fT Naj ▼«£ j i slovenski dnenuk v Združenih državah Velja za Tie leto • - • $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 "1 J GLAS NARODA Iist:stovenskih.delavcevyAineiikL TELEF0W: CHclsea 3-3878 NO. 139 — STE V 139. Entered aj Second Clan Matter September 21, 1903, at the Poit Office at New York, N. Y.t finder Act of Oonfreia of March 3, 1870 P ■ The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays Sand legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: CHelsea 3—3878 Q NEW YORK, THURSDAY, JUNE 15, 1933. — ČETRTEK, 15. JUNIJA 1933 VOLUME XIX — LETNIK XLL HULL JE POJASNIL KONFERENC AMERIŠKI NAČRT ANGLIJA JE PLAČALA TRIDESET ODSTOTKOV NA RAČUN ZNESKA KATERI JE DANES ZAPADEL Predsedn/k Roosevelt je pripravljen razpravljati o reviziji vojnih dolgov in je pozva! dolžnike, naj poš*jejo svoje zastopnike v Washington.—Ameriški državni tajnik je posvaril delegate pred posledicami, če bi se svetovna gospodarska konferenca Izjalovila. — Govor ruskega delegata. LONDON, Anglia, I 4. junija. — Ameriški državni tajnik Cordell Hull je danes pojasnil delegatom svetovne gospodarske konference ameriški program. Imel je dolg govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: — — Ves svet se nahaja v grozni paniki in pričakuje od konference vodstva in načrtov za pomoč. Vsi udeleženci se morajo zavedati dejstva, da pričakujejo trpeči narodi vseh dežela od nas sloge, sodelovanja in konstruktivnih uspehov. — Uspeh ali izjalovljenje te konference bosta povsod pomenjala uspeh ali izjalovljenje državniške umetnosti. Izjalovljenja v tem kritičnem času bi ne bilo mogoče nikdar preboleti. Kot primer strašne panike je navedel: — Izpra-znene državne zakladnice, padanje cen, trideset milijonov nezaposlenih, uničeno gospodarstvo, zmedo v valutnem sistemu in visoke davke. — Ako hočemo biti uspešni, — je rekel, — morata iz tega prostora izginiti ozkosrčnost in sebičnost. Bog ne daj, da bi skušal kak narod to konferenco zrdržati ali jo onemogočiti s tem, da bi si začasno zajamčil nekaj interesov. — Konferenca mora javno proglasiti, da predstavlja gospodarski nacijonalizem, kateremu se u-dajpjo nekateri narodi, zavrženo politiko. Državni tajnik je zagovarjal znižanje carin, češ, da je to eden poglavitnih pogojev za izboljšanje mednarodne trgovine. Značilno je, da Hull ni niti z besedo omenil vojnih dolgov, dasi si angleški in francoski delegati na vse načine prizadevajo, da bi se na svetovni gospodarski konferenci načelo to vprašanje. WASHINGTON, D. C, 14. junija. — Jutri mora Anglija plačati ameriški vladi skoro osemdeset milijonov dolarjev vojnega dolga. Danes jo je obvestila, da je plačala deset milijonov dolarjev "na račun". Kako bo z ostalim plačilom, se seveda ne ve. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je predsednik Roosevelt pripravljen pogajati se glede revizije vojnih dolgov. Včeraj je bilo objavljeno v Beli hiši, da zamore vsaka država, ki je dolžna Ameriki, poslati v Washington svojega zastopnika, ki se bo pogajal s predsednikom. LONDON, Anglija, 14. junija. — Sovjetski komisar za zunanje zadeve, Maksim Litvinov, je danes predlagal konferenci, naj sklene gospodarsko nenapadalno pogodbo, ko je svrha bo odpraviti vse, orožje gospodarske vojne. — Ta načrt sem stavil že v Ženevi, — je izjavil sarkastično, — pa je postal žrtev napada; ujeli so ga in ga vrgli v ječo—liginih komisij. Izza onega časa je zavzemala gospodarsko vojna z vsakim dnem nove oblike. Rusko pojmovanje o gospodarskem nenapada-nju je dosti bolj temeljito kot je pa carinsko premirje, ki so ga odobrile Združene države v zvezi z devetnajstimi narodi. — - Ce govorimo o premirju, — je rekel Litvinov, — priznavamo s tem, da obstoji vojno-stanje. Skleniti premirje se pravi, ustaviti vse sovražnosti, ne se pa le vzdržati novih bojev. To naj bi se zgodilo tudi pri sklenitvi gospodarskega premirja. Litvinov je zahteval istočasno odpravo vseh po- Milijonom delavcev obetajo delo CARINSKA ZVEZA MALIH DRŽAV Ne upajo na uspeh londonske konference. — Skleniti hočejo carinsko zvezo pod vodstvom Italije. London, Anglija, 14. junija. — < ><"-i malih držav .so se obrnile p poli Rimu in mogoče bo postavljen 1 !ok pod vodstvom močne diktatorske roke Benita Mussolinija. kajt-i o kaj zavlačevala, bo pomenila predsedniško krizo. Konservativci dolžijo predsednika Nice t o Aleala Za mora. da se je vkLonil Azanovi vladi. London, Anglija, 14. juniia. — hz Madrida prihajajo poročila, da je poslanec Miguel Maura v imeli u k< Miserva t i vie .s t ra nk e ost ro ob-sodil špansko vlado in zaarrozil. da bodo šli poslane: na ulice in b-dov do resnih nemirov, je vlada zaprla vse fašistrnske urade po celi Avstriji in vlada se z vsemi .sredstvi bori proti "rjavi nevarnosti". Xa Dunaju je bila. odgovornost za jaiv.no varnost izročena policijskemu komisarju Evgenu Sevdlu. ki bo 'odgovoru sami vladi. Pred vladno palačo in pred bivše cesarske palače .so bili postavljeni vojaški oddelki s strojnimi puškami. Te stroge odredbe je vlada izdala kmalu nato, ko je »voditelj avstrijskih fašistov Alfred Fraun-feld vložil protest proti vladni ob-dolžbi, da se rja vosrajčniki poslužujejo nasilja. Protest je bil naslovljen na avstrijskega predsednika Viljema Miklas. Frauenfekl -je rekel, da nazijci ravno tako ob-sijajo izgrede kot »vsakdo drugi. Hitlerjeva domovina je postala za nazijee zelo nevarna, kajti policija je zaprla že več sto falistov. Hitlerjevo rojstno hišo je vlada zaprla, ker je bila 'zbirališče av-st rijskih fašistov in v njej glavni stan fašistov. Med aretiranimi je tudi nad dvajset nemških fašistov in med njimi nemški državni poslanec Theodor Hafcieht, ki je zelo agi-tiral -za fašizem v Avstriji. Fraun-feLd je zahteval, da vlada preneha s preganjanjem nateijcmv in da izpust i zaprte voditelje. Proti koneu preteklega tedna «ta bili od bombe ubiti dve osebi, v torek pa je ena bomba razdejala neko trgovino z •zlatnino, druga pa poslopje, kjer je glavni stan bojskavtov. Vsled teh nasilij je o-slanec in je bil ''generalni nadzornik" avstrijskih fašistov. Avstrijska vlada noče priznati njegove diplomatske imunitete. V svojem protestu pravi dr. Rieth. da bo berlinska vlada storila še druge korake, toda ne po-.ve, kakšni bodo ti koraki. svetoval. V par dneh bodo predložene predsedniku Roosevelt u v podpis razne predloge, ki jih j? odobril kongres. Trideset dni 'za tem, ko jih bo predsedik podpisal, se bodo zasadile lopate in zavrteli stroji. Bivši odvetnik združenih železničarjev. Donald K. RJiehberg, bo postal generalni pravdnik za vsa javna dela. Nekateri sodijo, da bo dobilo trideset dni po podpisu tozadevnih predlog dva do tri milijone delavcev delo, dočim so drugi bolj konservativni in pravijo, da bo zaposlenih kvečjemu en milijon novih delavcerv. Delav. tajnica Frances Perkins, pravi, da se je meseca maja i>ove falo zaT>oslenj€s v rafznih ameriških industrijah «koro za pet oil-stotkov. Ponekod so s? poviiale plače za enajst odstotkov. Po njenem zatrdilu se nakupna moč nanoda še ni dovolj 'zvišala, da 'bi omogočila večjo produkcijo. Pred organizirano'ameriško o-brtno zbornico se je zavzemal danes caLkforniJski kapitalist Rudolf 8 p reck les za ostrejšo vladno kontrolo vseh industrijskih kor-po racij. HITLER NOČE PODPIRATI KATOLIKOV Katoliške shode je prepovedal. — Se ne zmeni za poziv škofov za kulturno zaščito. j. : ! MATTERN ZOPET V HARABOVSKU Vsled močnega vetra se je moral vrniti s poleta v Alasko. — Izgubil se je v megli. — Na krilih se . mu je napravil led. Moskva, Rusija, 14. junija. — Ameriški letalec okoli sveta Jim-mie Mat tern se je nepričakuva.110 vrnil v Harabovslt v Sibiriji v ponedeljek ob 1.20 popoldne. Sicer za povratek ni bil naveden vzrok, toda skorogotovo so ga prisilili hi hI i vetrovi, da je o-pustil svoj 2400 milj dolgi polet iz Ilarabovska v Xome v Ala.ski. Potem ko je Mat tern odletel iz Ilarabovska. je bil iv zraku 8 ur in "» minut. XadaLjna poročila pravijo, da je bil M-attern ina celem svojem j>o!etu že trikrat prisiljen vstaviti se v Sibiriji. Prvič je moral pristati v Beloivu, drugič v SofLsku in sedaj v Harabovsku. Poariejša poročila pravijo, da se je na krilih njegovega letala napravil led. ko je letel nad Taitar-skim zalivom, vsled česar se je moral ivrniti. Pri povratku je bil njegov motor v dobrem stanju. Mat tern upa. da bo zopet v braitkem odletel proti Xome. Berlin, Nemcija^ 14. junija. — I>a so med nazijci in katoJičani v Xemčiji zelo napeti odnosa ji. dasi je to bilo iiradno vedno zanikano, je razvidno iz tega. ko je kancler eir rekel podkanclerju von Papenu, da. je "treba na. »vseh straneh gledati na to, da se premaga ozračje medsebojne napetosti". Kot se uradno naznanja, da je van Pa pen obiskal Hitlerja, da mu poroča o dogodkih na shodu katoliških vajencev v Monako-vem. ki je bil predčasno končan, ker je prišlo do spopadov med nazijci in katoličani. Kratko uradno poročilo pravi, da je v011 Pa.pen poročal, da poročila nekarterili listov o dogodkih v Monakovem niso bila točna. Von Papen je rekel, da so ga voditelji shoda napačno poučili o programu shoda, samo da so ga pridobili. da je na shodu govoril. Von Pa.pen je katoličan, toda se je odpovedal članstvu stranke katoliškega centruma. 'Kancler Ilitlor je von Papenu odgovoril, da se je shod katoliških vajeaie v sicer izrekel za lojalnost do vlade, da pa taki shodi niso več mogoči, dokler se napete razmere ne poležejo. Xazijski voditelji na Bavarskem so zaradi javnega reda prepovedali vse shode za nedoločen čas. Izjemna dovoljenja more dati samo polit/čna polinija. Xaznanilo o razgovoru med Hitlerjem in von Papeoom ne omenja pastirskega pisma nemških katoliških škofov, ki so ga' skupno izdali in ki je bilo v nedeljo prebrano v vseli katoliških cerkvah v Xemčiji. A* svojem pismu zahtevajo škofje zaščito in uradno prr/rnanje ne sani1«) katoHšlch dobrodelnih organizacij. te mi več tudi kulturnih organizacij iin ustanov. ŠTORKLJA. Pri družini Mr. Frank Koder v Doni00. X. Y.t se je oglasila! teta štorklja ter pustila1 fea spomin krepkega fanta. Mati Ln otrok "sta zdrava. stitt(a,mo! ŠTIRIDESETURNI DELOVNI TEDEN AMERIKANCI MORAJO VARČEVATI London, Anglija, 13. junija. — V Claridge hotelu v Londonu, kjer so .nastanjeni ameriški delegati, ki so prišli na gospodarsko konferenco, je prišla v splošno I uporabo prislovi ca : "l'bogi A_me-rikaaxn". Družine ataišejev delegacije 111 drugi, ki ne dobivajo državne plače. jedo v restavracijah i a ven hotela. Ameriški delegaiti .imajo v hotelu znižane cene in dobivajo Ženeva, Švica, 13. junija. — Medna rodno dalaivska konferenca je danes odgla«ovala, naj se od- godi pr&dlog glede 40-urnega de-j od vlade za stroške po $6 aia dan. lovnega tedna. Predlog pride še-'Drugi Amerikanci pai morajo pla-le prihodnje leto naj VTSto. ;_ 'čevati običajne ceQf v feotelu, v, "O LA ■ VXlODr KEW YOgg, THURSDAY, JUNE 15, 1933 THE LAHOISST BL0VE1CE DAILY te P. A. OwMd and PnbUstwd by R4TDOO PCBLJ8HXNO COMPANY __ (A Corporation) « L. Beoedlk. Tmi. of the corporation and addi •f Manhattan. of »bor® officers: Now York City. N. I. 6la8 naroda (a»>>at>a (3.00 fla fctrt leta (1.00 SI. Sba New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ..............................$3.00 Za ln.»emi>tTo aa celo leto......f7.00«,il'to tndi žganje. Navzlic temu N a krovu parmka "Aquitasiia" S krova parnika "Aquitania" pošiljava vsein najlepše pozdra ve. Iinava, se prav dobro. Čisto je tako. da bolj ne more biti. Hrana je iz v rs trna in kar naročiš, dobiš. Zafhave je dosti. Kogar pete srbe, .se tudi lahko zasnče. Vino I»a ni ka prida. Pivo je drago, isto Za pol leta Subscription Yearly f0 00 Advertisement on Afreeneat "Qlaa Na rods* lsbaja vsaki dan lzTsemSI nedelj In praxnlkor. podpisa In osebnosti so ne ptioWuJejo. Denar nrj se blagovoli fs*Uatft po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tadl prejfinje blrallMe naznani, da Lltreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street. New York. CHelaea 3—1878 N- Y. BOJ PROTI GOSPODARSKI STISKI Pri presojanju odredb, ki se .jiJi v zathijciu rasu poslužuje administracija v boju proti gospodarski krizi, bi bilo nespametno delati primere z odredbami Hooverjeve administracije. Hoover jo imel morda najbolje misli, toda s svojimi odloki in odredbami ni mnogo koristil ameriškemu narodu v splošnem. Predsednik Roosevelt se j<- pa lotil težavno naloge s povsem drugačne »trani. tako tla so se nekateri že začeli bati za obstoj ameriške demokracije. To bojazen pa nikakor ni.upravičena. Rooseveltu se je posrečilo dobiti od kongresa take polil omoči kot jih v mirnem e««u še ni imel noben ameriški predsednik. S tem pa seveda še ni i*ečenn. da nima kongres nobene besede več in da izvaja predsednik diktatorsko oblast. Pomisliti jet »treba, da živimo v nenormalnih easili, ko je treba marsikaj nahitro ukreniti, tla se doseže zaželjen uspeli. je! Jack Žnidaršič. Anton Primšar. P. S.: .Jaz sem pa tista Slovenka. o kateri pišeta. da sla ime dobila na krovu. Doma sem od Trota. prihajam pa iz Chicaga. kjer imam sestro. Pri nji sem vsak dan citala Ulas Naroda. Na ]>ai-niku &e imamo izborilo. Pozdrav vstun, posebno pa lepemu fantu P-?• $20.00 " "__ n » $404» " " ______$4L35 #50ao » - -------11149 Prejemnik dobi ▼ itmn kraja l*pla6lk> ▼ dolarji*. Kajna naka&ila lsrrftujetno po CaMe Latter sa pristojbino fl_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" ill WW9T 18th BTRMEtJ NEW, JOMK, N. T. Fly Creek, N. Y. Zopet ko prišli vroči dnevi. Solne-e silno pripeka in mislim, da hnamo rekord za vročino v mese-eu juniju. Podnqvi je tako vroče, da človeku na ]K>lju kar .slaibo prihaja. Proti noči .se jna tčuko .shladi. da moraš že kaj vee obleči. da ni preveč hladno. Tukaj po fanmali leto.s tlozdaj vse prav lepo ra.ste in je tudi vse bolj iz<»pet. dosti .sadja in .se je jia-tlati dobre letine. Tudi za mleko naiu obljubljajo, da bodo več plačali. Pa če bodo dobili faraierji par centov vee za sto funtov mleka, bodo ]*a "test" na mleko vzeli, tako d** bo farmer ravno pri tem. "dca le rji" bodo pa dobiček »pravili ikakor so ga do-zda j. ■Nekaj .se pogovarjajo. da bodo zopet začeli farmerji hmelj saditi. Mislim, da bi ne bila slaba ideja. če bodo dali res dobro p'tvo nazaj. Čakati bo treba, kaj bo bo-dočnast pokazala in če bodo znmigal i m o krač i. Zelo me veseli in mislhu. da tu-di druge, kar nais je >.am i', oko-Liee iz Poljanske doline, ko čitam v Clla.s Naroda dopise rojaka .T. 15. Žalimo, da se še večkrat oglasi. Naj še malo omenim -kako <»h-; stopi 'Parmersko Slovensko Sa-nwjstojno Društvo. 'Napreduje še preeej dobro, zdaj v teh slabih časih. Pozimi je bilo vse bolj mi^-tjvo zfkij se j\' pa že malo bolj oži veh >. 30. maja »zvečer je priredilo prvo veselico, ki .se ^e še dosti po v oljno obnesla. 17. junija zvečer bo zopet ve.se->ic^i in ste vsi vabljeni, da se udeležite. <">dbor bo skrbel, da bo vsega dosti zi\ piti in jesti. Godba bo izborna. 4. julija bo pai piknik, ka-kor vsako leto na obletnico ustanovi-ty.e društva in blagoslovitve dvorane. Začetek bo že pred poldne-o!dne in tudi zvečer. Odbor -bo skrbel, da bo vsega dovolj, 'za žejne in lačne. Tudi sladoled bo na razpo-lH(go, da se bo atjCiu ustreglo. Z godbo iboste .v»i zadovoljni. Viabl'jeni ste vsi tukaj 12 ce in iz Worcester. Dorloo. Cherry VaLlev in Little Falls. Kaj tie. -boste rekli re Tattle Falls. — tudi vi ste 'bili povabljeni, pa niste prišli. [ Ne bom se vam tukaj -opravičevala. ko t*e bomo videli. Mr. Masle. l;omo že povedali, zakaj. Samo to vam poivem. da bi bili silno ra- I d i navzoči in žal je nam. ko se ni-jsmo mogli udeležiti. Povabimo pa tudi Petra Zgago, da nas obišče in se tudi piknika •udeleži in tudi bi .skoraj rekel ginljivo presenečenje, kajti kaj takega nisem nikdar pričakoval. Ni še dolgo, ko sem bil na (Vku-t-avi party in sem rekel: — -Mene pa bi ne tako izjw.ljaji. da bi nične vedel — j>a so m:» in še celo dva iz naše hiše. mene in unojetra sina. Nič liude^a sluteč, smo se odpeljali na farmo z Anzičkom in mojim sosedom ZaJ-okarjem. Prišli smo na'zaj ob devetih in dobi! sem polno liišo prijateljev iz Girarda ni /vse unoje sorodnike in anance iz Ba-rbertona. Bilo je v re,siiici veliko presenečenje zame in za. j mojegai sina. Nikdar ne bova pozabila tejra večera. V spominu nama b»>, dokler bova živa. Ob wa-ki priliki liočeva povrniti ki .so bili navzoči. Se enkrat se prav »lepo zahvaliva za v.se. kar ste naima -darovali. Posobna hvala gre tršem mojim sorodnikom in znaneean iz Barber tona, ki so tako od daleč prišli do naju. In tudi hvala vsem iz a tkrasno %farib>. Rad bi se vsaik--mu posebej zahvalil, ali vas je bilo preveč, zato toraj ne vzemite za zlo. &e enkrat vam se pran" lepo zahvaliva. Vse prav lepo pozdraviva, vama ml a na Antoni Uabrovšek, st.. Antonv Oabrovšek, ml. 8 pota. Sedaj životarim na Chi«holmu. Zdravje se «mi je preeej izboljšalo, in se večkrat peljem na farm*1, abtsti na Koeevarjevo farmo na liailkan. ki je le nekaj mi.Ij.od Chis-holma. Kojak Koeevar ima dobro urejeno kmetijo prav po vtarokraj-jskein načinu. Tmli ribarit grem večkrat in jih pečem tako kol jih pečejo Indijanci. Tega sem se naučil pred leti. ko sem s pokojnim Buhont obiskoval Lndijaoiee. Tedaj sem se seznanil tudi s starim indijanskim glavarjem, kateremu so rekli Slovene i "indijanski Janez". Imel je mnogo otrok, katere je skoro v.se krsti«! pokojni Buh. sam se pa ni e «daj mudi na Dunaju. kjer je t«' dni v francoščini predaval bwl'K'nosti krščanstva. Jzvajal je. da sta napovedovala kri zo evropskega krščanstva že dva duševna velikana — Leonardo da Vinci in Ooethe. f) s*ebi je izjavil, da je hodil v mladih letih po Nietz-ehejevih stopinjah, zdaj pa da .}♦* prišel do drugačnega prepričanja in vidi rešitev človeštva le v socialnem krščanstvu, ki je edino zmožno obnoviti kraljevstvo božje na ! remiji. VLJUDNO VAS VABIMO NA POSEBEN PIKNIK KATKBEtiA PKIRED1TA • MLADINSKI TAMBURICA ORKESTER IN J. LISJAK'S RADIO ORCHESTRA v NEDELJO, 18. JUNIJA 1933 (OB DVEH POPOLDNE i V»ak«lo rad slffti vest»it> slovensko "pesem Mhulih Tauiburušev in 7.a-dovoljlli ImmIo tudi to |kit. kakor vsel«*j jkkI v»»ttsiv«»ni J. pisal, ee 'bi .se ne spomnil dojrodka. ki .se je ]jni završil vprieo mene. OkuLi mize smo soileli. mladi in ».stari, ter razpravlja I i o v.seh mo-1 jroeih problemih. j Razumljivo je. da si h»tel biti Ti najbolj pameten, zato ker si mlattl in ker hodiš v šolo. j Vsi. ki .so mladi iti se >olajo. s«-..smatrajo za modrijane. IXa .mizi je ležal slovenski ča.so- pLs. j Postrani si «ja jrledal in brkal , od .sebe. slednjii- si prn pa prijel, udaj-il ž njim po robu stola ter ro-kel oblastno: I — T« ennja ji star dvaindvajset let. visoko šolo boš dovršil to poJet-je. in pi-šem Ti zato. ker Te ne smatram ivee za otroka, pae pa že za »moža. ki>zna že vsaj kolikortoli-| k<> loeiti slabo od dobrepra. in je J voljan |K>praviti krivico, ki jo je storil. Mati Ti v svoji ljtibezni in dobroti ji vostii ni n so brž nikdar po-vedala tejni, kar Ti bom jaz zdaj le ixawdal. Tvoja mati. je bila rojena v čudovito lepi deželi. Ljudje, ki .so potovali križem sveta. p:n jih je pot natuv»la v Slovenijo. soglašajo v imieuiu. da ni ihikj-er tak«» lepega koščka zemlje kot je naša domovina. IV dobro stopi>, jo v par dneh vso obhodiš — t>d severa do juga. oil vzhoda do zapada. Xa jugu je morje. Xoben opal nima skrivnost ne jše barve kot jo ima naš -Jadran. -\"a severu so »visoke gore, ki jih ponekod jmkri-va sneg tudi poleti. Na zapadu je siva skala, od katere proti vzhodu širi plodna 'zemlja, ki M»»p-11 je m a prehaja v najbolj rodovitne kraj;*, kar jih ima stari svet. Vickiš. moj dra^t. mladi prijatelj. tam se je rodila tvoja mati. Xa«a domovina je tesna, srca uekaterrli naših ljudi so pa taka. da bi ir tesnobi izkrvavela. \ stotisoee se jih je izselilo. Tudi Tvoja mati se je podala preko morja. Xami'iiila se j»> v bogato. sol m-no deželo, pa je dospela v temno negotovost. Xrkdar ne b»>š mogel pojntiti. kolik-o je trpela njena du«a in n.ieiK> telo. Sorodniki, h katerim je prišla, so jo postraoii gledali. Karkoli je .storila, so ji rekli, tla je narobe, pa ee se je še toliko trudila, ni bilo inktnnur prav in po všeč i. Toda sorodne duše se vedno najdejo. Slučajno se je seznanila ž njim. ki je 'postal Tvoj oče. Ljubezen ji je dala moč, da mi omagala. Delala sta: ko dve črni živini. Ona je pri jedi 7>nistradala denar, ki so ga ji posodili »za karto. On je pa prigaral toiiko, da sta se vzela. Po enem letu si prišel Ti na svet. Ej. fant. ee bi vedel, a- kakem pomanjkaaiju in bolevinah te je rodila. Xova »zemlja je dobila s Teboj novega državljana, pa tudi 'Dvoja mati j*1 šele v Tebi našla nov svet. V Tebi se je prerodila. V Tebi so se izpolnile njene sanje. Ti si postal vsa njena bodočnost. Viiubolj je morala trpeti za Te, tem raje Te je imela. Ko Ti je bilo komaj leto dni. vi fzgnbil oeeta. Amejuška fabrika ga je pobrala, kot jih je pobrala že ueš^eto in jih pobira .sleherni dan. Pičli prihranki so hli kot da hi mignil. Smrtniua. ki jo je dobila od društva, je bila komaj za dostojen pogreb. Začeli so .se težki dnevi. Ko je zjutraj Tivoja mati vstala. je'bila bolj utrujena nego zvečer, ko je legla. Ko Te je podojila iz tvelih pisi in si skuhala boren zajtrk. Te je toplo zavila in Te odnesla tja, kjer r»o Te imeli čez dan. Odta-m j»« šla v tovarno. Dan za dnem, leto za let mu je sedela sključena pri stroju — od jutra pozno v noč. Roke so delale mehanično, in bi neštetokrat otrpnile in oilrevene-1»', če bi jih misli na Te ne podžigale k vztrajnosti in delu. In ko Te je aveeer pri nesla domov. Te je brez pretanka poljubu vaJa in Ti stregla — malemu ncbogljencu. Ona je »-arala. Ti -»i pa rasel in se ratzvijal v ki^pkega fanta. V šolo Te je mlpel.iala z zave>t» jo in s trdno vero. d t boš nekaj uekoe. Takrat so >e pa !«n;ile vujiue poti. \ zgajatr so Te začeli v duhu. ki ga Tvoja mati ne lr> tuogla nikdar doumeti. Od dne do div ji postajal bolj tuj. Spočetka si ji pratvil. ka.i se učite v šoli jokal si. ker nisi razumel, in ona Ti je svetovala, kot sta ji pač narekovala srce in ljube'zen. dveh ali treh letih Te je pa ž»- prevzi-la tuja učenost. Začela se je najhujša doba nje-noga življenja. N"a \-prafšanja >i ji začel odgovarjati iv tujem jeziku, »la je. le vsako peto ali deseto livado ra?-umela. Njena ljubezen .>e Te je trdno oklepala, toda Ti si zaee.l rahJja-ti njene vezi. Poleg Tebe je imela le še neka j lepega v svojem žalostnem življenju: — spomin" na domovino. In slovenski časopis je imela, ki ji je s vež i 1 t * spomine ter ji je bil edina tolažba in edino razr.edrilo. Ko zvečer 'zaspal. j»- začela čitati <» ljudeh in »> krajih, ki -*o bili neizbrisno zarisani v nj'no dušo. Ti tastih ljudi ni^i nikdar poznal in nisi nikdar videl nabili krajev, -zato s»» nepojmljivi za Te. Teb«' ><» učili ljubili novo domovino. 'in vzljubil si jo z vsem .svojim srcem in z največjo strastjo. Toda. fant. še nekaj drugega so Te učili, če -o bili učitelji dobri in razsodni: — Spoštuj sfraivše in spoštuj tisto, kar je stari- m sveto. S jM »št u j v-sak narod, ki je spoštovanja vreden, spoštuj slehernega. dobrega in poštenega človeka. Kdo je bil boljši za Te in bolj pošten naprasn Tebi nejjo je bila Tivo ja mati * Življenj" Ti je dala in vse. kar je imela, fn ker Ti je dala vse. kar je imela. Ti je dala toliko kot Ti ne more daj i največji bogati-ne.e na svetu. Ponujala Ti je tu.li ljubezen do njene rodne -zemlje in do njeneera maternega jezika. Ti nisi bil dovzeten za to. in Ti m zameriti. ■Xikdar pa ne zaničuj daru. ki Ti ga kdo v ljubezni, nesebičnosti in dobri veri ponudi. V svoji mladostni prešernosti si razžalil mater in opsocval n.k> in njeno edino tolažbo. Krivica, ki jo otrok materi stori. je gi-'h vseli grehov. Pojdi in spokori se! Xe očitaj ji slovenske besede in slovenskega -časopisa, edina tolažbe in razvedrila. ki ga še ima. Čemu bi ji kalil zadnje trenutke? Ko je ne bo vee. se lahko otre-seš. ee že baš hočeš in moraš, zadnjih posrednih vezi .z narodom in kraji, ki so bili Tvoji materi Mreti. Smatraj te moje besede za tako resne kot sem jih smatral jaz. ko sem jih pisal. V življenj" se odpravljaš ip podajaš materi roko v slovo. Morda zadnjič. Dosti sreče Ti želim na trnje vi poti. moj dragi, mladi prijatelj! "GLAS NARODA* NEW YORK, THURSDAY, JUNE 15, 1933 THE I^ARQEST SLOVENE DAILY ill U. S. A. FRANC ANTON MESMER "OČE ŽIVALSKEGA MAGNETIZMA" Tiho in neopaženo je prešlo le ilni 200 let. od kar se je rodil Kranc Anton Mesmer. Ta tišina'jo tem bolj Tudna, ker ne moremo reči, da bi bilo njegovo ime v civiliziranem svetu neznano — nasprotno, obdaja ga zadosti slave, dasi ima ta slava seveda svojo dvomljivo primes. Široki kr>g izobražencev si predstavlja pod tem imenom postavo nekakšnega pustolovca, ki je « svojim napol sleparskim odkritjem znal pridobiti neizmerno bogastvo in mednaroden sloves. V resnici mu pa današnji svet s tem naziranjem dela veliko krivico in ne pojmuj" njegovega pravega pomena. Mesmer je bil pač kakor RUS JE SPEKEL VEDNO SVEŽI KRUH vsak človek sin svojega časa in takšen je bil podvržen V Leningradu in v Washingtonn delajo v zadnjem času zanimive poizkuse, kak> bi znašli sredstvo, ki bi ohranilo kruh svež za del j časa. Zdaj se kruh pokvari že v nekaj dneh in |>ostanc neužiten. — Kdor bi znal speči "večno sveži kruh", ta bi silno koristil človeštvu, pekom in gostilničarjem. V Leningradu trdijo, da se je to posrečilo ruskemu k 'miku dr. MI-ronovu. D- A. P. Mironov zatrjuje, da io vprašanje silno enostavno. Krul.u je dodal takozvani ager-ager. to je izvleček določene vrste alg. ki nima ne okusa in ki seveda nikakor ni škodljiv. Takšen kruh je tretji f»eči na poseben način. Dr. Mironrv trdi, da se je njegov kruh ohranil svež nič manj kakor pol leta. Pri NOVICE IZ POLJANSKE DOLINE i svojih raziskovanjih je dr. Mir>-njegovim nov pr#sto])a] >xjino radikalno. Xaj-zmotam n. izrodim, a preko tega . jp ovrjfpI k(.r izpirf|. ^ lec in pionir obilice novih idej ki krot„ Vprašanje, ali kruh ostane so postale trajna m dragocena iast'^ a,. n(1 koloidfllno SMfa. Kar se r»a tiče us,»ehov, ki jih je V(. kru,ja Znan^ dfl 11(>kateri ko. d-H-akal še življenja, jih je mo- l^idi spremenil svoje lastnosti, ako ral uživati v druibi z mnogimi ne- jjJ( N>r,polniA 7 (lru^ini k(>i(>i(loI!: Us|>ehi in življenje mu je bilo, z.a- Dr Mtrwiov na ^^ om„ljpni j, j, m nevednem na-.adn:a»tvu bve-^ agar-agar, se njegov okus ta-w i prav nič ne spremeni in kruli osta- le v prvem delu. ki ga .je izdal n<> SVež. Tako zatrjuje dr. Miro-Menmer in ki obravnava vpliv pla- nov. Iietov na človešk > življenje. se kaže j Ameriški Kmetijski Bureau je, njego\ a očitna nagnjenost k m isti- naroČilo svojemu specialistu K. JI. cizmu. Kakor je učil nekoč veliki Railevu, naj i-vrši ptnl »hne poiz- kuse in preišče. ali ima M iron o v.i iznajdba praktične vrednosti. Žalil*^ se Bailevu ni posrečilo speči takšnega kruha, da bi se ne pokvaril. Tolažimo se lahko še vedno z domnevo, da ni Američan ravnal Paracelzus. je menil takrat tudi Mesmer, da tiči v železnem magnetu skrivnostna moč, nekakšna organska volja, ki veže s vetov je živega s fcvetovjem mrtve snovi. Ko je čul, da uporablja neki angleški zdravnik magnete za zdravljenje po navodilih ruskega učenjaka, ljudi, je pričel na Dunaju, kjer je tedaj živel, tudi sam s takšnimi po ►kusi. 1'spehi. ki jih je imel z nji-1 mi, so g« vsekakor .-|M>dbujaii za I nadaljnje* delo te vrste, tako je n. I pr. zdravil želodčne krče s tem, da j je polagal želom«' magnete bolniku na želodec. Mesmer pa je kinal i »poznal, tla »zdravljajoča sila ne tiči v magnetih, temveč da je v njem samem in da olj^toji neki organski ali živalski magnetizem, kakor ga jc imenoval, ki je v samem človeškem telesu. Mi bi to danes i liienovaLi *ugestivna ali hipnotična sila. Odslej je Mesmer zdravil bolnike tako. da je polagal nanje kl-k»r stari čudodelci svoje roke. — Njegove nenavadne s|M*sobnosti ro NOVA ČLOVEKU PODOBNA OPICA Tzmed v>eh živečih opic je človeku na »bolj podoben šimparrz. Toda tudi šimpanz ima roke daljše od nog. dečim je pri človeku, kjer nosijo noge težo vsega telesa. t > bas naroI>e. Zdaj so se ipa .začeli učenjaki zanimati za opico, ki pomeni tudi v tem pogledu prehod razvoja od opice k človeku. Ravnatelj živalskega vrta v Muenchenu II. Heek je kupil v Hamburgu opicoj ki je bila zel« podobna šinipanzu, imela je pa rdečkasto dlako, dočim mu pridobile naravno veliko pri- |ima šinipanz črno. vtašev in bolni ljudje so prihajali k I To »!»■« So ** Prištevali v novo njemu oil vseh strani, a obenem j > vrsto lia ^ J«' P™*1 koncu d«1«™- i, bra 1031 (»golila in dobila naenkrat črno dlako. Živa se ni dala meriti. naraščalo tudi število zagrizenih nasprotnikov, kar ga je napotilo, da je obrnil Dunaju hrbet in m- preae- P® smrti ,ani v marcu. so jo lil v Pariz. Tu je doživel tudi v.«-j,ahko natančneje proučili in izme-j- največ'e us,>ehe. njegova me« Jrili- Tfl <>Piia ima m>"e- ka" ,la ki so ji dali iui" mesmerize®, J^or drug-, in tudi daljše, kakor je postala prava moda. iz vseh de- jšimpanz. Stoji torej glede nog med žel sveta .- > prihajali v Pariz btl šimpanzom in človekom. Nova opi-niki, da bi se o-dravili v Mesmer-1^ > pop.tche- je v«* m zdravilišču, v »tanu samem, zlasti na Francoskem in na Anglcikem, je njegova liazi-ranja in njegovo prakso navdušeno Cagovarjalo premnogo pristašev. { Xj«*gova slava je postala tolikšna, ! ila s«• j«- morula o mezmerrzmu izreči končno tudi oticialna znanost, ki io je tedaj za-topala Pariška akademi jo. Ta je sestavila komisijo, ki jc po večmesečnem proučevanju izrekla sodbo, s katero sicer ni za vrgla živalskega magnetizma, a g: je napravila v zdravniški praksi nemogočega. Danes vemo, da je bila ta sodba velikanska hlamaža za učene ljudi, ki so jo spravili v svet, in tudi t rti a j je bilo to mnogim vrstnikom jasno. Mesmerja pa je tako zadela, o gnoj i'i in vsadili krompir. Dela za enkrat .posebnega, ni. Da si čas preganjamo, se nekateri s pomiril japjo na dobre čase. drugi pa študirajo kako bo. ko bodo sedanje t <žave minule. Pisec tega štovali. IVodi mu o-| hranjen lep spomin! Koncem aprila je pa umrl »v O.silnic.i pri Kočevju t a mošnji župnik .Ja iiez Tirkovič. doma vrsto lesa samo po magnetični jakosti pepela. Se\teda moramo iiporablja-ti pri raziskovanju les, ki je zra-•tel na istem kraju in torej v istih zemeljskih okolnoodobi. jih še danes ima. Pripomniti p* moram, da je mož zelo skromno živel s svojo družino. Na pr.. kava. ki je danes povsod v veljjMvi v eni ali drugi o-Mik-. je bila njemu nepoznana, kaj še le dri*ga pijača. Marsikdo bo rekel, čemu si ni privoščil .' Kak | zapravijivec tudi bo r::kel: skopuh. Pa llog daj. da hi bilo dandanes med kmeti mnogo takih "skopuhov", in če bi b li. bi ne bilo toliko kričanja o slabih časih, o dolgovih in toliko -zmidanja. če kdo kaj ima. Flog daj. tla bi naša Poljanska dolina rodila še mnogo tak.h sinov, da bi znali in irespo-darili tako kot je naš pokojni Kočar. Naj bi ga n .ši kmetje posnemali in ga dolgo ohranili v spominu ! •Nekako pred letom je umrl v Ravneh v visoki startsti Hlaž Šu-bie. p. d. Save. pf>sestn k in živinski mnšetar. Kot tak je svoje dni obiskal vse sejme, tako da ga je vsa tedanj i Kranjska pozna'a. Znan je bil po svoji gorenjski noši in obrazu, da je bil res pra-vi tip zadovoljnega kmetiča. kot ira nam k:iže knjiž"-ca 40, Alojzij 1907 v New Yorkti, dočim sta Tine in Pavle umrla še le pred par leti doma v naši dolini. Tine ' je delal oltarji?., križeve pote itd., medtem ko so se ostali bratje posvetili zgolj slikarstvu. Pravijo, da je 'bil med njimi najmlajši.' Pavle, najboljši. Štefanov brr.t Blaž, je pa imel samo sina Jožeta.' ki je znail vse. Tudi ta je umrl le-j ta 1925 in ja imel dr. Krekovo sestro .za ženo. ki je pa tudi ni več. | Sinovi Tineta so se danes .po- j i svetili mizarstvu, dočim so otroci ----------- Blaževega sina Jožeta pomrli, in [ t^^^iJZ^Z CERKVENA OBČINA PLAČU hišo so pre'/.idali in pri tem uničili vse rslJke. ki so bil > zunaj na steni. Ostala so edinole še vežna vrata, na katerih je izrezina Fe- liofna slika Samsona, ko se z le- SodLšT-e v Budimpešti ;«• izrek'o v um bori. To je edini znak. kaj tla tedni razsodbo v zadevi plačevanja se jr* nekdaj v tej hiši Izdelovalo, alimentov za nezakonskega otroka Ce h t »češ danes preslikati ali po- in ta raz odi a je s o ravnega stal«-praviti križ v hiši, mor::« nesti v z-lo zanimiva. V rrdbini mad- Uuibljano. uktt tega ne storiš sam. žarskega tovarnarja in poslan a Naravno, da s tem izginjajo tudi Emcricha Mahunke je služila le ALI STE ZAVAROVANI za slučaj bolezni. nezgode ali smrti? ako še niste, tedaj vam priporočamo JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarova!nico, ki plačuje najbolj liberalne podpore svojim članom Ima svoje podružnice skoro v vsaki s ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1^00,000.00__Za vstanov!tcv novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ra pojasnila našega lokalnega tajnika zU pišite na:--GLAVNI URAD J. S. K. J.. ELY, MINNESOTA CUJE ALIMENTE RAZISKOVANJE STARIH ROKOPISOV Znanstveniki so dobili že preti HM) leti v Napoleonovi dobi prve odlomke man i ličkih rokopisov v perzijskem, sirskem in celo kitajskem jeziku. Le ("oipie in K Miller Ma prečitalii rokopise in ugotovila njihovo vsebino. A v.si ti listi- pol.\ski križi, ob križpotih. ne le koč kot sobarica mlada Elizabeta i ^ so Prinesli le malo podatkov o pri nas. ampak tudi drugod, ki s«, DaMntova. ki je po odhtnlu i< služ1." bili tako v skladu z romantiko in poezijo dežele. •Na Tratah je umrl pred .par lt porodila nezakonskega otroka. '/, očetovstvom je p«H*a>tila svojeir.i ... * * A |. * T1. h'v-e^a gospodarja, to.la i>f»slanee ti nj>t^kt^ ni ue i tel j Iivan Ptpan. a^l,,,,. - .. , , . ,. . ,, ,- , -»leounka j« pred sodiseem v.<\ zve I c i tel jeva* je naprej v Poljanah • , , . ... .r .. . . . Jn mrtve dt kaz »val. da je ime a m potem na Trati. l».l je dober u- r» n- i • . . . J . l>a It mova v k rit um • m citelj. ki je malokrat segal i»o pa- matiiliej.sk nt krivoverstvu. Zat< bili razi.skmvaIci slcjkt»prcj navezani predvsem na slučajne priptim-l>e pri grških in latinskih avtorjih- lici. «"e je mirno omožila skovski gos|>od, in to v letih 18.1S « svojim bivšim Ijuln-k 111 ]>agdi-do 1.H62. O njeigovmn zdravljenju ki je n "zakonskega otroka iti vedeli starejši ljudje mnogo po- fnrejil za svt»jega. Ctvr: nekaj let ;e veda-ti. še bolj pa o njegovih ča- Maliunka omrl. kmalu za nji n njvniiah. s katerimi je ukan ! j" pa umr'a tudi njegova ž. na. ki 1 marsikaterega potepuha. Pravijo. ,ie pa zapustila vse po možu pode J da nikdar niso bila pota in steze, dovauo pr ■nmženje rimsko katoliški vodeči v Oselico. tako uglajene crkveni t !s-:ni v Albertsfalvi. 1*^ kt»t sed .'j. K njemu so prihajali Mahunkte-i smrti je pa vrednost ljudje od vseh strani po pomoč stare madžarske krone naglo pada- in nasvete, k', so večinoma polila- la in tpo uvedbi |>engoo so >e d >hod- gali. Imel je pa že tu sitnorti s te- ki Bal in to ve tako skrčili, da je za d an j i 111 i padarji. ki jim je "od- šla v bedo. Ker pa tudi madžarski vzeinal" kruh. in z žandarji ki st» advokati radi kaj zaslužijo, se je ga preganjali radi nedopustnega tako", »»glasil nlca. ki vložil tožho zdravljenja in "čarovnije". Toda ome-ijeni c rkveni obč ni, k znanjih je ugnati, da RV> vede i. naj hi plačevala alimente .-.a zakonskega otroka, in sicor 4fK) pen-go«1 mesečno. V prvi instanci je 1»:- Scle jf.seni leta so slučajno našli neki zidarji v Eg ptu blizu vasi Metlinet-Madija. južno od Fa-juma. rt»kt»p:.si in najditelji so jih Lit r«» razprodali po pttsameznih k t »si h : Neuko ljudstvo misli, tla varujejo stari rokopisi lastnike pred boleznijo in revščino kot j»o-s!d«ivane rokopise kemiku dr. Iluetscherju. Po tlveh letih kemičnega ztlravljenja • o postali papirji čitljivi. Prof. Schmidt se je s pomt>čjo mladega tir. <1. Polockega lot I č t«nja. 1'gotovila vi. '-;iti pred pogibeljo po smrti. Besedilo .-talno navaja v dokaz šte-1 vi I ne Manijeve himne, reke In ob- la tožba zavrnjena, druga instanca je pa obsodila crkveno olx'-ino na plačevanj«' alimentov v znesku "id pengoe ni v-ečn a. JAPONCI ŽALUJEJO ZA SVI1OPREJKO za svilti- i : <»d kod so prišli. Nekateri lju dje. so ve rov Rdi /v njegovo skrivno moč. še več jih je pa trlo. ki so se norčevali njega. Ce je že v Ose-lici tlela! čudeže, kaj je še 'morati početi proti koncu svojega življenja. Pisec teh vrstie ve za »več slučajev njegovih čarovnij, ki jih je slišal otl starih ljudi in jih bo o i priliki objavil v (i. N. 'Niso pa to resnične čarovnije! ali kake laži. Ilumar je s:;,m de-j jal, tla ga imajo ljudje za niaza- — Ča. sleparja in čarovnika, ampak Spemin k«, svivano-t imel je neko skrivno nit«", ki jo: prekani«, ki so postale žrtve ja polile majiokdo zna izrabiti. sk<> svilene industrije so priredili Vem tudi. da me bo marsikdo I>rdila slavnost končnicami i'zginjajo. l'j>orabl ja-' na zabava s pet :em in plesom. — jo jih le še tam. kjer čebelarijo za Sklenili so. ker se je prireditev iz-dom. Oni. kisi iščejo od čebel ko-, redno obnesla, da jih bodo prir--risti, imajo vse novovrstne pajno-Jjali dslcj vs; kt» leto. Tudi luidi-ve, kateri .so k večjem malo po- stinje so prirejale svoječasno sličsie barvani ali opremljeni s številko svečanosti leto .za letom na čast - .stoIetju. nekoliko pozneje so iz da jih vodo ločiti. j razbitim lutkam. Evropcu se zdi minili tu«li v Evropi. Znanest še Ni bilt^ včasih lepšega kot opa- ta pretirana orientalska sentiemn- n-edno ni ugotovila ali ie hotel z«,vati čebelarja, ko je ob rojitni talnost nerazumljiva. Gotovo se ne Mani ustvariti "univerzalno ver-s stifsedi euvai čebele. Se lepše pa „j,»n)., s z„dnjmii dog-dki v Mar.d !*tvo*\ sintezo krščanstva, biuliz- je. hi\o ob trgatvi. ^ žliri;i in Džehtlu. 'ma in Zoroa^rovih naukov." iZanrmivo je bdo občudovati ga-, lerijo pelikanih pajnttv. na kaite-rili so imeli naši pradedje svojo zgodovino. S tem so se spominjali čaJsov. ki so b*li veseli ali žalostni. Na pajnovih so brali tudi božjo besedo. Videli so na primer, kakšna, kazen zadene tistega, ki polteno ne žrvi. Poleg tega so pa. tnd imeli mnogo zabave posebno s hudobcem, ki je moral vršiti lahke im ne lahke ulege. Žal. da se danes ne brigajo mnogo za stare pa j nove. Tu in tifiu vid "an kak stari nagnjen uljnak. ko kap bije na še dobro oh ranjene končnice. iS vo ječ as 110 so se morali bolj zanimati tza to umetnost. Pravijo, da (Nadaljevan le na C. strani.) rednosti. Ti dokazi >0 najbolj dragoceni tlel rokopisov. Manihe*. ki nauki pomeni io namreč edinstven slut'aj l -tiij.i brez sledu. A svoječasno st» > • razširili iz Iraka j>o Indiji. Kita ki. Egiptu. Siriji in segali celo v Italijo. l temelji)elj vere, Perzijec Mani (Manihej pri (irkih). rojen 21-1 i>t» I\r.. je v teku ."{!» let z izrednim Uspehom širil svoj po k ret. Zapustil je veliko perzijskih, sirskih in grških -rokopisov. Trdil je, da je poslan po Bogu. da bi zedini! Kristusove. Budhov:' in Zoroastrove nauke. Njegovi si -slel sežgali na grmadi. Manijevi učenci so bili hutlo preganjeni in je bil med njimi veliko mučen-cev. Kljub temu st» povečali število manihej.skih občin. Tudi >»v. Avguštin je xkozi devet let bil manihejski pristaš, dokler ni pre-stopil v krščanstvo. Manihejci so bili zatrti na vzhodu šele v XIII. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 S PODKt ŽNIC« NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠT. 13 JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI Ima vlog mul 430,000,000.— Din. rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov <1 i na rje v. Za pupilne naložite ima so»tui tle|N>zimi tHMelek. tji varčevanje mladine izdaja tlomače hranilnike, za |Mišiijanje iM>Sti pa svoj«' |M>lctžiiiee. Zi vse vloge jamči mestna oličina z vsem svojim premoženjem in tlaveno močjo. Hranilnim kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta jki-sel opravlja v svoji i>odružnici na Miklošičevi cesti. Telefon t-entrale št. 'J01G in 2tUli. itodruinice št. l^MIT. Pitštni «-k«»vni račun centrale št. 1053i IKMlružnice št. 16.1HS. I radne ure za stranke so od 8. tlo 12. ure. / "O X A S NARODA* WW YOBK, THPMDAY, JUNE 15, 1983 THE L AUGUST SLOVENE DAILY in U.'s. A Pri naročilih za več kot $1 — damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SUČNE VSEBINE j'.........'gU3"""1''......... PQUCNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI IGRE ___. IUUI i^ucck. new iorK ž :;|'i-l"'lft"'a...........................................i'i;i:^;/g;iii!iii!i!!ii[iic\V/piiii,iiii.......ii^u^iiniiiimMiii^mmHiimii^jMinm^...............,.....ČSmummc^.............................................J « ..__..... I . ... . . ..... , __ _ MOLITVENIKI SVETA URA ▼ platno vez....... v fino usnje vez Obrtno knjigovodstva ..................2.50 Perotniiiarstvo. broširano ............1.5® Pravila za oliko ..............................J5 ' 1'nihifne motnje na alkoholski poo- l.S* ...................................... -75 v najfinejše usnje vez 1J0 Prmro ln revolucija (Phamic) ........JO v najfinejše usnje trda rez .............«.......................1.80, Predhodniki in idejni utemelji ruskega ideja I i/nu ...................I JO 8 ILK BI ZA DU&0 r platno vez. ___________ JI r fino usnje vez ............1.5» v naj fine |ie usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno ves. ..«. v usnje vez.......... v fino usnje ve«, v najfinejše usnje vet. 1.60 KVI&RU SRCA v umu rano usnje vez. .80 v usnje vez .....„............8u ▼ fino usnje vez.........1.— v najt:nejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje Vda rez ...................................1.50 v oel celluloid vez. .......1.20 NCBfcSA NAS DOM v ponarejeno..............._...!__ v najfinejše usnje v*z 1.50 v najfinejše usnje trda vez _________________________________140 MARIJA VAKHINJA fino rez ...........................*.20 v fino usnje ...................1.50 v najfinejše usnje trda /ez .........................«...........1J0 Hrvatski molitveniki: Kadi«. osnovni pojmi is Radio tehnike, vezano ........................2.— hr<»Sirano ....................................1.75 Kočui slov. italijanski In italijanski slovenski .lov ar ............90 — -Ml .. .1.20 J 1 50 Slovenska narodna mladina (olisejtii 4.TJ Klrauh ...............1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.15 Sveto rittmo stare in nove zaveze. lepo tr«lo votaua ............... .........L— Sadno vino ..................«.„.... ............40 Nad Je v gospodinjstvu ......... ......«««75 tčbenik angleškega jezika trii« vhje............................ .........1.50 *hro£l rauo .......................... ........1 25 I vod v filozofijo \Yeber) 1.5« fina vez. L— tltjeha jat ar ost1, Slava Roku. a mir Ijndedt. fina res 1.50 najfinejša Tez .........................IA« Veliki slovenski apisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike ln trgovce ...............1.25 Veliki vsevedež ..................................AO Vosčllna knjižica .............................-50 Zbirka domačih zdravil .....................«0 Zdravilna aellšfa .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ................................1.50 Zgodovina Imetnosti pri Sloveo- eih. Hrvatih in Srbih ............1.00 Zvaočec nebeški, v fina vimi ..... I>IhIik< ........ - - ............................1. Zdravje mladine .......1.25 Zdravje in bolezen v doma«! taliti, 2 zrezka ....................................l.'JU V lea oajfiufj&a res .1.80 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zrozti ........................ .80 Angleški molitveniki: I Prorokovalne karte Cm Child's Prajerbook« v harvae*H platnirp vezano .....JO v tM>lo k<«t *esano...........1.10 i mmm l m« Me —..................-.........JO fino vezano .................................25 ...35 ...70 1.20 key of Heaven: fino »Mutn« ...................... v nKASt.Ki Key of Heaven: ▼ relnM vexan<> .......—...... v eeloH najfinejši vez .... v fiuo usnje rezano -----.. CallMlie 1'oeke« Manual * v fino uauje vezano ..—.. Ave Maria: ▼ fino itanje verano ........ POUČNE KNJIGE Angleške slovensko berilo ............2.— Amerika in Amerikanrl (Trunk) 5.— Angel Jaka služba ali aiank kako ae naj slreie k sv. mali..............10 M nalezljivim bole/ium ...................75 Usrknittte Jezero................................1.20 DawiH iivino/drstnik broširano Domači vrt ....................................1.20 Govedoreja ......................................1.50 Oocpodtnjstvo ...............................1.20 .1.20 .1.50 1J0 .180 ■1.40 Jugoslavija etulje. Natakarca, Duhovnik. Itd..........-.....................00 (sov na ženo (roman) .......................80 Lucifer .............................................1.— Marjetica ........................................50 Materina irtev.............................A0 Moje življenje ...................................JtS Mali Lord ....................................00 Miljonar brez denarja__________________..75 Maron, krščanski deček is IJka- «»ona ........................................«25 Mladih zanikernežov lastni žlvo- loois -------------------------------75 Mlinarjev Janez ...............................JO Mufolioo .......................................—40 Mrtvi taostač __________________________________25 Mali Klatež _______________________________________.70 Mesija ...............................................JO Malenkosti (Ivan Albrecbt) .........JU Mladim srr-ein. Zhirka povesti za slovenska mladino ____________________«25 Misterija, roman .............................. 1.— Možje................................................Ut Na različnih potih __________________________.40 Notarjev nos, humoreska ..................J5 Narod, ki izmira ___________________________.40 Naia vas. II. del. t povesti ..............JO Nova Erotika, trdo ves ____________.........70 Na&a leta. trda vez -----————..«70 broširana ......................... jt Na Indijskih otokih______________________50 Nafti ljudje....................................... —.40 Nekaj iz ruske zgodovina ........—......JS Na krvavih poljanah. Trpljenje in atrahote z hojnlb |K>hodov blvie- gn slovenskega polka........—........1 JO Ob 50 lelnici Dr. Janeza E. Kreka .«2S Onkraj pragozda .. ....------------------JO Odkritje Aaerlke, trdo vezano------JO mehko vezala -------------------....Jit Praprečanove zgodbe----------------JS Fasti in zanki _________________________________.25 Pater Kajetan________—.—------------.L— Pingvinsiii otok __________________________tO Povest o sedmih ebeicnlfa ----------JO Pravica kladiva -----------------------------M Pabirki iz Roža (Albrecht) ----------.2S Parliki zlatar ...-----------------------------R Prlhsjač, povest -----------------—Jt 'ožigalec______________i---------------------M Povesti, liesml v prosi (Baudelaire) trdo vezano ............—..■.«■.. Po strani klobuk Plat iv ona_________ Pri strien _______ božji ______ Praški judek Prisega Huronskega glavarja ...21 .-30 Pravljice in pripovedko (Kotutmk) 1. svesek ________............................40 2. zvezek ------------------------------.40 Prvič med Indijanci ......................30 Preganjanje indijanskih misjonar- ----------------------------------------Jt Robinzon _________________________________________.A0 Robinzon Crusoe______________________________...Jt Revolucija na Portugalskem __________JO Rdeča In bela vrtnica, povest ________JO Rdeča megla .....................................70 Rdeča kokarda_______________________________lJi Seržant Diavolo. ves. 1.60 Slovenski Jialjivec ..............................40 Slovenski Robinzon, trd. ves.____________.75 Stric Tomova koča .......................50 Sueški invalid _____________________________________35 Skozi Urno Indijo ___________________A0 Sanjska kqjiga, mala ......................60 Sanjska knjiga, velika ................Jt Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1J0 Spomini Jugoslovanskega dobro* voljca, 1014—1018......................1.3» Sredozimei, trd. ves.........................00 broO. ----------i-------------------------------40 Stranote vojne _________________________________M Štiri smrti, 4. zv_____________________________SS Smrt pred hišo _________________________________05 Stanley v Afriki ................................A0 Spomin znanega potovalen ..._________1J| Stritarjeva Anthologlla. broi ________tO Sisto Šesto, povest Is Abrucev ........Jt Sin medvedjega loven. Potopisni roman ____________ ..._________________ ..Jt Student naj bo. V. zv. ________________15 Sveta Notburga ...............................JS Spisje, male povesti __________________________JS Stezosledec .......______________________________.JO Šopek Samotarke .......................„...J5 Sveta noč ...................................A0 Svetlobe in sence _________________________lJt Sliko (Meiko) _________________________________jg$ Spake, humoreska, trda ves._____ SHAKESPEARE V A DELA: Macbbet, trdo eos.___ broSirano r... ■■ _____.,, . Othelo_____________________________ Sen Kresno noči .Jt ..70 ..7t ..7t ---a Fatria, povest Is Irak« be _______ Prva ljubezen F« gorah In Pol litra vlpavea___ Poslednji Mehikanec Fravljleo H. Majar Predi riaal, Preiern In dragi alfcl V Prigodko Ptleo aoUvko. uda vos fred iiiIMi Popotniki Splošna Knjižnica St. 1. (Ivan Albrecht) gruda. Izvirna povest, 104 str.. •45 t broO. .....«.JS brisirano ............... St. 3, (Ivan Rozman) ..T< ljudska drama v 4 dej., 105 strani ____________________ St. St. St. St. 4. (Cvetko Goiar) ..Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ______________________________A0 d. (Novak) ljuobsumnost —Jt 7. Andersonovo pripovedko. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš.______________JS St. 25. Poslednji dnevi PompeJa, II. del-------------------------------------t St. 20. (L. Andrejev) Črne mask®. poslov, -losip Vldmsr, 82 str. broš. ______________________...............__________ .SB St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbet vaza brezposelne. 80 str« broft. ___________35 St. 29. Tarzan sin opic. trdo vez....l.20 St. 31. Roka roko ...........................JS St. 32. Žiretl ________________________________.25 St. 35. (Gaj Sa I ust i j Krlsp) V*J-na s Jugurto, poslov. AnL Dokler, 123 »»»ni, broš. _______________AO St. SC. (Ksaver Me.ško) Listki, 1-44 strani ......................................55 St. 37. Domačo živali ____________ St. 38. Tarzan in svet __________ Stev. 39. La Refaeme ____________ St. 47. Misterij duše ____________ Stev. 48. farzanove šivali ..... Stev. 40. Tarzanov sin, trd vez St. 50. Siika De Graye ........... Slov. balado in romance V roetežu ....................... Namišljeni bolnik ......... To in onkraj Sotle_______ Glad (Hamsun) ........... (Dostojevski) Zapiski St. 51 St. 54. St. 55. St. 56. St. 58. St. 59. .......JO —1.— .......JO — ....1.20 ....1.20 .JO .....1.— ......JO ......JO ......-JO is mrtvega doma, L del_____________ Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del................l.— St. 01. ( mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI 8 SPBEMLJEVANJEM KLAVIRJA Albuqi slov. narodnih pesmi (Prelorec) ______-------------------80 Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO .i ; '•.- . f'r MBdANI EN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič):' L avezek---------------------------.75 11. zvezek -------------------------------7S Psmlsdbnskl odmevi, IL sv........45 enska lira(Holmar) 1— (Vodoplvec) .......Ut It moških In meHnlh zborov — (Adamič) _____________________.45 MO&KI zbor Trije mcfikl zbori (Pavčlč) w Izdala Glasbena Matica _______40 Narodna nagrobnim (Pavčlč)____JS Gorski odmevi (Labarnar 2. sv.__45 DVOGLASNO: RAZNE PESMI S SPREMLJEVA- ' NJEM: Domovini. (Foester) __________________« Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov ««.«..41 Jaz bi rad radečih roi, moški sbor z bariton solom in priredbo aa dvospev........................................ V pepelničnl noči (Sattner), kan-tatnta za. aoll, zbor ln orkester Izdala Glaabena Matica_____««.7J Dve pesmi (Prelovec), sa moški sbor ln bariton solo ............««.«26 PESMARICA GLASBENE MATICE} 1. Pesmarica, uredil Habad___2JM 2. Koroške slovenske narodno pesmi (Svikarglč) 1. 2., In S. av. skupaj .....—------------------- MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .....„11 St. la. Sto čutiš, Srblne tnžnl ...«li St. 10. Na planine ______________________.....«1I Št. IL Zvečer ........................l| Št. 12. Vasovalec ......................«...««19 Št. 13. Podoknira -..............II Slavček, zbirka šolsldh pesmi — (Medved) ...................................... Lira, srednješolska, 1. in 2. svezek po JI Troglasni mladinski zbor r>rlmeren za trogla.oen ženski ali možkl zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L^ Mešani in moški zbori (Aljafi) 3. zvezek: Psalm 11$; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...«........4| 0. zvežek: Ojtomin k veselju; Svo-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ................«41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domoroilna Iskrica; Pri Bvadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčico stoj ; Kmetski hiši ....................«41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene i>esml za mešan zhor .............................. Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ............................«... 12. Tantum Ergo (Premrl) ............JO JI 12 Pange iLngua Tantum Ergo Go-nitori. (Foerster) ..........................J| 12 Pange Lingua Tantum Ergo Goni tori (Gerhlč) ...............................JI Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ...............................40 10 obbajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) .............,30 Afissa in bon o rem St. Josephl — (Pogachnik) .................................Al Kyrie ..................................................00 K svetemu Rešujemu telesn (Foerster) ....................................40 Sv. Nikolaj ......................................«„.«|| NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ........................3.51 Buri prideio, tračnica......................Jt NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za laahh raSki zbor in petje (Bajuk) .«.1J| Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ............ Na Gorenjskem je fletno ...............L—< RAZGLEDNICE Neivyorske, ltazlične, dučat ......... Velikonočne, božične in novoletne ducat ..............................................4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41 Narodna noša, ducat.........................Al posamezne po -...........................01 ZEMLJEVIDI * i Stenski zemljevid Slovenije na moč nitn papirju s platnenimi pregibi ...........................................7 JI Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ....................J| Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ..................................Jt Ljubljanske in mariborsko oblasti JI Pahorje. Kozjak __________ Prekmurje in Medumurje Canada ............................. ............40 Združenih držav, veliki «.. Mali ____________ Nova Evropa_______ Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizen*. * < Colorado, Kansas, Kentucky In ' Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing ton, Wyoming, vsaki po ..............«21 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Went Virginia, Ohio, New York — Virginia. Okšo. Now York vsaki po ----------------------««J| Naročilom je pruo&ti denar, bo* dial v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co pošljeta gotovino, rekomsmdlrajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni I ceniku. Knjigo podil) am«» poštnina "GLAS NARODA1* ■M W. U "C t AS !f A RODA" WBW TOI, TITTMPAY, JUWB IB, IMS fLOfm BMLT in V, BTEFAXClC: LU JO Težak '»» izviren en-h. Se pose h-| Bruno in Slavo, mlajša brata, sta vek. ni to njegova stvar! no te/a k z,- j današnje dni. Vsa teža imela doma takisto prijazno življe- J Mojster Jakob bi rad pomagal njegovega proklet.-tva. njegovo n- nje. Ore jima je pripeljal domov Luju. pa ni v njegovi muci: samo rami«"-enje je /. vsi mIo zadelo našo mačeho, sam pa se je še zmerom sedemsto dinarjev »la zasluži lia teti-Io. Zemlja j»- skočila i/ tečajev j potikal ko poprej pa gostilnah in den. iti se j« ustavila. 'Juli >e. da je ob- 'se družil z raznimi lahkoživimi žen. Oni dan s> sprehajalci v Tivoliju stala k nesreči ravno nad glavo.... jskami. medtem ko sta sinova hodila ' zadržali mladega moža baš v tre-Kar ,'e bilo včeraj lielo. je danes j za svojim klavrnim športom—be- niitku. ko je uameraval skočiti pod črnov.-era.i še up — danes obup. račenjem. tla si napolnita prazen jbrzi vlak. Gotovo se je bil naveli- Iz Slovenije. Tesnoba in obup sta zavladala vse-povsod — vi«ak rlovt k j«* Babilon M »juter Jakob j,- bil vdovec in j«- imel tri sinove. \*>i trije bili prav mladi, ko ji,n je umrla mati: najstarejšemu. Luju. je bilo tedaj komaj dvanajst let. "K;»j storiti s»»daj." j*. jHoniadd mojster Jaktb. "kako naj vzgajam »Kiglavce »am. ko pa imam tako ma. I » rash za tak.> fw;de?" In mojster Jakob je pri tej mi-jj nagubanči! želodec. Taka je bila vzgoja mojstra Jakoba. Leta s«» tekla, rasi so se izpremi-njali tu sinovi mojstra Jakoba so postali možje, liroz poklica. Kaj bi jim poklic — danes bi jim bil morda v s|>otiko. .Mojster Jakob je bil medtem že v drugič vdovec in se je v tret:e o d govor« Bo /»■ kako. je sklenil mojster Jak'»b vvi.rH razmišljanje in zamahnil z roko j>o zraku, "ni vrag. da se jih ne bi i znebil !** Najmanj je oče maral Luja. ki je bil pi njegovem mnenju u-koli-ko pri>nioi«ii Uta čustva je goiil sin do očeta. Tega pa mojster Ja- čaJ življenja, ki je danes tolikim ljudem samo še v breme. Bil je Lu-jo Pomislite ljudje, dobro premislite: ali je prav. zadržati človeka, ki mu ne puste živeti, zadržati ga v trenutku, ko s»» hoče s skokom pod vlak rešiti silnega gorja, ki ga prinaša naša ilcha in ko je moral še prej itvojevati v sebi težko borbo za tako r»d ločitev .' Zakaj mlademu ženil. Samo dva meseca manj je ^ovekn. polnemu moči in nad. s-bilo niej oil Luja. Luju je danes ,,e "Pijejo v»e nad*» v na cesti. Kakor ie še toliki drugi'i |>uI«d«Mn srcu. je pač treba zvrha-* ~~ ' " mero v krvi. Zadržati ga, lju- .*o prepustiti uso-na cesti, v vsej č«'Io. t>či pa j.- uprl v tla kakor d-. S*""- iU P° -|ak<* T™ V ^ * hi bil od „.-k je spoduj pričakoval I*m *'vi * M'OJ" tretj" žtMm življp- ** T "°V< odirovora Vh* Mt«-ga in s samim seboj .-ad- d> brezposelnega r voljnega moža. vinskem razpoloženj M rad pripoveduje o Luju. da if malo prismojen in še. da je pijanec. /ato tla nima sreče.... Mojster Jak'b ga j«' bil zato poslal v po-bol iševalnico. Luja se pa dobra vzgoja ni hotela prijeti, nikakor ne. Cisto vest ima Jakob, kar vzgo- k 'v nikakor ni.mogel razumni. .V- jje tUe *e Lujo nwV V*Uti prav je o stvari razmišljal na vse J pret g*', Posledica tega razmišlja »ja i*- bilo samo še večje s»»ij-aštvo med njiini. In Jakob ?*• svojo oee-tov»ko d 'lsieM vse bolj temeljito ir (Milu jeva I in nikakor ni skoparil Z lesktusko ... Zvesto v je dr /al pregovora. d.j šiba nov i mašo I »oje. Marsikatero uganko je že re-*il mojster Jakob s .-vojo bbtro glavo, da pa s\>je leskovke ni mo-g< l tako uglasiti, da bi od »ie odmevala m**lodija ljube/ni. tega pa nikakor ni mogel razumeti___ Ampak to Die ne de, saj pravi četrta U/žja za|*>ved: "•S|>oštuj očeta in mater" — ill .-»potovanje j.- tudi nekaj, čeprav ni ljubezni___ zapuštVntteti. umirajočega gladu in prezebajorega. ne tla bi mu kdo pomagal. je svojeglavost. ^ Mojstra Jakoba je malce dirnila novica. Marsikatero uganko je še rešil mojster Jakob s svojo bistro glavo, da pa je njegov sin Lujo tak niČvrednež. tega pa mojster Jakob ne more razumeti. h1r0l0gua v zdravniški praksi Hirologna je nekaj drugega ne-'gieno in sistematičuo delujočega go hiromantija. Dočim napoveduje realista: "filozofska roka" je dol- ta usodo kakšnega človeka iz črl v ga. oglata in z vorlatimi prstnimi njegovih rt.kali. Imče hirologija iz členki; okorna, brutalna roka i/da- teh črt in iz oblik« roke razbrati >a človeka, ki ni s|»osoben dušev- znaeaj človekov. njegt»\r p«»dedo- nega razvoja. vam- in privzgojene lastnosti, ki ^ _ , Teh pet «*istill oblik ne n^v izražajo v rokah baje prav tako . , ločno ali še točneje nego v obraz- <1<,,,m se™Ia >k°raj mkoll: nih potezah ♦^ U1<>!iillie oblike, po katerih je Jm'jgtH-e razbirati, kakšne podedova-llirolt gj smatralo svojo strok >, n- in v zunanjih okoliščinah pri-i v>«»kakor za -zelo važno, odločno vzgojene IasMiosti imajo njih no-Š.- pi-d-n je l il Lino dovrid šfi- za^raeajo identifikacijo te stroke z silei. Mnogo pove oblika prstov, rina jsto leto. ga je oče dal v ,>4I. okultno, nerealno hiromantijtt in jo Kratki prsti se sjiodobpo bolj re-lM»|jM»v*In:ro NV /ato. da bi v ga ra-i° 7a ♦'ksaktno vedo. ki naj alistom. dolgi pa fantastom. k-e- iznebil; nikakor ne <).V mu je fr. j omogoča vpogled v |>siht>logijo l j;i- ' pak palec kaž^ od^Kirno-st in usmT-lel b dobro in It »M j. imeti le do- naJ P««hI vsem zdravni- ji-ntjst v neki smoter. Važne pa so lift» vzgoj nega sina. Poboljieval- ku »I"Ploven v njegovi praksi. Hi- seveda tudi črte v dlaneh, ki jih niča je l.ila po mnenju ■to'stra Ja ktJ»a kakor n?ilav- m ta namen.... Sam s«* ni hot» l ukvarjati s sit- nilJ** no^tmi vzg .je, ga j.- vtaknil v |m4k>|jrevalnieo. \"je|pova velika o. • Ctovska skrb mu j<* narekovala, t bi j«- storil tako. rologiia je po njihovem samo ne- hirologija v splošnem deli istota (»oglarje patološke anat -jko kakor hiromantija v *4življen.i- sko črto", "črto usotle". črto gla- ve" itd. Podvojena življenjska črta govori o strahu pred življenjem in oklevanju, izrazita "črta intuicije**. ki f*»toka iz okolice zapestja proti četrtemu ali petemu prstu, govori o glasljeni nadarjenttsti itd. Me.I novejšimi raziskovalci. ki skuša jo iz hirologije napraviti r^s-im znanost, je omeniti zlasti psihopat >l|N gnil h- ne- k»k*n« 0» človeka. j»- leva roka boli koliko .lil. h Nikakor ni mog^l nowtejjica indhidualnih laHlnofti.»kdiko je izročenega praznoverja, o •j^rija/niti S tem. da bi ga zui.'rja I i sl,i'*r razlikuje tudi |>et tipičnin • (,.n, prepirajo. V>:rtc»kor bo- ' P »/vr. till. >..!,! in -s;, ;alili zaradi oh,ik l,rVa h»patasta rok.«. ^ moralj hirologi še dosti atvari ti-ga ker .ie bil v poboljševalni«-!. ki ^ iiri »listja ,iroti prstom razi}ik<,tj in dosli svojih trditev lwd- Sieer ^.i ».• Luio orizxdei-al dorio ustvarjalno narlarjeiv r»- . . . , . . . . 4 1 '*,,J ' ' nol» * preti s stvarnimi dokan. ee bodo vrdat« Ijndrm. tla j- iMištenjak in ^»»nost druga je roka. ki se rM| , , — hoteli, da jim 1k» modema skeptu- Tt» s.t najnovejši oblikovni elementi. « katerimi operirajo hirologi. Koliko je stvarnega na njih iti ne tlela m ržm/. /mnau. Tlekli -.j *"l>**tja proti konen prstov oži in mu. tla ne more biti kaj pride, ka jtf Je lastna za vsak zunanji vpliv ob br«f vzroka ga t^"-e ni vtaknil v po- čutljivemu in neodpornemu člove-l*0l iS* val nieo ku ; tretja je kvadratična roka Io. - 7-M.-:—rrrrr.-' -3- •• -ir. . • ■A.1 1 *rwifMr nnnB imajo velik uspeh l^i * i na znanost prisodila označbo resnosti. Smrt mladega fanta pod vlakom. 23. maja dopoldne se je na domžalskem kolodvoru dofrodila nesreči katere žrtev je bil 20-1 etni Alb'n Gro?elj, doma hz Preverja pri Lukovici .uslužben v Domžalah. Dopoldne mu je gospodar naročil, naj gre kosit, fant se je odpeljal s kolenom, toda namesto na travnik je šel v smrt. S kole-| som se je pripeljal do vagonov, ki Ao postavi!jeni ob skladišču, ga t.aim prislonil na vagon in nanj navezal verožk-o z uro. Pocejn se je skrjl meti dva vagona in počakal na vlak. ki pride iz Kamnika v Domžale. Ko je vlak prišel, se je vrgel poti kolesa lok omot m", ki g:* je najprej odbila kakih pet metrov najprej, pot^m so ga pa kolesa zagrabiia. Kolesa .so mu odtrgala desno nogo nad kolenom levo pod kolenom iu levo roko nad konv*!cem. Dobil je tudi smrtne rane na glavi, kjer mu je bila vdr-ta lobanja, tako d« je bila vsaka pomoč izključena on je nesrečni fant čez par ur v silnih bolečinah umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico župne cerkve v Domžalah. 1 Vzrok ibstHlepolnega koraka ie I fant pojasn i v porilovitnem pismu. ki so ga: tlobili pri njeni. Najdeno okostje tihotapca. Iz Cakovca poročajo: Te dni so kopali kmetje pesek na bregu Mure v bližini Lep enakega mosta. Pri kopaaiju so naleteli na moško okostje m .sledovi, po katerih bi -se dalo soditi, da je bil pokojni o-blečen v i vojaško obleko. Kmetje so o tem obvestili oblasti. Orožniki .vo z rte e'i preiskovati, tla u goto ve. na kak način je prišlo okostje na to mesto. Za najdbo okostja je zvedela tudi neka žena iz fsorieau in je po ( zobeh spoznala svojega moža. ki .ie izgTiil leta 1910. Ta mož se je svoječatmo pečal s tihotapstvom. Nekega dne j • vzel s »seboj 150.000 kron in se ni takrat nzgovarjai'i. da je mož padci v Muro in ila ga je- roda odnesla. Ker se jim ni moglo ničesar dokazati. j-> bilo postopanje Ustavljeno. Sedvi.i je sodišče vno-več začelo zade»vo preiskovat i. Senzacijonalna izpoVed eerkljar-skih atentatorjev. V dobnmi .spominu je Š- atentat. ki so ga izvršili v četrtek ponoči dne 4. maja trije mjadi kmečki fanti na stanovanje šolskega upravitelja v t'erkljah Ludvika Kabaja. Ti trije fanti. 2'J-le1ni Pran-ee Grame ic vasi (»azive. 20. letni Alojzij Srpčič iu 17-letui Iv. Vitlenič iz Cerkelj so omenjen"' nooi okrtig 2-"». vrgli v cerk.lan.sko osji o vil o »t>lo. kjer ima šolski u-l>ra\itelj K aba j v prit lir ju .st aim-visnje. primitivno napravljen pe-icbnski .stroj, ki je po {tadcu eksplodiral. poškodt»va.! stanovanje ter pohištvo, k .sreči pa nikogar izmeti »stanovalcev rawil. 1 "čm^k bombe je bil močan, toda k sreči je bila lega zakonskih postelj m postelje 11-iletne upraviteljeve hčerke Sla vice taka. da razšt reiki niso tlosegli spečih. Ogenj, ki je nastal zaradi eksplozije pod po steljo 11-letne hčerke, sta oba starša o.pravem času pogasila. Orožniki iz Krške vasi. ki noč za-ptMreli v Cerkljah obširno preiskavo in .poizvedbe, so že drugfga dne iulefiili omonje.ne tri mladeniče. .ki .so *e zagovarjali, da .so atentat na šolskega upravitelj:* Kaba-ja izvršili, ker žele vatšeaiii. ovedbe ne-lazsiMlnih ml-adih kmečkih fantov se je pričelo po < Vrkljah in v.sem Ki*škem polju šušljati. da -o za tem atentatom ptivsem druge o-s»*be. ki so imele na aretirane mladeniče velik v|>I i v, zaradi česar so tudi izvršili .svoje grdo zločinsko dol o. ki hi bilo kmalu zahteva.1 •o tri nedolžne žrtve. Aretira nt-i. ki bili odtvedeni z močno orožniško evkorto v zapore krškega sotlišča. n;st» hoteli izdati teh oseb. Po preteku 20 dni po izvršenem zločinu pa so v Krškem izpovedali, da Nt a jih napotila k atentatu '»uani eenk.1 janski kaplan Fran Tomazin in posestnik Audt»lšek. Oba -o sedaj orožniki aretirali in ju odvedli v zapore krškega sodišča, odkoder bosta -z ostalimi tremi atentatorji v prihodnjih dneh prepeljana v zapor0 novomeškega okrožnega sodišča. kjer bo tudi sodna razprava. Požari brez konca in kraja. Kakor po Dravskem polju. Pol-skavi in drugod, so se tudi tukaj začoli pojavljati pogosti požari. V Zibikr je pogorelo gospodarsko poslopje z brejo svinjo vred. gospodar Orbot se je pri reševanju novarno poškodoval. Zavarovan je bil komaj za 12tK) Din. V Tuntfivcu je pogrela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Dr-^ifenika z vseni živežem in vso živino. Skoda je velikanska, a zavarovalnina znaša komaj 15.000 Din. Ker je bilo K'i/'i gorečega poslopja Še vče drugih poslopij, gre zalwala gasilcem ie Rt»ga?l<^ fšlatine. tla niso tutli ta postala žrtev obujenih zubijev, ali cetlo cela vas Tuntovec. V Craa je fKigo-roto gospodai.-ko poslopje posestnika. Krivca. Tu pa je vzrok požara neprevidno ravnanje s petrolejko. GMlBšt-GItsba-giM l pokopališke hijene PREMIJERA "TOLMINOA" V MEW YORKU. Dramski »zbor naših slovenskih igralcev v Xe\v Vorku bo v sobo- lz Marseilba poročajo, da so oblasti izsledile tri uslužbence ondot-nega pogrebnega zavoda, ki so o-krali mrliče na domačem (lOkopali-šču. V zadnjem času so ukradli ne- to. due 24. junija zvečer predata-, b: žt,nskK ki je bi,H a(Hiavno po-vrl najnovejšo slovonsko vgro iz kopana, nakit in prstan v hkitpni Življenja goriŠkUi Slovencev jnid j vrednosti 20.000 frankov Italijo — Sol kanovega "Tolmin-ea". Ta igra. ki je ,Slovencem še malo imana, se vrši v Gorici v prvih letih po vojni. V nji nastopajo slovenski kmetje in italijansko voja-štjvo. Igra .ie polna za-pletljajev in dramatičnih »/en. kakršne morejo »lati le takti zamotani življenjski položaji kot so danes med Slovenci na Ooriškem ki trpijo najhujše zatiranje pod fašistično vlado. I)a toLmačijo igro po svojih najboljših močeh, se naši kIovenski igralci v New Yorku pripravljajo s to igro že daljšo dobo. Tudi izbrali so si fv to svrho 'krasno dvorano z na j primernejšim gledališkim trtlrom. na katerem je mogoče dostojno predstaviti večje skupine in katera bi lahko imela za ozadje slovenske prizore z (iigriškega. Ta tlvtirana je na novo urejeni gletlališki prostor Webster Hall, ki s" nahaja na 11 f-2-"> VAŽNO ZA j* NAROČNIKE East lltli Street. Dvorana pa je pnimt ma tudi za ples. ki ^e bo vršil po predstavi. Kot zaključna- predstava letošnje -.1 o venske gle^lališke sezone v Nev.* Vorku. bo igra "Tolmin •<•** najpopolnejša. Igra je s p'tjem in godbo. Tudi orkester, ki lit* godbo izvajal je najboljši, (iajskega "Zvouimir". to je zbor. ki je odnesel prve nagrade z raznih svetovnih raizstav ter je po svojih nastopih znan po RAIX>: i Pueblo, Peter Cull*. A. SaftiC Walsenlairg. M. J. Bajuk ' > INDIANA: £ 'i Iudianaiiulis. Loui? liaoich ILLINOIS: Aurora. Jlarr Bntchar Chicago. J. BevMO. J. I.ukanicta Cicero, J. Fabian (Cliicago. Cicaro in Illluolx) Juliet. Mary Bamliicb. Joseph Hro* var Iji Salle. J. Spelii-h Mascqutab. t'ruuk Augustin North 'Chicago. Jože Zelene ne že ob 8. zvečer in sicer z nagft-vortmi. godbo in prologom. Xato je premijera in j>o končanem f>ro-gramu prosta zabava. Več o igri poročamo jHizneje. Odbor. I I Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tem, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naiš dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja,-potne liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washing t ona povratno dovoljenje, ME-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York. N. Y. T kolko žveplenk vsebuje človeško mo? Dr. I ..awson razlaga v neki angleški medicinski reviji na li umori-«t i če« način, kakšne zaklade skriva Človeško telo. V tem telesu je dovolj vode. tla bi napolnila »od za 40 litrov, dovolj maščobe za sedem ko-mila. toliko ogljika, tla l»i iz njega lahko izdelali mine ,- je prišlo do wpopada s pike t i progresivne rudarske unije. Kansas City, Frank Žagar ' MARYLAND: ^ KitzuiUler. Fr. %*«Kloiilvec Stf.ver. J. černp (za Penua« \V. Va. iu Mrl. I MICHIGAN: I let roft. Frank Htitlar i i v Vt ■v <' V ¥«Vfe OH Poziv! Iidajanje lista Je v yveil % velikimi stroški. Mho go jfli Je, ki so radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da Jih počakamo, »ato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. R. •t MINNESOTA: ( liislioltij. Frank (rOii£f Ely. «1 os. J. Pesliel. Fr. Sekula '■ Evetetli. Ltiiiis b Pesnik. Jobn Slapuik En. lid.. F. Bajt Giratl. Anton Nagnde Lorain. Lt>uis Bnlant. John KumKe Wnrren. Mrs. F. Bachar Youngstown. Anton Kikeij OREtJON: Oregon City. Ore.. J. Kohl s r f PENNSYLVANIA: j"1 Anahridge, Frank JakSe Braddoek. ,T. A. Germ Brougiiton. Anton I[mvec C'laridge. Anton Jerlna Conemaush. J. Breeovec • Export. J. Previa. Louis Supanfli Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greenslmrg. Frank Novak Jobnstown, John Polantz '<• Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demahar Meadow I.ands. J. KoprivSek ; j Midway. John Žust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh in vso okolico, Yiaweot Arh Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Detnshar Readng. J. Pezdlrc Steelton. X. Hren Turtle Creek, J. Skerlj. Fr. Schitrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Alii«. Frank Sheboygan. leo Ma jean WYOMING: Rock Springs, Louis Taadpar Diamondvlile, Joe Rollch . Vsak sastopnik izaa potrdilo »v»> to. katero Je prejel. Zastopaifce roja toplo pri porotama. UPRAVA "GLAS NARODA «« HEW YORK, THURSDAY, JUNE 15, 1933 THE LARGEST SLOVEN? DAILY ta U. 8. 1 DEDŠCINA ROMAN XZ ŽIVLJENJA ZA " O L A 8 NARODA** PRIREDIL I. H. NOVICE IZ POLJANSKE DOLINE Nadaljevanje s 3. str^uL) je neka ženska v Selški do,!ini knofr. okrašenimi lajbei in visoki-znala »likati končnice, kar je se- (mi škornji. Danes te?a ni vee. 47 — .Mi je žal. Jo; greni «e v vilo Rodenberg, tla obižkVm, Evo itarijo — *aj ura! Jblamla mu prikioua. — Pozdravi Evo Marijo! Pojdite, gospod doktor, greva pa tarna. To Kalfu ni l>i!o prav nič prijetno; imel je dovolj vzroka, da jo bal takih samotnih izpreluxlov z Jolando. Zavidal pa je Eritakne. da jo j« moral prijeti; nato no njeni lasje obviseli na veji, ker je bila brez klobuka, in jih je moral razvozljati. slednjič pa se s krikom rrrž ■ na njegove pr^i. ker je v smreki nokaj zašume»'o. Toda v.se to ji ni pomagalo. l>r. Boruti ji mirno |>onvi«ra iz vseh teh položajev, ne da bi prekoračil mejo dostojnosti. Jolanda s* je zaradi tega deloma jedila, deloma pa ji je ravno fvsled tega ugajal. Svoje steari hoče biti naiprej popolnoma gotov, predno se bo odkril, ud nt'sli Jole.nda. Ralf Ilernd pa je bil zelo vesel, ko se j * mo«roI konečno od Jolanda po/oviti. Najpre j gre v .ivoje stanovanje ter se nekoliko odpočije. Dogovor z tir. Diehlom je Kla samo nj-gov-i pretveza, da bi mojjel oditi, kajti nedel.-ki obiski v vili Melaniji so ,mu bili nv-liika muk-t. katero je vzel na sebe samo zaradi Henrika 'Dor.nau. Ko leži na divanu. mu f>olete njegove misli v vilo Rodenberg. Želel xi je. da bi bil na Egonnvem mestu. Egon je mogel iti tja. kadar se mu je poljubijo in ie videl Evo Ma.rijo. Kol ko časa je že. otLkar je ni v č videl. PrtMiiislil je in zdelo .se mu je že dolgo. Toda nato zopet .misli na Arturja Mert-en?*a. na .skrivnostno ži-ronje njegovih oči, ko mu je govoril o tem, tla gre Henrik r.-čp.^ii« sam v mesto. Kaka vražja mi-sel se je tedaj morala p'>ro-:liti v Mer-tensovi črni duši, to je bilo gotovo, ln oprijela se ga je neiasivi bo ;azen in .skrb za Henrika. Na vsak iaičin je moral podvojiti svoje pazijivowt. In moral je tudi .skrbfti za to, da Henrik ne bo n'kda* šel sam v mesto. l>a je bil ravnatelj MertPn.s boli prepričan, se je Ralf nekolikokrat p'l >il s Henrikom v mesto in se ie ž njim poka zal na več prostorih in -tako javno, da je mogel M:*rten.s. ako je imel kake vohune, invedeti, da ie bil njegov nečak tam. Henrika Dori>aua je kot bt>doč"ga lastnika Rodenbergovih tovarno vsakdo poznal. T- Ia v^akikrat sta se po kratk in času vrnila domov in sta mogoče obiskala -samo gledališče -ali kek koneert. Ttwla dn-akrat se je Henrik sam pel j« l v mesto, pa je vedno odsrrn.il zavese avtomobila in prižgal svetilko. Obakrat .mu j? bil služabnik Erie tako tesno za p tami. da ga je moral opaziti. In Frie je mirno mogel zatrjevati. da je Henrik sedel v razcvetijenem avtomobilu. Takti sta ukrenila ve potrebno, tla se pri A rt ur ju Mertensv ni mogla /buditi n kaka sumnja. In prihodnjo sredo se je hote* Henrik zopet peljati v mr^to in obiskati gledališče. Ko pa je Ralf Bernd opazil ono čudno žarenj** v Mertensovih očeh, je bilo pri nje-ni prib:*o, da Henrik ne sme vee .sam biti ponoči iziven hiše Ralf je čutil, da Merten.su pohaja potrpljenje. Najbrže je ainj tra jalo že pr -dolgo, da si pri razuzdanem nočnem življenju še ni pokvaril zdravja. Zato je prav gotovo koval kake ncive vražje naklepe. Tn nato je bilo treba paziti. * Egon je zve.vt svojemu sklepu šel iv vilo Rodenberg. V vdikr Kevoljo pa n * najde Eve Marije same; ž njo je bil Henrik. Svoje ga razočaranja pa ni pokazal ter oba uljudno in prijazno pozdravi — Četudi - ni tlonia samo dva dni. vendar nočem zamuditi, da bi vaju ne (biskal in pobi vem o tvojem zdravju. Eva Marija. Eva Marija mu prijazno |>otla roko. — Ze'o lepo je to. Egon. fire mi dobro. Prasim. sedi. Ali ho češ z namu večerjat i ? Neodlo.' n (»ogleda na Henrika, ki ga ni pozdravil preveč prijazno. — N • vem. ako vaju ne nadlegujem. — Prav gotovo ne; Henrik in jaz «va sama in sva vedno ve-*ela, ako dobiva k- k obi.sk. — T<< la Henrik ne izgleda preveč t-ega vesel. — pravi Egon / glasom, ki je kazal nevo'jo Ln očitanje. Henrik ga v resniei sorodniški čuti pripeljali k nam. Eva Marija «kttia posredovati in obrniti pogovor na kaj dru- — Kako ti ugaja na vseučilišču, Egon! — Popolmma lepo -bi »bilo. ako ne bi bilo življenje takt« strašno drago. — To t i vnJtV ne more delati n'.kakili skrbi, _ pripomni Henrik. — Ti pa veš, Henrik. Imam velike skrbi, kako irij v dragem dijaikejm dru.Vt vu rzhajmii s pwojim pičlim denarjem, \foj .stari m drži grozno kratko in iz tltMiarrtili zadreg nikdar več ,ne pridem. Pri tem je Egon »'.gledal tako usmiljenja vreden, da je Eva Marija takoj spoznala, da so otroci Arturja Mertensa pomilovanja vredni. Toda Jlftnrik pravi brez vsakega pomilovanja: — Kolikor poznam teto Melanijo. velikodušno vse poravna. — O. ti ljubi Bog. papa je .proti mami še bolj skop kot proti JoJandi in metri; komaj more djati kaj na stran. Henrik dvigne gUrvo. — Zakaj p it v»e to trpite T Saj ste vendar de.diči starega oče-t«, tvoja malti v prvi vrati in za njo Jolanda in ti. Vaš oče vendar nuna ailtake pravice do leg«; dobiva plačo kot trgovski ravnatel j in to je dovolj (VMika plač*. Toda «s va»im .premožen : m «iim» ni-kake pr$viee razpolagati: to je edino pravica "t^te Melanije. Egon a kislim nasmehom zategne ustnice. — Ti si v radar dedič R; ker > žallbog moj varuh. — se rzvije Hena "luži". Kako letos krij obetajti čebeJe. je težko izvedeti re^aiieo. C'e bi verjel čebelarjem, bodo tako s'a-be kot še nikdar ne. Ce jia vpošte-vamo zgodnjo spomlad, ko je bilo v izobilju raznega cvetja, jim i-e moremo verjeti. Tarnajo pa po navpidi le za to, da bi stare z;(,o-i ge, kakor tudi nove, v jese-ni čim dražje spravili v denar. Na."e. t. j. kranjske čebele slove po vsem svetu. Naši čebelarji jih pošiljajo v Nemčijo, Fran-ijo, Rusijo. F'g*'pt d i še ca!o na Japonsko gredo naše čebele. Tako mi je zatrjeval čebelar iz Skofjeloke. Kot kaže. pride letošnje polet jt | poseben val letoviščarjev v našo lolino. Rti či križ je .knpLl start ^gajnarjevo bajto na Dobravi orece.inn iim kosom zemljišča ol lot oku Brbovniee v Sort>. Na]>ra viti misli m dolgo in temu pri •lu.nno širt)ko poslopje. Sprva bt fo služilo le za letovišče revnim o trokom. ki vsako leto prihajajo v lolino \z Trbovelj in drugod ni' počitnice. Ptvzneje pa nrv^ijo sezi lati večje poslopje za kakih .301' \seb kot nekak sanatorij za jetič-ne. Pripomniti moram, da Rdeči 'eriž ni pri na.s to. kot je v Antiki. da bi .raz]>olagal z milijoni, impak le z diinarji. ki pa le posamič skupaj prihajajo. Tudi drugod ob Sori nameravajo napraviti večja ali manjša "otovišča in kopališča. Koliko bo VODNJIKOVE KNJIGE . za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr n. ! I V^se, kar se nam kaže kot narodna noša je le sliafca potvorba. Edini spomin na našo gorenjsko nošo so še srebrni gumbi ob noivih grobovih, ki pa .spet gredo nazaj v zemljo. Sedaj imamo v Gorenj ii vas i tu di zdravnika, ki o t me življenje marsikomu, ki bi drugače mural iti v grob. So pa tukaj (zdravniki iMse bolj naJtančni, v.sa.j kar se tiče podpisovanja spričeval tistim, ki so v bolniških blagajnah. Tukaj ni mogoče vleči podpore, pa če tu di si že na.pol mrtev. Zdravn k navadno 'bolniku ne ver jam pfj.st^b-no danes ne. in gleda Ie bolj na organizacijo. Ko bi v Ameriki imeli tak sistem. bi* gotovo ne tarnali o visokih asfismentih in praznih blagajnah Zvez in Jedr.ot. ( Nad ail je je v Gorenjivasi tudi , flnarčini ipratl. Edino žandarje I imamo v Poljanah in že pravi jo, t ______ da j Hi bodo rr mr.stili v Goreivo- ! PolkoMiik Etheon, tajnik britske vasi oh pa Gorenj a vas in Tra- letalske ckspetlicije na Mount Eve-■ta postajata v: dno bolji.ažno pro- rest, ki se pravkar vrača na An.He- in knjige Vam bodo posl&rxe naravnost ne dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 2 1 6 W. I 8th Street New York. N. Y. JEZERO BOGOV immmin SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW CORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS V.JO "pil .sv. Antomr', ki pa ni parni pa.tron ni menda tudi nikdar *ii IbM, ampak je le v n kem stran-sikein oltarju. Farni patron je mravzp.r»r fv j Jar^z. Kotnik. , . , rr a j. i. •• & . • -i smatrali do danes uceniaki z^oli oa.to tua seveda, tudi tratai"ska Tako imajo kar tri imena. Frane Drm? r. p. d. F > "'carjev z Dobrave, ki je delal na Plea/".nt Valley. Claritlge in menda "nrki? v bližini B'ishopa. Pa., ima v Go-enj/ v.'i trgovino z usnjem. O 1 v višini 7500 111 nenadoma zagled:.- za nripoveflko brez vsake stvarne podlage ali pa za spomin na kakšno veliko ledniško jezero, ki je nmralt) ob masivu Everesta eksistirati v davnih časih.Toda med drugim poletom nad velikana sveta so z letni.* »trevk. katere je .pripel ia1! s seb ii mu je umrla najstarejša hči, ki I i pod s boj ogromno jezero, ki je morah) biti po barvi vode sodeč. 111- junija: Kurupu v Llrtmen fciinlana v liavre Kolier-Jam v Bouli>«n* <7. junija: Urltani'. v Cobh lie f«e France v Havre 21. junija: Vulcania v Trst Albert BalJin v Cherbourg Manhattan v Havre be tJrasse v Havre i3. lunija: Olympic v Cherbourg Minn« ti>nl;u v Havre Veendi.ni v LSouli»{jne 24. Junija: Champ'ain v Havre Ilex v (Jenoa, B: emeri v Bremen 27. jLniJa: T.eviathan v Ctiei bonrg 28. junija: Lieienguria v Cherbourg t talili.>Li> 14 Cli^lLiuulg 29. junija: Cunie tJrande v Genua 10 iiinila: Majestic v Cherbourjf Rlutendam v Boulogne 1. julija: Paris v Havro LBfuvei'd v Havre 3. lult la - - Knr'-na v Bremen S. Julila: S:iturnia v 1rpt A(|uitana v t"h«-rbfnirjr T ii>Mtertil»n(' v HiPrhnnre bi -bila! danes že odrasla. Njegova (li Zl>,° flobok<>- -T^ern so seveda se še div: s spomija. Fotografirali in ni dvema, da gre 7.:% priliki nekesra neurja v Claridgu ;ezer» bogov, katerem govore treščilo v hišo. vjvateri je stano- stara izročila. Vprašanje pa je. kovala, odtirga'o kos stene, nji pa. ki -<0 nit>gli ljudje zvedeti za to je-je stala pri šteJilniku. se ni nič zero, ko ne vemo absolutno ničesar ^a'eo-a zgodi'o. tem, da bi se kdaj vzpeli do n:e-Za novega župana polja.nf»ke t>b- ga (v višini 7500 m!). eine je imenovan Anton Čadt oa to prin::.;a!o. se ne ve, ker k; Anžonovc >v Srednjevasi. čigar o •lam prihajajo le letovišč ar j "k ki ie razpolagajo z velikim denar- To je skrivnost, o kateri bo morala sedaj ugibati znanost. Poki- 'em. K temu pa naj omenim nekaj. V go-le in jemali s srboj. Pravijo, tla ■»o bile tam še do nedavna vidne / maliotn poraščtme kh>j>i in tla je >il svet, kjer se nahaja studenec d> svojem času tudi davka: prrst. t. j. tla je bil jfivna lastnina. ^len-?a so tudi .sedaj preiskali vodr in izjavili, da j" za — nič. Xe vemo, ali gre za kako tekmovanje z drugimi tovrstnim" idravilnimi studenci, katerih voli se pri na.s drago prodaja, ali •»a, da tirst;. ki so preiskovali, ni posebno učeni. Pomisliti je tre '-a. da tudi preti l.>0 leti. niso ime-'i praznih but V. in so (vedeli, pt kaj .st> tjagori v gozd hodili. Mor la res ta stud' ne-a nima pasebaiih zdravilnih snovi v sebi, toPko ps iih ima gotovo kot oni. ki se pro daja kot Franc .Jožefova v-jube v Afriki je zadn:e dni zablo-dilo kakšnih 130 Somalijcev. Šli so na potovanje, da bi se ireelili i? Kismavuja v severno Kenvo. pri tem pa so zgreS.li j>ot- in poplačali to napakt) s svojim življenjem. — Umrli so vsi jtl žeje. U GRUNT (Spisal Janko Kač) V kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NAROD A" Cena $^50 ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Oena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi ia preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DASES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. & 7. julija". lie de Franc® v Havr« 8. julija: Cunte dt SdvolA v Genoa 11. julija: Bremen v Bremen 12. julija: .N.-w iork v Chfrlmurg Olympic v Cherbourg 14. Julija: Rotterdam, Rotterdam 15. jutija: Champlain v Havre R»-x v Genoa Bereiig-jria v Cherbourg- 18. Julija: Kevluthan v Cherbourg 19. ju'ija: Manhattan v Havre Albert Mall in v Cherbourg 20. Jtilija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: l.afayette v Havre Kuropa v Bremen StHtnndam v Boulogne 26. Julija: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Jutija: Wen<1nm v Boulopnn lie de France v Havre 29. Julija: Vijicatila v Tr*t Afitiit;i nia v Cherbourg 2. avgusta: Washington v Havre Deutschland v Hamburg 4. avgusta: Olymp'C v Ciu rlmuref 5. avg'ista: Chainp'ain v lln\re font" di Savni:t v (ienna riu v Cherbourg 8. avg-.sta: l^eviathan v Cherbourg Kur*»j>a v Ilrt'inen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: Paris v Havre Majistic v Cherbourg 1: .tterflnm v Boulogne 12. avgusta: Satu in ia v Trst A«iuitc.i.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Stutendam v Boulogne 16. avgusta: ^ Manhattan v Havre Albert Balliu v Hamburg 19. avgusta: I'e di- Krance v Havre Rex v Genoa 21. avgusta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg Z\. avgusta: Champlain v Havre Kuropa v Bremen 25. avgusta: Vennilam v Boulogne 26. avgusta: Roma v Genoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: I»e Grass«- v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deulsi'hland v Hamburg 31. "avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Con 11 di Savoia v Genoa Vole.id;.m v Boulogne 5. septembra: lie de Krance v Havre Statendam v Boulogne 6. septembra: Aquitania v f'herbourg -Vew York v Hamburg 3. septembra: tJljinpic v Cherbourg 1, septembra: Paris v Havre Vuh-ania v Trst Eurorja. v Bremen 13. septembra: I afay< tte v Havre Manhattan v Havre Berenparia v CherlMoirK-Albeit Ballin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Trst lie de France v Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: Kuropa v Bremen Slatendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauietnnia v Cherbourg Deutschland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre , OTympk v Cherbourg 30. septembra: i Ci nte di Savoia v Genoa CzXisi/LZs ITA LI A- C O S U LICTH - V SLOVENIJO PO SOl.NČNI JUŽNI PRO jI V GENOVO ALI TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE NajhitreJia ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dozemskem morju. R E X ............24. Junija Conte di SAVOIA .. 8. julija Tirektne železniške zveze ia Genove. Potnike l.o sprejel zastopnik družbe ter Jh bo pravočasno spremil na hitre brzovtake, vozeče v Slovenijo Direktna služba do TRSTA VULCANIA ... 21. Junija SATURNIA ....... 5. julija Druga odplutja: Conte Grande 29. Jun.; Roma 1. julija; Augustus 12. Ju>. Krasni prostori — Izvrstna kuhinja, vprašaj kateregako'i agenta ali ua v uradu li'A LIAN LINE : State St., N.Y.C.