskem: za pšenico 10 reis (1 milreis = 1000 reis = 2 gld. 70 kr.), rž in turšica 9 reis, ječmen in oves 8 reis. — V Švici: žito 15 centimov (veljava je ista kot na Francoskem); moka 1 frank. — Na Srbskem: žito 8 proc. cene, moka 1 dinar (— 48 kr.). — V združenih državah severno-amerikanskih: za bušel (= 35-24 litrov) pšenice 20 centov (1 dolar — 100 centov = 2 gld. 27 kr.), rž in ječmen 15 centov, turšica in oves 10 centov, moka pšenična 20 procentov, drugačna 10 procentov njene cene.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. februvarja.
Notranje dežele.
Gosposka zbornica razposlala je naslednja sporočila: sporočilo komisije, ktera se je nalašč zato sostavila, da pretresa VI. poglavje obrtniške postave; sporočilo juridične komisije glede sodnijskega vknji-ževanja posojil; sporočilo finančne komisije o oproščenjiod pristojbin uradnih pisem tikaj oči h se pogozdovanja Krasa. Poleg teh izročila so se še naslednja sporočila budgetne komisije: o državnem centralnem računskem sklepu za leto 1879; o dopolnilnem kreditu za novo rezidenco Stanislavskega škofa v Galiciji (grško - katoliškega obreda); o zidanji nove kaznilnice za moške hudodelce poleg Prage. Poročilo komisije o VI. poglavji obrtniške postave pravi, da se gosposka zbornica popolnoma strinja s predlogi poslaniške zbornice.
V državnem zboru predložila je vlada načrt postave o zavarovanji delavcev in zasobnih uradnikov, kterih dohodki ne presegajo 800 gold. na leto, za čas bolehnosti. Postava ima 73 paragrafov in se razdeljuje na več pododdelkov, ki so: 1. splošne določbe; 2. okrajne bolniške blagajnice; 3. bolniške blagajnice pri prometu; 4. bolniške blagajnice pri stavbarstvu; 5. bolniške blagajne pri zadrugah ; 6. bolniške blagajnice pri rudarstvu; 7. društvene bolniške blagajnice in 8. konečna določila. Kaj da toraj postava namerava in kako daleč da sega, razvidno je že iz te razdelitve. Na čelu ji je določba preimetna za delavca, kakor tudi za nižjega uradnika, da se mora vsak zavarovati, in sicer zavarovanje velja tako za slučaj nesreče, kakor tudi za slučaj bolezni. Razteza se pa ta postava na vse delavce in na vse uradnike, ki so pri kakem podjetji v službi, ktero spada pod novo obrtniško postava in kterih plača ne presega 800 gld. na leto. Le-ti bodo toraj vsi prisiljeni zavarovati se z nekolikimi doneski na teden ali na mesec, kakor že vlečejo plačilo, za tiste dni, kedar jih bode ta ali ona bolezen položila v posteljo, da ne bo potreba družini gledati, od kod bi kaj vzela za hrano ali za zdravila, ali pa še celo prositi morala pri dobrosrčnih ljudeh. Taka postava je silno potrebna in jo glede na njene občekoristne lastnosti najtopleje pozdravljamo.
Urejevanji galiških rek protivili so se posebno vodje levičarjev v državnem zboru, češ, da
na levi strani vzdiguje se kviško velika skala; ona je votla in ima veliko vdelanih vrat, ki po našem mnenji morajo biti vhod v ondotne, ljudem v službo priredjene, v skalo vsekane hrame; tu in tam stojijo podrti stolpi in podrto zidovje; v skali videti je tudi nekakih strelnih lin; vse to, — menimo mi, — razodeva, da je moral tukaj enkrat biti mogočen grad kakih silovitih gospodarjev, bodi si knezov ali roparjev. — Tako smo si mi sami takrat razlagali ono čudovito skalovje.
Še nekaj naj omenim: videli smo v tem ska-lovji po razpoklinah, votlinah in onih linah silno množico golobov; v vsaki votlini je eden gotovo kukal iz svojega varnega zavetja; in kukali so iz svojega brloga, kakor kukajo v cesarskih trdnjavah kanoni iz svojih strelnih lin; vse je mrgolelo te živali, mladih in starih, še veliko več jih je bilo, ko nad zakristijo pri Ljubljanski stolnici, kadar se vsi pokažejo, kolikor jih je namreč doma.
Unstran Schottwiena ozira se moje oko vedno po kakem pripravnem kotičku, v kterem si bodem zamogel mirno „poštimati" svojo ranjeno obleko. In glej! — tam ob cesti, na levi, kaki streljaj od velike ceste, solnčijo se krepka orehova drevesa. Tukaj
se s tem Galiciji daje prednost pred drugimi avstrijskimi jdeželami, ki imajo tudi reke, ktere že dolgo časa na urejevanje čakajo. Prav imate, gospoda, da ima Galicija prednost v tem oziru pred vsemi drugimi deželami, toda pomisliti je treba, ka-košno prednost. Večni Bog naj nas obvaruje in naše kraje, take prednosti, kakoršno Galiciji podtikati hočete. Ali vam več ne doni po ušesih srce pretresajoče vpitje obupanih posestnikov, ki je po lanski povodnji iz galiških pokrajin silovito odmevalo po celi širni državi? Povodenj jim je vse odnesla, česar so potrebovali za-se in za živino. Rodovitne njive podsuli so hudourniki z zemljo in kamenjem; kjer je rastla poprej krma za živino, niti poznati ni bilo, tako jim je zdelala voda polje in travnike. Pa ne le to! Hiše jim je podirala ter jih odnašala, da se niti poznalo ni, kjer da so stale! Koliko družin zgubilo in razbilo se je takrat! Tu je vtonila skrbna mati, ondi so odnesli valovi, ki so jezeru enako cele pokrajne pokrivali, očeta, reditelj a zapuščenih otrok. Otrok samih je pa potenilo na stotine. Gospoda! V Avstriji je samo ena dežela, ki se zamore poleg Galicije s tako žalostno prednostjo ponašati in to je Vam Tirolska, kjer je leto poprej divjala strašna povodenj po celi deželi. In pa Češka v Zatečkem okraji doživela je nekaj tako strahovitega nekako pred 10 leti. Ne zavidajmo toraj Galiciji te žalostne prednosti, pač pak ji vo-šimo raji najboljši in najhitrejši vspeh pri urejevanji svojih vodil, da je ne zadene več taka nesreča, kakor jo je bila zadela preteklo leto.
Med Dunajskim občinskim zastopom iu tramvajskim društvom (železnica po mestu, ki s konji vozi) je zopet stari prepir na dnevnem redu, ki je že lansko leto tolikanj prahu kviško dvignil po vseh instancah od Dunajskega rotovža pričenši pa do ministerstva notranjih zadev, kjer so letos zavrgli pritožbo magistratovo proti ovrečbi njegove prepovedi od strani cesarskega namestništva, tikajoče se zgradbe konjske železnice iz dvornega ringa preko Babenbergerstrasse na Mariahilferstrasse. Tramvaj bo toraj na podlagi dovolitve ministerske takoj jela graditi omenjeno progo. Magistrat mislil jo je iz začetka na tem vstaviti s silo redarsko; sedaj se je pa za tolikanj premislil, da bode rajši tožil železniško društvo zarad motenja posestva. Res občudovanja vredna je trma nekterih Dunajskih mestnih očetov in pa slabost ter omahljivost sedanjega župana Uhla, da ne sprevidijo brezvspešnosti nameravanega koraka. Po vseh instancah so jim rekli, da je dotična prepoved krivična, pa si še ne dajo dopovedati. Obžalovanja vredno je tako mesto, ki ima tak mestni zastop!
Vravnanje Donave pri „Železnih vratih" bliža se svojemu pravemu pričetku. Le še 7 do 8 milijonov goldinarjev z nekterimi manjšimi poznejšimi dokladriimi svotami bo potreba, da se parobrod-stvu in brodarstvu po Donavi sploh tolikanj nevarne in pogubne skale pri „Železnih vratih" razstrele in avstro-ogerski trgovini razširilo se bode trgovinsko polje na dolenji Donavi prav zdatno. Ogerska vlada je te dni ves dotični ogromni operat, kteremu so vsi natančni načrti pridjani, na Duuaj poslala, da naj ga avstrijska vlada pregleda in morda kake potrebne spremembe napravi. Avstrijska vlada je dotični operat pregledala in potrdila. Nadjati se je toraj, da se bodo dotična dela že letošnjo pomlad pričela.
Vitanje države.
Na svečnico imeli so pravoslavni kristjani v Jeruzalemu veliko slovesnost. Položili so namreč temeljni kamen za novo cerkev, ki jo bo ruska vlada pri Gezemani pozidala v spomin cesarici Mariji Aleksandrovni. Cerkvene obrede je opravljal pravoslavni patrijarh Nikodem v pričujočnosti turškega zastopnika Ramufa paše. Po Rusiji je bila ta cerkvena slovesnost že dolgo poprej razglašena in seje
vidi se mi pripraven prostor in poprosim tovarša, da imata usmiljenje z menoj. Vsi trije toraj krenemo na levo pod one orehe, v prijaznem kramljanji tovarša „Dunajčana" lahno zadremljeta v hladni senci, jaz pa — razložim po „zeleni mizi travnati" svoje potrebne šivankarije. Vse je pripravljeno in — že hočem delo pričeti, kar zapazim, da bode trebalo krpe, ker oni rogovilasti štor mi je vrezal precejšnjo drčo. Dobro! Naredilo se že bo, ali kje dobiti krpo? Seboj nisem imel nobene, kajti na muhasti štor vrh Semeringa doma pač nisem računil! A stoj! Upanje! — Po takratni navadi so delali Ljubljanski krojači moškim žepe tako, da je pri vsakem žepu precej velik „rivec" proč zijal. — „Ha!" — se razveselim invskliknem: „Prešičevega riveca" sem si odrezoval po svoji volji pri očetu domil predpustom; „žepni rivec" bom pa tukaj pod orehi odstrigel, ki bo za zdaj meni šo veliko bolje vstregel, ko doimi, predpustom — prešičevi! In — „sek!" — pa —imam krpo. V malo času je delo zgotovljeno — in zopet so hlače na svojem mestu. — Dobro! — Ali kako sem pa, in s čim sem pa napolnil prostor „žepnega rivca?" — Z ničemur. Po deželi jo bilo kar tako dobro; na Dunaji sem pa imel suknjo vedno zapeto
je na tisoče in tisoče Rusov vdeležilo. Tudi v tem oziru želeti bilo bi iz celega srca kmalo, da prav kmalo zjedinjenja razkolnikov naših bratov z Rimom, da bi bili tisti prostori po sveti deželi, kteri so v najtesneji zvezi z rojstvom, življeujem in trpljenjem našega Odrešenika zopet tudi katolikom pristopni. Kajti do sedaj so večinoma v rokah pravoslavnih ali pa še celo Turkov.
Vladni dementi glede laške vdeležbe pri angleškem zasedanji v Egiptu so že zopet tukaj. Iz Rima ravnokar došli telegram pravi, da Laška do sedaj od Angležev ni dobila nikakega poziva za vdeležitev zasedanja egiptovskih pokrajin ob rudečem morji in v Sudanu. Nasprotno se pa trdi, da je Italija v London sporočila, da je javno mnenje po Laškem Angležem jako ugodno. Sicer je pa že celemu svetu znano, da se Laška misli v Sudanu Angležem z najmanj petnajst tisoč možmi približati, ki se bodo s tistimi v zvezi borili proti Mahdiju in Osmanu Digmi. Evropi bo pač skoraj da vse eno, ali laško brodovje doma počiva, ali pa pred Sua-kimom na straži stoji; edina Turčija to predrzno podjetje Mancinijevo od dne do dne bolj pisano gleda in nikakor umeti ne more, kako se predrznejo slabotni in mehkužni potomci Romula in Rema v rudeče morje, kjer so se pokrajine ob egiptovskem nabrežji nedvomljivo Turčiji prisodile. Na podlagi te določbe se je Turčija zavoljo laškega postopanja že drugič pritožila in sicer sedaj naravnost v Rimu. Najbolje pa Turčijo še to jezi, da so ji vse spletke razpadle v nič, ktere je po svoji starodavni navadi zoper Angleže kovala, celemu svetu v zasmehl Kako malo je še od tega, ko je bil nek turšk dostojanstvenik v Parizu in Londonu, kjer je spletke koval proti Avstriji, Rusiji in Nemčiji in sedaj so spletkarji sami obsedeli na način, ki ni posebno časten med velevlastmi.
Če sta včerajšnja telegrama resnična, je Gordon toraj mrtev! Sovražna roka sunila je z ojstrim bodalom v srce moža, ki je bil več vreden, kakor sto druzih odličnih Angležev, ki so prav za prav njegovo smrt provzročili. Kaj je bilo treba toliko oprezovanja, kaj toliko cincanja, preden so se določili, ali pojdejo ponj ali ne! Kaj jim je bilo treba bedastega koraka, da ga pošljejo z zlatom obloženega, oslu podobnega, med divjake v one vroče kraje, ki imajo z nami edino to lastnost skupno, da denar ravno tako obrajtajo, kakor pri nas in morda še več! Saj je bilo ie čuda, da Gordona že niso na poti ubili, ko je med divjaki s polnimi vrečami zlata proti Chartumu kretal. Mož se je pa tudi po razdeljenem denarju tako držal, da bi se znabiti nikdo ne bil tako. Rodovina Gordonov je že silno stara in vseskozi imenitna, ker je od prvega deda, ki je imel tam nekje v Škotskih gorah svoje domovanje, podobno gnjezdu roparskega orla, do današnjega vnuka njegovega. Večinoma je rodovina Gordonov ves čas v večnem boji preživela. Lastnosti, ktere so to rodovino že od nekdaj odlikovale, odsevajo iz vsakega koraka tudi ravnokar umorjenega Gordona. Trmoglav, kakor razvajeno dete in zopet prijenljiv, kakor ljubeča mati; hrupeč kakor mla-deneč in oprezen kakor sivolasi možak; prekanjen in zopet odkritosrčen; junaškega duha in vendar tolikanj slabotnih trenutkov, ki so ga vklepali na Chartumsko zidovje, čakal je Gordon ondi svoje smrti, ktera ga je tistega dne zvečer dohitela, ko je Chartum prišel po izdajstvu dveh Gordonu sovražnih paš Mahdiju v roke. Se v poslednjem trenutku braniti se je hotel pogumno kakor lev z malo peščico ostalih mu zvestih vojakov, kar ga prehiti roka izdajalca ter mu vstavi korak, ki bi ga bil tako ali tako v gotovo smrt tiral. Gordon je bila poslednja nada oudašnjih kristjanov, na kterega so se z zaupanjem obračali. Kaj bo sedaj z njimi? Kaj bo sploh z vjetimi misijonarji in nuuami, ki so v Mahdijevih rokah? Moža, ki jih je do sedaj junaško branil, ni več; lavorike, ktere si je v Indiji
in — nihče mi ni mogel zapaziti, da mi pri „vstopu v žep" manjka „pravih vrat". Tako, kakor vidite, lastiti bralci! — mi je „der Adel der Nadel" izvrstno ugajal na potovanji! In nisem se toraj zlagal, ki sem rokodelskim potnikom na vprašanje: „Kako rokodelstvo znam?" odgovarjal, da znam „krojaško". Krojač sem toraj bil v resnici, ako tudi ne „ex pro-fessione".
Po končanem delu vstanemo in liajd! — dalje; dobro se nam po tem kratkem oddihu odseda daljna pot in ob Y26. uri zvečer smo že v Neunkirchen; takrat nisem menil, da se bom pozneje tolikrat spominjal tega trga, kolikorkrat sem se ga pozneje spominjal v rosnici. V tem trgu stanuje namreč znani lekar, Fr. Wilhelm, čigar kričistilni čaj potuje daleč po svetu. Tudi v mojo „hišo" je žo večkrat pripotoval. O našem prihodu so ravno blagoslovili lute-ransko cerkev, ako nas ni dotična ženska, ktero smo o onej slovesnosti izpraševali, na led speljala. Tako namreč berem v dnevniku. — Solnce je še na ob-nebji; dan še svitel; v trgu ni ravno iskati zanimivosti; telesu svojemu smo že postregli in — ker gremo na Dunaj, se moramo vedno le proti njemu pomikati. Naša „Generalstabskarte" nam sicer kaže
in na Kitajskem nabral, poteptal mu je Mahdi v blato, ki bo sedaj po svoje gospodaril po razbeljeni zemlji Sudanski.
Masana primorsko mesto na zapadnem obrežji rudečega morja je že v rokah Italijanov. Kakor hitro se je laška ekspedicija tjekaj pripeljala, podal se je njen zapovednik, admiral Caimi, k namestnemu guvernerju Masanskemu predstavljat se; ob enem pa mu je povedal, da bo sedaj on za gospodarja v mestu. Namestni guverner se je vsaj navidezno takemu postopanji vprl, rekoč, da bo to svoji vladi pismeno naznanil. Takoj na to jeli so se vojaki iz-krcavati in ni bilo od nobene strani tudi najmanjšega upora čutiti. Posedli so mesto in tvrdnjavice po bližnjih vrhovih. Zapovedniki po tistih malih tvrdnjavicah so se sicer nekoliko upirali, to se ve, da le z besedo, kar je bilo pa vse le zarad lepšega. Nekoliko so se potolažili, ko so videli, da so Lahi poleg italijanske tudi egiptovsko zastavo pustili. Admiral je takoj na to izdal manifest, v kterem prebivalcem mesta in okolice naznanja miroljubni namen zasedanja, ter jih opominja k prijaznosti in postrežlji-vosti do laških vojakov, kterih je velik del in sicer vsi tisti, ki niso več prostora imeli po tvrdnjavicah, ostal zunaj mesta, kjer so se vtaborili. Prebivalci so jih menda radostno sprejeli. Egiptovski vojaki so ostali po svojih stanovanjih.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 11. febr. (Nepošten poverjenih književnega društva sv. Jeronima.) Lansko leto hodil je po Ljubljani vnet poverjenik svetojeronim-skega društva, ki je Hrvatom nekako to, kar je nam družba sv. Mohorja. Nališpan je bil, kakor je dandanes odličnejša gospoda. Imena nočem povedati, le toliko rečem, da je vpisan v zadnji „Danici", društvenem koledarj u kot poverjenik svetojeronim-ske družbe za mesto Ljubljano s znakom c. kr. či-novnik okr. s. — Je-li vse to opravičeno, naj pojasni „Slovenčevem" bralcem ta dopis.
Leta 1883 prišel je k meni fino opravljeni gospod in je prinesel knjige omenjenega društva za knjižnico v Ljubjani, ki je po deželi dokaj znana. Ker se udje društva sv. Jeronima le enkrat tiskajo v „Dauici", temu gospodu ni moglo biti znano, da je ta knjižnica ud; kajti kot „ud" bila je naznanjena pred 15 leti. Radi tega sem verjel, da je ta človek poverjenik ter na uljudno vabilo tudi sebe vpisal in pridobil še 7 društvenikov. „Poverjenik" je nam vsem prinesel že za lansko leto kjige. Mislili smo vsi, da smo res udje, — ali letošnje leto je pokazalo, da nismo. V „Danici" nismo tiskani in tudi knjig nismo dobili.
To zdelo se mi je čudno in sem pisal v Zagreb, ker poverjenika ni bilo več v Ljubljani. Dobil sem pa;od čislanega odbornika ta odgovor: „Budite uver-jeni, da je Vaše pismo od 4. o. m. neugodno dir-nulo i mene i cieli upraljajuči odbor društva sv. Jeronima, a to za to, jer iz njega vidimo, da je taj nesretni J. J. sve vas prevari o. On naime ni-kada Vas ni onu drugu gospodu nije za člane ni prijavio, niti je upisnino poslao, a mi opet nikada nismo njemu knjige za Vas poslali. One knjige, koje je taj nevaljanac Vam jedenkrat dao, on je valj d a nekdje kupio samo, da Vas sve zasliepi i svoju prevaru sakrije .... Da znademo, gdje se taj
in govori o nekem „Steinfeld"; a ona le pravi, da je oni „Steinfeld" kake štiri ure (ako prav pomnim) dolga planjava; a ne pove pa ob enem, da je ta planjava, kakor smo pozneje okusili, ob enem tudi prazna, čista samija. Ob nočnem potovanji po Steinfeld u nismo zapazili druzega stanovanja, kakor tri ali štiri hišice ondotnih cestarjev.
„Zopet ponočnjaki?" boš častiti bralec! poteh prvih besedah utegnil šoptati in da! da! bili smo zopet enkrat, toda zopet zoper svojo voljo! Ako bi bilo dostojno in dovoljeno v javnem listu pokazati svojo nevoljo, bi tako-le rekel, kakor smo mod onim nočnim potovanjem med seboj godrnjali, šeptaje si: „Ti primaruhovi dedec, ti!" — In zdaj naj to stvar blag&voljno pojasnim.
Po svoji stari navadi jo pihnemo zopet proti Dunaji, to je namenjeni smo bili, da storimo še par korakov, ako bi imeli upanje, da dobimo na tem „Steinfeld" kje varnega in gotovega prenočišča, in ' zato poprašamo že bolj priletnega moža, so li po „Steinfeld" hišo in kmetski posestniki, kjer bi za-mogli vsi dobiti prenočišča? In mož nam prav prijazno odgovori v svojem dialektu: „O le pojdite dalje brez skrbi, saj so hiše „diirr in dtlrr!" Posta-
zločesti čovjek nalazi, mi bi ga sudu prijavili .... Bilo bi dobro, ako Vi za njega saznadete, da nam to prijavite .... Moleč Vas, da ovaj neugodni slučaj nikako neupišete u grieh samomu društvu, sa bratskim pozdravom ostajem" itd.
Po tem pismu naj častiti čitatelji ono osebo sami blagovole presoditi. Potem pa naj krivdo prisodijo tistemu, ki jo je zakrivil, društvu samemn pa tega ne štejejo v greh, kakor prosi g. odbornik. Toliko v pojasnilo onim, ki so lansko leto plačali udnino, pa niso udje društva sv. Jeronima. Da pa kedo napačno ne sodi o udnini, bodi povedano, da se pri tem društvu plačuje enkrat za vselej in sicer ali 5, 10, 20 gld., kakor želi kedo biti ud I., II. ali III. reda. Vstanovniki plačajo toliko, kakor pri naši Matici. Toraj je vpisnina še manja, kakor pri družbi sv. Mohorja. Da bi tudi število udov kmalu tako naraslo kakor pri naši družbi, ki zdaj v tem oziru presega hrvatsko sestrico za dobri dve tretjini, da si so v oni zastopani najbolji pisatelji hrvatski.
Z Dobropolj, 10. febr. V štev. 3 „Dolenjskih Novic" je bilo sledeče brati: „V Dobropolji je veliko otrok, čez 500, pa majhna šola. Treba bi jo bilo razširiti, pa za denar je trda." Blagovolite, g. vrednik! da o tem nekoliko v vašem cenjenem listu spregovorim. Naše šolsko poslopje je dovolj prostorno in tudi za tretji razred je soba že pripravljena, samo učitelja ni, pa kakor od viših krogov čujemo, ga o začetku šolskega leta 1885/86 že dobimo. Ali bo pa kteri gg. učiteljev prosil za omenjeno novo službo, je pač negotovo, ker je prenizka plača, namreč le 450 gld. brez stanovanja. Dosedanje učiteljske službe so pa: prva 400, druga 500 gold. in stanovanje, toraj bo služba tretjega učitelja najslabša, kaj pa stanovanje na leto stane, saj 50 gold., ako ne več, pa še če se dobi. Čudno! zakaj je pri nas bila slabša plača odločena, kakor v sosednjih Velikih Laščah, saj je pri nas gotovo več otrok za šolo. Preteklo leto je bilo pri nas rojenih 140, v Laščah le 96. Tem, ako živijo, bo treba vsim poduka.
Kakor čujemo, mislijo v Velikih Laščah čitalnico osnovati. Dobro! Saj tako nimamo tu v obližji ni-jednega društva, da bi se mogli v njem zabavati, ter narod v petji in branji buditi. Ako jim bo drago, bo gotovo nekaj Dobrepoljskih narodnjakov k njim pristopilo.
14. t. m. bodo naš župnik in zlatomašnik, vi-sokočast. g. Valentin Sežun, obhajali svoj 75Ietni god. Da so pri svoji visoki starosti še dokaj trdnega zdravja, priča to, da vsako nedeljo in zapovedan praznik po dvakrat govore in njih glasno doneča beseda se razlega po naši obširni cerkvi, kot kakega čvrstega g. kaplana. Tudi v spovednici so vedno pripravljeni deliti dušni mir svojim ovčicam; tudi v najhujšem mrazu nikoli ne izostanejo, kadar jih kliče njih sv. opravilo. K njih 751etnemu godu jim zakličem:
Mnogo let vas Bog ohrani,
Očeta Dobropoljski fari.
A. E.
Domače novice.
(fr. deželni predsednik baron Winkler) povrnil se je danes zjutraj z Dunaja v Ljubljano.
ranemu možu verjamemo in kakor Mozes v rudeče morje, stopimo na „Steinfeld". V resnici „Steinfeld!" — in silno dolgočasen!
Dobro stopamo; jame se mračiti; tički že cvr-čijo po svojih vejicah in si uravnavajo svoje peruti in tudi mi jamemo ozirati se po enakem kotičku. Toda — „o ti primaruhovi mož!" — „o ti grdi lažnjivec!" — se ihtimo in godrnjamo, ko na desno in na levo ne vidimo drugega, ko tik do ceste pri-rastle goste in majhne smreke. Že je noč; temna noč — in nikjer ni videti kake hiše. Kar groza nas obhaja v tej tamui, divji samoti, o nočni tmini! Ko blisk se pomikamo dalje, hitreje in hitreje, v mogočem upanji, da vendar le kje pridemo do ljudi. Žive duše ni videti in slišati. Kak čuk le je sera ter tje začukal, da je že itak neprijetno grozo nam še povikševal. Kakor sem že rekel, smo videli na tem polji le cestarjeve hiše; toda semkaj si nismo upali prositi, ker so bile te hišo toliko majhne, da so komaj domaČim zadostovale, ali morebiti celo tira ne, ako je bilo slučajno veliko „žegna božjega" pri hiši.
(V Katoliški družbi) je včeraj o navadnem tedenskem shodu g. učitelj M. Močnik dovršil svoj govor v veliki pomembi, ktero so imeli cerkveni redovi v svetovni zgodovini, v tretji dobi od XVI. stoletja, vzlasti o delavnosti Jezuitov. Poleg solnčne strani je omenjal tudi senčne, a kazal, kako krivično je, ako se napake posameznih pripisujejo celotam, ako se v čisto cerkvene reči vtikajo posvetne vlade, kedar se neprevidno ravnâ s cerkvenim premoženjem. Razlagal je, kako cerkev sama skrbi za pravo reformacijo, kedar je treba, in kako se vedno spolnujejo besede Gospodove, da se kraljestvo božje séli od naroda do naroda, kteri obrodi boljšega sadu. Oziral se je mej govorom na Kranjsko in še posebej na Ljubljano, ter naposled izrekel željo, naj bi skorej bil en pastir in ena Čeda!
(G. g. Josip Lavtižar) je bil včeraj kanonično vmeščen na novo faro v Kokri.
(Preč. g. dr. Lavoslav Grcgorec) postal je kanonik pri kolegijatnem kapiteljnu v Strasburgu. Imenoval ga je 9. t. m. premili knez in škof Krške škofije na Koroškem na mesto g. Fr. Juvančiča. Preč. g. dr. Gregorec je bil do sedaj glavni vrednik „Slov. Gospodarju" in profesor v Lavantinskem bogoslovji. Na njegovo profesuro pride č. g. Anton Rib ar, kaplan v Braslovčah.
(Odlikovanje.) Poslaniški sovetnik druge vrste, Emil baron Godel-Lannoy, prejel je od pre-svitlega cesarja komturski križ Franc - Josipovega reda. Generalkonzul v Monastiru (v Macedoniji), g. Franci pl. Knapitsch, in generalni agent avstro-ogerskega Lloyda v Atenski luki Pireus, g. Otton Mozetič, prejela sta red železne krone tretje vrste.
(Is Maribora) se nam poroča: „Odbor slovenskega društva" je poslal slovenskim poslancem naslednji telegram: „Odbor slovenskega društva pozdravlja z velikim zadostenjem odločno postopanje slovenskih poslancev in se trdno nadeja, ter prosi, da ostanejo vsi konsekventni, odločni in nepremakljivi do kraja v svojem vedenji."
(Nevolja), ki jo je napravil novi ukrep žga-njarskega obdačenja, je posebno po Ljubljani tolišna, da take ni še nobena določba napravila. Ta nevolja pa ni zarad plačila, ki se je na žgane pijače naložilo, temveč zarad načina, po kterem se ta dac pobira. Trgovci se nezmerno jeze, da so jim blago doma v kleti zapečatili, kakor se pečati po kmetih vino po kletih in toraj k lastnemu blagu ne smejo, kadar bi se jim potrebno zdelo. Zélé si tolikanj spremembe, da naj bi se dac pobiral že takoj na mitnicah, ob času, kadar se blago iz kolodvora ali pa od zunaj v mesto dovažuje, doma pa naj bi imeli proste roke. Pač bi bilo želeti, ko bi se v tem oziru oglasilo kako spretno pero iz dotičnih trgovskih krogov, ktero bi iz strokovnega stališča stvar pojasnilo. Nova postava zadeva celo deželo in je toraj že pre-vdarka v javnosti vredna.
(Snega) je tudi okoli Ljubljane vedno manj, če prav se taisti jako trdovratno vstavlja s svojo ledeno skorjo poživljajočim žarkom toplega solnca. Nekaj gorkih dni, ki smo jih imeli, spridili so tudi drsalcem veselje popolnoma, kajti led je postal tak, da ni za nobeno rabo več. Kar je prav navdušenih drsalcev, nadjajo se, da se bo led s pridnim polivanjem pri sedanjih še ledenih nočeh kolikor toliko popraviti dal. Bo pač težko kaj, kajti sv. Matija led razbija in ta je že v dvanajstih dneh.
(„Breneelj") izšel je včeraj jako kratkočasen. Posebno prijetno se bere: „Nova razdelitev Ljubljane."
(Pošta na Ptujem) še vedno nima slovensko-nemških tiskovin, ker je dotični g. poštar prestra-sten nemčur, da bi slovenske tiskovine v svoji ograji trpeti zamogel.
(Kdor ima denar), naj ne gré na limance Dunajskim borznim Židom, ki so zopet jeli z lepo-donečimi in zapeljivimi inserati po naših krajih ljudi loviti za borzne špekulacije. V očigled že tolikanj žrtev, ki zaporedoma takim Židom v kremplje padajo, da jih do dobrega oskubejo in jim denar zapravijo, ne moremo zadosti pred takimi lopovi svariti.
Razne reči.
— V Bosno pošiljati denar je jako drago. Ako skrbni oče ali ljubeča mati pošlje svojemu sinu, kterih imamo mi dovolj ondukaj, dva ali tri goldinarje za poboljšek, ne zadostuje k temu
marka za 5 kr., kakor pri naših nakaznicah, marveč plačati se mora priporočeno pismo, ki stane 27 kr., ktere bi sin-vojak jako dobro mogel porabiti. Ker se take pošiljatve jako gostokrat zgode, dobro bi bilo, da bi se to na kak način zboljšalo.
—	O slavnosti sv. Metoda je pisal škofu Brnskemu sedanji apostolski vikar v Macedoniji in škof v Solunu, preč. Lazar Mladenov, da se Bolgari radujejo te svečanosti, da zapored pristopajo v katoliško cerkev, in da hočejo v rojstnem kraju slovanskih blagovestnikov zidati katoliško cerkev, ter prosijo k temu prijateljske pomoči. Ker pravoslavni nameravajo nekaj enakega, bilo bi res želeti, da bi ne le katoliški Moravani, marveč katoliški Slovani sploh podpirali svoje brate, da si dostojno postavijo hram božji v Solunu na čast sv. Cirilu in Metodu!
—	Iz nadškofijskega semenišča v Pragi. Kakor vsako leto, bodo imeli tudi letos bogoslovci IV. tečaja kn.-nadšk. semenišča, češke narodnosti, v Pragi v semenišni cerkvi počenši s 1. febr. vsako nedeljo in vsak praznik popoludne po spetih večer-nicah, pridige, ki se bodo letos tikale glavnih resnic sv. rimsko-katoliške cerkve.
—	Morda slučaj, morda---? V Pragi
je bil 29. jan. ples tamošnjih strelcev. Nadporočnik njihov, g. Bittner, mizar in hišni posestnik v Žižkovem, je tudi prišel na ples in pripeljal je seboj svojo 34Ietno ženo in hčer. Nesrečna strast do plesa je tako navdajala mlado ženo, da je neprenehoma se vrtila po mamljivih glasih. Toda nepregledna previdnost jej je vstavila njeno šumeče veselje: ob 3. uri zjutraj se je namreč zgrudila na tla in za malo trenutkov je izdihnila svojo dušo. Zdrava in krepka je prišla, mrzlo in mrtvo pa so odnesli.
—	Prebivalstvo v Ameriki je v 20 letih (1860—1880) narastlo za 75%, t. j. od 37 na 55 milijonov. Razne verske ločine, kterih je v Ameriki nebrojno pa v tej primeri niso rastle. Še najbolj pomnožili so se „Metodisti", od 8 na 15 milj. Manj srečni so bili „Baptisti"; od 8 mil. so se narastli na 12 mil., tedaj le za 50%. „Luterani" so se pomnožili le za 60%, t. j. od 1,250.000 na dva mil. Nektere ločine pa kar pojemljejo, n. pr. „Kvekerji", „Prijateljia; od 220.000 jih je le še 150.000. Pro-testantje so se narastli z rastočim prebivalstvom po 75% le po 65%. — Vse drugače pa je s katoli-čanstvom — njegov naraščaj je prečudno velik in sicer 1. 1860 so cenili število katolikov na 3,175.000 1. 1880 pa že na 9,500.000, t. j. po 200%. List „Amerika", iz kterega smo te številke vzeli, pravi: Ce bode katoličanstvo tudi zanaprej tako naraščalo, imeli bomo v 15 letih najmanj 25 milijonov katoličanov.
Telegrami.
London, 11. febr. Wolseley brzojavlja iz , Dulkainseta 10. t. m. Kolona generala Earla naskočila je po peturnem boji vse stališča upornikov. Priborila si je deset praporov in je ves položaj v angleški oblasti. Cesto v Berber so zopet osnažili od upornikov. Sovražnik je zgubil veliko ljudi, večina vodij je pobitih. Angleži so zgubiii 12 mrtvih in med temi je general Earle sam in pa podpolkovnik Eyre; poleg teh imajo pa še 25 ranjenih. Kolona se je jela včeraj po vodi naprej pomikati.
Tuj ci.
10. februvarja. Pri Maliči: Belina, Gcrber in Kohut, trgovci, z Dunaja. — Ana Moschek, zaaebnica, iz Gradca.
Pri Slonu: Wagner, gled. igralec, z Dunaja. — Toraas, trgovec, z Dunaja. — Alojzij Alimenda iu Vojteh Allodi, trgovca, iz Trsta. — C. pl. Cavalca, zasebnik, iz Vidma. — Hugon pl. Sterlini, zasebnik, iz Gorice.
Pri Bavarskem dvoru: Anton Tonino, Josip Bamor in Peter Brinavič, konjski kupci, iz Tridenta. — Josip Skok, konjski kupec, iz Mengša.
Pri Južnem kolodvoru: Valt. Bernard, župnik, is Studenja.
Umrli so:
10. febr. Teodor Widmayer, mizarjev sin, 6 let, Gospodsko ulico št. 10, vsled vnetja možganske kožico. — Prano Blaznik, kramarjev sin, 2 mes., Stari trg št. 26, božjast.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
12. februvarja Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ o%„ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 11. februvarja. Ogerska zlata renta 6% H „ „ 4 % . „ papirna renta o% Akcije anglo-avstr. banke . „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854 „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864
........ 1864 .
Kreditne srečko .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5 % štajerske zemljišč, odvez, obligac.
200 gld.
250	gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
83	gl-	30	kr.
04: 106	n	60	n
99		_	
870	n	—	
304	„	20	
123	n	85	n
5	n ti	80	n
9	M	77 Vi	n
60	n	35	n
—_	gl.	■	kr.
98		30	
93		95	
106	n	90	»
103 568 308 212 127 138 174 172 178
23 19 112 105
104
90
20 50 bO 30
50 25
50
60
«K*
Čujte,
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr.
Žlice, noži in vilice
Iz
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! , pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namlzjo iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert jo iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišno vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za. pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravili anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličie za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrne vilice za desert, lepe masivne čašico za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,
(H)
3 tase lepo eizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj fino,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 49 roči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svarilo I Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima. zgoraj naveden pečat vtisnjen. Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč no bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube-naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro,, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na
*» ■ mlc»~W i«»**., Haupt-Depot der Anglo-Brltan. Silberfabrik, Wien, II., SchifTamtsgassc 20. ^nažilnl prall za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr.
Vožnji red cesarjevië
Iz Ljubljane v Beljak.
Rudolfove železnice.
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vlulii				
P o s taj e	št. '2018	Bt. 2014	št. 2016	št. 2012
	po noči	zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k.....	1215	6-40	11-40	6-35
Ljubljana R. k.....	1219	6-44	11-45	6-39
Vižmarje......	12-29	6-53	11-55	6-48
Medvode......	12-41	7- 4	12- 7	6-59
	12-56	7-17	12-21	7-12
	112	7-32	12-38	7-26
Podnart ......	1-30	7-50	12-56	7-43
	1-48	8- 7	113	7-59
	1-55	8-15	1-24	8- 8
Javornik .....	216	8-34	1-46	8-25
Jesenice......	2-27	8-45	1-57	8-33
Dovje.......	2-47	9- 4	218	8-49
	316	9-33	2-48	911
Rateêe-Weissenfels . . .	3 31	9-48	3- 3	9-24
Trbiž.......	3-48	10- 5	3-20	9-38
Beljak j. k......	5 —	11-51	451	10-24
	zjutraj	dopoldne	popoldne	zvečer
O K o 1> 11 i v 1 ti Ic i				
P o s t a j e	št. 2017	št. 2011	št. 2018	Ht. 2013
	po noči	zjutraj	dopoldne	popoldne
Beljak j. k......	10-50	6-39	10-26	510
Trbiž......	12-40	7-30	11-42	6-25
Rateče-Weissenfels . . .	1-50	7.46	11-59	6-46
Kranjska gora ....	1-25	7.59	1213	7- 2
Dovje.......	1-56	8-22	12-38	7-29
Jesenico ......	2-23	8-41	12-58	7-52
Javornik ......	2-30	8-47	1- 5	7-59
Lesce.......	2-57	9- 6	1-26	8-21
Radovljica......	3- 3	911	1-31	8-26
Podnart.......	3-29	9-29	1-49	8-47
		9-45	2- 5	9- 4
Loka .......	412	9-59	2-20	9-20
	4-29	1012	2-33	9-34
Vižmarjo......	4-42	10-23	2-44	9-46
Ljubljana R. k.....	4-53	10-31	2-52	9-55
Ljubljana j. k.....	5 —	10-35	2-56	10 —
	zjutraj	zjutraj	popoldne	zvečer