/Primorski
$t. 32 (16.069) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v rn-ticjonem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
tiskani partizanski DNEVNIK v za-
\‘ f. UA	'Ri -j v;..
16	3:82
čEu-Ai> - ui.	s i ________
1500 Uk .
SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1998
Tudi
toje
moč
Evrope
Bojan Brezigar
Henry Kissinger je v svoji knjigi spominov na cas, ko je vodil ameriško zunanjo politiko, Italijo obravnaval anekdotično. O srečanju z Aldom Mo-rom, ki je bil takrat italijanski zunanji minister, Piše, da je prišel ta ostareli gospod k njemu in um zagotovil, da je Italija najzvestejši zaveznik Združenih držav Amerike. Kissinger je nato začel razlagati svojo politiko, a je nenadoma opazil, da je Moro zadremal. Očitno je povedal vse, ker je želel povedati, je bil pikri komentar ameriškega državnika.
Dogajanja zadnjih dni so mi priklicala v spomin ta odlomek iz Kissin: gerjevih spominov, kajti sedanji odnos Italije do ZDA je bistveno drugačen in v njem ni veC zaslediti ponižujoče servilnosti, s katero so rimski Politiki dolga povojna leta vodili odnose z Ame-
riko. Resnici na ljubo je Italija prvič poskusila avtonomno odločati že ob Ugrabitvi ladje Achille Lauro, kjer so italijanske oblasti Američanom prevzele palestinskega terorista, Iti je bil osundjen Umora ameriškega državljana. Craxi in Andreotti sta se zaradi tega zamerila Američanom tin nekateri menijo, da so se prav takrat začele njune težave), za nameček Pa je terorist Italijanom zbezal, tako da se je zade-Va neslavno končala.
Odločnost, s katero sta Andreatta in Prodi v zadnjih dveh dneh spregovorila o ameriškem letalstvu, pa kaže na trdno v°ljo po enakopravnem Prostopu do sicer močnejšega partnerja. Ta Pristop je izrazito političen in bil je tako od-tijCen, da se je moral Llinton včeraj opravičiti tn da so morali ameriški Poveljniki z repom med jtogami potrditi, da je pint letel prenizko in izven snieri poleta. Skratka, zgodilo se je to, kar je normalno, pa vsa dolga Povojna leta take normalnosti ni bilo.
“i aodi Prodi in v dejstvi nticni o da se j(
berlinsk
daj Italij
sevedi snosti i
Škrati
do
moči
TRST / OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
»Prešernovo edinost je mogoče uresničiti le s skupno voljo«
Govoril je Miroslav Košuta, pela sta zbora Gallus in Hrast, recitirala Štefka Drolc
TRST - Prešernova Zdravljica, najprej samo z verzi v interpretaciji Štefke DrolCeve, nato pa Se z Vrabcevo glasbo v izvedbi mešanih zborov Jacobus Gallus in Hrast, je uokvirila in zaznamovala sinočnjo osrednjo tržaško proslavo ob Dnevu slovenske kulture (f. KROMA). Tako sinočnjo v tržaškem Kulturnem domu kot jutrišnjo v goriškem Kulturnem domu so skupno priredile Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta. Kot je v svojem slavnostnem nagovoru naglasil Miroslav Košuta (govor objavljamo na 3. strani) smo »Dan slovenske kulture v zadnjih desetletjih večinoma praznovali skupaj. Ne brez nesporazumov in težav, a vendar skupaj. Z izpričano željo po sodelovanju kulturnih organizacij, bolj ali manj iskreno, površinsko plitko ali globoko občuteno, so bile prav te prireditve prvi in pravi termometer razpoloženja naše narodnostne skupnosti.« Ob zaključku pa je Košuta slovenstvu zaželel srečno plovbo, saj je pred njim neusmiljen Cas, poln velikih neznank in tudi novosti. V kulturnem sporedu po zamisli Nerine Švab je Štefka DrolCeva na sinočnji prireditvi podala izbor Prešernovih poezij (na klavir jo je spremljala Tatjana Jercog), zbora Gallus in Hrast pa sta odpela po štiri pesmi in nato skupaj zaključila prireditev. Na jutrišnji osrednji goriški proslavi bo program le delno spremenjen, slavnostni govornik pa bo Jurij Paljk.
________AFGANISTAN / VČERAJ PONOČI
Potres terjal 4.000 žrtev
Epicenter na goratem področju v bližini meje s Tadžikistanom
KABUL - Močan potresni sunek je včeraj ponoči prizadel severovzhodni Afganistan, veliko območje na meji s Tadžikistanom. Po prvih informacijah naj bi potres terjal najmanj 4.000 smrtnih žrtev, vendar reševalci rdečega križa še niso prišli na prizadeto ozemlje. Gre namreč za območje, ki ga nadzirajo sile, ki so zveste prejšnjemu afganistanskemu režimu in se upirajo islamskim skrajnežem telebanom. Zato so tudi informacije skromne in jih ni mogoCe preverjati.
Na 15. strani
Tragedija na Cermisu: velik korak nazaj ZDA
AVIANO - Medtem ko je ministrski predsednik Romano Prodi tudi včeraj odloCno ponovil, da ni v dvomu prijateljstvo z ZDA, temveč da gre pri tragediji na Cermisu za vprašanje odgovornosti, je prišlo do preobrata v ameriškem stališču. Sam predsednik Clinton je izjavil, da je do nesreče morda prišlo zaradi napake, ki jo je zakrivila nemarnost. Na vsak način ameriški vojaki v Avianu ne smejo veC dajati izjav, za to bodo skrbeli v Stuttgartu, kjer je glavni sedež ameriških sil v Evropi.
Na 2. strani
Igre v Nagonu so odprte,
S svečano otvoritvijo so se v Naga- moški smuk, kjer so izraziti favoriti nu ponoči po srednjeevropskem ča- Avstrijci, Italijani pa veliko pričakujejo su začele 18. zimske olimpijske igre.	od ženskega teka na 15 km. O tem in
2e jutri bodo padle prve štiri odločit-	še o marsičem drugem poročamo na
ve. Največje zanimanje vlada za štirih straneh naše priloge.
V Zalivu trčili
ameriški letali F18
VVASHINGTON - Včeraj popoldne sta na območju Perzijskega zaliva, nedaleč od iraške obale, trčili dve ameriški vojni letali F 18. Letali sta vzleteli z letalonosilke George VVacMBgh, obe sta pripadali' sirotam rrmvincf v in sta bili na Uvid-niškem poletu. V trčenju je en pilot umrl, drugi pa se je rešil. ZDA imajo na območju Zaliva tri letalonosilke.


Trst: zasedanje o evropski integraciji
TRST - Na zasedanju združenja Dialoghi Eu-ropei o sporazumu med Italijo in Hrvaško o manjšinah in o pridružitvi Slovenije Evropski uniji, o katerih bo prihodnji mesec razpravljal italijanski parlament, so zelo umirjeno spregovorili tudi o ezulskem vprašanju in zahtevah istrskih beguncev. Vsi so pozitivno ocenili širitev Evropske unije proti vzhodu in poudarili, da predstavlja evropska integracija izjemno priložnost za rast in razvoj Furlanije Julijske krajine in Trsta še posebej.
Na 4. strani
Kmalu rešitev krize javnega zdravstva
TRST - Deželni odbor je sklenil, da bo po razsodbi, s katero je DUS odstavil generalne direktorje javnih zdravstvenih ustanov, spet izvedel natečaj za imenovanja, in to z isto komisijo in istimi kandidati kot predlanskim. Do novih imenovanj naj ne bi preteklo več kot 45 dni, je zagotovil odbornik Degano. Ustanove bodo do takrat začasno upravljali namestniki.
Na 5. strani
Krepitev čezmejnega sodelovanja v Gorici
GORICA - Na Goriškem se krepijo prizadevanja za čezmejno sodelovanje. Pokrajinska uprava je včeraj predstavila okvirni načrt za povezavo briških in drugih vinorodnih okolišev na Goriškem z onimi v slovenskem delu Brd. Ravnatelj Goriške zdravstvene ustanove se je prav tako včeraj sestal s tehnično komisijo, ki preučuje možnosti integracije s šempetrsko bolnišnico.
Na 9. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
DAN SLOVENSKE KULTURE
GORICA, jutri, 8. februarja 1998, ob 17. uri v Kulturnem domu Nastopajo:
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus,
Mešani pevski zbor Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina
Govornika:
Miroslav Košuta (Trst), Jurij Paljk (Gorica)
CENTER LA
BAZOVICA Ul. S. Kosovel 19 (za cerkvijo) Tel. 040/226913
RAZPRODAJA
pohitite...
SUPER POPUSTI DO 50 %
za sledeče artikle: smuči, vezi, smučarski čevlji, snotv-board, oblačila za smučanje in prosti čas, kotalke, telovadni čevlji, loparji za tenis, krplje, turna smuka, smučarski tek
IZPOSOJANJE
smuči in snotu-boord
TRAGEDIJA NA CERMISU / ODLOČNO STALIŠČE PRODIJA
RIM / BASSANINIJEVA REFORMA
ZDA priznavajo, da se je njihov pilot spustil prenizko
Marincem je bilo obenem zaukazano, naj ne dajejo več izjav
Več pristojnosti deželam, država bo manj vsiljiva
Vlada je včeraj odobrila predlog o koreniti decentralizaciji
BOLOGNA, AVIANO -Italijanska vlada ne postavlja v dvom prijateljstva z ZDA in niti zvestobe Natu, govor je o kršitvi zakona, nesrečo pri Cavaleseju pa je povzročila nedvoumna kršitev zakona, nobeno določilo, nobena potreba po urjenju ne moreta upravičiti tako nizkega poleta, pri katerem pretrgajo kable žičnice. Ministrski predsednik Romano Prodi je bil jasen in odločen, potrdil je, kar je povedal že obrambni minister Andreatta, in sicer, da se letalo ni držalo predvidene poti in se je poleg tega spustilo prenizko. Do preobrata pa je prišlo v ameriškem zadržanju. Sam predsednik Clinton je tiskovni agenciji Ansa izjavil, da bo podvzel potrebne ukrepe, da bodo Italijani seznanjeni z .izsledki preiskave in da bodo z njimi sodelovali, priznal pa je tudi, da »je morda prišlo do napake, ki jo je zakrivila nemarnost. Tega ne vem še.« Clinton naj bi bil tudi zaukazal molk generalu Guyu Van der Lindenu, poveljniku marincev v Južni Evropi. Van der Lin-den je namreč vztrajal, da je letalo bilo v predvidenem koridorju. Tudi general Charles Krulak je včeraj priznal, da je pilot morda zgrešil in se spustil pod najnižjo dovoljeno višino: »Če je bila narejena napaka,« je izjavil,«jo bomo uotovili in krivci bodo morali odgovarjati«. Pristavil pa je, da koridor začrtujejo italijanski pristojni organi. Včerajšnje sporočilo iz oporišča v Avianu se prav tako povsem ujema z gornjimi izjavami: kraj, kjer se je
zgodila tragedija, je bil znotraj 10-kilometrskega koridorja, vendar ne na njegovi sredini, a trčenje s kablom je bilo daleč pod najnižjo določeno višino. V izjavi iz Aviana tudi pravijo, da Van der Lin-den ni nameraval oporekati italijanskemu obrambnemu ministru. Oglasil se je tudi ameriški ambasador ZDA v Italiji Thomas Foglietta, ki je dejal, da so ZDA odločene izpeljati poglobljeno in prozorno preiskavo v popolnem sodelovanju z italijanskimi oblastmi. »Vsi se strinjamio, da je letalo letelo prenizko. Vprašanje je, zakaj,« je pristavil. Na vsak način o nesreči ne bodo posredovali več nobene vesti, dokler komisija ne bo zaključila svojega dela. Morebitne izjave bo-
do prišle iz Stuttgarta v Nemčiji, kjer je glavni sedež ameriških sil v Evropi, in sporazumno s pen-tagonom.
Iz izjav Clintona, Krula-ka, Fogliette pa lahko tudi razumemo, da ZDA ne bodo preiskave prepustile Italiji. S svoje strani je pravdnik iz Trenta Fran-cantonio Granero, ki se ukvarja s tragedijo na Cer-misu, povedal, da je vprašanje pristojnosti v tem primeru zelo zapleteno, da ga bo treba proučiti in da ni še nič odločeno. Sodnikom iz Trenta so včeraj izročili tudi »mission recorder«, napravo, ki registrira podatke letenja. Kaže pa, da je naprava neuporabna, pilot naj bi jo snel predčasno, s čimer je zbrisal vse podatke, kar se marsikomu zdi sumljivo.
Ameriški predsednik Bill Clinton (telefoto Ap)
_______CORPENONS / MED POSKUSOM ROPA_______
Streljanje pred banko: umrl ropar
Redarja proti roparjem ob izhodu iz banke - Eden od redarjev hudo ranjen
PORDENON- V kraju Cordenons pri Pordenonu se je včeraj poskus ropa v banki zaključil s streljanjem, pri katerem je ena oseba umrla, dve pa sta bili ranjeni: umrl je eden od roparjev, krogle pa so ranile mestna redarja.
Bilo je ob 9.30 ko so se štirje roparji pripeljali na osrednji trg v Cor-denonsu s fiatom uno. Dva sta vstopila v podružnico zavoda Rolo Danca del Friuli, eden je ostal pred banko, četrti pa je čakal v avtomobilu s prižganim motorjem. Roparja, ki sta vdrla v banko, sta zagrozila prisotnim s puško in pištolo: bila sta maskirana z brki in pokrivali in sta od prestrašenih uradnikov zahtevala, naj jima izročijo ves denar, kar ga je bilo v blagajni - kakih 80 milijonov
lir. Direktorja so prisilili, da je stopil na pločnik z njima, ko pa sta se oddaljila, ju je opazila trojica mestnih redarjev (bili so na trgu, kjer so bile stojnice krošnjarjev, da bi preprečili morebitni atentat t.i. unabomberja, ki že dalj časa postavlja peklenske stroje po pordenonski pokrajini).
Medtem ko je redarka Lidia Zuc-colo posvarila kupce bližnjih stojnic, naj se hitro umaknejo, sta mare-šal Mario Cozzarin in redar Cristian Fabris s pištolo v roki prestregla roparje (dvema iz banke se je pridružil tretji, ki je bil na straži). Vsi so pričeli streljati: Cozzarina so zadeli v trebuh in trup, Fabrisa pa v nogo, a tudi redarja sta zadela enega od roparjev in sicer v grlo.
Pajdaša sta ranjenca vlekla s se-
boj nekaj metrov, potem pa sta ga pustila na pločniku, ker je že bil mrtev. Roparja sta stekla do fiata, kjer jih je čakal šofer. Avto so pognali z vso hitrostjo v smeri proti Vidmu, in kljub številnim cestnim zaporam, ki so jih takoj vzpostavili policisti in karabinjerji, je roparjem uspelo, da so izginili.
Ranjena mestna redarja so odpeljali v pordenonsko bolnišnico: medtem ko bo Fabris okreval v kratkem, so Cozzarina morali operirati, saj sta mu krogli predrli pljuča in drobovje, zdravniki pa so optimisti glede možnosti preživetja.
Mrtvi ropar je 49-letni Paolo Mi-ozzo iz Padove, so sporočili karabinjerji, in je že večkrat imel opravka z zakonom.
RIM - Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril zakonski odlok, ki ga je pripravil minister za javne uprave Franco Bas-sanini in ki korenito spreminja porazdelitev pristojnosti med državo, deželami in občinami. Odlok uvaja največjo možno decentralizacijo, ki jo dopušča veljavna ustava.
Bassaninijeva reforma je vzbudila že včeraj val protestov. Uslužbenci prometnega sektorja stavkali in med manifestacijo pred pred predsedstvom vlade izžvižgali ministre, češ da kopljejo jamo celotni strukturi. Veliko večja je bila previdnost konfederalnih sindikatov, ki so poudarili, da se je vlada obvezala, da bo začela postopek za usklajevanje in je čas za vse spremembe, preden bo parlament odobril ukrep.
Po ukrepu, ki ga je vlada sprejela včeraj, bo država ohranila samo »strateške pristojnosti«, medtem ko bo vse ostale naloge prepustila deželam in krajevnim upravam. Na ta način »bomo imeli agilnejšo in učinkovitejšo državo,« je poudaril minister Bas-sanini.
Glavne spremembe, ki jih uvaja ukrep, so sledeče:
PRISTOJNOSTI: Država ohranja odnos z mednarodnimi organizacijami, usklajevanje odnosov z Evropsko unijo, načrtovanje in seveda pristojnost nadomeščanja, če se izkaže, da dežele in krajevne uprave ne opravljajo svoje dolžnosti. Vse ostale pristojnosti so prepuščene deželam in krajevnim ustanovam. Dežele pa bodo morale v roku 6 mese-
cev dodehti pokrajinam in občinam vse tiste pristojnosti, ki ne zahtevajo celovitejše politike. Dežela bo v roku treh let zaupala deželam dobrine, del osebja in del finančnih sredstev.
PROIZVODNI SEKTOR: Dežele bodo imele pristojnosti za spodbujanje obrtništva in industrije. Država ohranja politiko finančnih olajšav, raziskovalno dejavnost, osrednji jamstveni sklad in posege vsedržavnega pomena.
ENERGIJA: Država nakazuje cilje energetske politike, nakazuje tehnične standarde za proizvodnjo energije, velikih objektov in energetskim omrežij. Vse ostal?) bo v pristojnosti dežel
TRGOVINSKE ZBORNICE: Avtonomija je okrepljena z odpravo državnega nadzorstva, država ohranja samo upravljanje »omrežja«.
ZDRAVSTVO: Dežele so dobile že številne pristojnosti, odlok pa jim priznava še pravico do pripravljanja sektorskih načrtov, ki nimajo vsedržavne veljave, preverjanje ustreznosti laboratorijev in naprav.
Poleg navedenega odlok priznava deželam in krajevnim upravam nove pristojnosti na področjih socialnih struktur, šolstva (pomembna bo vloga občin in pokrajin pri ustanavljanju in ukinjanju šol), v poklicnem izpopolnjevanju in tudi pri kulturnih dobrinah (država ohranja zaščito, dežele pa bodo zadolžene za ovrednotenje). Dežele bodo prevzele načrtovalsko vlogo tudi v športu in bodo lahko imele upravno policijo.
RIM / DELOVNI CAS
EVRO / OBISK ITALIJANSKEGA GOSPODARSKEGA MINISTRA V NEMČIJI
Prodi zagotovil, da bo vlada spoštovala sporazum s komunisti
Učinek skrajšanjega delovnika bodo poskusno preverili v vseh sektorjih
Ciampi prepričeval Tielmeyerja, da je Italija vredna zaupanja
Nemško zunanje ministrstvo priznalo Rimu izreden sanacijski napor
RIM - Napetosti ob snovanju predloga za krajši delovni čas ne bodo zrušile Prodijeve vlade. Italijanski premier je včeraj na kongresu sindikalne konfederacije UIL poudaril, da vlada namerava spoštovati sporazum s Stranko komunistične prenove, ne da bi opustila metode usklajevanja s sindikati in z delodajalci.
Prodi je povedal, da vlada namerava oblikovati zakonski predlog, ki bo poskusno skušala spodbuditi zaposlovanje in krajši delovnik. Pri tem je priznal, da je dogovor sad kompromisa med tistimi (Bertinotti), ki so trdno prepričani, da bo skrajšan delovnik omogočil več delovnih mest, in tistimi (vlado), ki o tem niso prepričani, vendar apri-oristično ne nasprotujejo
eksperimentiranju. Za-konnski predlog bo pripravljen in bo zastavljen tako, da bo ščitil korist države. Zato namerava vlada preverjati učinek ukrepa v vseh sektorjih in v gospodarskem sistemu na splošno z metodo usklajevanja. Prodi je pomiril tudi indu-strijce: začetna faza, ki predvideva eksperimentiranje s spodbudami, bo samo koristila podjetjem in jih ne bo oškodovala.
Možnost krize je zavrnil tudi Fausto Bertinotti, ki je poudaril, da noče dodajati netiva polemikam. S pripravo zakonskega predloga se po Bertinottijevem mnenju zapha krizno obdobje. Tajnik SKP je dejal samo, da levi sredini zameri preveliko popustljivost indu-strijcem, sindikatom pa nezaupljivost.
FRANKFURT - Italijanski minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi je, kot kaže, prepričal Nemce, da je Italija postala soliden partner in da njen pristop k skupni devizi evro ne bo povzročil težav. Po včerajšnjem pogovoru z nemškim zakladnim ministrom Theom VVaiglom, se je Ciampi včeraj srečaj z najbolj zahtevnim sogovornikom, guver-nejrem nemške Bundes bank Hansom Tietmeyerjem (telefoto Ap).
Ciampi in Tietmeyer sta se pozdravila zelo prisrčno, kot dobra stara znanca, o vsebini pogovora pa nista notela povedati ničesar. »Niti besedice o pogovorih,« je novinarje zavrnil Tietmeyer, ko se je pri vhodu Bube poslovil od Ciam-pija. In italijanski minister, ki je bil tudi sam guverner Banke Italije, mu je pritrdil. »No comment,« je bil njegov odgovor na vsa novinarska vprašanja.
Vtis komentatorjev pa je, da je Ciampi dosegel svoj cilj. To potrjuje tudi uradna nota podtajnika v nemškem zunanjem ministrstvu Helmuta Schaeferja, ki je med drugim zapisal, da ob »velikih« naporih Italije za sanacijo državne blagaj-
ne, »bi bilo dobro«, da bi Rim od »samega začetka v evru«.
Ciampi se je diplomatsko zahvalil svojemu sobesedniku VVaiglu, ker je bila v teh letih Nemčija v spodbudo Italiji na poti sanacije. »Če je danes v Evropi stabilnost, je to zasluga vztrajnosti nemškm voditeljev,« je menil Ciampi. Sicer pa je italijanski minister za gospodarstvo skušal s podatki dokazati, da je Italija soliden in zaupanja vreden partner. Poudaril je, da je srednjeročni cilj vlade omejiti rast državnega primanjkljaja in v šestih letih doseči, da bo skupna zadolžitev nižja od bruto državnega proizvoda. Po Ciampijevi o.ceni je glede na makroekonomske razmere povsem dosegljiv cilj, o čemer naj bi pričalo dejstvo, da so hranilne vloge italijanskih družin naj višje v Evropi.
»Italija ve, da lahko sodeluje v denarni uniji kot dejavnik stabilnosti in spodbujevalec podjetnosti,« je poudaril Li ampi. V tem okviru je gospodarski mm1 ster zagotovil, da je tudi italijanski po kojninski sistem v skladu z gospodarski mi možnostmi države.
Na osrednji tržaški proslavi Dneva slovenske kulture, ki so jo skupaj priredile Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta, je spregovoril pesnik Miroslav Košuta. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti.
Spoštovani! Zaprosili so me, da spregovorim na nocojšnji prireditvi, pa ne vem, ali naj to štejem za čast ali žalitev. Obhaja me namreč strah, da je enotnost tudi ob tej priložnosti samo fasada, lepotičenje videza hiše, v kateri ne živi in ne mara živeti nihče, proslava sama pa ustaljen obred, ki se mu ne moreš izogniti.
Dan slovenske kulture smo v zadnjih treh desetletjih večinoma praznovali skupaj. Ne brez nesporazumov in težav, a ven-dar skupaj. Z izpričano željo po sodelovanju kulturnih organizacij, bolj ali manj iskreno, površinsko plitko ali globoko občuteno, so bile prav te prireditve prvi in pravi termometer razpoloženja naše narodnostne skupnosti. Zato sem povabilo sprejel v upanju, da sodi nocojšnji skupni nastop med tiste, ki sta jih rodila ali iskrena želja ali trezno razumsko spoznanje. Zakaj znašli smo se v kritičnem zgodovinskem trenutku, ko so potrebne daljnosežne odločitve in ne bi mogli več samo nositi iz rok v usta, tudi ko bi imeli kje zajeti. Pa je skleda po cele dneve prazna in žlice zaskrbljeno potrkavajo ob mizo.
Medtem si polnimo usta z izjavami o enotnosti, dejanjem Pa ne uspe prikriti, da nam smisel besede ne seže do srca. Razumemo jo vsak po svoje. Enotnost, seveda, a taka, kot si jo zamišljam jaz, enotnost, ki naj utrdi mojo pozicijo, zaščiti moje interese, po možnosti poveča moj vpliv. Ta naša enotnost ima toliko obrazov, kolikor je osebkov, ki o nji govori. Je torej puhla fraza, ki naj jahačem pomaga ostati v sedlu do dne, ko si bojo že izmislili kaj drugega, ušesom enako blago zvenečega, ustom enako prijetno govorljivega, samoljubju enako opojnega.
Pravijo, da smo na odprtem morju, pa križarimo po močvirju, domišljajo si, da smo na trdni barki, pa smo v orehovi lu-Pmi, pritlikavci in zmaličenci, ki smo se navadili, da so govori mletje prazne slame, ali pogrevanje tujih misli, kakor goveje prežvekovanje skozi sedem želodcev. V duhu časa bi moral potemtakem razpredati o multikulturnosti in podobnem, kakor da ne živim od rojstva v nekdanjem srcu Evrope, v pristanišču, iz katerega in v katero s° se iztekale arterije in vene srednjeevropskega gospodarstva in kulture, ob njih pa žili-
Srečno plovbo, sbvenstvo, v času, M je poln neznank in velikih ugank
Miroslav Košuta
ce po vsem širnem svetu. Na pomolih, na borzi, v pivnicah in beznicah so odmevale melodije jezikov, ki si jih danes težko zamišljamo.
Obrazi različnih polti in pisane noše v prelivanju kapitalov in idej, kupčij in stvaritev: od tiste vsesplošno multi družbe sta ostali v nas širina in potreba po spoznavanju bližnjega, čeprav ju je hudo prizadelo poznejše odbobje zatiranja in namernega uničevanja naših korenin.
To je zasejalo nezaupanje in dvom, ki se ju še nismo znebili, obenem pa utrdilo voljo, da ohranimo svoj obraz; ne le tistega, v katerem sorodniki in znanci že od prvih dni tvojega vekanja razbirajo podobnost z roditelji, ampak tudi in predvsem duhovni, notranji obraz, ki ohranja poteze dedov, vezi skupnosti, kulturno dediščino rodu.
Zato si bom dovolil ne govoriti o Prešernu in njegovih čudežnih, življenjske tragike in preroške vizije polnih stihih (dovolj smo ga zlorabili), ne o kulturi in njeni vse hujši stiski (moral bi ponoviti že do obrabe ponavljano), ne o matični domovini in njenem odnosu do manjšine (saj opažamo znamenja povečane občutljivosti za našo usodo), niti o državi, ki ob njeni vzhodni meji živimo kot celovita skupnost, čeprav mal-tretirana in razcepljena na različne načine (a prav z napovedjo ustavnih reform tudi pomemben adut krajevnih ustanov).
Ugotovil bi samo, da ob vsem tem, kar nas obdaja, bolj ali manj naklonjenega, bolj ali manj sovražnega, smo tu tudi mi, mi sami s sabo, drug ob drugem, drug z drugim, največkrat pa drug proti drugemu. Podkupljiva zrcala nas sicer kažejo dopadljive, bistre, nedolžne. Za vse zgrešeno, zavoženo, nepošteno je zmeraj kriv kdo drug: nekdo, ki ni jaz, ki ne misli kot jaz, ki ne vidi z mojimi očmi ne oblek ne oblakov, ki ne presoja kot jaz ne se-
danjosti ne preteklosti - o, preteklosti! On, ona, oni. Zmeraj on, zmeraj oni. Da je naša obtožba lahko povsem jasna in nedvoumna, pozna slovenščina tudi dvojino.
Kadar pa stopiš med ljudi nedeljsko razpoložen in z odprto mislijo, se moraš nenehno čuditi: stežka boš srečal nekoga, ki bi bil v bistvu resnično drugačen. Vsi so ti v nečem več ali manj podobni, vsi so tako rekoč nekakšen drugi ti. Raščeni smo pač vsak po svoje, v različnih merah in barvnih odtenkih, a govorimo isti jezik in sorodne misli, nekateri resda nekoliko narečno, zato pa mlajši tudi že z izrazi interneta in kar je takih vražjih tipalk v našo intimnost in kulturo.
Tako se ti samo od sebe zastavi vprašanje, odkod razpiho-vana različnost med nami, vse razprtije, razkoli, podtikanja, obtožbe, da marsikdaj ne zmoremo najmanjšega skupnega imenovalca niti za stvari, od katerih zavisi naše preživetje, ohranitev struktur, kvaliteta delovanja, usoda naših otrok in njihova prihodnost.
Vsakdo hoče svojo cerkev ali svoj ateistični tempelj. Kaj zato, če ni somišljenikov, če mu koraki odmevajo v praznini. Kapitani na barkah brez posadke se ne morejo dogovoriti niti za svetilnik na obali, čeprav ne
manjka nevarnih čeri in je plovba med njimi iz dneva v dan težavnejša, da je vsak hip lahko usoden.
Tako te Sčasoma načne dvom in se razrašča v obliki vprašanj, na katera ne najdeš prepričljivega odgovora, dokler si ne priznaš, da razkol ni iz ljudi, ampak mednje zasejan zaradi takih in drugačnih računov, političnih obresti ali preprostih iluzij.
Obremenjenim z grehi in krivdami, ki si jih ne bomo priznali, nikomur nikdar ne pade na misel, da bi prepustil krmilo mlajšim, ki jim življenje še ni izčrpalo moči in izsušilo sanj. Pač pa jih zastrupljamo s predsodki in opomini, kakor da bi bili zadovoljni samo, če bomo v njih klonirali same sebe.
Z nami pa je že tako: če bi zdajle stopili skoz vrata Prešeren, Levstik, Gregorčič in mimo Murna s Cankarjem nesrečna Balantič in Kajuh, nagnali bi jih, naj nam ne motijo proslave. Morda bi celo imeli prav. Trenutno je znanost na pragu tako grozovitih odkritij, da je vizija te slovenske plejade, ki se nam pridruži v praznovanju dneva kulture, manj absurdna, kot bi mislili. Seveda bi se to lahko zgodilo kvečjemu z dvojniki, z nekakšnimi nepopolnimi kopijami, denimo z dr. Prešernom, ki ni nikdar pil z Andrejem Smoletom niti stopil v Trnovo, kraj nesrečnega imena...
Plagiranje ljudi, zasvajanje njihovega srca in miselnosti pa je vse pogostejši vsakdanji pojav. Dokler smo še to, kar smo, čeprav majhni in nepomembni, preprosti in samotni, je prav, da živimo svoje življenje in mislimo s svojo pametjo, da živimo polno in odgovorno. Je prav, da nismo lutke pridigarjev in prekupčevalcev z mrtvimi dušami. Je prav, da po svojih močeh prispevamo k zgraditvi skupne strehe. In je prav, da to skupno streho zahtevamo zmeraj in pov-
sod, tudi tu in zdaj.
Ob kulturnem prazniku bi verjetno ne smel mimo pregleda lanske žetve in bi moral govoriti o preboju mladih pisateljev v doslej neprebojno italijansko sfero Trsta, o uveljavljanju naše književnosti v francoskem svetu, o vitalnosti kulturnih ustanov in organizacij, ki kljub nenehnemu stradanju še niso izbirale, o konkretnih človeških obrazih, v katerih se zrcalita zanesenjaštvo in predanost v njih angažiranih ljudi, predanost in ljubezen, ki sta temeljna kamna tudi novorojene zadruge za ohranitev našega dnevnika, nezamenljivega pričevalca, med drugim, kulturne ravni našega občestva. Pa bom v imenu vsega in vseh navedel samo tri slovite ustvarjalce, tri področja, tri generacije. Dva sta doživela izjemni priznanji našega mesta: veliko antološko razstavo ob svoji devetdesetletnici starosta naših umetnikov Lojze Spacal, nagrado Zlatega sv. Justa pa v svetu proslavljeni arhitekt Boris Po-drecca. Med njima je ob visokem jubileju, sicer drugje rojena, a z našo ljubeznijo zraščena gledališka umetnica, ki nas je v mladih letih plemenitila s svojo ustvarjalnostjo in katere prisotnost je našo prireditev povzdignila v praznik slovenske besede, Štefka Drolčeva.
V tem mestu res ni več Mola San Carlo, a ne smemo prezreti, da stoji sredi njega v zelenju Ljudskega vrta spomenik Srečka Kosovela, nedvoumno znamenje spreminjajočih se razmer. Na nas je, da se stvari premaknejo dalje in hitreje. Zato je potrebna skupna volja, zato je neizogibna enotnost: tista Prešernova edinost, ki se mu je v prodorni viziji združila v enoto s spravo in srečo. Edinost, ki jo moramo razumeti kot zavezo za skupne cilje, da bomo s pogledom, uprtim v obzorje, lahko rekli:
Srečno povbo, slovenstvo! Neusmiljen čas je pred tabo, poln velikih ugank in neznank, nevaren kakor vse, kar je novega, nepreverjenega, prelomnega. Ne od drugih, ampak od tebe zavisi, kaj bo s tvojim jutrišnjim dnem in novim tisočletjem. Koliko se boš znalo svetu predstaviti in postaviti po robu. Tudi ti si lahko plodno zrno v veliki skupnosti svobodnih posameznikov in družin, v Evropi brez meja, neusmiljenem talilniku narodov in plemen, jezikov in kultur. O, da bi smeli zaključiti z ugotovitvijo, da si storilo, kar je bilo v tvojih močeh in tvoj moralni imperativ, da lahko stopaš pokončno in z jasnim čelom v dan, ki naj bi bil uresničitev Pesnikove napovedi:«ne vrag, le sosed bo mejak»!
ZASEDANJE / ZDRUŽENJE DIALOGHI EUROPEI
Na zasedanju o manjšinah in pridružitvi Slovenije zelo umirjeno tudi o ezulih
Poslanska zbornica bo prihodnji mesec razpravljala o ratifikaciji pridružitve Slovenije Evropski uniji
Od leve: M. Tremul, R. Battelli, A. dl Bisceglie in G. Rossetti
Za včerajšnje zasedanje združenja Dialoghi Euro-pei o sporazumu med Italijo in Hrvaško o manjšinah in pridružitvi Slovenije Evropski uniji pred skorajšnjo razpravo v italijanskem parlamentu, bi lahko paradoksalno zapisali, da je bila njegova oblika skoraj pomembnejša od vsebine. Pa ne zato, ker bi udeleženci ne bili na višini, kot temu pravimo, pač pa, ker se je razprava o tako delikatnih zadevah, kot so priznanje pravic istrskim beguncem, potekala v zelo kulturnem, umirjenem vzdušju, brez žolčnih izpadov in nostalgičnih objokovanj, ki smo jih bili doslej vajeni ob podobnihih priložnostih, skratka, brez prepira, kot je v repliki ugotovil duša Evropskih dialogov in organizator zasedanja, nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti.
Rdeča nit zasedanja sta bila italijansko-hrvaški sporazum o manjšinah in pridružitev Slovenije Evropski uniji, o katerih bo v prihodnjem mesecu razpravljal italijanski parlament, da bi ju ratificiral. Ob tej niti pa so med enim in drugim posegom poročevalcev nekateri udeleženci stkali še drugo, na kateri je nad zasedanje zanihala usoda istrskih beguncev. Poslanec Forze Italia Gualberto Niccolini, njegova predhodnica Mameči Vascon, nekaj drugih ezulskih beguncev, predstavnik Ezulskega združenja in pokrajinski predstavnik Nacionalnega zavezništva Sulli so opo-zorih, da bi morali, vštric z reševanjem manjšinskih, rešiti tudi ezulsko vprašanje, in sicer tako, da
bo beguncem omogočena vrnitev v Istro. Zanimivo je, da so vsi, razen Sullija, pozdravili širitev Evropske unije proti vzhodu. Ta bo naše kraje razbremenila težkega bremena, ki mu ga je vsa povojna leta nalagala njegova obmejna lega. Odločnim tonom o priznanju pravic istrskih ezulov so sledila zelo strpna mnenja o evropski integraciji sosednjih držav, brez tistih prejudicialnih zahtev, ki so bile še do pred kratkim značilne za nekatere tržaške kroge. Gre torej za novost v obravnavanju istrskega vprašanja, ki morda naz-
nanja strpnejše odnose ob meji.
No, da ni vse že prav idilično, je uvodoma opozoril poročevalec večine v poslanski zunanjepolitični komisiji o sporazumu med Italijo in Hrvaško o manjšinah in o pridružitvi Slovenije Evropski uniji, Antonio Di Bisceglie. Potem ko je poudaril pomen obeh sporazumov, ki predstavljata korak na poti evropske integracije, je opozoril, da je opozicija najavila svoje »manjšinsko poročilo«, ko bo zbornica prihodnji mesec razpravljala o sporazumih, kar je - glede na medna-
rodne akte - neobičajno dejanje. Glede ezulskega vprašanja je omenil, da namerava vlada ustanoviti nekakšno koordinacijsko komisijo, ki naj bi zadovoljivo rešila žgočo zadevo. O italijanski manjšini v Sloveniji je izrazil upanje, da bo tudi Slovenija priznala Unijo Italijanov, glede vpliva pri-družitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo na Furlanijo-Julijsko krajino pa je ocenil, da ga ne gre tolmačiti kot nekakšen vsiljen sporazum, pač pa kot izjemno možnost, ki ponuja deželi rast in razvoj v evropskih dimenzijah.
Poslanec italijanske manjšine v slovenskem parlamentu Roberto Battelli je spregovoril o pri-družitvenem sporazumu z. Evropsko unijo. Doslej so ga - poleg Slovenije in evropskega parlamenta ratificirale Danska, Finska, Irska, Španija, Švedska, Nemčija, Avstrija, Francija in Luksemburg, dokončno pa bo začel veljati, ko ga bodo ratificirale še Portugalska, Italija, Grčija, Nizozemska, Belgija in Velika Britanija. Slovenija je začela uvajati komercialni del že 1. januarja 1997. Evropska komisija je izvajanje gospodarskega dela sporazuma ocenila pozitivno, imela pa je pomisleke o prilagajanju slovenskih zakonov evropskim standardom. Slovenija bo uporabila sredstva načrta Phare za reformo javne uprave, za davčno reformo (z uvedbo davka na dodano vrednost) in za reformo sodstva. Glede načrta Solana o 'nepremičninah je Battelli omenil, da Lju-
bljana »dela v tej smeri«.
Predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul je italijansko-hrvaški sporazum o manjšinah, ki ga je zagrebški sabor že ratificiral, ocenil zelo pozitivno, saj predstavlja mednarodno pravno zaščito manjšine. Sporazum zagotavlja ohranitev pridobljenih pravic, kar je po njegovem mnenju temeljnega pomena za manjšino. Hrvaška se je obvezala, Sa bo zaščito razširila tudi na območja izven nekdanje co-
ne B Svobodnega tržaškega ozemlja, pravno zaščito pa bo treba sedaj tudi udejaniti. Tremul je zaželel tesno sodelovanje med italijansko manjšino na Hrvaškem in Sloveniji ter tudi poudaril, da je Unija Italijanov vedno zagovarjala pridružitev Slovenije, in tudi Hrvaške, Evropski uniji, kar je, nav-
sezadnje pomembno tudi za slovensko manjšino v Italiji.
Senator Oljke Fulvio Camerini je podčrtal, da bo evropska integracija postavila našo deželo in Trst še posebej v središčno pozicijo v Evropi, ki jo je treba ugodno izkoristiti. Dodal pa je, da bo treba ob tem rešiti tudi dve Se nerešeni vprašanji: manjšinsko in ezulsko. O slednjem je povedal, da je treba gledati nanj realistično, sicer begunci tvegajo, da jih bo - pred pravičnim
priznanjem - prehitel neizprosni sodnik: čas.
Po mnenju podpredsednika deželnega sveta Miloša Budin je treba sedaj razmišljati v evropskih . dimenzijah, ki se raztezajo od Atlantika do Uralov. Nacionalna suverenost izgublja svoj pomen, ker jo že prerašča vseevropska integracija. V taki spre-
menjeni situaciji bo tudi koncept manjšin zadobil vseevropsko dimenzijo. Manjšine ne bodo več »nevšečni« del določene države, pač pa integrirani del evropskih dežel in držav, s svojimi jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi.
Zasedanje je sklenil poseg deželnega odbornika za zunanje zadeve in komuni tamo politiko Isido-ro Gottardo. Tudi on je poudaril, da probleme manjšin ne bodo rešile nacionalne države. Tudi za-
to ne, ker država upošteva le svojo manjšino izven lastnih meja, pozablja pa na manjšino druge države na svojem ozemlju. Dilemo bo mogoče rešiti le, Ce se bomo znali povzdigniti iznad nacionalnih v evropske okvire, ko bomo pOy stali resnični evropski državljani.
Udeleženci včerajšnjega posveta na Pomorski postaji (foto KROMA)
PRIZIVNO SODIŠČE / PODKUPNINE
AKCIJI FINANČNIH STRAŽNIKOV / PREVARA Z AVTI IN ODPADKI
Biasutti in Agrusti oproščena
Osumljena sta bila, da sta prejela milijardo lir podkupnine
Tržaško prizivno sodišče je oprostilo bivšega predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Adriana Bia-suttija in bivšega poslanca Michelangela Agmstija (oba bivša pripadnika KD), ki sta bila 10. aprila 1995 obsojena na dve leti in pol ječe zaradi korupcije. Prizivni sodniki so menili, da proti dvojici ne morejo postopati, ker je medtem prišlo do amnistije.
Biasutti in Agrusti sta se znašla na zatožni klopi zaradi domnevne podkupnine v višini ene milijarde lir. Denar naj bi jima obljubil Bruno Casagrande, podjetnik iz Pordenona, vendar ni dokazov, da ga je kdajkoli izplačal, V zameno za podkupnino, ki naj bi jo Casagrande ponudil med neko večerjo že leta 1989, naj bi Agrusti in Biasutti posegla za dodelitev koncesije za izgradnjo čistilne naprave. Ta naprava pa ni bila nikoli zgrajena.
Javni tožilec zahteval visoko kazen za trojico
Javni tožilec na porotnem somšču je zahteval, da 33-letnega Maurizia lurla-na, 45-letnega Paola Livona in 34-letne-ga Flavia Lovinija obsodijo na 35 let ječe (30 zaradi umora in 5 zaradi namernega požara). Trojica je upravljala goriški »pub« Baobab, v katerem je v noči na 23. februar 1989 izbruhnil požar, in je
po mnenju javnega tožilca podtaknila ogenj, da bi dobila denar od zavarovanja. Požar je bil usoden za priletna zakonca, ki sta prebivala nad »pubom«, 7 3-letnega Nicoloja Peres sina in 70-let-no Anno Comuzzi. Njuna hči se je rešila, skočila je skozi okno v 2. nadstropju. Za četrtega obtoženca, ki je bil osumljen nudenja pomoči, je javni tožilec zahteval oprostitev, ker je prekršek zapadel. Proces, na katerem je odvetnik civilne stranke terjal 570 milijonov lir odškodnine, se bo nadaljeval 18. t.m.
Iz Španije pripeljal z ukradenim vozilom
Evidenčno tablico so kontrolirali tudi s pomočjo računalnika, nič nenavadnega niso ugotovili: kljub temu pa nekaj ni šlo v račun agentom s komisariata De-vin-Nabrežina, ki so blizu Devina ustavili terensko vozilo s špansko evidenčno tablico. Za volanom je sedel 26-letni Tihomir Tatcher iz Bolgarije, povedal je, da je namenjen v Francijo. Ko so ga ustavili, pa je vozil proti meji. Agenti so stopili v stik z ustrezno službo v Španiji in na dan je prišlo, da je bilo vozilo ukradeno, vsi podatki na prometni knjižici pa so bili ponarejeni. Bolgara so prijeli že pred časom, vendar je vest šele sedaj prišla v javnost, ker je medtem potekala preiskava.
Goljufi dvakrat plačani
Državo so oškodovali za okrog milijardo lir: avtomobile, namenjene na odpad, so namreč izvažali v sosednje države, predvsem v Slovenijo in na Hrvaško. Prevaro, v katero je bilo vpletenih 15 koncesionarjev in 5 avtoodpadov, je odkrila finančna straža, ki je sodstvu prijavila 22 oseb. Finančni stražniki so stopili na prste tudi petim osebam, ki so na račun odpadkov služile lepe denarce.
Uspešni operaciji sta orisala major Francesco Modica, načelnik urada poveljstva 19. legije finančne straže iz Trsta, in poročnik Roberto Di Vito, poveljnik pomorske postaje. Prevaro z avtomobili so poimenovali »crash-car«. Finančni stražniki so dodobra prerešetali av-toodpade in kocesionarje v tržaški pokrajini, ki so prodali avtomobile, namenjene izvozu. Na carini so prijavili, da gre za rabljena vozila, obenem pa so vložili zahtevo, da avte brišejo z javnega registra, tako da so imeli pravico do državnega prispevka. Na ta način je šlo v tujino 346 avtomobilov, seveda po tržni ceni, a nekateri so se celo vrnili v Italijo. S kazenskega vidika so kršitelje osumili prevare na račun države, z upravnega vidika pa so
lahko brez skrbi: zakon nalaga koncesionarjem, da avte, za katere dobijo državni prispevek, peljejo na odpad, a nikjer ni zapisano, kaj jih čaka, če se-tega določila ne držijo.
Agenti so z nadaljnjimi pregledi pri avtoodpadih ugotovili še dodatno kršenje zakona: nekatera vozila so že zbrisali z javnega registra, kar pomeni, da je slo dejansko za odpadke, vendar posebne, nevarne vrste (baterija, motorno olje, olje za zavore). V primeru izvoza bi morali vse to odstraniti, kar na nekaterih avtoodpadih niso naredili in so šet oseb prijavili sodišču: vsaj 500 avtov je na tak način šlo preko meje.
Zadnja uspešna operacija se je tudi nanašala na odpadke, izpeljali so jo po nalogu goriškega sodišča. Neko odlagališče na Goriškem bi bili morali že zapreti in površino prekriti s posebnim materialom, vendar so iz nekaterih
upepeljevalnikov iz Lombardije prinašali nove odpadke, v spremnih dokumentih je pisalo, da gr® za snovi, ki so primerne za prekrivanje odlagališča. Odpadkov pa niso zadržali, temveč so jih opremili z novo lažno dokumentacijo; češ da gre za gnojilo, in odpelja i na njive. Prevara je bila dvojna, najprej na račun občin in konzor cijev, Id so za prevoz vsakega kito grama smeti na goriško odlaga lišče plačali po 120 lir, zatem Pa na račun kmetijskih obratov, ki so odpadke plačevali kot gnojila- i 0 dišču so prijavili pet oseb.
SKLEP / DE2ELNI ODBOR RAZPISAL NOVI NATEČAJ
Cez poklugi mesec
novo vodstvo v zdravstvu
V ponedeljek srečanje Oljke - Stališče Pečal Cominotta
Kriza, ki že nekaj časa hromi sistem tržaškega javnega zdravstva, se je včeraj premaknila z mrtve točke, a rešitev je še daleč: točneje bo čez 45 dni. Deželni odbor je vzel na znanje razsodbo deželnega upravnega sodišča in razpisal nov natečaj za vodstvo tržaške bolnišniške in teritorialne ustanove, pa tudi za slični ustanovi Srednje in Nižinske Furlanije. Do imenovanja novih generalnih direktorjev bodo ustanove vodili upravni oz. sanitarni direktorji: v primeru tržaških bolnišnic bo to sedanji upravni direktor Guido Fellin, za teritorialno zdravstveno ustanovo pa upravni direktor Mario Angelo Candido, ki sta z včerajšnjim sklepom deželnega odbora nastopila funkciji odstavljenih generalnih direktorjev Tosolinija in Ri-naldija.
Kot je znano, je prejšnji teden DUS sprejelo priziv enega od kandidatov, ki ga predlanskim niso prepustili k na-tečaju, ker ni izpolnjeval Pogojev. Včeraj je deželni odbor z večino glasov zavrnil predlog odbornikov DSL, da bi vložili priziv na državni svet, vedar njihovo stališče ni Prodrlo: priziv bi se vlekel v nedogled, medtem pa ne bi javno zdravstvo moglo odgovarjati naraščajočim zahtevam, je naglasil odbornik za zdravstvo Cristia-no Degano, ki je obrazložil, zakaj je prevladal Predlog, po katerem bodo v najkrajšem spet izvedli natečaj in to strogo Po predpisanih pravilih.
Novi natečaj bo opravila ista komisija, ki je že izvedla predlanskega, in vzela bo v pretres istih 61 kandidatov na podlagi iste dokumentacije. Sestala se bo že v ponedeljek, časa pa ima" 40 dni, da določi izbor najprimernejših kandidatov, med katerimi bo deželni odbor v največ tednu dni izbral nove generalne direktorje. Torej do novih imenovanj bo treba skupno poldrug mesec, je še pristavil Degano, ki je naglasil nesprejemljivost sedanjega stanja, saj so se italijanske dežele, ki so pristojne za zdravstvo, opredelile v odnosih z visokimi zdravstvenimi funkcionarji za civilistični odnos prek zasebnih pogodb, kar med drugim daje deželi možnost preverjanja njihovega delovanja in odstavitve ne-primerih voditeljev; DUS pa vztraja na stari javnopravni administrativni ureditvi in na tej podlagi izničuje vrsto deželnih sklepov in tako zaustavlja proces prenovitve zdravstvenega sektorja. Degano je tudi napovedal, da bo skupaj z odborniki drugih dežel nastopil pri ministru za zdravstvo Bindijevi z zahtevo, naj pri prenovitvi vsedržavnega zakona upošteva novo stvarnost.
Kriza bo torej dokončno premeščena aprila, medtem bosta tržaški zdravstveni ustanovi začasno vodila direktorja s polovično avtoriteto, čeprav odbornik zagotavlja, da sta polnomoč-na. Potrebna posodobitev zdravstvenega sek-
torja bo torej še enkrat zastala in od tega bodo škodo utrpeli predvsem najšibkejši občani: tisti, ki jim je potrebna zdravstvena pomoč.
»Kam plove tržaško zdravstvo?« je naslov okrogle mize, ki bo v ponedeljek ob 17.30 na Pomorski postaji na pobudo Gibanja za Oljko. Spregovorili bodo tržaški senator in znani kardiolog Fulvio Cameri-ni, deželni odbornik za zdravstvo Cristiano Degano in primarij bolnišnice Burlo Franco Pani-zon, pa tudi pripadnika drugih političnih krogov kot zdravnik Minutillo 'in Lori Gambassini.
Sinoči je tržaški občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto kot predsednik konference
županov tržaške pokrajine izdal odločno tiskovno sporočilo, v katerem obsoja lansko razdelitev tržaške zdravstvene ustanove v bolnišniško in teritorialno podjetje, kar je povzročilo poslabšanje storitev zaradi pomanjkljive koordinacije med ustanovama. Odbornik našteva vrsto neskladij: od odpovedi brezplačnega prenosa težko bolnih oseb do podvojitve službe za analize in preglede, od krize službe 118 do povečanja skupnega deficita obeh ustanov. Za Pecol Cominotta je treba na novo premisliti deželno zdravstveno reformo tudi ob večjem upoštevanju krajevnih uprav in spet združiti ali vsaj bolje koordinirati zdravstveni ustanovi.
TRŽAŠKA OBČINA
Sambo nov občinski odbornik za osebje
V Sinji dvorani občinske palače so včeraj dopoldne predstavili novega odbornika za osebje. Gre za 55-letnega Gian Antonia Samba (na sliki), po rodu iz Piana, ki je diplomiral na pravni fakulteti in bil 5 let univerziztetni asistent delavnega prava, nato pa od leta 1974 delal pri Zvezi industrijcev, najprej v Trstu, nato na deželnem sedežu, zadnja leta pa na Tridentinskem - Južnem Tirolskem. Odbornik Sambo je član vodstev številnih ustanov, kot so tržaški Bic, sejem in Trieste Futura.
SKR / ZBIRANJE PODPISOV
Za legalizacijo lahkih mamil
Manifestacija proti vojaški bazi v Avianu, jutri v Milanu pa za 35-urni delovni teden
Na sedežu Stranke komunistične prenove je bila tiskovna konferenca za predstavitev pobude mladih komunistov o legalizaciji lahkih mamil. Do prihodnjega 15. marca nameravajo zbrati 50 tisoč podpisov za predložitev parlamentu zakona na ljudsko pobudo, ki naj depe-nalizira derivate indijske konoplje marihuano in hašiš. Tudi v Trstu bodo postavili na ulicah mizice za zbiranje podpisov, vsekakor pa je mogoče podpisati zakonski predlog vsak dan v občinskem ■tajništvu. Pobudo bodo še posebno podprli s koncertom, ki bo 8. februarja v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija.
Na včerajšnjem srečanju so poudarh, da z legalizacijo lahkih mamil hočejo presekati vez s smrtonosnimi mamili, kot je heroin. Prekupčevalci namreč prodajajo ena in druga mamila, in tako marsikoga zvabijo na pot narkomanije. Obenem je treba, so dejali, prenehati s predčasnim zaporom za mlade, ki so jih zasačih z manjšo količino lahkih mamil. Legalizacija bi tudi zmanjšala pojav mikrokriminalnih dejavnosti s strani mladih, ki iščejo denar za dozo lahkega mamila. Prohibicionizem je že
dokazal svojo neučinkovitost, treba pa je meriti predvsem k zmanjšanju škode, ki jo mamila povzročajo posamezniku in družbi, za kar je potreben nov pristop, je bil zaključek tiskovne konference.
Tržaška federacija SKP je napovedala manifestacijo, na kateri bodo obsodili zadržanje ameriškega letalstva, ki je povzročilo tragedijo na Tridentinskem, in zahtevali zaprtje letalske baze v Avianu. Manifestacija bo v torek, 10. t.m. ob 9.30 na Trgu Oberdan in bo tudi priložnost, piše v sporočilu tržaške federacije SKP, za odločeno nasprotovanje ponovnemu napadu na Irak.
Prihodnjo nedeljo, 15. februarja, bo v Milanu vsedržavna manifestacija za uveljavitev 35-umega tedenskega delovnega umika ob nespremenjeni plači. Gre za pobudo evropske razsežnosti, saj se bodo podobne manifestacije odvijale tudi po drugih državah. Tržaška SKP prireja skupinski odhod v Milan z avtobusom in vabi vse, ki bi se nameravali udeležiti manifestacije, naj se javijo na sedežu stranke ali v ljudskih domovih v Naselju Sv. Sergija, Pončani in Podlonjerju.
Drevi v teatru Verdi Bejart s predstavo Mutatioroc
Mutationx, najnovejša koreografija slovitega Mau-ricea Bejarta bo drevi zaživela na odm gledališča Verdi. Gre za svetovno premiero plesne predstave, M jo bo . skupina Bejart Ballet Lau-sanne v naslednjih mesecih začela izvajati tudi drugje. Izvajalci bodo oblečeni v kostume, ki si jih je zamislil Gianni Versace, izdelali pa so jih v njegovem ateljeju. Nocojšnji večer bo zato tudi poklon umrlemu modnemu kreatorju. O Bejartu in njegovem delu je včeraj v dvorani muzeja Revoltella govoril Mario Pasi, kritik dnevnika Corriere della sera.
ŠOLSTVO / NA ŠOLI J. RIBIČIČA
Dan kulture pri Sv. Jakobu
V prostorih svetjakobske osnov-r s°le so se včeraj popoldne rali učenci vseh štirih šol vetjakobskega didaktičnega rav-ateljstva: poleg domače šole Josi-Sf Ribičiča še šol Ivana Grbca iz ednja, Karla Široka iz Ul. Dona-./[Hr in Marice Gregorič Stepančič bv. Ane. Združilo jih je praz-^ovanje Kulturnega dne, na kate-111 so letos posvetili pozornost
različnim načinom kulturnega udejstvovanja. Tako so se seznanili z glasbeno in gledališko kulturo, pa tudi s čarodejstvom. Prikazal jim ga je znani čarodej Vikj, ki jim je tudi pojasnil nekatere čarodej-ske trike, ter jim tudi pokazal, kako jih gre predstaviti občinstvu. Učenci so kar zastrmeli v njegovo umetnost in ga ob koncu nagradili z navdušenim ploskanjem.
MAMILO IN PONAREJEN DENAR
V Ronkah aretirali priletna zakonca z Repentabra
Vsako sredo sta prihajala na tržnico v Ronkah, vozila sta se z manjšim avtomobilom, že starim fiatom 127, ljudje so mislili, da gre za upokojenca, ki si pač kratita čas, brezskrbno pohajata naokrog. Zatem pa sta postala sumljiva, nekateri krošnjarji so opazili, da sta kupljeno blago plačala s ponarejenim denarjem. Priletni dvojici, 61-letnemu S.R. in 63-letni R.M. z Repentabra, ki sta se ustavljala tudi v baru, kamor običajno zahajajo nekateri zasvojenci, so začeli slediti karabinjerji.
Preiskava je trajala precej časa, v prejšnjh dneh so se agenti odločili, da ju ustavijo: moški je imel pri sebi 73 gramov hašiša, zaplenili so mu tudi dva bankovca po 100 tisoč lir in tri po tisoč tolarjev. Sumijo, da so ponarejeni. Odpeljali so ga
SMRTNA KOSA
v goriški zapor, medtem ko so njegovo ženo premestili v Videm.
Umri zaveden miljski Slovenec Mario Vatovec
V	četrtek je nepričakovano, čeprav ni bil pri najboljšem zdravju, umrl zaveden miljski Slovenec in javni delavec Mario Vatovec, pred leti tudi marljiv in sposoben nameščenec Založništva tržaškega tiska.
Pokojni Mario se je rodil na Plavjah 13. septembra 1919, vendar pa je bil v matične knjige vpisan v Miljah. Italijansko osnovno šolo je obiskoval v Miljah in nato še istotam nižjo strokovno šolo, nakar je v Trstu posečal še Trgovsko šolo in se usposobil za knjigovodske in finančne posle.
V	letih 1940-43 se je zaposlil pri slovenskem trgovskem podjetju Obersnel v Trstu, septembra 1943 pa je odšel v partizane, najprej v brkinsko četo, nato pa je bil do konca vojne v Beli krajini na raznih zadolžitvah.
Po osvoboditvi in demobilizaciji je bil najprej zaposlen v Tolminu na finančnem oddelku občine, potem pa na podobni delovni zadolžitvi na občini v Kopru. Leta 1952 se je dokončno vrnil na Plavje in bil istega leta kot predstavnik svoje vasi izvoljen za eno mandatno dobo v miljski občinski svet in se vneto zavzemal za koristi svojega rodnega kraja in na Miljskem živečih Slovencev. V tistih letih je bil zaposlen pri raznih trgovskih podjetjih v Trstu, predvsem v izvono-uvozni stroki. V letih 1958-60 je delal pri podjetju Iret, nato pa še pri nekaterih trgovskih podjetjih, nazadnje pa je leta 1967 prišel v Založništvo tržaškega tiska. Pri njem je praktično ustanovil iz-vozno-uvozni oddelek in plodno dejavnost po vsej tedanji Jugoslaviji. V pokoj je stopil leta 1981, se je pa toliko bolj vključil in družbeno življenje Slovencev miljske občine, bil je član Društva miljskih Slovencev in sodeloval pri vseh njegovih pobudah. Bil je član socialistične stranke, vendar je razočaran nad Craxijem izstopil in se vključil v Slovensko skupnost, s katero je tudi kandidiral v Miljah. Na 7. kongresu SSk v Gorici leta 1992 je bil deležen Deželnega odličja stranke. Zasebno se je ukvarjal s svojim konjičkom - kmetovanjem, predvsem z oljkarstvom.
Ob lanskem poimenovanju miljske slovenske osnovne šole po Albinu Bubniču, je bil prisoten in resnično je bil vesel tistega pomembnega dogodka, saj ga je na Bubniča vezalo dolgoletno prijateljstvo. Prijateljeval in sodeloval je tudi z drugimi vodilnimi miljskimi Slvenci, na primer s pokojnim šolnikom in javnim delavcem Kiljanom Ferlugo, z uglednim antifašistom Petrom Violo od Koroščev in s sedanjim slovenskim svetovalcem milijske občine, Danilom Savronom.
Mario Vatovec je bil človek vesele narave in mirnega odprtega značaja in zvest svojim načelom naprednega človeka.
Ženi Anici n hčerki Bojani, sodelavki našega dnevnika, izrekamo občuteno sožalje, (j.k.)
TREBČE / PREŠERNOVA PROSLAVA
VČERAJ V NABREŽINI PRVA PREDSTAVA »PALČICE«
Prikaz domače ustvarjalnosti
Razstava del domačinke Zlatke Obid
Zanimiva gledališka ponudba za šole
Prihodnji teden predstave v Šempolaju, Devinu in Mavhinjah
SKD Primorec iz Trebe priredi vsako leto ob tem času proslavo ob Prešernovem dnevu. Četrtkova proslava v Ljudskem domu je bila še nekaj posebnega. Društvo jo je namreC namenilo prikazu slik domače umetnice Zlatke Obid, njenih poezij in še nastopu vokalne skupine “Musiča noster amor”.
Razstava, o kateri je na otvoritvi spregovorila umetnostna kritičarka prof. Jasna Merku, prikliče ob dnevu slovenske kulture s podobo pesem srca, ki je ob vodi in kruhu hrana duha. »Podoba iz vode in kruha« je tudi naslov razstave, ki si jo je resnično vredno ogledati.
Proslavo je začel gledališki igralec Danijel Malalan, ki je prebral nekaj pesmi Obidove, ki se z uspehom uveljavlja tudi na tem področju umetniške ustvarjalnosti. Prebral je sedem pesmi, ki ponazarjajo njene notranje občutke, spoznanja in doživljanja. Med temi je na koncu prebral še kratko pesem, tokrat bolj pohtične vsebine, ki jo je Obidova zapisala kot na “kožo” sedanjemu pohtičnemu trenutku pri nas. Ker je kratka, udeleženci pa so jo
sprejeli z navdušenim aplavzom, jo objavljamo:«Filipika - pozor, hud pes: melonar ne briši si čevljev v Trebčah! Na predpražniku moje domovine stražim jaz, čistokrvni zamejec.*
Kratek recital so spremljale pevke skupine “Musiča noster amor” - Martina Feri, Tamara Stanese in Nataša Gregori, ki so se, kot vedno, predstavile z lepim in ubranim petjem.	Neva Lukeš
Dva nastopa Tržaškega okteta
Tržaški oktet bo te dni dvakrat skočil čez mejo. Jutri popoldan bo nastopil v dvorani Glasbene šole v Postojni v okviru koncertov najboljših zborov na lanski re-vijkPrimorska poje*. V Postojni se bo jutri ob Tržaškem oktetu predstavil še študentski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane. Zbora bosta odpela vsak po pol programa celovečernega koncerta.
V ponedeljek, 9. L m., zvečer ob 19. uri pa bo Tržaški oktet gost v Hrpeljah, kjer bo sodeloval s krajšim izborom pesmi na otvoritvi prenovljenega Kulturnega doma. (jk)
V dneh, ko zaskrbljeno beremo o vpisih v slovensko šolo, je nadvse razveseljiva novica, da je Občinska uprava v Devinu -Nabrežini osvojila iniciativo dveh gledaliških družbeno angažiranih ustvarjalcev, s posluhom za potrebe učencev podprla njun projekt in ga uvrstila v šolsko ponudbo. Do 23. t. m. bo Miranda Caharija dvakrat na jutro z otroki v svoji občini podoživljala prigode majcene junakinje, potem pa še po drugih občinah, ki so poskrbele, da se tudi v njihovih šolah razgiba predmetnik in vnese pestrejše izražanje. Danes tudi šolo izbiramo glede na kvalitetno ponudbo in gotovo je odprt gledališki prikaz eno najboljših sredstev za spodbudo ustvrjalnosti.
Igralka Miranda Caharija pripoveduje, igra, pleše, animira lutke in poje pravljico H. C. Andersena Palčica. K nežnemu besedilu pristopa lahkotno, predvsem pa z veliko radostjo, da lahko otrokom razdaja svoje bogate izkušnje. Pri tem se Caharija posluži vseh svojih sposobnosti in iz nje izžareva tista vitalnost, ki je označevala celo njeno gledališko kariero. Od uvodnih stikov z otroki preide v pravljico in predstavi ženo, ki si želi »majhnega otroka«. Potem je na vrsti Palčica, ki se zaradi zvedavosti spra-
vi v nevarnost: žaba se jo želi za nevesto svojega nerodnega sina, potuje po veliki vodi v papirnati barčici, po pristanku ji pomaga poljska miška in malo manjka, da jo omoži z bogatim krtom. Vmes je še ganljiva oživitev otrple ptice lastovice, ki Palčico v zahvalo reši in jo odnese v pravljično deželo rož. Tu sreča princa, se z njim poroči, in dobi v dar prozorne peruti velike bele muhe, da lahko s svojim izbrancem poleti v nebo.
2e iz nizanja nastopajočih junakov je jasno, da se pripoved stalno zapleta, tako da je napetost na višku in zaradi vznemirljivosti pritegne pozornost gledalcev. V dramaturško dognano priredbo
lahko igralka mimogrede vpleta sodelovanje otrok. Stalna nevanost, v kateri je junakinja, pridružuje prikaz televizijskim sporedom za otroke, vendar gre tokrat za neposredno, sočno pripoved, ki jo otroci soustvarjajo. K temu je veliko pripomogla dramaturška priredba Maria Uršiča, ki je z veščo režisersko roko spremljal igralko, da dosega pri svojem izvajanju maksimalni učinek. Zanimivo je, da se je Uršič poslužil potujitvenega prijema, tako da izpade pesem, ki jo Caharija poje z otroki, kot del njihovega sprejemanja pravljice. Poudarek na razliki med fikcijo in realnostjo, ki se v dogajanju ponovi trikrat,
daje dogodku še poseben pomen, saj imajo učiteljice možnost, da v naslednjih urah v razredu poglobijo pogovor o gledališkem prikazu.
Otrokom primerno spevno glasbo je napisal Peter Ugrin, veliko pa je k uspešnosti predstave pripomogla scenska zamisel in izvedba Kate Kozlovič, študentke na Akademiji likovne umetnosti v Firencah, ki je ustvarila tudi puhaste in nadvse povedne lutke.
Ogledamo si torej lahko predstavo, ki bo s svojim pravljičnim nabojem očarala najmlajše in zaradi visoke profesionalnosti ustvarjalcev obogatila slovensko šolo.
Bogomila Kravos
POBUDA MLADE UMETNICE VESNE BENEDETIC
Delavnica risbe in barv
Vesna Benedetič, slikarka in ilustratorka, je svoj študij opravila pri akademskem slikarju Savu So-vretu v Ljubljani, občasno je sodelovala z raznimi grafičnimi centri, med drugim s Studijskim centrom za mladinsko književnost A. Alberti v Trstu, od leta 1989 pa se aktivno posveča ilustraciji za mladino in vodi delavnice risbe in barve za osnovnošolske otroke ter redno sodeluje tudi pri otroški reviji Galeb. Mlada umetnica je včeraj začela v Nabrežini z vodenjem Delavnice risbe in barv. Delavnica poteka v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini, kjer ima svoj sedež Kulturno umetniško društvo Magnet. Včeraj je bila delavnica namenjena učencem prvih razredov osnovne šole, danes pa bo na razpolago ostalim sonovnošol-cem.
»Vesela sem, da začenjam z Delavnico risbe in barve, ali kot bo njen glavni naslov »Mavrica v noči«, ker gre za mojo pobudo, kar pomeni, da bo vse v mojih rokah in si seveda želim čim večjega uspeha in tudi odmeva med mladimi«, nam je povedala Vesna.
Delavnica bo delovala dva meseca; vsaka lekcija bo trajala od dveh do dveh ur in pol. Obiskovali jo bodo lahko otroci slovenske, pa tudi italijanske narodnosti saj slika in risba ne poznata meja,« je poudarila umetnica.
S podobnimi pobudami je Be-nedetičeva začela že leta 1990, in sicer predvsem na šolah; v glav-
nem na italijanskih, pa tudi na slovenskih, kot kaželo fotografija, napravljena na šoli Marice Gregorič Stepančič pri Sv. Ani.
»Po šolskih pravilih so bile pri mojih urah navzoče tudi učiteljice. Tokrat bom sama in bom vodila delo ter se spoprijemala s problemi po lastni iniciativi in svojih dosedanjih izkušnjah. Otroci bodo v delavnici spoznavali razne materiale, slikarsko tehniko, se približali svetu knjige, predvsem knjige v podobah. Tako bom skušala v njih vzbuditi čut za ustvarjalnost, za svet domišljije in gledanja ter ocenjevanja risb in slik, ki opremljajo knjige. Želim si, da bi začeli otroci sami ustvarjati svojo knjigo. Ge to ne bi slo, bi jih združila v skupine. In
če bo vse steklo tako, kot sem si zamislila, bi lahko ob koncu Delavnice te knjige tudi prikazali«.
Udeleženci Delavnice prihajajo iz devinsko - nabrežinske občine, iz drugih krajev in tudi iz mesta. Vesna je takšne delavnice že vodila na raznih šolah v Trstu, pa tudi v predmestju Padove, v Tolmeču, v Osoppu, v Gorici; na Trgu Gut-tenberg v Trstu pa je imela leta 1996, poleg razstave svojih slik, tudi prikaz svojega dela v delavnicah na različnih šolah.
»Želim si samo, da bi mladi odnesli s te pobude čim več dobrega zase in za pravilno spoznavanje in vrednotenje sveta risb in slik. Ce bo šlo vse po sreči, bi želela imeti takšno delavnico tudi v Trstu«.
Neva Lukeš
Danes, SOBOTA,
7. februarja 1998 RIHARD
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.00 -Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 4.07
Jutri, NEDELJA, 8. februarja 1998
HIERONIM
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1009 mb naraSCa, veter vzhodnik severovzhodnik 45 km na uro, burja, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Erik Prampa-ro, Giacomo Nicola, Selene Rella, Maria Musil, Lucrezia Mosole. UMRLI SO: 88-letna Rosa Če-
par, 78-letni Egidio Vincenzotti, 94-letni Toselli Gris, 70-letni Giuseppe Damiani, 93-letna Giovan-na Clari, 78-letni Giovanni Poro-pat, 86-letni Carlo Bevilacqua, 93-letna Rosa Smrekar.
OKLICI: karabinjer Stefano Giacomazzi in poklicna bolničarka Anna Lisa Pohcheni, postrešček Giuseppe Simicich in frizerka Maria Assunta Fmttero, zo-botehnik Andrea Turina in esteti-stka Cristina Derossi, uradnik Luciane Ventrella in v pričakovanju zaposlitve Dorata Jedryczka, delavec Franco PiscManz in uradnica Marina Vatta, uradnik Alberto Cociani in uradnica Daniela Pec-chiar, policaj Andrea Buoso in uradnica Isabella Pontevivo, avtoklepar Mauro Volli in uradnica Manuela Zorzenon, prodajalec Paolo Feltri in prodajalka Tiziana Travan, trgovec Gianluca Bassa-nese in univerzitetna študentka Laura Perko, uradnik Giorgio Fonda in uradnica Lucia Tucci, agent javne varnosti Alessandro Baccino in uradnica Elena Vatta,
VCERAJ-DANES
Aleksandar Jankovski in Lucia Emma Gvvendaline Montanaro, inženir Alessandro Zucca in uradnica Omella Tughach, inštalater Andrea Zafnik in delavka Anna Giordano, stražar Alessandro Bloise in uradnica Mariagra-zia Marsich, davčni asistent Alessandro Rosizh in socialna delavka Floreana Chinese, obrtnik Mauro Skalamera in prodajalka Zaklina KokanoviC, vodja podjetja Dario Trombetta in uradnica Olivia Siderini.
[J] LEKARNE
Od ponedeljka, 2. do sobote,
7.	februarja 1998
Normalen urnik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Istrska Ulica 33 (tel. 638454).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od
8.	do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8.
ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.20, „20.15, 22.15 »Hany a pezži«, r." i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkometražni film »Dead
Train«.
EKCELSIOR AZZURRA '
15.30,	18.15, 19.00, 20.45,
22.30	»In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon.
EKCELSIOR - 15.00, 18.30,
22.00	»Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI - IS-30'
17.40,	19.55, 22.15, 0.15 »The Vackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.40,	22.00, »Titanic«, i. Le0' nardo Di Caprio.
NAZIONALE 2 - 15.45,
18.10,	20.30, 23.00 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15,
24.00	»In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon.
NAZIONALE 4 - 15.30-
17.10,	18.55, 20.30, 22.15,
24.00	»Un lupo mannaro arne ricano a Parigi«, r. John Lanchs.
MIGNON - 15.30 »Špic6 7 8 Girls - il film«, 17.00, 18.4 >
20.30,	22.15 »Punto di non n-tomo«, i. Sam Neill.
CAPITOL - 15.30, 17.40' 19.55, 22.10 »L'uomo deli pioggia - The Rainmaker«, r.
F. Coppola, i. Mickev Rourke,
Dannv De Vito.	„
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 » La vita e bella«, r-i. K berto Benigni.
DOM JAKOB UKMAR PD KOLONKOVEC KD IVAN GRBEC
iksi
posvečen Avgustu Černigoju
nedelja, 8. februarja 1998 ob 16. uri
v dvorani KD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124)
Vabljeni!
COS FRANA VENTURINIJA BOLJUNEC, BORŠT, PESEK
priredi danes, 7. februarja ob 20. uri
v gledališču France Prešeren v Boljuncu
PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
v spomin na skladatelja Frana Venturinija
Nastopili bodo malčki vrtcev iz Boršta in Boljunca, učenci COS Fran Venturini, folklorna skupina Stu ledi, harmo-nikaš Maurizio Marchesich, pevski zbor Lipa iz Bazovice in tamburaški ansambel KD France Prešeren. Uvodno misel bo podal Vojko Slavec. Sodelovala bodo kulturna društva Krasno polje, Slovenec in France Prešeren.
PrisrCno vabljeni!
H PRIREDITVE
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, priredita KD Primorsko in PD Mackolje jutri, 8. februarja ob 17. uri v Srenj-ski hiši v Mackoljah večer »Besedo imajo domači Ustvarjalci«.
DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na Dan slovenske kulture, posvečen Avgustu Černigoju, jutri, 8- februarja 1998 ob 16. uri v dvorani KD I. Grbec ' Skedenjska ul. 124. Program: 2PZ L Grbec, Sergij Cesar - priložnostni govor, A. Žerjal - V delavnici mojstra (film),pričevanja ob 100-letnici ške-denjske železarne, MePZ Kolonkovec. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja ob
20.30	na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu, na kateri bodo razglasili izid 26. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja KBadi oder. Nastopili bodo gojenci Glasbene mati-?.e iz razreda prof. Jagode Kjuder. Govornik bo Milen Gregorič.
mladinski dom
BOLJUNEC vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v dvorani Mladinskega doma, v torek, 10. februarja ob 20. uri. Na proslavi sodelujejo: ženski cerkveni Pevski zbor, mlade pianistke, narečna istrska pesnica Danila Tuljak in tamburaški ansambel KD P- Prešeren iz Boljunca.
SKD GRAD BANI vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, v petek, 13. februarja ob 20.30 v Zadru-Si Ban. Sodeloval bo CPZ sv. Florijan, ki ga vodi Rossana Paliaga, in kapetan Bruno Lisjak Volpi, ki bo posredoval občinstvu Zanimive manj znane zgodovinske podatke s predavanjem Tisočletna prisotnost Slovencev ob Jadranskem morju. Vljudno vabljeni!
Ko s. ŠKAMPERLE
IVrdelska c. 7) - »Na Skr-Petah majhen trak, fečuo-la - beu uoblak«. Ob dnevu slovenske kulture bo Marta Košuta z založnikom Andrejem Furlanom predstavila svojo rjnjigo TRŽAŠKA NOSA
njena vezenina.
nkliski zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja 0 s petjem popestril večer. Vljudno vabljeni v Petek 13. februarja, ob °-30 na Stadion 1. maj!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 12. februarja ’98 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Program: priložnostni govor bo imel dr. Filibert BenedetiC, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta posredovala kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni!
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za uCno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za uCno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
S	IZLETI
ZDRUŽENJE WWF priredi jutri, 8. februarja, izlet k Doberdobskemu jezeru in po okolici s pohodom od Vižovelj do Tržiča. Shod bo ob 7.50 pri blagajni na železniški postaji v Trstu.
SK BRDINA priredi v nedeljo, 15. februarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 9. februarja in v sredo, 11. februarja, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. Pohitite!
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
obveščata izletnike na Kmetijski sejem v Verono, ki bo 12. februarja, da bo urnik odhodov sledeči: Boljunec (na Gorici) ob 6. uri, Opčine (pred barom Cetrale) ob 6.20, Prosek (pred društveno gostilno) ob 6.25, Nabrežina (pred gostilno Silvester) ob 6.35, Sesljan (Hotel Posta) ob 6.45.
(^7
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Cenjene elane in stranke obveščamo, da je podružnica pri DOMJU odprta za vse banCne storitve tudi ob
sobotah od 9.15 do 12.15.
V petek 6. februarja je praznoval 90. rojstni dan
Ciril Sedmak
Čestitajo mu ter mu želijo obilo zdravja
sinova Albin in Mario z družinama, ter hci Grazia z možem
	
E3	ČESTITKE
Danes je postala polnoletna naša zlata MILENA. Da bi bilo vedno tako lepo kot sedaj, ji voščijo mama Marina, tata Miloš in sestra Sara.
Danes praznuje 18. rojstni dan MILENA KOŠUTA. Vse najboljše ji voščijo nona Vera, teta Sonja in Fabio.
Hišica na Kontovelu stoji, v njej naša ALENKA 17. rojstni dan slavi. Vse najboljše, in da bi bila še naprej tako pridna, ji želijo tete, strici, nona Albina in nona Zora.
Danes praznujeta zlato obletnico poroke CVETKA RADETIC in MARIO PIRIH. Ob tem jubileju jima Čestitajo in voščijo še veliko veselja, zdravja in razumevanja v nadaljnjem skupnem življenju hci Mebla, sin Luciano z družinama in drugi sorodniki.
Na ljubljanski fakulteti arhitekture je diplomiral MAURO FRANZA. Čestitamo mu ter mu želimo še nadaljnjih uspehov v življenju. SK Devin.
H OBVESTILA
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB, Ul. Donizetti 3 Trst vabi ob Prešernoven dnevu - danes, 7. februarji ob 18.30 na PRAZNIL MLADIH -USTVARJAL CEV. Na sporedu bo od prtje razstave likovnih ir fotografskih izdelkov ter re cital literarnih prispevkov ki so jih mladi poslali ni likovni, fotografski in lite rami natečaj. Sledilo bo na grajevanje zmagovalcev na tečaja in podelitev nagrac občinstva. Sponsorja veCe ra: draguljarna Malalan 2 Opčin in založba Mladika.
DIJAKI SREDNJE SOLI
NA PROSEKU bodo danes, 7. februarja ob 11.30 z odrskim nastopom proslavili dan slovenske kulture. Vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi elane in prijatelje na praznik včlanjevanja v ponedeljek, 9. februarja ob 20. uri, v Ljudski dom v Trebčah.
DOLINSKI PUST - Celi-
ca priložnostnega pustnega vodstva vabi na srečanje, ki bo v sredo, 11. t.m., ob
20.30	v začasnih prostorih KD V. Vodnik in na katerem se bomo dogovorili, kako izvedemo letošnje koledovanje po Dolini in Kro-gljah. Vabljeni so mlajši in starejši, moški in ženske, ki jim je uresničitev te tradicionalne pobude pri srcu!
SKD VIGRED vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 13. februarja ob 20. uri v prostorih osnovne šole Stanko Gruden v Sempolaju. Program: nastop mešanega in moškega pevskega zbora RdeCa zvezda in predvajanje
diapozitivov Lepote gora.
KROŽEK ZVEZDA vabi
v soboto, 14. februarja ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder o Tibetu »Po deželi mirnega jutra«.
TRŽAŠKA FEDERACIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE organi-zira v nedeljo, 15. februarja, prevoz do Milana na manifestacijo za 35 ur. Vpisovanje in informacije na sedežu SKP v Ul. Taraboc-chia 3, tel. 6349109, in v ljudskih domovih v Naselju sv. Sergija, tel. 826921, na PonCani, tel. 764047, in Podlonjerju, tel. 572114.
SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA
obvešCa, da je še ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor
razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči uCencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo
šole (tel. 200321).
KRUT obvešCa, da bo predavanje dr. Maje D arin Bachovi cvetovi - kaj so in Cernu služijo, v sredo, 18. februarja in ne 11. februarja, kot je bilo pomotoma napovedano. Predavanje bo ob 18. uri v Ul. Ci-cerone 8.
KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi člane na seCnjo suhih borov v kriškem gozdu dne 14.2.98 ob 8.30. Zbirališče pri spomeniku NOB.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, SKUPINA SHALOM IN SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZA-
CIJA vabijo v okviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom
MESTO SV. DUHA V NASI VERI. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani. Ul. Donizetti 3, v soboto, 14. februarja ob 19. uri.
PLESNA SOLA pri Sv.
Ivanu v Trstu vabi vse zainteresirane na začetni sestanek za tečaje latinsko-ame-riških, karibskih, evropskih in modemih plesov, v sredo 11. februarja, ob 20.30. Informacije na tel. št. 0335/6040345, vsak dan, od 8. do 12. ure.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja v ponedeljek, 23. t.m. od 20. ure dalje MLADI PUST NA 1. MAJU s skupino Status Symbol, od
21.30	do 22.30 Happy Hour.
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 14. in 28. februarja t.l. bosta na vrsti srečanji z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626).
KD KRAŠKI DOM orga-
nizira teCaj someljerstva v sodelovanju z AIS (Asso-ciazione Italiana Some-liers). Za vpis in podrobnejše informacije kličite do 10. februarja od 11. do 13. in od 18. do 20. ure na tel. št. 327124 (Vesna Guštin).
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFILEJU pustnih mask, naj se prijavijo najkasneje do ponedeljka, 16. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, Čakajo vas bogate nagrade!
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešCa vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseCi vrnitev priimka v izvirno obliko.
KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnati vsak torek in sredo od 20. do
20.30	v prostorih Gozdne zadruge na PadriCah.
SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske teCaj e smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
NA OBČINI DEVIN-NA-BREŽINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI obvešCa cenjene Člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim umikom: torek od
16.30	do 18.30, Četrtek od
19.30	do 20.30 in sobota od
14.30	do 16.30.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM licenco za gostilno in kavarno v So-vodnjah. Za informacije kličite na tel. št. 0481/530295 ob urah obratovanja.
SAMOJEDO MLADICE
stare 2 meseca in pol, ce-plejne, z rodovnikom, prodam. Tel. 040/228006.
PO UGODNI CENI prodam 4-metrski gumijasti Čoln z lesenim grodljem in zunajkrmni motor Evinru-de 20 km, vse v odličnem stanju. Tel. 040/911419 v popoldanskih urah.
PRODAM 220-litrske hrastove sode za belo in Črno vino. Tel. 040/229326.
ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA sprejme v službo asistentko, tudi brez izkušenj. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 -Trst pod šifro »ASISTENTKA«.
ISCEM profesorico ali univerzitetno študentko slovenščine za nekaj lekcij iz literature. Tel. 0347/5740008 v jutranjih ali večernih urah.
PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. metrov. Tel.: 225826, ob uri obedov.
NA RAFUTU v ulici Pinka Tomažiča je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m, s 656 kv. m zemljišča. Informacije v
večernih urah na tel. (0481)390238.
SUHA DRVA vam pripeljemo na dom na Goriškem. Kmetija Aleš Komjanc, Steverjan. Tel. (0481)390238 v večernih mah.
ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, 95 kv. m z garažo, samostojno ogrevanje, neopremljeno, vseljivo takoj, 700 tisoč lir brez drugih stanovanjskih stroškov.	Tel.
0368/3601084.
PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelca za toplo vodo. Tel. 040/225396 ali 225826.
DOBRO vpeljano gostilno na Krasu oddamo v najem z možnostjo stanovanja. Tel. na št. 362660 v madnih mah.
ALI SO VASI OTROCI stari od 8 do 12 let in bi se radi pridružiti plesni skupini za funky in hip hop? Predstavitev tečaja bo danes, 7. februarja ob 14.30. Pod nadzorom kvalificiranih učiteljev se bodo otroci zabavali in odkrivali nove plesne gibe. Za informacije pokličite na tel. št. 830363 (Angelica) ali 00386-66-549588 (Sabrina).
PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, prevoženih
54.000	km, v dobrem stanju, za 14.000.000 lir. Tel. na št. 410476 o
b večernih mah.
DVE GOSPE nudita pomoč ostarelim osebam s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263.
KUPIM po zmerni ceni hišico z dvoriščem, tudi ce potrebno manjših popravil, v Bazovici ati v sosednjih vaseh. Tel 226414.
PRODAM Tvvingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih mah.
PODARIM dva mala psička mešane pasme. Tel. 226353.
IŠČEMO inštruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Inštrukcije«.
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob Četrtkih zaprto.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. ToCi belo in Cmo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni!
SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. Toči belo in cmo vino.
KMEČKI TURIZEM sta odprla-Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto.
V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo vino, poskrbljeno je za prigrizek.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). ToCi belo in Cmo vino.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob dragega Augustina Zeria-lija daruje Claudio z družino 50.000 lir za SKD Skala - Gropada.
Ob obletnici smrti Danila Strublja daruje žena Justina 100.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Feliceja Ostrouško darujeta Milko in Božica 50.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Nina Stefančiča darujejo Milko, Sandrino in Danilo Kobau
50.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na soletnika Vinka Sirka daruje Slavko Košuta 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Marijo Ban Cemjava damjejo bratranci
Tercich 200.000 lir za Skupnost Dmžina Opčine.
Ob obletnici smrti (9.2.) Marije Kuret por. Berdon damjeta Gracijela Vorus in Laura Gropazzi 50.000 tir za SKD Slavec.
V	spomin na drago Milko Milic daruje Zorka Rodica 50.000 lir za MPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na Milko Milic vd. Grilanc darujejo Ivanka in Janko Simoneta
20.000	lir ter Jožica Guštin
20.000	tir za NTO SK Kras.
Ob plaCanju Članarine
damje Milan Bolčič 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Marijo Cernjava darujeta družini Cernjava in Danieli
200.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
Namesto cvetja na grob Marije Ban por. Cernjava darujeta Vera in Tamara z družino 50.000 tir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Bogateč damjeta Emi in Marino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Marijo Ban por. Cernjava darujeta Pepka in Guerina Lukša
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Nosilci krste Marije Ban por. Cernjava darujejo
200.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Ban por. Cernjava daruje mož Mario z družino 100.000 lir za FC Primorje.
Za popravilo društvene dvorane KD Valentin Vodnik damjejo družina Mami (Dolina 357) 200.000 lir, Zdenka Prašel 50.000 tir, družina Boris Bandi 50.000 lir, Nerina Strajn 30.000 lir ter Dušan Lovriha 100.000 tir.
Ob 4. obletnici smrti drage žene Danile daruje Ivan Slavec 100.000 tir za popravilo sedeža KD Valentin Vodnik.
Ob 10. obletnici smrti
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Viktorja Mahniča daruje žena Mira 100.000 lir za popravilo sedeža KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Stanota Forausa daruje žena Nella
50.000	lir za popravilo sedeža KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Milko Milic vd. Grilanc daruje družina 100.000 lir za MPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na Milko Milic vd. Grilanc daruje sestrična Marica Puric (V. Repen) 50.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Milke Milic damje dmžina Guštin (Repen 14) 50.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Danila Per-tota in Marijo Ban Cemjava darujeta Srečko in Anica Orel 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Milke Milic vd. Grilanc darujejo družine Guštin, Križman in Colja
250.000	lir za Sklad Albina Bubniča.
ZAHVALA
Svojci
Paole Vattovaz
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način z njimi sočustvovali.
Boljunec,
7. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Ziraolo)
GORICA / "RAJONSKE POGODBE" ZA OBNOVO MESTNIH PREDELOV
PREDSTAVITEV / IZŽEL JE FAKSIMILIRAN PONATIS
Denar je na razpolago potrebni pa so načrti
Podtajnik Gianni Mattioli zagotavlja pozornost in pomoč
Rutarjevo delo ponuja najpopolnejši pregled zgodovine goriške dežele
Priporočljivo branje zlasti za šolsko mladino
Uradni list je 30. januarja objavil odlok ministra za javna dela Coste o ti. “rajonskih pogodbah”, ki dodeljuje občinam 300 milijard lir iz nekdanjega sklada Gescal za obnovitvene posege v urbanistično in socialno zanemarjenih mestnih predelih. Za vsak načrt lahko občine prejmejo od 3 do največ 20 milijard lir državnega prispevka. Občine morajo predložiti načrte deželam, slednje izberejo pet najboljših in jih posredujejo državni komisiji za dodelitev financiranja. Poimenovali so jih “rajonske pogodbe”, ker naj bi presegale tradicionalne obnovitvene posege (sanacija poslopij, zelenih površin, športnih objektov itd.), pač pa bi morale občine spodbuditi sodelovanje zasebnikov, tako da bi obnova pritegnila tudi nove trgovske in obrtniške obrate, storitvene in kulturne dejavnosti. Ob zunanjem videzu bi s tem obnovili tudi družbeno tkivo v saniranih
mestnih predelih.
Vest o objavi odloka je z dopisom goriškim medijem včeraj javil sam podtajnik na ministrstvu za javna dela Gianni Mattioli, ki je izrabil priložnost za ponoven poziv v prvi vrsti goriškim občinskim upraviteljem (pa tudi zavodu IACP, podjetnikom in družbenim si-
lam), naj ne zamudijo enkratne priložnosti. Mattioli je namreč že lanskega 24. oktobra, ko je prišel v Gorico na komemoracijo Darka Bratine, predhodno napovedal novo vladno pobudo in s tem ponudil mestu določeno prednost v primerjavi z drugimi, ki imajo 4 mesece časa od objave odloka, da predložijo načrte.
»To posebno pozornost sem Gorici posvetil zaradi težkih družbenih in zaposlitvenih razmer, ki so mi jih župan in predstavniki političnih in družbenih sil prikazali, ko sem obiskal mesto leta 1996«, piše Mattioli, ki je takrat obljubil posebno pomoč Gorici po odpovedi načrta za gradnjo fi-nancarske šole.
»Na tem smo delali skupaj z Bratino, Pre-stamburgom, Fiorellijem in drugimi, zato da bi mestu ponudili paket možnosti, ki bi segal od razvoja univerzitetnih dejavnosti, do centra za zaščito tal in do rajon-
skih pogodb. Prav slednje so zelo pomembne ne le za sanacijo posameznega rajona, temveč za zagon številnih gradbenih in terciarnih dejavnosti.«
Podtajnik Mattioli daje razumeti, da Gorica doslej ni izkoristila ponujene prednosti:»Upam, da v teh dneh občina kot koordinator posegov in IACP kot glavni tehnični izvajalec delata s polno paro za pripravo načrtov«. Za podtajnikovim dobrohotnim “upanjem” se očitno skriva ugotovitev, da Gorica ni še znala izrabiti priložnosti, ki ji jo je ponudil. Mattioli kjub temu potrjuje pomoč s stavkom, ki zveni kot poslednje opozorilo. »Ministrstvo za javna dela ostaja s svojo tehnično strukturo na razpolago za nasvete in pojasnila, da se premostijo ovire za pripravo kvalitetnih načrtov s strani mest, kjer bi taki posegi bili najbolj potrebni.«
Sporočilo je dovolj jasno: Gorica naj se zgane!
Slovenske knjige o zgodovini naših krajev so nujne za vedenje o naši prisotnosti na Primorskem. To velja še zlasti za Goriško, kjer smo v nekoč zelo veliki deželi Slovenci bili številčno zelo močni, saj sta bili dve tretjini prebivalstva slovenski.
To je bil moto četrtko-
vega predavanja v Kulturnem domu ob predstavitvi ponatisa Rutarjeve zgodovine Goriško - Gradiščanske dežele. O knjigi so poleg Igorja Komela, ki je uvedel večer, govorili novinar Marko VValtritsch, zastopnik Goriškega Foruma Rudi Si-mac, zgodovinar dr. Branko Marušič in založnik Branko Lušina.
Zakaj ponatis te pred več kot sto leti pri Slovenski matici izšle knjige? Odgovor je bil zelo preprost in tudi logičen. Smo tik pred tisočletnico prve omembe naselja Gorica in Rutarjeva knjiga, kljub nekaterim razumljivim nedostatkom, ostaja še vedno najpopolnejše delo o Gorici in njeni deželi. Prejšnji in kasnejši slovenski zgodovinarji so napisali veliko del o naši prisotnosti v teh krajih, vendar so ta dela ali časovno omejena ali pa preučujejo le določena	področja
tukajšnjega delovanja in življenja. Zaradi tega je ta knjiga zelo dragocena še zlasti za mladino.
O Rutarju je bilo marsikaj povedanega že na začetku sedemdesetih let. Takrat so v Primorskem dnevniku v podli-stu izšli njegovi spomini, ki so jih kmalu zatem v Goriškem muzeju v Novi Gorici izdali kot samostojno publikacijo. Takrat je muzej izdal tudi faksi-
mihrani ponatis Rutarjeve Zgodovine Tolminske, ki je pri založbi Branko v Novi Gorici ponovno izšla pred tremi leti.
Poleg Zgodovine Tolminske, ki je najbolj temeljito Rutarjevo delo, ker je črpal iz takrat še obstoječega arhiva Tolminskega glavarstva, imamo sedaj še faks imitirani ponatis Zgodovine Goriško - Gradiščanske. Rutar je v istih letih napisal tudi zgodovino Trsta in Istre in še Notranjske. V Splitu, kjer je poučeval, se je zanimal tudi za arheologijo in svoje vedenje prinesel tudi na Slovensko.
Cisto jasno je, da je na četrtkovem večeru tekla beseda o odnosu med slovenskim in italijanskim zgodovinopisjem, o drugih tukajšnjih slovenskih piscih zgodovine, kot so Martin Bavčar, Franc Kos, Stefan Kocijančič, Miroslav Prem-rou, itd.
Zakaj je nastal Goriški forum je povedal Rudi Simac, ki je dejal, da je danes Goriška preveč “oddaljena” od Ljubljane in marsikdaj zapostavljena. Tudi zato je Forum podprl izid te knjige. O svoji mladi založbi, ki je v borih petih letih poslala na trg že skoro 50 del domačih avtorjev in predvsem s tukajšnjo tematiko, je govoril Branko Lušina.
NOVICE
Trgovci na shodu v Trstu
Člani združenja ASCOM so na izredni skupščini razpravljali o delni liberalizaciji trgovskih dejavnosti s posebnim ozirom na dekret ministra Ber-sanija. Odločili so, da se bodo udeležiti ponedeljkovega shoda v Trstu. Opredelili so stališča in zahteve po spremembi omenjenega dekreta. Zavzemajo se za postopnost pri izvajanju liberalizacije, za priznanje odškodnin itd. Predstavnike krajevnih ustanov so zaprositi naj jih pri teh zahtevah podprejo. Udeleženci shoda v Trstu se bodo ob 9. uri zbrati na parkirišču pri Rdeči hiši.
Pianistka Giovanna Zanot
Združenje glasbene mladine AGIMUS prireja danes ob 17.30 drugi koncert v pomladanski glasbeni sezoni. V konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu bo nastopila pianistka Giovanna Zanot. Naslednja prireditev bo 21. februarja, ko bo v istih prostorih gostoval komorni ansambel Trio Estense.
Našli mrtvega v goreči hiši
Shrhljiva nesreča se je v noči od srede na četrtek dogodila v Godoviču, kjer je umrl 56-letni invalid Bruno Z. Njegovo truplo so našli v hiši, kjer je izbruhnil požar. Ogenj je uničil pohištvo in opremo. Domnevati je mogoče, da se je ogenj razširil zaradi goreče sveče ali cigaretnega ogorka.
KONCERT / V SODELOVANJU S TEATROM VERDI IZ TRSTA
Beatles! in Gershvvin za dijake
Koncert je uvedel v nov niz prireditev v okviru projekta »Tolomeo«
Koncert zimzelenih skladb Beatle-sov in najlepših uvertur Georgesa Ger-shwina je včeraj dopodlne v deželnem avditoriju v Gorici uvedel v nov ciklus prireditev za šole, ki jih prireja občina v okviru ti. projekta »Tolomeo«. Vče-
rajšnji koncert je bil namenjen dijakom višjih srednjih šol. Prirediti so ga v sodelovanju z Verdijevim teatrom iz Trsta. Orkester je dirigiral Richard Edlin-ger, kot solist pa je igral trombonist Domenico Lazzarini (foto Bumbaca).
VOLVOV70
VELIKI KARAVAN PODJETJA, KI JE IZUMILO KARAVAN
Bencinske verzije od 126 CV do 250 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v verziji turbodizel z neposrednim vbrizgom in 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom, airbagom, bočnim airbagom, klima napravo in elektronskim imobilzerjem.
OD 49.912.000 LIR
BREZOBRESTNO FINANSIRANJE
(Primer: Finansirana vsota: 22.000.000 lir v 18 mesecih - mesečni obrok 1.220.000 lir T.A.N. 0 - T.A.E.G. 1,45. Strošek priprave pogodbe: 250.000 liir - Kolek: 20.000 lir)
V primeru odobritve finančne družbe SveviaFin, finančna družba za avtomobil Volvo.
votvo
Kakovost in varnost
Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721
, POKRAJINA / NOVOSTI V VINOGRADNIŠTVU
DAN KULTURE / RAZPORED PRIREDITEV
Brda naj bi postala enotno območje
Vprašanje je povezano z bodočim članstvom Slovenije v Evropski zvezi
Skupna osrednja proslava bo jutri v Kulturnem domu
Ni dvoma, da so Brda enotno geografsko področje, čeprav s politič-no-upravnega vidika razdeljeno med dve državi. Prav tako ni dvoma, da inta žlahtna kapljica pridelana na italijanski strani meje z oznako “DOC Collio” v glavnem enake lastnosti in kakovosti kakor vino pridelano v Goriških brdih. Razlike obstajajo v površinskem razmerju in v proizvodnih kapacitetah. Dve tretjini vinorodnega okoliša sta v Sloveniji, tretjina v Italiji. Razlike so v predpisih, ki urejajo proizvodnjo in komercializacijo pridelka. Strožji predpisi veljajo na italijanski strani.
Razlike so zmeraj razlog za različna trenja, spore, nesporazume. Vinogradniki na italijanski strani, kjer je pojem ‘DOC Collio” sinonim za kakovost in kar seveda omogoča tudi višjo prodajno ceno pridelka, so zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo čez dve, tri ali največ pet let, ko se bo sklenil Postopek pridruževanja Slovenije Evropski uniji. ^ drugo besedo, skrbi jih konkurenca slovenskih vinogradnikov. Nujnosti iskanja primernih in Predvsem pravočasnih rešitev, ki naj izravnajo nesorazmerja, se zavedajo tudi v Sloveniji, saj je usklajevanje kmetijske Politike eno od najbolj občutljivih vprašanj s katerimi se bodo soočili ured pogajanji za vstop v Evropsko unijo.
Iskanje pametnih skupnih rešitev je tako v ospredju že lep čas. Konkretneje so o njem spregovorili že na jesen-
skem sejmu Vite - Poma, ko so o tem priredili celo mednarodno posvetovanje. Pokrajinska uprava pa namerava v razmeroma kratkem času narediti korak naprej. Namigi in spodbude menda prihajajo iz Bruslja. Pripravila je okvirni načrt, po katerem bi področje Furlanije Julijske krajine in Slovenije v “evropskem zemljevidu vinogradništva” sodilo v eno in isto območje. Z drugo besedo: za proizvodnjo, predelavo in komercializacijo vin bi veljali isti predpisi in pogoji.
Pokrajinska uprava je v zadnjih mesecih že priredila krog srečanj s predstavniki strokovnih združenj vinogradnikov, s konzorciji za zaščito vin z geografskim poreklom,
s predstavniki Krminske zadružne kleti. Prvi pristop je načeloma pozitiven, čeprav ostaja nedorečenih še veliko vprašanj. Načeloma pozitiven je bil tudi dosedanji pristop sogovornikov s slovenske strani.
Pobuda prihaja zdaj v drugo stopnjo razprave, ki pa bo razmeroma kratka. Strokovne organizacije naj bi v roku enega meseca zelo jasno opredelile svoja stališča, nakar jih bo Pokrajina posredovala na Deželo in dalje v Rim ter Bruselj.
Vprašanje je zelo aktualno in ga je treba začeti reševati skupaj s številnimi drugimi, ki jih bo treba načeti in rešiti med pogajanji za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo.
V goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 17. uri osrednja prireditev ob Dnevu slovenske kulture na Goriškem. Na skupni prireditvi Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete bosta nastopila zbora Hrast iz Doberdoba, pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, in Jacobus Gallus iz Trsta, pod vodstvom Janka Bana. Recitirala bosta Štefka Drolc in Janez Starina, slavnostni govornik pa bo Jurij Paljk.
Kulturni praznik bodo drevi ob 20. uri obeležili v Jamljah na pobudo SKD Kremenjak s prireditvijo pri Metnih. To bo planinsko - pevski večer. Silvan Pittoli bo prikazal barvne diapozitive s slovenskih gora, pela bosta otroški zbor Veseljaki in
Baratti umestil komisijo za čezmejno bolnišnico
Ravnatelj Zdravstvene ustanove za Goriško dr. Gianni Baratti je včeraj sklical na poseben sestanek vodilne funkcionarje ustanove in odgovorne za posamezne oddelke bolnišnice, da bi preverili možnosti in postopke za čezmejno integracijo s šempetrsko bolnišnico. Zamisel senatorja Bratine o skupni čezmejni bolnišnici, ki bi oskrbovala širše zaledje in s tem ponujala kakovostnejšo zdravstveno oskrbo prebivalcem na obeh straneh meje, torej napreduje.
Na včerajšnjem sestanku so ocenili dosedanje oblike sodelovanja, ki so gotovo pozitivne, četudi še preveč omejene in nesistematične. Ugotovili pa so, da v tehnično-organizacijskem pogledu kakovostni skok v čezmejno sodelovanje ni nemogoč in da so pro-
blemi s tem v zvezi rešljivi. Dr. Baratti je poveril dr. Rizzatu nalogo koordinatorja tehnične komisije, ki bo načrtovala in preverjala možne poti za sodelovanje s šempetrsko bolnišnico. Včerajšnji odločitvi bo v kratkem sledil formalni sklep Zdravstvene ustanove.
Dr. Baratti je po sestanku povedal, da obstajata volja po sodelovanju in prepričanje, da je ta pot, ki naj na zajame samo goriško temveč tudi tržiško bolnišnico, pravilna. Glavni problemi naj bi bili upravno-politič-ni, saj se bosta morali o integraciji bolnišnic dogovoriti obe državi, pa tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je pristojna na področju zdravstva, bo morala odločiti kakšen status priznati skupni bolnišnici.
dekliški zbor Jezero.
Dan slovenske kulture 98 prireja v sredo, 11. t.m., KD Sovodnje. Predstavili bodo knjigo Alda Rupla Skice Gorice, gojenci Glasbene matice pa bodo poskrbeli za glasbeno kuliso.
SKD Danica na Vrhu pripravlja kulturni večer v petek, 13. t.m., ob 20.30. Z recitalom Prešernovih pesmi bodo nastopili otroci, program bo dopolnil dekliški pevski zbor pod vodstvom Andrejke Rustja.
V petek, 13. t.m., bo prireditev tudi v Steverjanu. Posvečena bo pesniku Goriških Brd, Alojzu Gradniku. Proslavo prirejata v osnovni šoli društvo “F.B. Sedej” in KD “Briški grič”.
Kulturni praznik bodo ob koncu prihodnjega tedna obeležili tudi v Stmavru na pobudo KD Sabotin in
rajonskega sveta. V petek ob 20. uri bodo odprli razstavo del domačega likovnika Slavka Pahorja, nastopila bosta otroški in moški pevski zbor Stmaver. V soboto, 14. t.m., ob 20.30 bodo predstavili knjigo S Poklona do Toplice, zbornik o ledinskih in krajevnih imenih v krajih pod Sabotinom. Pela bosta zbor Skala iz Gabrij in zbor Stmaver. V nedeljo bo vaški praznik ob sv. Valentinu. Verski obred bo ob 14.30 v štmavrski cerkvi, že dopoldne pa bo v kraju šagra.
V Ronkah bodo na pobudo društva Jadro 16. februarja odprli razstavo slik Davida Faganela in predstavili pesniško zbirko Jurija Paljka Nedorečenemu. Nastopil bo mešani pevski zbor Podgora, govoril bo Mirko Špacapan.
POLITIKA / LJUDSKA STRANKA
Zbiranje podpisov za enotno in samostojno pokrajino
Ljudska stranka bo v ponedeljek začela z akcijo zbiranja podpisov po vseh 25 občinah na Goriškem, s katero želi spodbuditi množično nasprotovanje poskusu omejevanja samostojnosti in razbijanja enotnosti goriške pokrajine.
Akcijo poimenovano»Podpis za Posočje«so predstavili včeraj na tiskovni konferenci v 'navzočnosti poslanca Prestamburga, pokrajinskega tajnika Berga-mina, deželnega svetovalca Longa in podpredsednika Pokrajine Brancatija. Poudarili so pomen mobilizacije prebivalstva, saj lahko le močan pritisk z baze zaustavi nevarne poskuse, ki se prepletajo na državni (dvodomna komisija) in deželni ravni.
Tajnik Bergamin je odkrito obtožil predvsem Pol svoboščin in Severno ligo, da delata za razbitje enotnosti dežele, katerega prvi korak je prav razbitje goriške pokrajine. Polemiziral je zlasti s Forza Italia, ki na Goriškem prav tako zbira podpise za ohranitev pokrajine, na deželni ravni pa nekdanji sen. Romoli počenja prav nasprotno in je pripravljen žrtvovati Goriško na žrtveniku volilnega sporazuma z Ligo.
TRŽIČ / KULTURNI KONZORCIJ
Potrdili bilanco in program dela
Pozornost slovenski kulturi
Na glavni skupščini Medobčinskega konzor-Clja za kulttnne dejavnosti na Tržiškem (nekdanji Javni večnamenski kul-Urni center) so odobrili jtoančni načrt in program delovanja v letu 1998.
lede finančnega načrta, ^ 8a je elanom skupščine Predstavil predsednik Ti-Zlan° Pizzamiglio, velja Ugotoviti, da bodo občine
a 10 odstotkov povečale ®°udeležbo pri financi-anju. Delovanje se bo tu-1 v letu 1998 odvijalo na ?t°- 0Cjih knjižničarstva, iranja fotografskega in °^PI1rentarnega gradiva, Publicistike. V knjižnicah °do kmalu uvedli novo-Preko zasebnih raču-, uikov bo mogoč vpo-§ ed v knjižničarski si-6Hi tržiškega območja. ti°gato fototeko bodo
skušali ovrednotiti vsaj s tremi tematskimi razstavami, začela se je nadalje priprava velike fotografske razstave, pripravljajo pa tudi fotomonografijo o fotografu Cadelu.
Načrt za publicistično dejavnost predvideva izdajo dveh zvezkov zbornika »II Territorio«, objavo publikacije o gradiščih na Doberdobskem krasu (Giovanni Toplikar), objavo knjige slovenskih kuharskih receptov, objavo nagrajenega prevoda v sklopu natečaja S. Kosovel. Natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino prirejajo tudi letos. Rok za predstavitev del poteče konec maja. V medobčinskem konzorciju delajo še na številnih drugih načrtih.
H ŠTANDREŽh
Športno društva Juventina praznuje SOJetnico
Ljubitelji nogometa, športniki in domačini se bodo danes ob 16. uri zbrali v kulturnem domu A. Budala v Stan-drežu na slovesnosti, ki jo prireja športno društvo Juventina ob zlatem jubileju. Društvo je posebej v zadnjih letih in v sodelovanju z društvi, ki gojijo nogomet v Sovodnjah in Doberdobu, doseglo pomembne rezultate. Današnji praznik je veliko več kakor praznik sedanjih in nekdanjih igralcev in organizatorjev v okviru društva. Je pomemben dogodek za celotno štandreško skupnost.
STAVKA / URAD ZA MOTORIZACIJO
Zaradi protesta prizadeti občani
Kandidati niso mogli opraviti vozniškega izpita - Dodatni stroški
Na vsedržavni ravni je v teku protest uslužbencev uradov za motorizacijo. V četrtek so uslužbenci goriškega urada sklicali sindikalno skupščino, včeraj pa so oklicali stavko. Možno je, da se bo protest nadaljeval tudi v ponedeljek. Nihče ne osporava pravici do stavke, vendar pa se z druge strani postavlja vprašanje, kako naj ravnajo občani, ki so se v četrtek ali včeraj vpisali za vozniški izpit (urad je namreč pristojen za preverjanje znanja kandidatov za vozniški izpit) in ki jim je potekel rok veljavnosti začasnega vozniškega dovoljenja (ti. “foglio rosa”). Zgleda, da je bilo zaradi protesta uslužbencev urada za motorizacijo prizadetih
kar nekaj občanov.
Na prefekturi smo skušali - vendar brez uspeha - dobiti informacijo iz prve roke. S konkretnim odgovorom so nam postregli pri goriški avtošoli: kandidati, ki zaradi stavke niso mogli opraviti izpita in ki jim je začasno dovoljenje poteklo, morajo dovoljenje Sn druge listine, kar je seveda povezano tudi s stroški, obnoviti.
Pri drugi avtošoli se z vprašanjem niso neposredno soočili, ker v četrtek in včeraj niso napotili kandidatov na izpit, bodo pa zadevo vzeli v roke v ponedeljek, če se bo protest nadaljeval. Tako torej: občani bodo (so) spet potegnili krajši konec, čeprav niso pri tem nič krivi.
__________________KINO
GORICA
VTITORIA 1 14.00-17.30-
21.00	»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 14.15-16.00- -18.00-20.00-22.00 »Tre uomi-ni e ima gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »The Jackal«. Richard Gere in Bruce VVillis.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-
22.00	»Hairy a pezzi«. Woody Allen.
EKCELSIOR 17.00-19.30-22.00 »Quinto elementa«. Luc Besson.
H RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU v
Gorici je do 22. t.m. odprta razstava perorisov in karikatur Roberta Hlavatyja. Ogled ob delavnikih: 9.00-13.00 in 16.00-18.00.
V	GALERIJI ARS je do 21.
t.m. odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja. Ogled po umiku Katoliške knjigarne.
V	KC L. BRATUŽA je do 20. t.m. odprta razstava akvarelov Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00.
a PRIREDITVE
SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika danes ob 20. uri na domačijo Pri Metnih na večer Gore v sliki in besedi (dia posnetki: Silvan Pittoli, besedilo: Adela Klančič, glasba: Hijacint Jussa, bralka: Barbara Rustja); nastopila bosta otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba in ženski zbor Jezero iz Doberdoba.
KD O. ŽUPANČIČ vabi na pustni večer v gostilni Turri na Trgu sv. Andreja v Stan-drežu v soboto, 21. februarja, ob 20.30. Poleg zagotovljene zabave še večerja, glasba, ples in nagrajevanje mask. Vpisovanje v gostilni Tum.
KD SOVODNJE vabi v sredo, 11. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na Dan slovenske kulture '98: predstavitev knjige A. Rupla Skice Gorice, branje odlomkov iz knjige ter nastop gojencev Glasbene matice Gorica.
PD STANDREŽ - DRAMSKI ODSEK vabi na premiero Moberejeve komedije Skopuh v režiji Emila Aberška v soboto, 14. februarja, ob 20.30 v župnijski dvorani A. Gregorčiča v Standrežu. Ponovitev v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV "VIPAVA” prireja v soboto, 14. februarja, ob 20.30 veselo pustovanje v KD v Sovodnjah. Zaželene so maske. Prijave v gostilni Rubijski grad.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogo-lar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje do 11. februarja pri poverjenikih in na sedežu.
PRISPEVKI
Pred 27. leti je v prometni nesreči preminil Jure Tomšič. V počastitev njegovega spomina darujeta mama Jožica in sestra Daša 100 tisoč lir za SZ Dom Gorica.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Carduc-cijeva ulica 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.30, Alberto Piani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Mira Jelinčič vd. Cubej v mrliški veži glavnega pokopališča.
t
Zapustil nas je naš dragi
Stanko
Medvešček
v 91. letu starosti
Žalostno vest sporočajo žena Mara ter drugi sorodniki.
Na zadnjo pot ga bomo spremili danes, 7. februarja, ob 13.30 iz mrliške veže glavnega pokopališča v Gorici. Pogreb bo ob 15.30 na pokopališču v Kanalu ob Soči.
Gorica, 7. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Preschern)
Markotu, Evi in malemu Luki ob smrti ljubljene mame Mire Jelinčič vd. Cubej izraža sožalje družina VValtritsch.
______________LJUBLJANA / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE_
Meta Hočevar in Saša Vuga Prešernova nagrajenca
Drevi slavnostna podelitev nagrad za življenski opus in nagrad iz Prešernovega sklada
Kot je že ustaljen običaj, bodo tudi letos na predvečer slovenskega kulturnega praznika, se pravi drevi, podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Letošnja Prešernova nagrajenca sta scenografka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so kipar Jakov Brdar, koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezič, oblikovalka Eta Sadar Breznik in filmski režiser Igor Sterk. Podelitev nagrad bo drevi, slavnostni govornik na prireditvi pa bo lanski Prešernov nagrajenec Niko Grafenauer.
Člani upravnega odbora, ki mu je predsedoval Jože Kušar, so bili Janez Bernik, Marij Čuk, Leon Engelman, Peter Fister, Andrej Hieng, Ksenija Hribar, Milček Komelj, Peter Kovačič Pefšin, Uroš Lajovic, Janez Marolt, Pavel Mihelčič, Igor Saksida, Rapa Suklje in Marijan Tršar. Prešernova nagrada znaša 1.900.000 tolarjev, nagrada Prešernovega sklada pa
640.000	tolarjev.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada kot najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti podeljujejo od leta 1947; do leta 1956 so jih podeljevali tudi za dosežke s področja znanosti. Z zakonom iz leta 1991 je omejeno število nagrajencev: vsako leto je mogoče podeliti največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada.
Arhitektka in scenografka Meta Hočevar, ki je Prešernovo nagrado prejela za gledališki opus, se je v zadnjih petindvajsetih letih nesporno formirala kot vodilna in naj izrazitejša scenografinja v sodobnem slovenskem gledališču, zanesljivo pa se je uveljavila tudi v mednarodnem gledališkem prostoru. Njen izredno obsežen, v konceptu in izvedbi dobro premišljen in teoretsko podprt vunet-niški opus z veliko vitalnostjo in domiselnostjo potrjuje, da je scenografija med temeljnimi in merodajnimi določili modernega odrskega izraza. Tako je scenografsko delo Mete Hočevar zasnovano na misli, da je gledališče integralna umetnost, katere temelj sta igra in prostor. Zato odrska arhitektura ali v najširšem smislu likovna dimenzija uprizoritev ni le stvar funkcionalne "zunanje" opreme.
ampak samosvojega in izvirnega oblikovanja primarnega ambienta za igro in je zato bistveni sestavni del gledališke umetnine. Za scenografski opus Mete"Hočevar je značilna izredno občutljiva, natančna in duhovita selekcija likovnih materialov, zmeraj v polnem estetskem soglasju z dramsko predlogo in režijo. Posebej pomembno je njeno sistematično raziskovanje "dramaturgije prostora" - semantičnih vrednosti, ki jih vzpostavlja razmerje med igralčevo figuro in odrskim volumnom, med gibljivimi in statičnimi odrskimi znaki. Ni naključje, da njene scenografske zamisli v zadnjih letih zato vse pogosteje in uspešno preraščajo v samostojno in celovito režijsko oblikovanje. V opusu Mete Hočevar se srečujemo z vrhunsko, presenetljivo subtilno in domiselno gledališko umetnostjo - zapisano z vso silo svojega oblikovanja in duha živi problematiki našega časa.
Pisatelj Saša Vuga je Prešernovo nagrado dobil za literarni opus, še posebej za roman Opomin k čuječnosti. Vuga se je zapisal v slovensko književnost zadnjih desetletij kot avtor, ki ustvarja z estetsko rafinirano-stjo in jezikovno inventivnostjo obsežen, raznolik, samosvoj literarni svet. Pisateljev opus obsega vse od mladinske proze, novelističnih zbirk, dveh obsežnih knjig radijskih in televizijskih iger - Vuga sodi pri nas med njihove pionirske ustvarjalce - do osrednjih del tega opusa: romanov. V svojih velikih pripovednih tekstih, v trilogiji Erazem Predjamski (1978) in romanu v dveh delih Krtov kralj (1987), je pisatelj ustvaril na zgodovinsko preverljivem ozadju izvirno izmišljijsko pripoved in to s skrajno osredotočenim, minuciozno ubesedenim čutom, posluhom in darom za upodabljanje veličastnih zgodovinskih fresk in globoko pretresljivih človeških usod, ki so v najbolj žlahtnem smislu "starožitne", kakor tudi sodobne, celo boleče aktualne. Travmatični dogodki iz naše polpretekle zgodovine so zaživeli na poseben način v pisateljevem najnovejšem romanu Opomin k čuječnosti (1997). Gre za pretresljivo pripoved in izpoved, ki s subtilnim presojanjem in tehtanjem odstira ideološke ločitve in sovražne antagonizme, travmatične
pajčolane človeške groze in tragike v pisateljevem Posočju ob koncu druge svetovne vojne. Saša Vuga dviguje z jezikom pesnika grozo zla, niča in človeške reve v odrešujoč opomin k čuječnosti. Zavezujoča, z vso človeško občutljivostjo obarvana snov in njena čarna jezikovna orkestracija se zlivata v izjemno delo naše sodobne književnosti. Roman Opomin k čuječnosti zaokroža prozni opus Saša Vuge v enega slogovno najbolj dognanih, jezikovno najizvirnejših, celovitih in samosvojih opusov v sodobni slovenski književnosti.
Kipar Jakov Brdar, ki je nagrado Prešernovega sklada prejel za razstavo v Mali galeriji, sodi v generacijo slovenskih kiparjev, ki so se oblikovali v sedemdesetih, svoja vrhunska dela pa ustvarili v osemdesetih in devetdesetih letih. Generacija predstavlja kvalitetni vrh povojne slovenske skulpture, ki odmeva tudi zunaj nacionalnih meja. V Brdarjevem kiparskem opusu bi težko govorili o več različnih obdobjih, celo slogovni razvoj je zanemarljiv. Se od samega začetka je namreč v ospredju gib, poteza roke, ki izbrani materiji, največkrat glini, oživi skulpturo na skrajno čuten, ekspresiven, a hkrati intelegi-bilen, poduhovljen način. Pred našimi očmi vstaja živa, utripajoča snovnost oblikovane gline in "vsebinska" projekcija, ki si jo avtor izbere za osnovno temo. Pri tem je pomembno globinsko oblikovanje z različnimi območji roke, ne "delovanje " na površini, s prsti, pa naj bodo to odlitki, negativi, okli-loki, torzi ali kiparjeve uprizoritve iz slikarstva. Če bi hoteli njegovo delo umestiti v sodobne likovne tokove, bi lahko dejali, da je še vedno klasično, a hkrati že moderno.
Plesalec in koreograf Matjaž Farič,
ki je z nagrado Prešernovega sklada odlikovan za predstavi Trilogija in Klon, nam je v nekaj več kot desetih letih svoje plesne kariere ustvaril med svojimi kolegi najštevilnejši in vseskozi visoko kvaliteten avtorski opus. Labodje jezero, Romeo in Julija ter Posvečenje pomladi so temeljna dela baletne klasike, ki jih je Farič po nekajletnem intenzivnem delu, ki je temeljilo na spoštljivi fascinaciji s plesno zgodovino, preinterpretiral in strukturiral skozi pogled svojega časa
in združena predstavil v Trilogiji. Če pomeni Trilogija vrhunec koreografovega dotedanjega dela, je v Klonu postavil svoj presežek. V tem delu se sprašuje o vlogi in možnostih plesalca v virtualnem svetu vedno popolnejših tehnologij. Toda to vprašanje se ne ustavi v mejah zgolj konceptualno dovršene zanimivosti. Predstava, v kateri je vsak gib domišljen in utemeljen, deluje neverjetno toplo, individualno. Z njo je Matjaž Farič dosegel svojo plesno popolnost.
Pisatelj Uroš Kalčič, ki je nagrado Prešernovega sklada prejel za roman Numeri, se je v slovenski literarni zavesti usidral kot mojstrski novelist že s knjigama Mehika (1979) in Dokumenti o čričkih (1987). V Numerih (1996) ostaja zvest svoji dotedanji pisateljski govorici, za katero sta značilni ukvarjanje z novelo in izrazita težnja po slogovnem perfekcionizmu. Hkrati pa se Kalčič kaže kot pretanjen raziskovalec lastne pisave; zbirka novel je tokrat s pomočjo pretehtane kompozicije in skupnega miselnega ozadja nadgrajena v enovito zgradbo, ki je še najbližje romanu kot po svoji naravi izrazito odprti Uterami formi. Pisatelj nam tako skozi niz pripovedi predstavi zborček tipiziranih meščanskih likov, ki so večinoma tudi sami 'pripovedovalci svojih bizarnih zgodb. Povezuje jih predvsem globalna vizija človekove usode. Objektivni sistem števil razpada, univerzalni temelji kozmosa se rušijo. Ostaja le še prikovanost na lasten jaz. Na individualno norost in njene poganjke. Pa čeprav se nebogljeno človeško bitje zdi zunanjemu pogledu stereotipno predvidljivo in neo-branljivo komično.
Igralka Milada Kalezič je nagrado Prešernovega sklada prejela za vlogo baronice de Champigny v Florentinskem slamniku, markize Merteuil in vikonta Vahnonta v Eksploziji spomina in Katarine v Ukročeni trmoglavki. Njen posebni kov temperamenta, enako prepričljiv v navidez prvinskih izbruhih, racionalnih diskurzih in erotičnem spogledovanju, ji omogoča širok igralski razpon, vseh vlog pa se loteva z enako visoko profesionalnostjo. Kot markiza Merteuil in nato kot vikont Valmont v Eksploziji spomina je z izjemno glasovno in gibno bravuro upodobila ženski in
moški pol perfidno spletkarske aristokratske družbe, kot Katarina v Ukročeni trmoglavki pa je z očarljivo lahkotnostjo preigrala vse facete "večno ženskega", od trmastega upiranja do ljubeče predanosti, in vlogo sklenila z antologijsko izvedenim končnim monologom.
Eta Sadar Breznik, ki nagrado Prešernovega sklada prejema za razstavo tapiserij v Cankarjevem domu, v svojem unikatnem oblikovanju tkane prostorske objekte osvobaja tradicionalne vezanosti na steno in ustvarja s posegi v prostor povsem nove skulpturalno občutene in barvno intenzivne rešitve. Njene prosto padajoče senzibilne površine so prepletajoča se, iz svilenih niti stkana, ritmično vzvalovana prostorska telesa. Gledalca zvabljajo v imaginarne svetove, zajete med glasbo stkanega ostenja, ki v prosojnosti tkanine izgublja materialno eksistenco in se mehko spaja s prostorni v sugestivno, poetično ambientalno in sanjsko občuteno celoto.
Režiser Igor Sterk nagrado Prešernovega sklada prejema za režijo filma Ekspres, ekspres kot dosežek slovenskega filma devetdesetih let. Z avtorjevim rokopisom ponovno vstopamo v polje, kjer je umetniška govorica temeljni instrument za ustvarjanje in priklic emocij, za sprožanje miselnih stanj in za oblikovanje idej. Ekspres, ekspres v prvi vrsti sloni na podobi in zvoku, na verižnih učinkih med podobami ter na soglasju in kontrapunktu mad podobami in zvokom. S tem na prvi pogled enostavnim, v resnici pa zelo premišljenim režijskim prijemom se Sterkov film vrača k preizkušnji filma na začetku zvočnega obdobja. Seveda se režiser ne potopi v filmsko zgodovino zato, da bi v njej našel navdih, ampak da bi se s pogledom nazaj izrazilo tudi videnje in občutenje sveta sodobnega ustvarjalca, senzibilnega režiserja, ki noče biti standardni lovec za razvpitimi temami in ki ne dovoljuje, da bi ga zasvojile konvencionalne oblike filmskega pripovedovanja. Nostalgični priklic filmske zgodovine je tako svojevrstno iskanje izgubljenega časa in vsega tistega, kar je lahko opora za soočanje z življenjem oziroma kar prinaša srečo -če ne realno, pa vsaj tisto, ki ji odpira vrata filmska fikcija. (STA)
RADIO SLOVENIJA IN RAI
Razpis natečaja za izvirne radijske igre
Radio Slovenija - Kulturno umetniški program, Uredništvo igranega programa v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za Furlanijo-Julijsko krajino razpisuje ob slovenskem kulturnem prazniku brezimni natečaj za izvirne radijske igre na področjih:
A)	radijska igra za odrasle s poljubno tematiko do 60 minut,
B)	radijska igra za otroke s poljubno tematiko do 55 minut.
Za vsako zvrst bodo podeljene tri nagrade
1. 300.000, 00 sit,
2.190.000, 00 sit,
3. 95.000, 00 sit.
Vsem nagrajencem pripada še avtorski honorar.
RAI - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino Radio Trst A se obvezuje, da bo nagrajena dela uvrstil v svoj spored in tako avtorjem pripada še dodatni honorar po tarifi RAI.
Poleg nagrajenih del v obeh kategorijah lahko uredništvo na predlog komisije odkupi še nekaj izbranih besedil, ki jih bo skupaj z nagrajenimi uvrstilo v spored.
Dela bosta izbirali tričlanski žiriji.
Besedila v treh izvodih je treba poslati do 15. aprila 1998 na naslov: Radio Slovenija, uredništvo igranega programa, 1550 Ljubljana s pripisom za natečaj in z oznako zvrsti. Avtorstvo bodo nagrajenci clokazali s četrtim izvodom.
Izid natečaja z naslovi besedil bo objavljen 15. maja 1988 v obvestilih radia Slovenija in na Teletekstu RTV SLO in v slovenskih sporedih Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino.
STALNO GLEDALIŠČE FJK
Svevova Senilnost odkriva eksistencialno nelagodje
Od četrtka je v tržaškem Rossettiju na sporedu gledališka priredba Svevovega romana Senilnost. Gre za produkcijo Stalnega gledališča FJK, predstavo je režiral Francesco Macedonio, v njej pa nastopajo Roberto Herlitzka in Lučka Počkaj (skupaj na sliki) in še Alvia Reale.
TRST / POBUDA ZADRUGE BONAVVENTURA
Začela so se Čarobna valovanja
V četrtek so predstavili glasbeno opremljeni nemi film Golem
Čarobna valovanja: tako so organizatorji poimenovali niz prireditev, katerega prizorišče je v teh dneh tržaški teater Miela. Gre za srečanja z umetnostjo, ki jo je tako ali drugače navdihnila magija, veda, ki je skozi stoletja soobstajala ob uradni znanosti. To seveda ni nujno sodobna umetnost - v programu, ki ga je izoblikovala zadruga Bonawentura je veliko klasike z vseh področij ustvarjalnosti.
V četrtek zvečer je bil na sporedu film Golem - Wier in di Welt kam (Golem - o tem kako se je pojavil v svetu). Projekcija nemškega filma je uvedla sklop Čarobna valovanja, ki se bo zaključil 20. t. m. s koncertom Opera totale.
Film Golem so posneli leta 1920. Gre za nemi, črnobeli film o enem izmed simbolov židovskega naroda. Z ekspresionističnimi slikami so pomešani številni elementi,’ ki gledalca popeljejo v tradicijo praških legend in resnic o krščanski in židovski mistiki, o kabali in ... »čaranju«. Projekcijo je spremljalo izvajanje svetovno priznanega kitarista, Newyorčana Garyja Lucasa. Njegova glasba je film dopolnjevala. Bolje pa bi bilo reči, da ga je in-
terpretirala.
Nekatere pobude iz niza o magičnem valovanju so prav gotovo vredne ogleda. Med temi velja omeniti okroglo mizo o liku Giulia Camilla, pozabljenega »velikega moža« italijanske renesanse. prav tako je posebne omembe vreden koncert slovenskega pianista Aleksandra Rojca, ki bo na odru gledališča Miela nastopil, 13. t.m. s koncertom Bachovih skladb.	(mat)
.PONOČI SVEČANA OTVORITEV / IGRE ODPRL JAPONSKI CESAR AKIHITO
Olimpijski ples v znaku ostrih varnostnih ukrepov
Rekordne številke Nagona - Kolajne prinašajo slavo in denar
Soboto, 7. Februarja 1998
QQQ
xy V/
NAGANO
19 9 8
A
OLIMPIJSKA PRILOGA
PRIMORSHEGFI
DNdVNIHR
NAGANO - Nekaj po 4-20 po srednjeevropskem ^asu je japonski cesar Akihito izrekel tradicionalni stavek, ki se ponavlja od olimpijade do olimpijade: »XVIII. zim-ske olimpijske igre v Na-ganu so odprte.« S tem je nal znak za začetek velike Predstave na snegu in ledu in za začetek zadnjih zimskih olimpijskih iger v tem tisočletju ter drugih na Japonskem po Sappora teta 1972.
Na prejšnjih olimpijskih igrah - pred štirimi Jeti v norveškem Lil-iehammerju - so Rusi z anajstimi zlatimi medalja-jni pred Norvežani (deset) in Nemci (devet) dosegli največ zmag. Športniki teh treh držav tudi na šestnajstdnevnih igrah v Na-ganu veljajo za favorite.
Severnoameriška hokejska liga NHL bo v Naganu na olimpijski led prvič Poslala svoje profesional-Ce' Med olimpijskimi no-'jinci sta tudi sankač iz In-(nje in tekač na smučeh iz
Kenije. Premierno bodo v Naganu uprizorili boje v curlingu, deskanju na snegu .ter ženskem hokeju.
Osemnajstih zimskih olimpijskih iger v Naganu se bo udeležilo rekordno število 2339 športnikov iz 72 držav. Rekord predstavlja tudi število tekmovalk. Predstavnic nežnega spola bo v Naganu 827. Vsi skupaj se bodo borili za prav tako rekordnih 68 kompletov kolajn in najboljši bodo domov odnesli skupaj 204 medalje. Tudi po varnostni plati bodo igre rekordne: športnike bo varovalo 6000 policistov.
Boji za kolajne bodo hudi, saj je že daleč čas, ko je veljalo Coubertinovo načelo, da je na olimpj-skih igrah važno sodelovati. Zdaj je predvsem važno zmagati in tega se v vseh taborih zelo dobro zavedajo. Zmaga prinaša slavo, predvsem pa denar, ki danes kroji ves vrhunski šport. Ce je nekdaj veljalo, da na OI lahko na-
Pregled medalj na XVII ZOI v Lillehammerju
^žava:
Rusija
Norveška
Nemčija
'talija
ZDa
J- Koreja Kanada Švica Avstrija Švedska JaPonska Kazahstan ^krajina Uzbekistan Belorusija Finska Francija Nizozemska Kitajska Slovenija elika Britanija ^stralija
skupaj
z
77
10
9
7
6
4
3
3
2
2
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
_0
61
S
8
11
7
5
5 1
6 4 3 1 2 2 0 0 2 1 1 1 1 0 0 o
6-T
B
4
5 8 8 2 1 4 2
4 0 2 0 1 0 0
5 4 3 2 3 2 1
e7
Skupaj
23
26
4
20
13
6
13
9
9
3
5
3 2 1 2
6 5
4 3 3 2
_1____
183
stopajo samo čisti amaterji, je danes povsem drugače. Na njih - tako na letnih kot na zimskih - nastopajo	najboljši
košarkarji, tenisači in od letos tudi hokejisti (da ne omenjamo drugih), ki s športnim udejstvovanjem služijo astronomske dolarske vsote.
V italijanskem taboru tokrat mirno priznavajo, da je razmišljanje o ponovitvi Lillehammerja, kjer je Italija osvojila 7 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih kolajn, čista utopija. Barve Italije brani 119 športnikov in športnic, ki nastopajo v vseh disciplinah razen v curlingu in ženskem hokeju. Odprava je Italijo stala doslej dve milijardi lir, pri čemner je šlo 250 milijonov za oblačila, 950 za stroške v Italiji, 800 milijonov za bivanje na Japonskem in žepnino tekmovalcem, ki dnevno dobijo po 100 tisoč lir v jenih.
Sicer pa imajo italijanski tekmovalci precej razlogov, da se na tekmovališčih močno potrudijo in dosežejo čim boljše rezultate. Vsaka kolajna namreč prinese tudi lep kupček denarja, za vsako zlato kolajno premija znaša 75 milijonov lir, za srebrno 40 in bronasto 25 milijonov lir. Temu pa je treba dodati še rentno zavarovanje v višini 150 milijonov za zlato, 80 milijonov za srebrno in 50 milijonov za bronasto kolajno. Z ovrednotenim kapitalom bodo lahko razpola- . gali od dopolnjenega 45. leta starosti dalje. Za kako lepe vsote gre, je dovolj če povemo, da bi na primer 20-letna Karin Putzer z zlato medaljo in rekapita-lizacijo pri 45-ih razpolagala z milijardo lir. Seveda pa mora prej osvojiti zlato, kar ne bo prav lahko.
Slovenski športniki in športnice so na zimskih olimpijskih igrah od leta 1984 v Sarajevu, ko je prvo medaljo takrat še za Jugoslavijo prismučal Jure
Franko, skupno osvojili sedem medalj, tri srebrne in štiri bronaste, še vedno pa jim manjka najžlahtnejša zlata.
Za -Slovenijo je bil doslej najuspešnejši nastop v Calgaryju leta 1988, kjer sta se s srebrom okitila skakalna reprezentanca (Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga, Matjaž Debelak) in Mateja Svet v slalomu, Matjaž Debelak pa je dodal bron na posamični tekmi skakalcev. Zelo uspešen je bil tudi zadnji nastop v norveškem Lillehammerju pred štirimi leti, od koder so se z bronastimi kolajnami vrnili alpski smučarji Alenka Dovžan (kombinacija), Katja Koren in Jure Košir (oba v slalomu).
Tokrat ponovno največ pričakujejo od smučarjev in smučark, zbirko kolajn pa bi lahko povečala tudi Primož Peterka in Polona Zupan. Tiha želja vseh je, da bi tokrat končno posegli tudi po olimpijskem zlatu.
Včeraj pa so v Nagano prispele tudi tri olimpijske bakle. Tekače je na poti skozi mesto pozdravilo več sto navdušenih meščanov in prvič je bilo v mestu čutiti pravo olimpijsko vzdušje. Eno od bakel je potem, ko je obšla Nagano, pred mestno hišo prevzel dobitnik zlate medalje v Atlanti judoist Juko Emoto in jo ponesel do glavnega mestnega trga, kjer tudi gori olimpijski ogenj . Tam so se tri bakle, ki so v mesecu dni opravile 1.150-kilometr-sko pot po Japonski, združile v eno, s katero so prižgali olimpijski ogenj med otvoritvijo XVIII. ZOI.
V skladu z antično olimpijsko tradicijo, da se med olimpijskimi igrami ustavijo vse vojne, je japonski zunanji minister Keizo Obuši včeraj pozval ZDA, naj med zimskimi olimpijskimi igrami v Naganu (od 7. do 22 februarja) ne napadejo Iraka. Med takšno prire-
ditvijo, kot so olimpijske igre, se je treba izogniti vojaškemu spopadu, je dejal minister včeraj v Tokiu. Obuši se je o isti zadevi preko telefona pogovarjal tudi z britanstim zunanjim ministrom Robinom Cookom.
Vseh 178 članic Združenih narodov pa je za olimpijsko premirje zaprosil tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch. Istočasno je poudaril, da je prepričan, da bodo ZDA našle diplomatsko rešitev za iraško krizo.
Zaradi te krize narašča tudi strah, da bi prišlo do groženj tekmovalcem iz
Združenih držav Amerike. Doslej tega še ni bilo, toda izvršni direktor ameriškega olimpijskega komiteja Dick Schultz je govoril tudi o možnosti, da bi v primeru potrebe lahko zaprosili za dovoljenje za prihod ameriških varnostnih sil, ki bi skrbele za varnost športnikov iz ZDA, čeprav je istočasno tudi poudaril, da upa, da kaj takega ne bo potrebno.
Varnost je na splošno na tako velikih tekmovanjih vedno velik problem. V Naganu so skušali storiti vse, da bi bilo za varnost čim bolje poskrbljeno.
Toda strah ostaja. Se posebej po atentatu na tovorno tokijsko letališče pred dnevi in pa na grožnje po internetu, ko je prišlo sporočilo v arabščini, da bo med zaključno svečanostjo prišlo do atentata. Japonska policija trdi, da gre samo za poskus neznanega mitomana. Upajmo, da je res tako...
Na sliki AP pod nasl-vom posnetek z generalke za otvoritev, na sliki spodaj pa je cesar Akihito skupaj s cesarico Mičiko in predsednikom MOK Samaranchem.
Sobota, 7. februarja 1998
00
--
NAGANO 199
ALPSKO SMUČANJE / V NOČI NA NEDELJO BODO RAZDELIll KOLAJNE V MOŠKEM SMUKU
Hermann Maier s svojo kompanijo vnaprej določen za zmagovalca
Todo na Ol ne zmagujejo vedno favoriti - Med kandidati za zlato tudi Švicar Didier Cuche
HAKUBA - Najprej je bila prekratka, zdaj pa je prepočasna. Govor je seveda o olimpijski progi za smuk na pobočju v Hakubi: dolga je 3280 metrov, start je na nadmorski višini 1765 m, cilj pa na 840 metrih. Najprej je potekal dolg spor med naravovarstveniki in Mednarodno smučarsko zvezo, zdaj pa se razburjajo Avstrijci. Ti so superfavoriti nedeljskega smuka, toda za zdaj lahko gotovo govorimo le o Hermannu Maierju (na sliki zgoraj na levo skupaj s Stefanom Eberharterjem) in Andreasu Schiffererju, ki sta že sigurna, da bosta nastopila, medtem ko bo zadnji trening odločal, kdo bo zasedel preostali dve mesti v »wunderteamu«. Kandidati so Hannes Trinkl, Fritz in Josef S trobi, Stefan Eberhar-ter, VVerner Franz, Giinther Mader in Hans Knauss, ki se na tekmah za svetovni pokal redno uvrščajo v sam vrh.
Maier, ki je po mnenju mnogih že vnaprej določen zmagovalec, čeprav je morda še
večji favorit Schifferer, ni zadovoljen s progo. »Proga mi ne odgovarja, je preveč položna,« je zmajeval z glavo po včerajšnjem treningu, ko mu ni šlo najbolje. Seveda bosta v igri za zlato še druga dva Avstrijca, ki bosta določena v reprezentanco.
Italijanska vrsta na prvih dveh kronometri-
ranih treningih ni bila najuspešnejša, »azzur-ri« pa so se pritoževali predvsem nad nehomogeno podlago. Vendar pa so doslej Kristian Ghedina, Peter Rung-galdier, VVerner Pe-rathoner in Luca Catta-neo v hitrih disciplinah že večkrat dokazali, da lahko posežejo po najvišjih uvrstitva, poleg tega pa so olimpijske igre posebno tekmovanje, kjer je že velikokrat prišlo do presenečenja.
Tega pa skoraj gotovo ne bodo pripravili slovenski smukači. Barve Slovenije bodo zastopali Aleš Brezavšček, ki je bil na drugem treningu zelo dober 16. z zaostankom manj kot dveh sekund za Cuchem (na sliki AP desno spodaj) , Peter Pen (na sliki AP, levo v sredini) je bil osemindvajseti, Jernej Koblar pa triinštirideseti. Za Brezavščka je lahko cilj uvrstitev v petnajsterico, pa tudi Pen in Koblar sta sposobna popraviti uvrstitve s treninga.
Favoriti so torej Avstrijci, svoje račune pa imajo tudi drugi. Od teh je nase spet opozoril Švicar Didier Cuche, ki je bil na drugem treningu najhitrejši, letos pa je že zmagala na pr-
vem smuku za svetovni pokal v Kitzbuehlu. Švicarji so zadnjič na 01 v Calgaryju leta 1988, ko je zlato kolajno osvojil legendarni Pirmin Zurbriggen, od takrat pa niso več stopili niti na stopničke. Morda jih bo prav Cuche spet popeljal na pota stare slave. Toda olimpijski smuk je ruleta, na kateri lahko tudi kak popoln outsider izpelje sanjski tek, ki ga ne ponovi nikoli več.
Včeraj najhitrejši Didier Cuche
Izidi 2. treninga: 1.
Didier Cuche (Svi) 1:52, 30; 2. Hannes Trinkl (Avt) + 0, 09; 3. Fritz Strobl (Avt) in Stephan Eberharter (Avt) 0, 34; 5. VVerner Franz (Avt) 0, 49; 6. Brian Stemmle (Kan) 0, 79; 7. Josef Strobl (Avt) 0, 90; 8. Patrick Jaerbyn (Sve) 1, 16; 9. Hermann Maier (Avt) 1, 18; 10. Jas on Rosener (ZDA) 1, 29; 11. Kristian Ghedina (Ita) 1, 34; 16. Aleš Brezavšček (Slo) 1, 84; 18. Erik Seletto in Luca Cattaneo (Ita) 1, 90; 27. Peter Runggaldier 2, 44; 28. Peter Pen (Slo) in VVerner Perathoner (Ita) 2, 49; 30. Alessando Fattori 2, 61 (Ita); 43. Jernej Koblar (Slo) 3, 94.
PO SLABIH REZULTATIH NA TRENINGIH
Ghedina bi šel najrajši domov
Pritožuje se nad vsem - Tudi novinarji krivi za slabše rezultate?
NAGANO - Na Japonskem se Kristian Ghedina (na sliki) gotovo ne počuti najbolje. Oziroma, že same olimpijske igre mu niso po godu, saj je po včerajšnji slabi poskusni vožnji odkrito povedal, da sovraži olimpijske igre, ozračje na njih, še posebej pa vprašanja novinarjev.
»Hočem domov. To mislim, odkar sem prišel. Ce bi si zlomil gleženj, bi bilo bolje. Tako sploh ne bi odpotoval. Zal mi je, ker kradem drugemu mesto.«
Čeprav se je Ghedina vedno izogibal vrvežu belega cirkusa, pa njegov izbruh nedvomno preseneča. Takoj po cilju druge poskusne vožnje, na kateri je dosegel šele enajsti čas, je Ghedina šel kar mimo italijanskih novinarjev in le poseg spremljevalca »azzurrov« je prepričal italijanskega smučarja, da je odgovoril na vprašanja.
»Lepa proga, a čuden sneg; danes je bil malo trši. Raje vidim, če me pustite pri miru. Olimpijada me tako kot svetovno prvenstvo sploh ne zanima. Preveč je ljudi, preveč gneče. Ljubim naravo in ljubim sneg, ostalo pa me ne zanima,« je Ghedina kar bruhal svoje nerazpoloženje. Tudi za novinarje je prihranil svojo ost: »Novinarji so zame nočna
mora. Brez njih bi lahko smučal 10-15 let, tako pa se mi zdi preveč že napovedanih 8 let«
Glede favoritov na jutrišnjem smuku pa sebe ni hotel uvrstiti mednje: »Nisem favorit za zmago. Zlato bo osvojil eden od Avstrijcev, čeprav so olimpijske
igre prava loterija. Sam kolajne ne pričakujem. Za to poskrbel Tomba. Ce pa bo prišla tudi moja, bom seveda zadovoljen, pa tudi če je ne bo si ne bom grenil življenja.«
Torej, nedelja je nov dan, in tudi razpoloženje se lahko spremeni.
Vreme ogroža tekmo v smuku
NAGANO - Vse kaže, da se bodo napovedi japonskih meteorologov, ki so se jih Športniki in športni delavci najbolj bali, uresničile. Po včerajšnjih vremenskih napovedih naj bi močno sneženje v nedeljo ogrožalo izvedbo prve moške discipline v alpskem smučanju - smuka.
Seveda pa težava ni le v moškem smuku. Tekmovanja si sledijo eno za drugim, v ponedeljek je na sporedu moški kombinacijski smuk, v torek pa ženski superveleslalom in dolgotrajno sneženje bi lahko popolnoma spremenilo program iger v alpskem smučanju.
Nad vremenskimi napovedmi pa ni-
so navdušeni niti v drugih taborih. Novega snega se močno bojijo smučarji tekači. Zanje bi to pomenilo predvsem velike težave pri pravi izbiri maže za smuči.
Prireditelji so že pred začetkom iger določili tudi rezervne termine. Izvedba hitrih disciplin v alpskem smučanju bo v primeru slabega vremena možna do 18. februarja. Organizatorji so podaljšali rezervne termine za Štiri dni, za moške do 17. in za Zenske do 18. februarja, dlje pa s tekmovanji ne bodo mogli čakati, ker se bodo tekmovalci nato preselili v Shiga Kogen, kjer bodo na sporedu tehnične discipline.
Hokejski turnir prvič z vsemi najboljšimi
Kaj takega! Ameriško-kanadska elitna hokejska liga NHL je prekinila svoje prvenstvo, da bi njeni tekmovalci lahko nastopili na olimpijskih igrah. Kaj takega se še ni zgodilo. Vsekakor pa bodo prav zato v Naganu preganjali puck tako kakovostno, kot še nikoli doslej.
Turnir bo potekal tako, da se bosta iz dveh štiričlanskih kvalifikacijskih skupin oba zmagovalca uvrstila v finalno kolo, kjer so že Češka, Rusija, Finska, Šved-
ska, Kanada in ZDA. Za uvrstitev v finalno A skupino, v kateri bodo igrale zadnje tri ekipe, se bo potegovala v kvalifikacijah tudi Italija in to v srečanjih z Avstrijo, Slovaško in Kazahstanom. Češka, Rusija in Finska pa bodo sestavljale (skupaj z zmagovalcem druge kvalifikacijske četverice) B skupino.
In kdo je glavni favorit? Vsa šesterica, ki je že finalni skupini, daje treutno zelo optimistične napovedi o svojih možnostih....
Sobota, 7. februarja 1998
13
7 998 ODO
DANES
Radie bodo ptve štiri odločitve
Smuk najbolj zanimiv
NAGANO - Jutri bodo razdelili prve štiri komplete olimpijskih kolajn. Prve (ob 1. uri v noči s sobote na nedeljo	po
srednjeevropskem Času) se bodo v smučino podale tekačice, ki se bodo pomerile na 15 km v klasični tehniki. V Lilleham-merju je naslov osvojila Manuela Di Centa, ki pa naslova ne bo branila, zato pa Italijani veliko pričakujejo od Stefanie Bel-mondo, v slovenskem taboru pa računajo na dobro razpoloženost Nataše LaCen, ki pa ima boljše mpžno-sti v prosti tehniki.
Tudi v moškem smuku (zsaCetek ob 2.15) na startu ne bo branilca, Američana Tommyja Moea.
Povsem nov -kot je nova disciplina - bo tudi zmagovalec v veleslalomu za moške s smučarsko desko. Ta disciplina je prvič na olimpijskih igrah.
Četrti komplet kolajn bodo podelili v hitrostnem drsanju, kjer se bodo moški pomerili na 5000 metrov dolgi progi, kjer je bil na Norveškem najboljši Nizozemec Koss, tudi tokrat pa bo olimpijski zmagovalec nekdo drug.
SMUČARSKI TEK / 15 KM V KLASIČNI TEHNIKI
Stefania Belmondo se ne boji nikogar
Italijanska tekačica napoveduje odločen boj za zlato
NAGANO - V odsotnosti Manuele Di Centa (na manjši sliki), ki se je odpovedala startu na 15 km dolgi progi (ker se je raje povsem posvetila kombinaciji, kjer ima po njenem mnenju, večje možnosti za vrhunsko uvrstitev) in torej ne bo branila svojega olimpijskega naslova na tej razdalji, ima Italija v žerjavici še eno vroče železo. Štefanija Belmondo (na veliki sliki) je letos v tako blesteči formi, da lahko računa tudi na najvišje uvrstitve. To samozavestno napoveduje tudi sama in, povsem realno, le nenak-
lonjene okoliščine bi lahko spremenile njene optimistične napovedi. NajveCja nevarnost ji grozi s strani snega. Ta je trenutno poledenel in trd, kar ji zelo odgovarja, obenem pa mehkih prog nikakor noCejo severnjaške tekačice, med katerimi so ji nevarne zlasti Norvežanke Martin-sen, Guidon, Mikkelsplass in Dyben-dahl, Čehinja Neumannova ter Rusinje Vaelbe, Lazutina in Nagejkina.
Nekoliko vznemirjenja je v ita-lijanski tabor vnesla tudi zahteva tekmovalne komisije, s katero so zahte-
vali zamenjavo tekmovalnih dresov »azzurrov«, katere so morah poslati nazaj v Italijo, od koder so novi, ki so v skladu s tekmovalnimi pravih, že na poti v Nagano. To so sicer malenkosti, toda vCasih so na najvišji tekmovalni ravni pomembne tudi te.
Startala bo tudi Slovenka Nataša LaCen, katero so šele tik pred odhodom vključili v reprezentanco. To bo prva slovenska prisotnost na tej olimpijski progi po 14 letih. Seveda, Natašine možnosh za vidnejši nastop so dokaj omejene.
NAJUSPEŠNEJŠI UDELEŽENCI
Vsake igre so imele svojega rekorderja
Tekoči in drsalci imajo veliko možnosti za osvojitev kolajn
NAGANO - Zimske olimpijske igre v Naganu bodo šele druge v zgodovini, ki jih ne bo priredila evropska ali severnoameriška država. Po Sapporu 1972 bodo OI drugič v Aziji in prav tako drugič na Japonskem.
Prav OI v Sapporu so pomenile dokončen razcvet zimskih olimpijskih iger. 35 tekmovanj si je ogledalo veC kot 620.000 gledalcev, najbolj priljubljeno pa je bilo hitrostno drsanje (190.000). Na olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonbcu, ki so jih šele leto dni kasneje na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) priznali kot prve zimske OI, je bilo gledalcev le za vzorec - 287 na otvoritveni slovesnosti.
Japonska je na OI v Sapporu najvecji uspeh dosegla v smučarskih skokih na veliki skakalnici, ko so domači tekmovalci osvojili vsa odličja. Zmagal je Jukio Kasaja pred Akitsugom Konom in Deijem Aochijem. Seveda pa je bilo v zgodovini OI takšnih rekordnih dosežkov in zmagoslavij še veliko.
Prvi junak OI je bil v Chamonbcu Norvežan Thorleig Haug. Zmagal je v (takrat) obeh tekmah v smučarskih tekih ter v nordijski kombinaciji. Tudi sicer so številni smučarski tekači rekorderji med dobitniki medalj. Doslej jih je največ osvojila Rusinja Raisa Smetanina, ki je v letih od 1976 do 1992 osvojila štiri zlate, pet srebrnih in eno bronasto kolajno. Šved Sixten Jerneberg je na treh OI osvojil štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji.
Med še aktivnimi tekaCi, ki bi lahko v Naganu svojo zbirko medalj še oplemenitili, pa sta najboljša Rusinja Ljubov Jegorova (šest zlatih in tri srebrne) ter Norvežan Bjoem Daehhe (pet zlatih in tri srebrne).
Hitrostni drsalci imajo na vsakih OI veliko priložnosti, da se prebijejo med dobitnike medalj. Tako so na lestvici olimpijcev z največ medaljami tudi štirje predstavniki tega športa - Rusinja Lidija Skoblikova je osvojila šest zlatih olimpijskih kolajn, Finec Claas Thunberg pa skupno sedem, a »le« pet zlatih ter po eno srebrno in bronasto. Američanka Bonnie Blair je bila petkrat najboljša, okoli vratu pa so ji obesili še eno bronasto kolajno. Rekorder posebne vrste je American Erič Heiden, ki je osvojil vseh pet možnih zlatih kolajn na OI leta 1980 v Lake Placidu.
Najuspešnejše države v zgodovini OI so Rusija, kot naslednica Sovjetske zveze in Skupnosti neodvisnih držav, ki je doslej osvojila 99 zlatih medalj. „ Na drugem mestu je Nemčija (ter nekdanji ZRN in NDR) s 84 zlatimi, tretji pa so Norvežani s 73 zlatimi kolajnami.
Slovenija zaseda na lestvici dobitnic kolajn 25. mesto s tremi srebrnimi in štirimi bronastimi kolajnami (tudi tistimi, ki so jih slovenski športniki na OI 1984 in 1988 dosegli v dresih reprezentance Jugoslavije).
ALPSKO SMUČANJE / »VRAŽJE« SLOVENKE OPTIMISTIČNE
Cilj je vsaj ena kolajna
LJUBLJANA - Slovenska ženska ekipa v alpskem smučanju z optimizmom pričakuje nastope na 18. zimskih olimpijskih igrah. Dekleta so dobro pripravljena, rezultati v letošnji sezoni pa jim vlivajo zadostno mero optimizma in obete za vrhunske dosežke.
»V letošnji sezoni sta Urška Hrovat in Spela Pretnar že stali na stopničkah za zmagovalke. Vesel bi bil, Ce bi tekmovalke na OI dosegle najboljše letošnje rezultate, zlasti v nepredvidljivem slalomu pa je to težko z gotovostjo napovedati. Večina reprezentantk že ima olimpij-ske izkušnje, so dobro pripravljene in motivirane,« je ocenil vodja ženske ekipe Jaro Kalan.
»Na teh olimpijskih igrah bom smuCala zelo sproščeno. Olimpijsko medaljo že imam in nic ne bi imela proti, Ce bi osvojila še eno. Upam, da bom dobro odpeljala štiri vožnje slaloma in veleslaloma,« je dejala Dovža-nova, ki je na OI v Lillehammerju pred štirimi leti osvojila bron v kombinaciji. »Pred mano so že tretje olimpijske igre. Upam, da bodo te uspešnejše in bom imela tudi veC športne sreCe. Po dobrih rezultatih na začetku sezone je v zadnjem Času sledilo nekaj izpadov, vendar sem kljub temu prepričana, da lahko posežem med prve tri v slalomu,« je bila odločna Urška Hrovat.
Spela Pretnar je
dejala, da se njena forma vzpenja. »Želim si, da bi se moja forma v naslednjih dneh še nekoliko izboljšala in da na Japonskem ne bi bilo velikih temperaturnih nihanj, ker me v tem primeru še vedno boli prej dolgo poškodovana roka.«
Poleg teh treh tekmovalk se bodo na Japonskem za Cimvišje uvrstitve potegovale še izkušena Nataša Bokal ter debitantki na OI Spela BraCun in Mojca Suhadolc. Slednji bosta nastopili v superveleslalomu in veleslalomu, ki sta prva na programu alpskega dela OI, zato sta na Japonsko odšli že v Cetrek, medtem ko so Urška Hrovat, Spela Pretnar, Alenka Dovžan in Nataša Bokal do danes vadile
na mariborskem Pohorju, v začetku prihodnjega pa je tik pred odhodom na Japonsko predviden še trening na podkoren-ski strmini, ki je po težavnosti podobna tisti v Naganu.
»Reprezentanca je sposobna visokih uvrstitev. Vsi si želimo, da bi dekleta podobno kot na OI v Lillehammerju pokazale najboljšo pripravljenost prav na najpomembnejšem športnem dogodku. Na OI, ki so enkratna in neponovljiva prireditev, poleg ostalih športnih dejavnikov odločajo zlasti navdih, zbranost in tremrtna pripravljenost, " pa je slovenska pričakovanja strnil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez KocijanCiC.
SMUČARSKI TEK / PRIHAJAJO TEKAČI S ČRNE CELINE
Na srečo je Kenijcev še malo
Kenijca sta se s smučarskim tekom spoznala na Finskem
NAGANO - Philip Boit (na sliki) in Henry Bitok sta bila dobra, Čeprav ne izvrstna tekača. V svoji domovini Keniji nista nikoli videla snega, ker njuno pleme ni živelo v bližini Kilimandžara ali Mount Kenya.
Pred dvema letoma ju je pokrovitelj povabil na Finsko za reklamne namene. Tam sta prvič videla sneg!
Prepričali so ju, naj si natakneta tekaške smuči. Za svojih prvih 10 km je Boit potreboval kar dve uri, saj je neštetokrat padel.
Stvari pa se je lotil resno in sedaj je sposoben progo premagati v slabih 30 minutah. Boit bo v Naganu prvi kenijski udeleženec zimskih iger. Pravi, da bo zadovoljen, Ce bo dosegel svoj najboljši Cas. Bitok še ni dosegel prave ravni. V Naganu bo le opazovalec. Kaj se bo zgodilo z Norvežani, Švedi, Italijani in Rusi Ce bo še veC Kenijcev obiskalo Finsko pozimi?
INTERVJU / POGOVOR Z DIVNO CUK
Potovanje na Japonsko lahko organiziramo v Trstu
Bralci Primorskega dnevnika jo dobro poznajo, saj že vrsto let vpisuje bralce na izlete PD - Na Japonskem še ni bila
Gospa Divna Čuk ni zelo znana med našimi ljudmi le kot prijazna uradnica turistiCno-potovalnega urada Aurora v Trstu, ampak tudi kot oseba, ki že vrsto let vpisuje izletnike za tradicionalna potovanja Primorskega dnevnika. Na Japonskem sicer Se ni bila, pogovor z njo o dolgih potovanjih pa je bil kljub temu zanimiv.
Koliko let že delujete na področju turizma?
Četrt stoletja.
Vedno istem uradu?
Da, ves čas.
Zakaj ste si izbrali prav ta poklic?
To je bilo le naključje. Iskala sem službo in tu sem našla prosto delovno mesto, s katerim pa sem že ves čas zelo, zelo zadovoljna.
Delate le v uradu ali spremljate tudi posamezne izlete?
Moje delo vsebuje tudi spremljanje izletnikov, ko je to potrebno.
Katero je najdaljše potovanje, ki ste ga opravili doslej?
To je bil izlet v Malezijo in Singapur.
Potujete radi tudi zasebno?
Vsekakor.
Kakšna je najveCja težava pri tako dolgih potovanjih, kot na Japonsko?
Za agencijo gotovo to, da je treba vozovnice rezervirati že zelo
dolgo pred potovanjem.
Kaj pa pri potnikih?
Teh je več. Tu je predvsem pomanjkanje prostora za gibanje, zlasti v bolj ekonomičnih razredih, kjer so potniki stisnjeni med sedeži, nato postrežba, filmi s podnaslovi
v tujih jezikih in podobno.
Kaj naredite s tako prtljago, kot so smuči?
Tako prtljago, ki ni običajna, je treba prijaviti ločeno in posebej pakirati.
In če mora potovati nepokreten potnik, recimo huje poškodovan športnik?
Na krajših razdaljah potujejo taki ponesrečenci s sanitarnim letalom, na daljših pa je treba najprej poiskati najbolj direktno linijo, nato pa v letalu prirediti prostor za namestitev nosil in vsega, kar sodi zraven.
Ge si športniki želijo ogledati, recimo na Japonskem, tudi kako turistično zanimivost, lahko za to poskrbi le kaka agencija na Japonskem?
Ne, to lahko storimo tudi v Trstu.
Bi si želeli potovati po svetu tudi kot športnica?
Seveda! Če bodo organizirali kako potovanje za rekreativne odbojkarice se bom kar prijavila.
Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu
____________SOBOTA, 7. FEBRUAR_____________
____________________________predtekmovanja
08.00 hokey na ledu: mošk/, skupina A:
Avstrija - Slovaška Italija - Kazahstan
Pregled osvojenih medalj na vseh 17 zimskih olimpijskih igrah				
država:		Z	S	B
1.	Rusija	99	71	71
	(SZ/SND 1956-1992)	87	63	67
2.	Nemčija	84	79	72
	(NDR 1956-1988)	43	39	36
3.	Norveška	73	77	64
4.	ZDA	53	56	36
5.	Švedska	39	26	35
6.	Avstrija	36	48	44
7.	Finska	36	45	42
8.	Švica	27	29	29
9.	Italija	25	21	21
10.	Kanada	20	20	25
11.	Francija	16	16	21
12.	Nizozemska	14	19	17
13.	Velika Britanija	7	4	12
14.	J. Koreja	6	2	2
15.	Japonska	3	8	8
16.	Češkoslovaška (do 1992)	2	8	15
17.	Liehtenstein	2	2	5
18.	Kazahstan	1	2	-
19.	Belgija	1	1	2
	Poljska	1	1	2
21.	Španija	1	-	2
22.	Ukrajina	1	-	1
23.	Uzbekistan	1	-	-
24.	Kitajska	-	4	2
25.	Slovenija	-	3	4
	(Slovenija v sklopu SFRJ)	-	3	1
26.	Madžarska	-	2	4
27.	Luxemburg	-	2	-
	Belorusija	-	2	-
29.	S. Koreja	-	1	1
30.	Nova Zelandija	-	1	-
31.	Rumunija	- ;	-	1
	Bolgarija	-	-	1
	Avstralija	-	-	1
Skupno	548 550	540
Opomba:
1.	V statistiki so tudi medalje v umetnostnem drsanju in hokeju na ledu, ki sta sodila v program letnih olimpijskih iger v letih od 1908 do 1920 (po štiri tekmovanja)
2.	Doslej so bile medalje razdeljene v 483 disciplinah. Različno število podeljenih zlatih, srebrnih in bronastih medalj izhaja iz tega, da so bili dosežki športnikov večkrat enaki.
12.00	moški, skupina B:
	Francua - Belorusua
	Nemcua - Japonska
NEDELJA, 8. FEBRUAR
____________________________končne odločitve (4)
01.00	smučarski tek: 15 km klasično, ženske
05.00	deskanje na snegu: veleslalom, moški (2. vožnja)
02.15 alp. smučanje: smuk, moški
07.00	hitr. drsanje: 5.000 m, moški
—________________________________predtekmovanja
01.30 akr. smučanje: grbine, kvalif. za moške in ženske deskanje na snegu: veleslalom, moški (1. vožnja)
04.00	hokey na ledu:Zenske: Švedska - Finska
06.00	moški, skupina A:
Avstrija - Kazahstan
08.00	ženske: Kanada - Japonska
10.00	moški, skupina A:
Slovaška - Italua
12.00	ženske: Kitajska - Zda
06.00	sankanje: enosed, moški, 1. in 2. vožnja
12.00	umet. drsanje: športni pari, kratki program
___________PONEDELJEK, 9. FEBRUAR__________________
____________________________končne odločitve (4)
01.00	smučarski tek: 30 km klasično, moški
05.00	deskanje na snegu: veleslalom, ženske (2. vožnja) biatlon: 15 km, ženske
06.00	sankanje: senosed, moški, 3. in 4. vožnja 	predtekmovanja
01.00	curling: ženske:
Nemcua - Danska; Norveška - Švedska; Kanada - ZDA; Japonska - V. Britanija
06.00	moški:
Nemcua - Švica; Kanada - Japonska; Norveška - V. Britanua; ZDA - Švedska
11.00	ženske:
Nemcua - Japonska; Danska - V. Britanua; Švedska - ZDA; Norveška - Kanada deskanje na snegu: veleslalom, ženske(i. vožnja)
04.00	hokey na ledu:ženske: Finska - Japonska
06.00	moški, skupina B: .
Nemcua - Belorusua
08.00	ženske: ZDA - Švedska
10.00	moški, skupina B:
Japonska - Francua
12.00	ženske: Kanada - Kitajska 08.30 hitr. drsanje: 500 m, moški, 1. dan
TV pravice izvrsten zaslužek za MOK
NAGANO - Mednarodni olimpijski komite (MOK) bo s prodajo televizijskih pravic za olimpijske igre v Naganu zaslužil približno 500 milijonov dolarjev. Levji delež bo prispevala ameriška televizija CBS, ki bo za pravice ekskluzivnega poročanja iz OI na Japonskem za področje ZDA plačala kar 375 milj ono v dolarjev. Zanimivo je, da je ista televizijska družba pred štirinmi leti za pravice prenosov iz Lillehammerja plačala približno 80 milijonov dolarjev manj.
Tekme za pravice prenosov iz OI pa z Naganom seveda še ne bo konec,
vsote pa dosegajo vrtoglave višine. Konkurenčna ameriška televizija NBC je za paket prenosov z OI v Sydneyu leta 2000 in Salt Lake Cityju v ZDA leta 2002 samo za te zadnje OI že ponudila 575 milijonov dolarjev. Zanimiva je primerjava z OI v Innsbrucku pred 34 leti - takrat je pravice za prenos na ameriškem tržišču kupila družba ABC za 46.600 dolarjev.
Evropsko združenje televizijskih postaj (EBU) je za pravice prenosov iz Nagana plačalo nekoliko znosnejšo ceno - "le" 72 milijonov dolarjev.
7.55 Raitre
Eurosport
12.00	Eurosport
18.00	Raitre
0.55 Raitre
Eurosport
1.25	Raitre
2.00	Slovenija 2
2.05	Raitre 2.30 Eurosport
4.55	Raitre 5.40 Raitre
Eurosport
7.00	Raitre Eurosport
9.55	Raitre Eurosport
11.55	Raitre Eurosport
13.05	TMC 16.35 Slovenija 2
17.25	Slovenija 2 19.10 Slovenija 2
OL8MPIJSKI TV SPORED___________________________
-------------------------SOBOTA, 7. FEBRUARJA
Hokej na ledu:	Italija - Kazahstan
Ita - Kaz ali Avstrija - Slovaška Nem - Jap ali Fra - Blr
Nagano 98 - dnevni pregled
------------------------NEDELJA, 8. FEBRUARJA
Tek na 15 km - klasični slog, ženske
Deskanje, veleslalom moški, 1. tek Smuk moški Smuk moški
Freestyle, grbine, moški in ženske Deskanje, veleslalom moški, 2. tek Sankanje, posamezniki, 1. vožnja
Hitrostno drsanje, 5000m moški
Hokej na ledu:	Slovaška - Italija
Umetnostno drsanje, dvojice
Nagano 98 (posnetki)
Tek na 15km - klasični slog ženske (posnetki) Deskanje, veleslalom moški (posnetki)
Sankanje (posnetki)
0.55 Raitre
1.25	Raitre Eurosport Slovenija 2
2.05	Raitre Eurosport Slovenija 2
3.05	Slovenija 2
4.55	Raidue Eurosport Slovenija 2
5.55	Raidue
6.00 Raidue
6.00	Slovenija 2
7.00	Eurosport
8.25	Raitre Eurosport
___________________PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA
Smučarski tek, 30km klasično moški Deskanje, veleslalom ženske, 1. vožnja
Smučanje, smuk za kombinacijo moški
Smučarski tek, 30km klasično moški Biathlon, 15km ženske
Sankanje, posamezniki 3. in 4. vožnja Biathlon, 15km ženske Deskanje, veleslalom ženske Hokej,	Nemčija - Belorusija
Hitrostno drsanje, 500m moški, 1. vožnja
1. (nedelja, 8. februarja) TOTONHOA
TOCKOVANEC	PlMORSKI DNEVNIK	Radio TS A STV	Novi glas	Novi Matajur	Radio Opčine
Kristian Ghedina	Odstop	12.	io, g	M2.	► 7.
Hermann Maier	1.	1. ■	—? B	1. ■P	3.
Slovaška - Italija (število golov)	7(6-1)	7(3-4)	6(4-2)	11 (4-7)	11 (65)
Stefania Belmondo	3.	3. * *	c rv ■	2.	4.
Aleš Brezavšček	32.	15. \	. 25.	16.	27.
Dnevne točke	-	-		-	-
Skupne Točke	-	-	-	-	-
Olimpijsko vzdušje vlada v teh dneh v vseh športnih uredništvih. Podlegli so mu tudi zamejski športni časnikarji, ki so sklenili tekmovati med seboj v obliki vsakodnevne športne napovedi, povezani z olimpijskim dogajanjem v Naganu-Vsaka redakcija bo za določenega tekmovalca napovedala njegovo uvrstitev v naslednjem dnevu ali pa rezultat neke hokejske tekme. “Zadetek v polno“ bo štel deset točk, vsako zgrešeno mesto pa točko manj (pri hokeju bomo seštevati gole določene tekme).
Tako, zdaj pa imajo do 22. februarja glavno besedo naši časnikarski športni izvedenci. In to brez kristalne krogle!
AFGANISTAN / VČERAJ PONOČI NA SEVERU DRŽAVE
IRAK / NAPETOST NE POJENJA
4000 žrtev potresa
Območje potresa je težko dostopno, zato se bojijo, da bo število žrtev še naraslo - Potres je dosegel 6,5 stopnjo po Richterjevi lestvici
UZBEKISTAN
TADŽIKISTAN
TURKMENISTAN
k
/
vy
.i
i •
■/
Območje potres
iS1
'", r' v r>:	-
Kabul O <
A”	W V.y ’	•
Vv>N; /• /'v3
AFGANISTAN
L; / / dSL w *

r
i

"1
/
\
IRAN
PAKISTAN
200 km
'V
J
INDIJA
Najhujši potresi v zadnjih 25 letih
Datum in kraj	Število Jakost
žrtev
11. maj 1974 - Kitajska	20.000	-.
28. dec. 1974 - Pakistan	5.300	6,2.
4.	feb. 1976 - Gvatemala in Honduras
22.454	7,5.
28. jul. 1976 - Kitajska	241.501	8,2.
17. avg. 1976 - Filipine, Mindanao 8.000	7,8.
24. nov. 1976 - Turčija in Iran	5.291	7,6.
16.	sept. 1978 - Vzhodni Iran	25.000	7,7.
23. nov. 1980 - Južna Italija	2.570	6,8.
19. sept. 1985 - Mehika	5.712	7,8.
5.	mar. 1987 - Ekvador	4.000	7,3.
7. dec. 1988 - SZ (Armenija)	24.962	6,9.
21. jun. 1990- Iran	35.000	7,3,
1. feb. 1991 - Afganistan in Pakistan
1.500	6,8
30. sept. 1993 - Indija (Latur)	20.000	6,4
17.	jan. 1995- Japonska (Kobe) 5.452	7,2
KABUL - V silovitem Potresu, ki je včeraj prizadel sever Afganistana, ie po uradnih podatkih Umrlo več kot 4000 ljudi. Afganistansko veleposlaništvo v tadžikistanski Prestolnici Dušanbe je sporočilo, da je po potresu z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici brez strehe nad glavo ostalo 15.000 ljudi. Območje Potresa, kjer živijo tudi Številni begunci, je zaradi bojev na severu Afganistana težko dostopno. Najhujši sunek je prizadel mesto Rostak v bližini meje s Tadžikistanom, kakih 500 kilometrov od Pakistanskega mesta Pešavarja.
Potres so zabeležili tudi na ruskem ministrstvu za varstvo pred naravnimi nesrečami v Moskvi, po čigar podatkih" je po-bes dosegel celo 6,5 stopnje moči po Rihterjevi lestvici.
Zemlja se je stresla včeraj ponoči in zalotila ljudi v spanju. Celotno območje nadzirajo milica severnega zavezništva, ki
nasprotuje oblasti talibanov, ki pa so včeraj sporočili, da so prenehali z napadi in da bodo spoštovali prenurje, če ne bodo napadeni. Njihovi predstavniki so vsekakor povedali, da je stanje na območju potresa zelo hudo in da je potres porušil najmanj 2.000 hiš.
Podatek o 4.000 žrtvah je, kot rečeno posredovalo veleposlaništvi v Dušanbeju, ki je ostalo zvesto prejšnji oblasti, ki so jo tedibani odstavili.
Po oceni seizmološkega observatorija v Uppsali na Švedskem, ki velja za enega najpomembnejših na svetu, potres ni
bil zelo močan, vendar je bil hipocenter precej visoko, kar pomeni, da so se zrušila poslopja, ki niso bila grajena s protipotresno tehniko.
Podatek o 4.000 žrtvah so potrdili tudi pri Združenih narodih. Veleposlanik Ravan Farhadi, ki vodi afganistansko mi-
sijo pri Združenih narodih in je ostal zvest prejšnjim afganistanskim oblastem.
Mednarodni rdeči križ in rdeči polmesec pa je včeraj poslal v Afganistan misijo z namenom, da ugotovi škodo in da koordinira pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Clinton in Blair včeraj potrdila pripravljenost na napad
VVASHINGTON - ZDA in Velika Britanija sta pripravljeni na vojaško akcijo proti Iraku, če Bagdad ne bo privolil, da inšpektorji posebne komisije ZN brezpogojno pregledajo mesta, kjer naj bi Irak skrival orožje za množično uničenje. Ameriški predsednik Bill Clinton in britanski premier Tony Blair sta na novinarski konferenci v VVashingtonu še poudarila, da bi sicen oba raje videla "pravo diplomatsko rešitev" iraške krize. Ameriški veleposlanik pri ZN Bill Ri-chardson pa je pozno sinoči po ameriškem času prispel v San Jose, kjer bo od nestalne članice Varnostnega sveta ZN Kostarike skušal dobiti privoljenje za morebiten vojaški napad na Irak.
Člani posebne komisije ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM) so pregledali sedem mest, kjer naj bi Irak skrival prepovedano orožje. Kot je poročala iraška uradna tiskovna agencija, so pre-
gledi potekali ob popolnem sodelovanju iraških oblasti. Generalni sekretar Arabske lige Esmat Abdel Meguid je - očitno brez uspeha - končal svojo posredniško misijo za razrešitev iraške krize. Kot poroča iraška agencija INA, je Meguid že odpotoval iz Bagdada.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v pogovoru za časnik al-Hayat opozoril, da mora biti uporaba sile "zadnji izhod in zadnje sredstvo, " s katerim bi Irak prisilili k spoštovanju resolucij VS ZN. Vodja britanske diplomacije Robin Cook je v pogovoru za televizijsko mrežo BBC ocenil, da zalivske države vse jasneje spoznavajo, da je treba ustaviti Sadama Huseina. Dodal je, da ga je dvodnevni obisk v Saudovi Arabiji in Kuvajtu močno opogumil. Turško časopisje pa poroča, da je turška civilna zaščita doslej razdelila 60.000 plinskih mask prebivalcem provinc ob meji z Irakom.
BRUSELJ / PO TRIDNEVNIH POGAJANJIH PETIH DRŽAV O NASLEDSTVU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Morda še pred koncem marca dogovor o arhivih, državljanstvih, pridobljenih pravicah in pokojninah
Posrednik sir Arthur Wattsje ugotovil določen napredek pri pogajanjih in sklical naslednji sestanek za 24. marec
Beograjska vlada je pripravljena na normalizacijo odnosov s Slovenijo
LJUBLJANA - Konec februarja ali v začetku rnarca naj bi Ljubljano obiskala delegacija ZR Jugoslavije. Tako so povedali na slovenskem zunanjem ministrstvu, obenem pa so pojasniti, da niti raven delegacij za dvostranske eksplo-ratorne pogovore niti natančen datum obiska Se nista določena. S posredovanjem sloven-sJdh diplomatskih krogov v Budimpešti je namreč vodja jugoslovanske diplomacije Zi-vadin Jovanovič v odgovoru slovenskemu kolegu Borisu Frlecu Mrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov jned Slovenijo in ZRJ nesoglasje, da bi bilo to v interesu reševanja humanitarnih, konzularnih in gospodarskih vprašanj.
Obisk delegacije jugoslovanskega zunanjega ministrstva bi pomenil nadaljevanje vrste stikov slovenskih di-Piomatov z beograjski-nu kolegi na "tretjem"
terenu, predvsem v Nevv Vorku, pa tudi v Bonnu, Moskvi in drugih svetovnih prestolnicah.
Slovenski diplomatski krogi pri tem ne izražajo pretiranega optimizma, so pa prepričani, da bi - kljub se vedno številnim razlikam v pogledih, denimo na kontinuiteto in sukcesijo nekdanje skupne države -navezava dialoga z Beogradom pomagala pri reševanju navedenih vprašanj.
Pri prizadevanjih za normalizacijo odnosov z ZR Jugoslavijo po mnenju Gregorčičeve 25 stiki na drugih ravneh - kot je bil nedavni obisk parlamentarca Zmaga Jelinčiča in državnega sekretarja v notranjem ministrstvu Slavka Debelaka ter četrtkov obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Cuka v Beogradu - ne morejo škoditi, prej nasprotno. (STA)
BRUSELJ - Sir Arthur Watts, mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, je napovedal, da bo na podlagi tridnevnih pogajanj vseh držav naslednic, ki so se včeraj končala v Bruslju, dopolnil osnutek delnega sporazuma o reševanju nasledstvenih vprašanj.
Dokument oziroma predlog delnega sporazuma o vprašanju arhivov, državljanstev, pridobljenih pravic in pokojnin bo osrednja tema naslednjega srečanja vseh delegacij držav naslednic, ki ga je Watts sklical za 24. marec, komaj teden dni pred 31. marcem, ko bo visoki predstavnik mednarodne skupnosti za civilne zadeve na območju nekdanje Jugoslavije Carlos VVestendorp podal poročilo in priporočila o teh pogajanjih mednarodnemu svetu za nadzor izvajanja mirovnih sporazumov (PIC).
VVatts je ocenil, da so delegacije na tokratnih bruseljskih pogajanjih naredile določen napredek v smeri soglasja o omenjenem delnem sporazumu. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo na naslednjem srečanju doseženo soglasje o njem, pa je odgovoril, da "so možnosti vsekakor dovolj velike, da se splača konec marca sklicati sestanek o tem". VVatts je tudi izrazil upanje, da bo njegov novi predlog o delnem sporazumu, ki ga bo predvidoma oblikoval v tednu ali dveh, delegacijam pomagal najti skupni jezik.
Glede povzetka bilance nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ki ga je v Bruselj prinesla jugoslovanska delegacija, ostale pa zavrnile in zahtevale dostop do izvirnih dokumentov, je VVatts izrazil pozitivno mnenje. Dokument je bil koristen, kot so koristni vsi dokumenti, ki jih prinesejo ostale dele-
gacije. "Na pogajanjih nam ne primanjkuje besed, temveč predvsem dejstev, " je dejal britanski pravni izvedenec.
Slovenska delegacija je v povzetku bilance nekdanje NBJ odkrila prikrojevanje podatkov - Slovenija ima namreč za leto 1990 izvirne dokumente. Prikrojevanje se nanaša na dinarsko gotovino, ki je predmet domnevnih terjatev, ki naj bi jih nekdanja NBJ imela do držav naslednic za izdano gotovino v vrednosti nekaj več kot pet milijard dolarjev. Član slovenske delegacije Andrej Rant je dejal, da v knjigovodski dokumentaciji ni podlage za dokaz, da takšne terjatve resnično obstajajo.
Sicer pa je Rant po sklepu tridnevnega srečanja vseh delegacij držav naslednic izjavil, da so štiri države pripravljene sprejeti preambulo, torej predloženo podlago za urejanje nasledstvenih zadev po pravilih mednarodnega prava, medtem ko Zvezna republika Jugoslavija to še vedno zavrača.
Rant, ki je dejal, da po tridnevnih pogajanjih ni "prevelik optimist", saj je bilo storjenega "zelo malo napredka", je opozoril, da so štiri naslednice predloženo preambulo pripravljene sprejeti, kljub temu, da bi bil to zanje velik kompromis, vendar pa bi se s tem nasledstveni postopek začel premikati naprej, do praktičnih ukrepov. Zaradi zavračanja kakršnegakoli napredka v smeri sprejemanja preambule s strani ZRJ se po mnenju Ranta zastavlja vprašanje, ali je Beograd sploh pripravljen na sporazum o nasledstvu.
Rant je pri tem opomnil, da s takšnim stališčem zavračanja vseh mednarodno- in notranjepravnih okvirov ZRJ ohranja zamrznitev
vseh sredstev v tujini. Pri tem je ocenil, da takšna pozicija ne more biti niti v dolgoročnem interesu ZRJ, saj si s tem sama zapira pot do sredstev, ki bi ji lahko pomagala pri prizadevanjih za izboljšanje gospodarskih razmer.
Rant, ki je dejal, da se takšen odnos odraža "v šestih letih jalovega početja", je na vprašanje glede morebitne mednarodne arbitraže o nasledstvu dejal, da je to zgolj ena opcija, pri tem pa opozoril, da tudi arbitraža terja poprejšen dogovor držav naslednic. Poleg tega je poudaril, da vprašanja ne bo moč rešiti na izvedenski ravni, če v ZRJ ne bo prišlo do spremembe v političnih stahščih.
Andrej Rant je danes znova dejal, da se ZRJ ni pripravljena pogovarjati o deviznih rezervah v zlatu kot o elementu dehtve. Beograjska delegacija se namreč pri tem vprašanju sldicuje na dokumente iz leta 1918 in trdi, da gre pri deviznih rezervah v zlatu za premoženje, ki ga je v kraljevino Jugoslavijo prenesla kraljevina Srbija, čeprav, kot je poudaril Rant, je v knjigah Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), kjer so zlate rezerve naložene, registrirana nekdanja Narodna banka Jugoslavije.
Slovenska delegacija je zato jugoslovansko stran pozvala, naj v duhu sklepov mednarodnega sveta za nadzor izvajanja mirovnih sporazumov na območju nekdanje Jugoslavije (PIC), sprejetih decembra lani, predloži ustrezne dokaze za svoje trditve - če pa tega ni sposobna storiti, naj se vprašanje umakne z dnevnega reda, saj tako prihaja do nepotrebnega zavlačevanja. Rant je tudi opiozoril, da jugoslovanska delegacija ni podala točnega odgovora, koliko je vsega zlata in kje je lociran, čeprav ji je
takšno vprašanje zastavil tudi mednarodni posrednik VVatts.'
Kljub zavračanju razprave o deviznih rezervah v zlatu pa je ZRJ nakazala pripravljenost na pogovore o kliringu. Slovenska delegacija je zato predlagala, naj se v skladu s sklepi PIC, ki izražajo zaskrbljenost zaradi majhnega napredka na pogajanjih, skliče poseben sestanek o tej temi, kjer bi morda lahko prišlo do praktičnega napredka. Poleg tega je slovenska delegacija predlagala, naj se t^koj uresniči predlog o delni delitvi osmih veleposlaništev. Pri tem je spomnil, da je odločitev, katera veleposlaništva naj gredo v delitev, prepuščena ZRJ.
Andrej Rant je znova opozoril na povzetek bilance nekdanje Narodne banke Jugoslavije (NBJ), ki ga je včeraj razdelila beograjska delegacija, v teh povzetkih pa je slovenska delegacija odkrila prikrojevanje podatkov. Prikrojevanje se nanaša na dinarske terjatve na emisije bankovcev in kovancev v domnevni vrednosti več kot pet milijard dolarjev, ki naj bi jih NBJ imela do štirih naslednic. Rant je spet opozoril, da za takšne terjatve ni nobene podlage, poleg tega pa ponovil slovensko zahtevo, naj svojo bilanco do nekdanje NBJ izdela tudi ZRJ in ne le štiri pogajalske delegacije.
Številni ostali problemi se vlečejo še iz ostalih krogov pogajanj. Tu so na primer datumi nasledstva, pri čemer ostale delegacije načeloma pristajajo na 30. junij 1991, ki ga je v osnutku memoranduma predložil VVatts, ZRJ pa je, kot je dejal Rant, v kontekstu svojih tez o odcepitvi nekdanjih republik postavila več različnih datumov, za vsako državo naslednico posebej. (STA)
ODPRTA TRIBUNA
Zakaj zadrega ob dogajanju v Latinski Ameriki
Res je tako, da v zadnjih letih v Zahodni Evropi mnogi neradi ali pa z zadrego govorijo o dogajanjih v Latinski Ameriki. Pa tudi z veliko mero neradodarne superiornosti. Tudi, in marsikdaj Se bolj, nekateri na levi. In tudi ko gre enostavno za poročanje. Ali res sedaj s tako težavo govorimo, da v teh dneh še papeževih besed ne prenesemo takih, kot so bile izrečene?
O božičnem pokolu v Chiapasu in nastopu mehiške vojske naš Dnevnik najprej sploh ni poročal - prvič smo lahko brali nekaj o tem le ob besedah, ki jih je v obsodbo izrekel papež Janez Pavel H. Takrat je Dnevnik v nekaj vrsticah zabeležil, da je Indi-ose pobila neka paravojaška skupina (Ljubljansko Delo je, pod sliko, v treh vrsticah poročalo o pokolu, ki« naj bi ga»izvedle paravojaške skupine). Sele ko se je tudi pri nas, v Evropi, Italiji, nekaj pramaknilo in so glasneje nastopila katoliška združenja in radikalnejši levičarji, smo mogli tudi v Primorskem dnevniku brati kaj jasnejšega o odgovornosti mehiške vlade. A o tem, da je pred nekaj dnevi v Rimu za Chiapas in za boj domorodnih Indiosov manifestiralo petdesettisoC državljanov, spet mediji v Italiji vecinona niso poročali.
Kdor je papeževi maši v Havani sledil v neposrednem TV prenosu, je slišal med drugim misel, da moderna država ne more svoje politične ureditve gradi-ti«na ateizmu ali na veri* (religiji, veroizpovedi). A nekateri, tudi naš tržaški Radio, so iz pa-
Marta Ivasic
peževe homilije v Havani v večernih poročilih tako navajali: »Modema država ne more graditi svoje politične ureditve ne na ateizmu in ne na verskem integrali-zmu.»(Kaj je torej rekel papež? In, poleg vsega, ko danes pri nas re-Ceš«verski integrali-zem», na katero religijo pomisliš?) Potem sta tako Radio Ts A kot Primorski dnevnik odrezano poročala, da je papež obsodil marksizem oz. komunizem in divji kapitalizem. Zraven so nas radijska poročila seznanila s tem, da se je papež izrazil«v dovolj razumljivih besedah*, nadalje da je bilo«v tem jasno zaznati*, in spet da«so vsi očitno zelo dobro dojeli*: ne bi tudi nam pustili, da sami »dobro dojamemo»in navedli raje kaj veC papeževih in tudi Castrovih besed? Zakaj nam je bilo vendar treba« obrazložiti smisel papeževih besed*(če naj izrabim stavek iz današnjega (4. februarja) Primorskega dnevnika, ki poroCa o tem, kako je predsednik Castro o papeževem obisku govoril Kubancem)?
A potolažimo se, saj so v večernem dnevniku TV Slovenije enostavno povedali, da je papež med mašo v Havani obsodil komunizem, naslednjega dne pa da je ob svojem povratku v Rim izrazil upanje, da bo njegov obisk na Kubi prispeval k padcu komunizma. Spet smo dobili sintezo in hkrati ortodoksno razlago papeževih besed.
Takih primerov je še kar več. A kaj da sem tako občutljiva do poročanja o Latinski Ameriki, ko pa imamo vendar dovolj svojih tem in te-
žav in ko je tudi drugod po svetu toliko gorja, večina medijev pri nas pa o svetu itak malo poroča? So to le stari in novi miti, iluzije in nostalgija starokomunisti-čne duše, ki sicer kar udobno živi sredi Evrope? Gotovo je, da res noCem biti med tistimi na levi, ki hitijo sedaj pojasnjevati, kako tudi Castrove Kube ne marajo. In januarja 1994 mi je ob posnetkih iz mehiškega San Cristobal de Las Casas res poskočilo srce. A hkrati preprosto mislim, da se tako kot povsod«v tretjem sve-tu»tudi tam enostavno odloCa tudi o naši prihodnosti. Ob papeževem obisku na Kubi so mnogi predvsem napovedali; da po teh dneh Kuba nikakor ne bo več ista. Kaj pa mi? Redki so povedali, da so od tam zaznali tudi klic za nas.
Kako pa, da se potem še besed bojimo?
(Besedila s Kube iz tistih dni so med drugim tudi dobro branje o socialni misli in o obravnavah zgodovine, morda tudi o diplomaciji in govorništvu. V španskem izvirniku jih je na Internetu integralno objavila tiskovna agencija Prensa Latina. Latina? Saj. Tudi o tem je papež nekaj povedal. A niti najveCja dnevnika v Italiji v svojih dolgih reportažah nista povzela njegovih besed, Čeprav je zelo vehementno razložil, da je spregovoril nekaj stavkov v latinščini, ker je Kuba latinska in je to Latinska Amerika. Latinska, je ponovil. Morda ni bil dovolj jasen, ali pa morda res to ni bilo tako zanimivo, kot se mi je iz Italije tisti trenutek zdelo.)
CELOVEC / RADIJSKA DRU2BA AGORA-KOROTAN_
Brez avstrijske pomoči privatnega radia ne bo
Korotan noče Ivegati finančne pustolovščine
CELOVEC - Pred dobrima dvema mesecema je skupna radijska družba Agora/Korotan dobila licenco za projekt privatnega radia. Skupna družba (Korotan 51 odstotkov, Agora 49 odstotkov - op. ured.) bo projekt po tehnični plati izvedla skupaj, obstajali pa bosta dve samostojni uredništvi, tako da bo vsako oblikovalo svoj lastni program. Prve oddaje pa naj bi šle v eter v začetku letošnjega aprila.
Medtem ko pri uredniški politiki in tudi na tehničnem področju - pogajanja glede najema oddajnikov Avstrijske radiotelevizije (-ORF) se bodo začela predvidoma v kratkem - ni pričakovati večjih težav, je vprašanje finansiranja skupnega projekta še popolnoma odprto. Poslovodja družbe Korotan Marjan Pipp je šele te dni v pogovoru za slovenski »Naš tednik« dejal, da družba raCuna s tem, da bo avstrijska država pokrivala velik delež stroškov (predvidevajo skoraj 15 milijonov ši-
lingov letnih izdatkov).
Konkretno Pipp računa na 75-odstotno kritje stroškov s strani zvezne vlade, ustrezno skupno prošnjo pa je družba Agora/Korotan že vložila na Dunaju. Pipp je še dodal, da doslej se Dunaj na prošnjo še ni odzval. Ob tem je poudaril, da - vsaj kar se tiCe družbe Korotan - radijska postaja ne boi zaCela z oddajanjem, Ce odgovor ne bo pizitiven. Poslovodja Korotana je tudi izpostavil, da finansiranje privatnega slovenskega oz. dvojezičnega radia nikakor ne sme imeti negativnih posledic za finaCno pospeševanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem oz. njenih organizacij in ustanov.
Pipp je s tem v zvezi opozoril na Okvirni sporazum Sveta Evrope o zaščiti manjšin in tudi na določila Evropske listine. »Evropska manjšinska listina ima glede medijske oskrbe zelo jasna določila, ki temeljijo na ravni, ki jo jamčijo druge države kot na primer Italija
in Švica. Italijanska vlada vsako leto plaCa za južnotirolski televizijski studio v okviru državne RAI 250 milijonov šilingov«, je poudaril Pipp, za katerega sta za avstrijsko vlado možni samo dve možnosti: ali bo celodnevni radijski spored omogočila v okviru Avstrijske radiotelevizije (ORF) ali pa v okviru privatnega radia -pri čemer se je očitno odločila za drugo varianto.
Predsednik odprte radijske družbe Agora Kristijan Schellan-der je s tem v zvezi že pred nekaj dnevi poudaril, da je načrtovani slovenski oz. dvojezični radio eden od projektov, pri katerem koroški Slovenci različnih svetovnonazorskih usmeritev »po letih neuspešnega sodelovanja in neplodnih prepirov lahko pokažejo voljo in zrelost za uresničitev skupnega pluralističnega projekta v korist celotne narodnostne skupnosti«.
Ivan Lukan
LJUBLJANA / KOMISIJA ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
Tudi manjšine v procesu približevanja EU
Posebej pomembno bi bilo vključiti manjšine v programe čezmejnega sodelovanja
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji seji obravnavala strategijo vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, ki jo je pripravila vlada. Ker seja ni bila sklepčna, bodo o včeraj oblikovanih sklepih člani komisije odločali na korespondenčni seji.
Člani komisije so oblikovali mnenje, da je slovenske manjšine v sosednjih državah potrebno vključiti v proces približevanja EU, posebej pomembno pa je njihovo vključevanje v projekte in programe EU, kot sta PHARE in INTERREG, ter v druge programe Čezmejnega sodelovanja. Zato je komisija oblikovala tudi sklep, v kate-
rem predlaga, da komisija za evropske zadeve kot matično delovno telo predlaga državnemu zboru, naj ob obravnavi strategije za vključevanje Slovenije v EU v zvezi s tem vprašanjem sprejme poseben sklep. V njem naj vladi naloži, naj pri približevanju EU na najbolj ustrezen način vključi tudi slovenske manjšine v sosednjih državah, še posebej v programe čezmejnega sodelovanja.
V strategiji vlada namreč ne omenja slovenskih manjšin v sosednjih državah, Čeprav ima Slovenija v svoji ustavi navedeno skrb zanje, pa tudi v mnenju Evropske komisije o prošnji Slovenije za Članstvo v EU (Agenda 2000) je izrecno navedeno, da si Slovenija
prizadeva zagotoviti zaščito slovenske manjšine v Italiji in Avstriji.
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je pojasnila, da manjšine kljub nekaterim pomislekom niso bile vključene v strategijo predvsem zato, ker živijo izven meja Slovenije, vendar se je nače-
loma strinjala z mnenjem komisije. Ocenila je, da bi na ministrstvu lahko pripravili dopolnilo k 5. točki strategije, ki bi govorilo tudi o slovenskih manjšinah in pomenu politike Slovenije do njih. Peta točka sicer govori o skupni zunanji in varnostni politik EU. (-STA)
SEŽANA / ODKRIVANJE KRAŠKEGA PODZEMLJA
Ostanki medveda velikana v sežanski jami
Nad 25 kilogramov zob in kosti - Jamarji so o najdbi obvestili arheološki zavod in spomeniško varstvo
SEŽANA - Sežanski jamarji so veliko prispevati k odkrivanju življenja v davni preteklosti na Krasu. V 37-metrov globoki jami v bližini Sežane so našli ostanke pradavnih rjavega in jamskega medveda, ki sta živela v Času pleistocena (ki seže v obdobje od 200 do 300 tisoč let nazaj).
Zobe in kosti sta konec januarja odkrila člana sežanskega jamarskega društva Jože Coracci in Slavko Cok in obvestila izkušenega in dolgoletnega jamarja Viktorja Sakside (na fotografiji Olge Knez), ki je tudi vodja arheološke sekcije sežanskega društva.
»Čeprav je bilo delo v jami zelo naporno, saj je bil sam spust izredno težak (morali smo se spustiti skozi dva previsa), pa smo z rezultati zadovoljni. Pri odkopavanju smo imeli veliko dela, saj smo raziskovali na izredno majhnem prostoru, ki je meril le kvadratni meter. V jami smo našli tudi kosti goveda, jazbeca, kune, prašiča, zajca in drugih živali. Nekaj kosti je bilo zelo velikih in menim, da je šlo za okostje medveda, ki je tehtal do 350 kilogramov. To so potrdile tudi kasnejše raziskave Inštituta za
arheologijo Republike Slovenije in zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica, ki smo ju takoj obvestili in s katerimi uspešno sodelujemo. Kosti so zelo preperele in izredno krhke, saj če jih primemo v roke, se ob stisku zdrobijo v moko. Takoj smo o najdbi obvestili dr. Ivana Turka, arheologa z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani,« je poudaril Saksida, ki ima sicer že veliko izkušenj z medvedjimi jamami od Divjih bab na Tolminskem pa vse do medvedjega brezna pri Vrhovljah na Sežanskem in jam na tržaškem Krasu, kjer koplje že 12 let. Lani je Saksida odkril nahajališče mezo-lita na območju Vremske doline in še veliko drugih arheoloških najdb, ki so pomemben prispevek v slovenski arheologiji-
»Čeprav je medvedjih nahajališč na Slovenskem veliko, je pri tej najdbi posebnost to, da je neraziskano, kako so kosti prišle v jamo. Predvidevamo, da je moral nekoč obstajati tudi drugi vhod v jamo, skozi katerega so živali prišle v jamo in poginile«, je povedal Ivan Turk.
Olga Knez
Pahor za novo identiteto ZLSD
LJUBLJANA - Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor bo danes na internem zaprtem sestanku v Kranju vodstvu in strankinim poslancem ponudil v razmislek program z naslovom Pravica do prihodnosti, v katerem se zavzema za odločen rez s preteklostjo in staro identiteto stranke ter za obsodbo vseh nedemokratičnih sistemov, tudi komunizma.
Pahor je na novinarski konferenci obširneje pojasnil program, v katerem je na štirih straneh strnil svoje videnje prihodnosti stranke kot odgovor na odklonilne odzive nekaterih elanov na analizo političnih razmer v Sloveniji po letu 1945, ki jo je kot prilogo deklaraciji o spravi oblikoval s svojimi sodelavci in v njej med drugim obsodil komunizem kot totalitarni sistem.
Združena Usta bo po Pahorjevi oceni preživela le, Ce se bo odprla in v svoje vrste pridobila nove ljudi ter s tem širšo podporo in zaupanje. »Morda je to zadnja možnost za obstoj Združene tiste namesto umiranja na obroke,« je posvaril Pahor in opozoril na padanje priljubljenosti stranke, ki se je začelo leta 1990.
Odnos do preteklosti je problem vse slovenske politike, zlasti še Združene tiste, in določa delitev strank na pomladne in stranke kontinuitete, ocenjuje Pahor. Sam meni, da za moderno politično življenje ni niti ustrezno niti pametno, da je dejavnik preteklosti izhodišče identitete strank v prihodnosti.
Na današnjem sestanku v Kranju bo poskušal pridobiti večinsko podporo za ti. spravo, ki je ne razume kot politični kompromis, paC pa kot priznavanje dejstev v preteklosti. V odnosu do komunističnega sistema imamo dve možnosti, je menil Pahor, lahko z njim istovetimo in ga razumemo kot neizogibno dejstvo, sam pa meni, da nikoli ni opravičljivih okoliščin za totalitarni sistem. »To pa nikakor ne pomeni, da sem proti Narodnoosvobodilnemu boju in da podpiram narodno izdajstvo,« je poudaril Pahor.
Na današnji sestanek v Kranju so vabljeni člani predsedstva, strankini poslanci, predsednik programskega sveta, nadzornega odbora in tajnik stranke.
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
02
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
SDGZ / OBČNI ZBOR SEKCIJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO IN STORITVE
Popolna prenova sekcije z novimi izhodišči in usmeritvami za prihodnost
Robert Vidoni je zahtevno predsedniško funkcijo prepustil Ediju Ferlugi
OPČINE - Sekcija za mednarodno trgovino in storitve - tako se po sinočnjem obenem zboru imenuje dosedanja sekcija za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ki ima judi nov 20-clanski odbor in predsednika, Edija Fer-lugo. Ta prevzema nelahko funkcijo od Roberta Vi-doruja, ki je vodil sekcijo -skupaj s tajnico Mirjam Koršič in odborniki - v njenem najbrž najtežjem in Prelomnem trenutku in jo zapušča z nekaterimi že izdelanimi izhodišči in usmeritvami za prihodnje delo.
Na občnem zboru, ki ste se ga kot gosta udeležila predstavnika Gospodarskega združenja Gorica Igor Černič in Igor Orel, v delovnem predsedstvu pa so bili tudi Predsednik SDGZ Marino Pecenik, direktor Vojko Kocjančič in organizacijski sekretar Davorin Devetak, so udeleženci v zastopstvu okrog 80 včlanjenih podjetij poslušali predsednikovo in tajnikovo poročilo o delovanju sekcije po zadnjem ob-pnem zboru oktobra 1995 m sprejeli program delo-vmh usmeritev za nadaljnje delo, nato pa so izvolili novo vodstvo. Predse-
Predsedsh/o občnega zbora med pozdravom predsednika SDGZ Pečenika (f. KROMA)
dnik PeCenik je v uvodnem pozdravu med drugim povedal, da pripravlja Združenje vrsto predlogov in pripomb, ki jih bo posredovalo zastopnikom naše manjšine kot svoj prispevek k oblikovanju dokončnega besedila zaščitnega zakona, kajti v njem morajo najti prostor tudi jamstva za enakopravno udeležbo in upoštevanje slovenske podjetniške organizacije na vseh ravneh gospodarskega ži-
vljenja v prostoru, kjer živi naša narodna skupnost.
Sekcija ima za seboj nedvomno eno najtežjih obdobij slovenskega gospodarstva na naših tleh, ki ga je močno zaznamovala bančna kriza in posledično zlom ali močno re dimenzioniranje nekaterih podjetij, je dejal Robert Vidoni v svojem poročilu in podčrtal, da je bilo prav SDGZ tisto, ki se je najbolj angažiralo za reševanje kritičnih situacij. Vzpore-
SDGZ / V PONEDELJEK V PREČNIKU
Degustacija primorskih vin
Prirejajo Arcigola Slowfood skupaj s koprskimi ljubitelji dobre hrane
TRST - Slovensko deželno gospodarno združenje v Trstu sporoča, da bo v Ponedeljek, 9. februarja, v gostilni Sar-Q°C v Prečniku degustacija slovenskih kakovostnih vin, ki jo prireja tržaška ^gricola Slovvfood v sodelovanju s koprsko delegacijo istoimenskega združenja ljubiteljev dobre hrane in vin.
. V pokušnji bodo nove sorte znanih n tudi manj znanih, a zanimivih proi-Zvajalcev iz vinorodnih okolišev slo-^pnske Primorske. Zmago in Aleš Sim-ic ter A. Kristančič iz Brd; Ivan Batič |ž Šempetra (Vipava); Joško Renčelj in oris Lisjak iz Dutovelj, Branko in Va-s]a Cotar z Gorjanskega (Kras); Vinako-
per in Bruno Rojac (Koper). Proizvajalci bodo seveda navzoči.
Gostinska sekcija SDGZ vabi k udeležbi včlanjene gostince, zlasti tiste, ki so bili zvesti obiskovalci vodenih obiskov SDGZ, KZ in SGZ Gorica iz preteklih let po kmetijah iz Brega, Krasa, Brd in tudi onstran meje. Po degustaciji, ki se bo zaCela ob 17. uri, bo večerja, ki se je bodo udeležili tudi vinogradniki.
Za degustacijo in večerjo je predviden prispevek. Zainteresirani se za prijavo in druge informacije lahko obrnejo na Gostilno Sardoč (tel. 040 -200225).
dno je prišlo do globokih političnih in gospodarskih sprememb cehnske razsežnosti in danes smo v razmerah, ko se je treba spopasti s popolnoma novim scenarijem in si začrtati novo strategijo za prihodnost. Ali smo mi, v naši sekciji in podjetjih storili vse, kar je bilo v novonastali situaciji mogoče, in ali smo izkoristili vse rezerve in poznavanje trgov, ki smo si jih nabrali v času, ko so nam bile tržne razmere bolj naklonjene? Na to retorično vprašanje je Vidoni odgovoril z realistično ugotovitvijo, da razen redkih izjem, ki so svoje delovanje še povečale in diversificirale, velika večina slovenskih podjetij še danes ni našla pravega svetilnika in ni sposobna začrtati nove dolgoročne poslovne strategije. Sekcija jih pri tem ne more nadomestiti, lahko jih le povezuje, jim omogoči izmenjavo izkušenj in zagotovi pomoč za skupne pobude. »Solidna in dinamična podjetja lahko ustvarijo solidno in dinamično sekcijo, ne pa obratno,« je dejal Vidoni, ki je poročilo končal z nizom izhodiščnih točk za nadaljnje delo sekcijskega odbora. Se-
znam sedmih temeljnih smernic, h katerim je Vojko Kocman predlagal še osmo, in sicer enotnost našega gospodarstva, potem ko razlogi za delitev med Trstom in Gorico po tolikih letih niso več aktualni, je bil posebej sprejet kot osnova za delo novega odbora. Med njimi naj omenimo priporočila o vlogi sekcije, o spremljanju dejavnosti gospodarskega sklada in drugih instrumentov, predvidenih z resolucijo slovenskega državnega zbora, o spremljanju evropskega projekta Phare in možnosti vključevanja vanj, o aktivnem spremljanju krajevnih oziroma deželnih pobud itd.
Razpravo je začel Igor Černič, ki je udeležence občnega zbora (potekal je v udobnem okolju Novega Hotela Daneu) pozdravil v imenu goriškega SGZ in potrdil polno pripravljenost za selovanje s SDGZ, nato pa so se poleg že omenjenega Kocmana oglasili še Marino Košuta (ki je med drugim opozoril na zdaj še bolj nujno negovanje gospodarske miselnosti in kulture kot pogoja za delovanje sistema vseh dejavnosti naše manjšine), Boris Siega (ustavil se je pri potrebi podjetij po solidni finančni zaslombi, brez katere razvoja ni mogoče pričakovati), Vojko Kocjančič (v svojem daljšem poročilu o glavnih pobudah Združenja je med drugim podčrtal, da smo kot Slovenci vedno dobro živeli takrat, ko je bilo naše gospodarstvo dobro organizirano, slabo pa v obdobjih razsula, od fašizma prek kominforma do bančnega zloma) in g. Vavpetič.
Po volitvah in zahvali dosedanjemu odboru in predsedniku, je novoizvoljeni predsednik Edi Fer-luga obljubil, da si bo vodstvo sekcije prizadevalo za uresničevanje zastavljenih smernic, in izrazil upanje, da bo kos nelahkim nalogam, ki ga čakajo. (V.B.)
r TRENDI / ISTATOV PODATEK
Januarja inflacija rahlo višja (1,6%), vendar sfabilna
Ciampi: Le zaokroženje decimalk
tkov (lani 1, 7%), toda veliko analitikov in poznavalcev ocenjuje, da bo nižja. Takega mnenja je tudi zveza trgovinskih zbornic Unioncamere, ki je vCeraj napovedala, da bo povprečna inflacijska stopnja letos zgolj 1, 8-odstotna. K nizki inflaciji naj bi namreč prispeval nov dejavnik, ki ga pri Unioncamare imenujejo »nova kultura stabilnosti« oziroma politika predeterminira-nja inflacije, vnešena s sprorazumom leta 1993, ki jamCi dolgoročne uspehe v boju proti inflaciji.
RIM - Potem ko so podatki iz vzorčnih mest dajali sklepati, da se bo inflacijska stopnja tudi januarja zadržala na novembrski in decembrski ravni 1, 5 odstotka, je zavod Istat vCeraj sporočil, da je bila za desetinko odstotka višja, torej 1, 6 odstotka. Kot je dejal zakladni minister Ciampi, gre zgolj za zaokroženje decimalke, ki torej nikakor ne pomeni spremembe trenda inflacijske krivulje. Po predvidevanjih vlade bi morala letošnja povprečna inflacijska stopnja nihati okrog dveh odsto-
V novogoriškem Hitu lani uspešno poslovali
NOVA GORICA - Novogoriško pojetje Hit je lansko poslovno leto zaključilo uspešno. Kot je uprava podjetja zatrdila na novinarski konferenci, so kljub zakonskim omejitvam pri pridobivanju novih igralniških zmogljivosti dosegli bruto prihodek v višini 29 miljard tolarjev, kar je za pet milijard več kot leta 1996. Podjetje, katerega osnovna dejavnost je igralništvo, pričakuje bruto dobiček v višini 1, 3 milijarde tolarjev, kar je za štirikrat več kot leta 1996.
Po besedah generalnega direktorja Hita Silva Križmana število obiskovalcev v igralnicah, zlasti v dveh novogoriških in kranjkogorski, pa tudi v manjših na OtoCcu in v Rogaški Slatini, že drugo leto stagnira. Osrednji razlog je po njegovem v njihovi prenatrpanosti. Leta 1995 so zabeleželi 1, 7 milijona obiskovalcev, predlani 109.000 vec, lani pa se je njihovo število povečalo le za nekaj tisoč. Goste pa moti tudi to, da morajo pri vstopu v Slovenijo dolgo čakati predvsem na italijanski strani meje. Povečuje pa se po trditvah Križmana poraba na obiskovalca; lani je v povprečju vsak pustil v igralnicah 150 mark oziroma za 11 odstotkov več kot leto poprej. Pretežni del obiskovalcev, kar 97 odstotkov, tujcev, in sicer predvsem italijanskih državljanov.
S preoblikovanjem dosedanje družbe z omejeno odgovornostjo oz. podjetja v mešani lasti v delniško družbo (država je lastnik vsega družbenega kapitala), naj bi se jim končno odprla možnost nadaljnjega razvoja igralništva. Sicer pa so si po besedah prvega moža Hita lansko leto zapomnili predvsem po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo. V podjetju so ga z veliko napora prav te dni privedli k zaključku.
Lani so tudi v celoti izpolnili zastavljeni načrt investicijskih vlaganj z lastnimi sredstvi. Tako se je uprava preselila v novi Poslovni center HIT, dogradili so garažno hišo, odprli HIT šport center in obnovili hotel Lipa v Šempetru pri Gorici in ponovno usposobili hotel Sabotin v Solkanu samo za goste. Za letos načrtujejo zlasti vlaganja v razvoj igralništva.(STA)
6. FEBRUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1756,00	1791,00
nemška marka	977,00	997,00
funt šterling	2895,00	2950,00
švicarski frank	1208,00	1238,00
belgijski frank	46,85	48,85
francoski frank	289,00	299,00
danska krona	254,00	264,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	215,00	225,00
kanadski dolar	1.213,00	1253,00
portugalski eskudo	9,15	10,05
nizozemski gulden	861,00	886,00
avstrjski šiling	137,85	142,35
španska pezeta	11,15	12,25
grška drahma	5,93	6,73
irski šterling	2441,00	2521,00
japonski jen	13,78	14,68
avstralski dolar	1146,00	1216,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
		
6. FEBRUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1748,00	1778,00
nemška marka	980,00	998,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	861,00	886,00
belgijski frank	47,00	48,80
funt šterling	2872,00	2962,00
irski šterling	2438,00	2533,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	6,00	6,60
kanadski dolar	1212,00	1247,00
švicarski frank	1211,00	1236,00
avstrijski šiling	138,30	142,80
slovenski tolar	10,15	10,40
MILANSKI BORZNI TRG
6 FEBRUAR 1998
INDEKS MIB 30: +0,49
delnica
cena var. %
delnica
cena var. %
	
6. FEBRUAR 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1771,660
EKU	1946,700
nemška marka	987,270
francoski frank	294,660
funt šterling	2950,010
nizozemski gulden	875,850
belgijski frank	47,834
španska pezeta	11,650
danska krona	259,090
irski šterling	2485,460
grška drahma	6,232
portugalski eskudo	9,645
kanadski dolar	1228,360
japonski jen	14,404
švicarski frank	1226,060
avstrijski šiling	140,320
norveška krona	237,410
švedska krona	220,800
finska marka	325,730
Alleanza Ass.	22.282	-2,25
Bca di Roma	2.354	-0,80
Bca Fideuram	9.409	-1,38
Bca Pop.MI	15.630	-1,36
Benetton	30.412	+0,35
Comit	7.736	+2,72
Credit	6.787	+0,48
Edison	11.336	-1,88
Eni	10.468	+0,07
Fiat	6.010	-1,84
Generali	53.354	-0,09
Imi	26.872	-0,16
Ina	4.413	-0,38
Italgas	7.341	-0,29
La Fondiaria	10.340	-0,86
Mediaset	9.504	-0,79
Mediobanca	17.034	+0,11
Montedison	1.791	-0,11
Olivetti	1.588	-0,75
Parmalat	2.814	-1,29
Pirelli Spa	4.790	+0,02
Ras	21.063	-0,88
Rolo	30.719	+0,80
Saipem	9.622	-1,20
San Paolo To	21.743	-1,38
TIM	8.820	-0,01
Telecom Ita	12.533	-0,17
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
Poklon Hlavatyjevi ustvarjalnosti
Ob Dnevu slovenske kulture so v Četrtek na Opčinah na pobudo ZSKD in v sodelovanju z vrsto openskih organizacij odprli tri razstave del Roberta Hlavatyja. S to trojno opensko pobudo in dvema razstavama v Gorici se ZSKD z vsemi sodelujočimi želi pokloniti spominu slikarja in kulturnega delavca ob stoti obletnici Hlavatyje-vega rojstva. Na Opčinah so Hlavatyjeva dela na ogled v župnijski dvorani Andreja Zinka, v domu Brdina (slika levo) in v dvorani Zadružne kraške banke (slika desno, f. KROMA).
HI J iTiH	1 I

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 13. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko Sosič. Ponovitvi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri (red C).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 7. t. m., ob 20.30 (red C); »Senilita« Itala S veva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Predstavo je za gledališče priredil Alberto Bassetti. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopajo Roberto Her-litzka, Lučka Počkaj, in Alvia Reale Predstava v abonmaju: odrezek 3 - rdeče.
Ponovitev jutri, 8. t. m. ob 16. uri (red D); predstavo bodo ponovili od 12. do 15. marca.
Prodaja vastopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19).
V	teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Cate-rina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 moder).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Danes, 7. t. m., ob 20.30 (reda A/F) premierska predstava baleta »Mutatioruc« Mauriceja Bejarta. Ponovitve: jutri, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A); v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 7. t. m., ob 20.30: gostuje gledališka skupina
Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dappor-to in Maria Amelia Monti.
Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 16.30.
Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613).
Gledališče Miela
Fluidi magici - Čarobni valovi
Jutri, 8. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »II Mahabhara-ta«.
V	petek, 13. t. m., ob 17. uri debata na temo »L’arca-no, il magico, il simbolico nella storia della mušica« s Francescom Attardi Anselmom.
V	nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri film »Faust«.
V	torek, 17. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »The King-dom«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	sredo, 25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa PaoltJ Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v četrtek, 12. t. m., ob 20.45 film »Happy together« (Hong Kong 1997). Režija Jerzy Stuhr
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
Jutri, 8. t. m., ob 17. uri Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gleda-
liška igralca Štefka Drolčeva in Janez Starina ter govornik Jurij Paljk.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 7. t. m., ob 20.45: gostuje gledališka skupina-Teatri Uniti z Molierovo predstavo »Misantropo«. Režija Toni Servillo. Nastopajo laia Forte, Andrea Renzi in Toni Servillo.
Predstavo bodo ponovili jutri, 8. t. m., ob 20.45.
Teatro delle Mostre
Danes, 7. t. m., ob 17.30 »Il teatro di narrazione« -Marco Paolini se bo srečal s publiko.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
Danes, 7. t. m., ob 20.30: Robert Lepage, Compagnia Ex-Machina, Segnali Culture Engineering: »Gli aghi e 1’oppio« (Les aguilles et 1’opium). Predstavo je napisal in režiral Robert Lepage.
CODROIPO
Občinsko gledališče - Teatro comunale
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick -Teatri della Riviera: predstava Marca Paolinija »Aprile 74 e 5«.
HUMINTGemoncrt
Teatro sociale
V	četrtek, 12. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick -Teatri della Riviera »Tiri in porta« z Marcom Paoli-nijem.
Predstavo bodo ponovili v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Auditoriumu Candoni v Tolmeču.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 8. t. m., ob 17. in ob 20. uri film »Vulkan«.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 10.30 gostuje PDS Nova Gorica s predstavo A. de Saint Exuperyja »Mali princ«. Režija Jaša Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 7. t. m., ob' 20.30 gostuje Primorsko dramsko gledališče (za abonma in izven): Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. Režija Vito Taufer.
Jutri, 8. t. m., ob 20.30 Večer slovenskega filma: »Naš Avto!«. Film je bil posnet v Piranu in njegovi okolici leta 1962.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 7. t. m., ob 19.30 (Abonma Vikend); Michel Tremblay »Nore babe«.
jutri, 8. t. m., ob 20. uri: Klemen Markovčič »Poklon pesniku« - večer poezije v počastitev kulturnega praznika.
SNG - Drama
Danes, 7. t. m., ob 19.30 (izven - konto): N.V. Gogolj »Revizor«.
Mala drama: danes, 7. t. m., ob 18. uri v zgornjem foyerju (glavni vlod) (izven - konto): J. Mišima »Obisk«; ob 20. uri: M. Duras »La mušica« (izven (konto).
Kulturni dom španski borci
Danes, 7. t. m., ob 17. uri: Iztok Valič »Pepelka«.
Lutkovno gledališče
Danes, 7. t. m., ob 11. uri (izven) na Melem odru: Svetlana Makarovič »Sapramiška (izven); ob 17. uri R. Dahi - A. Tkačev »Velikanski dobrodušni velikan« (izven).
CyLA$BA ■ GLASBA * GLASBA ■ GLASBA ■ GLASBA ■ GLASBA ■ GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič, in Smetana
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert Riccarda Coc-cianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust.
Gledališče Miela
Fluidi magici - Čarobni valovi
Danes, 7. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Kirlian Camera.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri »Magična violina«, nastopata violinistka Roberta Nitta in pianist Federi-co Consoli. Na programu Tartini, Paganini in Ravel.
V	sredo, 11. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Thea-tram Chemicum.
V	petek, 13. t. m., ob 21. uri bo nastopil pianist Aleksander Rojc z Bachovimi skladbami.
V	soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert »L’enigma eter-no«, nastopa mezosopranistka Sonia Turchettoob
klavirski spremljavi Elise De Luigi.
V	petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus.
Kavama S. Marco
Ul. Battisti 18
Danes, 7. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih večerov bodo nastopili Amalia Acciarino in Paolo Rizzi - »Nostalgia di Napoli« ter pesnica Ombretta Terdich.
»Il pošto delle fragole«
Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
V	četrtek, 12. t. m., ob 21. uri bosta nastopila kitarist Andrea Allione in pevka Adriana Vasques.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Ca-minhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestango«.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	soboto, 14. t. m., ob 20.45: Hanna Schygulla - poje Jean-Marie Senia.
ZOPPOLA (PordenonT
Rototom
Danes, 7. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) koncert skupine pop-punk »Prozac+«; ob 24. uri (dvorana reg-gae) koncert skupine »Les Tambours de Brazza«.
______________SLOVENIJA
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. t. m., ob 22.30 koncert Riccarda Coc-cianteja.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	soboto, 14. t. m., ob 20. uri koncert pianista Dimitrija Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KC S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 - 32531 in 32533).
KOPER
Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca
V	četrtek, 12. t. m. (mavrični abonma) koncert J. Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu
Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec.
V	torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija Kopačinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Baz-zini.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«.
V	soboto, 14. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«.
V	petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«.
V	pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« " v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimi" tris Sgouros (klavir).
V	torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Cla-rence »Getemouth« Brovm.
V	sredo, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJAsJULIJSKA krajina
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Rettori Tribbio: do 13. t. m. razstavlja umetnik Enzo Maio. Urnik razstave: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. t. m. bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22.
t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Muzej Revoltella: do 8. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«; danes, 7. t. m., ob 17. uri vodi obisk dr. Luca Geroni. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo 20): do 17. t. m. je na ogled razstava Fulvia Martina.
OPČINE
100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: odprta je razstava akvarelov, perorisb in karikatur, ki jo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe -Ob Pečini in sicer v Župniji sv. Jerneja na Opčinah, v župnijskem domu Andreja Zinka, v dvorani doma Brdina in v dvorani Zadružne kraške banke.
KONTOVEL
Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marpa s sledečim umikom: vsak
dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure..
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva.
Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure ter med prireditvami.
_______________SLOVENIJA____________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Dmštvo šaleških likovnikov.
Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob p°' nedeljkih zaprta.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m- j® na ogled razstava Zorana Mušiča - grafike iz zbir Moderne galerije v Ljubljani.
LJUBLJANA
Avla Galerije Nove Ljubljanske Banke: do 6. t. m. je na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Mac beth«. Razstava fotografij s predstave.
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moden16 galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Da nes, 7. t. m., ob 11. uri prva Krpanova delavnica za otroke, ob retrospektivi Toneta Kralja.	, _ _
Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja K rel Zelenko.
LJUBLJANA / ZASEDANJE ODBORA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU V DRŽAVNEM ZBORU
Kakšen status za Slovence na Hrvaškem: gre za narodno manjšino ali za priseljence?
Polemika je stekla po črtanju Slovencev iz seznama manjšin v preambuli hrvaške ustave
Začetki organiziranja Slovencev na Hrvaškem segajo v leta pred drugo svetovno vojno. Najstarejše društvo je Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu, ustanovljeno pred 67 leti. Na Reki deluje slovensko društvo Bazovica, ustanovljeno leta 1947, v Splitu pa deluje najmlajše društvo Triglav, ustanovljeno pred dobrimi štirimi leti. Vsa ta društva so bila povezana v Zvezo Slovencev na Hrvaškem, ki se je sedaj preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki je bila ustanovljena v skladu z že omenjeno zakonodajo in predstavlja slovensko skupnost. Tako Slovenci sodelujejo z uradom za mednacionalne odnose in v Svetu predstavnikov etničnih in narodnih skupnosti in manjšin.
V slovenskih društvih se število Članov giblje med 600 do 800. Največji porast,članstva beleži društvo v Splitu, ki je v začetnem poletu in ki je s pridobitvijo prostorov lahko organiziralo nove dejavnosti.
Pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi društvo v Šibeniku, pričakovati pa je še ustanovitev društva v Karlovcu. V februarju je bila tudi ustanovljena Unija Slovencev istrske županije; v tem primeru je šlo za Poskus političnega organizi-ranja Slovencev v Istri. Sicer Pa so slovenska društva po zakonodaji in tudi dejansko nepolitične organizacije. Njihova dejavnost je pretežno kulturna, v teh društvih pa poteka tudi Pouk slovenskega jezika za otroke in odrasle.
Društva sodelujejo s slovenskimi društvi v drugih državah, z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in z Izseljensko matico. Društva so tudi dragocena informativna točka za Slovence na Hrvaškem, ki želijo urejati svoje statusne probleme, in v glavnem dobro sodelujejo s krajevnimi oblastmi.
LJUBLJANA - Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru je pod predsedstvom Marjana Schiffrerja v Četrtek razpravljala o stanju Slovencev na Hrvaškem. Do razprave in do dolgega srečanja s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je prišlo po nedavni odločitvi hrvaškega sabora, ki je slovensko manjšino izločil iz seznama manjšin v preambuli hrvaške ustave. Na to odločitev je slovenska vlada protestirala z uradno noto, na katero se je hrvaška vlada odzvala z izjavo, da ustavne spremembe ne bodo imele nikakršnega negativnega vpliva na položaj slovenske manjšine na Hrvaškem in da bo hrvaška vlada tudi v prihodnje nudila pomoC organizacijam slovenske manjšine z namenom, da ta manjšina ohranja svojo identiteto in da se zaščitijo njene nacionalne pravice. Hrvaška vlada je pri tem izrecno poudarila, da h o ponudila slovenski vladi bilateralni sporazum podoben onemu, ki ga je Hrvaška že sklenila z Italijo in z Madžarsko in ki bo osnovan na spoštovanju evropskih standardov.
Prav sprememba hrvaške ustave je bila ena osrednjih tem Četrtkovega pogovora, pri katerem pa je prišla do izraza bistvena razlika v pogledih na vso problematiko.
Na eni strani so vodilni predstavniki vseh štirih društev Slovencev na Hrvaškem na Čelu z Darkom Soncem, predsednikom krovne organizacije Zveze slovenskih društev, poudarili, da bi morala država Slovenija jasno opredeliti status Slovencev na Hrvaškem. Po drugi strani pa je posege elanov komisije in predstavnikov vlade označevala precejšnja previdnost.
Vodilni predstavniki vseh štirih društev Slovencev na Hrvaškem na Čelu z Darkom Soncem, predsednikom krovne organizacije Zveze slovenskih društev (ZSD), so poudarili, da bi morala država Slovenija jasno opredeliti status Slovencev na Hrvaškem, saj zdaj ni jasno, ali gre za avtohtono manjšino, izseljence ali zdomce. Sonc je ocenil,
da je do Črtanja iz ustave morda prišlo tudi zato, ker matična država ni imela izdelanega njihovega statusa. "Vedno se sprašujemo, kaj smo Slovenci na Hrvaškem. Sami Čutimo, da smo v enakem položaju kot Slovenci na Koroškem, v Italiji in na Madžarskem, Čeprav v slovenski zakonodaji nismo tako obravnavani, " pa je dejal predsednik slovenskega društva Triglav Split Boštjan Matjaž Kordiš. Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je ob tem omenila, da je takratni minister za Slovence po svetu Janez Dular zapisal, da so Slovenci na Hrvaškem izseljenci.
. Po oceni elana splitskega društva Triglav g. Zupana, večina od skupaj
24.000	Slovencev na Hrvaškem ni avtohtonih. Prebivajo pretežno v urbanih središčih (največ v Zagrebu, kjer jih je okoli 7000 in na Reki) in so razpršeni po vsej Hrvaški. Avtohtono slovensko prebivalstvo je omejeno na nekatera obmejna območja, šteje pa, kot je ocenil Zupan, morda le okoli 2000 do 3000 ljudi.
Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič, ki se je tudi udeležil Četrtkove seje, se je v zvezi s spremembo hrvaške ustave strinjal s podpredsednikom ZSD Francem Straškom, ki je poudaril, da je Hrvaška s tem kršila določena načela, saj je šlo za zmanjševanje že pridobljenih pravic. Malešič je opozoril, da je Hrvaška ustavo sprejela potem, ko je že ratificirala okvirno evropsko konvencijo o zaščiti manjšin. Ta pa določa, da konvencija ni podlaga za krnitev že pridobljenih pravic, Ce so na višji ravni kot sicer določa konvencija. Zato je "to že predmet razprav v Evropskem parlamentu in Svetu Evrope, " je povedal Malešič. Kot je dodal,
V skladu s hrvaško ustavo in zakonodajo so Slovenci sodelovali v Svetu predstavnikov etničnih in narodnih skupnosti ali manjšin pri posebnem uradu vlade za mednacionalne odnose. Prav tako so Slovenci sodelovali v saborskem podofboru za manjšine.
Na Hrvaškem je po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 24.000 Slovencev, ki žive v glavnem v večjih mestih (Zagreb 7.000, Reka 3.000, Split 2.000, Pula 1.100). Izobrazbena struktura je sorazmerno visoka. Starostna struktura pa se nagiba v prid upokojencev, vsaj v tistem delu, ki je aktiven v društvih. Vendar pa velja poudariti, da se je število Slovencev na Hrvaškem od leta 1971 zmanjšalo za skoraj 10.000. Sele posebna raziskava bo lahko ugotovila vzroke tega upada. Vsekakor je med vzroke možno šteti tudi asimilacijo v drugem in tretjem kolenu slovenskih priseljencev. Iz omenjenih podatkov ni mogoče razbrati, koliko je avtohtonih Slovencev ob meji. O tem teče raziskovalni projekt Inštituta za narodnostna vprašanja.
hrvaška stran poudarja, da želi rešiti vprašanje. Hrvatov v Sloveniji. Slovenska vlada za zdaj ni naklonjena temu, da bi vprašanje manjšine reševala z dvostranskimi sporazumi s Hrvaško.
Predstavniki ZSD so podčrtali tudi žgoC problem pridobivanja slovenskega državljanstva. Številni Slovenci na Hrvaškem ga namreč ne morejo dobiti. Slovenska zakonodaja ne omogoča dvojnega državljanstva, Hrvaška pa je vse statusne pravice vezala na državljanstvo. Slovenskega državljanstva tudi ne morejo dobiti Slovenci, ki so v Času fašizma zbežali s Krasa ali Goriške, ker so bili rojeni v Italiji. Po oceni predstavnikov Slovencev na Hrvaškem bi morala Slovenija bolj odpreti zakon o državljanstvu, saj po njihovem mnenju pospešuje asimilacijo.
Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes tudi sklenila, da bo vlado opozorila, naj v predlog zakona oziroma nacionalni program o odnosu do Slovencev izven Slovenije uvrsti tudi Slovence na Hrvaškem. Državni zbor je 18. decembra lani sprejel sklep, s katerim vla-
di nalaga, naj pripravi omenjeni predlog zakona oziroma nacionalni program. Komisija je še sklenila, da v kratkem obišče Slovence na Hrvaškem ter da se na eni od prihodnjih seznani tudi s položajem Slovencev v drugih državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije.
Predstavniki Slovencev na Hrvaškem so opozorili tudi na dejstvo, da imajo, predvsem na Reki, v Šibeniku in Splitu, velike težave pri dostopu do informacij iz matične domovine. Radijskega in televizijskega signala ne lovijo, dnevne časopise pa dobivajo z veliko, tudi do štiridnevno zamudo. Kar zadeva denarno pomoč Slovenije, so povedali, da je bila doslej zadovoljiva, le lani pa je prišlo do težav zaradi zamude pri sprejemanju proračuna. Tudi Hrvaška jim namenja nekaj skromnih sredstev. Zaprosili pa so za pomoC matice pri reševanju prostorskih problemov, ki bi lahko nastali ob privatizaciji na Hrvaškem, saj bodo prostore, v katerih sedaj delujejo, dobili nekdanji lastniki, lokalne oblasti pa jim ne bodo veC zagotavljale prostorov.
Predstavniki Slovencev na Hrvaškem so še poudarili, da so vedno zelo dobro sodelovali z lokalnimi hrvaškimi predstavniki in opozorili, da izjave nekaterih slovenskih poslancev, češ da je Hrvaška Sloveniji sovražna država, zelo škodijo Slovencem na Hrvaškem.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je bila ustanovljena leta 1992 in združuje štiri društva. Najstarejši je Slovenski dom v Zagrebu, ki bo prihodnje leto praznoval 70-letnico, Slovenski dom Bazovica z Reke deluje že 50 let in šteje 1900 elanov, slovensko društvo Triglav iz Splita je bilo ustanovljeno pred petimi leti (ima 950 Članov), pred kratkim pa se jim je pridružilo še slovensko društvo France Prešeren iz Šibenika. Predsednik ZSD Sonc je povedal, da so bila slovenska društva doslej pretežno usmerjena v ohranjanje slovenske kulture, jezika in izročila, zdaj pa počasi postajajo tudi političen subjekt. (STA)
GRADIŠČANSKO / TRETJI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI V BORU (OBERVVARTU)
Zahteve manjšin v Avstriji, da bodo mediji zares ustrezali potrebam ohranitve in razvoja jezikov
Letošnji kongres namenjen počastitvi spomina na štiri Rome, ki so pred dvema letoma umrli v atentatu
BORTA - Množična l6zikih narodnih sku' Postala nadvse aktualni Mednarodnih manjšin, Sjesov. Potem ko so nje 1 veliko pozornost ž
vropi« v Millstattu, s udi pretekli konec retjem kongresu n are Prosti v Borti (Obervvr
^Canskem.
Po besedah vidnih
i strank naj bi se &. °bcila glede p, L Zlkih narodnih s k ^Malu začelo novo o t strani bodo manjš Prl Evropski atitevale uresničitev Pisanih v 9. členu I
nn?razuma za zaščiti v ,. Pjavic, na drug: )a izziv tudi man M. da Cimprej - pi
skupno s političnimi zastopniki -izdelajo konkretne načrte in jih predložijo državnemu zboru,, ki je v Avstriji pristojen za javnopravno medij ORF, v odobritev.
Prvi korak k temu so storili na kongresu v Borti, ko so po zanimivi okrogli mizi sprejeli resolucija, naslovljena na parlamentarne stranke, v kateri udeleženci kongresa zahtevajo od pristojnih oblasti in ustanovah uresničitev naslednjih najpomembnejših točk:
a)	ratifikacijo in uresničitev 9. člena evropske Okvirne konvencije o zaščiti nacionalnih manjšin ter 11. člena Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih,
b)	zagotovitev pogojev za sprejem radijskih in televizijskih sporedov iz sosednjih dežel na narodnostno mešanih ozemljih v katerih se govori isti jezik brez dodatne finančne obremenitve ter
c)	zagotovitev medijske oskrbe
v jezikih narodnostnih skupnosti na osnovi jasnih zakonskih določil tako za javno-pravne kot tudi zasebne radijske in televizijske ustanove. Tiskani mediji narodnih skupnosti pa naj bi bili deležni višjih podpornih sredstev s strani države, prav tako naj bi se pospeševali tudi medijski projekti, ki presegajo državne meje (Projekt »sosedski radio«).
Kongresa narodnih skupnosti v Borti, kjer živijo pripadniki nemške in hrvaške narodne skupnosti ter Romi, je letos zarade aktualne teme privabil veliko število strokovnjakov iz področja elektronskih in print-medijev iz skoraj vseh srednjeevropskih držav. Mdr. je predsednik Centra avstrijskih narodnosti, koroški Slovencec Marjan Pipp lahko pozdravil VVolfganga Mayrja (RAI Bočen), Theo Haasa (Radio e Te-levisiun Rumantscha - Chur, Švica) in deželnega intendanta ORF v Železnem Ulricha Brunnerja.
Tretji kongres narodnih skupnosti v Borti, ki ga prireja Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, pa je letos bil še posebej namenjen tudi spominu na štiri pripadnike narodne skupnosti Romov, Id so 4. februarja 1995 izgubili življenje pri zahrbtnem atentatu desničarskih skrajnežev v romskem naselju na obrobju tega multietniCnega kraja. V spomin na žrtve so v prisotnosti visokih političnih in tudi verskih osebnosti na kraju atentata odkrili spomenik žrtvam desničarskega terorja. En velik in štiri manjši kamni, oblikovani od umetnika romskega rodu Vitusa Gombotsa, naj bi sedanjo in bodoče generacije opozarjali na najhujši politični atentat v avstrijski povojni zgodovini ter jih hkrati pozvali k strpnosti in sožitju.
Na sliki: Štirim umorjenim Romom so na kraju krvavega atentata v Borti postavili spomenik.
Ivan Lukan
NOVICE
Doslej že 50 milijonov dolarjev za boj proti dopingu
NAGANO - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je na novinarski konferenci v Naganu povedal, da je MOK doslej že porabil 50 milijonov dolarjev v boju proti jemanju nedovoljenih poživil, in doping znova označil kot "prevaro". "V boju z dopingom smo dobiti že precej bitk, ne pa tudi vojne. Tudi njo bomo dobiti, ne morem vam le povedati kdaj," je dejal Samaranch.
Odbojka: od danes finalni pokalni četveroboj
FERENCE - 2e drugič v zadnjih treh letih bo glavno toskansko mesto gostitelj sklepne faze italijanskega odbojkarskega pokala. Pričakovanje je precejšnje, saj so za današnje polfinalne tekme v predprodaji oddati že 4700 vstopnic, za jutrišnji finale pa kar 5300. V današnjem prvem polfinalu (pričetek ob 15. uri) se bosta pomerila Sisley iz Trevisa in branitelj pokala Časa Modena, sledil pa bo dvoboj med vodilnim na lestvici Al lige Alpitourom iz Cunea in Conadom iz Ferrare (ob 18. uri). Finale za 1. mesto bo jutri ob 15. uri. Izidi Cetveroboja je težko napovedati, saj gre za srečanje trenutno štirih najboljših moštev v ligi. Preteklo soboto je Sisley s 3:1 premagal Alpitour, novinec v ligi Ferrara pa je v prvem delu presenetljivo premagal vse tri ostale pokalne finaliste. Od boljših igralcev je na finalu zaradi poškodb pod vprašajem nastop Bovolente (Conad), Galtija (Alpitour) in Gardinija (Sisley). Po telelviziji si bodo lahko ljubitelji odbojke slediti današnjemu prvemu polfinalu (Raitre od 15.15) in jutrišnjemu finalu (od 17. do 18. ure).
Navijači ga imajo radi
FIRENCE - Dvaindevetdeset odstotkov navijačev Fiorentine zaupa trenerju Albertu Malesaniju in pričakuje, da ga bo društvo potrdilo tudi za prihodnjo sezono, Čeprav 63 odstotkov od štiristo intervjuvancev meni, da je pogodbo bolje obnoviti ob koncu sezone. Rezultati, ki jih dosega Malesani mogoCe niso v skladu s pričakovanji, toda navijači ga imajo vseeno radi: 54% ga je vzljubilo, ker »predvaja Fiorentina privlačno igro«, 33% pa ceni trenerjevo spontanost. 61% najvijaCev pa trenerju očita nespretnost pri »branju« poteka tekem.
22 kandidatov za dvoransko EP
LJUBLJANA - Za bližnje evropsko dvoransko atletsko prvenstvo, ki bo od 27. februarja do 1. marca v Valenciji, kandidira kar 22 Slovencev. Težave pa so z normami. V moški konkurenci ima potrjeno le Gregor Cankar, v ženski pa Brigita Bukovec, Britta BilaC in Alenka Bikar. (STA)
Hingisova in Kipketer športnika leta po izboru AIPS
BUDIMPEŠTA - Mednarodno združenje športnih novinarjev (AIPS) je sporočilo, da so nacionalna društva športnih novinarjev izbrala danskega atleta Wilsona Kipketra in švicarsko teniško igralko Martino Hingis za najboljša športnika v minulem letu.
V moški konkurenci se je na 2. mesto uvrstil ukrajinski atlet Sergej Bubka, na tretje pa tenisač Pete Sampras. V ženski konkurenci je drugo mesto pripadlo ruski smučarski tekačici Jeleni Vialbe, tretje pa francoski kolesarki Jearmie Longo. Med moštvi so prvo mesto osvojiti nogometaši Borrusie iz Dortmunda pred košarkarskim moštvom Chicago Bulls in odbojkarsko reprezentanco Nizozemske.
Nov remi Brazilije
MIAMI - Svetovni prvaki, nogometaši Brazilije, so v drugem srečanju gold cupa*v ameriškem Miamiju še drugič dosegli le neodločen izid. Po 0:0 z Jamajko so ponoči igrati z Gvatemalo 1:1 (0:0). Za Brazilce je v 79. minuti z bele točke zadel Romario, za Gvatemalce pa je .bil že po 90. minuti uspešen Juan Carlos Plato. Za uvrstitev v polfinale Brazilci v nedeljski tekmi proti El Salvadorju nujno potrebujejo zmago.
Favoritinje do polfinala
TOKIO - Teniške igralke so končale Četrtfinale na mednarodnem ženskem teniškem turnirju WTA v Tokiu z nagradnim skladom 926.250 ameriških dolarjev. V polfinale so se uvrstile vse štiri prve nosilke, Švicarka Martina Hingis, AmeriCanla Lind-say Davenport, Južnoafricanka Amanda Coetzer in Hrvatica Iva Majoli. NajveC dela sta imeti Coetzerje-va, ki je proti Japonki Ai Sugijama morala odigrati tri nize, in Davenportova, ki je oba niza proti Romunki Irini Spirlei dobila v podaljšani igri.
Izidi: Hingis (Svi/1) - Grande (Ita) 6:2, 7:5; Davenport (ZDA/2) - Spirlea (Rom) 7:6 (4), 7:6 (5); Coetzer (JAR/3) - Sugijama (Jap) 6:3, 2:6, 6:2; Majoli (Hrv/4) - Saeki (Jap) 6:2, 6:1.
Rusedski in Rosset v polfinalu
SPLIT - Britanec Greg Rusedski in Švicar Marc Rosset sta prva nosilca mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Splitu z nagradnim skladom 400.000 dolarjev. Rosset je v prvem Četrtfinalu brez težav ugnal mladega Nemca Rainerja Schut-tlerja s 6:2 in 6:2, podobno pa nato Rusedski Ceha Martina Damma s 6:1 in 6:4.
Za nasilneže predvidene hujše kazni
Do treh let zaporo
RIM / NOV ZAKONSKI PREDLOG h NAMIZNI TENIS / NA GOSTOVANJU V TERNIJU_
Kras Generali ne bi smel zamuditi zlate priložnosti, da ohrani drugo mesto
V gosteh tudi ostale ekipe iz državnih lig
številki 13 in 25 Alino Pa-rietti in Stefanio Bosi. Pariet-tijeva v Zgoniku ni igrala zaradi poškodbe. Temi pa je zgoniškim dekletom takrat napravil medvedjo uslugo, ker je vključil v igro mlajšo katedinjo Alessio Leonzi, tako da je zmagal z visokim 5:1. Krasovke so bile utrujene po naporni tekmi prejšnjega dne, s Temijem pa so igrale zaporedno tekmo.
Na težje gostovanje bo Kras Corium spremljala Sonja Milič. Nabiranje izkušenj s tujimi igalkami za mlade krasovke v A2 je precej grenko. A4 Verzuolo je sestrični Martino in Nino Milic ter Dašo Bresciani v Zgoniku porazil s 0:5. Iz prvega dela so se zgoniške igralke že mariskaj naučile, zato upamo, da bodo to znale tudi prikazati v nadaljevanju prvenstva, sicer se bodo morale od njega posloviti. Proti Verzuolini tujki, Poljakinji Szymaneliszovi so brez šans. Na kvalifikacijskem turnirju pa je Nina Milic že premgala igralko Ver-zuola Paolo Bazzani. Po napredovanju Martine in Daše na jakostnih lestvicah pa lahko upravičeno pričakujemo, da bodo krasovke v gosteh pokazale večji odpor, ati vsaj znižane prvi rezultat Videli bomo, kaj bo napravila ženska postava B prvenstva proti tretjeuvršCenemu
Spoletu in ženska postava v C-l z MantovCankami. Obe ekipi sta v prvem delu prvenstva srečanja izgubili s 2:3, oziroma 1:4.
V deželnih ligah bo jutri dopoldne zmagovalno Kra-sovo moštvo C2 gostilo Pel' licano. Moštvo D lige pa Az-zurro. Drevi se bo bejevska ekipa ženske C-2 lige srečala s Fincantierijem, ajevsaka pa potiva.	(JJJ
RIM - Z včerajšnjo odobritvijo novega zakonskega osnutka o zajezitvi pojava nasilja na nogometnih stadionih se pretepačem pišejo hudi Časi.
Nov zakon na primer predvideva zaporno kazen treh let in treh mesecev za met kateregakoli predmeta na igrišče. Prenapeteži, ki so že prišli v navzkriž s pravico, bodo morali Cepeti na kvesturi ves dan in ne samo v Času igranja tekem. Sodnik lahko odslej celo odredi »začasni« hišni pripor, takojšnja aretacija pa je predvidena tudi za manjše prekrške. Motilcem reda bodo sodili po hitrem postopku. Namesto olajševalnih okoliščin so predvidene bremenilne. Kaznovani bodo tudi športni klubi, ki vzdržujejo stike z organizacijami navijaških skrajnežev.
Podpredsednik vlade Walter Veltroni je prepričan, da bo nov zakon omejil nasilje na stadionih in v njihovi bližnji okolici. »Naš cilj je, da postane nedelja dan zabave, stadion pa dostopen tudi družinam«, je dejal Veltroni.
Policijska sindikata sta reagirala deljeno. USP trdi, da bodo imeli policisti veC dela, Lisipo je zadovoljen, upa pa, da bodo vse stroške za vzdrževanje reda naprtiti klubom. Vsako nedeljo je na stadionih zaposlenih kar 10 tisoč pripadnikov javnih sil, kar državo stane 50 milijard na leto.
Raziskovalec pojava nasilja Marinelli je skeptičen. Potrebno bi bilo investirati v tehnologijo: »Kako lahko zasačimo nasilneže, če jih ne moremo filmati?« je opozoril.
Wango Xuelan v Terniju ne bi smela imeti pretežke naloge
NOGOMET / TURNIR NA CIPRU
Remi Slovenije s Slovaško
Izenačenje po golu Zahoviča - Norveška - Finska 0:0
LMASSOL - V drugi tekmi mednarodnega turnirja na Cipru je Slovenija proti Slovaški igrala neodločeno 1:1, čeprav bi se lahko na koncu veselila celo treh točk. Za razliko od tekme z Islandijo je tokrat zadnja linija delovala zelo dobro, prav tako vezna linija. Slovenski napadalci so bili še posebej nevarni po levi strani, kjer so igrati Novak, Pavlin in Zahovič. Prvo priložnost na tekmi so imeti Slovaki, ko je zelo zanesljivi vratar BoškoviC ubranil strel Moravtiku. Kasneje je imel lepo priložnost Rudonja, k mu je podal Jer-maniš, a se je prehitro odločil za strel. Do konca
polčasa je imela Slovenija veC priložnosti, toda streti Zahoviča in Novaka niso zadeti cilja. V nadaljevanju so bolje zaceli Slovaki, slovenskim nogometašem pa se je poznala težka tekma z Islandijo. Zato s je selektor Prašnikar odločil, da bo osvežil ekipo, v igro je poslal Isteniča in Ipavca. V 70. minuti sta menjavi obroditi sadove, saj je Zlatko Zahovič z 20 metrov z desne strani mojstrsko izvedel prosti sterl in zadel v desni spodnji kot Se-mana. Toda le pet minut kasneje je bilo že 1:1 po zaslugi MorvaCika.
Jutrišnja tekma med Slovaško in Islandijo bo odloča-
la o tem, ali bo Slovenija v ponedeljek igrala za prvo ali tretje mesto na turnirju. Na tekmi v drugi skupini sta Norveška in Finska igrali neodločeno 0:0.
Izjava selektorja slovenske reprezentance Bojana Prašnikarja: »Vedeti moramo, da je Slovaška precej močnejša kot Islandija. Skoda je le, da smo tako hitro dobiti zadetek za izenačenje.«
Slovenija je igrala z naslednjo postavo: BoškoviC, Galic (od 89. Knavs), Križan, Poljšak, Jermaniš (od 57. Istenič), Pavlin (od 65. Benedejčič), Novak, Zahovič, Ceh, Rudonja (od 60. Ipavec/od 85. Karič), Siljak
V drugem povratnem kolu državnih prvenstvenih lig, se bodo Krasove ping-pongašice podale na zunanja igriSCa. Kras Generali bo gostoval v Terniju, Kras Corium pri A4 Verzuolo, Kras Activa v Spoletu, zenska postava Cl lige pa jutri v Castellani. Varovanke trenerja Ge Keja seveda ne bodo izpustile iz rok zlate priložnosti, da ohranijo drugo mesto na prvenstveni lestvici. Krasove prvoligaške bodo imele drevi manj naporno tekmo z novincem v ligi, ki pa se otepa izpada. 2e v prvi tekmi se je izkazalo, da je tujka iz Rusije Marina Polynova za kakih tri razrede slabša od Krasove Kitajke Wang Xuelan. Močnejša je v servisih. V igri pa bi jo mlajši komponenti Krasa Generali, sesticni Milic, utegniti tudi premagati. Nekaj veC dela pa bosta imeli Katja in Vanja z nasprotnicama
KOŠARKA / V POKLICNI NBA LIGI
Phoenix KO, sedem točk Miliča
Slovenec pobral tudi dva skoka - Za Sunse že 15. poraz letos
NEW YORK - Košarkarji Phoenixa (na sliki) so doživeli še 15 poraz v letošnji ligi NBA. Na gostovanju v New Jerseyju so izgubili s 94:106 in to kljub dobri igri Marka Milica, ki je v šestih minutah ob stoodstotnem metu dosegel sedem točk in dva skoka. Med Miličevimi soigralci tokrat ni bilo posebej razpoloženega strelca, še najboljši je bil s 17 točkami in 9 skoki Manning, pri zmagovalcih pa sta po 20 točk dosegla Van Horn in Kittles. Samo srečanje je bilo odločeno v srednjih dveh Četrtinah. Po izenačenem uvodu so si gostitelji v tem delu zagotovili 21 točk prednosti (88:67) in velik del razlike ohranili do konca. Tudi sicer so bila domača moštva tokrat izredno uspešna. V sedmih tekmah je kar pet zmag ostalo doma, le Atlanti v Clevelandu (108:94) in Miamiju v Mihvaukeeju (91:87) je uspelo zmagati v gosteh. Izidi: Toronto - Dallas 101:93, New Jersey - Phoenbc 106:94, Orlando - Washington 93:83, Charlotte - Vancouver 108:93, Atlanta - Cleveland 108:94, Detroit - Houston 104:92, Miami - Milwaukee 91:87
Lestvice, vzhod, atlantska skupina: Miami 63, 8 %, New Jersey 56, 3, New York 54, 3, Washington 51, 0, Orlando 47, 9, Boston 46, 8, Philadelphia 31, 1. Centralna skupina: Indiana 71, 7 %,
Chicago 69, 4, Charlotte 61, 7, Atlanta 59, 2, Cleveland 57, 4, Milwaukee 51, 1, Detroit 46, 8, Toronto 23, 4. Zahod, srednjezahodna skupina: San Antonio 70, 8, Utah 67, 4, Minnesota 56, 5, Houston 47, 8, Vancouver 26, 5, Dallas 19, 1, Denver 8, 7. Pacifiška skupina: Seattle 78, 7, L.A. Lakers 75, 6, Phoenbc 67, 4, Portland 56, 5, Sacramento 41, 7, L.A. Clippers 22, 9, Golden State 17, 8.
Od ponedeljka v domu Ervatti zimsko balinarsko prvenstvo ZSŠDI za dvojke
V organizaciji balinarske komisije ZSSDI bo v ponedeljek, torek in sredo že tradicionalno zimsko prvenstvo za dvojke. V ponedeljek in torek bo nastopilo po 16 ekip (prve štiri se bodo uvrstile v finlni del), v sredo pa bodo na sporedu finalna srečanja z 8 ekipami.
Začetek tekmovanja, ki bo v domu Pristaniških delavcev pri Briščikih, bo vsak dan ob 18. uri. Po sredinih finalnih tekmah bo na sporedu nagrajevanje.
Sk Devin organizator tekme FISI na Zoncolanu
Smučarski klub Devin je organizator jutrišnjega kvalifikacijskega veleslaloma FISI za moški in ženski kategoriji naraščajnikov in dečkov, ki šteje tudi za Pokal Zadružne kreditne banke iz Doberdoba in podjetja Italcopy iz Trsta. Tekma bo na Zoncolanu, s pričetkom ob 9.15, žirijo pa sestavljajo naši smučarski delavci Suber, Popovič in PuriC. Predviden je tudi nastop nekaterih naših mladih tekmovalcev. SK Devin je priskrbel lepe nagrade in darila in sploh ne dvomino o tem, da bo kot organizator tega tekmovanbja žel odobravanje vseh nastopajočih. Se večji zalogaj pa devinski klub čaka prihodnjo soboto na Piancavallu, ko bo na spore du tradicionalni Pokal treh dežel.
C UGA / DREVI V 18. KOLU
Jadranovci v mestnem derbiju z Don Boscom
Kot doslej se tudi tokrat v Trstu obeta zelo ogorčen boj Trener Vatovec: »Zmagamo lahko le z dobro obrambo«
»Razen proti Don Bo-scu doslej nismo dobili niti ene tekme z neposrednimi nasprotniki za play-off, ki so uvrščeni više od nas na lestvici. In Ce ne bomo zmagovali na teh tekmah, se gotovo ne bomo uvrstili med prvih pet na lestvici. Torej moramo začeti z zmagami že v tem kolu proti Don Bo-scu,« je dejal Jadranov trener VValter Vatovec pred drevišnjim derbijem C lige z Don Boscom.
Dodal je še: »Ta tekma je za nas izredno važna in Prepričan sem, da lahko zmagamo, Ce bomo igrali samozavestno in odločno. Za zmago pa bosta, Po mojem, odločilni Predvsem obramba in igra na relaciji play-cen-ter, ali bolje Oberdan -Samec. Višji smo od igralcev Don Bosca, na zunanjih pozicijah pa enakovredni. Izkoristiti bomo morali zato višinsko prednost, v napadu Pa igrati preudarno.«
Jadranova srečanja z Don Boscom so bila vedno izredno zanimiva in tudi na dre višnji tekmi v elovadnici na Istrski uli-m se obeta ogorgCen boj. Obe ekipi se namreč borita za uvrstitev v končnico prvenstva. Don Bosco Ro-manelli je precej na boljšem od jadranovcev, saj je drugi na lestvici in ima kar 6 točk vec od naše združene ekipe.
V prvenstvih sta se doslej ekipi srečali med seboj sedemkrat in obračun ie odločno v korist jadranovcev (6:1). Don Bosco-Va košarkarka šola je znana po izredni požrtvovalnosti, skupinski igri in agresivni obrambi. Tudi letošnja članska ekipa
ima te »košarkarske značilnosti« in zato ni naključno tako visoko na lestvici. Na zadnjih tekmah je salezijansko moštvo nastopilo močno okrnjena (brez Vlaccija, Collarinija, Ragaglie ...), vseeno pa je z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti nizalo zmage in ohranilo drugo mesto na lestvici.
Na tekmi prvega dela prvenstva so jadranovci doma po ogorčenem boju zmagali z dvema točkama razlike (86:84). Tedaj je ugodno presenetil mladi Požar, ki sedaj odslužuje vojaški rok. Drevi je prav tako pričakovati napeto in izenačeno tekmo. Za jadranovce pa utegne biti drevišnji spopad skoraj odločilen na poti do končnice prvenstva, (bi)
Dean Oberdan bo danes pred zahtevno nalogo. (KROMA)
j C2 LIGA h
Domne bo šel na roko Barcolani
Za goste sta točki nujni
V predzadnjem kolu prve faze C2 lige bo Dom Rob Roy Agoresf drevi gostil tržaško Barcolano. Tekma je važna predvsem za goste, saj bi si v primeru poraza dokončno zapravili vse možnosti za uvrstitev v skupino za napredovanje. Toda zmagati hočejo tudi domovci. »MI želimo nadaljevati s pozitivnimi nastopi. -S praktičnega vidika nam točke ne prinašajo nobene koristi, toda zmage krepijo našo samozavest pred odločilnim drugim delom lige,« pravi trener Semolič. Dom bo tudi tokrat nastopil brez Košute in Covija.
D LIGA / DANES ZAČETEK DRUGE PRVENSTVENE FAZE
Bor Radenska hoče potolči Goriziano
Goričani prvi v A skupini - Cicibana in Kontovel lahko začneta s pravo nogo
Po hudih »porodnih krcih« je košarkarska zveza naposled objavila sestavo skupin 2. faze košarkarske D lige. Od naših treh peterk se bo v boj za napredovanje spustil samo Bor Radenska, ki je bil vključen v »rdečo skupino«, v kateri so še Vir-tus Udine, hiter 1904, goriški Arte, Perteole, Sangiorgina, Goriziana in Cedajski Forum Juhi.
Borovce Čaka drevi na 1. maju pravi ognjeni krst, saj se bodo pomerili z Goriziano, zmagovalcem skupine A.
»Goriziana dosega zelo dosti košev, a istočasno tudi pušča, da jih dosega nasprotnik. Ne smemo misliti, da je pri njih nevaren samo veteran Turek Tu sta vsaj še dvome-traša Zuppel in Godeas, ki sta že igrala tudi v višjih Ugah. Vseh spoš-
tujemo, nikogar se ne bojimo, « pred tekmo svoje igralce svari trener Luka Furlan. Borov trener je vsekakor pred to tekmo optimist. »V zadnjih dveh tednih smo trenirali res dobro, odigrali smo kar tri prijateljske tekme s Servolano, Domom in Scogliettom in smo na vse teh tekmah tudi zmagali,« pravi Furlan. Po njegovem mnenju se obeta zelo zanimiv in tudi izenačen boj za napredovanje, prava neznanka pa so furlanske peterke. Zlasti nevarne naj bi bile na domačih tleh. V C2 ligo bosta napredovali prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine.
Ostala naša dva predstavnika v tej ligi bosta nastopila v »beli skupini« za obstanek. V prvem kolu se bo Cicibona Prefabbricati Marsich do-
ma pomerila z ekipo Superbasket, Kontovel pa bo v domu Ervatti gostil Drago Basket, s katerim je dvakrat igral tudi že v prvi fazi z obračunom 1:1 (Drago Basket - Kontovel 72:90, Kontovel - Drago Basket 69:89). Poleg teh štirih ekip so v skupini še Isontina Pieris, Acli Fa-nin Trst, Lega Nazionale in Ro-mans. V nižjo ligo se bosta selili dve najslabši šesterki. Na papirju sta to nocojšnji Cicibonin tekmec Super-bakset in pa Isontina, ki je v prvem delu prvenstva zbrala eno samo zmago v štirinajstih nastopih. Kakorkoli že, Cicihona in Kontovel morata biti nadvse previdna, ker je prvenstvo zelo kratko. Od obeh ekip vsekakor pričakujemo, da bosta nastope v drugem delu začela s pravo nogo.
GORICA / JUTRI PRED TEKMO DINAMICE
»Smetana« naraščajnikov se predstavlja
Ob 15.30 se bo v športni palači pomerila z reprezentanco goriške pokrajine
Naraščajniška košarkarska rePezentanca ZSSDI, ki jo sestavljajo igralci Bora, Kontove-la in Poleta, bo jutri opravila ®v°i krstni nastop v Gorici, ^aša izbrana vrsta, ki se pripravlja za nastop na Pionir-skem festivalu Slovenije 8. ^arca, bo igrala v predtekmi ri2 lige Dinamica - Bancosar-,8na Sassari proti izbrani vr-sh goriskih vrstnikov.
Srečanje v goriški športni Palači se bo začelo ob 15.30, jrato pa si bodo naši košarkarji rezplaCno ogledali prvenst-veno tekmo goriške Dinamice. elektorja reprezentance ZSS-UI sta Boris Vitez in Matija Jo-1 o11’ r°d igralcev letnika 983 v naših košarkarskih °gih velja ocena, da je zelo Perspektiven. Z dobrim delom 1 lahko v prihodnjih letih enakovredno nadomestil se-a^jo Jadranovo garnituro.
.. jutrišnjo tekmo proti gorski reprezentanci so bili iz-rani: Aleksander Miloševič, j Sunjerga, Julij Premru, ok Floridan in Diego Posar si Bor), Andrej Guštin, Kri-'an Ferfolja, Marko Švab in
Selektorja reprezentance Boris Vitez (levo) in Matija Jogan)
Erik Piccini (vsi Polet), Žiga Ražem, Tomaž Nabergoj in Jure Rogelja (vsi Kontovel).
Fantje so imeli dva skupna treninga na Proseku in na 1. maju, odigrali pa so tudi tekmo za trening, v kateri so s 102:82 premagali nekoliko okrnjeno vrsto Borovih kadetov.
Naši na selekcijah za »dečke«
Na Tržaškem so se v preteklih dneh začeh tudi treningi za sestavo pokrajinske reprezentance FTP »dečkov« (letnika 1984 in 1985), ki bo od 19. do 21. februarja sodelovala na Trofeji pokrajin. Med 22 kandidati za sestavo moštva so tudi Kristjan Ferfolja, Žiga Ražem, Iztok Floridan, Mitja Jevnikar in Diego Posar.
MtADINCI / V KRMINU
Po dobrem začetku poraz jadranovcev
Alba Krmin - Jadran Nuova Kredtina 95:78 (49:33)
JADRAN: Senizza 1, Sancin, Bogateč 6, Slavec 35, Umek 18, Valente 10, Jakomin 2, Baldi 1, Kocjančič 5, trener: Ze-rial.
3T: Slavec 6, Valente 1; PON: Slavec, Jakomin in KocjanCiC.
Na tekmi prvega kroga v povratnem delu mladinskega prvenstva so Jadrano-vi mladinci izgubili v Krminu proti da-maCi Albi. Tekma se je zaCela dobro za naše fante, saj so vodili skoraj vse do polovice prvega polčasa. Nato pa so v obrambi »zaspali« in pustili domačinom lahke koše, tako da so ob koncu prvega polčasa zaostajali za 16 točk.
Drugi polčas so zaceli jadranovci z veliko bolj agresivno obrambo, ki pa ni zadoščala za zmago. S hitro in agresivno igro so gostje zmanjšali zaostanek na 3 točke, pet minut pred koncem. Gostitelji pa so se zbrali in z lahkoto uspeli zmagati.
Med boljšimi jadranovci je bil gotovo Jan Umek, ki je priskočil ekipi na pomoč, vsi soigralci pa mu želijo uspešen študij na ljubljanski univerzi.
(Jack)
domači šport
Danes
Sobota, 7. februarja 1998 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Jadran Nuova Kreditna MOŠKA C2 LIGA
20.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Rob Roy Ago-rest - Barcolana
MOŠKA D LIGA
18.45 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Prefabbricati Marsich - Superbasket; 20.00 pri BrišCikih, dom »Ervatti«: Kontovel - Drago Basket, 21.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Goriziana PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Dolini: Breg - Virtus NARAŠČAJNIKI
18.00	v BrišCikih, Ervatti: Polet Metra - Santos B DEČKI
18.00	v Trstu, Addobati: Barcolana - Bor Friulex-port
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	na Opcinha: Mirna Eurospin V - Volley club A; 20.30 v Repnu: Mirna Eurospin B - Julia
1. ZENSKA DIVIZIJA
20.00	na Proskeu: Kontovel Nuova Kreditna - Breg Altra Trade
DEKLICE
16.00	v Dolini: Breg - Bor NARASCAJNICE
16.00	v LoCniku: Etsi - 01ympia Multiservice
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI
16.00	v Standrežu: Juventina - Rivignano POKRAJINSKI MLADINCI
14.30	na PadriCah: Zarja Gaja - Chiarbola; 15.00 v Križu: Vesna - Lucinico; 15.30 na Opčinha, Vili. fanciullo: Montebello Don Bosco - Primorje Tehtal NAJMLAJSI
15.00	v Doberdobu: Sovodnje - Gradese NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al LIGA
18.00	v Terniju: TT Terni - Kras Generali ZENSKA A 2 LIGAA
18.00	v Verzuolu: A4 Verzuolo - Kras Corium ŽENSKA B LIGA
17.00	v Spoletu: La Fenice - Kras Activa ZENSKA C2 LIGA
20.00	v Trstu: Fincantieri - Kras B
Jutri
Nedelja, 8. februarja 1998 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Maranu: Maranese - Juventina; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - San Canzian; 14.30 na Proseku: Primorje Adriaker - Trivignano
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Lignanu: Lignano - Vesna; 14.30 v TržiCu, Ul. Cosulich: Fincantieri - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Medeuzza
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg B - Kras; 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: Venus - Zarja
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Repnu: Primorje - Domio; 10.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Pro Romans NAJMLAJSI
10.30	v Trstu, Drevored Sanzio: CGS - Zarja Gaja KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Foljanu: Galassini - Bor Friulexport NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Kontovel;
11.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Ferroviario
ODBOJKA
MLADINKE
10.30	v Vilesah: Villesse - Val DEKLICE
11.00	na Opčinah: Sloga Pizz. Veto B - Oma A;
11.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga Pizz. Veto A; 11.30 v Trstu, Visintini: Virtus A - Kontovel B
NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
10.00	v Castelgofffedu: Citta della Calza - Kras MOŠKA C2 LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras - Pellicana
MOŠKA D LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras - Azzurra
Obvestila
KOLESARSKI KLUB ADRIA vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek, 9. februarja t.l. ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju v zvezi z organizacijo mednarodne kolesarske dirke za 22. Trofejo ZSSDI.
SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. št. 2916004.
SK DEVIN vabi elane in prijatelje naj se udeležijo XI. Pokala prijateljstva Treh dežel, ki bo v soboto, 14. februarja, na Pianca-vallu. Prijave do srede, 11. t.m., ob 12. uri na SK Devin, Cerovlje la, tel. in fax št. 040/2916004.
SPDT prireja v nedeljah, 8. in 15. februarja smučarske teCaje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627.
SK BRDINA priredi v nedeljo, 15. februarja, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 9. februarja in v sredo, 11. februarja, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
Med prebivalci Andov
ZLATI GUMBI, BELI DIM
V pritličju nase hiše, v sobi, ki je bila vzidana v hrib in je temačna kot prava klet, se je nekega dne prikazal pravi pravcati klavir. Tako bojo pri Jožefu ne samo peli ampak tudi igrali. Se dobro, da ni oče staknil kje stare violine. Mene bi bilo preveč sram hodi z njo naokrog. Takim z violino so se sošolci posmehovali: Ej, ti, kaj misliš postati peti ar, ko boš velik?!
Verjetno je oCetu violina preveč dišala po umetnosti, se pravi po ciganskem življenju in neurejenih ljubezenskih zadevah. Klavir je bolj ugleden in veliko primernejši za med spodobne ljudi v mestu. Tudi je v nekakšnem sorodstvu z nadvse Častitljivimi cerkvenimi orglami.
Velik klavir za majhen učinek. Samo Alenka nekaj let pridno vadi. Jaz se ga skoraj ne pritaknem. Užaljen sem, ker je oCe takoj kratkomalo razsodil, da sem brez posluha in talenta. Milici pa so se verjetno bobniči sfenžili od lastnega joka. Kaj bi se ne.
OCe si ni veliko gnal k srcu, da se klavir ni obnesel. Bolje tako, kot da bi mu kdo od otrok zdrknil v naročje umetnosti. To besedo je izgovarjal bolj s prezirom kot svetim strahom. Vsekakor jo je imel za prekletstvo: “Umetnost te vsega potegne vase, tako kot Spiritizem, hipno-tizem, branje sanj, vedeževanje in vse tako. ”
Tudi s to krivo vero smo se pri nas doma po malem poigravali z občutkom nevarne, prepovedane stvari. OCe je pravil, kako je kdaj komu prav napovedal, celo številke za lot. Potem pa pride tako, da vidiš pri kom še hudo nesrečo in smrt. In ko se to zares zgodi, je grozno in lahko Cisto stre človeka, ki vse to predvidi.
“Ne, s tem se ne jaz ne ti ne bova ukvarjala!” mi je oCe branil na obe poti, k umetnosti in beli Čarovniji. Gotovo je imel prav.
Za majhnim zidom, ki še meter ni imel v višino, odkrijemo otroci nekega dne ciganko s Cisto pravim dojenčkom v bisagi. Kot bi si odpoCivala: zdaj Cepi, zdaj sedi ali celo polega na boku. Vse bolj pogosto si jo hodimo ogledovat: kot mimogred prebežimo tam mimo ali kukamo izza vogala. Včasih doji, včasih vzdihuje in si grebe po laseh.
Potem nam sama pomigne in poprosi za košček kruha in malo mleka za dojenčka. Zdirjamo po domovih in prinesemo. Gotovo je prišel še kdo od odraslih za nami pogledat. Od njih zvemo, da je ciganko zapodil njen mož in da se ne sme vrniti v taborišče.
Kam po svetu pa naj gre z otročičkom?! Kar tam bo ostala, tudi Ce umre, je tarnala ciganka z otroško culo.
Seveda jo skušajo odrasli potolažiti. Nekdo je stopil celo pogledat gor, v tabor, da bi se stvar zgladila in uredila. Seveda je dobil odgovor, da se ga stvar nič ne tiče, in Ce se ne pobere...
Zenska je prespala noč kar tam za zidkom, in zatem še nekaj noči. Od nekod se je našel karton, star kovter, stara plahta. Okoliške ženske so ji nosile hrane. Všeč mi je bilo, da tudi ciganka ni marala mineštre, ki jo je v lončku prinesla moja mama, da bo imela kaj toplega v sebi. Cigani, pa mineštra! Čutil sem,
da so mi blizu, da smo vsaj istega prepričanja, Ce že ne v rodu.
To mi je bilo pri njej všeč. Zamerilo pa se mi je, da ni marala zakuriti ogenjček, ko smo ji nabrali papirja, vejic in lesa.
“Zenska brez gospodarja nima ne ognja ne doma,” je rekla. “To mi je kazen, ker nisem bila dobra, ker sem slaba žena... Pa zaradi otroka bom vse potrpela. ”
Kdo bi razumel odrasle, čeprav so cigani, ko imajo te stvari med sabo.
Ker smo ji lepo stregli in ji izkazovali prijaznost, nam je vranje črna ženska razkazala dojenčka. Nič posebnega, samo bolj sivkast kot navaden otroček. Veliko bolj pa smo strmeli, ko nam je na tla narisala neke Ci-racare, s katerimi lahko priklice Čudežne mod iz zemlje. Povedala nam je, da so tudi črte na roki posebni znaki in da nam lahko napove, kaj se bo po naših družinah zgodilo: če bo kdo dobil še kakega brata ali sestro in kaj bomo, ko bomo veliki. Nihče ji ni pokazal dlani. Nikogar ni zanimalo dobiti bratca ali še kaj postati.
Potem nam je pravila, da ima vsaka stvar v sebi življenje, da je treba spoštovati vsako živo stvar. In tudi mrtvo, ker mrtvo ni nikoli brez živega v sebi. Tudi mrtvi se vračajo nazaj na ta svet in lahko včasih pomagajo živim, ko so v stiski. Ko jo je nekdo vprašal, Ce je kamen tudi živ, je malo po-mencala, potem pa razsodila, da kamen ne, pač pa kruh. Takoj zatem, ko je šla tam mimo mačka, je zaupno pošepetala, da imajo nekatere živali sedem življenj: “Zato morate mačke spoštovati. One imajo skrito moč v sebi. Ze to nekaj pomeni, Ce vam gre katera čez pot. ”
Pri nas doma mačk nismo spoštovali. Ubijale so drobcene miške in ptičke in jih polagale odraslim k nogam. Mama je sicer zatrjevala, da opravljajo konec koncev svoj poklic. Zakaj se potem ne lotevajo podgan? Ker so te prevelike, in bi bil boj preveč izenačen?
Da bh imele mačke kaj svetega v sebi, tega res nisem mogel verjeti; da imajo hudiča in se-' dem življenj, to že.
Po ciganko z dojenčkom je nekoč pod večer le prišel brkat možakar. Vsega ji je zrekel, med zobmi, sikajoč. Parkrat jo je pred gručo radovednežev ročno oklofutal, jo malo obrcal. Potem je vsa srečna šla za njim v hrib.
To med njima niti ni bilo kaj posebnega. Tudi pri navadnih Svetivančanih je bil kdaj po hišah lajks, samo še bolj na glas: “Drž’te me, ljudje, če ne, jo ubijem!” je odmevalo do cerkve. Sosedi so se takrat modro potuhnili, ker če bi kdo skušal miriti, bi še po njem padlo. Niti piskajoči ženski glas: “Ljudje, poklicne guardio, ki me ‘če z nužčem!” - niti to jih ni ganilo.
Pri ciganih se je torej ta cirkus dogajal na bolj zaseben, skoraj bi rekel dostojanstven način.
Pa važno, da je prišel tisti dojenček do svojega ognja.
Nekoč se je od ciganskega tabora močno zakadilo. Seveda sva z očetom pohitela tja gor. Gorel je ciganski voz. Cigani so stali okrog in nekaj jih je skrbelo, da je vse še lepše gorelo. Skozi okenca dim; vseeno je za njimi videti gospodarjevo pražnjo obleko, na njej zlati gumbi. Od
vročine pokajo lonci, krožniki, sklede. Ciganski psi začnejo preplašeno tuliti in obsedeno tekati, ciganski otroci pa tiho gledajo, kako plameni objedajo imetje.
“Kaj se je zgodilo?” je spraševal oče in cigani so mu povedali, da je gospodar umrl, pravkar so ga pokopali po vseh predpisih in da je treba zažgati, kar je za njim ostalo.
Prišel je celo mestni redar, in tudi njemu so dopovedovali, da je želja umrlega, da gre imetje za njim in da je to običaj. Proti volji mrtvih pa ne more nihče nič. Naj samo poizkusi kdo, če si upa!
Pokojni je bil glava ene od velikih družin, pa se morda rod ni utegnil zbrati ob umirajočem. Morda so bili njegovi kje daleč preko meja in železnih zaves. Morda je bil zadnji moški svojega rodu, ker je veliko ciganov skončalo brez sledu med zadnjo vojno.
Oče je bil ob grmadi čisto zamaknjen. Rekel mi je, da je to z ognjem zelo lepo: “Za tabo ostane svet čist, in ti greš v zrak, v čisti zrak. Vse tvoje gre s tabo, nihče od tebe mrtvega nima koristi in ni prepira ne veselja zaradi tega, kar si pustil za sabo. ”
Malo manj je bil navdušen nad žgalnim pogrebom, ko je čez kak dan zvedel, da je takrat v ognju skončal tudi pes umrlega.
“Kaj pa naj bi z njim! Ob vozu je sedel in cvilil. Brez gospodarja tudi psu ni življenja,” mu je razlagal nekdo od njih. “In tako bi morali pobiti tudi njegovega konja. A ti mladi ne spoštujejo več vseh teh navad. Tudi pri nas ciganih stara vera peša. ”
Ne, tega moj oče ni mogel požreti: da bi morala zaradi kake stare vere skončati še zvesta žival!
Meni je ostal prizor z gorečim ciganskim vozom lep. Morda mi je mama razložila, da stric cigan ni zgorel v njem in da je bil ubogi pes že napol mrtev od lakote, ker od žalosti ni mogel več jesti.
Predstavljal sem si, da je bil to tisti cigan, ki si je nekoč v ječi razbijal glavo ob zidu, ker zvečer ni imel zvezdnatega neba nad sabo in zjutraj prašne poti pred sabo.
Plameni so nekaj lepega, letijo in jih ne moreš ukleniti. Ce je osvobojeni ciganov duh zdajle tak razpuhtel zubelj, je prav, da ima svojega psa in obleko z zlatimi gumbi pri sebi.
Ob tem dogodku prvič začutim, kako se oče po vseh vicanjih za delo in preživetje v Trstu, po vseh svojih ječah, počuti na tesnem. Lahko samo slepo služi stvarem, ki si jih je naložil na pleča. V sebi mora tajiti vse, kar bi ga zapeljevalo k prostosti. Kako bi zgledalo, če bi si privoščil, da bi bil cigan ali otrok! V Trstu ni grmov, da bi za .njimi rasel kruh. Se za svojo besedo moraš ves čas hoditi po trnih in biti v prepiru. Kako bi naš oče, ki ga vsi poznajo in mu pravijo Jofež, brez te besede. Saj ne zna igrati na violino. Ima samo srebrn tenor in poje. Ko zapoje Ti si urce zamudila, ko sem mislil jaz na te... pa ljudje še zaplesat ne morejo.
Kako lepo bi bilo, če bi znal igrati violino in jaz na boben. Hodila bi od svadbe do svadbe. Zvečer bi pogledala v nebo in na njem bi sijale zvede kot pribite. Je to res tako malovredno, malo vredno?
PRVOTNI PREBIVALCI AMERIKE COPACABANA IN JEZERO TITICACA
O tem, kako in kdaj so prvi prebivalci poselili Ameriko, obstaja kar nekaj teorij. Večina strokovnjakov soglaša, da so ameriški Indijanci potomci Azijcev, saj so na primer prebivalci Andov zelo podobni Tibetancem. Po tej teoriji naj bi prvotni prebivalci prišli v Ameriko čez Beringov preliv, čez Sibirijo in Aljasko pred najmanj 20.000 leti, ob koncu ledene dobe. Nekateri trdijo, da je prvi človek prišel v Ameriko že pred 50.000 leti. Druge teorije pravijo, da je človek prišel v Ameriko iz Azije preko Tihega oceana čez Polinezijo, ali pa čez Avstralijo, ali celo čez Atlanski ocean. Počasi so potem kolonizirali vso Ameriko.
Najprej so se bavili z lovom, ribolovom, pobiranjem sadežev in nomadstvom. Pozneje so se prebivalci začeli bavili s kmetijstvom in ponekod tudi z živinorejo. Kmetijstvo se je začelo razvijati že pred 7000 leti; predvsem so pridelovali koruzo. 3000-4000 let pred Kristusom so nekateri narodi že poznali zelo dobro tehniko, obdelovanja zemlje. Pred prihodom Kolumba Indijanci niso poznali ne kolesa in niti pluga, pa čeprav so v tistem času dosegli visoko stopnjo razvoja. V nekaterih zadevah so bili celo naprednejši kot v Evropi. Poleg treh glavnih civilizacij Majev, Aztekov in Inkov so obstajale manj razširjene civilizacije, znane tudi kot predinkov-ske kulture. Omenimo naj kulturo Chavin v današnjem Peruju, Tiwa-naku na bolivijskem altiplanu, Modrica na severni obali Peruja, Nažca na južni obari in Cajamarca na severni visoki planoti. Nad vsemi omenjenimi ljudstvi so do prihoda Spancev nadvladali Inki.
Do mesteca Copacabana, na južni strani jezera Titicaca, je bilo 4 ure vožnje. Tokrat sem se odločila za udobnejši turistični avtobus. Zadnji del poti je bil ves razrit in avtobus je pošteno stresalo. Kmalu sem našla zelo udobno in poceni prenočišče, za katerega sem odštela le tri dolarje. V mestecu Copacabana je v zadnjih časih precej turizma. Mesto je obenem vsem Bolivijcem dobro znano romarsko središče. Zelo lepa je tu katedrala z lesenim kipom Cme Device iz jezera, ki je zavetnica Bolivije, in kateri pripisujejo veliko število čudežev. Kip je leta 1580 izdelal Indijanski umetnik Francisco Yupanqui, neposredni potomec enega izmed inkovskih cesarjev. Kip nekako združuje značilnosti inkovske vere s katoliško. Črno mater božjo so prejšnjega stoletja med drugim nesli v Rio de Janei-ro. Takrat je svetovno znana brazilska plaža Copacabana ob Riu dobila tudi ime prav po tem mestecu. Nad mestecem se ob jezeru strmo dviga Cerro Calvario, kjer so postaje križevega pota. Z vrha je čudovit pogled na Copacabano in jezero Titikaka.
Skoraj vse restavracije v Copacabani ponujajo znano postrv iz jezera Titicaca, ki pa ni avtohtona. Ker je našla izredno ugodne pogoje za življenje, se je čezmerno razmnožila, tako da sedaj ogroža avtohtone vrste rib.
Jezero Titikaka na višini 3800 metrov je najvišje plovno jezero na svetu. Nekoliko je slano, kar daje misliti, da je to ostanek morja, potem ko so se v preteklosti zvrstili razni tektonski premiki. Jezero je zelo veliko in deri Peru in Bolivijo. Na perujski strani živi ena izmed najstarejših etničnih skupin Južne Amerike. To je pleme Um, ki na žalost danes izumira. Se danes živijo prebivalci na plavajočih otokih zgrajenih iz tipičnega trsja imenovanega totora. Iz te močvire rastline izdelujejo tudi tradicionalne
ladje. V njihovem jeziku pomeni Titicaca jezero pume. Znanstveniki so dolgo premišljevali o izvora tega imena, ko pa so v sedemdesetih letih prvič raziskovali jezero iz satelita, so opazili, da ima jezero obliko pume, ki lovi divjega zajca. Iz letala te oblike ni mogoče opaziti, z zemlje pa še manj. Kako so že pred več kot 500 leti vedli za natančno obliko jezera, ni znano. Morda je to odkril kak zelo napreden predkolumbijski narod, mogoče prav civilizacija Tivvanaku.
Nedaleč od Copacabane sta dva izmed najvažnejših otokov na jezeru, Isla del sol - Sončni otok in Isla de la luna - Lunin otok. Na Sončnem otoku živi okrog 600 ljudi, vsi so Ajmara, kot je bil tudi naš voznik ladje. Indijanci Ajmara so tu od nekdaj živeli. Bavili so se s poljedelstvom in živinorejo. Pridelovali so koruzo, quinoo, krompir in druge pridelke. V ta namen so zgradili ogromno teras, ki jih domačini uporabljajo še sedaj. Ko so Inki širili svoj imperij, so zasedli tudi ta otok. Inki so, z razliko od Ajmarov, žrtvovali tudi ljudi, medtem ko so Ajmara žrtvovali le lame. Na otoku so Inki zgradili palačo, razvaline, ki so dobro vidne še danes, in je bila nekako svetišče. Neposredno ob palači iz jezera moli sveta skala, iz katere naj bi nastala inkovska civilizacija. Legenda pravi, da je Sončni bog - Inti ustvaril Manca Kapac, ki je skupaj s svojo sestro Mamo Oclo prišel ven iz jezera Titicaca prav na točki kjer še danes stoji sveta skala. Da bi ohranil čistost cesarstva, se je Manco Kapac oženil s svojo sestro. Začela naj bi se tako dinastija Inkov. Inki so se zares poročali v družini, da ohranijo čisto kri. Manco Capac je dobil ukaz, da zavrti v zraku zlato palico in jo nato vrže. Tam, kjer naj bi se ta palica pogreznila v zemljo, tam naj bi ustanovili novo mesto - Cusco, predstolnico Inkov, ki še danes priča o nekdanji bogati inkovski arhitekturi.
Zaradi legende o nastanju inkovske dinastije je bil otok nekoč romarska pot tega naroda. Inkovski poglavar je bil istočasno tudi navišja versko osebnost v cesarstvu. Na otok so romali ljudje od vsepovsod. Inki so prebivali tudi v današnji Copacabani. Se danes je mogoče opaziti njihove številne ruševine, med katerimi je še najbolj zanimiv observatorij za zvezde. Inki so na Sončnem otoku vladali le 100 let, ker so pozneje sem prišli Spanci in prevzeli oblast. Danes se prebivalci otoka ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in ribolovom, pridelke pa prodajajo v bližnjo Copacabano. Odkar pa se je pred nedavnim tu pojavil turizem, se veliko ljudi preživlja tudi s tem, da nudi turistom razne obrtniške izdelke, pijače, kosila in drago. Ze ko smo se izkrcali, so nas prodajalke obkolile in nam skoraj vsiljivo ponujale razne stvari, posebno pa pijačo. Kokakola, ki sem jo kupila, pa je bila verjetno že odprta in razredčena z vodo in sem se pozneje počutila zelo slabo.
Lunin otok pa je neobljuden. Tu so bile razvaline inkovskega templja, kjer so prebivale izbrane device, da bi služile najvišjemu Inki. Do pred neka] leti je bil otok turistom zaprt. Baje je bil tu nekak zapor za politične ujetnike.
Zvečer sem v Copacabani slučajno naletela na zanimiv sprevod. Najprej so šli vsi enako oblečeni fantje, ki so na škornjih imeli neke zvončke, sledila so jim enako oblečena dekleta in plesala, sledili so otroci, zreli možje in na koncu še godba. Vsi so se gibali v istem ritmu. Naredili so par krogov okrog trga, ostali prebivalci in turisti smo jim sledili. Nato so šli vsi skupaj v neko natrpano dvorišče, kjer je bilo nekakšno nagrajevanje. Taki praznični sprevodi so na dnevnem redu, posebno v Copacabani, sicer pa Bolivcij-ci veliko praznujejo.
Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Harmonikar Jari Jarc, kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori ter flavtistka Marta Lombardi .
TV dnevnik in Utrip evangelija
® RAI 1
6.00
7.00
7.30
9.40 10.10
10.40
11.30
Euronews
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Pika nogavička, risanke in nan.•Punky Brevvster
Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Oblo - La Raichevedrai Nan.: Una famiglia come tante
Oddaja o zdravju: Check-
up
RAI 2
6.45
7.00
7.05
10.05
11.00
11.30
Pregled tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik
Aktualno: Domani 6 un altro giorno Dok.: Evropski dnevi V družini
13.00
14.05
16.00
16.30
18.20
18.55
19.05
20.00
20.30 20.50
22.35
23.30
0.30
Dnevnik, 13.25 Dribbling Film: II tenente dei carabi-nieri (kom., It. ’86)
Tvoj bližnji
Aktualno: La giornata particolare
Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
Variete: Macao Dnevnik
TV film: Fuori nel buio (dram., ZDA ’90, i. Ca-meron Dye, Karen Black) Gledališče: Art (Y. Reza, i. G. Covatta, R. Tognazzi Dnevnik, 0.25 vreme Variete: Oblo - Laraiche-vedrai, 1.00 film
m RAI 3
15.20
15.50
18.00
18.10
18.30
19.30 20.00 20.40
23.15
23.25
0.15
0.35
2.00
Vreme in dnevnik Dnevnik
Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaain Quack Pack Dnevnik
I Nabožna oddaja: A sua inunagine
Variete: Colorado (vodi j Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: Per tutta la vita (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota
Aktualna oddaja: Posebr nosti Tgl
Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Sobotni klub - Film: As-sassinio di un allibratore cinese (dram., ZDA ’76, r. John Cassavetes, i. Ben Gazzara. S. Cassel)
Film: II bandolero stanco (kom., It. ’52, i. Renato Rascel, L. Masiero)
	Komični filmi
	Aktualno: Oblo
	Zimske olimpijske igre. Hokey na ledu: Italija -Kazakistan
	Glasba: Pred premiero
	Tgr - Kmetijstvo
	Dnevnik
	Film: La mortadella (kom.. It. ’71, i. S. Loren)
	Deželne vesti, dnevnik
	Tgr - Okolje Italija
	Šport: odbojka, 18.00
	Rubrika o smučanju Do-po sci, EP v atletiki
$5	Vremenska napoved
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Art’e
'm	Variete: Blob
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik in deželne vesti
	Aktualna oddaja; Harem (vodi Catherine Spaak)
	Dnevnik in vreme
	Nočni šport: IP v atletiki indoor
	Variete: Fuori orario
	ZOI: smučarski tek, 15 km, ženske, snovvboard, moški smuk
§3 RETE 4
^f]> ITALIA 1
It Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
9.00
9.30
11.30 11.40
13.00
14.30
15.30
18.00
18.55
19.30
20.35
22.40
0.50
1.20
1.40
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio, 8.40 Pregled tiska Nan.: Oltre il ponte Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze , Aktualno: Chi c’e c’6, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto?
Aktualno: Iva Show Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department Film: Una pištola per Ringo (vestern, It. '65, i. M. Wood, F. Sancho) Naturalmente su Rete 4 Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem
IS CANALE 5
6.00
8.00
8.45
11.00
11.30
13.00
13.30
13.45
15.55
17.55
18.30
20.00 20.35
21.00
23.15
1.00
2.00
2.15
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: A piedi nudi nel parco (kom., ZDA ’67, i. Robert Redford, Jane Fonda, Charles Boyer) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Aktualna oddaja: Sgarbi quotidiani
J TV film: Blanche - Una vita d’ amore (kom., Kan. ’93, i. Pascale Binarne, R. Brouillette, zadnji del)
TV film: Voglia di vivere (dram., It. ’89, i. D. Sanda, Tomas Milian)
Odd. o modi: Nonsolo-moda
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodi Ezio Greggio) Variete: Gran caffe (vodi Pippo Franco)
Film: Getaway (krim., ZDA ’72, r. Sam Peckin-pah, i. Steve McQueen, Ben Johnson)
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nan.: Dream On
	Otroški variete, vmes ri-		TV prodaja	
	sanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con...		Oddaja za otroke: Radovedni taCek: Pilot, 8.00	
Zanimivosti filma »George, kralj džungle*
Film: II ragazzo che sape-va volare (fant., ZDA ’86) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke
Aktualna oddaja: Arniči -Prijatelji
Variete za najmlajše: risanke Mila in Shiro, Sai-lor Moon
Glasb, odd.: Super (vodi Laura Freddi)
Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: V osmih'pod isto streho, 19.30 La tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Un piedipiatti e mezzo - Cop and a Half (kom., ZDA ’92, i. Burt Reynolds, N. D. Golden 2.) Šport studio magazine Inviato speciale Aktualno: 100 best Italija 1 šport, šport studio
TELE 4
	23.00 Dogodki in odmevi	
	Figli miei	
	Glasba: Musichiamo	
	Zoom šport	
	Triestina News	tM
	Film: La forza del futuro	■jtK
	Osebnosti in mnenja	RS
	Gospodarstvo	
	Film	
©
MONTECARLO
19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Ironside ^ Dokumentarec !l| Film: Eureka (dram.) m Film: Ladri sprint (kom.) Variete: Zap Zap Montanellijev teden 4*11 Film: La storia del dott. VVassell (vojni)
Film: Dieci secondi col diavolo (dram., ZDA ’59, i. Jack Palance)
Taborniki in skavti, 8.15 Male sive celice, 9.00 Tedi, 9.35 Nad.: Beg z Jupitra (Avstral., 11. del) Otvoritev ZOI iz Nagana Sergej Krilov igra: Variacije za violino.. 0. Golob) Orgelska improvizacija Tednik
Poročila, vreme, šport Oddaja za otroke: Sprehod v naravo, 13.25 Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Mojstri jazza, 15.3,0 Film: Die Schelme Von Schelm Obvestila in oglasi Obzornik, vreme Šport, oglasi 30 let FS Emona Ansambel peruanske glasbe: Ayllu
Umirajoči labod (plese Urša Vidmar)
Na vrtu, 18.15 Ozare Dokumentarna oddaja: Kulti v Gani (Nem., 1.) Risanka
Q Dobro je vedeti Oglasi
Dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Podelitev Prešernovih nagrad, 21.20 Portreti Prešernovih nagrajencev Nagano ’98 Homo turisticus Oglasi, napovedniki Poročila, vreme, šport Film: Terror on Track 9 (ZDA ’92, i. R. Crenna, Joan van Ark)
Na vrtu
Dok.: Kulti v Gani Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Šahovski turnir Open ’98 Utrinki iz Južne Afrike Briški vinarji Spoznajmo jih: V. Makuc Glasb, odd.: Naj spot Napovednik, videospot Duhovna misel Program za otroke: Nastop učenčev OS Ajdovščina Modne strani: Nitka Šahovski turnir Open ’98 Z jubeznijo ob Valentinovem, 22.00 Film: Ninja
0.10 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja
iBE Tedenski izbor: Tomaž Domicelj Koncert Šport
Oglasi, napovedniki Videoring
Oglasi, napovedniki Film: Policijska akademija 6 (ZDA)
Oglasi, napovedniki V vrtincu Sobotna noč
Koper
Facciamo festa - Praznične prireditve (R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Vsedanes aktualno Nagano ’98 - ZOI: Svečana otvoritev
Proge, v slov. jeziku: Brez meje
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Pravljice dedka Ciccia (1. del)
Dok. oddaja: Listje in cvetje - Drevesa Film: The Kid (ZDA '21, r.-i. Charlie Chaplin)
Dok.: Mantova - Dnevi kulture
TV dnevnik, vreme ZOI: SveCana otvoritev Vsedanes - TV dnevnik
r
Radio Trst A
7'00,13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Ženski ustvarjalnosti na rob (pripr. Tatjana Rojc); 9.25 Potpuri; 10.10 Kogojevi dnevi: Trio Luwigana; 10.55 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; H-40 Glasbeni predah; 12,00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-Hika; 14,io Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10
h glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Mojstrova najdaljša mariborska noč (S. vuga, r. Jože Babič); 19,20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2-30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 °yer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
3.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru j-vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
^O, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.1 .3°- 19.00 Dnevnik; 6.05 Ljudska glasb f ® Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Age oyske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vr
me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9,15 Ne bojte se klasike; 9.45 Du, jes?l; 10.50-12.00 Terenska akcija; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO,;
16.05	Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00-19.00 Glasba in še kaj; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Kot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna ragija; 9.30 Izobraževalni pr.;
10.05	Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14,05 Poslušalcio česti-
tajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost;!7.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Proslava ob slov, kulturnem prazniku; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; Igra.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 8.40 ZOI; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.40 ZOI; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet;
22.30	Glasb, oddaja J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues..,; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Madrigali; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 V pod-večer; 20.00 Proslava ob prazniku kulture;
21.30	Hoffmanove pripovedke.
Radio Koroška
18,10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
_______________________________________y
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SLI' plačljiva preko DISTR1EST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sobota, 7. februarja 1998
SREDIŠČE
SREDIŠČE
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
MOČAN
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo se zadržuje ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa pa je območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo pritekal v nase kraje s severnozahodni-mi vetrovi prehodno nekoliko toplejši zrak.

6
990
V
Z
6
1000
1010
1020
DUBLIN o
7	"	AMSTERDAM
-> —LONDONo ^	o
_____-l/to

990 ' 1000 - 1010 1020


OSLO STOCKHOLM 16/1'	-5/-1 C
'Z5 Z
KOBENHAVl) -Z, ^
1/1 ° _
6 BERLIN -1/4
c
oBRUSEU
n PARIZ	1/5 A
°.3/5	T \ DUNAJ -»/2
HELSINKI ^16/-13

č-Zs
MOSKVA
-13/-7 °
1020
ti
VARŠAVA -2/1
o
oKUEV
-/-

1030
0 A0
S
ŽENEVA -6/2 ° MILANO -3/10'
LJUBLJANA -4/8 ° a BEOGRAD
o
LIZBONA
11/18
MADRID 5/12 o

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri,
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.20. Dolžina dneva 10.01.
LUNINE MENE
Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 4.07.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.34 najnižje -7 cm, ob 6.31 najvisje 35 cm, ob 13.37 najnižje -48 cm, ob 20.19 najvišje 25 cm. jutri: ob 1.34 najnižje -11 cm, ob 7.20 najvišje 39 cm, ob 14.14 najnižje -55 cm, ob 20.53 najvišje 32 cm.
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 8 stopinj C.
.ATENE 15/17 .	,
-
'»X>
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. V noči na nedeljo bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno.
DANES
GRADEC
-10/5
TRBIŽ
CELOVEC O -11/5
M. SOBOTA O -10/5
.	KRANJS
o -,2/3
KRANJSKA GORA _
O TRŽIČ -11/6
CEDAD-^n*.	V "	o
1/12 O	KRANJ
O
S. GRADEC -12/4
MARIBOR O -10/6

0 PTUJ
CELJE O -10/7
ZAGREB
-8/6
O
Danes bo jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, najvisje dnevne pa od 3 do 6, na Primorskem pa do 12 stopinj C.
SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno. Burja ob severnem Jadranu bo postopoma slabela.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m.............5
1000 m.............3
1500 m.............1
°C
2000 m............-1
2500 m ...........-3
2864 m............-4
			
i-4i			Ih
IM)©Ki3©O	o
©rcallM 3© fes s pj*© d 3 sdijTfeu m
NEW YORK - Nekdanja pripravnica v Beli hiši Monica Lewinsky naj bi bila po najnovejših podatkih pripravljena pričati pred veliko poroto, da je imela s predsednikom Billom Clintonom oralne spolne odnose. Ne bo pa potrdila namigovanj, da naj bi jo predsednik in njegov prijatelj Vemon Jordan prisiljevala lagati v zameno za dobro službo.
Zaradi slednjega ji neodvisni svetnik Kenneth Starr ni pripravljen dati popolne imunitete. Lewinskyjeva je na zahtevo odvetnikov Paule Jones pred dvema tednoma na procesu o spolnem nadlegovanju zanikala kakršnekoli spolne odnose s predsednikom. Potem ko so prišb na dan trakovi s pogovorom z Lindo Tripp, na katerih je Monica Lewinsky potrdila razmerje s predsednikom, obstaja nevarnost, da jo obtožijo laganja pod prisego. Starr pa ji imunitete noCe podehti prav zaradi tega, ker Lewinskyjeva noče potrditi obtožb o pritisku nanjo s strani predsednika. Ce bi Monica Lewinsky priznala, da jo je pred-
sednik nagovarjal, naj laže, potem bi lahko Clintona obtožili o vnanja pravice, kar bi bilo dovolj za zahtevo po odstavitvi (im-peachmentu).
Lewinskyjeva torej ne bo priznala nagovarjanja k laganju, po najnovejših podatkih pa naj bi povedala, da sta ji predsednik Bill Clinton in znani washington-ski odvetnik Vemon Jordan pred omenjenim pričevanjem dejala, "naj se izogiba odgovorom o spolnih odnosih". Pravno gledano naj bi priporočilo, naj se izogiba neposrednemu odgovom, ne bi bilo isto kot nagovarjanje k laganju in s tem oviranju pravice.
Po dveh tednih preiskovanja primera Monice Lewinsky je zdaj že jasno, da nekdanja pripravnica Bele hiše noCe škodovati predsedniku in se bo raje izpostavila obtožbam o krivem pričanju. Njeni odvetniki se že pripravljajo na obrambo, o razlogih za njeno prizanesljivost do predsednika ZDA pa lahko za zdaj le ugibamo. (STA)
Kavbojke so v Nemčiji najbolj priljubljen kos oblačila
MUNCHEN - Kavbojke sodijo med najbolje prodajana oblačila v Nemčiji. Glede na izsledke Študije Fashion 97/98 revije Burda veC kot polovica vseh Nemcev svojo garderobo vsaj enkrat letno dopolni s parom kavbojk. HlaCe so sicer priljubljene tako med ženskami kot moškimi: 18, 5 milijona moških in 17, 5 milijona žensk vsako leto kupi najmanj en par kavbojk. (STA/dpa)
Gotes dobil smetanovo torto v obraz
BRUSELJ - Ko je predsednik družbe Microsoft Bill Ga-tes sredi tedna v Bruslju prispel na sprejem, ki ga je pripravila flamska poslovna skupnost, mu je nekdo v obraz zalučal smetanovo torto. Policija je po poročanju belgijskega radia že zasbšala dve osebi, vendar njunih imen ni razkrila. Policisti išCejo še nekaj oseb, M naj bi "oborožene" s smetanovimi tortami pričakale enega nabo-gatejsih Zemljanov. Potem ko si je predsednik najvecjega proizvajalca programske opreme na svetu obrisal smetano z obraza in s temne poslovne obleke, je tiskovni predstavnik Microsofta za Belgijo povedal, da družba ne bo vložila tožbe. Za zdaj Se ni znano, ali za incidentom stoji Noel Godin, Belgijec, ki si je ime ustvaril z obmetavanjem "znanih in bogatih" s smetanovimi tortami. (STA)

Britanci bodo še vozili po levi
BRUSELJ - Britanski minister za promet Gavin Strang je pred evroparlamentarci izključil možnost, da bi bila Velika Britanija pripravljena preiti na sistem vožnje po desni, kot je pravilo v celinski Evropi. Na vprašanje elana odbora Evropskega parlamenta za transport je Strang opozoril na primer Švedske, M se je za vožnjo po desni odločila pred 30 leti z referendumom. Takrat je bila tudi za Veliko Britanijo zadnja priložnost. Danes bi bilo kaj takšnega nepojmljivo," je dejal britanski prometni minister. (STA)
Poginilo 62 kitov glavačev
SYDNEY - Navkljub dolgotrajnim prizadevanjem reševalcev je na zahodni obah Tasmanije poginilo 62 od 65 nasedlih kitov glavačev. Dva kita so v sredo popoldne s pomočjo vlečnic odvlekh na odprto morje, oblasti pa so v četrtek sporočile, da nameravajo na isti način rešiti še tretjega. Nasedb kiti merijo do 15 metrov in tehtajo do 40 ton, kar je bil po besedah enega od reševalcev glavni vzrok, da niso mogh rešiti večjega števila živali. Ni še jasno, zakaj so kiti nasedli-(STA/dpa)
Violina za 920.000 dolarjev
PARIZ - Violino, ki jo je leta 1714 izdelal znani italijanski graditelj godal Antonio Stradivari, so na dražbi v Drouotu v Parizu prodah neznanemu kupcu za 5, 6 mibjona francoskih frankov oziroma 920.000 dolarjev. Na isti dražbi so prodah tudi Stradivarijevo violino iz leta 1698, za katero pa je bilo treba odšteti "le" 4, 3 milijona frankov, ker so jo medtem predelali. Violine znamenitega itabjanskega mojstra so sicer zelo redke, na dražbah pa običajno dosežejo izredno visoke cene. Agencija Reuters pripominja, da je neka Britanka na londonski dražbi leta 1995 svoji 10-letni hčerki kupila Stradivarijevo violino za 375.500 funtov (glede na sedanji menjalni teCaj 617,000 dolarjev). (STA/Hina)
Radikalno lajšanje težav
DŽAKARTA - Na zabavi, namenjeni lajšanju tegob zaradi slabega finančnega položaja, je pet moških umrlo, ker so pib koktajle. Smrtonosni koktajh so namreC vse-bovab tri - še zdaleC ne nedolžne - bistvene sestavine: alkohol, zdravila na recept in sredstva za odganjanje mrčesa. Predstavniki pobcije v Kendalu, pribbžno 400 kilometrov vzhodno od Džakarte, so povedati, da so moške po zaužitju pijaCe prepeljati v bolnišnico, vendar je bilo za pomoč prepozno. Časnik Jakarta Post p<> roča, da so bili zastrupljeni moški brezposelni ter stari od 30 do 42 let. Vse kaže, da so med seboj tekmovati, kdo bo spil večjo kobcino pijaCe. Po besedah načelnika lokalne pobcije so se možje sešb, da bi pozabih na svoje denarne težave, rastoče cene in brezposelnost, katerih vzrok je huda gospodarska kriza v Indoneziji. (STA/AP)