Posameznrfštevilka 14 vinarfesr. ŠIBV. 35. v UDUiiflin, v lorefc, m \i leornario ini Leio mi se Velja po pošti: s n oelo leta aapra].. K 36 — aa ea mesec „ .. „ 3'= ia Nemčijo oeloletao. „ 40-— za oBtalo Inozemstvo. „ 46 — V Ljubljani na dom: Za oelo leto aaprej.. K 32 — za ea meseo „ .. K 2-70 V upravi prejaman masafino,, 2-50 Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K 8-— sa Nemčijo oelolelno. „ 10 — n ostalo laozemBtvo. „ 13 — !.'. Inscrati: e:~3BB Enostolpna petitvrsta (7t mai široka la 3 mm visoka ali aj« prostor) ia enkrat .... po 90 T za dva- la večkrat . „ 48 „ prt večjih naročilih primera« popaat po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif. ... i • -Poslano: * '»in Enostolpna petitvrsta K 1-— Izbaja vsak dan lzvzemši aa-delje In praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vosal ral __Uredništvo je v Kopitarjevi allol Stev. fl/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Dpravniutvo je v Kopitarjevi alici št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske ši. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-beru. št. 7563. — UnravDifitiega telefona it 188. Rusija demoliilizira. Ljubljana, dne 12. februarja 1918. Vojna nas je naučila računati s presenečenji in razočaranji. Navadili smo se presojati vse stvari skeptično, hladno in trezno. Noben dogodek nas nc ogreje več, pa tudi ne spravi iz ravnotežja. Zgodovina igra z nami frivolno igro nelogičnosti, dogodki se kupičijo, vrste in čudovito hitro menjujejo. Med smehom in jokom včasih ni nobenega presledka. »Arbeiter Ztg.« jc pred tedni zapisala besede: »Danes vise zastave v Londonu, Parizu in celo v Rimu in Petrogradu, jutri pa v Berlinu in na Dunaju.« Danes vise zastave na Dunaju in Berlinu in električni tok naznanja po kablu vest, da je Rusija v celoti vojno z zunanjimi sovražniki končala. Ni končana pa domača državljanska vojna, zdi se, da se bo še hujše razvnela. Ukrajina je prekrižala Trockemu načrte. Ni mu preostajalo nič drugega kot vtakniti meč v nožnico in kapitulirati. Seveda s protestom, da se mir sklene pozneje in sicer v Petrogradu. Neki nemški parlamentarec pravi v današnji Tagesposti«, da polaga Trockij i usodo Rusije na splošni mirovni kongres in se zateka pod varstvo entente. Kljub vsej morda danes še ne pregledni zgodovinski važnosti tega trenutka, ni vzbudila vest v centralnih državah onega opojnega krika zmagoslavja. Pri večini listov so izostale velike mastne črke, ki so v navadi ob takih prilikah. Nemški cesar sam povdarja v odgovoru na brzojavni pozdrav ravnatelja severo-nemškega Lloyda: »To je samo skromen začetek ...« In v radost dneva je padla v naši notranji politiki že trpka kaplja grenčice. Poljaki so užaljeni radi izgube Holma, ki bo pripada! sedaj Ukrajini. Poljsko kolo se je včeraj sestalo in napovedalo najostrejši boj dr. Seidlerjevi vladi. Parlament bo sklican 19. t. m. in danes je malodane izključeno, da bi dr. Seidler spravil skupaj večino za proračunski provizorij, kaj šele za redni proračun. Največje veselje vlada danes pri Ukrajincih. Toda tudi to ni neskaljeno. Računajo že, da bo nastopila Rusija z vsemi silami proti ukrajinski ljudovladi, In že prej imenovani nemški parlamentarec pravi v »Tagesposti«, da bodo morale centralne države takoj odpustiti 400 tisoč ukrajinskih ujetnikov in jih odposlati popolnoma opremljene Ukrajini na pomoč za obrambo samostojnosti ukrajinske lju-dovlade. Iz sovražnega inozemstva nimamo danes še poročil o vtisu, ki ga je napravilo razoroženje Rusije. Eno je gotovo: vojska se bo nadaljevala in mogoče še z večjo zagrizenostjo in besnostjo kot do sedaj. Na evropskem kontingentu brez-dvemno obvladujejo centralne velesile položaj, kolonije, morje, lahko rečemo cel svet pa ima v rokah ententa. Amerika je nastopila sedaj že aktivno na evrop. skem pozorišču in spravlja nove množice ljudi in vojnega materijala preko morja v Evropo. Nemci se pripravljajo na nov silovit udarec. Zavedati se moramo, da so sovražne države takoj s pričetkom pogajanj v Brestu Litovskem izbrisale Rusijo s strani aktiv in jo že vpisale med pasiva. Kljub temu so državniki entente odločeni, nadaljevati vojsko do skrajnosti in___ kakor pravijo — do zmage. Splošen mir med vsemi narodi nam bo šele prinesel čistih računov. Rusija, ki je položila orožje, preživlja danes težko notranjo krizo, Osvobojena iz težkih pesti suženjstva carizma, preživlja danes življenje nedoletnega otroka, ki se je iztrgal materi in odšel bogvekam v negotovi svet. Prehod iz carizma v jakobinsko boljševištvo je naravnost katastrofalen. Toda tudi iz te fermentacije se bodo izkristalizirale zdrave, urejene razmere velike, močne, skozi in skozi demokratične Rusije, ki bo stala v ospredju pre-rojenja Evrope in človeštva. Rusija je ogromna in neizčrpljiva. Napoleon je že mislil, da je zlomil in upog-nil njeno silo, toda v zadnjem trenutku je ta dozdevno upognjena sila njega samega strmoglavila. Rusija je bogata po svojih tiaravnih zakladih, ona tvori žitnico Ev- rope. In morali sc bomo izmučeni in od vojne kot citrona izžeti nasloniti na to produktivno velesilo. Skrbeti moramo, da ustvarimo predpogoje trajnega prijateljstva med nami in vzhodno državo, ki je po geo-grafični legi poklicana, da tvori vez med orijentom in zapadno evropsko kulturo. Vodilni državniki centralnih držav bodo morali biti zelo, zelo previdni in ne bodo smeli nasesti raznim prenapetim narodnim šovinistom, ki bi hoteli potom anek-sije baltiških prokrajin ustvariti novo vul-kanične ozemlje, ki bo klicalo kot Alza-cija in Lorena na novo revanžo v obliki novega svetovnega požara. In Avstrija je poklicana, da tozadevne prenapete kroge v svojo korist in v korist njenih zaveznikov za vso dolgo bodočnost — modificira. Centr?1ne države se ne bodo smele dati preslepiti od fatemorgane navidezne hipne popolne onemoglosti Rusije, izrabiti bodo morale ugoden položaj trezno in pametno, da ne zaidejo iz Scile v Karibdo. Prvi semester četrtega vojnega leta je končan. Kakšen celoten uspeh kažejo spričevala naših srednješolskih zavodov, ne vemo še danes, toda tudi površen opazovalec bo moral z žalostjo konstatirati, da j p srednješolska mladina v razmerah, ki iih je povzročila vojska, silno trpela. Izobrazba je od leta do leta površnejša, disciplina se vedno bolj rahlja, mladina se potika no ulicah in ZanuSča knjige, pouk je nereden. Velika večino starejših srednješolcev nima prilike, da bi končala srednjo šolo, ampak dobi Ie navidezna soričevala in klasično zrelost zamenjava bolna prezrelest strelskih jarkov. Po vsej pravici se moramo bati, da bomo imeli po vojski nekaj let inteligenten naraščaj, ki bo pač znal spretno metati ročne granate, a bo strokovno zaostal in nesposoben. Krive so seveda zlasti vojne razmere kot take. A ne samo one, kriv je tudi ves šolski sistem na Slovenskem. Ta šolski sistem nima nobenega srca za slovensko mladino, je skozi in skozi nemškutarski, birokratski, in vsa njegova modrost obstoji v slabem apliciranju premnogih slabih odredb in navodil, ki se hitro me-'a-vajo, se medsebojno pobijajo in preklicu-jejo. Deželni šolski svet je ponolnoma brez inoči, zgubil je vajeti, ki bi jih moral sam trdno držati v rokah, in jih je prepustil svojemu referentu, zagrizenemu nem-ško-naeionalnemu uradniku, ki samovoljno vlada na srednješolskih zavodih no in-tencijah nemškega volksrata. Ta hofrat rešuje važne zadeve brez vednosti šolskega sveta, ker ve, da se mu ga ni bati, čeprav je v njem trdna slovenska večina. Vse dopisovanje srednješolskih zavodov z deželnim šolskim svetom na Kranjskem je nemško, spričevala so nemška, izvestja so nemška, razpravni jezik pri konferencah je izključno nemški! To se godi na zavodih, kjer so vsi profesorii Slovenci in vsi učenci tudi! Deželni šolski nadzorniki s'o izgubili vso samostojnost, mnogo vsled lastne slabosti, in so le podrejeni uradniki svojega šefa; ravnatelji so brez vsakega vpliva in profesorji stoje pred šolskim referentom, kadar jih pokliče ad audien-dum verbum. kakor šolarčki pred učiteljem s šibo. Nad vsemi našimi zavodi leži kakor mora strah pred nemškim hofra-tom in deželni šolski svet ue gane z mezincem, da bi te neznosne razmere končal; on devlje v terno za ravnateljska mesta Nemce in cinično kliče Jugoslovanski klub, naj uredi šolstvo na Kranjskem, Razumljivo je, da v takih razmerah pouk in vzgoja nepopisno trpita. Najbolj značilno je, kako ta šolski sistem ravna s slovenščino. Slovenščino uče geografi in zgodovinarji, slovstvena zgodovina sc popolnoma zanemarja. Na nekem zavodu letošnji prvi semester s staroslovenščino niti začeli niso, dasi je predpisana. So nižji razredi, v katerih se že dve leti ni učila slovenska slovnica. So razredi, v katerih so med letom samo brali, da ubijejo čas. So razredi, v katerih sc med slovenskimi urami poučuje latinščina. Za slovenščino je odločena v razredih, kjer so učenci pouka najbolj potrebni, tedensko po ena ura, in sicer od 12. do 1., ko so učenci imeli že štiri ure drugega pouka; in ker je šola izmenoma en teden dopoldne, drugi poDoldne, bi prišel vsak drugi teden slovenski pouk med 6. in 7. uro zvečer, ki jc pa vedno izostal. Tako so imeli učenci na vsakih 14 dni po eno slovensko liro. Ne moremo se torej čuditi, da dijaki ne znajo ne s!ovnice, ne pravopisa, ne slovstvene zgodovine. Maš narod se sistematično potujčuje in tu ni druge pomoči kot: Od Nemcev proč! Iz Kapfenberga nam poročajo: V tukajšnjih tovarnah, kakor sploh v vsem gornještajerskem industrijskem, premogovnem in rudarskem ozemlju je veliko število Sjovencev in Hrvatov. Večinoma so ti naši ljudje zaposleni kot premogarji ali rudarji, kot težaki v tovarnah in dalje kot drvarji in oglarji. V nekaterih tovarnah jc do polovice Slovencev. Sploh ima gornje-štajerska industrija že preko pol stoletja v Slovencih in Hrvatih reservar, iz katerega popolnuje svoje delavske vrste in ko bi ne bili otroci prvih priseljencev že v prvem rodu potujčeni, bi bili Slovenci tu danes v večini. Tako pa je naš delavec ne-le pomagal množiti bogastvo nemško-židov-skih premogovnih in železnih magnatov, temveč bil je tudi gnoj za množenje nemštva. In ta proces se žalibog še vedno nadaljuje. Naše delavstvo se sicer danes r.e sramuje več svoje narodnosti, a ker nimamo nikakih šol v maternem jeziku, se otroci sedanjih priseljencev še ravno tako raznarodujejo, kakor oni njih prednikov. Ker ni nikogar, ki bi se lotil organizacije raztresenih delov, tavajo naši ljudje okoli kakor izgubljene ovce. In vendar bi našel zelo hvaležno polje oni, ki bi se lotil organizacije tukajšnjih Slovencev in Hrvatov. O tej priliki naj omenim še, kako mislijo tukajšnji Ncmci o našem jugoslovanskem gibanju. Oni so namreč popolnoma prepričani, da pride do uresničenja naše deklaracije in že računajo s tem, da izgine Štajerska sploh z zemljevida. Kraje do Mure da dobi Jugoslavija, ostala Štajerska se pa priklopi Nižjeavstrijski, Tako misli nemško ljudstvo na Gornjem Štajerskem. To ljudstvo pač ne pozna narodnega šovinizma in tudi ne nemških »Belangov«, pač pa čuti instinktivno opravičenost naših zahtev in računa zato z njih uresničenjem, Proti temu zdravemu spoznanju nemškega ljudstva bo pač zaman ves boj raznih Or-nigov, ker si bo jugoslovansko in nemško ljudstvo podalo preko njih glav roke v znamenje miru in sprave. V novoletni številki Gorkijevega lista »Novaja Žiznj:; jc priobčil Jan Pilecki naslednji članek o ruskem agrarnem vprašanju: Kot eno najvažnejših svojih nalog je hotela ruska revolucija odpraviti velepo-sestva, uničiti vse ostanke podložništva, ustvariti po vaseh take posestniške razmere, ki bi zagotovile hiter razvoj produkcijskih moči in zbližanje kmetskih množic z mestnim prebivalstvom. To gibanje se jc začelo pod geslom: »Zemlja in svoboda!« Kaj pa so storile vlade revolucijske dobe, da bi izpolnile revolucionarne zahteve kmetskega prebivalstva in ustvarile tiste nove pogoje, ki naj bi bili pripravili prebivalstvo na radikalno rešitev vprašanja v konstituanti? Vaško prebivalstvo je sprejelo revolucijo skrajno mirno in pravilno, V prvih mesecih so prihajala z vseh koncev države vedno zopet ena in ista naznanila: po vaseh goje trdno vero, da bo novi red zagotovil kmetom novo življenje, v tej veri čakajo. Samo iz posameznih pokrajin, kakor n. pr. iz samarske in kazanske gubernije, so poročali o delitvi veleposestev, svojevoljnih zaplembah itd. Dne 4. maja 1917. so objavili postavo o agrarnih odborih, ki sta jo podpisala ministra Lvov in Šingarev. Ta zelo slabi in zelo nejasno sestavljeni zakon si ie stavil kot edini ostro začrtani cilj nalogo, da ustvari organizacijo, ki naj bi na planjavah kolikor mogoče vse pustila po starem. Vse njegove točke so se glasile, da naj delujejo odbori na podlagi obstoječih določb, to sc pravi na podlagi predrevolucionarnih določb, ki so se v prvi vrsti ozirale na koristi veleposestnikov. Toda množice so hitele ta zakon izkoristiti v lastne interese. Že na majskem vseruskem kmetskem kongresu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se vsa v poljedelske svrhe izrabljana zemljišča iz-roče v nadzorstvo agrarnim odborom. Obenem se je kongres z vso odločnostjo izrekel za to, da je edino-le konstituanta opravičena, da določi končnoveljavne oblike agrarnih razmer. Provizorična vlada je stala torej pred jasno nalogo, da ukrene sistem začasnih odredb, k' naj bi novoustanovljenim organom služil kot pravec, da bi se čakajoče stališče kmetskega prebivalstva utrdilo in bi se preprečila svojevoljna dejanja, ki moč revolucije cepijo in izpodkopavajo vero vanjo. Toda začasne vlade so krenile v nasprotno smer. Junija so končno izdali zakon o odnravi Stolypinovih agrarnih regulacijskih komisij, ki je te med vaškim prebivalstvom tako cbsovražene ustanove uničil. Drug zakon, ki jc prenovedoval sklepanje zemljoprcdajnih pogodb itd., je zadel na naihujši odpor meščanskih slojev koalicijskega kabineta. Šele po julijskih dneh in po odstopu nrnislrskega predsednika kneza Lvova so ta zakon, ki tvori nujni predpogoj za temeljito reformo, končno razglasili, a tudi tedaj Ic v izkvarjeni obliki. S tem jc bila pbsfavcdajna delavnost končana. Zaman so biii pozivi levega dela revolucionarne demokracije, zaman njegovo sklicevanje na potrebo, da se vas nanovo začasno organizira. Sočasna vlada je ostala gluha in je začela vojno proti agrarnim odborom, ki so skušali zahtevam revolucije na ta način zadostiti, da so vzeli zemljo v svojo upravo, določili višino plač in najemnin itd. V več gubernijah so agrarne odbore aretirali in postavili pred sodišče. Državni pravdniki, komisarji, ve-Icposetr.iki, milijonarji in vojaški činitelji so začeli gonjo proti agrarnim odborom. Protirevolucija je v vasi vzdignila svojo glavo in drzno prešla v ofenzivo; krajne oblasti, ki so bile mnogokod še iz carskih časov, so to početje očividno trpele, ponekod pa celo podpirale. Nastale so zveze zemljiških posestnikov, ki so sc hitro razcvetele in sc združile v vseruski zvezi, ki je skušala izvajati na provizorično vlado prav tak pritisk, kakor svoj čas plemstvo na ministre Nikolaja Romanova. Vas je pretečo nevarnost instinktivno čutila. Ta -slepa, gluha, nazadnjaška« vas — kakor jo imenuje meščansko časopisje, je svojo čakajočo taktiko opustila in r.rešla v napad. Avgusta so začele pleniti in požigati veleuosestniške dvorce, na kar je sledila delitev vsega premičnega premoženja. Kmetsko ljudstvo je izgubilo vero v tvorno moč revolucije ter jc začelo agrarna vprašanja na lastno pest reševati. To v bil odgovor na politiko provizorične ::de. Ob sebi sc ume, da je bila taka rešitev agrarnega vprašanja za revolucijo skrajno škodljiva. V večini slučajev je levji delež padel v roke imovitih kmetskih slojev, ker so delili na podlagi števila konj in velikosti zemljiške posesti, ki jo je kdo imel. Na ta način jc dobil največ listi, ki jc največ imel. V gozdnatih pokrajinah so začeli kmetje sekati gozdove in tudi tu so vzeli največji in najboljši del plena bogatini, ki so posekali zase po 400 do 500 dreves, vrednih mno^o tisoč rubljcv, Novemberska vstaja ni prinesla v ta razvoj samovoljnega prisvajanja in deljenja, ki se je raztezalo po celi Rusiji, nobene bistvene izpremembe. Samo v nekaterih maloštevilnih ozemljih, ki pa večinoma ne leže v črnoprstnem območju, so agrarni odbori hiteli s prevzemanjem vseh zemljišč pod lastno nadzorstvo, da bi tako zajezili začenjajočo se anarhijo. Trojica agrarnih odlokov, ki jih je izdal svet ljudskih komisarjev, niso vsebovala orav nič novega in kar je jtl&vno; i*^- zali so se kot popolnoma nesposobni, da ] bi nastali kaos na kak način uredili. Prisvajanje in deljenje veleposestva se nadaljuje. Prebivalstvo ne zaupa več niti lastnim agrarnim odborom in le-ti s svoje strani niso zmožni, da bi v vse naokoli besneči kaos spravili v red in organizacijo. Imoviti kmetski sloji stopajo v udaJja odločnejše v ospredje. Po vaseh s - vc-.ino bolj širijo (postavno prepovedane) l hilce žganja, ki donašajo ogromne uokičke. V zgornjih kmetskih plasteh so se 'brale milijarde papirnatega denarja (po pr'bJ.ižnem računu najmanj 10 milijard n;b!iev). Tako se je tekom revolucije razvoj razlike v vasi še poglobil, bogatini sn nasproti revežem razmeroma še bolj obogatili nego prej. Edini bistveni uspeh, ki se je doslej dosegel, je v tem, da je veleposestvo dejansko izgubilo nado, da bi sc predrevo-lucionarne razmere zopet vpostavile, in v tem oziru je novemberski preobrat spravil stvari za korak naprej. Toda ves razvoj agrarnega vprašanja tekom revolucije kaže, da stopa na mesto veleposestva kmetska buržoazija, in da se ni posrečilo razmere tako urediti, da bi imeli v prvi vrsti dobiček najrevnejši sloji. Za enkrat položaj izredno spominja na francosko revolucijo 1798., ki je namesto nazadnjaškega veleposestnika rodila reakcionarno vaško buržoazijo. Obenem stopa vas s klicem po redu vedno bolj v ospredje. Novo leto je našlo rusko vas na razpotju. Njene zgornje plasti, ki so postale znatno močnejše in samozavestnejše, obračajo v zvezi z mestno buržoazijo revoluciji čimdalje tembolj hrbet. Njene spodnje plasti, ki so le malo razvite in nimajo velikih izkušenj, se udajajo skupaj s proletariatom utopijam in iluzijam ter proglašajo geslo splošnega poenačenja in socialne revolucije. Konflikt je neizogiben, ako se zavestni življi na obeh straneh ne sporazumejo med seboj. V slučaju konflikta je pa poraz revolucije skoraj neizbežen. Potem se bo agrarno vprašanje tako »rešilo«, kakor se to sedaj na vseh straneh dogaja: srednja in mala vaška buržoazija se bo utrdila in Rusija izpre-menila v malomeščansko republiko po zgledu Francije. sna z z Boljševik Radek je pisal v ruskih uradnih »Izvestjih«: Naša armada, ne varajmo se, tako razpada, da se morajo izjaloviti vsi poskusi jih pridržati v strelskih jarkih ali jih prisiliti na boj. Stara armada sc mora takoj razpustiti; vojni materijal se mora prepeljati nazaj, za življenje sposobni deli armade se morajo pridržati kot kadri za novo socialistično armado, ki jo bodo sestavljali brezposelni delavci in begunci zasedenih ozemelj. Novi nemški pohod v notranjo Rusijo bi bil politično brez pomena in nevaren nemškemu imperializmu. Kompromis v vprašanjih miru bi bil najnevarnejši ruski revoluciji, ki ne sme odnehati. Glasilo kadetov »Novi Vjek« je pisalo: Trockijevo izjavo je povzročil ukrajinski mir. Ker se niso živila z juga več prevažala, je to močnejše na ljudi vplivalo, kakor vsi politični in strategični pomisleki. Ljenin je moral zato v dvanajsti uri odnehati. Brzojavil je zato Trockcmu, naj izjavi, da bo Rusija ustavila sovražnosti in da bo demobilizirala. »Ncues Wiener Tagblatt« poroča s poučene strani: Predno je podal Trockij svojo izjavo,- se je sklenil mir z Ukrajino pred vsem po zaslugi Avstrije. Cesar Viljem je nemškemu kanclerju j brzojavil: Poročilo, da se je sklenil mir z Ukrajino, sem sprejel s čuvstvi najgloblje hvaležnosti do Boga, ki je v teh težkih časih svojo varujočo roko vidno držal nad Nemčijo. Čestitam prisrčno Vaši ckscelen-ci na važnem uspehu Vaše politike in upam, da bo tvorila pravkar podpisana pogodba temelj najuspešnejšim zvezam med zavezniki in novo državo. Po letih najtrših bojev s svetem sovražnikov se je razbil obroč, ki nas je obdajal, beseda o miru se je uresničila. Prvič se v dostopni bližini pojavlja konec gigantskega borenja. Nemški narod bo, o tem sem trdno prepričan, vedrega duha in s tisto neodjenljivo močjo, ki jo zajema v svoji dobri vesti, udejstvil strnenost v notranjosti in vero v svojo bodočnost; skupno s svojimi zavezniki bo izvedel tudi svoje nadaljnje naloge, ki jih zahteva sedanja vojska. — Glavnemu ravnatelju severno nemškega IJoyda je brzojavil cesar Viljem med drugim: Mal začetek je šele, a s pomočjo Boga je nemški meč odprl vrata, skozi katera vodi pot k splošnemu miru. Poln hvaležnosti sem danes to čutil. Častnike je nagovoril vrhovni poveljnik vzhodne bojne črte maršal princ Leopold Bavarski sledeče: V življenju narodov se pojavljajo dnevi, ki se začrtajo z zlatim črtalnikom v povestnico svetovne zgodovine, Danes 9. februar je tak dan, ki nam jc v najranejših jutranjih urah dodelil mir z lepo, rodovitno Ukrajino. Po tri in pol letni vojski, ki smo jo z našimi zvestimi zavezniki vojskovali na življenje in smrt skoraj proti celemu svetu, sc je danes sklenil prvi mir. Naj bi nam in našim zaveznikom vzklil v nc predolgem času tudi na drugih pozoriščih mir, mir, ki naj zajamči našim narodom srečno bodočnost. Z Dunaja: Nek vodilni član nemško-nacionalnc zveze jc izjavil, da Nemci pozdravljajo konec vojske na vzhcdu. Trockij je zašel, ker se je sklenil mir z Ukrajino, v zagato, vsled česar je moral kapitulirati. Trockij je pač mislil glede na premestitev sklepajočih mirovnih pogajanj v Petrogradu, da bo podpisal mirovno pogodbo istočasno s sporazumom in pod njenim varstvom. Ukrajina odstrani Rusijo od Balkana; za vse čase so minule aspiracije carizma po nadvladi v vzhodni Evropi. Osrednje velesile bodo v smislu pogodbe takoj ukrajinske vojne ujetnike — približno 400.000 jih je — oborožene izpustile, da bo nova vlada lahko tudi z orožjem branila svojo neodvisnost. Dunajski listi soglašajo, da zdaj dejansko obstoja mir z Rusijo. Zahvaljujejo se poverjenikom osrednjih velesil in pribijajo, da na Trockijevo izjavo zastopniki osrednjih velesil niso podali nobene protiizjave. Podati jo tudi niso mogli, ker se še ne ve, kakšno stališče da zavzame petrograjska vlada nasproti Ukrajini. Berlinski listi se zelo vesele, ker orožje na celi ruski bojni črti počiva. Sicer pa izjava Trockega potrjuje le obstoječe dejstvo. S časniškimi vestmi iz dežel sporazuma o Trockijevi izjavi še ne razpolagamo. Zanimivo je poročilo lista »Petit Parisien«, ki objavlja pismo zastopnikov bank iz nevtralnih držav, s katerimi poizkuša dokazati, da so dobili glavni voditelji boljševikov Ljenin, Trockij in Kamenev 1. 1917. denarne nakaznice iz Kodanja in iz Stock-holma. Istinitosti dokaza list ni dokazal. Glede na mir z Ukrajino je pisala »Italia«: Zopet uspeh osrednjih velesil! Ne umevamo, da bi si mogel kdo predstavljati neugoden konec za Avstrijo in Nemčijo v Brestu Litovskem. Pariško časopisje se jc glede na mir z Ukrajino tolažilo z Rusijo. Dunajski listi pišejo: Dasi se z Rusi,o ni sklenila mirovna pogodba, se !e lahko ujetniki redno prično v najkrajšem času zamenjavati. O tem ce bodo v Petrogradu pred vsem pogajali. » » « Konec pogajanj v Litovskem Brestu. Dunaj, 12. februarja. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Litovskega Bresta z dne 11. t. m.: Danes se je vršila odhodnica v Litovsku - Brest k mirovnim pogajanjem odposlanih dclegacij. Zunanji minister grof Czernin se je v imenu delegacij štirizveze in ukrajinskih zastopnikov zahvalil maršalu princu Leopoldu Bavarskemu za gostoljubnost. V svojem odgovoru jc maršal povdarjal važnost v Litovskem Brestu ustvarjenega mirovnega dela. Vse delegacije odpotujejo danes in jutri. Veselje v bolgarskem sobranju. Sofija, 11. februarja. (Kor. ur.) Začasni ministrski predsednik Pešev je danes prebral v sobranju brzojavko, v kateri ministrski predsednik Radoslavov, načelnik bolgarske delegacije na mirovni konferenci v Litovskem Brestu, naznanja, da je Rusija proglasila konec vojnega stanja in odredila takojšnjo demobilizacijo ruskih bojnih sil na vseh frontah. To vest so poslanci burno pozdravili. Nato je sobranje sklenilo, da se v znak veselja nad mirom seja odgodi. Učinek brest-Hlovskega ntiru na naš notranjepolitični položaj. Z Dunaja poročajo dne 11. t. m.; Vesti iz Bresta-Litovskega so vzbudile med nemškimi poslanci največje zadovoljstvo. Tudi social-nodeinokratični poslanci, ki so prišli v parlament, so izražali svojo zadovoljnost nad okretom stvari. Slovanski poslanci — razen Poljakov in Ukrajincev — govore rezervirano. Drugače je s Poljaki. Kakor se je objavilo, teče nova meja med Ukrajino in monarhijo oziroma Poljsko tako, da se holmsko ozemlje, ki so ga smatrali Poljaki kot varen del novega kraljestva, odtrga od Poljske in priklopi Ukrajini. Na to presenečenje so Poljaki nemudoma odgovorili s tem, da so sklenili in napovedali najstrožjo opozicijo tako v parlamentu kakor tudi v delegaciji. S tem se je notranji položaj zelo poostril. Dr. pl. Seidler je namreč računal na to, da bo sestavil proračunsko večino s pomočjo Poljakov. Ta račun je sedaj izpodletel in vlada mora iskati drugačnega izhoda iz proračunske zagate. Že danes so se začeli novi pogovori s parlamentarnimi strankami. Kakor sc sliši, so Ukrajinci, katerim je izid v Brestu-Litov-skem seveda zelo po srcu, pripravljeni glasovati za proračun, ako vlada izpolni njihove že znane zahteve. S tem bi pa izpad poljskih glasov še ne bil izravnan in vlada se trudi, da še nekaj skupin izlušči iz opozicije. To bi se pa moralo zgoditi še tekom tega tedna— poslanska zbornica se snide 19. t. m, Kar se tiče Čehov, iz- javljajo, da bodo v zbornici od vlade zahtevali jasne izjave o trutnovski zadevi. Nikakor ne bodo dovolili, da bi se stvar odkazala ustavnemu odseku in izjavljajo, da bi izogibajoče vladno obnašanje smatrali za vojni slučaj. Če bo treba, se ne bodo ustrašili niti najskrajnejših sredstev, Poljaki v opoziciji. Z Dunaja poročajo 11. t. rn.: Danes dopoldne se je oglasilo predsedstvo poljskega kluba pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidlerju in mj naznanilo: Ker so se glasom objavljene mirovne pogodbe z ukrajinsko ljudsko republiko odtrgala od kongresne Poljske ozemlja, na katerih v pretežni večini prebiva rimsko-katoliško poljsko prebivalstvo in se priklonila Ukrajini, je celokupni poljski klub prisiljen, da v dižavnem zboru in v avstrijski delegaciji preide v najstrožjo opozicijo. -[- »Proč z ministrom Žolgerjem!« Pod tem naslovom prinaša »Grazer Tagblalt« članek, v katerem se obrega ob ministra dr. Žolgerja. Pravi, da Jugoslovanski klub kljub temu, da je nespretna roka Seidler-jeva sprejela v kabinet Žolgerja, ni spremenil svoje taktike, temveč se je celo najtesneje zvezal z izdajalskimi Čehi. Kljub različnim važnim koncesijam v osebnih vprašanjih in na polju šolstva vztraja Jugoslovanski klub v opoziciji in napravlja vladi ob vsaki priliki težave in skuša iz nje izviti priznanje novega jugoslovanskega državnega prava. »V takih okoliščinah ni minister Žolger več upravičen, ostati v vladi — če je sploh kedaj bil. Če bi v poslanski zbornici prišlo do proračunskega glasovanja, bi nemški poslanci dohodke jugoslovanskega ministra-rojaka in njegovega slabo opisanega prezidijalista vsled izzivajoče politike Slovencev z ozirom na razpoloženje v južni Avstriji komaj dovolili. Sedaj ob rekonstrukciji Scidlerjevega ministrstva pa prihaja iz južno Avstrije glasen klic: »Proč z ministrom Žolgerjem!« — Tako »Grazer Tagblatt«. Nam je pripomniti, da dr. Žolger ni bil nikdar jugoslovanski minister. Ko jc prišel v ministrski svet, nismo odnehali od svojega držav-nopravnega programa in ne bomo, če zopet izstopi iz ministrsla. Dvomljivo je pa, da bi v tem jlučaju pl. Seidler lažje dobil potrebno večino. -;- Dr. Jeglič — Martin Luter. Zagrebška »Hrvatska« piše: Od rodoljuba s kranjske meje smo dobili: Zanimivo je, kako odgovarjajo gotovi katoliški hrvatski in slovenski duhovniki na vprašanje: »Kaj pa vi mislite, kaj bo s katoličanslvom v vaši velikosrbski, bizantinski Jugoslaviji, ko se ve, da ne puste »bratje Srbi« dihati nobeni veri razen srbsko-pravoslavni?!« In kako so bili vse dosedaj slovenski duhovniki skupine Jegličevs za katolicizem siino zelozni, ortodoksni, danes pa dobesedno mislijo in govore sledeče: Ja, tu nema vera nič s politikom! Pak najzad lahko se i v tem složimo: bomo popustili nekaj mi, nekaj oni (Srbi), pak bo ena država in ena vera; bomo unijati, duhovniki bez celibata!« In tako vsled inicijative ve-likosrbskih bratov Čehov pridemo torej najlažje in do najmodernejše jugoslovanske reformacije, kateri bo — hočeš nočeš — vodja najodličnejši današnji katolik-J.ugo-slovan: knczoškcf ljubljanski dr. Bcnaven-tura Jeglič (Jugoslovanski Martin Luter!) — Tako piše dobesedno frankovska »Hrvatska«. Napadov na nas je v tem listu vse polno, a se ne oziramo nanje, kakor sc ne oziramo na hvalo, ki jo poje tem frankovcem glasilo deželnega odbora na Kranjskem. Nihče ne more zahtevati od nas, da bi se prerekali z ljudmi take umske in nravne propalosti, kakor ne more nihče pričakovati, da si bomo dali od njih narekovati smer svoje politike. A ta izbruh divjega sovraštva in podle lažnivosti smo morali pribiti; da se ne pozabi. -j- Hrvatski sabor so dne 7. t. m. od-godili za nedoločen čas. Kakor se vidi, hr-vatsko-srbska koalicija, ki ima za sedaj še večino, nima nobenega smisla za nujne narodne koristi. V saboru pa mlatijo prazno slamo na veliko veselje — Mažarov. -j- Vojnokreditiii zavod za južno vojno okrožja. Namen tega zavoda je, da prebivalce južnih dežel, vsled vojne hudo prizadete, podpre in jim s posojili pomaga obnoviti uničeno gospodarsko eksistenco. Tu pridejo v poštev predvsem slovenski in italijanski kraji. Človek bi mislil, da bo tem dejstvom odgovarjala tudi uprava voj-no-kreditnega zavoda. Ravnatelj zavoda je finančni svetnik v c. kr. finančnem ministrstvu dr. Friderik Kleimvachter, predsednik upravnega sveta baron Jožef pl. Ai-chelberg, predsednik »Koroške banke« in tovarnar v Vetrinju pri Celovcu, znan kot strasten nemški nacionalec. Za Koroško je poleg njega v upravnem svetu Nemec dr. Edvard pl. Kleinmayr iz Celovca. Za druge dežele so bili v upravni svet imenovani zastopniki po narodnosti, po dva za vsako deželo, le za Tirolsko trije, za Kranjsko ravnatelj Kranjske hranilnice dr, Schoppl in na drugem mestu ravnatelj Zadružne centrale Traven, — Temeljna zavodo-va glavnica sestoji iz vloge državne uprave v znesku 30 milijonov kron in iz vlog akciiskih bank in zavarovalnih družb, ki foslujejo v ožjem južnem vojnem ozemlju, e samo dejstvo, da ima zavod svoj sedež v Celovcu, pove mnogo. Finančno ministrstvo se morda tega nc zaveda, tembolj pa mi. Zavod hoči podpirati tudi zveze za pospeševanje tujskega prometa. Ncpozna-valec razmer bo morda ta namen iz srca pozdravil. Zavedamo se pa, da je ta panoga razvita najbolj pri Nemcih z namenom, aa ponemčujejo južne, slovenske dežele in gradijo most do Trsta. O tem načrtu so Nemci med vojno veliko razpravljali, in nihče drug kakor stari lisjak Dobernig je nemštvo na ta kolonizacijski načrt Nemcev med vojno posebno opozarjal. Znano je tudi, da je koroško prometno društvo v Celovcu ustanovljeno predvsem v ponemče-valne svrhe in se je tega cilja tudi dosledno in sistematično držalo. Vsekakor bo treba biti Slovencem opreznim. Pokazalo se bo kmalu, če smemo zavodu zaupati, ko bode za vsako udeleženo deželo imeno-i van kolegij peterih cenzorjev in po en tajnik. Bomo namreč videli, ali bodo za Ko-' roško imenovani po famoznem ključu 2 :0, kakor pri upravnem svetu. + Celovška »afera«. Izjava celovškega operetnega tenorista Steilaua, da je Hindenburg vojni hujskač in bi ga morali obesiti, celovški javnosti ne da miru. Steilau je sicer objavil v celovških nemških listih izjavo, da obžaluje svoj nepre* mišljeni izrek; zgodilo se je to v pozni noči, ko jc bil vinjen in v družbi nekega posameznega Celovčana. V gledišču je pa nato ob prvem Steilauovem nastopu ob-, činstvo v parterju in na galerijah priredilo Steilau-u ovacije. Celovško časopisje se jc vsled tega silno razburjalo, in celovški dijaki so neki večer pred glediščem preža)', na Steilau-a. Tega sicer tisti večer ni bilo v gledišču, prišlo je pa med drugimi igralci in dijaki do pretepa. Poseglo je vmes tudi nekaj vojakov, ki so vročekrvne fantiče naklestili. Posledica tega bo, da bo Steilau moral Celovec najbrž zapustiti. To je v Celovcu sedaj največja afera, ki Celovčane bolj razburja, kakor dejstvo, da je bil Celovec par dni brez kruha in da prebivalstvo ne dobi druge moke kakor koruzno. Značilno! -j- Iz Jugoslovanskega kluba. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je obrnil na vojnega ministra in na načelnika pomorske sekcije radi zadnjih dogodkov pri mornarici v Pulju in radi tamošnjih razmer. -j- Velenemški deiiuncianti. Pročodri-movsko glasilo, velenemški graški »Tagblatt« je tcndencijozno poročal, da so Pra-žani mir z Ukrajino večinoma <:elo hladno sprejeli. Mir z Ukrajino so pa, kakor je pisala Neue Frcic Pressc« tudi Dunajčani hladno sprejeli. Vojska se pač že dolgo vleče, v lakoti so ljudje otopeli, da bi tudi zgodovinsko važni dogodki ne vplivali nanje izvzemši od vojne službe oproščenih Velensmcev. -f Delitev Galicije. »Kurier Illustro-wany Codzienni« poroča, da je prejel ga-liški deželni odbor formalni oklic, naj se izjavi glede vprašanja delitve Galicije. To je dokaz, da se v Avstriji pripravljajo gotove stvari. Uradni list poljske države. Poljska regencijska vlada je pričela to dni izdajati svoj uradni državni dnevnik Monitor Polski«. -{- Položaj balkanskih držav. Londonska poročila v Amsterdamu poirjuje-jo, da je sporazum z gotovimi pridržki pritrdil miru Ruinunije z osrednjimi vele-si'ami, ko je rumunski poslanik angleški vladi poročal, da je položaj njegove dežele po ukrajinskem miru nevzdržljiv. Položaj je zdaj na vzhodu tak, da je bojna črta le še 500 km dolga. Njeno levo krilo se naslanja na morje, desno pa visi v zraku. Izključeno je, da bi mogli Ru-muni svojo bojno črto držati. Moraji bodo skleniti mir. Iz Londona se pa še dalje preko Amsterdama poroča, da sta tudi Srbija in Črnagora naprosili sporazum, da se smeta pogajati z osrednjima velesilama o miru in da se London in Pariz pogajata, kakšnemu miru balkanskih držav bi bilo mogoče pritrditi. Trockij v Varšavi. Tik pred sklepom miru z Ukrajino in pred kapitulacijo boljševikov se jc mudil Trockij v Varšavi. Sprejel je v avdijenci člane poljskega regentskega sveta Lubomirskega. Podrobnosti o razgovoru niso znane. Trockij se jc sprehajal po Varšavi v spremstvu nemških častnikov. Židovsko prebivalstvo v Varšavi mu je priredilo velikanske mini-festacijc. Židovska društva »Bund« in pa »Polne Sion« so priredila obhod z rdečimi zastavami. Židovski manifestanti so klicali: »Es lebe unser Trockij!« — »Naj živi naš tovariš Trockij!« Policija demonstrantov ni razgnala. Tako poroča »Kurier II-lustrowany Codzienny«. -f- Ameriški delavci za vojsko. Predsednik ameriških strokovnih društev (Confederation ob Labour) Gompcrs^ je pisal delavcem, naj dokažejo, da hočejo priboriti v sedanjih bojih proti avtokra-ciji popolno zmago in da so za idealno politiko Združenih držav pripravljeni, da vse žrtvujejo, + Novo ukrajinsko ministrstvo je sledeče sestavljenp: Ministrski predsednik Holubowič, vojni minister Nemolav-ski, notranji minister Christjuk, finančni minister Perenpelica, prometni minister Sokowicz, poljedelski minister Terničen-ko, minister za prehrano Kovalevski, zunanje ministrstvo Šulgin, pravosodni minister Taršenko, mornariški minister An-tonowicz. Nova vlada je koalicijska vlada. Večino tvorijo socialni revolucionarji, manjšino socialni demokrati. Ministrski predsednik je socialni revolucionar. -j- Sestavo nove rumunske vlade je poveril kralj, ker je odstopil Bratianu, generalu Averescu.________ Dnevne no¥ice. — Cesar je te dni obiskal sedmogra-ško fronto. Na povratku je v Budimpešti zaprisegel novoimenovana ministra dr. Po-poviesa in grofa Serenyi. — Gremij trgovcev pozivlje one svoje člane, ki žele stopiti z Rusijo v trgovske zveze, da se zglase pri načelniku Ivanu Samcu, Mestni trg, kjer bodo dobili važna pojasnila. — Krška vas. Dne 8. febr. se je ustrelil tukajšnji trgovec Jožef Rudman, — Nesreča na železnici. V soboto o polnoči se je pri Stanislavov - Lvovskem oseb. vlaku v trenotku, ko je privozil na dnjesterski most, ki veže postaji Jezupol in Vodniki, vnel en vagon. Vlak se je takoj ustavil. Nastal aje strašna zmešnjava. Od potnikov, ki so skočili iz vagona, jih je več padlo v Dnejster in utonilo. V zgorelem vozu so našli sedem trupel, 19 oseb je močno opečenih. — Velik požar. Dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne je izbruhnil ogenj pri posestniku" Alojziju Drsniku (Čefideljnu) v Bršlji-nu, ki se je tako razširil, da je stalo veliko gospodarsko poslopje in kozolec hipoma v plamenu. Pogorelo je veliko slame, sena, žita itd. Tudi več gospodarskih strojev je zgorelo. Škoda znaša okoli 30 tisoč kron, zavarovalnina le 3500 kron. Na lice mesta je dospelo kolodvorsko osobje s svojo majhno ročno brizgalno, potem gasilci iz Prečne in Novega mesta. Posrečilo se je požar omejiti na imenovana poslopja ter tako preprečiti veliko katastrofo, ki je pretila celi vasi. — Tatvina. V četrtek 31, januarja v noči so vlomili do zdaj neznani tatovi, potem ko so razbili šipe pri oknu, ki nima železne križe, ter tako lahko odprli okno od znotraj, v hišo posestnice Neže Kos v Gor, Ločni, občina Prečina. Tatovi so bili jako izbirčni. Pobrali so usnje in podplate v vrednosti 1200 IC, mast, špeh — ravno isti dan so klali — veliko klobas, štok sladkorja, kakih 35 kg fine pše-nične moke, novo moško obleko in nov klobuk, dve pernici, tri podzglavnice, površno lepo odejo itd. Denarja niso našli, akoravno so ga pridno iskali. Koruzna in soržna moka jim je bila prečrna. Pustili so jo. Odnesli bi še veliko več, ko bi ne zbudil domači pes s svojim nenavadnim lajanjem domačih, ki so tatove pregnali. Drugo jutro so domači opazili, da so prišli prepozno, ker je bilo takrat že tatinsko dejanje končano, — Tudi po cerkvah se vrše tatvine. V poznano prijazno cerkvico sv, Miklavža na visokih Gorjancih so tatovi vlomili in odnesli sveče, masna oblačila in druge stvari. — Iz Škocijana pri Mokronogu, V naši fari se je zopet oglasila — nesreča. Dne 2. febr, zvečer je začelo goreti na Druščah. Ogenj je občutno oškodoval tri gospodarje, Kuharju, cerkvenemu ključarju, je pogorelo gospodarsko poslopje s kozolcem vred, Vrabču pa je ostal samo kozolec. Najhujše je prizadet Mlakar, kateremu je upepelil ogenj prav vse. Živina je rešena — toda kako jo preživiti, ker gospodarjem ni ostalo niti bilke! Drugod pa tudi tako hudo pomanjkanje krme! Skoraj nemogoče pa bo v sedanjem času vsaj deloma nadomestiti potrebno obleko, orodje in živež. V tem pa je dandanes izguba največja. Gotovo bo soseska storila svojo dolžnost krščanske ljubezni s tem, da bo vsak rado-voljno ponudil svojo roko v pomoč, — Vzrok ognja še ni znan. — Zakaj nimamo moke. Iz Budimpešte poročajo: Na posestvu ogrskega poslanca Adolfa Szasz so zaplenili 10 vagonov skritega žita. Iz Badgasteina se poroča, da so pri tamošnjem peku Schurku našli 22.032 kg krušne moke in 1125 kg moke za kuho. --Poziv, Jugoslovanski klub ima poročilo nekega preganjanca, Očividno iz Štajarske, Ker v poročilu manjka ime in datum, ga ne more klub porabiti. Informacija je pisana na dveh velikih polah (črtanih) in ima napis: »V preiskovalnem zaporu od 9.1 VIII.—ll./X. 1914,« ter se prične sledeče: Dne 9, avgusta 1914 imel sem hišno preiskavo itd.« Ako dotičnik želi, da njegov slučaj porabimo, naj pošlje svoj natančni naslov. — Jugoslovanski klub. — Predoslje pri Kranju. Dne 28. januarja je umrl pri svojih stariših na Suhi me-dicinec Jakob Basaj v starosti 32 let. Bolezen se ga je prijela v Galiciji. Ko že ni bilo več uj tnja, so ga poslali domov. »Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži,« Bil je zelo blag značaj in pri vseh priljubljen. — V naši fari se je podpisalo 660 žena in deklet za jugoslovansko deklaracijo, da hočemo mir in da se otresemo nemškega jarma, — Iz Polta, Dve nesreči: V noči dne 7. do 8. t. m, je ustrelila straža neko žensko, katera je nesla večerjo na postajo. Po noči okrog ene ure pa je bil ustreljen zopet neki poddesetnik, drugi pa težko ranjen. Pravi vzrok, da so se strašne razmere poostrile, so mnoge tatvine, ki se dan na dan vrše na postaji Zalog. — Iz ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave: Tomšič Andrej iz Sovodnji, Abra-mič Josip iz Solkana, Markič Anton, Vič-Glince. Naslov: Vojnoplenjeni,,. (ime), sa-nitar, Zvodni evakucioni gospital, Ekate-rinoslav, gubernija Ekaterinoslavska, Rusija, — Vsa policija v Avstriji podržavljena, »Prager Tagblatt« poroča, da se bavi vlada z mislijo podržavljenja vse policije v Avstriji. — Uniforme iz papirja. Iz Budimpešte poročajo: Železničarji in poštni uslužbenci dobe od države papirnate uniforme po 36 do 40 kron. Uniforma se lahko šestkrat opere. Kolikokrat jo sme oprati dež, tega ne povedo. — Samo za maslo! Žena iz kranjskega okraja nam piše: Če pride kmetska mati, da bi kupila vžigalice, milo, sukanec ali obleke, da bi mogla oprati ali zašiti svoje raztrgane otroke, ji pravijo trgovci: Vse dobite, a samo za maslo in jajca! Po žitu niti ne vprašajo več, tega jim je ubogi kmet v lastno škodo že nanesel, ko je rabil zimsko obleko in si kruh pritrgal od ust. Za liter petroleja zahtevajo klaftro drv ali pa veliko množino jajc. Sedaj bodo še žito pobirali. Naj le, a gledajo r>aj, kdo bo potem delal. Kmetske gospodinje bodo obupale. — Tomšič Andrej v ruskem ujetništvu išče svojo ženo Kar'ino, doma iz Sovodnji pri Gorici. Vojno plenjen Tomšič Andrej zvodni evak. Gospital Ekaterinoslav. Ekaterinoslavska gubernija, Rusija. vati, da je prišel vsak inštrument clo veljave takrat, kadar mu jo je celota prisodila, V f je • kvartet mogočen in silen kakor reka, v pp nežen in ljubek, kakor bi slišali bogve s katerih višav angelsko godbo. Glasovi so čisti tudi v največji višini, tehnika lastna virtuo-zom. Priznanje, s katerim polna dvorana ni štedila, je bilo v najvišji meri zasluženo, ravno tako venec s slovensko trobojnico, ki to ga umetniki dobili v dar. F. Z. i^rgke novice. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 11. februarja. Uradno: Na visoki planoti Sedmih občin živahno delovanje artiljerije. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. februarja. Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Poizvedovalni sunki Angležev na mnogih mestih fronte na Flanderskem in v Artois so posebno pri Warnetonu in vzhodno od Armentieresa privedli do silnih bojev. Ugrabili smo ujetnike. — Na lorenski fronti in v srednjih Vogezih je popoldne bojevanje oživelo. Pri naših poizvedovanjih južno od Em bermenila, pri Sennesu in ob Bucfcen-kopfu smo ugrabili ujetnike. Italijansko bojišče. Na visoki planoti Sedmih občin živahno delovanje artiljerije. Ludendorff. Z drugih bojišč nič novega. « » * 750,000 Amerikancev na laškem bojišču. »Morning Post« poroča iz Rima: Or-lando je po svojem povratku iz Pariza sprejel zastopnike časopisja in jim dal važne podatke o uspehih pariških posvetovanj, Označil je leto 1918. kot odločilno leto svetovne vojske. Spomladi bo samo na italijansko bojišče prišlo tri četrtine milijona Amerikancev, vsled česar bo Italija mogla pričeti zadnjo zmagovito ofenzivo, ki bo vojsko končala. Pred ofenzivo na zapadt\. Amsterdam, 11. febr, »Petit Journal« piše, da je nameravana ofenziva osrednjih sil na Francoskem povzročila zelo nemirno razpoloženje, Nemci strogo molče. Dva dni pred ofenzivo, piše list, na 30 km dolgi fronti še ne borno vedeli, kje se bo pričela ofenziva. Čisto gotovo bo imel nemški sunek značej napada na Rigo aH pa boja ob Soči, Vojaški sotrudnik lista »Reviev/ of Revievvs« piše: Dokaz, da ima sovražnik premoč v četah in topovih, smo doživeli v Italiji. Vsled dogodkov v Rusiji je postalo najmanj 70 divizij prostih. Te iahko sedaj pošlje na zapadno fronto. pr Na sinečnjem koncertu češkega kvarteta smo zopet uživali glasbo, kakršno v Ljubljani prav redo slišimo. Na sporedu so bile tri točke: Čajkovskega kvartet v D-duru, Beethovnov v C-duru in Dvorakov v D-molu. Najbolj nas je ogrel Čajkovski, ne vemo, če zato, ker je njegova muzika res ena najlepših, ali zalo, ker zveni tako slovansko. Posebno smo občutili drugi del: Andante cantaliile, ki s svojo nežno umirjenostjo, prelivanjem iz lepote v novo lepoto potegne vso človekovo notranjost za sabo. Zelo blagodejno vpliva v Čajkovskijevi skladbi jasno, nikdar zabrisano in smotreno obdelavanje glavnega tema, kar daje skladbi tako lepo celoto in enotnost. Da pa so vse skladbe prišle do take veljave, je pač največja zasluga igralcev, katerih igranje je popolnoma spojeno, čudovito zlito v eno telo, v eno celoto. Vsak izmed njih umetniško čuti in živi svoio partijo nič rrtnnj kot min skladbo, kater« del je njegova partija. Vsak igralec je umetnik zase in vsi skupaj zopet en umetnik, vsak čuti individualno in vsi čutijo eno. Le tako moremo urae- p Begunci ua Cerkljanskem se zelo pritožujejo nad aprovizacijo in malomarnostjo poklicanih faktorjev. Aprovizacijski komisar Pupis prihaja v Cerkno samo po par dni na nicsec, drugače je v Logatcu. G. predstojnik je pač premehak. Tudi za zdravstvo sa nič ne stori. Tako leže v potoku Cerknica že od oktobra poginjeni konji, od jeza do Loga našte-ješ štiri. V tej vodi ženske pero perilo. Tudi zemlje štrle nonekod no?'e slabo zakopanih konj. Kdaj vendar misli vlada poskrbeti, da se bodo mogli begunci vrniti domov? Toliko je bilo govorjenja in obetov, kaj vc<5 hočejo storiti za obnovitev Goriške, a doslej š? ni nikier nič videti. Seveda, nekaterim se še vedno dobro godi in zato se jim nikamor ne mudi. A beguncem jo mera trpljenia polna: dovolj jim je nezakrivljenega beraškega potikanja po svetu. Nazaj hočejo na svojo zemljo, a vlada ndj gleda, da jim ustvari predpogoje za življenje. p Županstvo Bilje poroča svojim občinar-iem, da prične 14. t. m. poslovati v Biljah, kamor naj se pošiljajo vsi spisi, in sicer ped naslovom: Županstvo BUje, pošla Gorica. _Pri ti priliki opozarjamo občinarje, naj ne silijo domov s celimi družinami, kajti ni biv-Lšč, ne živeža, Priporoča se vrnitev le delazmož-nim osebam, da pomaga čimprej vpostaviti razdejano občino, drugi naj mirno počakajo na sedanjih bivališčih, dokler napoči tudi njim srečna ura, ko bo omogočena vrnitev na lastno grudo. Županstvu bode skrb, da pripravi delazmožnim osebč-m bivališča _ za silo, radi tega se prosi, naj se čim prej vrnejo delavne moči in prinesejo vsaj za prvo silo potrebnega živeža. — K vsemu zapojietnemu delu pomagaj nam Bog! — lv. Savnič, župan. p 2spsss:vn občine Miran pri Gorici posluje doma (občina Gorica! in sporoča isto, kakor zgoraj županstvo Bilje. p Čepovan. Župni urad se nahaja od zdaj naprej v Čepovanu. ker se je župnik Valentin Pirec vrnil nazaj domov. p Begunci na Bre^u pišejo: Že štiri mesece je tega, kar smo vložili prošnjo /a begunsko obleko, pa še sedaj "i rešena. Dosti poti smo že napravili v Ljubljano in potrosili denarja raditega, pa vse zastonj. Vedno P?n> odgovarjajo: Vrsta na vas še ni prišla. Medtem so pa nekateri žc po dvakrat i v trikrat dcbiJi begunsko obleko, med drugimi tudi družine državnih uradnikov, za katere že itak država skrbi, pa tudi drugi, ki niso potrebni. Mi pa zmrzujemo in hodimo raztrgani. Kje je pravica? p Županstvo Št. Audrež pri Gorici naznanja svoji mobčinariem: Dne 2. in 3. februarja t. 1, sem bil s podžupanom Hobanom in svojim bratom v Št. Andrcžu. Pregledali smo celo občino in dognali, da bi bilo za silo v hišah najti stanovanja za približno 15 družin, ki bi pa morale stanovati po več skupaj. Vse drugo je razvalina in ni nobenega stanovanja. Oglasi! sem se na vseh pristojnih oblastih in vprašal, kaj nameravajo storiti za povratek beguncev, da bi se lotili spomladanskih de! na polju, ali bodo poskrbele za stanovanja v barakah ild. Izvedel sem toliko, da pristojne oblasti zaenkrat ne bodo preskrbele najmanjše stvari; kdor se hoče vrniti, tako so mi rekli, naj si sam preskrbi stanovanje kakor ve in zna. Z aprovizacijo je tudi težava in pomanjkanje, tako da kdor se hoče podati v št. An-drež, mora biti nekaj preskrbljen z živežem, drugače bo slabo. Povratek ni dovoljen nobenemu, kdor pa hoče iti, lahko gre, samo za stanovanje si mora sam skrbeti. Kdor se misli torej vrniti, naj meni naznani, da pošljem tozadevno prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici Zri dovoljenje, brez katerega ni mogoče dobiti potnega lista. Vsak naj ni obenem pošlje natančen naslov gospodarja, če ie lc-ta pri vojakih. Župan: Andrei Lutnian. UubPtanske siovšce. lj Cerkveno odlikovanje. Sveta stoli-ca je imenovala visokoč, g. Janeza Smre-karja, mestnega kateheta, infuliranim opatom Božjega groba, Vč. gospodu, katerega zasluge za cerkev v škofiji in za salezijanski red tako visoko cenijo v Rimu, naše najiskrenejše ukel ij Veseloigra »Cirkus Smolenski«, Ponovno opozarjamo, da uprizori danes zvečer katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu duhovito in zabavno % e-seloigro »Cirkus Smoienski«. Pričetek ob 7. uri zvečer. ij Koncert Rusinje Minie Tomšijoiiskij, slavne virtuozinje na goslih, se vrši prihodnji petek ob pol 9. uri zvečer v deželnem gledališču. Na klavirju spremlja umetnica gdč. Lisi Hammerl. Predprodaja vstopnic od srede naprej, lj Poročil sc je 11. t. m. v Judenburgu g. Franc K r a m a r, uradnik Ljudske posojilnice-; v Ljubljani, sedaj praporščak v ce-sarjevičevem pešpolku, z gdč. Rozo rojeno Franz, hčerko odličnega Judenburžana.— Mladima porečencema obilo sreče in blagoslova! lj Izkaznice za doječe in noseče maierc. Vsled zlorabe izkaznic, katere imajo v rokah doječe in noseče matere, sc bodo izdajale nove izkaznice za doječe in noseče matere. Doječe in noseče matere se vabijo, da se zanesljivo zglase osebno spodaj navedenega dne v mestno posvetovalnico, kjer bodo dobile druge izkaznice. Prinesti pa morajo s seboj ruiave izkaznice za doječe in noseče matere, katere imajo že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami za doječe in noseče matere, in sicer: štev. 1 do 200 dne 13. februarja, štev. 200 do 400 dne 14. februarja, štev. 400 do 600 dne 15. februarja, štev. 600 do 800 dne 16. februarja, štev. 800 naprej dne 18. februarja, vsakokrat od 3. do 5. ure popoldne. , , .... lj Krompir za VIL okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 13. t. m, in v četrtek, dne i4. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-ie red: v sredo, dne 13 t, m, dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 100, od 9, dg 10, ure štev, 101 do 200, od 10. do 11. ure štev. 20! do 300, popoldne od 2, do 3. ure štev. 301 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure štev. 501 do 600; v četrtek, dne 14. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 601 do 700, od 9. do 10. uro štev. 701 do 800, od 10. do 11. ure štev. 001 do 900, popoldne od 2. do 3. ure štev. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 30 vinarjev. Da nc po nepotreb« nem gneče, opozarjamo, da zamudniki prejšnjih okrajev pri^ razdelitvi za VIL okraj ne debe krompirja, Stranke prosimo, da se točno drže predpisanega reda. li Kislo zelje iia rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kisln zelje v sredo, dne 13. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. ure dopoldne štev. 1 do 100, od pol 9. do 9. -.tre štev. 10J do 200, od 9. do pol 10. ure štev. 201 do 300, od pol 10. do 10. ure štev. 301 do 400, cd 10. do pol 11. ure štev. 401 do 500. od pol 11. do 11. ure štev. 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilograrr stane 80 vinarjev, lj Kislo zelje ::a uradniške skupine. Uradniški skupine prejmejo kislo zelje v sr;:do, dne Lj. t. ra, in v četrtek, dne 14. t. m. pri Jakopiču iia Mirju. Določen je ta-le red; v sredo, dne o. t. m. popoldne prejme zelje L uradnica skupina in sicer od 2. do pol 3. ure št. 1 do 10J, ( d pel štev. 101 do 200, od 3. do pol 4. ure štev. 201 do 300, od Pf.I 4. do 4. ure štev. 301 do konca. U. uradniška skupina •• sredo od 4. do 5. ure popoldne. 111. uradniška skupina v četrtek, dne 14. t, m. dopoldne od 8. clo 9. ure, IV. uradniška skupina v četrtek, dne 14. t. m. od 9. do 10, uro dopoldne. Vsaka oseba dobi i kilogram, kilogram stane S3 vinarjev. Deklaracija, immh\ ; s s * s" tfmh i n % aV. .j.fJ s;« ca- J ir.i te a -Jugoslovanski khib je prejel na novo veliko e levilo izjav za majniiko deklaracijo de-ionm neposredno po posti, delom1, potom posameznih gg. poslancev. Izjavili so se za deklaracijo: Občinski zastop \ iKopem, žene in oekleta občine Kopriva na Krasu, tržka občina Ptujska gora, hrvatske žene v Gospiču, slovenske služkinje v Gradcu, cbi Rihta- rovci (okraj Ljutomer), krojni šol. svet šmar-ski p i Jelšah, žene in dekleta okolice Gomil-sko (vse brc.; izjeme), okolice Grajska vas, okolice Sv. KupCrt, imava, Zakcl, S'.. Matevž (ceia župnija Gomilsko 481 podpisov), občina Štirje, Kal pri Kanalu na Goriškem, žene in dekleta občine Pn:\n v Islr- (827 podpisov!, pogrebno podporno društvo v Dekanih' pri Kopru, Jsia, občina Sromlie, okraj Brežice, žene in dekleta bencd'čkih .-.h:*;« (Osek, Ročica, Šča\ ..lica),'; nin (.'"-klela vasi Draga pri Trstu, žibrie in dekleta \ast Nasirc pri Trstu, vasi Mihels pri Trstu, žcat- in dekleta občine Drvanja \ župniji Sv. tJanedikta, iho- va, Trotkova, Sv. Trije kralji, v ni elit dol (vse v župniji Sv. Benedikt vb lov. goricah). Katoliško bralno in gospod.:.rsko društvo pri Sv. Benediktu, slovenske narodne žene in dekleta, možje in iantje v občini Obrež, žene in dekleta občina Javorje _ nad Poljanami pri Škofji Loki, žene in dekleta v Kuteževem, v Trpčanall, v Za teč ju, Potabru, v Kosezah, v Zemonu (Gornjem), Jablanci, Jasen, Mala Bu-kcvicaj Podstenje, Vrbovo, Podstcnjšek, Do-bropolje, žene in dekleta občine braslovče, obč. Smohnk pri Rušah na šlaj., obč. J.obnica pri Rušah, žene in dekleta iz Maribora in okolice, župnija Studenice (možje in mladeniči, žene in dekleta občine Modraže, občine trg Studenice, občina Pernice, Brezje, Hrastovec, k rajni šolski svet v S'.ude.nicrh, Bralno društvo istotam, žene in dekleta iz Ljubncga v Savinjski dolini, dekleta iz Veternika pri Kozjem, krajni šolski svet v Št. Pavlu v Savinjski dolini, Planinska okolica občine Golobi-njak in Loka pri Planini ter žene in dekleta iz župnije Planina, žene in dekleta župnije Sv. Trojica v Halozah pri Ptuju (350 podpisov), občina Sopcte na Štajerskem fot ^ai Brežice), Bunčani okraj Ljutomer, žene in dekleta župnije Prihova (okraj Konjice), obč na joajšperg (okraj Ptuj), žene in dekleta občine Črcšnje-vec pri Slov. Bistrici, možje in mlad'niči iste občine, občina Presečno pri Kozjem, možje in 1 mladeniči občine Bohova župnije Hoče (Šta-| jersko), žene in dekleta občine Š:n:klr,vž (žup-j niie Hoče pri Mariboru), občina Petrovče i (okraj Celje), Cigonca pri Slov. Bintrici, Srod, j Gasteraj, Katoliško bralno in i-.cbražev. društvo pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Sav. do-i lini, ter žene in dekleta na občnem zboru dne j 21. januarja 1918, občina Križevci pri Ljuto-i meni, žene in dekleta župnije Šoštanj. Pohor-! ska občina Frajhajm .Sv. Martina na Pohorju, VcTina (okraj Maribor), 740 žen i:i deklet- ter 485 mož in mladeničev občin Vransko, Jero-nini in Prekope, žene in dekleta občine Žalec (Zgornja i:i Spodnja Ložnica), duhovščina ja-reninske dekanije, občina Griže ob Savinji, občina Lancovaves, žene in dekleta, možje in fantje te občine, duhovščina šaleške dekanije, Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare in Roženvenška bratovščina za žene v Gladbecku na Nemškem, občina Pretrež, žene in dekleta trga Vcržeja (Mursko pelje), Zabukovje ob Sevnici na Savi, goriški begunci, stanujoči po občinah župnije Hoče pri Mariboru, žene in dekleta občine Bohova (župnija Hoče), Spodnja Losnica, Fram pri Mariboru, Št. Andražke žene in mladenke, Bizeljsko, žene in dekleta občine Leše pri Radovljici, Slovenjavas (Štajersko), Kapela (okraj Ljutomer), Zamarkova-Lormanje, Spodnji Gasteraj (okraj Maribor), možje in fantje občine Nova Štifta pri Gor-njemgradu, občina Dobje (okraj Brežice), 339 žen in deklet občine okolica trga Mozirje (župnija Marija Nazaret), 310 žen, 341 deklet ter 357 mož in fantov občine Črnivrh nad Idr. (okr. Logatec), vasi Hrustovo, Bamčevo, Hlep-če, Prhajcvo, Jekičevo itd. pri Velikih Laščah (190 podpisovl, bližnji okoličani rojstnega doma pesnika Stritarja, Adamovo (95 podpisov), 17 djakovačkih bogoslovcev v Djakovem (Slavonija), občina Sodinci (okraj Ptuj), občina Sv. Vid pvi Grobelnem, občina trg Št. Jurij ob južni železnici, občina Gornja Ložnica pri Slov. Bistrici, občina Podtfrad v Istri (Čičarija) (2687 podpisov), občina Trbovlje (364 podpisov), 156 žen in deklet iz Zgornjega Bitja pri Kranju, žene in dekleta občine Zgornji Tuhinj, 64 žen in deklet z Gorenje Save pri Kranju. 125 žen in deklet iz Brega, Drulovke in Orelika pri Kranju, 657 žen in deklet občine Šl. Rupert na Dolenjskem, 292 žen in deklet občine Velikirepen (okrai Sežana), občinski odbor Velikirepen na Goriškem, oo-čina Bočna pri Gornjem^radu, 311 žen in deklet trga Kobarida. 725 žen in deklet občine , št. Jernej na Dolenjskem, občina Kamenščak pri Ljutomeru, občina Planina pri Vipavi, 164 žen in deklet občine Planina. 280 žen in deklet župnije Šmartno pri Kamniku, obč. Drtua (okraj Kamnik), 347 žen in deklet občine Pod- (unt ivuiitmn;| w » i <o, strokovno se pa izšolajo na posebnih ženskih socialnih šolah, — Tudi pri nas bomo v bodoče rabili strokovno izšolanih socialnih uradnic. Želeti bi bilo, da bi se nekaj nadarjenih srednješolskih maturantinj posvetilo odnosnim socialnim naukom._ Razne novice. r Namesto jelena vrane. V prehranjevalnem svetu je bil svojčas podan pameten predlog, da bi se v varčevanje krme in v pomoč prehrane prebivalstva postrelile gozdne živali posebno jeleni. Dokazalo se je, da se je zlasti visoka divjačina v teku vojske zelo pomnožila, da dela veliko škodo na polju, da se ji rezervira dosti prepotrebnega sena, in da ni umestno, rekvirirati bajtarju poslednjo kravico, jelene pa, ki jih je na tisoče, pitati in jih puščati lepo v miru. Ta zadeva je spadala vsekako v področje poljedelskega ministrstva in bilo je pričakovati, da bo poljedelski minister kakor oblastveni zaščitnik, priznal pravico in resnico rečenega predloga in ukrenil potrebno, da se predlog tudi izvrši. In zdaj imamo v istini v rokah poročilo o tem, kako minister misli jelenje čede postreliti. Poslal je na okrajna glavarstva okrožnico, naj razmotrivajo, kako bi se izkoristile za prehrano prebivalstva razne vrsle —• vran! Torej ne nepotrebni, pitani jeleni in srnja ki bi res kaj zalegli in izdali v prehrani ljudi, temveč uboge izstradane vrane, ki še koristijo na poljih in travnikih s tem, da pokonču-jejo in ugonabljajo poljske miši in mrčes. Mar ni to — pravi h koncu brnski >Den« — pravi pravcati simbol dunajske državniške modrosti? Darujte za dr. Krekov spomenik! •,■■ .•» ,H\r.i. "rN'1-V'V?? y .'$»•• 'V.V '"V,* 'V J''•;.••■ ;,• -f <♦}•« Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega ljubljenega, dobrega očeta, gospoda izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa sc zahvaljujemo slavnemu pevskemu zboru »Glasbene Matice« ter drugim pevskim društvom za ganljive žalostinke, zastopnikom mnogih narodnih društev, blag. gosp. ravnatelju Ivanu Hribarju ter gg. kolegom pokojnika in vsem, ki so spremili blagega rajnika k večnemu počitku, ŽALUJOČI OSTALI. dokaze odkritosrčnega sočutja, so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljencga soproga, očeta, brata in tasta, gospoda Ftfsma češat*ka izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo gospodu Francu Dreniku za tolažeče obiske in prijateljsko skrb med boleznijo, blagorodnemu gospodu županu ljubljanskemu dr. Ivanu Tavčarju, blagorodnemu gospodu vladnemu svetniku dr. Fr. Zupancu, blagorodnemu gospodu dr. V. Murniku, tajniku trg. in obrt. zbornice, sploh vsem, ki so z udeležbo pri pogrebu skazali zadnjo čast blagemu pokojniku, ŽALUJOČI OSTALI. ZA MAST IN DRUGE JE5TVINE se odda šivalni stroj PfafI, nekaj pohištva za kuhinjo in poldrugi meter drv. Naslov pove uprava pod štC7. 471. šp^č^dTiT strclorsha pomočiia proti dobri hrani in plači, eventualno tudi enega JSBT VAJENCA. AVGUST TERPINC mlajši, strojar, KAMNIK. jep-jmr- se je izgubil. IrSIl C <2 K črn, z belo liso na glavi Odda naj se proti nagradi v pekarifi Kavčič, Spodnja Šiška itev. 2. POZOR! Dobro ohranjen salonski z mnogimi prvovrstnimi ploščami (Caruso, Ruifo, Kubelik itd.) se P Kje, pove uprava lista pod štev. 472, Duhovnik upokojen, še trden, je na razpolaganje, ker mu vojna veleva v majhno službo. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 477._ cck z gospodarskim poslopjem in rruud fcC sadnim vrtom v St. Vida nad Ljubljano ob državni cesti. Ugodna prilika za trgovce in obrtnike, ker je blizu kolodvora in farne cerkve. ::: ::: Podrobna pojasnila dajje FRANC ŠUSTERŠIČ, vulgo SLEPI JANEZ, gostilničar v Zepužah. Proda se parna opekama z železniško zvezo, ležeča med Reko, Trstom in Gorico. Cena 800.000 kron. Kranjske parne opekarne, akc. dr,, Ilirska Bistrica._ ~ lir Marica vajena vseh gospodinjskih opravil se sprejme takoj kot samostojna gospodinja. Ponudbe na; M. OSET, trgovec, Muta, Štajersko.___ Palily, Praga i u mu« II., Havličkovo nam. Henrikovem stolpa. itev. 32 pri Cenjenim trgovcem, uradom, iolam naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja nameravam opustiti svojo trgovino ter prodajam v večjih množinah vso svojo zalogo, ki obstoji iz vsakovrstnega galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) potrebščin. — Prodaja se le na debelo. — Trgovina je odprla od 8. do 12. ure dopoldne, popoldne je trgovina zaprta. Fr. Iglič, Ljubljana, Mestni trg 11.