leto im Min 260.
V UubUanl, v sobota 14. novembra 1925.
Ceno Din 1*50
tn popolotefj, lava* mit a*4tolje te prozaik«. — loMratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
l D 50 p, večji tnserati patit vrsta 4 D; notice, poslano, lafave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-toru. — inaeretnl davek posebej. — „Sloaaaakl Karo*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravntatvo: Knailova ulic s Sta*. 5, pritličje. — Telefon štet. 304. Uredništvo Kosilo va ali ca 11. 5,1, nsdstrople. — Telefon ste v. 34.
IV      Poštnina platana v gotovini.
Regulacija rek - prva naloga
Že več let se ponavljajo skoro po vseh krajih Slovenije in bližnje severno-zapadne Hrvatske velike poplave. Škoda od teh poplav je neobičajno velika. Po širnih dolinah razsajajo razorni valovi naraslih rek, kjer uničujejo poljedelcu njegove pridelke. Na najvažnejših mestih zastaja promet Velike mednarodne prometne zveze so pretrgane. Vlaki odhajajo z velikimi zamudami in vozijo po velikih ovinkih. Železniške proge so na številnih mestih izpodko-pane.
Poplave povzročajo v prvi vrsti naše neregulirane reke, predvsem Sava, Savina, Drava, Mura in njeni pritoki. Pogled na prostrane ravnine od Zidanega mosta dalje, med Brežicami in Zagrebom je obupen. Takisto v Savin-ski dolini, v Prekmurju. Celje je pod vodo, takisto Murska Sobota.
Sedanje poplave spadajo med največje, kar jih je doživela Slovenija v zadnjih desetletjih. Velikanski kompleksi vinogradov in vinogradniških nasadov so uničeni v Prekmnrju, zimski osevki v Posavski dolini so prepravljeni.
Nastaja vprašanje, ali smo v tem pogledu, v zaščitnem in prohibitivnera oziru kaj storili in ali smo storili korake, da se take elementarne nesreče onemogočijo?
Že svoje dni pod Avstrijo srno tudi trpeli radi neprestanih ooplav. Naše pritožbe se naravno niso jemale resno. Bili smo Slovenci, torej narod, ki ni imel pravice do redne državne podpore tn zaščite in ki se je pital samo z drob-tinami. Ce ni bila situacija v dunajskem parlamenta ugodna za drobtine, je vsaka prošnja za regulacijo slovenskih rek ostala nerešena in brez uspeha.
In vendar je vprašanje regulacij našega rečnega sistema spadalo že pred vojno v ospredje vsakega resnega dela za gospodarsko obnovo in napredek našega kmetijskega naroda, kakor naše slovenske zemlje sploh. Kaj pomaga še tako napreden razmah kmetijskih metod, kaj pomaga izboljšanje kmetijstva po najmodernejših švicarskih in danskih vzorcih, če je dežela izpostavljena nesmiselnim računom elementarnih vremenskih nezgod in Če lahko ena sama nebrzdana reka uniči vse trude naprednega kmeta?!
Ko je prišel preobrat in smo ustanovili nacijonalno drŽavo, smo priča, kovali, da s tem začne doba vsestranskega napredka in razmaha. Ne moremo se v tem oziru pritožiti, da nam razmere niso šle na roko in da ne zaznamujemo danes na gotovih področjih pridobitnega in deloma tudi kulturnega Življenja ogromne koristi in zavidljiv napredek. Z ugotovitvijo tega naoredka pa še ni rečeno, da se morajo zanemarjati naloge, ki do svoji elementarni važ nosti spadajo na prvo mesto javne skrbi in državne zaščite.
i In v tem oziru moramo tudi vspričo kakega lepega napredka urotoviti. da se fe kljub temo deloma od nase strani, deloma od strani centralne vlade zanemarjalo poglavitno vprašanje slovenskega ozemlja, to je vprašanje zaščite pred rednimi elementarnimi nesrečami, vprašanje regulacije slovenskega rečnega sistema. Kar nam je sovražna A v-strija odklanjala iz nacionalnih razlogov, nam ne sme odrekati lastna drža-va, ko gre za obče koristno in potrebno zadevo.
Slovensko ozemlje ima pač svoje specijalne potrebe, ki se ne dajo odstraniti z enostavno primero z drujriml, manj razvitimi pokrajinami naše države. Vprašanje elementarnih nezgod in poplav je za slovenske kraje mor*1 'o vprašanje kulturnega naoredka. Nam nI vseeno, če križajo slovenske kraje važne in ugledne mednarodne železniške zveze in če se morajo te zveze ob vsaki priliki prekiniti radi elementarnih nezgod. Zaščita pred elementarnimi vremenskimi in prirodnim! nezgodami spada med najorimitivnejša civilizacijska dela. ki so skoro po vseh državah evropskega zapada že dokončana.
Jasno je torej, da mora tudi naša država kot evropska In kulturna država pristopiti k sistematičnemu regulacijskemu delu in to predvsem v tistih pokrajinah, ki so kulturno, reprezentativno in gospodarsko najbolj Izpostavljene. Z regulacijami naših rečnih sistemov se-ve ne moremo začeti drugje, nego samo v Sloveniji. Tu je regulacija iz prometnih, narodnogospodarskih in kulturnih ozirov najpotrebnejša in prva naloga državne uprave.
Na naših poslancih je sedaj, da to sj&Jogo primerno utemelie in da opozore
Pred demisijo RR ulade
Intrige proti Pašićn. — Pred novimi volitvami? — Pašič ponudil
kroni demisijo RR vlade«
— Beograd, 13. novembra. Demisija prosvetnega ministra Velje Vukičevića je izzvala ogro.nno pozornost v vseh političnih krogih. Mnogi listi pišejo, da je Vuki-čevič podal ostavko zato, da izzove krizo vlade. Glavni povod za njegovo demisijo Je brez dvoma ta, da je minister Vukičević naletel s svojo prosvetno politiko na velike ovire v vladi, pri svojih tovariših v stranki In izven uje, zlasti zaradi zatvo-ritve gimnazijskih razredov in različnih spletk. Velik del politikov trdi, da je odstopil Vukičevič tudi iz političnih razlogov in da je bila prosvetna politika le povod za demisfo. V ostavki ministra Vukičevića vidijo vsi politični krosi antagonizem med pristaši Pašlća in Ljube Jovanovića. Znano je, da je Vukičevlć pristaš Ljube Jovanovića. Njegova ostavka se tolmači kot zmaga g. Pašića. Omeniti je treba, da je proti g. Pašlću polno spletk od vseli strani. Mnogo jih je, ki pričakujejo, da se z ostavko ministra Vukičevića   ustvari formalna
j kriza vlade in da poda Pašić v najkrajšem času demisijo celokupnega kabineta. To priliko bo porabil za rešitev vprašanja rekonstrukcije vlade. Drugi zopet menilo, da je Vukičević tudi zato odstopi!, da pospeši rešitev vprašanja vstopa Si. Radića v vlado. Zanimivo je, da radi-ćevski ministri niso o Vukičevlćevi ostavki ničesar vedeli in da so izvedeli zairo zelo pozno šele od novinarjev.
Gotovo je, da so razmere v vladi zelo napete. Mno^i govore, da so edini izhod iz težavne situacije nove voiitve In da jih gospod Pašič sam iorslra.
V zvezi z ostavko ministra Vukičevića je bil snoči cd 17 do pol 19. na dvoru piedsednik vlade PaŠić, lakoj za njim pa zunanji minister dr. Ninčić- V političnih krogih se govori, da ie Pašič ponudil kron! demisijo celokupnega kabineta. Ta vest se sicer ne potrjuje, z gotovostjo pa se more pričakovati, da bo jutri kralj sprejel ostavko ministra Vukičevića.
Protest noft vlade pri Vatikanu
Interpelacija posl. Demetrovića. — Neresnične vesti o preki-njenju diplomatskih odnošajev z Vatikanom, — Protest posl. dr. Smodlake pri kardinala Gasparriju. — Klerikalci smatrajo vprašanje zavoda sv. Jeronima za interno zadevo Vatikana. —
— Beograd, 13. novembra Poslanec Juraj Demet.-ović je naslovil na ministra za zunanje posle fn za vere povodom nelojalnega nastopa Vatikana v zadevi zavoda sv. Jaronima v Rimu vprašanje, v katerem naglasa, da sv. Stolica noče priznati naše narodne države, kakor je to storila z drugimi, zlasti Hrvate, ki jih je tlačila stara Avstro - Ogrska. Naša vlada mora imeti piavico soudeležbe pri imenovanju vrhovnih starejšin na tem zavodu in naše poslaništvo pri Vatikanu mora imeti pravico in-gerence na njegovo upravo. S svoilm nastopom je prišel Vatikan v trenotku, ko je pričela naša vlada, kar je po mnenju g. Demetrovića popolnoma zgrešeno, pogajanja za sklenitev konkordata. Vprašanje g. Demetrovića nadaljuje: Z oziroro na tako postopanje sv. Stolice proti naši kraljevini moramo izvajati potrebne posledice in sploh prekiniti vsak nadaljni razgovor z njo glede sklenitve konkordata, tem bolj, ker konkordat omejuje suverenost naše države, ker se z njim urejujejo odnošaji naših državljanov v naši kraljevini s pogodbo, ki na; se sklene s faktorjem zunaj njenih mej. Na temelju tega vprašujem ministra za zunanje posle in za vere, kaj sta storila v zaščito naših narodnih Interesentov v zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu. ali namerava ustaviti viada nadalnje razgovore s sv. Stolico glede sklenitve konkordata, ali misli obvestid Narodno skupščino o po-
teku in uspehu dosedanjih pogajanj in aH misij vlada odpokiicati nagega poslanika pri Vatikana.
— Beograd, 13. novembra. Nekateri listi so pisali, da bo naš poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka odpoklican. Kakor se doznava Iz zunanjega ministrstva, ta vest ne odgovarja dejstvu in vlada ne namerava odpokiicati dr. Smodlake.
— Rim, 12. novembra Poslanik dr. Smodlaka je protestiral pri državnem tat-r»ikn kardinalu Gasparriju zaradi postopanja Vatikana v zadevi zavoda sv. Jeronima. Kardinal Gasparri ie na negov protest izjavi!, da sta bila dosedanji rektor tn ped rektor zavoda odstavljena na podlagi bule i-Slavorum gentium.* od papeža Lenna Xf H., po kateri Vatlk m ne mere priznat* narodnega značaja tega zavoda ter pravico jusnslovenski vladi za vmešavanje v imenovanje vodstva zavoja. Istotako nc more priznati jugoslovenskemu poslaništvu pravico sodelovanja pri upravi zavoda.
— Beograd, 13. januarja. Včeraj je dr. Korošec posetil papeževega nuncija in zunanjega ministra, pri katerih se je informiral zaradi spora v zndevi zavoda sv. Jeronima. Dr. Korošec zavzema staHsće. da ima Jugoslavija sarro pravico do častnega protektorata nad zavodom sv. Jeronima in da nima nobene pravice vmešavati se v upravo zavoda, za katero da Je merodajen samo Vatikan.
Pravi povod za ostavko prosvetnega ministra
— Beograd, 13. nov. (Izv ) Nekateri H-sti poročajo, da je bil pravi vzrok demisije prosvetnega ministra Bpor med VuklčevL ćeirt tn trgovinskim ministrom dr. Kraja-ćem. VukiCerlć Je, kakor znano, aahtoval, da se strokovne Sole podrede prosvetnemu ministrstvu, fcemur se je dr. Krajač odločno uprl. Trgovinski minister Je s svojim stališčem tudi zmaga! v ministrskem svetu, Z orirom na to je VukičeviC podil ostavko
Denuncijacija „Malega lista"
— Trst, 13. novembra. Včerajšnji »Mali list«, glasilo kaplana Ščeka in kaplana Miianovića, je priobčil danes denuncijacijo proti vodstvu političnega društva »Edinosti«, češ da so njegovi Mani framazoni. »Mali liste pse. da so Slovenci člani framazonske k>že v Trstu. Hrvati pa člani framazonske lože na Reki. Ta denuncijacija zadeva voditelje politične organizacije »Edinosti« posebno težko v sedanjem trenotku, ko so v Italiji na dnevnem redu prostaška preganjanja framazonov.
našo vlado na njeno prvobitno civiliza-torično nalogo v Sloveniji.
Vprašanje večnih poplav je za Slovence vprašanje moralnega prestiža, ker res ne gre, da imamo rečni sistem brez regulacije, kakor r.aineznatnejši narod v necivilizirani Afriki.
Regulacija slovenskega rečnega sistema se mora torej rešiti na sistematičen način in to v u^ikj-ai^m ^asuJ
Zaradi navedb ->Ma!ega Lista* so danes policijski organi izvedli v ulici Lavatoio, kjer ima pisarno podpredsednik političnega društva ^Edinosti« odvetnik dr. Vratov 16, hišno preiskavo v mnenju, da bodo tamkaj našli framazon?:ko ložo. Policijski agenti so se informirali ori dr. Vratovićti, kaj je s framasonsko ložo. ko pa jim je povedal, da jih je ^Mali list« potegnil, so odšli z dolgim nosom.
--Mali List« se je proslavil te dni tudi z Eonjo proti »Goriški Matici*, ki ie izdala zopet vrsto knjig, katerih raz-širjevanje je pa videmski prefekt prepovedal. Ščekov »Mali List* se je postavil na stran italijanske oblasti in ji Domaga ubijati kulturo med Slovenci. Ze štirikrat ie priobčil prepoved viđem-skega prefekta in grozi duhovnikom in učiteljem, da ne smejo širiti omenjenih knjig. (Današnji »Slovenec« toplo pri-ooroča ŠČekov krščanski list ter se tako postavlja v službo fašistov proti Slovencem.)
NOVE UVOZNE CARINE
— Beograd. 13. nocembra. S noči je imela sejo tarifna sekcija finančnega odbora In razpravljala o Členih 236. do 271., ki govore o barvah, mazilih, pls. potrebščinah, firnežih, lakih, etru. alkohola, dišavah, smodniku in razstrelivih. Spreiela se Je določba, da se za dišave z etrom In slasti z esencami, nadalje ekstrakti, tinkture in dišeče vode z etrom določi uvozni carina na 1200 zlatih dinarjev za 100 kf. Za poljedelce je važna določba, ki jo ie sekcija sprejela soglasno, da so prost! uvozne carine superfosfarl In Tomaževa žlindra, ki je doslej znašala 20 zlatih dinarjev za 100 kilogramov. V čl. 268. je bila sprejeta nova postavka, ki je zlasti važna za lovce. Tarifna sekcija ie določila uvozno carino na lov-
ske naboje, napoljenc s šibrami, na 120 zlatih dinarjev, s smodnikom pa 200 zlatih dinarjev.
Danes popoldne začne tarifna sekcija fh.anćnega odbora razpravljati na predlog posl. Puclja o izvozni carini, pojutrišnjem pa nadaljuje razpravo o uvozni carini.
Davidoviceva stranka solidarna s SDS
— Beograd, 13. novembra. Uzv.i Na današn;i seji voditeljev parlamentarnih skupin »e je razpravljalo o incidentu med prdpreds^nikom dr. Subotičem in Sv. Pri-bičevićem na predvčerajšnji seji Narodne skupščine. Davidoviceva stranka je v tei zadevi zavzela isto stališče kakor sarro-stojni demokrati ter je obsodila nastop podpredsednika dr. Suboiića, ki je žalil dostojanstvo Narodne skupščine in brez razloga kaznov-al poslanca Košta Timotijcvića in Sv. Pribičeviča.
Samostojni demokratski klub io v znak protesta proti dr. Subotiću skleni!, da zahteva, od predsednika Narodne skupščine zadoščenje za izključitev Svetozarja Pribi-čevića od treh sej Narodne skupščine. V znak solidarnosti s predsednikom svoiega kJuba je sklenil, da se toliko časa ne ude-žv'e sej Narodne skupščine, dokler traja izključitev Sv. Pribičeviča. Včerajšnje seje se je samo zato udeležil, ker ie biia na dnevnem redu intervalncija, vložena od poslancev SDS. Samostojni demokratski klub izjavlja poleg tega, da se ie včeruišr.ic seje udeležil tudi zaradi tega, ker ie pričakoval, da bo predsedstvo skupščine popravilo napako prvega podpredsednika dr. Su-botića. in dalo primemo zvdošćenje. Za svoje nadaljno postopanje u napram pTfc^^d-stvn Narodne skupščine pa si pridržuje sv obodne roke.
RAPALLSKI DAN V ZAGREBU
— Zagreb, 13. novembra. Akcijski od* bor vseučiliškeca dijažtva ie sklenil, da od* pošlje k zagrebškemu i,upanu Heinziu de? puta ci jo s prošnjo, naj izda poziv na mea ščanstvo, da priredi dne 15. t. m. tiho manifestacijo povodom obletnice rapallskc po* godbe na ta način, da izobesi zastave. Ka^ kor znano, je Jugoslovanska Matica napo« vodala za dan spominsko prosIa\c ki pa jo je policija prepovedala. Dijaki vseučiiU sča. Še vedno stavkajo. Dopoldne so se zbrali v vestibulu vseučilišča, odpeli «Hej Slova^ ni*, nato pa se mirno razžJi brez incidenta. Poiicija straži še vedno vseučilišče in itaiij janski konzulat.
STOLICI SLOVENŠČINE NA PEDAGOŠKIH ŠOLAH V FEO-GRADU IN ZAGREBU
— Beograd, 13. novembra. Ministrsivo prosvete je odločilo, da se osnujeta na višMh pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu stoHca za slovenski lezik ako <e prilavl dovolj slušateljev,
FAŠISTI PROTI POPOLAROM
— Rim, 12. novembra. Farinrtcljevo glasilo -Cremona nuovat se zopet bavi s po-pclari, ki so se odločili, da zapuste Aven-tin in se vrneo v parlament.
fcCremona nuova« piše, da ia?;sti ne bedo nikdar pozabi!, da so popolari v prvi vrsti odsovorni za nameravani atentat na Mussoiini;a. Nadalje pravi, da popolr.ri lahko menja to svojo taktiko, fašisti pa bodo ostal? neizpremenliivo neizprosni napram njim. Predno se otvori parlament, bodo pokazali ljudstvu, kdo so popolari- Tudi Sa-Iandrovi liberalci se vračajo, da bi podprli faSistovsko vlado, a iih fašisti odkla-njajOr ker ne vedo, kaj nai počno s temi »rrrtvaki«.
REFORMA SOVJETSKEGA CIVILNEGA PRAVA
Moskva, 12. novembra, e. Osrednji v^eru-ski Izvršjvalni odbor je izvedel več izpre-rnemb v civilnem zakonika. Odpravljene so omejitve pravice podedovama, predvsem člen, ki je določal, da se morejo podedovati samo vsote, ki ne presega k> 10.000 rublje v. Po novih določbah pripade dedščina državi samo v primeru pomanikanja oporok? ali pa zakonitih dedičev.
TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN BOLGARSKO
— Beograd, 13. novembra. Po vesteh iz Rima je sklenjena med Italijo in Bolgarsko začasna trgovinska pogodba na podlagi največjih ugodnosti
ŽELEZNIŠKA NESREČA
— Newyork, 13. novembra. V bližini Plalnsborougha (New Jersev) je zavozil osebni vlak pensilvanske železniške družbe v drug osebni vlak, pri čemur so bile ubite tri osebe, 25 pa jih je bilo ranjenih.
IZGREDI V NOVEM SADU
— Beograd, 13. novembra. Včeraj je poskušala v Novem Sadu Orjuna demonstrirati proti Italiji. Poiiciia je hotela demonstracijo preprečiti, pri čemur »e prišlo do spopada med njo in Orjunaši. Med spopadom je eksplodirala bomba v bližini katoliške cerkve. Policija je aretirala več Or-junašev, ki so osumljeni, da so vrgli bombo.
VELIK ORKAN NA MORAVSKEM
— Glomuc 13. uo\e;rrbr:.. Včeraj ic nad Oolomucem divjal siicn orkan, ki ie poškodoval mnogo hiš. škodi ic zlasti ogromna na poljih. Pretrgane no tudi vse telefonske i:i brzojavne zveze, ^koda mas;' več stotisoč kron, CfcrveJkfli Žrtev ni bilo-
PRED PODPISOM LOCARNSKIH POGODB
London, 12. novembra, e. Angleška vlada ie i>osIala irancsktiiiu, belgijskemu, italijanskenir in nemškemu ministrskemu predsedniku povabilo, naj e 1. decembra udeležilo v Londonu svečanih ceremonij za podpis locarn^kili pogodb. Program svečanosti bo objav, lien nocoj. Po podpisu pogodb bosta kralj in kraliica priredila v kraljevi pa-lači na čast inozemskim vlvlv^atom banket. Vlada pa bo priredila zajtrk.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
Lesni trg.
emi gaber hlodi od II ca prem. od 2 m dolž. napr. feo. v j g. | p., bteffB I «>, Bukovo cjrijo vilano §00, vas, I»ost. trs, blago o.fo, jekprl p"jou; 30, It, Bi »m I. U. ITI. ment" -     J  m :co yy?\. donar
2ITO.
Ajda, domača fco. \i*g. Beltinci blag*. 265; pšenica baoka 76 ico. n. p. blaso 242. koruza stara suha bla^o 165; '.r.ruza umetno sušena fco. vaf. lUv. p.. S vagone, denar 145, Maso 145, zadd . MS; koruza novi času prlm. suha, kv. gar. sLv. post. fi^o. slav. post. blago 105; koruza teretno sušena par. Novi Sad blago 142: cnres dvojna rešetan ico. vag. slav. p. 1 vac. dc.JT 170. blago 165, zakli. 165; proso fco. prekm. p. blago 210; otrobi drobni ico. u. p. biag^ 118; krompir lepi. beli ico. prekm. p. blagu 72; krompir lepi roza, fco. prekm. P. blago 72; ;efice zlatorumene f:<>. n. p. denar 1*>< : jabolka merkantihia ico. štai. p. blago 35."»; fižol beli ban. b. n. eg. vr. par. Post. blago 273; fižol r.avi ban. h. n. eg. vr. par. Po>.. blLgo 260; iižol ribnican fco. Ljubljana denar 3«.0; iiilcl prepelica: fco. UabUasa, denar 300. blago 340; fižol mandakm fco. L j. denar 557; brinje novo istr. ali italiu fco. Ljubljana denar 385; riž brillaiitt- It 33J. tco. Post. trs. blago 634.50; rozine Salti Mili Srryrna ekta v zabo'ih po 13 kg b/tar« fco. prosto sklad. Trst, blago 165.S0; set:.' sladko stisnjeno, fco. staj. p. bla«o 75; sen^ pcsladko stisnjeno fco. staj. postaja, blago 60; slama, stisnjena, brago 50.
Efekti;
2 in pod odstoi. drž. rent« za vojn« Škodo, b!ago 317; 7 od^tot. invest. poe-. / 1 1921, donar 75a>0. blago 78; Celjsku po eojiraica d. d., denar 200, blago 205; Ljub Ijanska kreditna, bank.-., aettar 210; Mer "kantilna banico, denar 100. blago 102, za kljucni 101; Prva hrvarska štedionica, bt* m 960; Kreditni zavod, denar 173, blagi 185; Strojne tovarne Jo livarne, dflnar 12^>; Združene papirnice, denar 120, blago 120-Stavbena drnZba d. d. Ljubljana, donar 16$, hla^o 110; fee&ir d. đ., denar 145, bla^o 148; 4 in pol od«tort. kom zad. dož. bke., denar 20, blago '22; i m pol 'odštet, zast. !. kr. dež. bke~, denar 20, blago 22
Zagrebška borza
Devico:  Curib 10.855—10.93», Fari.
166.625_168625, Kewyoo"k 56.15—5S.75, Ix>n .
don 272.92—274.92. Trst 22S.37—230.77, Bor. lin 12.39—13.49, Dunaj 791 30—«01.30.
Valuto: dolar 55.50—G6.10. EFEKTI.
7% invest. posojilo 1921 74—77; 2l<>% drž. rente za ratnu stetu 310—315, 314—315 Ljubljanska kreditna 210; Hrv. eskomptna banka   121—122:   Kreditna   banka. Zagreb 135—136; Hipotekama banka 65—66; Jugo banka   109M—110;    Praštediona 050—055 Slavenska banka 4*1—50; Eksploatacija 4t do 47; Drava d. d. Osijek 250; Šećerana Osijek, 490; his d. d. 59—62; Nihag 3$; Gurman 410; Slaveks 150; Slavonija 43 do 43.50; Trboveljska 325—345;  Union, paromlin 400—415; Vevče 120; Agraria 48,
Inozemske borze
— Curlh, 13. nov Borca: Beograd 8.St» Pariz 21.20, London 25.15, New7ork 518.876 Milan 21.05. Praga 15.375, Donaj 73.10
— Trat, 13. nov. Predborata: Beograo 43.70—43.90, Pari« 100 25—100.75, Newyor4 24.50_24.7CL Praga 73^-73.50, Curin 47R-475.50.
siran *.
»SLOVENSKI NAROD« dne 14. novembra 1325.
Ste v. 260
Velikanske poplave in povodni! v Sloveniji, no Hrvatskem in drugod
Ena največjih elementarnih nesreči kar smo ph doživeli radnja leta. — Ogromna škoda* ki se še ne da oceniti«
Ljubljana, 13. novembra^
Radi si?nih nalivov, ki trajajo zaporedoma že več dni, so zopet, narastle vse reke in potoki ter poplavile pokrajine, polja, sela ia meata. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila o velikanskih poplavah, ki so že dosedaj povzročile ogromno fckođo. Poplave so slične kakor poplave v zadnjih dveh letih Najobupnejša poročila prihajajo iz Štajerske in iz Prekmurja. velikansko jkkodo p« »o povodnji povzročile tudi na Dolenjskem in Gorenjskem. Bati se je katastrofe, ker še vedno neprestano dežuje in reke še vedno naraščajo, že včeraj smo poročali, da je Sava dosegla v Zagrebu 2.70 nad normalo in da še vedno narašča. Situacija na Barju še ni kritična, vendar jo voda že napolnila vse jarke, v slnčaju na-daljnega dežja pa grozi nevarnost zopetne velike poplave tudi na Barju. Ljubljanica je mo?.no narastla, vendar se ni prestopila bregov. Nekoliko škode je napravila na Fužinah. Silno jo narastla Sava. V Krškem je ogrožen veliki most za vozni promet in odprt je samo še za pešce. Prizadeta je tudi elektrarna, ker je motor pod vodo. Krško je bilo včeraj v temi.
Iz Vevč nam danes dopoldne poročajo: Ljubljanica je danes ponoči močno narastla. Štiri hiše stoje že popolnoma v vodi, ln sicer ena v Slapu 5n 3 na Zaloškem Barju. Ogroženi posestniki so rešili vso živino na varno. Nevarnost je za enkrat minula, nedosledne posledice pa bi nastale v slučaju, da tudi Sava stopi čez bregove. V tem slnčaju bi bilo tako celo Zaloško Barje pod vodo. Med Gradom in Gri^^vi »r.mi Je cestni promet ukinjen, ker je voda preplavila vso cesto. V večino hiš je vdrla Vida tako, da ©o kleti v vodi. deloma pa stoji voda tudi v vežah. Orožniki so ukrenili vse varnostne ukrepe, da preprečijo eventualne večje nesreče.
Poplave na Dolenjskem.
— Trebnje, 13. novembra. Danes nam poročajo iz Trebnja o velikanski poplavi, ki jo je povzročilo zadnje deževje na Dolenjskem. V Veliki laki in št. Lovrencu so vpolja kakor okolica pod vodo. Mnogo hiš BtOJi popolnoma v vodi. Potok Temenica je preplavil Okolico in polja Radohove vasi ter št. Vida pri Stični. Okolica vasi Dobove je podobna velikanskemu jezeru. Ponekod ie nemogoč vsaOc cestni promet m se ljudje
prevažajo s čolni. Trpeli so mnogo tuli ostali kraji. Iz Novega mesta prihajajo poročila, da je ogrožen železniški promet i BtTCtli vasi ter pri Novem mestu, ker se je pod tračnicami vdala zemlja.
Poplave na Gorenjskem,
Deževje je povzročilo veliko škodo tudi na Gorenjsekm. iz Bohinja, Žirov in okolice poročajo o strahovitem neurju, ki je divjalo včeraj v noči od 11. na 12. t. m. V Bo-hinju je bil silen naliv, močno je treskalo m grmeto. včeraj pa je v celem triglavskem pogorju zapadel sneg. V Planici imajo ie pol metra snega, v žirih je voda odplavila en most, ponovno pa zopet poškodovala žirovako elektrarno. Žiri so bili včeraj v temi.
Strašna povodenj v Celju.
V Celju ,12. novembra.
Vsled neprestanega deževja zadnjih dni fa vsled močnega naliva v noči od srede na četrtek so vode Savinja, Voglajna in pritoki prestopili svojo struge ter za Hl i vso celjsko kotlino. Vsa celjska okolica je podobna velikanskemu jezeru, iz katevega gleda me-ato Celje in okoliške vasi. Okrog Celja so pod vodo vasi Zavodna, kjer teče voda preko ceste pri gostilni »Zeleni travnik«, pod vodo je mestno sejmišče ter sploh celi del vasi pod hribom sv Jož. Voda je vdrla v hiše in kleti. Odnesla je Voglajna tudi leseni mosa pri cesti proti Skalnati kleti. Dalje je na vod vse proti Teharjem, Što-ram, št. Jurju itd. Vas Gaberje je popolnoma zalita. Pri Westenovi tovarni je pretrgana Westenova železniška proga in vo. da Bi je utrla pot v vas in pridrla do državne ceste, kjer teče preko ceste pri So-kolskem domu ter pri Jarmerjevi vili. Voda v Gaberju teče v hiše in kleti. Obe cerkvi Sv. Duh im Sv. Maksimilijan sta pod vodo. Koprivnica je zalila mestni del Dol-
gega polja in poplavila celi dotični del mesta. Voda udira v kleti in pri oknih v hiše ter eega v meeto skoro do gostilne »Brant-bor«. Pod vođo je mestna osnovna Šola, Si.
m on Gregorčičeva ulica ter ves svet okrog javne bolnice, kjer Je voda vdrla tudi v kleti Potoka Sušnica in Ložnica sta lalila vasi Ostrožno. Babno, odlog, Lavo ter ves
avet ob Ljubljanski cesti, kjer je podobna Glazija velikemu Jezeru, — Voda sega v mesto skoro do gostilne »Pri zamorcu., ter teče na več mestih preko L j ubijan, feke ceste. Tudi del otoka Je pod vodo, kakor tudi mestni vrt.
Voda odnaša s seboj vse, kar ji je na potu. Podira plotove, vali s seboj les rn razno blago. Skoda, ki jo je povođenj napravila, se momentano še ne da preceirft:. Danes v petek še neprestano dežuje in v časn (popoldne), ko to piSemo, še vedno narašča.
Pouk na celjskih šolah je ukinjen, v tovarnah pri Westenu in drugod je ustavljeno delo. Mesto nima električnega toka in je v temi.
Ljudstvo celjake okolice je obupano, ker je to tekom tega leta že tretja povodenj, ki jc od prvih dveh naravnost katastrofalna. Take povodnji ljudje ne pomnijo že od leta 1904.
Nujna potreba je, da pride sedaj že vendar enkrat do regulacije Savine in njenih pritokov. Skrajni čas je, da se zganejo merodajni faktorji na mestih, ki pridejo V poštev, ter dajo na razpolago sredstva, potrebna za regulacijo. Prebivalstvo Je itak že od vseh strani dovolj izmozgano, ima pa bkoro vsako leto še pretrpeti ogromne škode vsled povodnji, ki so zadnja leta na dnevnem redu. Povsod se regulira, za povsod drugod je sredstev dovolj, morajo se najti tudi za vitalne potrebe prebivalstva v mariborski oblasti, drugače si moramo pač misliti, da smo tukaj državljani droge vrste. Ljudstvo prosi pomoči in upa, da ga bodo uslišali  na merodajnih mestih.
POPLAVA V MARIBORU.
— Maribor, 13. novembra. V noči od 11. na 12. jc nastala nad Mariborom in okolico silna nevihta. Treskalo je in grmelo kakor na sodni dan, vmes pa je lilo kakor iz škafa. Nenadoma je bilo vse mesto pod vodo. Kanali in cestni odtoki SO se vsled cestnega naliva takoj zamašili in zato Je veda vdrla v hiše in kleti. Vse ulice so bile preplavljene. Od Treli ribnikov je drvel v mesto pravcati hudournik. Ves promet je bil ukinjen, dohod v mesto z dežele onemogočen. Ponoči je takoj stopila v akcijo požarna bramba, ki je očistila kanale ter odstranila vodo iz kleti. Zelo ie trpela okolica slavnega kolodvora, kjer je vse pod vodo. Skoda ie precej velika, ponekod so bile uničene v kleten nakupičene zaloge živil in drugih predmetov. Vlaki so imeli precejšnjo zamudo.
— Polfčane, 13. novembra. V Poljčanah sc je med silnim neurjem utrgala velika plast zemlje, ki se ie zrušila na prihajajoči tovorni vlak iz Ljubljane. Plaz je lokomotivo in službeni voz zasul, prevrnil iz tira osem vagonov. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, velika pa ie materijalna Skoda. Železniški promet je bil prekinjen in se je vršil samo s prestopanjem.
Iz Maribora je bil odposlan pomožni vlak s tehničnim orodje in delavstvom, ki se je lotilo očiščenja proge.
Na koroški progi med postajama Sv. Lovrenc - Fala se je utrgal velik plaz in zasul vso progo. Osebni vlak št. 1712, ki je odšel ob pol 7. iz Maribora, ie zavozii v maso, ležečo na progi, in skočil s tira. Tudi semkaj je bil poslan iz Maribora pomožni vlak s progovnimi delavcu Tržaški brzo-vlak je ob 15. odšel čez Dravograd in Slo-venjgradec na Celje in v Ljubljano.
Katastrofalna povoden} v Prekmurju,
— Murska Sobota, 12. novembra, (tov.) Iz Murske Sobote nam danes dopoldne poročajo: Take katastrofalne povodnji, kakor je bila v noči od 11. na 12. t. m., Že ne pomnijo oajstarejdi ljudje. Vsled strahovitega naliva je ponoči voda v obliki ogromnega vala vdrla v mesto, ki je bilo mahoma pod vodo. Voda je porušila itlri hiie. Vsled nenadne poplave je potonilo več sto glsv
*tvin«, kater* niso mogli rešiti. UtoniIf sta tudi dve osebi, en moški In ona ženska. — Ponekod J« segala voda 2 metra visoko in je stala prav do prvega nadstropja hiš. VeČina IJutB je odfcla t vagone, kjer so na. pol nagi is napol boal prečuli vso noč Odigravali so se obupni prizori. Matere so iskale avoje otroke, otroci bo lačna In nagi begali naokoli. Strahovito škodo SO utrpela polja. Daleč naokoli je V*e pod VO. do. Radona se, da let! ▼ Murski Soboti m okolici Z miiijona kubičnih metrov vode. Se tekom noči je dala leieznišJca uprava pretrgati nasip pri Murski Soboti, da je s tem pospeftila odtok vode-
— Dolnja Lendava, 13. novembra. (Izv.) Danes dopoldne nam javljajo iz Dolnje Lendave, da ie Mura južno od Dolnje Lendave preplavila vso okolico. Dolnja ulica v Doljnji Lendavi je pod vodo. Človeških žrtev nI bilo, tudi je bila rešena vsa živina. Mura i« porušila en most, deloma so razdrte tudi vse ceste, tako da je vozovni promet nemogoč. Pota za pešce so v dobrem stanju. Od poplave je precej trpela vas Denica, kler so naseljeni Primorci. Vodni val jc prišel od severa, to je od Murske Sobote navzdol. V Dolnji Lendavi ni bilo večjega naliva in je bito včeraj celo suho vreme. Danes nekoliko deduje.
Danes zjutraj ob 4. je prišel iz Ptuja oddelek pionirjev s pontoni. Vojaštvo s pontoni prevaža prebivalstvo ter reeuje živino. Reševalna akcija je v polnem teku. Nevarnost je sicer minula, vendar pa je položaj obupen. Prebivalstvo je obupano in je zaprosilo za pomoč.
— Slatina Radenci, 13. novembra. Iz Slatine Radenci nam danes poročajo: Ves ljutomerski h* gornjeradgonski okraj je pod vodo. Cela ščavniška dolina je eno samo veliko morje. Vsi mostovi in jezovi so porušeni, ceste so poškodovane in je vsak promet po njih nemogoč. Promet na okrajni cesti med Ljutomerom m Gornjo Raderono je pretrgan in popolnoma ustavljen. Most čez oikrajno cesto v Slatini Radenci je voda popolnoma razdejala in ga odnesla, da ni sledu o njem. Kakšno silo je imela poplava, je razvidno iz dejstva, da se je vođa e težkimi železnimi traverzi igrala kakor s šibica m i in jih popolnoma zvila. Ogromno škodo so utrpeli vinogradi in sadovnlkj. škoda je neprecenljiva Slične katastrofalne poplave se ne spominjajo niti najstarejši ljudje. Mura je dosegla 3 metre nad normalo. Danes še vedno dežuje, vendar ne tako močno. Upati je, da je povodenj dosegla svojo kulminacijo.
Iz Ljutomera poročajo podrobnosti o poplavi v Murski Soboti in v okolici. Vse Prekmnrje je kakor velikansko jezero. V Mnr^ki Soboti in v okolici je resno ogroženih nad 200 hiš. precej poškodovan in pa okoli 150. Prebivalstvo je moralo izprazniti
poškodovane niše Okoli lOOO ljudi je brez strehe. Porušene so bile štiri hiše. Pri poplavi je utonilo mnogo živine. Po vodi so plavale krave, svinje, ovce Itd. perutnina pa je bila skoraj popolnoma uničena. Takoj po katastrofi je pričela požarna bramba z reševalno akcijo. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo. Okoli 150 družin je moralo prenočiti v vagonih Veliki župan dr. Pirkma-yer je prosil za vojaško pomoč. Iz Ptuja je danes zjutraj ob 4. prispel oddelek prjonir-jev s pontoni in tehničnim orodjem. Voda, ki Je stala dosedaj dva metra visoko, polagoma odteka. Hvalevredno je omeniti dejstvo, da je dala tudi železniška uprava na raapolago svoje delavce, ki pomagajo vzdrževati železniško progo. V Murski Soboti vodijo reševalno delo svetnik J u v a n in ing. F u g i n a ter načelnik, progovne sekcije v Ptuju ing. Oevald
V Ptuju je Drava preplavila vso okoM-co ter povzročila po poljih precejšnjo škodo. Najbolj so prizadeti od povodnji sledeči kraji r Murska Sobota, Ljutomer, Lendava. Ptuj, Maribor levi in desni breg, Celje, Šmarje in Prevalje. škoda se Se ne da preceniti, vendar pa bo znašala več milijonov dinarjev. VeUflti župan dr. Pirkjmayer je telefonično zaprosil notranje ministrstvo za pomoč, ter nakazal 5000 Din za prehrano prizadetim v Murski Soboti.
Situacija danes dopoldne.
— Maribor, 13. novembra, (Izv.) Iz pi* sarne velikega županstva nam danes dopol* dne javljajo sledeče situacijsko poročilo: Do danes dopoldne ob 10. so vode v Prek* murju in Murski Soboti začele padati, na* sprotno pa Mura Še vedno narašča in je pre* stopila bregove. Vse vasi med Radgono in Beltinci so pod vodo. Situacija v Murski So« boti ni več tako kritična, ker sc jc pričela voda odtekati. V Mursko Soboto in Ljuto« mer je bilo odposlano na pomoč vojaštvo.
V Murski Soboti vojaštvo s pontoni preva* 1 ža prebivalstvo in vodi vsa reševalna dela. Danes dopoldne sc je na lice mesta odpeljal veliki župan mariborske obhlasti dr. Pirk* maycr, da si ogleda kraj nesreče in približ* no ugotovi povzročeno škodo. V Mariboru je minila nevarnost vsake poplave, Drava pa Se vedno narašča. Danes Še vedno dežuje.
— Novo mesto, 13. novembra. Iz No* vega mesta poroča okrajno glavarstvo, da ni nevarnosti poplave v novomeški okolici, pač pa je zelo narastla Krka, ki je pri Kostanjevici poplavila okolico.
Precejšnjo škodo je napravila poplava v Brežicah, kjer je Sava prestopila bregove. Pri Vidmu je bil poškodovan železniški tir. Pri Žalcu jc silno narastla Savina, poplavila Savinsko dolino in napravila veliko škode. Železniški promet med Konjicami in Polj« čanami je prekinjen, ker je Dravinja poru* šila progo. Velikanska je tudi poplava v Središču ob Dravi, na Dravskem polju in spodnjih Slovenskih goricah leži vse pod vodo. Potonilo je mnogo živine. Velikanska pa je tudi škoda na polju. V nekaterih kra* jih so prekinjene telefonske zveze, onem o* gočen pa je tudi vsak redni promet.
Poplava v Zagrebu«
že včeraj smo poročali, da je pri Zagrebu stopila Sava 2.70 m nad normalo. Vel potoki, ki se iztekajo v Savo, so prestopili bregove, in je pričakovati katastrofalnih poplav. Preteklo noč pa se je nad Zagrebom in okolico v oddaljenosti 60 km utrgal oblak. Deževati je pričelo nefcaj pred polnočjo in je lilo do 10. dopoldne. Potoki so ponovno narastli in Sava jo ob 10. dopoldne dosegla že stanje 2.74, opoldne pa 2.80 nad normalo.
Včeraj dopoldne je Sava pri Trnju pred Zagrebom stopila čez breg. Ves prostor med kopališčem Gospodaric in mestnim kopališčem je pod vodo in je kakor velikansko jezero. Deloma je voda preplavila Savsko, Tratinsko, Cvetno in Novo cesto. Najtežje je prizadet Černomerec, katerega so preplavili hudourniki z zagrebške gore. Včeraj dopoldne je odšla v Černomerec vo. jaško-tehnična komisija zagrebške garaizi. je ter ukrenila potrebne varnostne mere Vojaška oblast je stavila prebivalstvu na razpolago veliko število čolnov, pripravljeno pa je tudi vojaštvo, da v slučaju nevarnosti reši prebivalstvu življenje in imetje*. Včeraj opoldne je bil položaj še zelo obupen. K sreči je začela popoldne Sava pa. dati.
Položaj v Černomercu.
Potok černomerec, ki tvori mejnik zagrebške občine in občine Vrabce ln je do sedaj že najmanj 20krat s poplavami povzročil velikansko »kodo, je tudi to pot prestopil bregove. Vsled naraščajočega naliva je od ure do ure naraščal ter med 4. ln 5.
uro z-jutraj prestopil bregove Voda je mogočno drla ter je v Zagrebu preplavila Ili-co in Kustošijo ter spotoma rušila mostove. Odplavila je tudi več hiš. Ob 7. zjutra je tvorila Ilica od artiljerijske vojašnice do Sv. Duha sliko široke reke. Isto sliko je nudila Kustosilja. Voda je vdrla v žago zadruge »Dom« in v opekarno Muller. Poleg tega je bilo poškodovanih 12 malih hlSic v Kustošlji, kjer je voda zalila kleti Tramvajske promet na Ilici je bil deloma prekl. njen. V zgornjem svojem toku je potem černomerec izpod jedel dve hiži. za kateri obstoja nevarnost, da se porušita. Hiša št. 54, last ge. Ljube Ljubic, se je deloma sesula in je le srečnemu naključju prtpisatii, da je Ljubica ušla gotovi smrti.. Poškodovana je tudi hiša št. 44, katero bodo verjetno morali porušiti Obe hiši sta bili komaj na novo zgrajeni. Na kraj nesreče je vojaška komanda takoj odposlala bataljon vojakov iz artiljerijske vojašnice. Vojaki so obe hiši s tramovi zasilno podprli in preprečil grozečo nevarnost od poplave. — Pri reševalni akciji bi voda kmalu odnesla poročnika Nikoliča. Ob 10. dopoldne je pričel Černomerec padati in ob 12. sta bili Ilica in Kustošija deloma že čisti.
Otežkočen promet« — Zamude vlakov«
Vsled povodnji je trpel in je še vedno ogrožen ves železniški promet. Obstoja res. na bojazen, da bo v kratkem prekinjen tudi železniški spoj med Beogradom in Zagrebom Vlak iz Banjaluke proti Zagrebu je obstal na progi med Sunjo m Kostanji-oo. Tudd vsi ostali vlaki imajo zamudo. V zgornjem delu Save je železniški promet resno ogrožen. Potoka Vrabčak in Stenjov-ščak sta preplavila železniško progo. Most pri Vrabcu Je pod vodo. Dunajski brso-vlak in orijent-ekspres sta prispela v Zagreb s precejšnjo zamudo. Na progi med
Zidanim mostom ln Mariborom se )e vsled
silnega naliva na več mestih zrušila zemlja Velike plasti zemlje so se zrušile med Ponikvo in Poljcanami, kjer je »poalenih pri čiščenju proge 120 delavcev. žo^zniak^ zveza z Dunajem jo deloma prekinjena. — Dunajski brzovlak. ki je odšel iz Zagreba, se je moral ustaviti v Zaprešiču. Tndi v Zagorju je prometni položaj neugoden Potok Bednja je pri Grubovcu tako narastel, da se vrši promet samo s prestopanjem. Isto je na prosi Zapete:—Krapinske toplice
_ Zgornja Stubica.
— Beograd, 12 nov. p. Po vesteh, ki prihajajo iz vse države, so začele vsloa dolgotrajnega deževja zadnje dni naraščati vse reke, Zlasti v Bosni, kT<-'- so napravile mnogo Škode in pokvarile ceste tn odnesle mostove. Drina je narastla pri Zvomvkd za poldrugi meter, pri Poči pa je odnesla vse mostove. Una je narastla pri Bosan. skem Novem v zadnjih 24. urah n 1 50 m, Kulpa pri Karlovcu pa za 2 m Tudi Do. nava in Sava sta narastla. Pri Beogradu se je višina vode Save včeraj zvišala lo za i cm, pri šabcu pa knr za 2 22 ra. Donava Je pri Zemunu za 63 cm višja. Tisa pa veliko več in je pri Senti narastla v enem dnevu za 1.28 m. Reke v Srbiji so le malo nara stle.
Zagreb, 13. novembra. (Izv.) Sava Jc danes narasda na 4-20 m nad normalo. Onstran Save in sicer na levi strani od glavne ceste, ki vodi v Veliko Gorico, polje 5e nI poplavljeno, pač pa je poplavljeno vse na desni strani od ceste. Na desni strani Save proti mestu je voda poplavila zemljišča na obeh straneh glavne ceste in Je prodrla tudi do železniškega nasipa. Na mestu povodni: vzdržuje red 400 vojakov pod osebnim nadzorstvom generala Mirkovića ter 5efa policije dr. Vragovića. Vojaki so pripravljeni za vsak slučaj, da rešijo prebivalce tamošnjih hiš v slučaju potrebe. Potok Černomerec se je vrnil v svojo strugo, medtem ko potok Kuniščak še vedno narašča.
Nadomestne volitve v pridobninske komisije
V nedeljo dne 15. novembra L L od
8. do 13. ure se bodo vršile nadomestne volitve v pridobninske komisije za vso Slovenijo razen Prekmurja- Združene gospodarske organizacije so se ujedinile na skupno kandidatno listo za volitve v I. In II. razredu na ozemlju bivše dežele Kranjske in za volitve v III. in IV. razred pridobnin-skih komisij Ljubljana mesto in Ljubljana okolica.
V prodobninsko komisijo I* razreda so
kandidira kot član Karoi Boiatfio, veie-
trgovec v Ljubljani in kot namestnik Jurij V e r o v š e k, vele trgovec  v Ljubljani.
Za II. prldobninski razred so določeni nastopni kandidati za člane: Kavčič J. J., družabnik tvrdke Rosman čc Tschurn v Ljubljani, za riamestnike Anton Roj i na, tovarnar v Ljubljani m Prane Dolenc, veletrgovec v Stari Loki.
V priredbeuem okraju III. razreda Ljubljana-mesto so bili postavljeni kot kandidati za člane: Josip O lup, trgovec v Ljubljani in Ivan Dachs, gostilničar v Ljubljani, za namestnike: Anton Ravhe-k a r, trgovec v Ljubljani in Josip Š e n i c a, mizar v Ljubljani.
Za IV. priredbenf razred L j ubijana-mesto so določeni kandidati za člane: Josip Rebek ml^ ključavničar v Ljubljani in Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani, za namestnike: Ivan Ker s nič, krojač v LJubljani in Jernej Lož ar, konfekcij onar v Ljubljani.
V priredbeuem okraju Ljubljana-okoli-
ca so bili postavljeni za kandidate v III. razredu za člana: Ivan Oblak, trgovec s senom na Vrhniki, za namestnike: Franc šušteršič, gostilničar v Zapuiah in Jo-ško M a j a r o n, trgovec v Borovnici, v IV. razredu pa za člane: Ivan Vrhove, krojač v Dravljah in Franc Jane, trgovec v Vodmatu, za namestnike: Leopold Hude, trgovec v Grosupljem in Valentin Rihar, strojar v Polhovem gradcu.
Volitve se vrše v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji in za okolico pri davčnem okrajnem oblastvu v Hrenovi ul^ ci ter pri davčnem uradu na Vrhniki.
Zveza trgovskih eremliev. Zveza inda-strijcev, Zveza obrtnih zadrug, Jugoslovanska obrtna zveza ter Grermj trgovcev v LiuMJnni za mesto ii okolico priporočajo vsem volilcem, da se zanesljivo in polno-štcv/.no udeleže teh za gospodarske krose važnih volitev in da združijo svoje glasove ni gornje kandidate.
V. h Križanovska:
100
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Ne morem ti opisati, kaj sem pretrpela in kakšno je bilo moje življenje naslednje dni. Zrak je bil čedalje težji. Hrana se je krčila, olja je bilo Že mak), obljubljene rešitve pa ni bilo od nikoder. Sluh se mi je neverjetno razvil. Zdelo se mi je, da Čujem oddaljeni ropot, udarce krampov in zamolkle glasove. Misel, da kopljejo podzemni rov, da pridejo na ta način do mojega groba, me je tolažila. Bodrila sem se in skušala potrpežljivo prenašati svojo nesrečo, toda strašne muke so končno izčrpale vse moje moči. Začelo se mi je vrteti v glavi, pK>t mi je lil curkoma po vsem telesu, dušllo me je, leščer-ba je že pojemala, ker je zmanjkalo olja, rešitve Pa ili bilo. Najbrže se ni posrečil načrt, ki so ga zasnovali moji zvesti prijatelji. Sluteč neuspeh, so mi dali stekleničioo, v kateri je bil nedvomno najmočnejši strup, ki naj bi me rešil strašnih muk. Nastopil je trenotek, da se zatečem k temu blagodejnemu darilu. Zdelo se mi je, da stiska nekdo mojo glavo s železnimi kleščami. Dihati nisem mogla več, ker je bilo v grobnici premalo zraka. Ozrla sem se na leščerbo in opazila, da bo gorela komaj še pol ■re. Umreti v temi je bilo pa še strašnejše,
Ker se mi je tako vrtelo v glavi, da sem komaj stala na nogah, sem z veliko težavo izlila ostanek vina v kristalno čašo. Nato sem primešala vnru vsebino stekleničice in v dušku izpraznila čašo.
Bilo mi je, kakor da sem pogoltnila žerjavico, kakor da razpada vse moje bitje na atome. Zavrtela sem se v temni praznini. Kaj se je zgodilo potem — se ne spominjam. Ko sem se zavedla in odprla oči, sem ležala na tleh v popolni temi Spočetka nisem mogla razumeti, kje ležim. Nisem fce več spominjala strašne drame svojega življenja, bila sem kakor prerojena.
Iztegnila sem roke ki začela tipati okrog sebe. Dotaknila sem se nekega hladnega predmeta. Bila je kamenita miza. Takoj se mi je vrnil spomin la v blaznem obupu sem na ves glas zakričala.
Torej nisem umrla. To, kar sem izpila, ni bil strup in vendar me je čakala v temnem grobu najstrašnejša smrt, kar si jih more izmisliti človeSka podivjanost.
Ne morem razumeti, da tisti hip nisem zblaznela. Samo ena misel mi je stiskala možgane — umreti na vsak način, in sicer čim prej. Hotela sem odtrgati rob tunike, da bi se obesila ali zadušila, ko sem naenkrat zaslišala v bližini udarce krampa.
To pot se nisem zmotila. Pod zemljo so razkopavali opeko. Nato je prodrl v grobnico svetlobni žarek in na steni sta se pojavili senci dveh
ogromnih rok, ki sta kopali rov v mojo mrtvaško ječo. Prišla je rešitev! Od sreče in razburjenja nisem mogla govoriti. Drhtela sem po vsem telesu, slabo mi je prihajalo in tako sem sedela na tleh ter opazovala, kako kopljejo.
Končno je bil rov dovršen in v grobnico je smuknil moški v črnem plašču. V rokah je držal svetilko.
Mislila sem, da je Kreon, in vzkliknila od veselja. Ko je pa moj spasitelj postavil svetilko na mizo in odgrnil kapuco, sem se prepričala, da le neznanec Čigar dostojanstvena lepota me je oča rala. m
Bil je večji kakor Kreon. Njegovo bronasto lice se je odlikovalo po klasični lepoti kipa. Gosti črni kodri in kratka brada je obdajala njegov obraz. V velikih, temnih očeh je gorel plamen, ki ga nikoli ne bom pozabila.
Čudno me le pogledal in spregovoril s prijaznim melodičnim glasom:
— Ubogo dete! Tvoje kasni je konec. Pomiri se in naglo obleci obleko, ki sem ti jo prinesel v tem zavoju. Bežati morava in zato ne smeva izgubljati časa.
Rekoč se je obrnil, jaz pa sem se naglo preoble-kla v obleko preprostega dečka.
— Evo me! Ne vem samo, s čem naj si otsri-žetn lase* — sem dejala t drhtečim glasom,
Neznanec se je obrnil in me smeje gledaL
— Prav čeden fantek si — je dejal prijazno. — Škoda bi bilo ostrici lase, v katere je menda za-blodila mesečina. Spleti si kito in skrij jo pod kapuco. Tako, dobro je. Zdaj pa za menoj!
Stopil je v ozek rov, kjer sva se fcmtj pJazila po vseh štirih. Pot je bila zelo dolga. V svoji nestrpnosti sem mislila, da rova nikoli ne bo konec. Končno sva stopila v napol porušeno kočo. Neznanec je vzel lopato in^zasul vhod v rov. Kmaiu so bili vsi sledovi izbrisani. Nato je ugasni luč in stopila sva iz koče.
Bila sva sredi polja, najbrže precej daleč od mesta. Bila je noč m dež je lil kakor iz škafa. Hodila sem težko, spodtikala sem se ob kamelje, noge so se nri neprestano pogrezale v blato. Tedaj me Je spremljevalec dvignil in ponesel na svojih orjaških rokah.
Cez eno uro sva prišla na breg Tlbere, kjer sva našla čoln s štirimi veslači. Še nekaj ur m stopila sva na krov velike ladje, ki je bila vsidrana v Ostiji. Neznanec me je spremil v razkošao opremljeno kabino, kjer me je čakala bogato obložena miza.
— Okrepčaj se, potem pa pojdi spat! Počitek ti je potreben, — je dejal, me posadil v mehki naslonjač ter nri naUl čašo vina.
Stev. 260
»S L O V P N S KI  NARODt dne 14. novembra 1925,
Stran 3
„Suneb z bodalom" v nemško fronto
Senzacionalna pravda v Monakovem.
Sokrivda večinskih socijalistov.
Izvedenec trdi končno, da imajo tudi tudi večinski socijalisti svoj delež krivde na revoluciji. Skozi desetletja se je hujska-lo proti oficriem in državni avtoriteti. To so bila tla, na katerih je uspevala setev radikalcev. Mi smo morali varovati enotno fronto in razložiti ljudstvu, da mora vzdržati. Ali kaj se je zgodilo? Med ljudi je bilo vrženo vprašanje volilne pravice, ki je moralo provzročiti težke boje, kar so voditelji dobro vedeli. Potem se je začelo govoriti o podaljševanju vojne, o aneksijskem miru, o sporazumnem miru. Priznati se mo-
ra, da so večinski socijalisti stopili na čelo revolucije v svrho, da ne vdere med nas boljševizem...
Da so bili v trditvah v »SuddeHtsche Mouatshefte« navedeni tudi oni, ki so zakrivil, da je popustila vola v zmago, se razume samo po sebi. Dokler nI ta zadeva razjasnjena, dokler se bo oznanjal razredni boj, ne nastopita sloga in mir. Da le krivda ne samo pri stranki neodvisnih socijalistov. marveč tudi pri večinskih socijalistih, h po mojem nazoru gotovo, pri obeh seveda v drugi smeri in iz drugih motivov, toda z enakim uspehom, ki ga večinski socijalisti sicer niso hoteli.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. url.
Petek, 13. novembra: Za narodov blagor. Eed E.
Sobota, 14. novembra ob 16. pop.: Ifigeni-ja na Tavrldi. Dijaška predstava. Izven.
Nedelja, 15. novembra cb 15. pop.: Kraljice Vidke kresna noč, mladinska predstava. Igrajo gojenke ženske gimnazije in osnovne šole. — Ob 20. zvečer Periferija. Izven.
Ponedeljek, 16. novembra zaprto.
Torek, 17. novembra: Zapeljivka, premijera 25-letnica umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Izven.
OPSRA: Začetek ob H 20 uri zvečer.
Petek, 13. novembra: Mrtve oči. Red D.
Sobota, 14. novembra: Povratek. Red F.
Nedelja. 15. novembra ob 15. pop. Netopir, ljudska  predstava  pri  znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 16. novembra: Don Juan. Red A.
Torek, dne 17. novembra zaprto. Sreda, 18. novembra: Eva, premijera.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto dne 14. novembra: »Težke ribe.
— Dva baleta v opernem gledališču.
Poleg Hatzejeve opere »Povratek« se vpri-zorita danes zvečer v opernem gledališču dva balta in siec rFaunova noč, pantomi-mična burleska v enem dejanju. Nastopajo sledeče osebe: Faun — Kralj, nevesta — Tuljakova. zaročene— Golovhi, nimfa — Japlova. Polee njih Še gozdni prebvalci, kmetsko ljudstvo, svatje in gostje. Dejanje se vrši v vasi na Poljskem, in sicer na kresno noč. Glasbo je napisal poljski komponist Tadeus Sygietynski. Insceniral in zrežiral je ta balet po osnovi Božene Be-govičeve gospod EmI Kralj, koreografija je gospodične Tuljakove. — Za tem sledi Zajc-Baranovičeva baletna slika »Svatovac« v enem dejanju. V tem baletu nastopita dve osebi: nevesta — Tuljakova in ženin — Golovin. poleg njih pa svatje, ki jih predstavljajo članice baletnega zbora ter člani in članice opernega zbora. Tako bode ta predstava izredno zanimiva. Vrši se za red F.
— Posetnike današnje dijaške predstave »Ifigenija na Tavridi« opozarjamo, da je začetek točno ob 4. uri popoldne, konec pa ob 6. uri zvečer.
— V torek dne 17. t m. je v drami proslava 25. letnega umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Pri tej priliki se vprizori prvikrat Golarjeva drama »Zapeljivka«. Vstopnice za to predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani ponovi v soboto dne 14. novembra izborno veseloigro »Težke ribe«. Igra je prepletena s krasnim naravnih humorjem. Posebno zaljubljena stara sa.-nca Pagatovič in Vistovski vzbujata salve smeha. Kdor ljubi lahko veseloigro, naj si ogleda predstavo. Vstpnice so v predprodaji v kavarni Zalaznlk na Starem trgu.
— Razstava moderne poljske grafike, ki se otvori v nedeljo ob 11. v Jakopičevem paviljonu, nam nudi 250 izbranih del cele vrste živečih poljskih umetnikov. Zastopani so: E. Bartlomiejczyk, Konstantin Brandl, T. Zeszliewski, E. Ccerwinski, H. Frojadowna, L. Gottlieb, M. Gluszkie\vicz,
H. Grambecki. Jožef Hecht, Jan Cnoppen, J. Hrynkowski, F. Jablczynski (serija poljskih mestnih slik), \V1. Jarccki (slikar poljskega selškega življenja), A. Kamienski, St Kamocki, Janina Konarsak, B. Krasne-debska, WL Koniecznv, E. Kowalski. Wl. Kugler, WL Lam, Ign. Lopienski. Al. Man. Jožef Mechefer, Jožef Mierzeje\vski, K. Mandral, T. Noskowski, And. Oles, W. osecki, Jozer Pankie\vicz, J. Perkovski, T. Pruszkovvski, J. Rapacki, Jan Re?nbo\vski, J. Rubczak, St. Zetski, Kaz. S' iiulski, Fr. Siedlcski, VVL Skoczvlas, J. Skotnicki, Z. Stankiewicz, Zofja Strvjenska (Slovanski bogovi), H. Szcyg!inski, J. Tom, E. Traia-nowski, W. Wasowicz, H. Weissenhof, K. Wisnie\vski J. VVojnarski, Z. \Vojnianka, Z. YVyczorkowski in H. Zakrzewska.
— Izlet na kulturno - zgodovinsko razstavo v Zagrebu priredi Umetnostno-zgo-dovinsko društvo pod vodstvom vladnega svetnika drja. F. Vidica v nedeljo 15. t- m. Strokovno raziogo preskrbi vodstvo razstave. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 8.2t5 (brzovlak). Za obiskovalce razstave velja pclovična vožnja. (Informaciie: Tjurist-Office.)
— Japonski koncert v Parizu. Dočim pripravljajo v Pragi, prenasičeno z evrop* skimi novitetami, koncert kitajske sodobne glasbe, se je vršil v Parizu v dvorani Portt^ Malott japonski koncert. Na tej prireditvi sta nastopila dva japonska umetnika. Ama* da in njegova učenka gdč. FoumisSchiodcn. Prvi je igral na harfi, ki se imenuje japon* ski koto, druga je pela moderne japonske pesmi. Kritika hvali originalnost napevov ter izredno muzikalnost in liričnost pevke, ki je predvajala same mistične in lirične japonske pesmi najnovejših skladateljev. Njeno petje je bilo mestoma tako misteri« jozno, da je prehajalo na najbolj občute* nih mestih v nekako tenko šepetanje in šuš* Ijanje. Koncertu je prisostvovala elita pa* riških glasbenih krogov in vsa pariška ja* ponska in kitajska kolonija. Deloma v ori* ginalnih japonskih oblekah.
— Robinson — kjiga za našo mladino. Fravkar je izšla v založbi tiskarskega In lrtografietiega zavoda I- Blasnika nasled. v Ljubljani prekrasna »Povest o Robinson««. ki jo Je za angleško mladino priredil Ka*. hlon Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogumil Vdovič, Knjiga je okrašena z 2G lepimi štiribarvnL mi slikam i, ki jih je po izvirniku 6like posnel lttografični zavod založnika tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane kot one v originalni izdaj1. Vdovičeva slovenščina je izredno lopa in blagoglasna tako, da je ta izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod, kajti lahko se reče, da takšne knjige nima vsak narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini. pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža aH Božič. Cena broširani knjigi je Din 15, trdo vezani pa Din 20, po pošti 1 Din več. Dobi se pri nas v vseh knjigarnah In naravnost pri založniški tvrdkl, to je pri I. Blasnika nasled. d. d. tiskarski in litografični zavod v Ljubljani, Breg št, 12. Knjigo toplo priporočamo.
— Niko Žnpanlč. Prvobitni Hrvati. (Posebni otisak iz »Zbornika kralja Tomislava« Jugoslovenske Akademije.) Zagreb, 1925. Jiigoslovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala v proslavo lOOIetnice hrvatskega kraljestva poseben zbornik zgodovinskih razprav in študij iz peresa naših učenjakov. Gornja studi a obravnava vprašanje, kedaj se pojavlja ime Hrvat prvič v
zgodovini in kje so Hrvati bivali v najstarej« ši dobi. Na to odgovarja N. Zupanič, da se jav'ja hrvatsko ime prvič v II. stoletju po Kristusu in to vklesano v kamen v starem mestu Tanaisu na izlivu Dona ▼ Azovsko morje, to je v tedanji azijski Sar-matiji. Ker pa so takrat Slovani segali proti vzhodu Komaj do srednjega Dnjepra, dotični Kurvati niso govorili slovanski, marveč tuji, kavkaško - alardski i-Jijom. V og'u med vzhodno obrežno linijo Azovskega mora in grebenom Kavkaza predpostavlja pisatelj pr\otno domovino Srbov. Hrvatov in Cehov, ki so sc pod pritiskom prvega nunskega navala že zgodaj umaknili najprej v ozemlje med Diijeprom in Karpati, pozneje pa se naselili med Gornjo Vislo, Labo in Salo. Prišedši med Slovane, so Hrvati in Srbi izvedli prvo sociiaino državno organizacijo, aii so pri tem izgt-bili st*>io prvobitno etnično os v obojen ost po sprejemu jezika obvladane mase.
Neprekosljivi
v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši letošnji izdeiki najnovejše konfekcije
J os. Rojina, Ljubljana
Sodišče
— Nepošten  trgovski  potnik. Komal
221etni Josip Pav&SČ je bil od januarja do avgusta t. L deloma n pravilen, doloma pa samovoljen potnik r>ri raznih tvrdkab za obleko in f-evije. Kot tak Je ravebrl mno. gobro.lnim strankam po Sloveniji, Hrvatski in Bosni predujem?- od 30 do 300 Din v skupni vsot! 8070 Din. Pri tom je obetal strankam čevlje za 25 Din co-neje kot so bile določene. Obb-ojeo. je bil na 3 mesece ječo, ki pa jih je že prestal » preiskovalnim zaporom.
— Dve žepni tatici. 241etna Katici Breber in 2?.letna Ivka Lorraković Iz okolice Knrlc/voa sta dokaj elegantni osebi. Oho pravite, da sto omoženi. Skupno sta rVniskavali sejme po Sloveniji ter prav spretno izvrševali lepše tatvine, dokler ju niso dne 9. junija t 1. v Kamniku zalotili in zaprli. Prva je nos'-la na solem telesu med nogami poseben žep. pravi, da za toaletne predmete. Pri dm?i so dobili več tujih denarnic. Sodišču se Je nrii&vilo okrog 10 okradenih kmetje. Tvati^a vse odločno taji ter pripoveduje bajko, da je prišla v ljubijano sondirat teren, ako bi bilo u?od. no za prodajo paprik^. 0'i>"nem je imela s seboj ved moških in ženskih oblek, da jih proda na sejmih. Prijateljico Ivko je vzela, s seboj, da ji je nosila obleko. Iz prodaja obleke da izvira denar, ki se ji je dobil prt njima. Trka par tatvin priznava. Obsojena je bila Katica na 6 mesecev, a se ii preiskovalni zapor všte.ie, da je bila takoj trpu. Scena. Ivka pa je dobila It mesecev -poostrene ječe.
— Obsodbe po § tO*. GOletni posestnik v Veleaorem Janez Felko jo zelo hud mož. Obsojenje bit že 20krat. Dne 31. avgusta je službujočega cestarja Janeza. Trilarja nahrulil z besedami: .Svinja, pijanec!« Nazadnje ga je še osuvaL Ka^en: 3 dni za. pora in taksa 50 Din. — 2alctni hlapec Janez Ambrož je v Gorjah župana Zajca zato, ker mu je dal slabo spričevalo o vede nju, v pašami nahrulil: >Ti boš pa še dobil dolg nos. Hudič, si mi napravil sprtče. valo, da sem vsak dan s konjem vred pijan, zato sem dobil toliko aresta. Le poča. kaj. hudič, ti bom že pomagal.« Obtoženi se izgovarja na i>opolno pijanost. Kazen: G dnj zapora in taksa. — Mladoletnega zape. I ja I k tatvini. 281etni tovarniški delavec Generos Zamljen iz Mekinj pri Kamniku je napeljaval komaj Hletnega ključavničarskega vajenca Ant. Rozmana, da je v to. va rni » Titan« kradel razne predmete ter jih nosil njemu za nezaatuo odškodnino. _^ Zamljen je dobil 1 mesce ječe, Rozman pa 1 teden zapora.
Zre&nn]e sokolske loterije za Tabor-15. decembra t.L
Cilj — svetovna revolucija.
Na vprašanje takozvanega sunka z bodalom sledi po izvedenčevem pojmovanju odgovor sam od sebe. On misli, da so ne le radikalni socijalisti, ampak tudi neodvisni Izvršili v izobilju činov, ki zasledujejo vodoma oslabljenje državne moči in odporne sile armade. Njihov cilj je bila svetovna revolucija. Oni so bili mnenja, da je njihova dolžnost, izrevolucronirati lastno ljudstvo, kakor je bila dolžnost socijalistov v drugih deželah, da izrevolucijonirajo svojo domovino. Danes se to zanika, toda vzroki leže jasno na dlani. Izvedenec končno zastopa pojmovanje, da očitek proti boljšemu znanju izvršenega potvarjenja zgodovine ni dokazan po dosedanjem poteku razprave.
Profesor Cossmann je povedal potem to - le: Od člana angleške delavske stranke, ki je v vodstvu zunanje politike zaposlen, je došlo pismo, ki trdi, da pri nobenem štra'ka v Angliji tekom vojne ni bilo temeljne tendence za boj proti vladni vojni pomiki.
Izpodkopavanje volje v zmago.
Polkovnik Teodor J o c h i m, vpoko-jenl ravnatelj državnega arhiva, je bil »Ouartiermeister« četrte armade. On pozna dobro fronto. Obžaluje, da niso prišli pri razpravi do besede oficirji, ki so res služili na fronti, zlasti polkovniki in bataljonski poveljniki. Obrača se proti trditvi, da je revolucija posledica izgubljene vojne; moralo bi se reči: strašni in uničujoči mirovni pogoji so posledica izpodkopavanja obrambne sile ljudstva. Učinki plazečega se in razjedajočega strupa načrtnega hujskanja so bili revolucija. Izpovedi iz armade in mornarice so jasno dokazale, da se je vršila načrtna priprava za revolucijo z rovarenjem v armadi in mornarici. Sovražna propaganda je delovala od 1917. izrecno na razkrojevanje domovinske fronte centralnih držav in sicer z enakimi cilji kakor radikalne stranke pri nas. Šlo je za izkpod-kopavanje volje v zmago, proti Hohenzol-lerncem, proti militarizmu in za revolucijo pod naslovom demokracije.
Potrpežljivi srednji stan.
Tožilo se je o nerednostih v armadi, o slabi hrani, korupciji, grdem ravnanju z moštvom. Da je bila stiska in beda velika, je nesporno. Mora pa se omeniti tu, da so široki krogi prebivalstva mnogo slabše živeli in mnogo bolj stradali nego dobro plačani delavci, pa so kljub temu tiho in potrpežljivo prenašali svojo usodo in se niso udeležili revolucije. To je srednji stan, ki se je zdrobil. O njem ne govori noben človek.
Oficirske izgube.
O oficirjih pravi, da se mnogo pretirava. On sam ie nekoč prijel nekega takega zabavljača, ki se je pa hitro izmuznil, ko se je ugotovilo, da je avgusta 1918. neki kava-ierijski regiment izgubil vse oficrje. Major Bushe je nekoč poročal, kako so izgube velike zlasti na oficirjih. Čete zahtevajo vzgled oficirjev. Oficirji se morajo in so se tudi brezobzirno izpostavili in žrtvovali. Polkovni poveljniki so se borili v najspred-nejši črti. Neka divizija je izgubila v dveh bojnih dneh vse svoje oficirje. Razmerje padlih in ranjenih, oficirjev je v razmerju s padlim in ranjenim moštvom izredno visoko.
Drugi vojaki zmernejši.
Glede prehrane pravi, da so nastale težkoče vselej, kadar je šlo za boje ... Ko pa je kje kaj manjkalo, se je takoj poskusila odpomoč. »Sicer nočem nič očitati našemu vojaku, vendar pa moram reči, da so biH vojaki drugih armad znatno zmernejši kakor nemški in angleški vojak. To pač je bilo v razmerah.«
Sabotiranje vojne.
Grol Pastaiozza je tekom razprave omenil, da so stali napram tisočem pritožnikov milijoni drugih ljudi, ki so sprejeli štrapace kot nekaj, kar je v vojni neizogibno. Vprašam, ali je bil to vzrok — ako so obstojale nerednosti, kar je tudi res — iz-
Arhadij Averčenko:
Ni bil zgovoren
V vili mojih znancev je bilo tisti večer toliko gostov, da mnogih niti po imenu nisem poznal. Skoraj do dveh ponoči se je vesela družba zabavala in Jele potem smo se spomnili, da bi ka* zalo nehati in iti spat. Osem oseb je hotelo prenočiti kar v vili, kjer so bile na razpolago štiri sobe.
«Z vami bo torej delil prenočišče Maksim Semenič,» je dejala gospodi* nja in mi predstavila skromnega, majh* nega gospoda.
Raje bi bil seveda delil prenočišče s seboj, pa me je pri pogledu na majh* nega neznanca tolažila misel, da je še najbolje izbrati izmed mnogih nadlog najmanjšo.
«Zelo me veseli...»
«Torej nimate pomislekov proti me* ni?» je vprašal Maksim Semenič bo* ječe.
«Toda prosim vas ... Zakaj neki?»
«Hm. povedati vam moram ... Ni* sem namreč naj idealne j ši sostanova* lec...»
«Kako to?»
«Hm, vidite, stvar je v tem ... sem namreč že prileten in že po naravi nič kaj posebno zgovoren. Vi pa ste še mladenič, ki morebiti rad malo po* kramlja, predno zaspi.»
«Nasprotno. Zelo rad molčim. Ni* kar ne mislite, da imate opraviti s kle* petuljo.»
«No2 če je tako, si je oddahnil Ma*
gubiti voljo v zmago, domovino izročiti sovražniku in vojno sabotirati? Ali so imeli po revoluciji mir, svobodo in kruh? S takimi argumenti se ne da ovreči in opravi-čtii sunek z bodalom. Barth je omenil, da lakota ni napravila revoluci:e. Naglašam, da bi ne bilo prišlo do tega, do česar je potem prišlo, ako bi ne bili gotovi krogi hoteli in pripravljali revolucijo. Nezadovoljnost posameznih krogov v armadi so spretno izrabili oni, ki so imeli vzrok, da sabotirajo vojno. Hujskanje je rahljalo disciplino in razširilo se je odtegovanje od vojaške službe. Na tisoče ljudi se je klatilo okoli ali imeli so svoje listine v redu. Obstojale so tvornice, kjer so pisali take listine proti dobremu plačilu. Vršile so se tatvine na ar-madnem orožju, na kolodvorih se je pripetilo, da je moštvo izplenilo pred očmi oficirjev njihovo prtljago.
Uspehi podmorniške vojne. — Žrtve blokade.
Soc. demokracija trdi, da nam je neomejena podmorniška vojna prinesla Američane na bojišče, ali Wilson je v kongresu priznal, da bi bila Amerika tudi brez podmorske vojne stopila v vojno proti nam. Izvedenec konstatira, da se je pričela podmorniška vojna šele potem, ko so antantne sile dvakrat odklonilno odgovorile na nemške mirovne ponudbe. Čudno pač je, da se bori baš soc demokracija, ki zagotavlja, da se je brigala za hiter vojni konec, tako proti edinemu orožju, ki nam je moglo pomagati proti blokadi z lakoto... Potopili smo približno 13 milijonov ton brodovnega prostora in s podmorniško vojno je izgubilo življenje okoli 30.000 ljudi. Vsled blokade z lakoto je po poročilu državnega zdravstvenega urada vsled nezadostne prehrane umrlo 773.000 ljudi. Naraščanje umrljivosti otrok v starosti 1 do 5 let je znašalo 94.3%, v starosti 4 do 15 let 55%. To kaže moč podmorniške vojne in učinek blokade. Ali je bila ta vojna opravičena ali ne, se da presoditi tudi iz utemeljevanja francoske vladne predloge o nacijonalni obrambni dolžnosti iz leta 1924., iz katerega sledi, da ako bi bila neomejena podmorniška vojna od prvega početka učinkovala, bi bilo izključeno, da bi bile entantne sile vzdržale do konca.
Skrb glede Belgije.
V velikem glavnem stanu so bila začetkom julija zopet posvetovanja o vojnih ciljih. Bilo ie v času priprave za julijsko ofenzivo, ki je obetala ugoden uspeh. Govorilo se je v vojnih ciljih, katerih sprednja točka je bila, da mora Belgija ostati pod nemškim vplivom, da ne pade nikdar več pod francoski in angleški vpliv in ne bo več služila za pohodno ozemlje sovražnim armadam. Izvedenec podčrtava, da je šlo samo za skrb, da ne pade Belgija pod omenjeni vpliv, o aneksi'ah ni govora, tudi ne glede Lutticha. Glede Belgije se je huiska-lo zlasti z angleške strani. Ako je soc. demokracija resno mislila z deželno obrambo in položaj prav pojmovala, bi bila morala masam razložiti, za kaj se je Šlo, toda socijalna demokracija tega ni storila, ampak nahujskala je mase proti vladi in vrhovnemu armadnemu vodstvu.
Mirovni vzroki.
Sklep, da se naprosi mir in premirje, je bil izvršen istočasno pri političnem in armadnem vodstvu. Glavni vzrok niso bili tanki, temveč polom bolgarske fronte in pred tem poslana mirovna ponudba Avstro-Ogrske. Ni bilo slabo vodstvo vzrok za naš polom, marveč omaganje naših zaveznikov. Kapitulacije ni hotelo armadno vodstvo na noben način. »Moramo se bojevati dal'e, ako bi stavil nasprotnik pogoje, ki bi ogrožali našo bodočnost in napadali našo čast.« To je zahtevalo armadno vodstvo od prvega dne daije.
Sodba o armadnem vodstvu.
Izvedenec pravi dalje, da se je vedno naglašala obrambna vojna in on poudarja, da nemško vodstvo vendar ni moglo biti tako slabo, ako je štiri leta zadrževalo sovražnika od meje. Ako je vendar vkorakal, je na tem kriva revolucija.
ksim Semenič. «potem pa spadava hva* labogu skupaj. Hehehe ...»
Ko sva prišla v sobo in se začela slačiti, je dejal:
«Res so na svetu ljudje, ki nikakor ne morejo trpeti molka. Zato sem vas vnaprej vprašal. Mnogi me zato ne ma* rajo. ,Kaj se to pravi/ si mislijo, mož molči kakor grob.»
«Napram meni se pa ni treba siliti,» sem dejal.
«No, hvalabogu! Vsaj enkrat vidim razveseljivo izjemo!»
Sezul je škorenj in ga vtaknil pod pazduho, nato se je zamislil in spre* govoril smeje:
«Ta hip sem se spomnil n. pr. slu* čaja iz svoje mladosti... Nastanil sem se bil s studentom Silantjevim v eni sobi... Torej — jaz molčim ... Mine dan. mine drugi — jaz molčim ... Naj* prej me je zbadal ter se mi rogal, po* lagoma je pa postal nervozen in napo* sled me je začel strahovito zmerjati. • • Kaj si dal zaobljubo večne molčečno* sti?! me je vprašal. Drugače ne morem razumeti, zakaj molčiš kakor grob. — «Kar tako... sem odgovoril...» «Nc,« je dejal Silantjev, lepo te prosim: spre* govori kaj. ,Kaj naj pa govorim? — Molčim. Prvi dan, drugi dan. Končno je pograbil steklenico in mi zagrozil: ,j5aperlot!' — pravi ,s kakšnim navdu* šenjem bi te kresnil s to steklenico, da spravim iz tebe vsaj en človeški zvok!' P etepanje je prepovedano! sem mu odgovorit. Tako sva zopet molčala tri dni. In nekega večera, baš ko sva se slačila, se je naenkrat pripomnil, pojjra*
bil čevelj in ga treščil vame... bac!... »Proklet bodi!' je zakričal. Trikrat pro* klet na vse večne čase! Saj bi niti konj ne mogel živeti s teboj. Kje pa sem prav za prav — v grobu ali pa v ječi? Jutri na vse zgodaj se izselim/ In kaj menite?«
Sosed se je smehjal sam pri sebi.
«Res je pobegnil.*
«No, mož ni imel vseh koleščkov v glavi,» sem zamrmral in zlezel v po* stejo.
«Kaj pravite? V tem slučaju bi bilo vse človeštvo prismuknjeno .Mar je zdravo, sveže dekle dvajsetih let pri* smuknjeno? Imel sem nekoč tako ne* vesto. Spočetka je neprestano ponav* ljala: /Tako mi ugaja, pravi, da ste resni n skromni, ne pa klepetulja!' Po* tem pa — kadarkoli sem prišel, me je takoj vprašala: .Zakaj pa vedno molči* te?' ,Hm, o čem pa naj govorim?* ,Ka* ko?!' pravi užaljeno... ,Kaj mi res ni* mate ničesar povedati? No, pripove* dujte recimo o tem, kar ste danes ves dan počeli.' ,Bil sem v službi, potem sem kosil in zdaj sem prišel k vam/ ,Ne, pravi ona, veste kaj, kar tesno mi je v vaši družbi. Vedno molčite.. / — ,Sem pač tako ustvarjen', pravim, ,mo» rate žc potrpeti z menoj.' ,Da, če bi bilo to tako enostavno!...' Nekega dne jo zopet prima ham — pa vam sedi pri nji nek novopečen zastavnik. Sedi in klepeta kakor ragla... »Videl sem to in»ono/ pravi ,bil sem tu in tam, in ali zahajate radi v gledališče? Ali rada plešete? In kaj naj bi pomenilo to, da ste mi dala danes rumeno rožo? Ali
ima to čisto poseben pomen, ali pa morda sploh nobenega?' Torej, pravim vam, da je bilo naravnost neverjetno, koliko besed je imel ta cigan v zalogi. Ona pa sedi in posluša; in vidim, kako jo nekaj nepremagljivo vleče k nje= mu ... Eh, pa naj bo... sedim in mol* čim. Zastavnik me pogleda izpod čela enkrat, pogleda me drugič in čez nekaj časa se mi začneta smejati v obraz ... Tedaj sem Šel svojo pot. In kaj mislite? — čez dva dni pridem zopet k nji, pa me sprejme zopet isti zastavnik. ,Kaj ste pa izgubili tu?* me vpraša. ,Kako — izgubil? K Marji Petrovni sem prišel/ ,Marš, kar poberi se!' mi pravi ta novo* pečenec, ,In nikar mi ne pokaži več no* sa v to stanovanje, sicer ti prisolim par zaušnic.' Hotel sem mu nekaj odgovo* riti, hotel sem tega tepca pošteno ozmerjati, pa sem zaslišal, kako se mo« ja nevesta za vrati smeje... Smeje se torej in pravi: ,Nič več vas ne po* trebujem/ pravi. »Res da molčite, toda naposled molči tudi moja omara in oni* le stol takisto. V tem slučaju imam pa že rajši omaro za ženina, če je že čisto vse eno../ Taka trapa! Ni mi torej kazalo drugega, nego da od i dem.»
«Da,» sem deial in se boril s span* cem, «to je res bedasta storija. Lahko noč torej!«
«Lahko noč! V devet in devetdesetih od sto slučajev je moški vsaj logičen,. Žeska pa...! Pred leti sem imel ljubav* no razmerje z neko omoženo žensko.. Zakaj je izbrala baš mene?... Da, človek bi počil od smeha. ,Zato/ je de* jala« ker molčim kakor grob in torej
nihče ne bo izvedel za najino razmer« je/ Tri dni je zdržala. Potem je pa za* čela prositi vse svetnike: .Vsemogočni stvarniki!1 pravi. ,Ne tega pa že ne. Dajte mi pijanca, tepca, bahača ali klepetuljo, samo te hodeče grobnice nikar. Mnoge sem že poljubljala m bo« žala, toda mrtveca — nee, kaj takšnega pa še ni sera doživela! Pojdi svojo pot/ pravi, .kar poberi se in da se mi nikoli več ne prikažeš — do sodnega dne mi ne smeš pred oči!4 In kaj me* nite? Naposled je sama pobegnila in povedala možu vso storijo, in nastal je pravcati škandal.« —
«Hm ... da ...» sem vzdihnil in s težavo odprl trepalnice. «Zdaj pa ^a* spiva! Ali veste, da je žc pol štirih?>»
«Ni mogoče! Da. potem takem je pa že čas .. .»
Počasi je sezul drugi škorenj, rekoč:
«Nekoč je pobesnel celo neki tujec Bilo je v vlaku ... Sediva lepo v svo« jem kupeju, in jaz se seveda prav nič ne zmenim za soseda in molčim ...»
Zatisnil sem oči in začel smrčati, da bi se slednjič odkrižal bedastega klepe* tanja.
•Najprej me vpraša: ,A!i se peljete daleč?' Da! Kako mislite to — dar*»
«Hrrr ... hrrrrr!« ,,,
«Hm! Mož menda že spi, kaj? Za» res! Da. da, srečna mladost! Študent, s katerim sem takrat stanoval, je bil do pičice enak vam. Vleže se, obrne se na drugo stran in že vam smrči... In sredi noči se naenkrat prebudi in začne govoriti sam s seboj. No da, saj ni ču« da — zakaj jaz molčim., •»
Stran 4.
•SLOVrNčKI NAROD« dne 14 novembra t9Sk
4?ev 260
Dnevne vesti.
V LmbuanU dnt T    Blazen birokratizem.
Neko podjetje gradi cesto v št. H ju v Slovenskih goricah. To zgradbo vodi, to se pač razume, inženjer, ki je seve« da po svojih poslih prisiljen, da često potuje med St. lijem in Mariborom, odnosno Ljubljano. In temu inženjerju se je nedavno tega prigodilo na potu ▼ št. IIj to*le: Ko je v Mariboru vstopil v vlak, ki vozi v Avstrijo, je prišel k njemu finančni organ, ki ga je vljudno vprašal, koliko denarja ima pri sebi. Povedal mu je, da ima sabo nekaj tisoč dinarjev, obenem pa tudi pripomnil, da ima pač lahko pri sebi poljubno svoto denarja, ker itak izstopi v St. Ilju, torej na našem ozemlju. Uradni organ ga je nato poučil, da temu ni tako in da mora imeti, ako hoče v St. Ilju izstopiti, v potnem listu od pristojne banke po* trjeno denarno svoto, ki jo ima sabo. Mož se je seveda ravnal po tem navo* dilu in si preskrbel dotično potrdilo. Z drugim vlakom se je nato zopet napo* til v Št. Ilj, krepko prepričan, da ne bo nobene zapreke već, da bi ne smel izstopiti na tej obmejni naši postaji. To* da delal je račun brez krčmar ja! Vsto* pivši v vlak je kmalu srečal finančnega organa, ki ga je kakor prvi vprašal, ko* liko denarja ima sabo. Povedal mu je 0roto, in mu obenem pokazal potni list, kjer je bila pravilno potrjena dotična svota. Stvar je bila v redu. Ko pa je omenil, da izstopi v Št. Ilju, je uradni organ zmajal z glavo in izjavil, da mu tega ne more dovoliti, marveč da se mora peljati, ker ima potni list. preko meje v Špilje, od tam pa se lahko po* tem svobodno vrne v Št. Ilj. Potniku seveda ni preostajalo drugega, ako je končno hotel priti v Št. Ilj, kakor da se ukloni temu nad vse pametnemu ukre* pu. Peljal se je torej preko meje v av* strijsko Špilje in je od tam z obratnim vlakom brez vseh nadaljnih ovir in za* prek srečno prispel v Št. Ilj.
Tako se je zgodilo v letu Gospode vem 1925., v 7. letu osvobojen j a in uje* dinjenja! Ako ni to naravnost blazen birokratizem, potem ne vemo, kaj bi naj s tem imenom krstili. Pomislite: V naš št, Ilj, ki se nahaja vendar na našem ozemlju, ne moremo po železnici z običajnimi vlaki priti drugače, kakor s potnim listom preko Špilja na avstrijs skem teritoriju, dasi se nahaja Št, Ilj na progi pred Špitjem! Ali ni ta ukrep, ako res obstoja, izšel naravnost iz bol* nih možganov? Ker torej ne moremo verjeti, da bi takšna naredba, ki bi od* rej al a, da se more iz Ljubljane, oziro* ma Maribora priti v Št. Ilj samo preko avstrijskega teritorija, v istini obsto* jala, opozarjamo na ta neverjetni do* godek poklicano oblast v nadi, da na* pravi takoj konec temu — povdarjamo *— blaznemu birokratizmu!
— Osebne vesti s pošta. Premeščeni 96: lz Mengša k pošti Ljubljana 1 Ludvik IMorenlni, lz Maribora v Dravograd Marija G I o b o č n I k, od Zg. Sv. Kungote v Maribor Dušica š k e r 1 j, is Ljubljaše na Yič Štefanija 2 u 1 j a a, iz St. Vida nad l»jnbljano v škofjo L#oUo Frančiška K a -e t © 1 i c, iz Mežice v Celje Marija R a b I C.
Celja v Hoče Ana K n r e n t; upokojena je poštna uradnica v Sevnici Angela T o -r o 5.
— Iz sodne službe. Imenovani so av-stailtantl Franjo G o r e C a n, Bogomir K o b a 1, dr. Lovro L i p i č in dr. Andrej Dolinar za sodnike v 7. skupii*5 L kategorije v podroejo višjega deželnega sodišča v LJubljani z istočasnim imenovanjem za sodnike poodlnce.
— Imenovanja političnih uradnikov. V notranjem ministrstvu je podpisan ukaz, s
Nehal sem smrčati, dvignil glavo in dejal srdito:
«Neprestano trdite, da zelo radi molčite. Toda ta hip ni o vašem molku duha ne sluha.*
Začudeno se je obrnil k meni.
«Kako to?»
«Saj vendar govorite brez konca in kraja.»
«Pripovedujem vam vendar samo ne* katere slučaje ... Tako sem imel nekoč opraviti z nekim duhovnikom . v spo*
vednici___Pridem k spovedi in on me
vpraša kakor običajno: »Ali si grešil?* .Da*. ,Kako si pa grešil?' ,No, tako... sploh...' .Namreč?* ,V vsem*. Nato oba molčiva. Jaz molčim in on takisto molči... Naposled —»
«Čujte!» sem dejal jezno in se ener* giČno obrnil k njemu. »Pripovedujte mi še toliko o svoji malobesednosti, prav nič vam ne verjamem! Nasprotno — čim bolj pripovedujete, tem manj vam verjamem.«
«Zakaj,» je vprašal moj sosed uža* Ijeno in si počasi odpel telovnik. «Saj vam menda nisem dal nobenega po* voda, da bi dvomili o mojih besedah. Nekoč sem imel celo v službi nepri* jetnosti zavoljo svoje molčečnosti. Ne* kega dne se pripelje ravnatelj in me da poklicati. •. Bil je menda zidane volje... «Torej,» ne vpraša, «kaj je pri vas novega!» ,Nič*. ,Kako to? —
13 novembra /925.
katerim se pomaknejo v višjo plačilno skupino vladna svetnika pri velikem županu v Liubliani dr. Rudolf Andreika in Anton Mencinger, srezki poglavar v Črnomlju Matej K a k U srezki poglavar v Kranju Jt sip Z n i d a r š i č ter policijski nadsvet-nik dr. Josip M i e k u š v Ljubljanu Z istim ukazom so Imenovani za vladne svetnike srezki poglavar v Laškem Ludvik Pinks-v a ter srezki poglavar dr. fr. O g r i n v Kamniku. Za polici j skesa nadsvetnika je imenovan Alojzij Gerzinič v Ljubljani.
— Zahteve Sušaka. Savez trgovcev na Sušaku je predložil finančnemu minstru dr. Stojadraoviču spomenico, v kateri zahteva, da se Sušak proglasi za svobodno carinsko cona Sušaški savez trgovcev povdarja, da se je po zaključitvi dogovorov z Italijo In vsled likvdacije reSkega vprašanja pokazala jasna tendenca Italije, kako na račun naših pristanišč razviti in pomagati reškemu pristanišču ta mestu. Da se onemogoči nazadovanje naših luk, in specijalno Sušaka kot mesta, ki so ga nove pogodbe največ oškodovale, zahteva vsled tega savez naj zdatnejšo moralno : ndržavno pomoč od strani jugoslovenske vlade, kar Je mogoče d o seč; le s proglašeniern Sušaka «a svobodno carinsko cono. Finančni minister je odredil, da se spomenica temeljito preštudira.
— Odlikovanja. Predsednik upravnega odbora državnih monopolov g. Ignat Baj-ioni in upravnik D. Todorc* sta bila odlikovana z redom rumunske krone druge vrste.
— Promet z Madžarsko. Otvor]ena je nova zveza z Madžarsko za osebni promet na progi Velika Kftfcnga In Se^edin. Carinjenje, policijski pregled In drugo se bo od strani Madžarske vršilo v S'rigu, od naše strani pa v Arandjelovcu.
— Nove poštne torbe. Da onemogoči tatvine državnega denarja pri poštnem prenosu, je ministrstvo pošte sklenHo, da uvede patentne amerikanske torbe, ki onemogočajo tatvine.
— Veletrgovina s tobakom. V upravi Državnih monopolov se Je včeraj vršila lictacija zakupne pravice veletrgovine s tobakom za leto 1936 in 1927.
— Naša pošta. Iz trgovskih krogov nam pišejo: Da bi se odpravila Ijublanska poštna direkcija, ne verjamemo. Za to bi se vsekakor še dalo doseči, da se popravijo napisi nad vhodnimi vrati glavne poŠte. Pred sedmimi leti so se odstranili ne Tiski napisi, ostali so slovenski, ki so bili na drugem mestu in majhni. Nekaj črk bo kmalu odpadlo. Čudno, da gledamo to nesimetričnost že sedem let. Zakaj pa železnica vse drugače postopa? Takoj po prevratu je napravila velike razločne napise na vssh postajah, kar so še avstrijski listi enkrat pohvalno omenili. Tudi vsi drugi napisi so pri železnici, četudi preprosti, a vendar Hčni. Ne tako naša pošta1 Zunanjost je največkrat zelo zanemarjena, a tudi v vestibulu bi bilo lahko drugače. Napravite enakomerne, lične napise! Kredit za to bo nemara na razpolago, saj smo nedavno tega čitali, da je ministrstvo dovolilo potreben kredit za popravo poštnega poslopja v Ljubljani
— Zakon o ribarstvu. Ministrstvo poljedelstva je imenovalo posebno komisrjo z nalogom, da izdela zakonski načrt o ribarstvu.
— Hrastnik. No pozabite, da uprizori v nedeljo 15. novembra t L popoldne ob 4. dramatični odsek vojnih invalidov, podruž-niča v Ljubljani v Narodnem domu v Hrastniku veseloigro »Tit Grom«. Po Igri prosta zabava s plesom m bogatim sporedom ter licitacijo živega preSiČka. Cisti dobiček je namnejen božićnici revnim članom in člani, cam. Pridite ved brez razlike, da pomagate ubogim vojnim žrtvam, ki po nedolžnem trpe In prosijo pomoči. Prosimo obilne udeležbe! Odbor. 1930-n
ničr* ,Na, kar tako — nič!' ,To se pravi, dovolite vendar... kako se pa drzne«
tel---
♦Zdaj pa že spim t» sem zakričal ogorčeno. «Lahko noč! Lahko noč! Lahko noč!!U
Odvozlal si je kravato. «Lahko noč. .Kako se pa drznete/ pravi, »odgovoriti mi na ta način? Saj to vendar ni vljudno!' Kako pa naj od« govorim, če res ni prav nič novega? Kjer ni, še cesar pravico zgubi. Mar naj še na dolgo in široko razlagam?* ,Ne/ pravi, ,toda vse ima svoje meje! Človek je lahko molčeč, toda'...
Neopaženo in tiho sem se pogreznil v mehko, prijetno globino in spanec me je objel kakor težak, neprodiren plašč...
... Solnčni žarek se je prikradel skozi moje zatisnjene trepalnice; odprl sem oči. Slišal sem zamolklo govorje* rtje. Obrnil sem se na drugo stran in zajeda! pod odejo v klopčič zvitega Maksima Seme niča, ki je gledal nepre* mično v stroj in govoril počasi:
«In jaz,» kriči, «bom kar predlagala ločitev, zakaj poročila sem se s pamet* nim človekom, ne pa s takim mrtvim štorom! No, zakaj pa še vedno molči* te?»
«Da, toda, Lipočka, kaj pa naj še po rečem na to? ...»
Avstrijski držav* praznik. Ob prilik! včerajšnjega avstrijskega državnega praznika se je udeležil svečanosti v avstrijskem poslaništvu v Beogradu ves diplomatski zbor. V imenu naše vlade je čestital avstrijskemu poslaniku zunanji minister dr. Ntočič.
— Smrtna kosa. Po doljšem bolehanju le včeraj umri g. Josip Daeai, posestnik in poslovodja trvdke E> C. Maver. Pokojnik Te bil v Ljubljani splošno znana in priljubljena oseba. Bil je poštenjak starega kova, jeklen značaj tn prijeten družabnik, zato Je ime! širok krog znancev in prijateljev. Kot nccmhaljiv narodnjak in značaje« naprednjak ?e bil vsikdar na mestu, kadar ga je klicala strankarska dolžnost. Bil je vnet podpornik vseh narodnih društev in navdušen prijatelj Sokola, katerega član je bi! dclga desetletja. Kot napredno misleč mož je bil zvest naročnik raznih naprednih listov. Posebno je Imel v čislih »Slovenski Narod«, katerega veren naročnik je bil ni i 33' let. Kakor je bi! vzoren v izpolnjevanju s\ojih strankarskih dolžnosti, tako vzglej-no je izpolnjeval tudi svoje poklicne dolžnosti, zato je tudi užival pri svojem gospodarju največje zaupanje. Pogreb bo iutri v soboto 14. L m. ob 15. iz Leonlšca na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu možu bod! ohranjen blag in trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini naše iskreno sožalje! — Včeraj dopoldne !e umri v Stražišču pri Kranju g. Emanue! Kova-č i č, daleč naokoli znan lovec. Pokojni je bil prava gorenjska korenna. Pogreb bo jutri cb 'A 16. na pokopališče v Stražišču. Blag mu spomin!
— Zmerno uživanje čaja učinkuje na nag« Živčevje pomirjevalno. Vsi, ki bolebate oa Siveevju, pijte vsled tega mesto kave samo Saj. Priporočamo čajne meS&meo znamke »Buddha«! Dobe se povsod!
Iz Ljubljane
— AKADEMIKU Da dostojno končamo solidarnostno In protestno stavko, sklicuje Akcijski odbor skupščino v univc rz t etno avlo v soboto eno uro pred koncem stavke, t, J. ob 10. ari. Ob ti. uri se začno redna predavanja. Opozarjamo, da bo vstop v avlo dovoljen edinole akademikom proti legitimaciji. — Akcijski odbor.
— Blato oa ljubljanskih kolodvorih. Na ljubljanskih kolodvorih, kjer se natovariva al iiztovariva tovorno blago, stoje cele mla-kuže blata; posebno na glavnem kolodvoru je pravcato Jezero. Vsled tega trpe ljudje in sicer železniški uslužbenci, kakor tudi vsi oni, ki imajo tamkaj opravila. Posebno pa trpe konji, ki privažajo ali pa odvažajo težko naložene vozove. Nezaslišno je trpinčenje živali in preklinjanje voznikov, ki neusmiljeno tolčejo po konjih. Kako upliva to na mladino, ki to vidi m kaj si mislijo tujci, ki imajo večkrat opravila na omenjenem mestu! In vse to radi zanemarjanja železniških prostorov.
— »Ceškoslov. Obec« v Ljubljani ima jutri v seboto 14. t. m. ob 20. članski sestanek v restavraciji »Zvezdi«. Drugo sobote, 21., ,pa je istotam skupni, prijateljski sestanek Jugoslov. Obce.
— Pouk češkega jezika. Jugoslovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani je, kakor smo že zabeležili, sklenila organizarati celo vrsto kurzov za pouk češkega jezika. Z organizacijo teh kurzov je poverila posebno komisijo, ki je snoči imela v Akademskem kolegiju svojo sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki akademske mladine. Sklenilo se je, da se priredi poseben učni kurz za akademi.ke. Vršil se bo v s a-ko sredo zvečer od pol 20. do pol 21. v Akademskem kolegiju, kjer je radevoljno dalo ravnateljstvo na razpolago dvorano. Pcučeva! bo češčino po najmodernejši In najuspešnejši metodi g. prof dr. B u r 1 a n. Enaki kurzi se osnujejo tudi za srednješolce in za učiteljiščnike. Te bo poučeval g. učitelj Votava. Kdaj se ta kurz prične, o tem se Je treba šele dogovoriti, poskrbeti pa je treba še tudi primeren lokal. V načrtu je tudi še tretji kurz, ki bo pristopen najširšim slojem in ki Do zlasti potrebeu z ozirom na vseslovan. sokolski zlet v Pragi.
— Tovariši Jadranaši! Danes, v petek, 13. t. m. se vrsi v dvorani naprednega dija* škegt doma Članski sestanek ob 20. zvečer. Gg. generalni konzul CSR dr. Benei m predsednik jugoslovansko*češkoslovaške li* ge dr. Triller bosta razvijala program kul* turnega zbližan j« med obema narodoma. — Ker je želja omenjenih gospodov, da se pri« tegne k temu delu čim več akademske omla* dine, vas pozivamo, da se sestanka polno« številno udeležite. — Plesna vaja se iz tega vzroka prične šele ob % 21. — Odbor J. N. A. D. Jadran.
— Sokol t. (gospodarski odsek) vljudno vabi svoje člane, članice in prijatelje So* kola, da se udeleže družabnega sestanka, ki se vrši v soboto 14. t. m. ob 8. url zvečer na Taboru. Najprvo predavanje, nato pro* sta zabava s plesom. 1939/n
— Društvo za zgradbo ir. vzdrževanje Sekolakega doma na Viču priredi v nedeljo 15. novembra ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču Martinov večer s najzabavnej. sim programom. Vstopnina samo 5 Din. —
1923-n
— Oficirski dom priredi na dan 14. t. m. ob 8.30 url zvečer družabni večer e plesom v prostorih Oficirskega doma, sa kojega se vab! vse rezervne oficirje, člane Oficirskega doma s porodicama. Obleka promenadna. Upravni odbor. 1935-n
mm Martinov večsr priredi Or-JU-NA St. Jakob ♦ Krakovo - Trnovo pri Kavčiču na Prulah v soboto dne 14. t. m. ob 20. uri.
Orjunaši in nam naklonjeno občinstvo vljudno vabljeni. Za jedi, dobro pijačo in zabavo preskrbljeno. Vstopnina 2 Din. — Svira lastni orkester. — Odbor. 1936-n
— Mestna zastavljalnica   Ima   tome- ' sečno araZbo februarja 1925 sastavljenih predmetov IS. novembra t. 1. ob 3. popoldne, 1987.n
Vlomi in tatvine v Škof ji Loki
Temne in deževze jesenske noči so posebno dUjrodošle satovom «1 tako je porab la družba svedrovcev posebno temno noč od torka na sredo, za svojo tatinsko sr&čo, ki je biia uzmovlčem precej naklonjena. Vlomili so kar na petih krajih in povsod s posebno tehniko, ki kaže, da so pro-fesijc©isti v tej stroki in da imajo najbrže med seboj pokrene utove in dt/fere ključavničarje. Vlomili so povsod brez aasilja, brez poškodbe vrat in uiti na ključavnicah ni sledu o kaki sili. Najbrže so povsod vio-mili s ponareejmmi ključi Odp rali <o ključavnice, v katerih se tlča! n^ nasprotni strani ključi. Pri hišnem posčsmiku ti mesarju Matevžu Hafnerju so vtatiti v mci-n co In odnesli le par kovačev. Manipulirali so tako previdno, da jih ptrooČnfk^ ki imajo poleg mesnice spalnico, zlso slišali. Nadalje so poskusili svojo srečo v mestni elektrarni, kjer jim sreča itak d bila posebno naklonjena. Ker m bilo denarja, so -odnesu nekaj zavojev žarnic. Veliko močno blagajno so pustili pri miru; najbrže so se čutili preslabe in je bilo premalo časa, da bi jo razbil L Na isti način kakor »Elektrarno«, s ključi, so odprli tudi trgovino vulgo »Ferberja*, kjer so odnesli v goiovmi 5000 Din. Najboljši plen pa so napravi pri trgovcu Rafaelu Thalerju, kjer so s ključi odprli mala stranska vrata, ki vodijo iz stranske ulice v trgovino. Preiskali so vse predale in odprli pisalno mizo, kjer so našli 40 srtb avsu*. kron, 6 starih goldinarjev, 6 petkronskih tolarjev, es ce-km za 10 avstr. kron in 40 nem. mark. V stranskem predal« je bilo skritih 5000 Din, pripravljenih za odpošiljatev na pošto; tudi te so našli uzmoviči. Poleg denarja v gotovini so odnesli 3 kose dubla In ueKal manjših kosov različne manufakturne robe. V blagajno tudi tukaj niso vlomili, pač pa so odnesli na blagajni stoječo steklenico likerja. V prodajalni so pustili sekiro. Najbrže so začutiii gosp. Thalerja mlajšega, ki je okrog ene po pomoči prišel domov, ki pa ni nič sumljivega opazil, m so jo zato odkurili. Celokupna škoda pri trgovcu Tha-larju znaša okrog 15.000 Din. Obiskali pa so tudi gosp, Komana, ki jih je zasačil, toda prekasno. Krog */sl. po polnoči je gospa Komanova zaslišala neko čudno šuštenje. Poklicala je svojega soproga in mu rekla, naj pogleda v klet, kamor najbrže teče veda. G. Ko man je hitel v klet, a že na stopnicah je začul, da so v spodnjih hišnih prostorih nepovabljeni gostje. Hitel je nazaj po pištolo, a ko se je vrnil, so svedrovci pobegnili- Zadnjemu je iztrgal zimsko suknjo, radi katere je bdo drugi dam v Škofi i Loki precej smeha.
Na vse zgodaj se je ta nenavaden do godek raznese: po Skorji Loki Ln prihajali so razni radovedneži. Nekdo izmed njih je udi), da je prejšnji dan videl tujega moškega v usodcpolni suknji, ki se je razgo-varjal z neko domačinko. Vse je upalo, da bodo tatovi kmalu izsledeni; poslali so 00 dotičnico, ki je potrdila, da je govorila 2 nekim starejšim tujim gospodom, ki jo je vprašal, če ve za koga, ki bi prodal lovskega psa, a da se ne more spomniti točno, kako |e bil oblečen. V tem pa ]e prišel na tiče mesta tudi načelnik »Elektrarne« dr. Krenner m spoznal v tatovom odvzeti suknji svojo, v »Elektrarni« ukradeno suknjo. In tako se je ta dokaz izjalovil. Pač pa $0 našli sledove, ki so jih spretni uzmoviči zapustili in upad le, da pridejo kmalu pravici v roke.
tiilt, da bo taro pravoslavna cerk«rv. U Trn*. fa na se do 3daj mi aiC. Nekaj teb razvaiia so odpeljal!, drugo pa je o« ta to na mostu in raste čez trava in pozabljen je, v»e pa pridno straži vojaLka straža.
-—c Noe z bliskom \n gro.-nom smo im^li od srede na četrtek, vmes pa je lilo Viaior is Škafa. Pač nenavadno vraaae za po^r;; senefcl čas.
_ Statistika  umrlih.    Tekom oeef<?
oktobra Je v Celiu umrlo IS c*eb. oi teh I v mestu in 15 v ♦avni bolnici.
Iz Celja
—e Zrn organizacije! Krajevna organizacija SDS v Celju razpošilja svojemu članstvu poziv sa redni mesečni prispevek. Pozivu je priložena položnica, ki jo naj tz-poln.1 vsak organiziran član v omi visini, ki odgovarja njegovim razmeram. Kdor s* strankinega organizacijskega in političnega dela manj udeležuje, je dolžan prispevati več. Na podlagi vplačanih mesečnih prispevkov se bo sestavil seznam članstva v Celju, ki je voljno vsak mesec prispevati primeren znesek za strankino organizacijsko delo.
—e I. mladinsko muzikalno predavanja,
ki ga priredi šola Glasbene Matice v Celju, se bo vršilo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 11. uri predpoldne v Kapucinski cerkvi. Tema: »Orgije«. Predava g. 4b Miaelčič. — Vstopnina 3 Dtn.
—c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 2. do 8. novembra se Je zaklalo: 15 volov, 9 krav, S tellee. OT telet hj 2o BvinJ. — Uvozilo ee Je: 71S Ig govedine, 982 kg teletine tn 1102 kg svinjine.
—c Materijal podrte vojno bolnico ob Ljubljanski cesti Bo vedno !e*1 na svojem mestu. Skrajni čas bf Se bil, da b! se to odpeljalo kam drugam. Ko so dotično po. slopje podrli, Je b!l načrt, da napravijo na mestu tega poslopja lep perivoj In mogočo igriftče za otroke. Nameraval se Jt Um tn. d! urediti trzni prostor. Drugi so »opet mi-
lz Maribora
—m Kvartet Zlka je pripravljen prirediti še en koncert, če se prijavi dovolj db-skovalcev.    Prijave    sprejema £?ed b'agajna do 14. novembra. Koncirt bi se
vršil okoli 25. novembra.
—m Ova požara. V torek ajutral 0^ po! 2. ure Je !3brunnU potar pri posestnik" Aatonn L/6scfcmgra v PobreSJu. Ogenj se t<= naglo širil in je bilo gaSenje selo o».H£ko-česso. Gasilci so jedva in 2 nenavednim Ju. nastrom reMl! konje In Siv!00 iz z"'   " -Meva. Rešili so tud? več svinj, več pa jin Je postalo Žrtev plamena. OgroJena so bil* b dl  sosedna  poeVopja.  Zdru*>n:n>  ga r*"*naa lz Maribora, Studencev, Pobrežja itd. se je posrečilo ogenj imalu omejiti. — Istoca*tso je izbruhnil po*ar v Trubarjevi ulic:, kj . se je vnel pod v kuhinji ravnatelja Pirca Ogeaj  Je  bil kaseta pogaSen.
Julijshn krajina
—j V Kobaridu čutijo vedno bolj uc=*. rec. k5 jim je bil saoas z ni(Sa*enfcsSB tanj kajsnje okrajns sodnice, A>o se Je zgodils kjer krivica, je to gotovo v kobari&k^ui slučaju. Iz krajev, to so tzgnbHi todaljo, so bile podane aa pravosodno ministrstvo prošnje j» vsoosKavitev *H>dnij, 08 -"-ein-ekj komisarji v Kobaridu so brSčas teJu* važno zadevo ah>o brigat!, ker jim Je povsod pred očmi le strahovanje dems' prebiv&Jatvfc, Pravosodni minister je nedavno obljubil, da, preuredi poda* okro-'* in tako bi bilo pričakovati, da pr!4e tuđ! Kobarid do sočnije, ako bo podana pravo, časno prošnja.. Kaj stori sedanji občinski komisar? _ V Bovcu pc-!uje sodni Ja saru o takrat, kadar prldo lz Tolminu, tamkajšnji sodnik. KobariSki in bovški okraj Imata vsled odtegnjenib sodnij grozno žkodo ivi velike izgube.
—j V orožnUko službo vabijo rtalijari-sfci orožniki eioveaske lante' po Baski do. lini, kako? menda tud.1 se po drugiu krajih. Stavijo jim rasne ponudbe In obljub. Uajo dobro živiienjo. Slovenfcfcx potrebujejo svoj moški naraščaj doma! — Prav na bi bilo, da bi mei Slovenci službujoči orožniki poznali jezik in razmor* ljudstva, ker bi tako brez dvoma odpadlo mnogo nesporazum ljenja in šikan,
—j Postojno Je posetllo v 10 m^ecila letošnjega leta 120.000 ljudL Pravijo, da s*» pričakuje za prihodnje leto v Postojna 200.000 obiskovalcev. Vrli se za pooet postojnske jame obširna propaganda po Evropi in Ameriki. — Čujemo, da Je t« dni zborovalo v Postojni Italija/neko filodrami--tlčno dmStvo ins klonilo sezidati v Postojni italijansko gledališče, kt bo »Siv znak lijaneke afirmacije« ob državni meji.
Sah
Šahovski turnir v Moskvi*
Včerai smo poročali, da s»6 ie v PA nedeljek pričel šahovski turnih v Moskvi, katerega so se udeležili vsi svetovni mojstri. Prva partija Je bila med starima rrva-loma Capablancom in dr. Laskerjem. Ostala Je po 2 urah remis. Partija, damski gambit, je bila dvajseta, katero sta dosedai odigrala medsebojno oba mojstra. Od teh Jih Je bilo 14 neodločen h, v petih ie imagLl Capablanca in v eni sami dr. Lasker. Ostali rezultat: prvega dne so bili: Msrshal Je zmagal proti Verllnskemu, Bogoljubov je porazil Dunajčana GrCnfelda, Rubinstein, ki Je pričel s takozvano Reti orvorltvjo, je porazil Zuboreva. Romanovski \e zmacaJ nad Gotthrlfom, Yates nad Sam!schem; re-mfe pa so ostale partije Kotimlrski — Reti, Tartakover — Jtazenesk\ Loewenfisch — Bogastišuk, sarrija Spjeiman — Rabine : pa je bila prekinjena.
Kaj je Newyork?
*■ Hamburger Premdenblati« piše: Now-ycrk trna 5,600.000 prebivalcev, od teh ic dva milijona rojenih v inozemstvu. V New-ycrku le več Italijanov kakor v Rimu. več Ircev kakor v Dublinu. več Nemcev kakor v Srerrnu In v Newyorku živ! desetina vseh Židov na svetu .Mesto ima več telefonov kakor London, Pariz. Berlin, Petrograd in Rim skupaj. Mesto Ima pet naivečjih mostov na svetn. vsak je dote najmanj eno milio. Vsak dan je odprtih 3OQ0 gleaVISČ in kinematografov. Mesto ima 1500 cerkva vseh veroizpovedi. Davčna vrednost premoŽenja }e 8500 milijonov dolarev. Na-c? 300.000 obiskovalcev pride vsak dan v mc-stc. Vsakih 52 sekund prispe en potniški vlak, vsakih 13 minut se »Tvrii ena poroka in vsakih Sest minut se rodi en človek, vsakih deset minut se ustanovi ena nova trgovina in vsakih 51 minut nastane eno novo pcslopje. To ie Newyork. Wii i   ss*aiiM " 1Tl      rrif moliti     1 ■ ■ ■
Kreditni zavod
trgovino
industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopfu).
0bmt«vin?a vlog, nalcm in nrodifa vsakovrstnih »rcd»o$tith na^ficv. deviz in valut. borma ti roč;h». »reda m In Vrediti vsake trste, eskonm in ajjfrfa mt"«c m nakazil« t m- in inozemstvo. gfefiSt2iS jjj: ltd*
IrtU—fcs: IrssV. tjjggM   Trato« 40, 457 S4». SOS in SOi
Stev. 26u
.SLOVENSKI NAROD"  dne 14. novembra 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo
Lesni trg
Naš lesni trg je še vedno brez prometa. Kljub predstojeći sezoni in novi kampanji se sklepajo kupčije zelo slabo. Ne samo na zunanjem, nego tudi na domačem tržišču ni volje za kupovanje. Inozemci se čedalje bolj izogibljejo našemu trgu. Trg gradbenega lesa je težko prizadet po odredbi italijanske vlade, da nove zgradbe niso več oproščene davka. S tem so prizadeti ne le naši lesni trgovci, nego tudi naši konkurenti, ki prodajajo Italiji gradbeni les. Razume se, da bo gradbeno delovanje v Italiji zdaj pojemalo in da se bo povpraševanje po gradbenem lesu zmanjšalo. Glav-
—g Monopolski dohodki V juniju so znašali rnonopoiski dohodki 207,876.974.80 Din, lani v juniju pa 229,214.717.76 Din. Uprava monopolov je predvidevala v proračunu samo 102,966.666.66 Din. Po viSini dohodkov zavzema v juniju prvo mesto to-Oak, ki je dal 147,514.737.53, drugo mesto pa sol, ki je dala 32,811.086.26 Din.
—g Postna hranilnica kraljevine SHS. Promet poštne hranilnice je znašal v oktobru 3.661,745.040.46 Din (605.220 čekovnih računov), od tega brez gotovine 1 milijardo 653,949.069.29 Din ali 45.17%. Čekovni urad v Ljubljani je imel 75,033.533.72 Din prometa. Novo otvorjenih računov je bilo od začetka letošnjega leta v Beogradu 508, v
i     . Z~ I Sarajevu 35, v Ljubljani 196 in v Zagrebu
na ovira izvoza našega lesa je zelo nizka I
! i.Oo
kupna moč dinarja v državi. Dokler se v tem pogledu položaj ne zboljša, izvoz ne bo dosegel normalne višine. Rezultat letošnje izvozne kampanje je naravnost žalosten. Se bolj žalostno pa je, da ni nobenega upanja na zboljšanje. Položaj naše produkcije je dokaj nepovoljen. Slaba kupna moč dinarja, zvišani davki in druge dajatve, drag prevoz in agitacija za zvišanje prometa ter visoki produkcijski stroški, vse to zelo slabo vpliva na izvoz našega lesa.
Produkcija lesa se naslanja pri nas večinoma na izvoz. Ker pa omenjeni činitelji zelo nepovoljno vplivajo na cene nagega lesa in ker ni mogoče spraviti cen y sklad s ceno, ki se da doseči na več:ni inozemskih tržišč, se čedalje bolj občuti konkurenca drugih držav, ki izvažajo les. V trgovini z Italijo so plasirane nekatere poši-liarve gradbenega lesa in drv. Tudi Francija se zanima za konfekcijonirano prvovrstno blago (parkete, doge) m hlode. Izvoz na Madžarsko je v zastoju, ker je madžarsko tržišče pod vplivom zelo povoljnih ponudb iz Sedmograške. Med družbo za eksploatacijo lesa v Zagrebu in neko skupino angleških in ameriških bank je Pila sklenjena trgovinsko^finančna konvencija, ki jamči družbi živahnejše fn rentabflnejše poslovanje. Ta skupina bank je ustanovila z omenjeno družbo istočasno podjetje »Thn-ber Explotation and Trading Company Ltg.« s sedežem v Rotterdamu s podružnicami v Londonu, na Dunaju, v Zagrebu in Budimpešti. Ta družba se peča osobito z mednarodno lesno trgovino.
- Zunanja tržišča. Kritični položaj evropske lesne trgovine se je zadnji čas nekoliko zboljšal. Slišijo se glasovi, da se bodo razmere sčasoma še zbofjšale. Vendar pa ni upanja, da bi se vrnili dobri stari časi. Povpraševanje po lesu je povsod znatno, samo denarja primanjkuje. Največje povpraševanje je zdaj na zimo seveda po dr-vah, ki se drže v cenah stalno visoko. Rusija, ki je bila zadnle čase na svetovnem lesnem trgu zelo nezanesljiv činitelj, je letos izvoz lesa tako forsirala, da ji ga doma malone primanjkuje. Kljub temu pa namerava še povečati svoj izvoz. Lesa ima Rusija osobito v Sibiriji toliko, da bi lahko zalagala skozi dolga stoletja svetovni trg, toda zbog pomanjkanja prometnih sredstev leži ta kapital mrtev. Na Švedskem In Finskem so cene lesa padle zaradi močne ruske m srednjeevropske konkurence. Zaloge so v teh dveh državah bogate. Obe državi računate z Angleško, ki kupuje les po nizkih cenah. Čvrst je položaj v ĆSR in Romuniji. Osobito v Romuniji je opažati na tržišču mehkega lesa in drv naraščajočo tendenco, dočim se trgovina ne more dobro razvijati, ker primanjkuje tovornih vagonov. Velika ovira v evropskem lesnem prometu je neprestano variranje raznih valut Tako na pr. Škoduje našemu izvozu variranje dinarja m lire. Porast dinarja in padec lfr-e nam je odvzel največjega lesnega konzumenta — Italijo, ker našemu lesu uspešno konkurirata Avstrija in Romunija.
Angleško mnenje o Franciji in franku
Anglež, ki se bavi z narodnim gospodarstvom, izreka o finančnem položaju Francije tole mnenje:
Kakor znano, je začel francoski frank v zadnjem Času res občutno padati. Prijatelji Francije so precej v strahu, nasprotniki si pa veselo manejo roke in z veseljem pro-rokujeio Franciji popolen bankerot. Toda v odločilnih angleških in ameriških finančnih krogih je mnenje o gospodarski In finančni moči Francije popolnoma drugačno. Ti krogi pravijo, da je absolutno pogrešno, če bi smatrali padec franka za nekako merilo o sorvenci in gospodarskem stanju Francije, Francija ima vendar ugodno trgovsko bilanco. Sama na sebi bogata dežela z ljudstvom, ki je eno najbolj delavnih in pridnih na svetu, nam daje najboljše iamstvo, da Franciji ne grozi noben finančni polom. Dejstvo, da Ima Francija nad 14 milijonov, to je nad eno tretjino, posestnikov z lastno zemljo, nam kaže zdravo jedro francoskega gospodarstva, ker se bo vsak večja denarna kriza ravno ob tem stebru razbila.
Financijelne težave Francij povzročila jc vojna, ki je poleg srbskega ravno francosko ozemlje najbolj opustošila. Francozi so se nadellali. da dobe od Nemčije popolno plačilo za storjeno jim škodo, toda do danes niso dobili več kot 50 milijonov doriarjev. Na vsak način je to bagatela v primeri z milijardami frankov, ki jih Je Francija po letu 1871. plačala Nemčiji v treh letih. Poleg tega stane francosko republiko precej denarja vojna z Abdei Krimom in v Siriji. Ko se bo Francija sporazumela z Abdel Krimom in napravila mir v Siriji, bo francoski bud-get znatno olajšan. Tudi konferenca v Lo-camu bo omogočila Franciji boljši gospodarski razvoj, ker je ne bo več tako pritiskalo vprašanje meje napram Nemčiji. Na vsak način pa nI nobenega vzroka, da bi izgubili zaupanje v gospodarska moč Francije.
—g Uvozno ocarinjenje. Trgovska in obrtniška zbornica v Osijeku poroča, da je generalna direkcija carin na temelju pooblastila finančnega ministra sklenila, da se v interesu trgovine in prometa dovoli carinarnicam v določenem delokrogu ocarini-ti uvozno premog, gradbeni les, pesek, kamenje, kovinske rude, stroje, tovarniške instalacije, železo v ploščah in železo za zgradbe, kadar pride iz inozemstva po direktnih tovornih listih kot enotno vagonsko blago. To velja tudi za one osebe, ki ne žive v kraju, kjer Je carinarnica ali v njeni najbližji okolici.
—g Delo finančne sekcije za carine. Finančna sekcija za carine je nadaljevala razpravo o carinskih postavkah. Od 725 postavk je razpravljala doslej o 240. Sprejet je bil soglasno predlog o carine prostem uvozu petroleja. Znižana je carina na bencin in odpravljena carina na uvoz kolomaza. Znižana je postavka na uvoz črne paste za čevlje ta sklenjeno je bilo, da se odpravi carina na galico. Carina na ekstrakte m materijal za strojenje kož se zviša od 10 na 20 Din. Končno je sekcija zahtevala, naj ministrski svet takoj odobri njene sklepe, da pridejo nove carinske postavke takoj do veljave.
1 fy m wkvie
če ne verjamete« da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
„klju£"
traja kakor Štirje pari drugih. Zato kupite eden par in prepričajte   se.   Dobivajo   se v prodajalnah.    oa-a iv
—g Kosierov predlog o osnutku Kreditnog zavoda za emigraciju. Poznati naš ekonomista Lj. St. Kosier uputio je iz Zuricha Predsedniku Ministarskog Saveta, Ministru Socijalne Politike, Ministru Trgovine i Industrije, Ministru Inostranih Dela, Ministru Finansiia, te Predsedniku Narodne Skupštine, jedan stručno obrazložen predlog sa zakonskim projektom u pitanju osnutka kreditnog zavoda za našu emigraciju. Po mišljenju g. Kosiera imao bi se osnovati jedan privilegovani kreditni institut, sa akcionarskim kapitalom od 10 milijuna dinara u zlatu, G. Kosier misli, da bi sedište tog zavoda moglo da bude u Zagrebu I da bi se u prvoj godini otvorile glavne filijale u Beogradu, Ljubljani, Skoplju, Novom Sadu, Sarajevu i Splitu. Ovoj predlog uzeti će u razmatranje i Ministarski Savet, pa će kroz par dana biti njegova sadrŽina više poznata.
—g Stalni paviljoni za domače razsta.
ve, V poljedelskem ministrstvu se proučava predlog, da so v vseh večjih naših me. stih zgrade stalni paviljoni za domče raz stave. Razstave bi služile poljedelstvu iu drugim gospodarskim strokam. Paviljon i se naj zgrade iz trpežnega materijala in b! bili namejeni kot stalni objekti gori imenovanih razstav.
— Sejem v Skorji Loki. Dne 25. t. m.
na dan sv. Katarine se bo vršil v Skofji l/Oki vsakoletni sejem za živino in poljske pridelke. Kmetovalce škofjeloškega okraia opozarja mestna občina, naj priženo svojo živino na ta sejem in pripeljejo tudi svoje poljske pridelke, kakor zelje, krompir, sadje itd., kjer se jim tu nudi najusodnejša prilika za prodajo. Mesarji in kupci od daleč in blizu se vabijo na ta sejem, kjer bodo nziugodneie kupili živino in druga poljske pridelke.
—g Kriza poljskih bank. Poljska vlada je ponudila od zunanjega posojila, o katerem se že dolgo pogaja, bankam 100,000.000 zlatnikov za ublažitev sedanje krize. Skupščinski odbor je prvotno znižal to svoto na 50,000.000, zdaj pa Je naknadno pristal na 100 milijonov. Ta znatna podpora vlade je najboljši dokaz težke krize, ki jo preživljajo zadnje čase poljske banke.
—g Proračun mesta Prase. Te dni je razpravljal praški občinski svet o proračunu za 1. 1926. Proračun občinskih izdatkov izkazuje 455.834.76 Kč, dohodkov pa 387.275.514 Kč. Deficit znaša torej 63.042.67 čeh. kron.
—g Razstava vzorcev v Rima. Ministrstvo prometa je odobrilo 30% popust na (železnicah za udeležence* razstave vzorcev, ki je otvoriena v Rimu do konca marca leta 1926.
—g Zakon o razdelitvi zemljišč. Nedavno se je vršila med ministrom pravde, g. Markom Ojuričićem in mtaistrom notranjih del, g. Božo Maksimovićem konferenca, na kateri sta ministra sklenila, da čimprej sestavita zakon o razdeljevanju aem-IJišč. Vsled tega se Je sedaj imenovala posebna komisija pod predsedništvom zastopnika pomočnika ministra pravde, g. dr* Milana Kuglerja. Načrt sestavljajo tudi bivši pokrajinski namestnik za Hrvatsko, g. dr* Rrnesto Čhrtlć In dr. Gavra OoJ kovic. Po končanem delu pride zakonski nacrt pred Narodno skupščino,
To in ono
VELESEJEM V NIZJE-NOVGO RODU, Zastopnik   turkestanskega  trgovstva v
rodni noši. -GS9-
na-
Signali nemške mornarice
Začetkom vojne je več nemških križark obstreljevalo baltićko obal v Rusiji. Nemška kril arka Magdeburg, ki kri žarila pred otokom Od en s hol m, je izgubila orijentacijo in udarila ob skalo. Na kraj nesreče je takoj 0 polno pairo prihitela ruska flotilja In pričela obstreljevati križarko. V neenakem boju je »Magdeburg« podlegla; posadka pa se je vdala. Popreje pa so Nemci uničili vse stroje m topove, pred vsem pa razne dokumente in knjižice s signali nemške mornarice. Predno je posadka zapustila krov, so Rusi opazili, da je skočil v morske valove neki častnik in bliskoma izginil t globini. Slučaj je vzbudil pozornost. Vrhovno poveljstvo ruske mornarice je odredilo, da se točno preišče morsko dno na mestu, kjer je skočil častmJk v morje. Potapljači so šli na delo in res je bil njihov trud kronan z uspehom. Po več tednih so našli truplo častnika, ki je imel prt sebi dokumente s signali nemSke vojne m orna. rice. Truplo častnika je bilo obteženo s svincem. Rusom je uspelo razrešiti signala nemške mornarice An tako razkriti njene nakane in skrivnosti. En zvezek skrivnostnih znakov so Rusi izročili Angležem, ki so lahko sedaj tolmačili tudi nemške radlo-depeše.
To je igralo odločilno vlogo v bitki prt Skageraku. Neposredno pred bitko samo bo Angleži Izvedeli za načrte nemškega mornariškega vodstva. Tako se je primerilo, da Nemci niso presenetili Angležev, pač pa se je zgodilo obratno. Angleži so napadli Nemce, predno so se le-ti zavedli. Tako pcroCa moskovska ^Pravda«.
0 bradah
Nedavno smo citirali iz zanimive knjige, dr. Cabaneaa x.Les Curiosites de la Me-diclnec poglavje o nohtih. Danes priobču-jemo nekaj podatkov iz zgodovine brad.
Kakor znano, je na vzhodu brada najdragocenejši moški okrasek. Mojzes je prepovedal svojemu vernemu ljudstvu britje. Ortodoksni židje se še dandanašnji ne brijejo. V orljentu smatrajo britje za kasen, ki jo nalagajo zlasti lažnjivcem. Arabci sklepajo prijateljstvo, pa tudi kupčije na ta način, da se poljubljajo in si medsebojno gladijo brade. Nasprotno pa so se Rimljani gladko brili Toda tudi pr; njih ni bilo britje vedno v modi. Prvi brivci so prišli v Rim s Sicilije in uvedi! modo gladko obritih obrazov, ki se pa dolgo ni mogla uveljaviti, šele Scipao se Je začel brtti redno vsak dan. v srednjem veku se bori moda dolgih brad z modo britja. V
XII. stoletju je nastopil seski škof proti bradi češ, da je to »moda Saracenov«, ki se je mora dober kristjan sramovati. Po pridigi v argentanski cerkvi je pristopu k angleškemu kralju Juriju I. ter mu t prisotnosti vsega dvora odsrrigel brado. Kralj ni protestiral, in tako je bil modi obritih obrazov zagotovljen uspeh. Pariški parlament je leta 1525. prepovedal preprostemu ljudstvu nositi dolge brade. Baje se je skrivala v vsaki dolgi bradi nekaka nevarnost za državo. Saj je splošno znano, da so imeli vsi atentatorji in zarotniki brade. Izjeme so poveod dovoljene, tako menda tudi pri zarotnikih.
Cesar Hadrljan je začel nositi v obritem Rlrau dolgo brado, in sicer zato, ker je imel bradavice. S tem je zadel brivce v živo. Na ta način so prišle brade za nekaj časa zopet v modo. Tudi francoski kralj Franc L, ki Je bil leta 1521. ranjen v obraz, si je pustil rasti brado najbrše zato, da skrije brazgotino. Njegovemu zgledu Je sledilo ne le vse plemstvo, nego tudi škofje, ki se jim pa ta reč ni obnesla. Ko je namreč prišel bradati elermontski Skof Duprat o Veliki noči h katedrali, je naletel na tri kanonike. Eden je držal v rokah škarje m britev, drugI knjige, odprto na strani, kjer so bile besede »barbi* raois«, tretji je pa kas al s prstom na to knjigo. Vsi so začeli kričati * bar bis rasls«. in planili na škofa, ki Jo Je naglo odkuril v svoj grad Beauregard, kjer je baje od strahu omedlel in umrl Jurij IV. je nosil dolgo   brado v   obliki pahljače. Ludovik
XIII. je imel samo še bradico. Ludovik
XIV. Je pa pustil rasti samo brke. Dvorni krogi, plemstvo in ljudstvo je kralja sove. da posnemalo in opustilo modo dolgih brad.
Največ metamerfos to doživeli brVi. Karel Plešasti Je nosil brke po kitajsko. V čaeu Franca I. so nosili brke vodoravno, za
časa Richeliena in Mazarina pa zavihane m namazane tako, da so štrleli kvišku kakor nemškemu cesarju Viljemu. Napoleon III. Je uvedel klasično modo vodoravnih, zelo dolgih in z voskom namazanih brkov, ki so Štrleli kvišku kakor šflo. V stari Avstriji je Imel Wlndischgratzov konjeniški polk privilegij briti brke. Nasprotno so pa dovolili v Franciji greaadirjom nositi brke. Ta privilegij so doW?l leta 1792. Za časa revolucije so smeli nositi brke vsi konjeniški polki razen drasoncev. Starega Napoleonovega vojaka 9» pa sploh ne moremo misliti brez dolgih brkov. Zato si lahko mislimo, kako težka je bila žrtev vseh častnikov In podčastnikov I. Napoleonovega polka, ld so sj dali ostrici brke ter napravi*! iz njih blazinico za »rimskega kralja« (poznejšega vojvodo Reiehstadskega). Leta 1832. je predpisal maršal Soult brke za vso armado sploh, prepovedal pa strogo mornarici. Sredi XIX .stoletja je bilo ▼ Franciji prepovedano nositi brke m brado eodnikom, advokatom In profesorjem.
V novejšem času, osobito po svetovni vojni, so vse te zastarele omejitve Izginile. Ali so brki odnosno brada zdravju škod-IJivI ali koristini? Naziranja učenjakov si v tem pogledu diametralno nasprotujejo. Nekateri trdijo, da varuje dolga brada obraz mraza tn prehladen 1 a. Drugi pa pravijo, da se koža na obrazu utrdi, Če se redno brijemo in izpostavljamo obraz vremenskim spremembam. Zopet drugi so mnenja, da ostane na bradi ves prah tn da delujejo brki pri dihaš;-! kot filtr. Vse to je res, res je pa tudi, da se primejo brade bakterije in bradač postane lahko rasmiSa-lec nalezljivih bolezni. Zakaj nosijo torej dolge brade največkrat kirurgi tn zdravniki sploh? To Je problem. V XVII stoletju je zagovarjal neki kandidat pred pariško medicinsko fakulteto tezo, t kateri je dokazoval, da bi ženski zdravniki, osobito pa oni, ki Imajo opraviti s porodi, sploh ne smeli nositi brade odnosno brkov. Zakaj? Zato, je dejal kandidat, da se preprečijo nevarne posledice, ki bi utegnile nastati zaradi prijetne zdravnikove zunanjosti. — NaSi zdravniki bi se takemu kandidatu lepo zahvalili za neumno namigavanje. Kje pa najdete dobrega zdravnika, ki bi v svoji praksi sploh čutil, da ima pred seboj žensko?
Koliko zdravih ijudi je na svetu
Dr. Fngen L. Fisk, ravnatelj ^Eksten-sion Institut« v Newyorku, je dvanajst let preiskoval bolnike v svojem zavodu, da ugo. tovi, koliko je med njimi povsem zdravih. Zdaj je priobčil rezultate svojega dela, ki so celo zanimivi. Preiskal je 400.000 oseb in med njimi ni naiel nobene, ki bi bila povsem zdrava. 60 odstotkov teh oseb j t* bilo tako slabega zdravja, da jim Je bila potrebna zdravniška pomoč. Ostali sicer niso bili ta/ko bolehni, toda povsem zdrav nI bil nihče. Večina js bila živčno bolna ali slabokrvna, mnogi so biti predebeli ali pre-suhi. Zelo mnogo je bilo pacijentov, ki jih je bolela glava. Mnogi so imeli zelo slabo srce, pa niso niti slutili, da niso zdravi. Bolniki se torej lahko tolažijo, da izmel 400 trsoč oseb ni nikogar, ki bi bil povsem zdrav. Iz tega sledi, da je število zdravih ljudi na svetu neznatno.
Iz verskih razlogov proti vojni
Pred divizijskim sodiščem v St. Gal lenu v Švici je stal 281etni nadporočnik pri neW havbični bateriji. Foovan Je bil na vojalke vaje, pa je sporočil svojemu po. veljnfku, da se Iz varOhof svoje vesti ns povrne več v vojaško slufbo. Prigovarjali so mu na vse načine, naj opusti svoj sklep, pa vse zaman. Divteijsko poveljstvo je upoštevalo njegovo versko razpoloženje in mu hotelo olajšati službo a tem, da ga Je do. delilo ponavljalnemu tečaju nekega sanitetnega oddelka. Toda nadporočnik je vstrajal na svojem statisou ter rekel, da tvori saniteta- del armade, pa bi tako enako prišel v konflikt s zapovedjo ar. pisma: »Ne ubijaj!« Pred sodiščem je izjavil, da bi mogel delovati le v taki organizaciji, ki bi imela vrednost tudi za civilno žvljenje, n. pr. opravljal bi prostovoljno samaritanske službo ali delal pri planinskih cesta, toda t armado no moro več vntoprtt. Mladi nad. poročnik je po poklicu inženjer, sin uglednega Ivtearokega zdravnika. Ko Je skmtl ovoja vojaška lota. Jo bil navdušen rojak. Sele počasi, po dolgih študijah in kot plod verskega raovoja se Js izvrtalo   t nJem
. « T »   —   .....     -\   s - - .  . 3 ,' „. i J
notranja izprememba. On ne spada k nika-ki verski aekti tn tudi ne b kaJd politični stranki, njegovo ravnanje tudi ni tativ kakega državi sovražnega mnenja, on hoče napram domovini vrt iti one dolžnosti, ki jsh smatra po svojem mnenju za dopustne, toda v armado ne more več. Pred sodnijo so videli samo odkritega idealista, ki ga Je spravila svetovna vojna do novih nazorov. Sodišče seveda se ni sprijaznilo s njegovim! izvajanji, kajti ako bi hotel vsak delovati po svojem individualnem pojmovanju, bi država ne mogla obetati. Država daje pravice in zahteva dolžnosti. Ena najplemsnitejiih je Izvrševanje vojaške službe. Kdor se Ji upre, mora sprejeti tudi suspenzijo od ali vanJa pravic. Divizijsko sodišče je obsodilo nad poročnika na štiri mesece zapora. Izgu. bi seveda tudi svojo Sarto.
Krokodil in pes
Ob otoku Madagaskarju se podi polno krokodilov, na otoku pa je zelo velik* psov. Krokodil smatra pasje meso za posebno dobro hrano. Psi so zviti m kadar hoče kak pes preplavati reko ter priti na drug breg, začne lajati na vso moč, tako da privabi proti sebi tam okoli krožeče krokodile. Ko ga krokodili gledajo la hlastno segalo po njem. zbeži pes kar se da ob oiesu dalie in potem drugod hitro splava čez reko. Krokodil svoje žrtve navadno ne požre takoj, ampak io odnese v varno zavetje in tam počaka, da prične meso neko-liko dišati, potem pa hlastno požre, kar k vjel. Domačini to lastnost krokodilov dobro poznalo. Te dni je imel neki domačin nesrečo, da ga je pograbil krokodil. Napravil se je čisto mrtvega in krokodil ga je odložil na svojem navadnem mostu ter ga potem hodil duhat. če je že »dober«, da ga požre. Pripetilo pa se ie, da je čez tisto duplino, kjer je ležal domačin, sla Čreda goveje živine. Tla so se vdrla in ene živali noge so segle skozi. Krokodil je »bežal, domačin pa se ie oprijel govejih nog in nato srečno splezal skozi luknjo med goved. Krokodil je hodfl potem zaman duha', v duplino.
* Bela črta na sredi ceste. Angleži premišljujejo, kako bi se za bodoče izognili vedno večjemu številu avtomobilskih nezgod na cestah. Ena izmed predlaganih metod zaznamuje sredino ceste z belo črto, da se tako promet loči v dve smeri. Ponekod so to metodo že vpeljali, drugod i je še na dnevnem redu občinskih in deželnih oblasti.
• Ominozna številka 18. V zgodovini opernih požarov je IS omtnozna števflca.
Dne IS. junija 1789 ie pogorela v Londonu krasna 1705. leta otvor jena opora, 18. januarja 1792. je postalo gledališče Pantheon rop požara, 18. februarja 1809. je uničil požar gledališče Drulvlane. 18. avgusta 1S43. ie pogorela opeTa v Berlinu.
• Popis nepismenih v Združenih državah se izvrši prihodnje leto potom generalne federacije ženskih klubov. Namen Je znižati odstotek nepismenosti prod prthod-njim ljudskim Štetjem, ki bo leta 1930. Popis bo dovršen do novembra prihodnjega leta.
• Usodna zmota. Pred poroto v Wi-shingtonu je stal neki Timotej Wllliams radi poskušenega umora. Pričakovalo se je, da bo obsojen na smrt in tudi sam ni Imel ni-kakega upanja več, da bi bila sodba mllei-ša Porotniki so se posvetovali dolgo časa. potem so se vrnili v sodno dvorano. Njihov predsednik se je pri glavnem vprašanju o krivdi obtoženca zmotil in rekel, da ze bilo odgovorjeno na to vprašanje z »ne«, do-čim je hotel reči: »da«, čutil je takoj, da se je zmotil in hotel svojo zmoto popraviti. Predsednik sodnega dvora pa je vstal in izjavil, da se mora sodišče držati prvega slišanega odgovora in je v sled tega razglasil oprostimo razsodbo nad obtožencem, ki je bil že ves obupan, da bo moral umreti na električnem stolu.
* Svkarsko jabolko iz Pariza. V nekem slovečem Švicarskem pozimskem kraju se ustavi neki Švicar. Cleda okoli po tr-gcvinah in si zaželi lepih jabolk. Vstopi v trgovino in si iih kupi po frank ISO komad. Vprašal je. od kod so ti Jabolka. Dobil je odgovor: Iz Pariza. Nasmejal se je m začel poizvedovati, od kod so pravzaprav ta jabolka. Prišel je na pravo sled in dognal, da so iz TbuTgaua. Jabolka so bila poslano v Pariz, tam so bila lepo očiščena, zavita v krasen papir In odposlana v pesterem zavoju s primerno ceno nazaj v Švico. — Kakor s tem švicarskim jabolokom, tako sc zgodi kje drugod s kakim drugim domaČim pridelkom, da roma od doma in Se povrne iz tujine zopet domov, pa seveda zelo drag In s tujim imenom.
* Železnice, Novi podatki o dolgosti železnic na svetu kažejo, da je predlanskim znašala skupna dolgost svetovnega železniškega omrežja 1,215.730 km. To Je na 100 kvadratnih metrov površine 1 km železniške dolžine in na 10.000 prebivalcev 6.7 km. Na prvem mestu stole Zedinjene države s 404.200 km. Najgostejše omrežje ima Belgija s 36.5 km železniške dolžine na vsakih Sto kvadratnih kilometrov zemeljske .površine. Najmanj železnic je na Kitajskem, ki hna pri 440 milijonih prebivalstva samo 11.544 kilometrov železniške dolžine na približno 11 milijonov kvadratnih kilometrov površine.
0 Žeoe proti žganjepkja. Skupščina
ženskih zvez iz kantona Curiha v Svira |c sklenila nastopno resolucijo: Močno njevanjo žganja v Švici je nekaj ga in nevarnega in temeljno nevredno svobodnega in dostojnega ljudstva. Na stotine žena in otrok bo trpek) Se bolj nego dotlej vsled pitja po cenjenega žganja. Pozivamo vse žene in v prvi vrsti vse ženske organizacije, da posvetijo tej važni domovsast i nalogi vso svojo paznost m pripomorejo k temu, da so ovnogočJ v kratkem obsežna nova zakonodaja. Vsa nflseslaisajs, da se usoda len ta otrok atoljša. ostanejo brez učinka, ako sa najprej konsam Jgania v Mšl deželi bistveno ne zatro
Stran 6.
•s I O v p. n s K l  n*. ko o.  dm 14 novembra 1925.
ttrv 1*0
delati In pridobivati denarja moremo edino
le s povsem zdravimi rokami m noganf. Ako se naših udov polote vstrajne bolečine* ter začne trgati, zbadari, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih
urah drgnenle in umivanje z našim že skoz 27 let priljubljenim, bolečine otajšujočim domačim sredstvom Pellerjevim blagodišečim »Elsaflujdom«! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobo-lu; krepi in osvežuje miš če vi e in Živce, pa
prinese »dravo spanje in novo moč za dela Odznotraj m odzunaj močnejši, Izdatnejši in večjega dejstva kot francosko žganje m najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvoj-natih ali 2 veliki speejal.il steklenici 63 Dki, 12 dvoinatih alf 4 specijalne steklenice
za 99 D!n, ,v> dvoinatih aH 12 specijalnih za 250.— Din že obenem z zabojem In poštnino razpošlla p-> povzetju lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja. Elsatrg 238, Hrvatska. Poedine steklenice ENaf ujda po 10 dinarjev v apotekah m sorodnih trgovinah.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne  in   socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din &—.
3Jiali oglasi
Ženiive, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znaiaja, vsaka beseda Din /•—. NajmanjSt znesek Din, l(r—*
Siužbe
Starejša dekle,
poštena, iznčena šivilja, vajena tudi nekoliko tr*
govine in gostilne ter vse«
ga gospodinjskega dela, iiče službo. Gre najraje kot opora gospodinji ili kot samostojna gospodi* nja; cvent. tudi k otro« kom. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 4268
Trg. pomočnik
špecerijske stroke — išče službo v večji trgovini. Nastopi lahko 1. decem« bra. — Dopisi pod «*špe» cerija/4256» na upravo «Siov. Narodav.
Strojepiska
zmožna slovenskega *n nemškega jezika — išče službe: gie tudi na deže* Ponudbe pod cStrojepi* ska/4247» na upravo «SL Narod* ».
Mesarski
pomočnik
mlajša   moč,   priden in močan — išče službo. -Dopisi    pod »Mesarija 4288» na  upravo «Slov. Naroda*.
Odvetniškega
kandidata
s substitucijsko pravico sprejme odvetnik v Ljub* liani. Nastop po novem letu. Reflektira se le n» samostojno in kvalifici* rano moč. — Ponudbe n« upravo «Slov. Naroda* pod «XIX/4275».
Vpokojenec
močan in pošten — išče službo vratarja ali čuva* j a. — Dopisi pod «Vpo* kojenec/42B7» na upravo «Slov. Naroda*.
Gospodična
z večletno prakso išče sit žbo v pisarni ali trgo* vini. — Dopisi pod «Do* bra moč/4284» na upravo «Slov. Naroda*.
Nep remeni ne
Hišo s prodajalno
kupim. — Ponudbe pod »Primorec/4278» na upra* Slov. Naroda*.
vo
Lepa hiša
z dobro vpeljano trgovi* no na prometnem kraju na Štajerskem se zaradi družinskih - ^mer takoj p-oda. Dopise na uprave lista pod *>Lepa hiša — 3822.«
Stanovanja
Na stanovanje
in hrano se sprejme go» s pod i čn a. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Takoj/42S9*.
Prazna soba
v sredini mesta v novi hiši — se odda. — Po« nudbe pod »Prazna 8632 4118» na opravo «S!ovcn* skega Naroda*.
Kupim
Telovadna blazina
dobro ohranjena — se kupi. — Ponudbe z na*
vedno cene pod *TcIo» vadba/4273.
Starine:
tabemaklje, sekretarje, garniture,  ure, komode,
starinska stekla in por* celan — kupujem po naj« višjih cenah. — Dopisi z natančnim popisom in ceno na: Julij pl Hucb* mershofen*Silbernagl, Za* greb. Ilica 131 a. 4281
Lokali
Večji prostor
za ključavničarsko obrt iščem za takoj; po mož« nosti s stanovanjem. — Dopisi pod *Večji pro* stor/4283* na upravo «S1. Naroda*.
Kazna
Hrana
B reet ur" — e »Dvorec* priporoča okusen obed ir večerjo zt 15 Din dne« t no IrVH
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto ^af HDGON HIBSER Ljubi ja na. Valvasorje* tre 167 L
Opoldansko hrano
išče gospodična pri bolj« ši rodbini. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda* pod »Dobra hrana/4285*.
Čevlje na obroke
proti jamstvu dobite pri
tvrdki M. Trcbar, Ljub« ljana. Sv. Petra cesta 6.
4280
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili. stval. ni stroji — se kupijo pro* ti izkazu lastnine Franc Batjel, Ljubljana, Zvo» narska ulica 1.        197. L
Otomane
v blagu Din 850 —. afrik niodroci Din 250.— m v&e tapetniške izdelke, solidno m najceneje — dobavlja Rudolf Sever. L'ubija i , Gosposvetska cesta 6 (v hiši mešana Slamiča). 194 L
Gramofonske plošče
najnovejših slovenskih -josnetkov, kakor Oj Do* berdob, Vigred se povrne. Koroške narodne pesmi. Jaz bi rad rdečin rož. jor čez izaro, in mnogo Irugih lepih slovenskih napevov, bomo izdali še ta mesec. — Zahtevajte že danes seznam teh ■>losč; razpošiljamo ga zastonj. — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 5. 4231
Okasijske gramofonske plošče
Foztrott, Shimmv, Blues. Shimmy*Fox, i. dr. — po znatno znižanih cenah, dokler traja zaloga« — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ul-ca št. 5. 4232
Opreme za
neveste
store, zastore, iedilne in spalne garniture namiz* ns in posteljna pregri* n.ala in vse vrste vezenin veže ročno najecnete M. Zor a Ježek Ljubi U na. — Stritarjeva uiica 7. Pre* v7ame vse kombinacije iz motivov. Predi'iskanje. Največja izbira načrtov.
196/2
Sveže ribje olje
najboljše znamke — se dobi v lekarni dr. G. Pic» coli. Ljubljana. Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvršujejo.    205/L
kdor  želi  kupiti dobro
hrvatsko vino
naj  se  zanesljivo  oh r. ns: Antona Kogoja. ma> gh tratnega uradnika v Sh« n oboru, kraj Zagreba.
4211
Jedilno orode
99MaUIlllaVUIll
iz čistega belega alpacca, tu ti močno posre-breno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinjskim orodjem in pri juvckrljih.
Tovarn iaKa znamka .Medved na vsakem komadu.
Skladišče
Berndorf, Maribor.
1. Mfkuš
IfrMm Vesne m fS
t rmft m* niFO ctžn kot in solnčnl kos ter tpreha.atnjb palic.
M (nrftftfi ftfn n nHđs*
«W «W »w »H ijjj alt aH a|
Blagajne
-VVertheim. m IEKLK NF DENARNfc OMA RE za vztdavanie — pri poroča Liubljanska ko mercifatna družba. Lfub liana, Bleiweisova c. iS
Brw poaebaega obrestna
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, najboljši oče in stric, gospod
Josip Dacar
poseitalk tal poslovodja flordke L C. mayer
danes v 58. letu svoje starosti, po daljšem bolehinju in trudapolnem življenju, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 14. t. m. ob 3. uri pop. iz Leontšča k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja.
▼ LJBfcl|anft, dne 12. novembra 1925.
Marila Daoar, soproga rini, Lati, Robert, otroci
Rodbini: Herksol — Vesel.
t?ol?-L.»**z de H"
tvornlško novi aH gen islno popravljeni • tvor. iSktrn jamstvom   tudi na obrok«
motori! na tesan! plin Diese'ovi motorji
hrez kompresorja
motorji na sirovo olje
Generalno rastooatvo
Motorenfabrik, Oarmstadi
Mlinski s t roti T r a n s mislle
Pogete nafte skladiSČel •   Plačilne olajša e — Knmp etna montaža
BRACA FiSCHER D. 0.
ZAGREB, Panlovfak I b
omari
ČTTtCL
čaj za gospode
močan plemenit, angleškemu ekusu odgcoar/a/ocX posebno prvneren za uživanje z mlekarn aH smetana fot zajutrek
Tvrdka I. C. Mayer v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in neumorno delavni sotrudnik-poslovodja, gospod
Josip Dacar
v četrtek, dne 12. novembra preminul
Pogreb se bo vršil v soboto, 14. novembra ob 3. popoludne iz Leonišča, Zaloška cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Zaslužnemu pokojniku obranimo trajen spomini
V LJubljaal, dne 12. novembra 1025.
ILIRIJA, Kralja Pera trg 8.
Telefon 220.
ja nas najboljii dom<d inlormaćni ttved ima v vseh mettib lanetljtve peverjrmt« daje intormacije o vaem. poaebno pa >e a imovnem »tanju denarnih ravodov. trgov-žko - industri{>iktTi pod «tli tn privatnih oaab -ove tnformacije to točne, iacrpaa ia brat aa nabaja \r vuVt Karadiiča ul 11, Beograd -ov 'elefnn je I4bj a brzojavni na&! Arpn-,
VIKTOR ROHRMANN. veletriec v Ljubljani, in njegova soproga ROZA si dovoljujeta naznaniti, da se je poročila njuna hčerka VERA s čelistom g. OUS7AV MULLERJEM iz Karlovih Vary.
Novembra 1925.
_=J
Razpis,
GerenNk! svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo
tesarskih del pri modernizaciji mestne klavnice.
Rarpis   ropis, načrti, s tošnf in podrobni gradbeni pogoji se dobijo v mestnem graihe t m uradi med uradnimi urami
Pravilno onremljene ponudbe je vložiti naif ozneje do 20. no-vembra 1925 opo!dne v imenovunem uradu.
Mestni m*g strel l'osltenakl,
1377 tine 11.      eTT*b'a 192^
1* %\ ni? A          : *S *		
		
Makulaturni papir
mr*  a kg D n 5.- ~m
prodala
uprava »Slovenskega Naroda1
■ 11 iljlo b nmgmmm iuulo i i loj pdboodde
prvovrstna nova roba povsem zrela
ae dobiva povsot
Prva hrvatska tovarna 3alame( sušenega mesa In masti
l GAVKiLOVICA sinovi 1 i, Petrinja.
Zas opstvo za Ljubijan > In okolico: ^
B. B U N C   I H DRUG, fflP)
NfllROLISl RRNSKI BLOGOIIi
tpocl]alaml prodmstl Lr«x koatkurerco
blacvo m nospodo ia damo, l7U-salam ceno   Is  čiste volne
čvrste kvalitete in na modernejših vsor-cev razpoSitja po ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvoraiiko skladleče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackcho tfida 12. Vsorel ajrstis in fresko, leto tudi privatne
UjaJaJu
<— Ze oNaiedeo
faae
- Za
dal Hafta: Oaao CUatoi — Val v fjobllaa«
9159
D.