večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Uredništvo ln upravniitvo: Kolodvorske ulico itev. 16. — Z urodnikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopiei *e ne vračajo. — Inaeratl: deatstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom poaav-jauji daje se popust. — Velja xa Ljubljano v upravništvu: ta oelo leto 6 gld., ra pol leta 8 gld., ra četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po poiti velja >a celo
leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., >a četrt leta 2 gld. 60 kr. in sa Jeden meseo 86 kr.
Štev. 144.
ra oeio leto o gld., ca pol leta 8 gld., sa četrt leta l gid. &u lcr., na mei leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. in sa Jeden
V Ljubljani v soboto, 27. junija 1885.
Tečaj II.
Vabilo na naročbo.
Z julijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj
lista np. nrp.tran. \'nihniip.
ftaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti	
naslov, ki je na pdsku vsacega lista.	
Naročnina je, kakor doslej, namreč:	
Po poSti:	
za celo leto		. gld. 10-
„ pol leta		• „ 5 —
„ četrt leta 		. „ 2-50
„ en mesec		. „ --85
Za Ljubljano:	
za celo leto		
„ pol leta		. „ B--
, četrt leta		. „ 1-50
„ mesec		• „ --50
za tlonašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
V presojo, je-li državnozborska volitev v dolenjskih mestih veljavna ali ne.
(Dalje.)
Na prašanje tedaj, je-li kaka volitev izvršila se postavno ali ne, se nikakor ne more odgovarjati s tem, da se je ta volitev od državnega, oziroma deželnega zbora potrdila ali ovrgla, in ne 8We se postopanje teh korporacij navajati kot razlog v rešitev strogo juridičnega vprašanja.
»Slovenski Narod" in »Slovenec" sklicujeta se, kakor smo uže prej omenili, na to, da se Zapricam, ki so s Kamnikom združene v jedno ob-*no, ni pustilo voliti v mestni skupini, in „Slo-
Listek.
Pesništvo slovanskih ciganov.
(FanfuUn d. (lomonica — Ciainpoli prov. A. Costa.)
Aleksander Puškin, ruski Byron, ki je živel in Umrl.*cot pesnik, bil je prvi v svoji domovini „	v	celi Evropi, ki je jel opazovati res-
t6 a Drav, navade in jezik, slabosti in kreposti iu ^ ^'Vnega, brezdomnega človeškega plemena, ŽjVjpfitem vstvaril pesem, polno istinitosti in je barv- Pripoveduje se tudi, da je bil, ker se ft,°u8se' preiskreno vnemal za Voltairejeve in Pr°goa*U^Ve nau^e ‘n J'*1 v sv°j* domovini, Kišenev if- Petrograda v južno Rusijo, v mesto
vernfir ’Ke je iniel čuvati uad Djim ondotni 8«-
in milosten^aliInc0V' Le'ta bU mU j° P™8«!*
toliko preglavic ’ * PuSkin oapr‘’1|aa' ““
k i , U)liko odgovornostij, da se ]e
tudi n	P,° bati* da carska vlada ne smatra
kar -^a zaP en'm v tedanje protivladne na-
° \zaPjetke; naravnost in z vojaško odkrito-
nostjo piše sam o pesniku tak6-le: „Ni mi pri-
venec“ opomina pri tej priložnosti: »Zaprice so za deželni zbor volile tudi s Kamnikom, pa deželno predsedništvo jih je letos izbrisalo, ker pri nas vasi ne volijo z mesti." Dobro, temu nečemo oporekati, a to nikakor ne nasprotuje naši trditvi. Vasi, ki so združene s Kamnikom v jedno občino, volile so v teku 24 let samo je d enkrat, to je ravno pri zadnji deželnozborski volitvi z mesti, volilo se je tedaj to jedno pot drugače, nego je bila od leta 1861 naprej zmiraj navada in drugače, nego veleva zadnji odstavek § 7 volilnega reda v državni zbor, vsled kojega je ravno navada pri deželnozborskih volitvah merodajna za volitve v državni zbor. Zaradi tega moralo se je prejšnje postopanje spraviti zopet v veljavo.
V Metliki pa je to ravno nasprotno. Tam so vasi od nekdaj vedno volile z mestom in bilo bi tedaj po ravno istem odstavku § 7 volilnega reda za državni zbor nezakonito, če bi se jim bila letos volilna pravica odvzela. Pritožba ueka-terih metliških volilcev leta 1879, katere smo se uže prej spominali, in oblastnijska razsodba o tej pritožbi, govori dovelj jasno za našo trditev. Sicer so pa še druge postavne okoliščine, ki govori prepričevalno za volilno pravico teh vasi v mestni skupini in o tem hočemo spregovoriti nekoliko besedij v sledečih vrsticah, v kojih se nam bo ba viti z »Novicami".
Rekli smo uže .precej v začetku, da so »Novice" tudi pri tej priložnosti ohranile deloma ono treznost in mirnost, po koji se ta list navadno odlikuje, in naglašali smo, da se izjava tega lista: „Stvarne razprave tega vprašanja so gotovo koristne", zelo prijetno razlikuje od lehkomiselne baharije „Slov. Naroda", ki domišljavo vsklika: »Znali smo, da bode naše utemeljeno dokazovanje
zadevalo tolike opreznosti in tolikega truda vladati celo prostrano pokrajino, kot jedino čuvati nad pesnikom; uisem ga smel pustiti izpred očij; ni ga bilo dneva, da ga nisem karal zaradi kake nove abotnosti in burke. Ko pa vender ni bilo konca ne kraja, dal Bem ga v zapor, kjer ga je stražil vojak. A Bog si ga vedi! — Zginil je kot duh všel je skozi okno, kedaj in kako?"
Pesnik Puškin čutil je v sebi živo potrebo zasledovati človeku i naravi, »izpraševati življenje samo", kakor se izraža sam na nekem kraji, mereč na moderne teorije o umetniji. „Ni je stvari nepotrebne v široki naravi*, tako se glasf v nečem pismu, kojega je dal na svitlo Anonkov, njegov životopisec — „vsaka stvar prispeva k vesoljnemu soglasju. Robati pojavi prebornega pol-divjaka, s kojirai le za silo zaznačuje svoje orodje in svojo kožuhovino, vredni so pisateljevega peresa; treba jih je le vporabljati s prevdarkom in po okoliščinah; tudi priprostim prizorom in spa-kobnim ljudskim razposajenkam dovoljuje se vstop v pesniško polje.
Da, nikdar in nikoli ne sme se pesnik znižati rade volje do trivijalnosti; izogibati se mu je je-
o nepostavnosti Šukljejeve volitve razburilo živce gospodom na Turjaškem trgu." In vender nas tudi »Novice", razpravljajoč zadevo dolenjske volitve, nikakor ne navdajajo z občudovanjem do njih pravoslovnih vednostij. »Novice" trdijo, da je to vprašanje za našo deželo rešeno v postavi, katero je veljavno tolmačil deželni zbor in politične ob-lastnije. Na to odgovorili smo uže zgoraj, ko smo navedli eklatantne izglede za to, kako dvojljivega pomena za postavnost kake volitve da so verifikacijske obravnave državnega ali deželnega zbora. Ponavljati hočemo »Novicam" le še jedenkrat, da deželni in državni zbor nikakor nista poklicana, obstoječe postave veljavno tolmačiti ali soditi o tem, so se li prav uporabljale ali ne. Deželni in državni zbor sta postavodavni korporaciji, ki imati postave ukrepati, a njijino tolmačenje obstoječih zakonov, ako se ne zgodi v obliki postave, nikdar in nikoli ne veže onih organov, katerim je zakon uporabljati. To naj si „Novice“ tedaj pred vsem blagovolijo zapomniti.
Kar se tiče tolmačenja postav političnih oblastnij, ima to pač svojo vrednost, svoj pomen, vender vselej le za dotični posamezni slučaj, nikdar pa ni tako tolmačenje normativno, ki bi absolutno vezalo za vse druge jednake slučaje. O pravosti te naše trditve ne bo dvojil, upamo, ni-kdo, ki se je kedaj bavil 8 pravoslovjem. Sicer je pa politično oblastvo leta 1879 ravno gledč volitve v Metliki tolmačilo zakon; — zakaj se tedaj oporeka veljavnost metliški volitvi, ki se je izvršila strogo v zmislu oblastnijskega tolmačenja pri razsodbi dotične reklamacije?
Dalje pravijo »Novice": »Vprašanje pa se rešuje soglasno s postavo tudi po naravnem čutji
zika, ki gospodari v vmazanih kočah in brlogih; a kadar mu iz spoštovanja do prave umetnije ni moči drugače, tedaj seže naj pogumno po opreznih zakladih. . . .“
Te besede glasč se kot bi bile pisane včeraj, in za sabo imajo uže lepo starost šestdesetih let. Notranji nagon, opazovati realnost iz pravega virka, izvabil ga je lepega dnč nenadoma iz Kiše-neva. Dolgo so ga iskali, azam&n; guverner, prijatelji in vsi prebivalci mesta trudili so se priti mu na sled, a bilo je brez vspeha, in mnogo bilo jih je zaradi pobega v hudem strahu.
In on — pohajeval in klatil se je med tem veselo in brezskrbno s tolpo slovanskih ciganov po Besarabiji. Srečal je to druhal v okolici Ismajla, kjer se jej je pridružil. Potoval je z njimi po pustinah donavskega obrežja, z njimi delil je nadloge in težave, z njimi je spal in počival pod šotori in skrbno zabeleževal je med tem vse, kar je našel pristnega, dobrega in napačnega v sredini to tuje družbe.
Nekateri životopisci mislijo, da so ga zapeljale k omenjenemu vskoku baje čarobne oči mlade ciganke; drugi zopet, da mu je bil povod temu
enakosti pravice." Da, ko bi nam »Novice8 le povedati hotele, kje stoji to zapisano. Ali če „ Novice" pri tem juridičnem izreku uže ostanejo, potem smemo pač vprašati: niso li to jednake pravice, ako se take postavne izjeme nahajejo po vseh kronovinah našega cesarstva? Imajo li v drugih kronovinah volilci druge volilne pravice, nego mi na Kranjskem? Izvolite, drage »Novice", ogledati si v;tem oziru postopanje na sosednem nam Goriškem. Tam volijo s kobariškim trgom tudi vasi, a v drugih goriških mestih tega ni. Isto nahajemo v Istri. V volilnem okraji pazinskem volijo nekatere vasi z mestom Pazin, tako Stari Pazin, Vranica itd., a mnogobrojne druge vasi volijo s kmečkimi občinami. In ravno temu zahvaliti se je, kakor smo pozvedeli iz verodostojnega vira, da je slovanski poslanec dr. Mandič dobil pri letošnji volitvi tako lepo število glasov.
Tem našim trditvam boste, drage »Novice", pač verjele, kajti razmere na Primorskem znane so nam tako dobro, kakor morda malokomu na Kranjskem. Ob jednem pa morate tudi uvideti, da so te okoliščine, kakor jih nahajemo v kobariškem in pazinskem volilnem okraji za pravnost vaše trditve ravno tako neugodne, kakor one v metliškem okraji. In tega vender tajiti ne boste hotele, drage »Novice", da imajo tudi goriški ali isterski volilci nekoliko naravnega čutja za jednakost pravice. Tudi o tem ne boste dvojile, da bi bili isterski Italijani uže davno izbacnili slovanske volilce onih vasij iz mestne skupine, ko bi le to šlo, in bi se s tem ne stavili v protivje z dosedanjo navado. Jednake okoliščine, jednake izjeme nahajejo se brezdvojbeno tudi po vseh drugih avstrijskih kronovinah. Kar se tedaj tiče „naravnega čutja enakosti pravice“, je to gola fraza brez vsa-cega pomena in vsi pomisleki, ki izvirajo »Novicam" iz tega stavka, so čisto neutemeljeni in prazni.	(Dalje	prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrljsko-ogerska država.
„Agramer Ztg." razmotriva v daljšem članku notranji položaj Avstrije ter dalje omenja: »Kdo prizadeva prav za prav avstr. Nemcem kaj žalega ? Slovani, se trdi. Ali pa je to tudi res? Ce slovanski narodi skušajo svojo narodno kulturo pospeševati, ali s tem zakrivijo kaj grešnega? Ali je Nemcem res tako težko, postaviti se v položaj avstrijskih Slovanov? Ti si pač ne pustijo odvzeti narodnosti, kakor tudi Nemci tega ne pustijo. To je vse . . . Komur se zdi nemška kultura vsled »slovanskih valov" v nevarnosti, ta prav slabo pozna zgodovino človeške kulture. Če se le kultura kot taka razširja, je človeštvu uže ustreženo in nasprotstva posameznih narodnih kultur bodo sama ob sebi izgubila na ostrini, kakor si pač romanska in nemška kultura ne stojita sovražno na-
edino le želja navdahniti se prvotnega mišljenja, jezika in tipa ciganov. A bodi si temu kakor si hoče, kdor pozna dobro nrav tega človeka in pesnika ob enem, uvidi da nikakor ne izključuje prvi smoter druzega. Gotovo je, da je Puškina, po čegar žilah se je pretakala afrikanska kri, navdajala uže iz deških let topla ljubezen do do-mišljivih ljudskih pripovedek i basnij, ljubezen, kojo mu je vsadila v mlado srce njegov ljubljeni, stari posel, Irena Radjonovna, koja mu je po-gostoma pripovedovala o navadah in strahovitih činih ciganov.
Ko bi le utegnil z njimi skupaj preživeti nekaj tednov! — to bilo bi mu veselje, po kojem je hrepenel od dnč do dnč vedno močneje in bolj zaželjeno. To nomadsko ljudstvo, koje je slehernemu le predmet strahu in mrzenja, čegar življenje je neprestano potovanje, čegar rokodelstvo je tatvina in vedežbovanje, in čegar temna zgodovina je nepretrgana vrsta zločinov in hudobij, da v tem ljudstvu videl je naš posnemovalec By-roaovega romanticizma nekaj nenavadnega, nekaj, kar je vredno, da mu posveti svojo bogato muzo. In poste, saj je bil on sam še v najlepšem mla-
sproti. Da pa bi si Slovani radi pospeševali svojo narodno kulturo: Kdo jim more to prištevati v zl6 ? Ali s tem ne služijo tudi kulturi sploh? In ali se pač strinja s pojmi o kulturi, da jeden narod hoče drugemu svoj jezik, svojo omiko, svoje navade in običaje usiliti? Časi, ko je bilo to možno, so uže zdavna minoli."
Hrvatska regnikolarna deputacija pričela bode baje začetkom avgusta t. 1. zopet svoje delovanje. Pododbor je uže dovršil svoje delo.
Tuje dežele.
Francoski vojski godi se slabo v Kitajski. Francoski listi objavljajo pismo nekega častnika, kateri zelo črno slika položaj tamošnjih francoskih vojakov. Bolezni razgrajajo med njimi in tri mesece sim umrlo je silno mnogo vojakov. Okolo 2800 bolnih vojakov prepeljali so v Saigon, vender jih je v bolnišnicah v Tonkingu še nad 3000. Okolo 3700 jih je za vojaško službo nesposobnih.
Iz Londona se poroča, da bode novi kabinet kolikor možno hitro predložil v rešitev potrebne predloge ter potem preložil zasedanje, dokler se parlament ne razpusti. Misli se, da bode možno koncem meseca julija ali začetkom avgusta razpustiti parlament.
Turčya gleda z veliko nezaupljivostjo italijansko postopanje v Afriki. Turčija sluti, da si hoče Italija osvojiti Tripolis, zaradi tega je pričela utrjevati svoje ozemlje z močnimi utrdbami; poslala je uže več torpedov in Kruppovih topoy v Tripolis. Zaukazala je tudi strogo straženje morskih obrežij.
Dopisi.
Iz Rudolfovega dnč 21. junija. (Izv. dopis.) [Dalje.] Gospod dopisnik se precej v početku druži nekemu učenemu Angležu - nu, kakor je sploh le učenjaku lastno — kateri je baje izustil, da »boj zoper napake same je boj s senco, če se ne dotika oseb". In učenjak popihal jo je za učenjakom!
Gospod dopisnik prične na to prav pridno lasati posamezne osebe in tudi po več skupaj po imenu ne gledč na to, v kaki meri da je on sploh opravičen pri sedanjih naših razmerah gori navedeni rek tako neomejeno vporabljevati.
Najprvo se spomina dveh doktorjev, katera ga tako v oči bodeta, da bode radi tega moral nju posebej položiti na ražen; vender ju pa uže tu radi tega omenja, da je njegov bistro-stuhtani dopis bolj celoten in bolj popolen.
Gospod dopisnik, svetujem pa vam kakor prijatelj, kateremu ni mar za osebo, temveč le za stvarnost, da si ja dobro izperite vaša govorila; kajti če boste v novič tako hripali kakor v tem dopisu — po vas je.
Tudi celo rodbine nadleguje g. dopisnik, kakor črni skakač cucka ter jih uriva med volilne agita-
itorje. Zlobno je to natolcevanje! Isto tako bi moral on dosledno omenjati vse rodbine, od katerih se je le kedo in makari kakova družinska četrt vdeleževala volilnega gibanja.
Da se je pa gosp. dopisnik usmilil »plačanih trabantov brez vsake volilne pravice", hvala mu! Samo ne vem, iz kakovega nagona? — Je-li kakor Samaritan, ali kakor „gliha vkupe štriha", ker menim, da spada gosp. dopisnik pod ravno tisti klobuk, kateri se je snel raz glavo koruznega mož&.
Da pa nadleguje cel6 c. kr. okrajnega glavarja in komisarja, to je baš nesramno. Vsaj menim, da tu ni mogel obelodaniti svoje nabirke, ker se kosmač njegovega kalibra ne pajdaši s takovo gospodo, kar je pa drugod nabral, je pa istih sporočnikov lastni pezdir. In v tem slučaji bi moral gosp. dopisnik vso novomeško bivalstvo in kandi-jansko pritiklino, torej tudi svojo malenkost ne izvzemši, naj si bode uže bistroglavo ali ne, da le v krčmo zahaja, zbog gole doslednosti obirati, da, če hoče do bele kosti oglojevati; kajti razgovor o volitvah je bil v vsaki krčmi na dnevnem redu, in gosp. dopisniku je služil celo ne samo zft prikuho, ampak tudi za omako. Gosp. dopisnik je bil tega razgovora v prvi vrsti deležen, in zaradi tega je kaj mogočen postal med svojimi privrženci. A to ga je pa tako strašansko napuhnilo, da je uže nameraval liki proroku Bileamu proklinjati uaSe povsem pošteno delovanje, a proklel je tu nehotž svoje lastno in isto svojih pristašev.
In celo „iblajtarjia in njih predstojnik mešajo možjane ubogemu dopisniku! Oj, ti ljubi revček ti! morda so ti kontumacirali kakovi kotel za mo—žganje kuhati ali ka-li? Gosp. dopisnik, prosim vas prav lepo, ne bodite tako malenkostni vohun in patentovan obrekovalec, in ne pihajte, kar vas ne peče; bodite pa uverjeni, da ima tu svetopisemski rek: »Pezdir vidi v očesu tujem, a bruna v svojem lastnem ne“ več veljave, nego oni vašega angleškega učenjaka ali „ John Bull-a", katerega ste vi prilepili na vaše plemenitaško nagubano čelo.
Tudi kažete gosp. dopisnik nadalje nekako mačjo natoro. Zakaj zavidate oni gospfldi, katflrft se je tako pošteno veselila svoje poštene in Pra' vične zmage v krčmi Preatonovi ter bila ozaljšan® s šopki?
Verujte mi, če bi bili vi z vašimi pristaši zma* gali, tako bi se ne znali tako zmerno in pošteno obnašati, kakor mi; osebito pa ne v tem slučaji, če bi bil vas in vaše pristaše kdo poprej tak<5 grdo in nečuveno nesramno napadal, kakor ste ravno vi z vašimi somišljeniki napadali našo mirno stranko.
Kar se pa tiče tiste od vas omenjene bistre glave, katera je baje tako ginljiv govor izpustila* da so se drugi jokali, zamorem v nje obrambo I0 toliko omeniti, da isti baš ne bode treba hoditi v
dostnem cvetji, koprnel je po zlati Bvobodi, koja se mu je neusmiljeno kratila, v srce bolela ga je brezobzirna carska strogost in znabiti je kedaj »v resnici sanjaril, ostati za zmirom med ono divjo druhaljo"; a srečoma poznal je h krati, da se njemu, ki je vžival najnežnejšo odgojo v ple-menitaškem zavodu Carskega Sela, ni bratiti z onimi rokovnjači, z onimi kotlarji in vražarji; povrnil se je torej v Kišenev in v zapor. OndukaJ izpočela se mu je prva ideja k pripovedni pesni »Ciganje", v kateri je skušal predstavljati njih nepokvarjeno in priprosto življenje, tako rek6č nasprotno stran tega, kar se splošno o njih pripoveduje. In v njegovih verzih veje res pravi Vir-gilijev duh, tako čist, tako živ, da nam tragični konec pesni, mesto da nam polni dušo z groženjem in nemirom, vzbuja v srci najrahlejša čutila pomilovanja.
II.
Evo v kratkih potezih vsebino:
Po pustinah besarabskih tava tropa ciganov in ko se solnce bliža zatonu, razpn6 si šotore na produ neke reke. V sredi g&r zapali si ogenj in
kmalu zbrani so zagoreli obrazi okoli skromne večerje; za nekim šotorom tam leži vkroten medved ; konji pasejo se po bližnjih travnicih Kmalu poda se cela karavana k počitku; mesec obseva jo z milo svitlobo; vse je v trdem spanji; edino le nek Btarec bedf, ker pričakuje svoj« hčerke Cemfire, ki se še potika po širni pušči*1' in ima v kratkem priti. Nap6sled pride in z o]° tudi tujec, kateri želi postati cigan in ljubi®eC dekliča, ker sit in utrujen je, kakor pravi, P°' svetnega življenja po mestih.	?(l0
Aleko, tako zval se je tujec, bil je P^je vzprejet, in ob zori začne se zanj novo Tropa pomika se počasi od sela do sela j|J vorni starec pripoveduje mu cel6 o davne01 ’ ki je živel in umrl v teh pokrajinah, in do lepe Cemfire diči mu dneve z slastno ia<*?3adii Dve leti uže hodi Aleko po sveti; ..^vega se je po polnem ciganskega življenja >» 0^ogt ne jezika in sedaj vodi medveda; na Vr^ie. j: misli več. A Cemfira se mu je iznev0*-'Ifl' “F ’ koje prepeva, razvidi se, da tli v Dienein
bežen za druzega.
(Konec prihodnjič-
šolo modrosti, katero raztresa tisti imenitni profesor, kateri je cel<5 nemško sostavljen program nekemu gospodu na naš jezik preložil in za njega tudi sostavil mogočno zavito in skrpano zahvalo. Pa, kaj čemo, ljudje hočejo postati imenitni z malim trudom, kakor je postal tisti slavnoznani profesor BHelauikos“, kateri se je zmuzal liki Poncijus v kredo s pomočjo g. prof. Kleinmayer-ja med literate slovenske, pa vender le samo z imenom Jaka ali mali Jakobče.
Tudi omenja g. dopisnik nadalje, da so na naši strani agitovale ženske in da je pri tej vo-litvi sploh slučaj imel veliko ulogo. — Ne morem se obraniti smehu.
Nu, če g. dopisnik uže tako daleč krog sebe voha ter pometa prah iz vseh z gosto pajčevino nadutih kotov, ni čuda, da pride končno tudi v kuhinjo, kjer se vršč pogovori okoli loncev. Možno pa, da je g. dopisnik uže za dnevom očekaval klepetulje na trgu ter se od njih informiral, kako pričeti svoj huronski manever. Lepa je ta!
čudno se mi tudi nadalje zdi, da ni g. dopisniku povšeč, če obišče naše mesto kakovi gospod. Nu, če bi to izvedeli naši meščanje, bi g. dopisniku kmalu za petami zakurili, saj gorki so mu uže tudi itak čez in čez.
Tudi ni za njega, če odpotuje kakovi meščan radi opravkov iz mesta. No to si pa le zapišite za ušesa možje-meSčani, da bi morali nazadnje še doma ostajati radi njega.
Res zloben mora biti ta človek, ker vsakemu početju in nehanju dodeva slabe namene.
Pa dovelj za sedaj, predaleč bi me dovedlo, ko bi hotel še nadalje pretresovati posamezne po datke o volilnem gibanji iz početkoma navedenega dopisa. Škoda za čas, papir in črnilo.
Sploh se pa g. dopisnik sedaj, ko je blizu vse njemu sovražne glave osmodil, vrže na številke, Od njega sostavljena statistika naj bode nakovalo, na katerem se mora vsako železo udati. Nevarna je ta pot za mene, ker bi moral vedno s saboj nositi meni toli sovražne logarithme, drugače ’ ®i bilo nemožno, tako fino potuhtati stalne in Deovržne številke, kakor se je to posrečilo na čudovit način g. dopisniku. In kako to, ker gosp dopisnik, kolikor vem, logarithmov ne pozna? Mislim, da vse le »par hazard"! Nazovi-Nemci so mu bili „minuend“, njega pristaši „subtrahend“ in mi baš le na vse strani na jeden ostanek ali kali? Gosp. dopisnik sam pa je bil prosti „multi' plicator 1“	(Konec	prihodnjič.)
Domače stvari.
(MaSo zadušnico) po Nj. veličanstvu pokojnem cesarju Ferdinandu opravljal jo danes dopolu dflfi ob 10. uri v stolni cerkvi premil, gosp. knezoškof dr. Misija. Navzočni bili so civilni in vojaški dostojanstveniki in obilo vernega naroda
(Vojaške vaje na Koroškem) vršile se bodo od 1. do 11. septembra v okolici Celovca in Ve hkovca. Iz zanesljivega vira so poroča, da si bode vaje dne 9., 10. in 11. septembra med Celovcem Velikovcem ogledal tudi sam Nj. veličanstvo cesar,
— (ttospod deželni predsednik baron JViukler) odpeljal se jo sinoči z brzovlakom Uunaj.
— (Imenovanje.) Gospod deželni predsednik Kranjsko podelil je izpraznjeno mesto stavbinskega pri stava za državne stavbe dozdanjemu stavbinskemu praktikantu Alojziju Mucku.
— (Premi, knezoškof dr. Misija) delil
e bogoslovcem male rede jutri zjutraj ob 7. uri
O •
• Julija, kajti tedaj bode birmoval po Notranj-
na
za
m
26
~~ (Deželni zakonik za Kranjsko,) izdan razposlan dn6 19. t. m., objavlja zakon z dne marcija 1885 o vpeljavi občinske takse za zve-deuško ogledovanje vsake živali, predno se izdd zanjo živinski potni list, in sicer se določa, da se smo za zvedenško ogledovanje vsake živali, predno se izda za njo živinski potni list, upeljati taksa od 1 kr. do 8 kr.
— (Duhovenske spremembe v krški 5kofiji) Gosp- dr. Valentin Nemec, profesor bogo-
slovja v Celovci, imenovan je kanonikom stolnega ka-piteljna; gosp. dr. Josip S o mer, stolni kaplan v Celovci , imenovan je župnikom v Šmihelu. Umrl je gospod Fran Fugger, župnik v Šmarjeti pri Veli-kovci.
— (Šestdesetletnico) svojo kot knjigotiskar slavil bode jutri g. Matija Kader&bek. V to svrho priredi jutri dop61udn6 ob 11. uri »Tiskarsko društvo za Kranjsko" v društveni sobani (Knežji dvorec) tiho, bolj domačo slavnost, pri koji se sivolasemu slavljencu izroči imonom društva primerno darilo. — Gosp. Matija Kadefdbok, ki posluje užo celili 53 lot neprestano v Blaznikovi tiskarni kot knjigotiskar (strojevodja), porodil so je v dan 11. febr. 1. 1811 v graščini Lounovice pri Pragi. Vstopil jo 1. 1825 kot učenec v tiskarno Iv. Spurnoga v Pragi, ter se je, oproščen, podal na tuje in delal jedno leto v Linču in Celovci. V dan 30. avgusta 1. 1832 vstopil jo v Ljubljani v Blaznikovo tiskarno, v koji posluje do denaš-njega dne neumorno in vestno v vzgled svojim mlajšim tovarišem. M. Kaderabek slavil je 1. 1875 svojo petdesetletnico jako sijajnim načinom.	—k.
— (Umrl) jo včeraj, dne 26.. t. m., ob G1/^. uri zjutraj g. Sebastijan Šavnik, lekar in posestnik v Kranji. Pokojnik doživel je 85. let. — Predvčeranjim pa je umrl v Slivnici poleg Maribora tamošnji nadučitelj g. Josip Tribnik v 67. letu svoje dobe. Pokojnik pridobil si jo mnogo zaslug kot muzik in komponist, osebito za cerkveno godbo. Nj. veličanstvo cesar podelil mu je srebern križ s krono za zasluge. Pokojnik je bil brat slavnoznanega slovenskega skladatelja Gregorija Tribnika, bivšega ravnatelja meščanske	šole v
Celji. Slednji pa je umrl uže pred	več leti.
— (Pošta med Krškim in Novim Mestom) bode s 1. julijem na dalje dvakrat na dan vozila, in sicer po tem le redu: I. vožnja: Iz Novega Mesta bo šla ob 4. uri zjutraj, iz Št.	Jarneja	ob	5.	uri
30 m., iz Kostanjevice ob 6. uri 55 m., v Krško pride «b 8. uri 25. m. I. vožnja: Iz Krškega bo šla ob
uri 25 m. zjutraj, iz Kostanjevice ob 9. uri, iz St. Jarneja ob 9. uri 50 m., v Novo Mesto pride ob 11. uri 55 m. II. vožnja: Iz Novega Mosta bo šla ob
2. uri 30 m. popoludnč, iz Št.	Jarneja	ob	2.	uri
30 m., iz Kostanjevice ob 5. uri 25 m., v Krško pride ob 6. uri 65 m. II. vožnja: Iz Krškega bo šla ob
3. uri popoludno, iz Kostanjevice ob 4. uri 40 m iz Št. Jarneja ob 5. uri 50 m., v Novo Mesto pride ob 7. uri 40 minut zvečer. Z vsemi navedenimi vožnjami se sprejemajo popotniki. Voznina znaša od Novega Mesta do Št. Jarneja 80 kr., od Št. Jarneja do Kostanjevice 30 kr., in od Kostanjevice do Krškega 1 gld. in obratno iste cene.
— (V postojinski Jami) bodo jutri ob
4. uri popoludnd slavnost. Jama bode sijajno raz-svitljena.
— (Na Nabrežini) izpraznjeno je mesto poštarja. Prošnje je vložiti v treh tednih pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Vkupnih letnih dohodkov je 1500 gold.
— (Krajevna železnica) gradila se bode od Gorico v Stražišče in Podgoro. Inženirja Štern in Haserl prosila sta uže za definitivno koncesijo. Stroški bodo znašali 200 000 gld.
— (Kuga med raki) v naših vodah se vedno bolj širi. V Krki, njenih pritokih, in v Ižici so raki uže po polnem izmrli. Tudi v Sori, katera jo dajala vlansko leto šo lepe rako, so zdaj uže tudi vsi poginili. Ker kuga neče odnehati, bilo bi najbolje, da so nekaj let v te vode no zaplodujejo več raki, dokler ni gotovo, da so odstranjeni vsi ostanki okuženih rakov.
— (Amorikanski dijaki.) Iz Trsta se od včeraj poroča: Žtirie mladi amerikauski dijaki, kateri h^-KopotoKati	prišli	so včeraj sim iz Ita-
•ijo; tu so prenočili, danes zjutraj pa so odpotovali
ž,£L-Egstojin8ko Jamo.
7~ (Iz Gorice^ so poroča: Te dni našli so pri razširjanji neke ceste delavci v zemlji ostanke člove-š ih^ kostij in dva zaboja, v jednom jo bila človeška črepinja, v drugem pa kosti. Nekateri menijo, da jo to iz francoskih časov, drugi pa trdijo, da je šo od prej v zemlji.
(Umor pri Podsusedu.) Dn<5 6. junija ubili so neznani lopovi Jakoba Mi rta , kmeta iz Straž, občine krške. Po dovršenem umoru položili so truplo
na železniški tfr, da bi šla železnica čeznj, kar se je tudi zgodilo. Menili so lopovi tako sledove zločina zakriti. Lopov še niso našli.
— (Izginil je) Fran Legal, kaplan v Ščavnici na Štajerskem; domneva so, da ga je zadela kaka nesreča. Dne 26. aprila t. 1. šel je na potovanje, naj-bržo v Nemčijo; od tedaj ni o njem nobenih poročil.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Budimpešta, 27. junija. Rumunski kralj in kraljica prišla sta si ogledat razstavo.
London, 27. junija. Iz zanesljivega vira se poroča, da se bodo razgovori o afganskem mejnem vprašanji med Salisburyjem, Staalom in Lesarjem zopet pričeli. Sploh se misli, da se uže dosežen sporazum nič ne spremeni, druge točke pa ne bodo delale posebnih težav.
Livov, 26. junija. V minoli noči napravil je tu in v okolici hud vihar veliko škode.
London, 26. junija. „Morning Post", zdaj oficijozno glasilo, izjavlja, da bode kot podstava za vnanjo politiko Salisburyjevemu kabinetu ozka zveza Anglije z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.
Madrid, 26. junija. Včeraj je tu umrla jedna in obolela jedna oseba na koleri. — Minister Canovas in Romero podala sta se v Mur-cijo, kjer so ja dobro vsprejeli. Prinesla sta 70000 frankov podpore. ____________________
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 27. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82-55
>	»	»	» srebru.............................83-15
Zlata renta..............................................108-25
5°/o avstr, renta..........................................99-25
Delnice nirodne banke................................. 859- —
Kreditne delnice......................................... 286-90
London 10 lir sterling...................................124-20
20 frankovec..............................................
Cekini c. kr............................................. 5	•	88
100 drž. mark............................................60-95
TTracliii glasnik
z dnš 27. junija.
Eks. zemlj. dražbe: V Kameniku pol. posestva Jan. Majdiča iz Dragomola (1104 gld.) dne 3. julija. — V Ribnici p«sestvo Dominika Lovšina s Hriba (2300 gld.) dno 6. julija. — V Lj ubij ani zemljišča Lovr. Ovijača iz Šmartnega dn6 4. julija.
Umrli so:
Dne 2 5. j unij a. Ivanka Martečini, hči dei. sodnije predsednika, 9 1., Kongresni trg št. 17, Typhus abdominalis.
V civilni bdlnici:
Dnš 23. j unij a. Frančiška Cibor, delavčeva hči, 61., jeterna sušica.
Meteorologično poročilo.
Ča.
opazovanja
“Stanje
baro-
metra
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
735-74
735-06
733-94
Tempe-
ratura
Vetrovi
14-4
270
21-0
bzv. jpdz. sl.
Nebo
megla jasno 1. sv.
Mo-krlna v mm
0-00
Potrtim srcem naznanjajo podpisani pre-žalostno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma očeta, tasta in staroga očeta, gospoda
Sebastijana Šavnik-a
lekaija in posestnika,
ki je danes ob 6*/*. uri zjutraj po kratkem trpljenji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 85. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bodo v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri popoludne.	.	, . ,	,
Sv. maše se bodo v tukajšnji farni cerkvi brale. Nepozabljivi ranjki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu.
V Kranji 26. junija 1885.
Ivana Šavnik roj. Toman,
soproga.
Karl, Marga, Edvard,
otroci.
Leopoldina roj. Jugovič, sinaha.
Karl, Franc, Marija, Janko, Pavel,
vnuki in vnukinja.
Gostilna na prodaj!
Stara, vsacemu dobro znana gostilna v Rudolfovem, ležeča na prijaznem kraji ter obsezajoča dve, jodna tik drugo stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, lepim vrtom, jako romantičnim razgledom, z obzidanim in s šipami obdanim kogljiščem, potom dve lopi sobi za pre-nočiščo tujcov in prav dobro amorikansko omaro za led namerava podpisana iz prosto roko zaradi bolehnosti prodati. Natančnejši pogoji so pri lastnici zvedo ustmeno ali pa pismeno. Čas za kupce je do 1. sopterabra 1885 odločen.
(104)3—2	Rozalija	Brniier,
Rudolfovo dn6 17. juuija 1885.	lastnica.
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2
dobiva se:
(90) 8
Ljudska knjižnica.
Do sedaj je na svitlo prišlo 10 zvezkov, kateri posamič veljajo 6 kr., po pošti 8 kr.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
V * v
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Kisla voda, kopelišče Radvanj
Cesarsko in eksportno
pivo
v etelclenica-li.
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—27
Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot spccifikum pri: protina, kamnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo-rici, brahoru, zlatenici, želodefi* nih boleznih in pri k atam v obče.
Kopelji, stanovanja in restavracija po ceni.
svojo jako obilo ,,natro-lithion-kisliuo“. Garodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše in najgotoveje zdravilo. 52—18 (81)
Ufiji
m
:xxixxixxix:
IT Ameriko
u
m
S
Blago za obleke
lo lz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
SMO metro? ( za gld. 4,96 iz dobre ovčje volne;
za < »	»	8,— » boljše »	»
jedno obleko v »	»	12,4-0 » jako fine »	»
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kafie ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
rxx:
u
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, llunaj, L, Pestaloiiigasse I,
Q	najstarejša	tvrdka	te	vrste.
J\ Natančneje Izpovedbe ln prospekti V	zastonj.	(22) 50-17
(boooocDocrooooooc
Ne muditi časa!
Od svetovnoznanili konjskih odej, koje sem bil kupil na neki dražbi za polovico navadne cene in koje so skoro po vseh delih sveta vsled naznanil mojih konjskih odej nakupili, imam še malo zalogo, ter prodajam, dokler zadostuje še zaloga,
samo po 1 gld. 75 kr.
870 velikansko velikih, neverjetno debelih, širokih,	nepokončljlvlh	'W
konjskih odej.
Odeje te so 190 cm. dolge in 130 cm. široke
ter imajo pisani obrobek in so debele kakor deskai torej v istni nepokonč-ljive. Te odeje so dvoje kakovosti ali vrste; » velja odeja prve vrste, jako fina, 1 gld. 95 kr.; druge vrste 1 gld. 75 kr.
Pošiljajo se odeje proti gotovini ali pa povzetji-— Vsak dan se razpošiljajo te odeje na vse dele sveta ter povsodi jako dopadajo, ker iste lahko rabijo kot posteljne odeje in so prej veljale več nego polovico sedanje cene.
Dalje je še v zalogi:
400 svilenih posteljnih odej
iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah: ru-deči, modri, rumeni, zeleni, pomarančasti, progasti, popolnem dolge za največjo postelj, in stane jedna 3 gld. 75 kr., par samo 7 gld-
Na stotine pismenih zahval in zopetnih naročil od merodajnih oseb, koje sem nekatere tudi objavil, so v moji pisarni razpoložene v poljubni pregled ter si usojam, v slednji dobi došle mi pismene zahvale in opetovane naročbe kmalu objaviti.
Naslov:	(102)	3—3
Webewaren-Manufactiir J. H. Rabinovicz,
Wien, III., hintere Zollamtsstrasse 9.
Jan. Mmlii
-1866 —
UiUiovljeio
fa/lorišlca, zalog-a. -v Brnu.
Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriiklh oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—21
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
- (J S	m
■pi-si I ja p '■a*
o it
O 3.0
o M
O! M
s N 5«
A A 31
<D
•l-H
S rt
C 9.
* »2
5* Jn ©	O
nž «j
2	o	n	^
•=>•5	<*	©
S >3	M	JE	^
B «	#	pD	w
oof ©
P.J3 O (O W> ” O)
03	m	.—,
Pravo
naravnost došlo, priporoča kilo po 20 kr., fino, in 14 kr. srednjo blago, pri vočji na-ročbi pa šo cenojo (107) 4-2
J. R. Paulin,
trgovoc v Ljubljani.
J.pl.Trntoczy, lekar pri .pri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja 8 poštnim povzetjem
Marijaceljkapljice
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so ncprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, kri v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranlol, na Jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinlte Marijaooljsko kapljico dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se lejeden tucat.
Crel zoper Me
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter žlvolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi. pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
MfcZELUER
TRGPFEN
NDR ECHT BEl
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK20;
m
Jaz Ana Csillag
s svojimi velikansko dolgimi Loreley-la8ml, koji so vsled porabe od mene izumljene pomade za rast las tekom 14 mesecev zrastli za 185 cmtr. ter postali tak6 gosti, da so mi zaradi teže morali izstriči tri kite.
To pomado za rast las preiskavah in razkrojevali so najznamenitejši strokovnjaki mediciničnih fakultet ter jo uznali ne samo za po polnem neškodljivo, nego tudi za izborno. Ista pospešuje rast Lis, krepi lasne koreninice in je najbolje sredstvo zoper izpadanje las in izborno učinkuje iudi na plešaste glave, redke brke In brado. Zel6 udana Ana Csillag. Razpošilja se v vse dele sveta proti naprej vposlani gotovini ali povzetji.	(85)	8—7
Csillag & drug., Budimpešta, Kraljeva ulica 26. Cena lončku: z rabilnim navodom 50 kr., I gld. in 2 gld., jeden zavitek čaja v čistilo lasiča stane 25 kr., po pošti 10 kr. več.
Analitično-kemično preiskali in odobrili gospodje:
Dr. Th. Werner, vodja kemično-analitičnega in politehničnega zavdda v Vratislavu; dr. Lev Liebermann, profesor in vodja kemično-analitične kr. oger. državne poskusne postaje v Budimpešti, in Jos. Szavosuk, prof. kemije v Budimpešti.
Glavno zalogo v Ljubljani imata: Karol Karinger, «pri knezu Milošu», in Josip Obreza, frizSr.
Pomuhlj evo
(8) 12
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold.
Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradlj^0 sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice _
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat-sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpneujlj udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h 21 * " jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden z»v0J'
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samoma«'' . Jul. pl. TRNKOOZY-ja na Mestnem trgu v J
m
Odgovorni urednik J. Nagli«.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ijubljsn',