2M. FoAtnlna pia/am« v lOtorinL ■P#4* IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni itevllkl Din l'M. TRGOVSKI LIST Časopis za tr gr o vino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Dih, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plača in™toži se v L1uhll»nj Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - Dopisi Se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubijani št n.953. _Teief0n V Ljubljani, v četrtek, dne 27. oktobra 1932. Vrhovni odbor za varčevanje V Franciji je bil, kakor smo že poročali, ustanovljen vrhovni odbor za varčevanje v državnem gospodarstvu. Naloga tega odbora je, da predlaga reforme in odredbe vseli vrst, s katerimi je mogoče doseči zmanjšanje državnih izdatkov. Odbor ima dale-kosežna polnomočja za izvajanje štednje. Vsi državni uradi mu morajo biti na uslugo. Odbor ho ustanovil v vsaikem ministrstvu in v vsakem državnem podjetju svojo komisijo za varčevanje, kd bo imela pravico, da izvede vse reforme, ki jih smatra za potrebne. V teh komisijah bodo zastopani v enakem številu: 1. zastopniki javnih organizacij, (kd imajo poseben interes na dobrem poslovanju državne uprave, tako na primer zbornic za trgovino, obrt in industrijo, delavskih zbornic, organizacij podjetnikov, zadrug, itd. 2. zastopniki visokega uredništva in 3. zastopniki nižjih nameščencev. Delegate prvih dveh skupin imenujejo pristojni resorni ministri, delegate 8. skupine izvolijo organizacije nameščencev. Predlogi najvišjega odbora za štednjo morajo Ibiti do konca februarja 1933. izdelani. Tudi pri nas bd nujno potrebovali takšen odbor in če že v mnogem nepotrebnem posnemamo Francoze, bi bilo dobro, da bi jih posnemali tudi v dobrem. Kajti 'kakor francoski proračun, tako tudi naš še ni uravnovešen in kakor se more z dobrim gospodarstvom v Franciji zelo mn ego prihraniti, tako bd se moglo še več pri nas. In kar po vrsti v vseh ministrstvih bi se moglo zelo mnogo prihraniti, a da pri tem poslovanje (ministrstev dn uradov ne bi prav nič trpelo. Vsled1 finančnih težav se je sicer pri nas že večkrat skušalo pričeti z varčevanjem, a vsi ti poizkusi so se navadno zelo žalostno končali in drugače tudd biti ni moglo, ker se je pričelo varčevati na čisto napačni podlagi. Tako se je skoraj redno varčevalo le na tej podlagi, da 'je finančni minister naročil, da treba vse izdatke reducirati za 10 do 15 odstotkov. To linearno zniževanje bi bilo finančno sicer najbolj enostavno in če bi se dosledno izvedlo, bi bil tudi takoj tu efekt, ki se ga je hotelo. Zalibog pa navadno ni mogoče izvesti tako na kratko dekretiranega zmanjševanja, ker bi že pričeta dela ostala nedovršena in ker bi tako zmanjševanje povzročilo občutno škodo. Poleg tega pa so razmere v vsakem uradu in v vsakem državnem uradu različne. Ponekod primanjkuje uradnikov, da ti tudi pni največjem naporu ne morejo zmagati poslov, ponekod pa jih je mnogo preveč, da so drug drugemu napoti. Pri linearnem reduciranju pa se je število uradnikov reduciralo enako v onih uradih, kjer jih je bilo premalo, ko v onih, ikjer jdh je bilo preveč Posledica je zato zopet bila slaba. Pri tem pa so dostikrat dobre zveze nekaterih preprečile še oni majhen uspeh, ki so ga te redukcije mogle imeti. Saj je dtak znano, da se že leta in leta borimo proti previsokim osebnim izdatkom in proti prevelikim izdatkom za pokojnine s tem žalostnim uspehom, da so osebni izdatki in pokojnine vedno večje in večje. V mnogem pa je bilo vsako uspešno varčevanje v državnem gospodarstvu nemogoče, ker je bil proti njemu birokratičen aparat. Koliko nepotrebnih in dragih komisij je bilo, ker je tako hotel birokratičen aparat. Koliko nepotrebnih izdatkov je bilo za irazne delegacije v tuje države, ker je hotel tako birokratičen aparat. Vsaka mednarodna konferenca je veljala našo državo tako ogromne vsote, kakor da bi bili mi na konferenci odločujoča velesila. Koliko nepotrebnih poslov, predpisov in izdatkov za irazne bdrokratične zahteve je bilo, čeprav so bili gospodarstvu le na škodo, a so se morali izvršiti vsled zahteve birokracije. Poleg birokracije pa je preje ubijalo državno gospodarstvo še strankarstvo. Koliko nepotrebnih izdatkov je bilo storjenih za- voljo nesrečnega bivšega strankarstva. Ni čudno, da je pri takšneiti gospodarstvu bil državni proračun prav za prav v konstantnem deficitu, ki smo ga krili z zunanjimi posojili. Od leta 1927. smo dobili iz tujine okoli 5 milijard posojila, a ogromna večina tega denarja je bila potrošena za neproduktivne namene, za kritje proračunskih deficitov. In danes čutimo posledice tega slabega gospodarstva, ko moramo plačevati drage obresti za denar, od katerega nič nimamo, ker je bil ta denar večinoma brez haska zapravljen. Skrajni čas zato, da pričnemo z varčevanjem, da pričnemo paziti na vsak izdan dinar fin da ustanovimo ipo francosikem zgledu odbor, ki bo izvajal varčevanje v državnih izdatkih. In da ne bo mogel ne birokratizem ne kdo drugi preprečevati dobrega dela tega odbora, je (treba, da dobe v tem odboru glavno besedo ljudje našega gospodarstva. Ti so najbolj zainteresirani na dobrem državnem gospodarstvu, ti najbolj poznajo napake v državnem upravnem aparatu, ti pa tudi najbolj dobro vedo, kako bi se moglo lažje, boljše in cenejše' poslovati. Samo gospodarski krogi pa bi tudi mogli doseči to, da bi tudi v državnem go- spodarstvu že enkrat vladali isti principi ko v Jtrgovskem svetu. V nobenem pogledu se ni bati, da bi gospodarski krogi hoteli ali mogli zlorabiti ta upliv na škodo dr žave v svoj prid. Kajti ni danes gospodarskega človeka, ki ne bi imel glede državne uprave samo eno željo, da bi ta čim boljše in čim objektivnejše poslovala. Ne en gospodarski človek noče nobene nepristrano-sti v upravi in tudi ne v lastno korist, ker je vsaka pristranost škodljiva za gospodar stvo. Večkrat se je že predlagalo, da bi gospodarski slojd izvedli varčevanje v državni upravi, toda doslej so ostali vsi ti predlogi 'brezuspešni. Upajmo, da jim bo sedaj francoski vzgled dal več uspeha, ko poleg tega tudi splošna gospodarska kriza zahteva, da se napravi nekaj odločnega in izrednega. Brez dvoma pa je tudd, da hi v prebivalstvu ustanovitev vrhovnega odbora za varčevanje po francoskem načrtu napravila zelo dober utis, da bi takoj povečala zaupanje 'v državno upravo in že s tem orni lila sedanjo krizo. Državniško dejanje bi bila ustanovitev takšnega vrhovnega odbora za zmanjšanje državnih izdatkov in zato upamo, da bo to dejanje tudd izvršeno, Angleško-sovjetska gospodarska vojna Odpoved ruske trgovinske pogodbe s strani angleške vlade je takoj povzročila represalije s sovjetske strani. Vsa svoja naročila je sovjetska vlada v Angliji odpovedala ter tudi zgraditev vseh že naročenih ladij. Prav tako pa bo Anglija odgovorila z odpovedjo naročil v Rusiji. Gospodarska vojna med Anglijo in sovjetsko Rusijo je torej že dejstvo. Kadar se bije gospodarska vojna med dvema tako velikima kolosoma, pa je neizbežno, da bodo 'posledice te vojne občutili tudi drugi. To ,tem bolj, ker je z odpovedjo trgovinske pogodbe silno zadet sovjetski prestiž. Sovjetski listi so vsled odpovedi pogodbe kar iz sebe ter vehementno napadajo Anglijo. Pri tem pišejo, da hoče Anglija obkrožiti Rusijo z obročem neprijateljev, kar je znova oživelo sovjetsko propagando v vseh deželah. Verjetna posledica vsega tega je, da bo Rusija zopet pričela z dumpingom, da na eni strani osvoji nove trge in si s tem dobi nadomestilo za izgubljeni angleški trg, na drugi strani pa da z dumpingom poveča težave v kapitalističnem svetu. Ker je doslej Rusija izvažala mnogo lesa v Anglijo, je pričakovati, da more na spomlad zopet občutiti lesni trg težke posledice ruskega dumpinga. Potrebno je vsled tega, da hi se evropski lesni izvozniki in producenti že sedaj pričeli pripravljati, da jih ne bo dosegel iruski dumping z vso silo. Saj so še v živem spominu težke posledice, ki jih je rodil prejšnji ruski dumping. Prvi pogoj bi zato bil, da se lesna konvencija razširi vsaj na skandinavske dežele, ker v slučaju dumpinga na ruski pristop sploh ni računati. Sporazum evropskih lesnih izvoznikov in producentov bi v mnogem izboljšal položaj, toda samo ta sporazum ne bo zadostoval. Treba je, da tudi vlade prav energično priskočijo na pomoč lesni industriji. 'Po je tem bolj nujno in neobhodno, ker je mogoče, da pride sovjetski les na evropski trg tako pod svetovno ceno le vsled izredne pomoči sovjetske vlade. Treba pomisliti, da ne velja prevoz sovjetskega lesa nič, da enako ne velja nič nakup, da je delavna sila ne dosti manj ko zastonj in da se za sovjetski les ne plačuje ne obresti ne amortizacije, kar vse povzroča našim lesnim izvoznikom silne izdatke. Zato je samo prav in pravično, če tudi naša vlada čim bolj favorizira z raznimi ugodnostmi izvoz lesa. Tako bi bilo nujno potrebno, da se prevoznina zniža tudi pod režijske stroške, da se z davki ne obremeni preveč lesna industrija in celo plačevanje premij za izvoz lesa bi bilo umestno. Pa tudi za financiranje izvoza bi bila potrebna državna pomoč. Te ugodnosti naši lesni izvozni trgovini pa so potrebne še iz drugega in zelo teht- nega razloga. Naš kmet je v krizi, kor ne more prodati živine in lesa. Če bi bila dobra cena za živino in les, bi ne bilo niti govora o kmečki prezadolženosti in vse ostrote sedanje gospodarske stiske bi bilo konec. Onemogočiti kmetovalcu izvoz lesa ' in živine je zato najuspešnejše in najdzdat-nejše sredstvo proti kmečki prezadolženosti in v tej smeri naj se tudi udejstvujejo prizadevanja skupščine. S pospeševanjem izvoza živine in lesa se nudi prezadolženemu kmetu v resnici pomoč, ki ima to prednost, da ne škoduje nobenemu drugemu stanu, temveč nasprotno tudi njemu dona-ša dobiček. Vsak izvoz pomeni dotok denarja iz tujine; vse pa, kar danes potrebujemo, je baš denar iz tujine. Tudi iz splošnih gospodarskih ozirov je zato umestno in dobro, da se pospešuje lesni izvoj s kolikor mogoče velikimi ugodnostmi. Gospodarska Vojna med sovjetsko Rusijo 'in britanskim imperijem se je začela in njene posledice bodo skoraj nedvomljivo zadele tudi nas. če se bomo pravočasno pripravili, potem se nimamo teh posledic bati, če pa bomo nepripravljeni, mora si -vjetski dumping še bolj zmanjšati že itak silno zmanjšano lesno izvozno trgovino. In to treba preprečiti in zato treba posvetiti več pažnje naši lesni trgovini. Amerikanci napovedujejo nov padec funta Angleški funt je zopet padel in sicer na 3-34 dolarja. Nekateri razlagajo ta padec s plačili, ki jih bo morala izvršiti Angleška banka sredi decembra, ko zapade rok vojnih posojil Ameriki. Takrat bo morala plačati Angleška banka okoli 80 milijonov dohtarjev, vsled česar bi se njena zlata podloga silno zmanjšala. Drugi pa zopet zanikajo, da hi bilo to plačilo vzrok funtovega padca, ker se je Angleška banka že pravočasno preskrbela s potrebnim zlatom. Se vedno je najverjetneje, da je padec, funta povzročila angleška industrija, ki hoče z nizko ceno funta povečati svoj izvoz. Tudi na njujorški borzi je povzročil padec funta najrazličnejše komentarje. Večina j© mnenja, da je funt padel vsled prodaje funta za dolarje v Parizu. To prodajo je izvršila francoska Narodna banka. V ameriških borznih krogih so mnenja, da bo funt še nadalje padel in sicer na 3-25 dolarja. čez mesec dni pa se bo nato stabiliziral po tečaju okoli treh dolarjev. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. štev. 124. Turističen promet v letu 1931. Oddelek za turistiko v trgovinskem ministrstvu je te dni zaključil svoje podatke o turističnem prometu v Jugoslaviji \r letu 1931. Iz teh statističnih podatkov se vidi, da je lani število turistov v naši državi zelo padlo. Tako je padlo število tujih turistov v Beogradu za 14%, v dravski banovini za 12%%, v savski banovini za 16%, v vardarski banovini pa se je število tujih turistov dvignilo za 4%% v primorski banovini je število domačih turistov naraslo za 26%, število tujih pa je padlo za 7%. V drinski banovini je bilo število turistov isto kot predlanskem. V drugih banovinah je padel tujski promet za 12 odstotkov. Tudi število nočnin je padlo za 12%. Lani je bilo 397.668 nočnin manj ko leta 1930. Nočnine se sicer niso vodile po narodnosti, vendar >pa se' more z gotovostjo; trditi, da je prišlo na enega tujca 2-S; nočnin. Finančni efekt turistike je bil lani vsled manjšega obiska naravno manjši ko leta 1930. More se pa računati, da so (ujci pustili v Primorju okoli 116 milijonov dinarjev, v planinskih letoviščih 12, v mestih okoli 75, v kopališčih okoli osem in pol milijonov Din. Železnice in paroplovne družbe so dobile od turistike nekaj nad iloteli in gostilne pa okoli 140 milijonov dinarjev. V posameznih banovinah je bilo leta 1931 gostov in sicer v: Jugoslovanov 59.056 69.037 10.119» 41.440? 23.853 35.631 10.987 41.650 20.506 tujcev dravski 43.543 savski 50.116 vrbaski j .337 primorski 23.828 drinski 11.040 zetski 26.171 donavski 10.463 moravski 2.238 vardarski 6.813 področju mesta Beograda 14.236 27.258 Skupno število vseh nočnin je znašalo 2,995.117. Primorje je obiskalo v letu .1931 62.308 Jugoslovanov in 70.812 tujcev s skupnim številom 933.053 nočnin. Planinska 111 jezerska letovišča je obiskalo 15.407 tujcev in 3,5.920 Jugoslovanov s skupnim številom 371.052 nočnin. Zdravilišča .je obiskalo 3.361 tujcev in 82.495 Jugoslovanov s skupno 1,192.348 nočnin, mesta in ostale kraje pa 118.736 tujcev in 150.513 Jugoslovanov s skupno 481.158 nočnin. V turističnih ladjah je prenočilo 309 Jugoslovanov in 1.481 tujcev, ki so plačali 17.496 nočnin. TRGOVINA S STRUPENIMI KAČAMI Lotos si je revno prebivalstvo v Hercegovini zelo pomagalo z lovom na strupene kače. Nemška tvrdka Bajer-Majster-Lucius kupuje namreč na debelo strupene kače in plača za vsako kačo 25 dinarjev. Zlasti pa se Nemci zanimajo za neko posebno strupeno kačo, ki živi v Hercegovini in črni gori. Te kače sta dve vrsti; ena je brez roga na glavi in tej pravijo plavostrik, druga pa ima rog in se imenuje cmostrik. Nemcd kupujejo strupene kače, da delajo potem serum proti kačjim pikom. Sedaj pa se je pričel interesi 1 ati za strupene kače tudi Higijenski zavod v Zagrebu, ki tudi namerava pričeti izdelovati serum proti kačjemu piku. Ko so kmetje videli, da dobe za vsako ujeto kačo 25 dinarjev, so začeli na veliko loviti kače in nekateri kmetje so na ta način zaslužili do 1500 Din. Lov je precej nevaren, zlasti lov na hercegovsko kačo poskok, ki skoči par metrov visoka. Toda kmetje so v tem lovu izurjeni in ves čas lova na kače je bil samo en kmet pičen. Ker je bila zdravniška pomoč takoj tu, tudi ta pik ni povzročil nobenih posledic. Za hercegovski siromašni narod pomeni lov na strupene kače prav izdatno pomoč. Gospodarska * »mi •fi*«-* ^ • * y«» V mirnih predvojnih časih se je le redko kdaj razburjala javnost z gospodarskimi vprašanji. Življenje je potekalo mirno naprej, deharni’ zavodi so klipičili denarje in kriza se je le redkokdaj oglasila in če se je, potem le začasno v tej ali oni panogi narodnega gospodarstva. Zato so se ljudje mnogo bolj ko z gospodarskimi, bavili z dnevno-političnimi vprašanji in zlasti za vprašanja, ki jih je rodila različnost v svetovnem naziranju. Vsa ta vprašanja so se razpravljala temeljito in od vseh strani, da so bili ljudje v teh vprašanjih res dobro poučeni. Zato pa so bili vsi tem manj poučeni o gospodarskih stvareh in le redki posamezniki so tudi gospodarstvu posvečali dolžno pažnjo. Od tistih časov je še ostalo v navadi, da se tudi v političnem življenju ni posvečala gospodarskim vprašanjem potrebna pozornost in da se je že skoraj udomačilo prepričanje, ko da sta politika in gospodarstvo dva svetova. In vendar je baš nasprotno res, kajti politika, ki ne izvira iz gospodarstva, je zgrešila svoj namen in sploh ni nobena politika. Kajti to mora biti glavni cilj politike, da zagotovi ljudem obstanek, da jim najde nove možnosti za zaslužek, da poveča njih blagostanje, ker vse drugo bodo ljudje priskrbeli sebi že sami- Ce je narod bogat, potem se ni treba bati za njegovo kulturo, dočim je revnemu narodu kultura zaprta, pa naj Ibo njegova želja po kulturi še tako velika. Ker ni ljudi pritiskala gospodarska stiska so omalovaževali gospodarska vprašanj^ in jih deloma omalovažujejo še danes. Qe je včasih razburjalo kakšno vprašanje javnost, so se prirejala predavanja, ankete, se je pisalo o njem, da se vprašanje čisto razčisti. Danes nas tišči ostra gospodarska kriza, ki je postavila v ospredje vsega zanimanja celo vrsto gospodarskih vprašanj, a nikjer ni pravega prizadevanja, da bi se ta| vprašanja v resnici dobro rešila. In vendar j»re za vprašanja, ki zadevajo vsakogar, ki so največje važnosti za narod in državo, od katerih dobre rešitve je naravnost odvisno naše blagostanje. Padanje izvoza nam zmanjšuje premoženje, finančna so v ospredju kriza je zmanjšala gradbeno delavnost, kmečki moratorij je ustavil trgovino, padec cen za pridelke je ustavil ali reduciral obratovanje fabrik, proračtmske težave so znižale uradniške plače in kupno moč prebivalstva, Skratka cela vrsta vprašanj posega v življenje ljudi ter jim zmanjšuje udobnost. Vseeno pa le ni pravega prizadevanja, da bi se prišlo iz teh neprilik, kakor da je stiska še premajhna. In kadar kdo predlaga rešitev tega ali onega vprašanja, potem je njegov predlog čisto gotovo enostranski, da napravi ravno toliko škode ko dobrot. Kmečki moratorij je v tem pogledu kar klasičen primer. Hotelo se je pomagati enemu stanu, a se je škodovalo drugemu. Na drugi strani se hoče dvigniti 'produkcija, a obenem se nalagajo produkciji nova bremena, ki jo prav občutno podraže, kakor smo doživeli s trošarino na električen tok. Zopet drugič se propagira znižanje cen, obenem pa se zvišujejo razne tarife in takse, da morajo cene narasti. Potem se zopet hoče doseči zmanjšanje uvoza, da bi bila naša plačilna bilanca Ibolj ugodna, a istočasno se dekre-tira nabava števcev iz tujine. Skratka: vse se rešuje enostransko in zato ni nobene prave rešitve. Ono omalovaževanje gospodarskih vprašanj se pričenja kruto maščevati. In se bo še naprej maščevalo, dokler ne bomo pričeli gospodarskih vprašanj v resnici reševati. To pa je mogoče le, kadar dobimo organizacijo, ki bo objektivno in vsestransko proučavala ta vprašanja in bo imela tudi to moč, da bo rezultate tega proučevanja mogla uveljaviti. Z gospodarskim svetom se je hotela ustanoviti takšna organizacija, iz neznanih vzrokov pa gospodarski svet še danes ne deluje. Gospodarska vprašanja so danes odločilne važnosti in zato morajo tudi biti v ospredju javnega zanimanja in zato mora tudi veljati beseda gospodarskih ljudi, ki so edino sposobni, da ta vprašanja tudi pravilno rešijo. Zato več besede možem gospodarstva, da bodo mogli povesti nas iz gospodarske stiske. Učni tečaji za reklamo Končno se bodo tudi pri nas pričeli učni tečaji za reklamo, ki simo jih že dolgo pogrešali. V tujini se takšnim tečajem posveča velika pažnja, pri nas pa za reklamo le še ni pravega smisla, zlasti ne za sistematično in velikopotezno. Do zadnjega časa smo bili glede reklame navezani le na tuje strokovnjake in šele v zadnjem času so se razmere tudi v tem pogleda zboljšale. Sedaj se bodo torej vendarle pričeli tečaji za reklamo, katerih glavna naloga bo, da nam vzgoje kader dobrih reklamnih strokovnjakov, ki bodo poskrbeli1,' dA bo tudi pri nas reklama na vi-širfi. Ne Ibo lahko delo, ki ga bodo morali izvršiti naši bodoči reklamni strokovnjaki, ker je nftš svet precej konservativen in le nerad sega po novotarijah. Zato gre pri nas Vse počasi in zato zaostajamo in ne napredujemo tako, kakor bi mogli in morala.'1' '’^o velja zlasti glede reklame. O njeni potrebi je na vse zadnje vsak prepričan, toda vse se še boji stroškov, ki jih povzroča na široko izvedena reklama. Ali prav takšna daje največ uspehov, kakor se vidi pri vseh podjetjih, ki vrše takšno reklamo; Poglejmo samo razna velika podjetja kozmetičnih in farmacevtskih izdelkov. Kdo bi vedel za vsa ta sredstva in preparate, če jih ne bi včasih že kričeča reklama razglasila po vsem svetu. In razni drugi izdelki, ko britvice, žarnice, mila itd-, bi nikdar ne prinašala njih izdelovalcem tako ogromnih dobičkov, če ne bi bili tudi ti mojstri reklame. Kdo je ustvaril Švico kot idealno deželo za vse turiste, če ne reklama. Saj so tudi drugi kraji po svetu enako lepi in enako zanimivi, toda na glasu je le Švica. Tudi naša Gorenjska in naša Savinjska dolina ne zaostajate v naravnih lepotah za Švico, tod kako vse neprimerno večji je sloves Švice. Je sicer res, da je Švica za tujski promet sijajno pripravljena, toda brez reklame ne bi nikdar dobila svojega današnjega slovesa. In v filmu! Vse zvezdnike in vse pro-minentne igralce je ustvarila le reklama, kakor so na drugi strani zapadli pozabljenju v najkrajšem času vsi filmski igrailci, za katere ni več delovala filmska reklama. V modernem življenju je reklama gonilno pero vsega gospodarstva. Reklama ustvarja potrebe in povečuje konzum- V časih konjunkture, ko v časih krize je reklama sigurno sredstvo za povečanje prometa. Seveda pa deluje tako oživljajoče samo dobra reklama. Da pa je reklama dobra, se mora voditi po gotovem načrtu in kdor se poslužuje reklame, mora poznati vse reklamne pripomočke in njih učinek. To je vzrok, da se povsod prirejajo učni tečaji za reklamo, da v nekaterih državah obstojajo že stolice za reklamo. Zato je nad vse razveseljivo, da se prično učni tečaji za reklamo tudi v Ljulbljani, ki bodo menda prvi v državi. Ti tečaji ne bodo v korist samo trgovcem, temveč vsemu našemu gospodarstvu. i Pa še eno dobro dejstvo bodo imeli ti tečaji. Mnogo dobro plačanih reklamnih strokovnjakov je pri nas tujcev, ki bodo postali nepotrebni in njih lepo plačo bo mogel dobiti domačin. Novo možnost zaslužka 'bodo ustvarili ti tečaji in zato je želeti, da bi imeli čim večji uspeh in da bi postali stalni. Oživljenje nemške industrije 'Nekateri nemški listi stailno poročajo o zboljšanju gospodarske situacije v Nemčiji. Tako pišejo o velikih novih namestitvah delavcev v raznih obratih. Velik del iteh poročil ni čisto zanesljiv, ker izvira bolj iz želje podpreti sedanjo vlado, ko pa iz suhih dejstev. Volivna borba 'ima tudi svoj upliv na ta poročila. Vendar pa je na drugi strani res, da se 'je marsikje položaj res izboljšal. Tako poročajo Listi, da je produkcija premaga v Porulirju dosegla v prvi polovici oktobra povprečno na dan ‘248.000 ton, dočiun je znašala v septembru le 227.689 ton, torej za 10 odstotkov manj. Ta povečana produkcija pa je najbrže le trenuten uspeli, posledica gospodarskega boja med Anglijo in Irsko, ki je pričela naročati premog v Nemčiji. Zato itudi še ni mogoče trditi, da bi se v Nemčiji res že vidno izboljšal gospodarski položaj. Prodajni karteli in trgovci »Jugoslovenski Liloydc piše: Zagrebški in podeželski trgovci so v zadnjem času začeli veliko kampanjo }>roti 1 akoimenovanemu kartelu za oetovo’ kislino. Trgovci trde’in navajajo podatke, da zasluži ta kartel od vagona oetove kisline nad sto tisoč dinarjev in sorazmerno ne manj, temveč še mnogo več zaslužijo tudi fabrike za oetovo kislino. Nadalje trde trgovci, da daje ta kartel nekaterim velikim tvrdkam po 1 do 4 dinarje posebne premije, dočim detajlist nič ne zasluži in prodaja oetovo kislino brez dobička v korist kartela. Kakor pravijo trgovci, ne bi smela oetova kislina veljati več ko 15 do 18 Din, danes pa velja nad 45 Din, dočim je še leta 1928 veljala samo 24 Din. Na ta način se škoduje tako konzumentom ko trgovcem, ki posredujejo prodajo tega blaga. Trgovci detajiisti so skušali s posredovanjem nekaterih svojih zastopnikov doseči ugodnejši sporazum s kartelom, po krivdi kartela pa do tega sporazuma ni prišlo. Ravno tako pa delajo trgovci detajlisti razne očitke tudi prodajnim kartelom sladkorja in soli ter se pripravljajo, da spravijo s pomočjo tiska in skupščine na dan stvari, ki po njihovem mnenju škodujejo državi, trgovcem in konzumentom. Zlasti mislijo, da je treba postaviti organizacijo veleprodaje soli na drugo podlago in da bi mogla biti sol bolj poceni, če bi se izločili nekateri posredniki med monopolom in trgovci, ki prodajajo sol naravnost konzumentom. Trgovci so mnenja, da ni potreben noben posrednik, kadar nabavlja monopol sol naravnost iz državne solarne v Kreki. , Objavljamo to mnenje trgovcev detajli-stov v nadi, pravi »Jugoslovenski Lloyd«, da bodo sedaj prodajni karteli, oziroma prodajne organizacije za oetovo kislino, sladkor in sol pojasnile javnosti način svojega poslovanja in kalkulacije, ki so merodajne za določitev cen. Samo na ta način se bo moglo videti, če odgovarjajo trditve detajlistov dejanskemu stanju stvari. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUMMt Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega iganja in Špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajta špecijalne ponudbe I ffinudk.pmmkuanu Tvrdka: Fabrique de produits alimen-taires de choix, William Saurin, Lagny (S & M), Francija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki zaklane svinjine, nasoljene in zmrznjene ter šunk v škatlah. Dopisuje se francosko. POLJSKA BO REVIDIRALA VSE TRGOVINSKE POGODBE Da zmanjša gospodarsko krizo, je sklenila poljska vlada, da izvede splošno revizijo vseh trgovinskih pogodb. V ta namen je osnovan poseben odbor, ki deluje kot posvetovalni organ vlade. Odbor se imenuje Odbor za trgovinske pogodbe. Tvorijo ga ugledni gospodarski strokovnjaki in vodilni možje poljskega gospodarstva. Predseduje mu narodni poslanec Paul Minkowski. Že v 24 urah klobuke itd. SkroM In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburcova ul. 8. Telefon St 22-72 Slovanov je v Južni Ameriki kakor poroča »El Eslavo en America« 850.000, od teh v republiki Argentini 500.000. 1405 novih stanovanj je bilo letos dozidanih v Zagrebu; novih hiš pa je dobil letos Zagreb 291. Mussolini je omejil moč fašistične stranke in razširil svoja diktatorska polnomočja. Obenem je dal še večji upliv fašistični tajni policiji, ki je od stranke čisto neodvisna in odgovorna samo Mussoliniju. Poslaniki Francije, Poljske in češkoslovaške so protestirali pri bolgarski vladi, ker namerava oddati dobavo vsega že’ez-niškega materijala (za 1-2 milijarde levov) Nemčiji. Svetovne razstave v Chicagu ne bo, ker se ne morejo Anglija in druge države ■vsled previsokih stroškov udeležiti razstave. Belgijske volitve se bodo vršiiile dne 27. novembra. Podržavljenje težke industrije zahteva nemška socijaIno-demokraBUDDHA< „BUDDHA“ ■ 1 1 m 1 n«/ j vi v ^ ^a*ne me*an^ce sonajboljše TRADEMARK TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 Telefon 26-26 Telefon 26-26 IUBUANSKI BORZI Devizno tržišče Tendenca spremenljiva; promet Din 1,542.723-94. V primeri s prometom predzadnjega tedna (354 tisoč dinarjev) je zbog močno povečane privatne ponudbe zaključil minuli teden z znatnejšim deviznim prometom im. sicer s presežkom približno enega milijona dvestotisoč dinarjev. Na poedinih borznih sestankih je bil v pretečenem tednu dosežen naslednji promet: Dne 17. oktobra Din 459.177’H Wien-Newyork Dne 18. oktobra Din 213.554-98 Berlin Dne 19. oktobra Din 70.076-79 Berlin Dne 20. oktobra Diin 519.204T3 Wien-Paris Dne 21. oktobra Din 280.710-93 Trst Največji dnevni promet izkazuje četrtkov, najmanjši pa sredin borzni sestanek, do-čim so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v devizah Berlin, Wien, Newyork in deloma Pariš ter Italija. Narodna banka je kot dbičajno dajala dnevno za 40.000 dinarjev deviz na razpolago, a v vsem je bilo z njenim posredovanjem nabavljeno Londona za 96 tisoč dinarjev, Newyorka za 56.000, Trsta za 28.000 in Curiha za 20.000 dinarjev. Nasprotno pa izkazuje privatna ponudba največje zaključke v devizi Wien (469.000 dinarjev), Trst (259.000 Din), Newyork (247.006 Din), Berlin (153.000 Din), poleg tega pa še malenkosten zaključek v devizi Bruselj in London. Porast prometa v posameznih devizah je razviden iz primerjanja prometnih podatkov pretečenega tedna z onimi v predzadnjem tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev): Berlin 153 (0), Bruselj 9 (0), Curih 20 (15), London 101 (118), Newyork 303 (51), Pariz 201 (0), Trst 287 (48) in slednjič Wien 469 (122). Tečaji večine na tukajšnji borzi notira- nih deviz so kazali od 17. do 21. t. m. očitno tendenco navzdol- Kakor je.razvidno iz sledeče tečajne razpredelnice: Devize 17 oktobra 1932. 21. oktobra 1932. najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2307-90 2319-26 2309-29 2320-65 Berlin 1361-25 1372-05 1362-08 1372-88 Bruselj 799-13 803-07 798-02 801-96 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 197-36 198-96 194-53 196-13 Newyork 5716'59 5744"85 5712"42 5740"68 Pariz •" 225-27 226-39 225'52 226-64 Prača 170-01 170-87 169-90 170-76 Trst ‘293-24 295\54 292'68 295-08 je bil v tem razdobju zabeležen padec pri devizi Bruselj z 1-11 poena, pri devizi London z 2-83 poena, pri devizi Newyork s 4-17 poena, pri devizi Trst z 056 poena in končno najmanjši tečajni padec pri devizi Praga t. j. 0-11 poena. Curih je bil trgovan ob nespremenjenem tečaju 1198-35 za denar in 1113-85 za blago, dočim je deviza Amsterdam od ponedeljka na petek okrepila svoj tečaj za 1-39 točke, Berlin za 0-83 točke in Pariz za 0-25 točke. Devizi Budimpešta in Dunaj tudi v pretečenem tednu nista beležili; notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Tudi v pretečenem tednu so ostale notice delnic Tvornice za dušik d. d., Ruše brez sprememb. 214% drž. renta za vojno škodo je no-tirala od ponedeljka 17. oktobra do srede 19. t. m. Din 190-—, dočim je bil v četrtek nuden ta papir po znatno nižjem tečaju Din 176-—, a v petek celo po Din 170-—. V Blairu ni bilo prometa, notice pa so bile sledeče: za 8% posojilo dne 17. t. m. Din 41-—, od 18. do 20. t. m. Din 40-—, a na zadnjem Iborznem sestanku Din 39-—. Za 7% posojilo pa: 17. t. m. Din 38-—, 18. in 19. t. m. Din 37-—, a na ostala borzna dneva Din 36-—. Dr. F. Derganc šef-primarii kirurg, oda. v p. Ljubljana Komenskega ulica 4 ne ordinira do preklica CeCai 26. oktobra 1932. Covpra Sevanje i »In Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 231110 2322-46 Berlin 100 M 136180 1372-60 Bruselj 100 belg . . . 798 67 802 61 Budimpeita 100 pengd ■— —"- Curih 100 fr 1108-36 1113 85 London 1 funt 189-30 190-90 Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev 672075 6749-01 Pariz 100 fr 22565 226-77 Praga 100 kron 170-01 17087 Stockholm 100 Šved. kr . 973-87 1003-87 Trst 100 Ur 293-46 295-86 Investicije v 1. 1930 Ker so se še vse leto 1931. vršile v ministrstvu kolavdacije izvršenih del v letu 1930, so šele sedaj objavljeni podatki o gradbeni delavnosti leta 1930. Za izvršitev javnih del je bilo v 1. 1930 -dovoljenih 576,400.129 Din, od katerih je šlo za nove stavbe 405,255.600 ali 70-32%>, za popravila in vzdrževanje- starih pa 171 milijonov 144.430 Din ali 29-68#/o. — Dr/.a-va je nosila od vseh teh stroškov 455, banovine 52 in občine ter samoupravna telesa 68 milijonov dinarjev. Za sczidavo in vzdrževanje cest je bilo izdanih l42,992:<*65, od' teh za nove ceste 52 niilijonov. iNOVih ce/st 'je bjjlo 1'zgrajenih 62.224 m, starih pa je bilo popj-avjjenih 5,343.307 m. Od važnejših novih cest je omeniti te oeste: Kraljevo—Raška, Plevi je —Levertara in tramvajska proga Niš—Niška banja. Za mostove in propuste se je izdalo 62 in pol milijona. Novih mostov je bilo zgrajenih 601, popravljenih pa 629. Od večjih del je omeniti most čez Muro pri Radgoni, za katerega nosi polovico naša država, polovico pa Avstrija. Za zgradbe in instalacije se je izdalo 112,907.488 Din. Od te vsote je šlo za nove stavbe 85, za popravila pa 27 milijonov. Od novih stavb je namenjenih 45 upravi, 53 prosveti, 26 gospodarstvu, 30 sanitetnim in 10 verskim ustanovam. Za hidrotehnična dela je bilo porabljenih 36 milijonov, od teh za nove stavbe 22 milijonov. Največ se je porabilo za regulacijo rek (11,704.400) in za preprečenjo povodnji. Najmanj se je izdalo za kanalizacijo mest in vasi. Za železniške stavbe se je izdalo 221 milijonov 636.197 Din. Dokončane je bilo normalne železniške proge 153 km in 50 m. Dela so se izvršila na progah: Bitolj—Prilep, ' Kragujevac — Kraljevo, Prokuplje Pločnik in Rogatec—Krapina. Zgrajenih je bilo 5 tunelov v dolžini 2992 m, 81 mostov, 401 propust, 18 postajnih poslopij, 4 vodovodi in 59 hiš za nadzornike, čuvaje in kretničarje. Roke proč od zunanje trgovine Govor predsednika Kolnske industrijske in trgovske zbornice Dr. Pavel Silverberg, kateri je 'bil izvor ljem kot naslednik Louisa Hagensa za predsednika, Kolnske trg. in industrijske zbornice, je povdaril v svojem govoru, ki ga1 je iimel pred kratkim, da je nemški trgovski stan vedno deloval po načelih poštene trgovine, kar predstavlja glavno podlago za nadaljnje uspešno udejstvovanje. Nihče, je izvajali, ne obžaluje v večji meri, kakor nemško podjetništvo, da je individualno razmerje imed delavstvom in podjetniki radi pretiranih kolektivnih pogodb postalo zelo abstraktno. Moralo bi se torej' zopet delatii na to, da se gospodarstvo čimbolj individualizira. Predpogoj za na-dalnje uspešno delo bodi dalje v tem, da ostane zasebna lastnina v vsakem- slučaju nedotaknjena. Tako vtikanje v zasebno lastnino pa je, je dejal, opazil v davčnem preobremenjevanju, katero nikakor ni v skladu z avtaTkističnimi vladnimi tendencami. Poudaril je: Mi vsi smo prijazno pozdravili izpoved vlade, katera se je izrazila, da bo pomagala privatnemu gospodarstvu do nadalnjega razmaha. Kar pa smo izredno obžalovali, so ravno ovire, ki so jih izvali ukrepi državne vlade in ki so nasprotni načelom vlade. Govornik je opozoril na odredbe, katere se tičejo kontingentiranja in je izrekel željo, da naj bi vlada spoznala vse bolj, kot doslej, kakšne trajne motnje so že tedaj povzročila v gospodarstvu in produkciji pogajanja o teh vladnih ukrepih in ki so baš sedaj v teku. Okrepiti se bo morala tudi notranja trgovina. Gospodarstvu se vendar ne da uspešneje pomagati, kot z dvigom kupne moči, akoravno smatra on osebno teorijo o kupni moči za načelno napačno. Da se dvigne zaupanje in kredit, je dr. Silverberg s poudarkom zahteval raz-čiščenje javnih financ, kajti kredit, kot najvažnejši in najpomembnejši činitelj, raste in pada z redom oziroma neredom, kakor kateri od njiju trenotno vlada v javnih fiinancah. Denavslvc Skrito zlato se je pokazalo Vodilne amerikanske in evropske nov-čanične banke so v poslednjih mesecih izredno 'pomnožile svoje zlate rezerve. Nepričakovani prirastek zlata visoko presega dosedaj običajni dotok. Se več, presega celo, in to ne v majhni višini, sedanjo produkcijo zlata. Zaloge žlahtne kovine v Združenih državah in v 10. najpomembnejših evropskih državah, ki so preteklo leto vsak mesec povprečno narastle za okoli 55 milijonov dolarjev in v prvi polovici letošnjega leta le še za okoli 15 milijonov, so se v letošnjem juliju dvignile za 100 milijonov, v avgustu že za 108 milijonov, v septembru pa za 120 milijonov dolarjev. Ker znaša mesečna produkcija zlata na svetu le 40 milijonov dolarjev, je torej prirastek v zadnjem mesecu pri omenjenih 11 državah za trikrat večji ko normalna mhsečna produkcija. To dejstvo je v zvezi deloma z obsežnimi pošiljkami iz Kanade, Kitajske, Japonske in Avstralije, v ostalem pa si je izreden prirastek razlagati le tako, da se je v Indiji prodalo mnogo privatnega zlata, oziroma da so;zakladi, ki so jih imeli privatniki med drugim skrite v Angliji, Franciji in Italiji, zopet prišli v promet. Notranja držama posojila Finske, Francije in Italije. Finska vlada je dobila od parlamenta pooblastilo, da najame pri domačih denarnih zavodih 350 milijonov mark za pobijanje brezposelnosti. — Francoska vlada ima težave s kritjem deficita v državnem proračunu; zato namerava ne samo znižati uradniške plače, ampak tudi CIKGRnA Mas pravi domači izdelek! razpisati notranje posojilo 200 milijonov frankov, ki bi ga uporabila za javna dela radi pobijanja brezposelnosti. — Italijanski poldržavni »Zavod za finansiranje javnih potreb« je razpisal notranje posojilo za pokritje posojil, ki jih je dal raznim italijanskim električnim industrijam. Kapital bodo zbrale tri največje italijanske banke, ki so v ta namen že sklenile konzorcij. Organizacija vlagateljev hranilnih vlog. V Berlinu so ustanovili »Ljudsko zvezo za zaščito privarčevane imovine pred napadi na pogodbeno in Valutno pravo«. Organizacija hoče varovati hranilne vloge in vlagatelje pred poseganjem v njihove interese od katerekoli strani in preprečiti stalno padanje zaupanja v varčevanje in postaviti znova na noge tako potrebni gospodarski kredit. Skratka, zaščititi hoče ne le vlagatelje, ampak tudi posojilojemalce ter ves hi anilno - posojilniški promet. V svojem oklicu je društvo navedlo ta program: »Za poštenje in vero, za veljavnost pogodb, za zdravo valuto, proti brezpravnosti vlagateljev« in pozvalo vse vlagatelje k pristopu. Njegove težnje podpirajo tudi denarni zavodi, ki so celo prevzeli nabiranje članstva. Iz tega društva lahko vzraste mogočna zveza, katere ne bo mogoče prezreti, ko je v Nemčiji 19 milijonov vlagateljev. Novi madjarsko - avstrijski provizorij Avstrijska delegacija, ki vodi pogajanja z Madjarsko, je sklenila, da sklene z Madjarsko nov provizorij, ki bi stopil v veljavo dne 1. novembra. Novi provizorij t|i trajal le šest tednov. Provizorij bi se sklenil, ker še ni upanja, da bi se v doglednem času mogla skleniti trgovinska pogodba. Z novim provizorijem naj bi se odpravile neugodne posledice kontingentiranega izvoza za avstrijsko industrijo, ki upa zla<-sti pred božičem na dobro kupčijo na Madjarskem. Novi provizorij bo omejen le na gotove izdelke in pridelke. V prvi vrsti bo omogočil Madjarski izvoz moke, svinj in Čebule, Avstriji pa izvoz papirja, lesa in sezonskih izdelkov. Vsled tega je važno, da se omogoči naši lesni industriji, da bo mogla v polni meri izrabiti kontingent lesa, ki ji je dovoljen. Še ta teden pade odločitev, če bo sklenjen novi provizorij, ki ga zlasti želi avstrijska industrija. SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne 26. oktobra objavlja: zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov-, navodila za urejanje državnih gozdov ter razne objave. w • rceva Dr. Pi sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Celje. Besedilo: »Prehrana«, družba z omejeno zavezo v Celju. Predmet podjetja je: prodaja im nakup na drobno in debelo deželnih pridelkov sploh, im posebej še domačega in južnega sadja, perotmime in jajc, unesmih izdelkov in slanine, mlečnih izdelkov im živine, na debelo pa vina, sadjevca im mošta. Družbena pogodba z dne 13. oktobra 1932. Družba je ustanovljena do komca leta 1935. Visokost osnovne in vplačane glavnice: 5400 Din. Poslovodje: Baldasin Aleksander, pod- jetnik v Gaberju; 'Narobe Vinko, podjetnik v Čretu; Zdolšek Ivam, podjetnik v Sp. Hudinji. iZa namestovamje upravičen in besedilo firme podpisujejo: pri pogodbah do višine zneska 5000 Din vsak poslovodja, nad 5000 Din pa vsi trije poslovodje skupno. Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 19. oktobra 1932. Firm. 347/32 — Rg. C II ,66/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Jugoslovanska družba za industrijske potrebe družba z o. z. S sklepom občnega zbora z dne 14. oktobra 1932 se je spremenil odstavek »Tretjič«, prvi stavek družabne pogodbe z dne 4. februarja 1932. Obratni predmet odslej: železokonstruk-cijska, mehanična, kovinska industrija, ki izvršuje kovaštvo ključavničarstvo, kleparstvo, kovinotiskarstvo, pasarstvo, livarstvo strugarstvo, kotlarstvo, mehaničarstvo in galvanizacijo na tovarniški način; prevzem zastopstev industrijskih proizvodov in trgovina z industrijskimi proizvodi; prevzem zastopstev, trgovina in proizvodnja kemičnih produktov; udeležba pri sličnih podjetjih oboje stroke. Izbriše se poslovodja ing. Vievvegh Vaclav. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1932. Firm. 844 — Rg C IV 128/3. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. oktobra 1932. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Vpiše se upravni svetnik Gabrovšek Franc, izbrišeta pa upravna svetnika Čeč Karol in Kobi Srečko. Izbriše se prokura dr. Božiča Mirka. Prokuristu Ercetu Francu je podeljen naslov podravnatelja. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. oktobra 1932. Firm. 820. — Rg R I 125/59. Ob iiiiie aulomalični buleJ D A J - D A M KLIRINŠKI PROMET MED BELGIJO IN JUGOSLAVIJO Klirinški promet med Belgijo in Jugoslavijo za poravnavo trgovskih dolgov med obema državama je bil urejen s posebno pogodbo, ki je bila podpisana v Beogradu dne 7. julija in je stopila v veljavo dne 20. oktobra t. 1. Vsled tega so naprošene vse jugosloven-ske tvrdke, ki dolgujejo belgijskim, tvrdkam, da poravnajo svoj dolg pri Narodni banki ali kaki drugi opolnomočeni banki, s katero so v poslovni zvezi. Pri tem morajo predložiti banki vse dokumente, ki jih posedujejo, v svrho dokaza, da se do-tični njihov dolg v resnici nanaša na trgovske posle z belgijsko tvrdko. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini trgovca Lekiča Bože v Mariboru. Konkurzni sodnik dr. Kovča, upravitelj mase odvetnik dr. Stajnko v Mariboru. Prvi zbor upnikov dne 3. novembra ob pol 11. v sobi št. 84 pri mariborskem sodišču. Oglasitveni rok do 3. decembra. Ugotovitveni narok dne 15. decembra ob 10. uri. Odpravljen je konkurz trgovke Marije Pisk na Lopati št. 12, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini: vrtnarja Gjura Džamonja v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Vauhnik. Narok za sklepanje poravnave dne 5. decembra ob 9. uri v sobi št. 84. Rok za oglasitev do 30. novembra. Poravnalna kvota 40°/o; Marije in Viktorja Grobotka, lastnikov hotela »Tourist« pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru in hotela »Pri Kosu« v Boh. Bistrici. Poravnalni sodnik dr. Stular, poravnalni upravnik dr. Triller, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 3. decembra ob 9. Rok za oglasitev do 27. novembra. Za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Černetič v Mariboru, se določa narok na dan 14. novembra ob 9. pri mariborskem sodišču, soba št. 84. Potrde se poravnave izven konkurza: ti- nepVotokolirane trgovke Starovašnik Antonije proti temu, da plača prednostne terjatve v celoti, ostale pa v višini 50°/o, v štirih obrokih in da jamči za plačilo Danica Pirkmajer, soproga višjega fin. sekretarja v Ljubljani; trgovca Završnika Ignacija na Glincah. Na predlog trgovca Jožeta Rapeta v Domžalah uvedeno postopanje o prisilni poravnavi izven tečaja se ustavi, ker se ni dosegla pri poravnalnem naroku za sprejem potrebna večina. Kako si znajo angleške železnice pridobivati simpatije Največja običajna napaka podjetij v državni upravi je, da okostene in da birokratizem onemogočuje vsako gibčnost njih poslovanja. Ker so navadno tudi brez konkurence, oziroma ker se krije eveniuelni deficit iz državne blagajne, se tudi dosti ne menijo, da bi si pridobili odjemalcev in da bi jih z dobro postrežbo navezali nase. Te napake pa ne poznajo angleške železnice in o tem tu par dokazov. Te dni je uprava angleških železnic odredila, da se posojajo vreče za žitni prevoz interesentom za pristojbino v višini 1 pense od vreče, to je za 50 par. Vreče se posojajo za 30 dni, tako da ima interesent dovolj časa. Pri nas pa plačujejo trgovci od posojene vreče za sladkor 10 dinarjev. Komentar je pač nepotreben. Vsled velikega števila avtomobilov se v velikih mestih in industrijskih središčih avtomobilski promet zelo počasi razvija in avtomobili (rabijo jsilno mnogo časa, jda pridejo naprej. Zato se mnogi avtomobilisti vozijo z avtomobilom le do postaje, nato pa z železnico v mesto. Da tem ustreže, je angleška železniška uprava zgradila pri vseh postajah velike avtomobilske garaže, v katerih morejo avtomobilisti shraniti svoje avtomobile proti malenkostni pristojbini. S to uslugo občinstvu je železniška uprava znatno dvignila promet na železnicah. Uprave angleških železnic dajo brezplačno na razpolago vsakemu društvu diapozitive o železnicah, njih uredbah, parkih, pokrajinah, ki jih prevozijo njih vlaki, da s tem izbudi zanimanje potnikov za železnice. Če katero društvo želi, pošljejo železniške uprave tudi predavatelja, ki ga seveda same plačajo. Res ne vemo, zakaj ne bi mogle tudi druge železniške uprave slediti vzgledu angleških železnic. NENAVADNA REKLAMA AMERIŠKIH BIFEJEV IN SLAŠCICAREN Amerika je dežela reklame in v tem pogledu je Evropa vajena že na razna presenečenja. Vseeno pa bi se Evropec začudil, če bi zagledal čudne stavbe, v katerih so nameščeni razni bifeji in slaščičar-nice. Tako je nekdo postavil svojo slašči-čarnico v veliko stavbo, ki je bila čisto podobna velikemu stroju za sladoled. Vse je hitelo v njegovo slaščičarno, da vidi, kako izgleda stroj za sladoled od znotraj. Toda skoraj ga je njegov konkurent prekosil, ko je namestil svojo slaščičarno v stavbi, ki je bila popolnoma podobna veliki torti. Sedaj je vse hitelo' gledat torto od znotraj. Silno pogoste so v Ameriki kavarne in bifeji v obliki klobase, šunke, psa ali mačke. Bifeje v obliki klobasice zlasti dostikrat postavlja klavnica v Chicagu. 'Ogromna klobasa visi v zraku, pritrjena na dveh velikih stebrih in gostje splezajo po lestvi v bife. Tako je polagoma postala že navada, da Amerikanci nameščajo svoje bifeje v najbolj nenavadnih stavbah. Neki lastnik bifeja se je povzpel čelo do tega, da je odprl svoj bife v ogromni krsti. In tudi njegova špekulacija se je obnesla. * PROIZVODNJA TOBAKA V ČEŠKOSLOVAŠKI Produkcija tobaka v Češkoslovaški napreduje iz leta v leto. Danes pridela Češkoslovaška že toliko tobaka, da krije z njim 60 odstotkov domače potrebe. Tobak sade na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Češkoslovaški tobak je slabejše vrste in enak ntadjarskemu in rumunskemu. Uporablja se za cigarete slabejših vrst in kot tobak za pipo. V zadnjih letih se je gojil tobak v 425 občinah. Vseh sadilcev tobaka je bilo okoli 5000, dočini je bilo leta 1919 sadilcev tobaka sanro 372 v 82 občinah. Zadnja žetev je dala 13.7 milijonov kg to- baka v vrednosti 67-7 milijonov kron, do-čim je dala žetev leta 1919 le 226.339 kg tobaka v vrednosti 1-4 milijona kron. S tobakom zasajeno ploskev nameravajo povečati na 10.000 ha, kar bi zadostovalo za kritje vse domače ipotrebe v tobaku slabejše vrste. * VEDNO VEČ STARIH LJUDI V ANGLIJI 'V svojem letnem poročilu pravi angleški minister za narodno zdravje, sir George Neuman, da še nikdar ni bilo zdravstveno stanje angleškega naroda tako ugodno ko sedaj. V letih 1871 do 1880 je vladalo oazi ran je, da živi mož povprečno 41 let, žena pa 43 let. Danes pa živi moški povprečno 56 let, žena pa 60. Odstotek smrtnih slučajev se je tudi silno zmanjšal, in sicer od 21 na 12 pro mille, pri ctrokdh pa od 149 na 60. ryu CENE NA HRVATSKIH SEJMIH Na 'tednern sejmu v Novi Gradiški je bila živahnejša kupčija le v svinjah, ki so se prodajale po 5-50 do 7 Din za kg žive teže. Pujski so se plačevali po 50 do 100 dinarjev. Na žitnem trgu so bile te cene: pšenica po 125—130, oves 80, koruza v zrnu 60, grah 85. V Vinkovcih plačujejo trgovci koruzo v storžih po 42 Din. Pšenica je po 140—150, ječmen in oves po 85, grah po 100. V Križevcih je bil zelo dober dogon živine. Debele svinje so bile po 7—7-50, srednje po 6 50—7, svinje za rejo po 7-80—8 Din za kg žive teže. * Dunajski živinski sejem Na dunajski živinski sejem z dne 24. t. m. je bilo prignanih 2556 glav goveje živine, od. katere je bilo 150 glav iz Jugoslavije. Cene so bile te: Najboljši voli po 1-75, I. vrste po 1-50—1-65, II. vrste po 1'10—P40, III. po 0'80—OTO; krave I. vrste po 1—1-20, II. po 0'80—0-90; biki po 0'80—1'20; klavna živina po 0-50—0-70 šilingov za kg žive teže. Cena za prvovrstne vole se je dvignila za 5 grošev, dočim je cena drugi živini padla za 5—10 grošev pri kilogramu žive teže. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 27. oktobra: ob 15. uri: Zločin in kazen. Dijaška predstava po gla-boko znižanih cenah. Izven. Petek, dne 28. oktobra: Zaprto. Sobota, dne 29. oktobra: Roksi. Red D. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 27. oktobra: Era Diavolo. Red D. Petek, dne 28. oktobra: Zaprto. Sobota, dne 29. oktobra: Mala Floramye. Red B. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, dne 28. oktobra: Zaprto. Sobota, dne 29. oktobra: Trije vaški svetniki. Znižane cene. J.HLEBS, LJUBLJANA DRUiBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstvo In pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70 Mestni tesarski mojster Josip Kregar, Ljubljana Kodeljevo štev. 19. Telet. 26-96 se priporoča cenienemu občinstvu za naročila tesarskih del, , kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. Naročajte »Trgovski list"! KUVERTA': UUBL1ANA Jrlogskd f 2 VoIdrsUi pil I TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA v veletrgovina ŠARABON V LJUBLJANI pri£oroča>Jpeceri|skoJblagoJ_jre6_vrst_žganja^ deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefon St. 2 B 6 8 Cenilci na razpolago! TISKOVINE minmLirgmke, uradne,reklami ne,časopise, knjige, večban ^^P^vnUisk -Him in poceni! TISKARNA MERKUR UUBl7ANA,GRESORCIčEVAil23 cJeL2 5 - 52 ^Jdegra/n :JIskarnall1erkiir. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.