MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK ttrodnlitvo In ufiravat Maribor, Ooapoakaakti / Tolofoa uradntitvft#440,uprava 246S Uhaja razen nadalje la praznikov veak dan ab 16. ort / Volja laaaobio projomaa a upravi aB po poiti 10 Din, dostavljen na do« 13 Din / Oglasi po Ovnika / Oglaao eprejoam tudi oglasni oddolok -Jutra- v Ljubljani 1 Padni Oakoval raiua «. 11400 19 JUTRA 19 Kriza in brezposelnost mladine NEVARNOST POSLEDIC SEDANJEGA STANJA. Svetovna gospodarska kriza, ki je Povzročila povsod, zlasti pa v industrijskih državah veliko brezposelnost tor s tem ustvarila največje socialno zlo sedanjosti, je povzročila še nekaj dru-E&ga, kar je bolj pereče in boleče: ustvarila je brezposelnost mladine, delavske 'n intelektualne, odnosno ji je onemogočila, da bi uveljavila svoje sile ter si sama služila vsakdanji kruh. Šele nedavno smo objavili v »Večerniku« obupen klic naše mariborske Zveze mladih intelektualcev, ki se obrača na de-odajalce vseh vrst in vse one činitelje, t so jo voljni poslušati, naj se usmilijo brezposelne intelektualne ^‘adine in ji skušajo s kakršnokoli Poslitvijo pomagati vsaj iz največje bske. Mednarodni urad dela pri Društvu Narodov v Ženevi je pa objavil pred dnevi zanimivo statistiko o brezposelnosti mladine po svetu. Po tej statistiki b°staja število one mladine, ki si ne more ustvariti eksistence, vsak dan večje. Največje je število v Nemčiji, kjer je brez posla več milijonov ljudi obojega spola med 14 in 25 letom. V Združenih državah Severne Amerike je pod 18 letom starosti brez posla 2 milijona ljudi, v Angliji 140.000, in tako tudi v raznih drugih državah starega in novega sveta. Mednarodni urad dela opozarja ob tej Priliki na dejstvo, da je nezaposlenost mladine veliko bolj škodljiva, kakor pa nezaposlenost odraslih, zato je posebno Potrebno, da pride do dela in kruha ona mladina, ki je dovršila šole, srednje, strokovne in visoke. Ta trditev je povsem pravilna, kajti poleg gmotne škode, ki jo povzroča brezposelnost mladine, nastaja tudi ogromna moralna Škoda. Pomisliti moramo pač, da je mlad Človek med 16. in 24., posebno pa še med 18. in 22. letom v vrenju duhovnega. bistva, ki šele odloči njegov zunanji značaj in miselno usmerjenost. V tej dobi nagiblje človek, posebno šolan, k cinizmu in nihilizmu. Svet gleda v Črnih barvah in sovraži navadno vse »dognano« in »staro«, tudi če je le nekaj let starejše od njega. To gledanje nasvet io skrajno subjektivno, objektivnost se izkristalizira šele pozneje, okoli 24. leta starosti; včasih prej, včasih Pozneje, kakršna je pač človekova duhovna struktura, človek, ki je v tem času brez posla in tudi nima upanja, da bi zaslužek kmalu dobil in bi si mogel u-stvariti svoji izobrazbi in sposobnosti Primemo eksistenco, se lahko nagne k trajni negativnosti, postane negativist Po vsem svojem bistvu. Od negativista Pa ne morejo Imeti ne družba ne narod ne država prave koristi. Cinizem in negativizem, celo nihilizem Ppažamo tudi zares pri naši brezposelni. posebno intelektualni mladini pri nas in drugod. Ona sama pa upliva usodno tudi še na ono mladino, ki še obiskuje šole. Nevarnost, ki raste tu za človeško družbo, za sedanjost in še bolj za bližnjo in daljnjo bodočnost je ogromna in kliče glasni »memento!« vsem, ki so kakorkoli dolžni o tem razmišljati. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se problemu zaposlitve manuelne in intelektualne mladine posvečala dosti večja pažnja. kakor se je doslej. Tu gre za dosti več kakor za poslovne bilance in mestne, banovinske ter državne proračune! Pred vsem pa bi se moralo misliti na to, da se ustvarijo za to mladino nova službena mesta tudi tam, kjer jih še ni, odnosno se sedaj posluje z utesnjenim aparatom. Obenem bi se morala avtonomnim iti državnim uradnikom znižati službena doba za i>okojnino, ne zviševati, kot se dela sedaj. Po 30. letih službe je vsak zrel za pokoj in si ga tudi pošteno zasiuži, zlasti pri sedanjih plačah, ki ne ustrezajo stanovskemu standardu! Neresnica je tudi, da n. pr. pri nas ni več službenih mest, odnosno nujnih potreb po takih mestih, V zasebnih službah so skoraj brez izjeme vsi nameščenci prezaposleni. Poznamo razne pisarne, v katerih se dela vsak dan pozno v noč in še celo v nedeljo dopoldne. Tu je samo pohlep po čimvečjem dobičku kriv, da se ne namesti več moči. Prav tako potrebuje n. pr, paša prosveta več novih šol, ali vsaj razširjenje dosedanjih. Samo v Sloveniji bi nujno potrebovali več sto novih učiteljev in učiteljic, a nedavno smo čitali nekod, da manjka pri nas preko 90 učnih moči na srednjih šolah. Prav tako ali slično je tudi v marsikateri drugi stroki, kjer duši prezaposlenost uradnike in nameščence kljub nizkemu zaslužku. V nekaterih strokah sploh ni več uradnikov, ki bi bili mlajši ko 30 let, ali pa jih je prav silno malo. Da upliva to tudi sicer kvarno, ni treba posebej poudarjati. Izgovor, da ni za namestitev novih moči denarja, drži samo enostransko. Z zaposlitvijo mladine bi se povečal obtok dobrin, izrabili bi se sedaj mrtvi, propadajoči kapitali. Končno pa tudi ni vse ravnovesje proračunov, kadar ne gre le za gole številke, marveč za žive In celo mlade Hudi! Mimo tega bi pa država tudi lahko našla pota in sredstva za pritisk na zasebna podjetja 7. zakonom o maksimiranju dela in določitvi števila zaposlenih po rentabilnosti. Navedli smo tu le mimobežno nekaj misli o tem perečem problemu, o tej skeleči rani, ki se zajeda vedno globlje v naš narodni organizem, da damo vsaj vzpodbudo tistim, ki so v prvi vrsti dolžni razmišljati o vsem tem! Nova vladna kriza v Franciji «95- Tudi Angleži proti ženevski demokraciji »TIMES« ZA SPREMEMBO VERZA JSKE MIROVNE POGODBE IN REORGANIZACIJO DRUŠTVA NARODOV. bi države z ozirom na svoi pomen LONDON, 24. nov. Po predvčerajšnjem sklepa o odgoditvi razorožitve-he konference pišejo včerajšnje »TI-•nes«, da je konferenca popolnoma strta. Nadaljevanje konference bo mo-jkoče le takrat, če bi se spremenile nekatere klavzule versajske mirovne Pogodbe, zlasti one, ki so vojaškega pomena, ker brez tega Nemčija nikakor noče pristati na nadaljnja podajanja, brez Nemčije pa je vsaka konvencija o razorožitvi brez vsake voljave. l ist se ponovno vrača na hroblem Društva narodov in zahteva Ze vendar spremembo v tej smeri, da in vpliv v svetu igrale prav tako primerno važno vlogo tudi v Društvu narodov, ne pa da igrajo vse države In državice popolnoma enako In Isto vlogo, kar vpliva zelo neugodno In kar je vzrok vseh dosedanjih neuspehov Društva narodov pri vseh poskusih, kar jih je še doslej storilo v kakršnikoli smeri. PARLAMENT DAVI VRGEL TUDI VLADO SARRAUTJA. VLADA JE OSTALA PRI GLASOVANJU V MANJŠINI. AKCIJA TARDIEUJA ZA MOČNO RO-KO. NOVI MOŽJE HERRIOT, DALADIER ALI CAILLAUX. PARIZ, 24. novembra. Kakor je bilo pričakovati, je zbornica danes ob 2. uri 15 minut strmoglavila vlado Sarrautja v poimeničnem glasovanju s 321 proti 247 glasovom. Padec vlade so povzročili zopet Blumovi socialisti, in sicer slično kakor padec vlade Daladierja. Neposredni razlog bojnega glasovanja je bil neki dodatni predlog posl. Guinina k vladnemu predlogu o sanaciji budžeta. Vlada je naiu reč v predhodnem glasovanju, ko je bil odklonjen predlog, da se zniža redukcijski minimum uradniških plač od 12.000 na 10.000 frankov, zabeležila cenen uspeh, ki je ojunačil Sarrautja k temu, da je pri določilnem glasovanju postavil zbornici tudi vprašanje zaupnice. V tem določilnem glasovanju pa je ostala vlada v manjšini, na kar so ministri s šefom strmoglavljene vlade na čelu zapustili sejno dvorano. Sarraut se je takoj podal v Elizej, kjer je izročil predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta. Predsednik Lebrun je demisijo sprejel ter poveril Sarrautja z vodstvom državnih poslov do sestave nove vlade. O tem, kako se bodo stvari razvijale nadalje, ni trenutno mogoče postaviti ni-kake prognoze, ker je padec vlade prišel tako nepričakovano, da niti v vladnih niti v opozicijskih krogih še niso prišli do sape. Med tem ko se v desničarskih krogih odkrito namiguje, da tudi Franciji ne preostane nič drugega kot autori-tativna vlada brez sodelovanja parlamenta, mislijo v centrumu, da se bo dala najti še druga rešitev, ker ideja o vladi nacionalne koncentracije še ni popolnoma dozorela. V teh krogih kažejo na nujno potrebo sanacije državnih financ ter na grozečo inflacijo, ki so jo s parlamentarne tribune napovedali Sarraut, Flandin in Herriot za primer, da zbornica ne bi sprejela niti takega kompromisa, ki bi bil plod najskrajnejše popustljivosti vlade. PARIZ, 24. novembra. Bivši ministrski predsednik Andre Tardieu nadaljuje v listu »Hlustratlon« svojo kampanjo za ustvaritev močnega avtoritativnega režima v Franciji. Tardieu gleda v svojem zadnjem članku Francijo ogroženo kar s treh strani: prvič z nemške strani, drugič v prestižu fašizma in boljševizma in tretjič v možnosti razpada republikanskega državnega temelja. Tardieu zaključuje svoja izvajanja % izjavo, da sta dani le dve možnosti: ali rešitev ali popoln polom. PARIZ, 24. novembra. Politični krogi so splošno mnenja da bo tudi nova vlada usmerjena še vedno levičarsko. Kot najresnejši kandidati za sestavo nove vlade se Imenujejo Herriot, Daladier In Caiilauv. Herriot Je izjavil, da bi v primeru, da bi mu bila poverjena sestava nove vlade, nikakor ne pritegnil k sodelovanju socialistov, ker bi se njegova vlada opirala na levičarsko sredino. Dobro informirani politični krogi so mnenja, da bo novo vlado na vsak način sestavil eden izmed imenovanih politikov. Odmev Hitlerjeve izjave v Franciji xNEMŠKO POBARVANE IZJAVE FRA NCOSKIH POLITIKOV O INTERVIE* WU HITLERJA, OBJAV LJENEM V »MATINU«. levice se je prav tako izjavil za direktna pogajanja z Nemčijo, ker je sedaj vsemu svetu jasno, da govori Hitler v imenu vsega nemškega naroda. Ponudbe s stra- BERLIN, 24. novembra. Po informacijah iz Pariza, ki so prispele semkaj, je izzval tamkaj interview, ki ga je dal Hitler nekemu francoskemu novinarju, silen odmev. Neki desničarski politik je izjavil, da so po tem Hitlerjevem inter-viewu potrebna neposredna pogajanja z Nemčijo, prav tako pa da Se potrebno, da Francija najprej dobi močno vlado, ki bi imela pri tako usodonosnih pogajanjih, od katerih bo odvisna zgodovina Evrope dolgo vrsto let, dovolj avtoritete, da sklene sporazum, ki bi morda v prvem trenutku izgledal za Francijo kot nekoliko neugoden. Neki član meščanske ni takega človeka se pa ne smejo kar tako odklanjati, ker bi potem padla vsa odgovornost na Francijo. Ta politik je tudi izjavil, da Francija nujno potrebuje močno vlado. Iz krogov Renaudelove skupine se izraža mnenje, da so direktna pogajanja potrebna, treba pa se bo pogajati z Nemčijo res iskreno in odkrito, ker bi bile sicer posledice neodkrito-srčnosti enako grozne za Francijo kakor za Nemčijo. Nadaljnje padanje dolarja PARIZ. 24. nov Iz Londona se poroča, da pada na tamkajšnji borzi ame riški dolar še nadalje in da so sedaj londonski špekulanti koncentrirali vse napade na francoski frank. Tečaj dolarja je znašal včeraj v Londonu 5 dolarjev in 45 centov za funt šterling. Izvoz kapitala Iz severnoameriških Združenih držav je v zadnjih dveh ali treh tednih naglo narasel in se zlato uvaža v Anglijo v vedno večjih množinah. NOVI HOTELI NA JADRANU. SUŠAK, 24. nov. V zvezi s sklepi nedavne konference jugoslovanskih ho telirjev, k! je bila v Beogradu, se do-znava, da bo svetovno tujsko-promet- Bilo kuda svudaJ no podjetje Coox Wagon Lits zgradilo v vseh važnejših turističnih središčih Hrvatskega in Dalmatinskega Primorja luksuzne hotele. V prvi vrsti prihajajo v poštev kot središče jadranskega tujskega prometa Dubrovnik, Split in Crikvenica. GOSPODARSKA KONFERENCA MALE ANTANTE. BEOGRAD, 24. nov. Včeraj popoldne sta prispela semkaj iz Bukarešte ravnatelj romunskega zunanjega ministrstva Šmitu in vseučiliški profesor Patolescu, ki sta določena, da zastopata Romunijo na gospodarski konferenci male antante, ki Je pričela danes svoje delo v Beogradu. ANGLEŽI ZA FRANCOSKI FRANK. PARIZ, 24. nov. »Matin« poroča iz Londona, da je angleški stabilizacijski fond v zadnjem času interveniral za ohranitev franka v dosedanji tečajni višini. Mariborski »Veternik« Jutra ■■■■■■■■■■■■■bi Tirnim nifitfifffiB Dnevne vesti Diplomiran je HI na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Marjan Pavšič iz Ptuja, bivši odbornik in vnet delavec »Triglava«. Čestitamo! Iz carinske službe. Za carinsikega posrednika pri carinarnici v Kotoribi je imenovan vpokojeni carinski uradnik Vladko Petrovič. K včerajšnjemu prazniku 45. pehotnega polka. V naše poročilo o poteku svečane proslave domačega 45. pehotnega polka je med udeleženci pomotoma izostalo ime prvega poveljnika 45. polka g. Avgusta Škabarja, sedaj predsednika Zveze Maistrovih borcev, ki se je udeležil proslave z vsem odborom Zveze Mal strovih borcev. Tudi je predsednik g. Škabar prečital pri obedu pozdravno pismo generala Maistra. Obenem je generalštabih polkovnik in domačin včeraj šnje slave g. Glišič prečital pozdravno brzojavko, ki jo je poslal naš kralj 45. polku za njegovo slavo, nakar je bila Nj. Vel. kralju odposlana vdanostna brzojavka. Starešinsko društvo »Trjglav« vljudno vabi vse gospodarske starešine, da se polnoštevilno udeleže pogreba društvenega predsednika gda. Luke B r o 1 i h a v soboto 25. t. m. ob 14.30 uri na pokopališču na Pobrežju. Udeležba s trakovi v floru. Odbor. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 24. novembra ob 20.15 predava psihiater poklicne posvetovalnice g. dr. M. Pregrad iz Zagreba o psihotehniki t. j. o metodah za pravilno določitev poklica. Skioptične slike! Zaključek izpitnih predavanj. V torek so bila zaključena dne 9. novembra pričeta mojstrska predavanja 7. tečaja. Kakor smo že poročali, je bila udeležba na tem tečaju za mariborski obrtniški nara-Sčaj prav častna. Priglasilo se je iz 25 rokodelskih strok 91 udeležencev, od teh dobre V* h mesta. Obisk je znašal povprečno 80%. Predavanja so se izvršila po načrtu v 20 urah z izjemo, da je razlaga davčnih predpisov tokrat morala izostati. Predavanja so se morala zaključiti predčasno, ker so se včeraj začeli mojstrski izpiti in se v prihodnjih dneh priredijo še strokovna predavanja ža mizarske in pekovske pomočnike. Tudi se pripravlja tečaj za obrtno knjigovodstvo, ki je predviden za december. Razen tega se oglašajo že zahteve po izpitnih predavanjih v Ptuju. Ob zaključku izpitnih predavanj je vodja tečaja in predavatelj pohvalno omenil marljivo obiskovanje predavanj in pazljivost udeležencev ter vzpodbujal mladino, da se poslužuje vseh prireditev obrtno-pospeševalnih institucij, katerim je edini namen zboljšanje ma-terielnega položaja in podvig kulturnega nivoja pridobitnega naraščaja. Med navdušenim pritrjevanjem vseh udeležencev je prekajevalski pomočnik g. L. Gy-o r f i izrekel predavatelju iskreno zahvalo za njegovo delo za napredek obrtništva. V mariborski splošni bolnišnici je red-io vsak drugi petek v mesecu redni sestanek zdravnikov bolnišnice. Ti sestanki bodo odslej javni in dostopni vsem gg. zdravnikom. Dne 24. t. m. bo z začetkom ob 17. uri v fizikalni sobi internega oddelka mariborske bolnišnice prvi javni sestanek zdravnikov s sledečim programom: 1. Vnetje srednjega ušesa in njegove intermeninjalne komplikacije z demonstracijami. 2. Demonstracije dermatološko-venerološkega oddelka (lues). Vsi gg. zdravniki so vabljeni, da se tega sestanka udeleže! Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora se je sinoči nadaljevalo. V prvi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Kramer je zmagal proti Rome-5u, Konič proti Sili, Strniša proti Lob-kovu, Jordan proti Bienu. Partija Kukovec :ŠavIi se je končala remis. Stanje po osmem kolu je v prvi skupini naslednje: Ostanek 6 (1), Kramer 5'A, Strniša 5, Konič 4J4 (2), Lešnik 4¥i (1), Lobkov in Kukovec po 4K-, Bien in Jordan po 354, Lukež 3, Sila 2, in Romež 1 točko. V drugi skupini se je odigrala viseča partija Lorber:Trelec, ki jo je Lorber odločil v svojo korist. V tej skupini je stanje: Kotnik 6 (1), Lorber 6, Fišer 554, Gobec mlajši 5, Cizelj 4‘A (1), Gujsnik 354, Gobec starejši 3, Trelec 254 (l) točke. Naslednje kolo se odigra v nedeljo 26. t. m. dopoldne v kavarni »Jadran«. Kalvarija, nailepča razgledna točka na šega mesta. Nedvomno je Kalvarija najlepša razgledna točka našega mesta. Z nje se odpira človeku divoten razgled na mesto, na zeleno Pohorje in na lepo drav sko ravan. Ta razgled pa je omogočen samo z nekaterih strani, dočim je severna stran popolnoma zaraščena z drevjem. Ko bi Mestno olepševalno društvo hotelo poskrbeti za to, da bi bil s Kalvarije razgled na vse strani, saj je tudi severna stran zelo slikovita, in bi posekalo drevje, ki zastira razgled, bi prav gotovo ugodilo številnim ljubiteljem in obiskovalcem Kalvarije. Nov slovenski list v Južni Ameriki. V argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu je začel pred dnevi izhajati nov slovenski tednik »Novi list«. Izdaja ga konzorcij, katerega predsednik je arhitekt Viktor Sulčič, urednik pa svoje-časni urednik tržaške »Edinosti« dr. Viktor Kjuder. Namen lista je združiti razkropljene Slovence, živeče v tem delu sveta. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte jim dela, dajte jim kruha! Iz našega socialnega zavarovanja. Zagrebška bolniška blagajna »Merkur« je imela te dni važno sejo, na k deri je b'l sprejet sklep, da se vse tri dosedanje bolniške blagajne za privatne nameščence, in sicer bolniška blagajna »Merkur«, • »Beograjska trgovinska omlaJlna« in I »Ljubljansko bolniško podporne društvo« j združijo v eno samo bolniško blagajno in da se društva, ki delujejo poleg teh blagajn, ločijo od njih, ker s svojim delom samo ovirajo delovanje, ki ga predpisuje zakon o zavarovancu delavcev. Po sklepu, ki ga je sprejela tudi beograjska bolnišk i blagajna trgovske omiadine in po načrtu st bo osnovala za vso državo enotna r olniška blagajna, K: bo ime la svoje ekspoziture v vseh večjih mestih. Namesto članarine bi plačevali zavarovanci 10 do 20 odstotkov za šveje zavarovanje več, kakor plačujejo sedaj ročni delavci, in sicer na ta načn, da bi se uvedli v'šh mezdni razredi ter da bi se poleg zavarovanja za primer nesreče in bolezni uvedlo še ueke vrste pokojnin sko zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. Brezposelnost pri nas. V času od 10. do 20. novemra t. 1. je imela mariborska borza v evidenci 365 moških in 237 žensk, ki iščejo dela' in kruha. Na novo se je prijavilo 85 moških in 59 žensk, ponujeno pa je bilo 21 moškim in 52 moškim. Mariborska borza je posredovala v 21 primerih za moške in v 29 primerih za ženske. Odpotovalo pa je 33 moških in 35 žensk v druge kraje s trebuhom za kruhom. Državni strokovni izpiti za zdravnike. Za zdravnike resora ministrstva socialne politike in narodnega zdravja na ozemlju dravske, savske, primorske in vrbaske banovine se bodo vršili državni strokovni izpiti 11. decembra v šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Zdravniki morajo poslati s 25 Din taksirane prijave izpraše-valni komisiji do 25. trn. Kinooperaterji bodo polagali izpite. Trgovinski minister je izda! pravilnik o polaganju izpita za kinooperaterje. Za samostojno vodstvo kinooperaterskih podjetij mora biti dotični poklicni kinooperater. Izpiti se polagajo pred izpraše-valno komisijo pri banskih upravah in znaša izpitna taksa 300 Din. Dar. Mariborski advokati so darovali ob priliki smrti g. dr. Antona Muleja, odvetnika v Mariboru, namesto venca na njegov grob za mestne reveže znesek 375 Din. Iskrena hvala! rala iskati pomoči v bolnišnici. Skioptično predavanje »Mariborske Zimskošportne podzveze« bo v soboto, 25. novembra ob 20. uri v dvorani kina »Apollo«. Predava g. Ante Gnidovec, predsednik ljubljanskega smučarskega kluba in zimskošportne podzveze »D smučarstvu« na podlagi številnih skiop-tičnih slik. Dve nezgodi. V Dobravcih pri Mariboru je padel včeraj z voza Ivan Kac in si poškodoval levo roko. Pri podiranju drevja v kamniškem gozdu pa je hudo ponesrečil 591etni delavec Jurij Pečnik iz Maribora, Oba ponesrečenca sta mo- Velikopotezna, velikomestna reklama! Grajski kino predvaja od srede 29. nov. pa do vključno ponedeljka 4. decembra velikanski film »Titani neba« (Junaki zraka). V svrho reklame in propagande jc Grajski kino najel aeroplan, ki bode v soboto 25. nov. ob 12. uri, v nedeljo 26. ob 11. uri in v sredo 29. nov. ob 12. uri metal na Maribor tisoče letakov. Nekateri teh letakov imajo štampiljko Grajskega kina ali pa tvrdke Karo-P Tl/ Veletrgovina Pinter & Lenard pa do med letake uvrstila nekoliko svojih novih cenikov, ki bodo istotako opremljeni s štampiljko in lastnoročnim podpisom. Srečni najditelji teh letakov ali pa cenikov dobe v Grajskem kinu prosto vstopnico za film »Titani neba«, pri tvrdki Karo-Rogiiič in v veletrgovini Pinter & Lenard pa krasna darila. Tvrdka Roglič, Gosposka ulica, podarja najditelju obuvalo ali nogavice ali kake druge potrebščine, med tem ko daruje tvrdka Pinter & Lenard zimskošportne potrebščine, kakor smučke sanke, drsalke, palice itd. NOVA JUTROVA KNJIŽICA JELARJEVI ČUVAJI" je dospela v upravo ,)UTRA‘ >n .VEČERNIKA* Maribor, Gosposka ulica štev. 11 Za akademijo Sokola - matice 30. XI. 1 in 1. XII. se bodo dobile vstopnice od ponedeljka naprej pri gledališki blagajni (ne v trgovini Bureš, kakor je bilo pomotoma javljeno).., »Zakleti kraljevič« na sokolskem lutkovnem odru. Lutkovno gledaHšče Sokola Matice v Narodnem domu igra v nedeljo 26. t. m. II. del »Zakletega kraljeviča«.; Začetek ob 15. uri. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 94 številki: Uredbo o zatiranju slinavke in parkljevke, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem .leto in spremembe v staJežu državnih uslužbencev na področju naše banovine ter razne objave iz »Službenih novin«. Nalezljive bolezni. V času od 1. do 7. trn. je obolelo v naši banovini za tifusom 52 oseb, za grižo 25, za škrlatinko 59, za davico 206, za šenom 27, za ošpicami 8 za vnetjem priušesne slinovke 34, za otročnično vročico 5, za krčevito odrevenelostjo 4, za otrpnenjem tilnika 2, za noricami pa 1 oseba. Za nalezljivimi boleznimi je od vseh obolelih umrla samo 1 oseba. Nove telefonske relacije. Pred kratkim so bile otvorjene nove telefonske relacije med Ljutomerom, Št lijem v Slov. goricah m Ptu.en z raznimi mesd v Avstriji in med Celjem z vsemi mesti v Franciji. Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Solnogradu izhajajoči list »Salz-burger Volksblatt« in v Solunu izhajajoči list. »Makedonika Nea« tem v Celovcu izhajajoče »Freie Stimmen«. Radio Ljubljana. Spored za soboto 25. t. m. Ob 12.15: reproducirani koncert (za vsakega nekaj); 12.45 poročila; 13: čas, reproducirani instrumentalni koncert (fantazije Verdijevih oper); 18: reproduciran vokalni in instrumentalni koncert (vesele pesmi), stanje cest; 18-30: zabavno predavanje, predava prof. Šest; 19: . ljudski nauk o dobrem in zlu, predava dr. Veber; 19.30 zunanji politični pregled (dr. Jug); 20:. koncert radio-orkestra, vmes instrumentalni solistični vložki (čelo, klarinet); 21: dvoboj na harmoniki gg. Magister, Bricelj; 21.30; čas, poročila; 21.50: koncert radio-or- kestra in radio-jazz. Kino Union. Danes v petek zadnji dan izborna veseloigra »Samo ti si kriva« z Magdo Schneiderjevo in Georgom Alexandrom. Od sobote dalje bomba smeha »Nedolžnost z dežele« (Devica iz province) ena največjih veseloiger z Lucijo Englischevo in Ralphom A. Robertsoni. Grajski kino. Od danes dalje senzacionalni film Harryja Piela »Brod brez luke«. Izborna režija, prvovrstna igra, napeto dejanje in mnogo lepe glasbe in petja. Poleg Harryja Piela igra glavno vlogo Trude Berliner. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih - uravna Franc-Jožefova Voda izborno toli - važno delovanje črevesom REPERTOAR. Petek, 24. novembra. Zaprto. Sobota, 25. novembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Premiera. Nedelja, 26. novembra ob 15. uri: »Rože v snegu«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Deseti brat«. Premiera »Desetega brata« v odrski priredbi Ferda Delaka bo jutri, v soboto, 25. tm. Režira Delak sam. Občinstvo pričakuje to premiero z velikim zanimanjem, ker jo inscenira Delak na novodoben način (nekako pol kino, pol gledališče) ter se bo »Deseti brat« odigral pred nami popolnoma kot roman. Rezervirajte si vstopnice! Glej tudi Delakov članek na drugem mestu. Prva letošnja operetna popoldanska predstava bo v nedeljo, 26. tm. ob 15. uri. Uprizorili bodo opereto »Rože v snegu«, ki je eno najlepših del operetne pro dukcije poslednjih let. Muzika (priredil jo je po slavnem skladatelju balad L5-weju Jascha) je krasna, vsebina pa je mestoma zabavna, mestoma pa prav prisrčna. Okoličani, ne zamudite tega res lepega dela! Veljajo znižane cene. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna Franc-Jožefova grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je Franc-Jožefova voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. Franc-Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. Zvečer vsi v Grajsko klet! kjer dobite rižoto iz škampov, brodeto s polento, polenovko, ocvrte škampe, zrezke san-piero in druge raznovrstne ribe! Miklavžev večer ISSK Maribora. ISSK Maribor priredi v soboto 2. decembra ob pol 21. (pol 9.) uri v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj tradicionalni Miklavžev večer. Popoldne istega dne bo otroška Miklavževa zabava. Sodelovala bodo mali harmonikarji ISSK Maribora. Ruska balalajka vsak dan v »Veliki kavarni«. Izpred sodišča. Zaradi uboja se je zagovarjal včeraj pred malim kazenskim senatom 26-letni viničar Janez Šešerko iz Pacinja, obtožen, da je letos v marcu ubil posestnika Ivana Polanca z Ločke-ga vrha. Usodnega dne je obtoženec kopal v vinogradu in mu je pri delu pomagala tudi njegova žena. Radi malenkostnega vzroka pa sta se sprla in ju je skušal pomiriti navzoči posestnik Polanec. Pri tem pa ga je Šešerko zabodel z nožem v hrbet, da se je zgrudil mrtev na tla. Mali senat je obsodil obtoženega Šešerka v smislu obtožbe na 6 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Poskušen samomor Mariborčana v Zagrebu. Mariborčan Andrej Kraus je doživel v Zagrebu veliko tragedijo. Ko se je pred nekaj meseci vozil s tramvajem, je stal na stopnicah, ko je mimo pridrvel tovorni auto, čigar blatnik ga je udaril tako močno, da mu je zlomil nogo. Po odpustu iz bolnišnice je postal nesposoben za delo. Izgubi! je službo in tožil tramvajsko podjetje in lastnika auto mobila za odškodnino. Njegovi tožbi pa je sodišče zavrnilo, da je sam kriv svoje nesreče. To ga je tako potrlo, da je izpil včeraj v samomorilnem namenu na Tomislavovem trgu večjo količino strupa V smrtno nevarnem stanju so ga pre oeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil bogato založen in je bilo na njem mariborskim gospodinjam in kuharicam na razpolago okrog 200 kg. domačih in mor skih rib. Prodajali so: sardele po 14 Lin, mole po 22 Din, kalamare po 22 Din, postrvi po 42 Din, ščuke po 18 Din, krape in some pa po 15 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.9 stopinji C; minimalna temperatura 2.8 stopinji C; barometer je kazal pri 14.8 stopinjah 732.2, reduciran na ničlo 730.4; relativna vlaga 88; vre* me je oblačno; vremenska nanoved Pa pravi, da bomo dobili v nekaj dneh naj* brže sneg, Mariborski marksisti in osvobojenje ODGOVOR »DELAVSKI POLI TIKI« IN »VOLKSSTIMME«. Ob petnajstletnici osvobojenja Maribora sta čutili tudi tukajšnji marksistični glasili »Delavska Politika« in »V o 1 k s s t i m m e« potrebo proslaviti la dogodek. In kako naj bi ga proslavili drugače, kakor z lažjo? Če bi govorili resnico, bi bili morali praznovati petnajstletnico poraza nemško in avstrijsko navdahnjenih mariborskih marksistov, ki so storili vse, da bi Maribor Pripadel Avstriji. Opisujoč razpad Avstro-Ogrske I. J918. pravita glasili anacionalcev: »Spričo odločanja o tako važnih stvareh pa •n mogel ostati ravnodušen nihče izmed prizadetega prebivalstva, pa bodisi da je Pii zainteresiran na stvari iz tega ali onega ozira, ali iz več ozirov hkrati. Tudi delavstvo, živeče v Mariboru in oko-bci, pri reševanju teh vprašanj in vprašanja bodoče državne pripadnosti ni mo-£|o ostati postrani (menda »ob strani«?). Opredelilo se je. Toda pri tej opredelitvi delavstva. katerega en del je bil za Pripadnost Avstriji, ni igralo vloge sa-n,