PHIHOBSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri ob 10. zjutraj v kulturnem krožku «Čermelj» pri Svetem Alojziju v Trstu svečana proslava tretje obletnice ustanovitve brigade „Fontanot M Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 20. decembra 1947 Postoma plačana y gotovim Sptoiizione in abbon. postaje Stev. 777 IZPOVEDI ŠOVINISTIČNEGA TISKA BOMBE, NAPADI, TEROR tša se zavleče odhod okupacijskih čet Tržaško ljudstvo ogorčeno protestira in po-novrto zahteva razpust legel neofašizma V Varnostnem svetu so te dni razpravljali o imenovanju guvernerja za Trst in domače reakcionarno časopisje je takcj začelo prerokovati, da ta razpravljanja ne bodo imela nobenega uspeha. Tem hlapcem anglo-ameriškega mpiria-lizma kakor tudi njihovim gospodarjem nikakor ni po volji, da bi se končno izvedle- določbe mirovne pogodbe in da bi se tukajšnji položaj ustalil, ker bi y tem primeru angio-ameriške okupacijske čete morale zapustiti Tržaško ozemlje. To nam dovolj zgovorno odkriva, kaj se skriva za novimi atentati, komu gredo v račun in kdo je njihov pobudnik. Tržačani naj bi se klali, kakor muslimani in hindujci v Indiji, tako da bi imperialisti lahko igrali tu vloga razsodnika. Bolj jasni, kot je na primer «Mes-saggerp Veneto», - res ne bi mogli biti. Ta glasnik imperialistov dobesedno piše: «Imenovanje guvernerja bi spravilo mesto v ze*o nevaren položaj. Zata Jc treba, da Moorove čete ostanejo v Trstu...» Evo, zakaj teror, zakaj bombe, zakaj napadi. Ti napadj Pa so silno ogorčili tržaško demokratična ljudstvo, ki je okupacijski vojaški upravi pokazalo, kje sa brlogi teh zločincev. Kljub temu pa ni ta uprava nič ~ ukrenila' ter je samo nekaj obljubljala, potem pa celo dala ljudstvu na njegove zahteve tak odgovor, kakršnega dajo lahko le oni, ki se vesele ponovnega fašizma, ker j m ta gre v račun za njihove imperialistične načrt?. * 9 * * Takoj, ko je ljudstvo zvedelo za te nove zločine, je poslalo VU številne proteste z zahtevo, da se napravi terorizmu enkrat konec. Ti protesti so nato ves dan naravnost deževali iz vseh mestnih okrajev in tovarn. Včeraj je delegacija mestnega odbora SIAU s prof. Ferlanom na čelu zahtevala, da jo sprejme polk. Gardner. Ta je dejal delegaciji, naj grg k poročn ku Monic:-ju. Delegacija Je odgovorila, da sta odgovorna za vse, kar se dogaja v mestu, Polk. Gardner in gen. Ga.ther. • Delegacija zveze kulturnih krožkov pa je bila pri istem poročniku, ki jo je sicer prijazno sprejel, toda je dejal, da protesti proti atentatom ne spadajo v njegovo pristojnost. K polkovn.ku Gardner-ju je šla tud. delegacija delavcev to ga opozorila, da tržaško ljudstvo zahteva dejanskih ukrepov proti tudi morilci male Vrabčeve, tovariša Castagne, Hlače in tolikih drugih, ki so bili umorjeni pred očmi okupacijske vojaške uprave in Vaše policije. Večkrat smo zahtevali, toda zaman, naj vojaška okupacijska uprava z največjo odločnostjo in strogostjo — vsaj s tolikšno strogostjo, s kakršno Vaša policija nastopa proti antifašističnim demokratičnim organizacijam in proti našim tovarišem — nastopi proti nacionalističnim in skrajno desničarskim organizacijam in strankam. Še enkrat Vam postavljamo formalno zahtevo, da razpustite nacionalistične in skrajno desničarske organizacije in stranke, zlasti pa MSI, Partito del Reduce in Uomo Qualunque, ki so agenture terorizma ih shajališča morilcev. To zahtevo Vam postavljamo po naročilu vseh delavcev tovarne strojev Sv. Andreja, ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega Arzenala in livarn ILVE. Ti delavci hkrati preko nas izražajo svojo ogorčenost proti an-gloameriški okupacijski vojaški upravi, ker ne skrbi za varnost demokratičnih antifašističnih organizacij in življenje meščanov. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Ob tretji brigade "Fontanot n 18. decembra 1944. je bila o Suhorju v Gorjancih ustanovljena XXIV. narodno-osvobodUna brigada «Fontanot». Na Gorjancih se je v zimskem soncu svetlikal sneg, ko je. 800 mož prisegalo, da se bodo častno in zvesto borili proti okupatorju in izdajalcem za sve-bodo svojega in vseh narodov. Kar so onega dne prisegli, so takrat t’Mli izpolnili. , Bilo je to 800 mladih mož iz Trsta, Tržiča in Milj, ki so .pri-hit>li ono poletje v hribe, medtem ko je v Trstu marsikdo zvesto služil okupatorju. In nova brigada, si je nadela ime dveh trziških bratov, Fontanotov, ki sta padla za svobodo. Takoj po svoji ustanovitvi je brigada zasedla položaje in blokirala sovražnikovo posadko v Novem mestu ter ji preprečevala dohod v Belo krajino. Pozimi so belci napadali, toda na Gorjancih so jih čakale strojnice brigade Fontanot. Najlepše strani svoje zgodovine pa so napisali fontanotovci v Suhi krajini. Nemci in belogardisti so tedaj z veliko premočjo napadali obe slovenski diviziji VII. korpusa in ljute borbe so trajale ves teden. III. bataljon brigade je na koti 563 skoraj obkoljen dva dni brez hrane in vode odbijal Nemce ter hrabro vzdržal. Borci so padali in- nd poveljstvo brigade je prihajala vedno znova zahteva: nPošljite nam se municije ’» Za svoje Iprabro zadržanje je dobila brigada pohvalo komandanta divizije. Ofenziva Nemcev in belogardistov ni uspela. Italijanski borci so skupno s slovenskimi prešli v napad. Zasedli so Kočevje ter korakali proti Ljubljani. Sedaj Jco so minula že tri leta, jo prisega teh borcev še vedno aktualna. In borci brigade Fontanot ne bodo odnehali, dokler do kraja ne izpolnijo svoje prisege, to je, dokler ne bo očiščen Trst fašizma, tako da tisti, ki so zvesto služili Nemcem in vsi drugi oportunisti, ki so se za časa osvobodilne borbe tiščali v tržaških kavarnah, ne bodo mogli več pljuvati nanje in na njih slavno borbo za osvoboditev. Stavke v Italiji ss nadaljujejo RIM, 19. — Kij ub temu da je prenehala splošna stavka v Palermu in Cataniji, se nadaljuje v ostalih mestih Sicilije zlasti v Calta-nissetti. Prav tako je bila proglašena splošna stavka v Trapaniju, medtem ko nadaljujejo s stavko v Messini. V stavko so vstopili tudi občinski uradniki, ker jim občina noče. priznati trinajstega meseca. Pri nekem zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč delavcev, je med govorom dr. Sale policija napadla zborovalce in bilo je več ranjen'h. • V Rimu so fašisti vrgli bombo v hišo, kjer ima sedež okrajni odbor komunistične stranke. Eksplozija je povzročila veliko škodo, človeških žrtev ni bilo. V zbom'ci se je danes nadaljevala d bata o vladni izjavi. Končno je dobila vlada zaupnico, za katero je glasovalo 303, preti 118 poslancev, 14 pa se je glasovanja vzdržalo. Kaganovič namestnik minerskega predsednika ZSSR MOSKVA, 19. — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Lazarja Kaganoviča za namestnika litin istrskega predsednika ZSSR. Predlogi Jugoslavije gEede guvernerja BEOGRAD, 19. (AFP) — V pristojnih beograjskih krogih se do-znava, da bo jugoslovanska vlada v kratkem izročila Italiji konkretne predloge glede imenovanja tržaškega guvernerja. Ti predlogi so v zvezi s sklepom Varnostnega sveta, da se to vprašanje predloži obema reposredno prizadetima vladama. Zelja jugoslovanske vlade je, da čim prej preneha sedanje stanje | to da stopi v veljavo statut, ki ga določa mirovna pogodba. Bolgarska vojska prisegla zvestobo ustavi SOFIJA, 19. — Bolgarska vojska je včeraj prisegla zvestobo novi u-stavi. V raznih garnizijah so bile slovesnosti, na katerih so številni govorniki govorili, o demokratičnih pridobitvah bolgarskega ljudstva. Sodelovanje za svobodo in mir Podpis pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči med FLRJ in Romunijo - Maršal Tito in minister Dej govorita navdušeni množici Bukarešta, 19. — Danes sta mar-; za romunski in jugoslovanske na- k; sklepajo pogodbo. To so pač svo-šai Tito in romunski vladni pred-ji ode korak naprej za poglobitev j bodni naredi, ki uživajo yso social- sednik dr. Peter Groza podpisala! medsebojnih stikov in za okrepitev v Bukarešii pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči Jugoslavije in Romunije. Dr. Groza je imel kratek nagovor, v katerem je poudaril, da jugoslovanski državniki pod vodstvom maršala Tita nadaljujejo delo za čim tesnejše sodelovanje in prijateljske odnose med Jugoslavijo in Romunijo. Nato je maršal Tito izjavil, da pomeni podpis današnje pogodbe miru. Besedilo pogodbe vsebuje v prvi vrsti dogovor, da sta se obe državi v interesu njunih narodov sporazumeli, da potrdijo odločno voljo za sodelovanje, prijateljstvo in medsebojno pomoč med obema državama, ki se bosta o vseh važnih mednarodnih v prašanjih, ki zadevajo njune interese, oziroma koristi miru in mednarodnega sodelovanja medsebojno posvetovale. Nadalje Kljub nadproizvodnji cene sladkorja rastejo obvezuje pogodba obe. stranki,1 da da imperialisti ne bodo mogli izve-mora priti druga drugi z vso vo- st: svojih načrtov, jaško silo in z vsemi razpoložljivi- " mi sredstvi na pomoč, če bi bila Ker je Tržaško ozemlje gospodarsko še vedno odvisno od stanja na italijanskem tržišču, se tudi cene sladkorja ravnajo na našem trgu še vedno po teh cenah. Te pa so zopet odvisne od svetovne proizvodnje \n cen, kajti Italija mora uvažati znatne količine sladkorja iz neofašizmu ;n da je sito obljub. G. evropskih držav (Češkoslovaške) Gardner je odgovoril, da je tukaj1 kakor tudi iz Amerike. še manj terorizma kot v Italiji kakor da bi imeli mi kaj z Ital'jo opraviti. . • Df-lavci velikih tržaških tovarn pa so poslali gen. Gaitherju naslednji protest: Delavci spodaj navedenih tovarn so zvedeli, da so to noč neofašisti vrgli tri bombe proti prostorom mestnega odbora SIAU in proti kulturnemu krožku Ravbar na Greti, ne da bi Vaša policija kaj slutila o teh zahrbtnih atentatih, ali da bi aretirala kakega atentatorja. Kakor je znano nam in Vam izvirajo ti atentatorji iz običajnih nacionalističnih krogov in iz vsem dobro znanih brlogov neofašizma in iz katerih so izšli Dejstvo je, da je proizvodnja sladkorja v svetu že tako narastla, da lahko govorimo o nadproizvodnji. Vendar pa — kar bi bilo naravno — cene sladkorju v ItaHji ne kažejo nobenega znaka padanja, ampak so se celo zvišale. Poročila s svetovnih tržišč navajajo, da bo prihodnje leto nad-proizvodnja presegla milijon ton sladkorja. Ze sedaj pa razpolaga Kuba s tolikimi zalogami, da ji povzročajo resne skrbi za plasiranje. Seveda računajo ameriški producenti ZDA, Kuba, Brazilija in Mehika z Marshallovim načrtom in z možnostjo razprodaje evropskim državam, zlifšti Franciji in [ Italiji. Ker pa vlada še negotovost glede bodoče kupne moči evropskega prebivalstva iz okvira Mar-shaVovega načrta, so te države, zla- sti Kuba precej zaskrbljene, bodo li mogle oddati odvisno množino sladkorja. Sicer bodo prisiljene znižati proizvodnjo. Sama Kuba proizvaja 6 do I milijonov ton sladkorja. Na otoku Javi je za leto 1948 predvidena proizvodnja 10.000 ton. Evropska proizvodnja nerafiniranega surovega sladkorja je znašala v letih 1946/41 5.129.311 ton. Za Tržaško ozemlje bi prišel v poštev zlasti češkoslovaški sladkor, ki so ga letos pridelali okoli 400 000 ton. Del tega sladkorja je Češkoslovaška že izvozila v inozemstvo, in sicer po znatno nižjih cenah, kot so danes v Trstu. Da mi danes nimamo večje količine sladkorja po nižjih cenah, so temu krive poUtične razmere na Tržaškem ozemlju, kjer VV iz do'očenih- vzrokov ni znala te nadprodukcije izkoristiti v korist prebivalstva. Zaradi zmede na svetovnih zapadno-evropskih tržiščih, ki jim primanjkuje vsake načrtno sti, prihajamo zopet v ono predvojno dobo, ko so proizvode, ki so «odfeč» (kava) metali v morje', ker se ni «izplačalo» prodajati jih po tržnih cenah. Do takega kaotičnega stanja privede breznačrtna proizvodnja. PROCES PROTI MENIHOM VOHtJNOM V PULJU Klečalnik pred oltarjem skrivališče vohunskih podatkov Radio-oddajna postaja za svetimi podobami - Priporočila vatikanske uprave „vojaških kaplanov" - Menihi kurirji Pulj - Italija PULJ, 19. — Pred okrožnim Ijud-,, be pa iz vsega ozemlja, ki je bilo večkrat odšel v cono B kcrt pridi *kim sodiščem za Istro se je dme3 p.iključeno Jugoslaviji. Vodstvo gar. Proti koncu aprila in prve dni začel proces proti skupim vohun- vohunskega centra. v inozemstvu na ja mu je uspelo prepričati tudi skih menihov iz Pulja, Rovinja in je namreč dobilo sporočilo od va- Beninoo, Btllata in Kocjančiča, da Pazina. hkanske uprave tvojaških kapla- 40 z njim sodelovali. Obtoženi so Simpliciano Albino nujc države. Zbirali so tajne podat-1 sporazumeli za oddajanje tiesti na začetku novembra t. I. oddal lil he vojaškega, političnega tn gospo- ■ podlagi šifriranih fraz. Germana brzojavk vojaškega, političnega in barskega značaja v prVi vrsti v ■ Diana je pozneje izročil Gomilni ' gospodarskega značaja. Del poro• Istri, kakor tudi obrekovalne ve- ^ rezervne komade za radijski od- čil so odnašali po večini menih sti. ki so služile mednarodni reak- dajnik in drugi material, potreben 'ki so potovali iz Pulja v Italijo, liji za podlo propagando proti Ju-] za vohunsko službo. Obtoženi Beninca, Bellato in Koc- Uosloviji. Te podatke so pošiljali I Gom‘ero je imel nalog, organizi- j jančič so zbrane podatke pošiljali vohunskemu centru v inozemstvoj rali vohunsko mrežo po zaupnikih Gomicru. Razen tega so sporočali Po radijski oddajni postaji, kakor Cionca in Dragagne. Podatke so razne klevetniške vest:. Tako je n tudi po zaupnih osebah. morali zbrati vsak torek in mate- pr. Kocjanč č sporočil Gomieru Obtoženi S mpliciano Gomiero Je rini so polagali pod klečalnik pred lažne podatke o pazinskem proce-Po ravnatelju lista tArena di Po-1 oltarjem Sv. Frančiška v sarmo-1 su Obtoženi Mattiello, ki je bil u Ja» Corrndu Beloiju in po neke n Di' slanski cerkvi. Gomero je ta ma- pravnik samos‘ana Sv. Antona Girmca stopil v stik v marcu 191,1 trrial nato uporabljal za svoje od- Pulju In od septembra t. I. paznik * a* ntom tuje vohunske službe'daje. Za to delo so mu obljubili je vedel za vse vohunsko delova-A‘ojzijem. Dragagno in s« sporazu- pvčilo. ! a '>n ni prepreč i poč pa je pr, riei, On bo pošiljal vesti iz področ-1 Gomiero je organiziral svojo vo- trm. še pomagal. Proces se na-t® B, po uvelfav tvi mirovne pogod- ] hunsko mrežo in je v ta namen daljv je. na in politično svobodo. Sedanjo zavezniško pogodbo sta obe državi sklenili, ker hočeta delati za mir in da preprečita razdiralno delo vojnih hujskačev. Pogodba bo imela tudi velik odjek v notran.osti obeh dežel, kolikor se tiče dela njiheve obnove in demokratičnega napredka. Maršal Tito je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je v vzhodnem delu Evrope ustvarjena enotnost, ki predstavlja jamstvo za trajen nrr Vzhoda, tako ena od njiju vpletena v konflikt z Nemčijo, oziroma če bi katera kolt druga država ali več držav ogrožale njeno neodvisnost. Nobena od podpisnic ne sme skleniti zavezniške pogodbe 3 tretjo državo ali sodelovati v akciji, ki bila naperjena proti drug: podpisnici. Jugoslavija in Romunija bosta podvzeli vse potrebno za oprepitav gospodarskih, kulturnih in drugih vezi med obema državama. Po ugotovitvi, da sedanja pogodba ne krš* obveznosti, ki Bta jih obe podpisnici sklenili s tretjimi državam', še določa, da velja ta pogodba 20 let, in se lahko podaljša. Dan:s popoldne je maršal Tito na tiskovni konferenci na razna stavljena mu vprašanja zlasti o mo-rebitnosti vojaške zveze, ki jo predvideva dogovor o medsebojni pomoči med Romunijo in Jugoslavijo izjavil, da besta vojski obeh držav tesno sod:lovali za ohranitev svobode in neodvisnosti obeh dežel ter da bosta preprečili, da bi se obnovile imperialistične pustolovščine. Tito je dodal, da je mednarodni pomen podpisanega dogovora enak onim, ki jih je Jugosla.-vija podpisala že z drugimi državami za. konsolidacijo mdrti. Maršal Tito je nato glede gospodarskih odnosov med obema državama ,ki sta po svoji strukturi poljedelski, pripomnil, da sicer Romunija in Jugoslavija proizvajata st’ surovine, toda vsaka od njih razpolaga z industrijam', ki omogočajo predelavo, da si na ta način zagotovita svoje lastne potrebščine. S tem »o dane možnosti za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Danes je bilo na največjem, trgu v Bukarešti zbbrovanje, ki se ga je udeležila ogromna množica. Zborovanje je otvoril minister za industrijo in trgov no ter glavni tajnik komunistične partije Geor-giu Dej, k: je sporočil podpis pogodbe. Izjavil je med drugim, da v času, ko se .imperialistične države oborožujejo, ustvarjajo razpoloženje za vojno in izvajajo krvav pri--t sk, se ljudske demokracije borijo za mir. Slednje, na čelu jim Sovjetska zveza, predstavljajo novotvorno silo socialne ;n gospodarske politike. Dej je svoj govor zaključil, da v vzhodni in jugovzhodni Evropi ne obstoji neben slovanski ali drugi blok, marveč samo sodelovanje za svobodo in mir. Za tem je govoril maršal Tito ki je izraz 1 zadovoljstvo zaradi pod-p.sa pogodbe. Ta pogodba je dokaz volje romunskega l.udstva, da hoče vezati svojo usodo z usodo vseh demokrat čnih ljudstev, ki j.h vodi Sovjetska zveza. Danes, tako je Tito nadaljeval, ko odločajo narodi o svoji lastni usodi, so tudi oni, Veliko zborovanje delavcev v Varšavi VARŠAVA, IB. — Po zaključku kongresa poljske social stične Stanke je bilo v Breclavu veliko de-lovsko zborovanje, ki se ga je ude-lež lo veliko število članov socialistične in komunistične stranke. Govoril je minister Cyrankiewicz, k; je poudaril veliko važnost enotnosti delavske fronte. Glede londonske konference je izjavil, da je eden od vzrokov, zaradi katerih so zapadne države prekin le konferenco, odločno stališče ZSSR glede poljskih zapadnih mej. ZakljuJJ je, da ni sile na svetu, ki b: lahko spremenila poljske meje, ker je ZSSR budna straža trriru in varnost;. Govoril je nato glavni tajnik delavske stranke Gomulka, ki je obsodil Anglosase, ki se med drugim upirajo poljskim zahtevam za 1500 milijonov dolarjev kot odškodntoo za velke izgube med nac'stično zased‘bo. Z resolucijo, ki so jo soglasno izglasovali, so protestirali kroti Marshallovim izjavam glede revizije poljskih zapadnih mej. predlagajo neposredno intervencijo ZDA na strateških podro-lj h Kitajske. Kljub temu pa skuša kuo-mintang dobiti od ZDA takojšnjo pomoč, da b: lahko nadaljeval borbo prot; ljudski vojski. Pomorski register v Trstu za švicarske ladje TRST, 19. (ATI) — Stalni statut za Tržaško ozemlje predvideva možnost uvedbe posebnih registrov za Češkoslovaške, švicarske in madžarske ladje. V švicarskih uradnto krog h ^javljajo, da ne predstavlja to za Švico nobene posebne prednosti. V Trstu se lahko registrirajo samo ladje, ki prvenstveno delujejo v tukajšnjem pristan šču.. Švica pa kljub temu, da se poslužuje tržaškega pristanišča, nima tu velikega premeta. Posebni odlok Zveznega sveta pa razen tega določa, da morajo biti vse ladje s švicarsko zastavo vp sane v pomorskem registru v Bazlu. Imperializem se ne ustavlja niti pred bedo tržaških oirok Zadnji ukrepi okupacijske uprave proti Rdečemu križu za Tržaško ozemlje in Soc.alnemu skrbstvu, ki sta izključno, socialni organ:zac.ji ter ne zasledujeta nobenih političnih ciljev in teženj, kažejo, da je začela vojaška uprava z načrtno in v naprej dobro pripravljeno ofenzivo proti tem ustanovam. Tako hoče okupacijska vojaška oblast tema dvema trgan zacijama, ki sta nastalj že za časa osvobodilne borbe, odvzeti možnost, da bi s skromnimi gmotnimi sredstvi, ki jih imata na razpolago, in moralno podporo, lajšali bedo tisočev 'n tisočev najpotrebnejši. Delo Socialnega skrbstva se Je zlasti po osvoboditvi silno povečalo in razširilo ter se tudi vsebinsko izpopolnilo. Vsestransko pomoč je nudilo vsem on.m, 'ki so bili te pomoč j potrebni, ne glede, na njihovo politično pripadnost. Za časa jugoslovanske uprave v Trstu pa je bilo Socialno skrbstva edina ustanova te yrste, ki je dejansko pomagala širokem ljudskim množicam. Tako so delovale do 12. junija 1945 številne ljudske kuhinj?, ki so dnevno razdelile med ljudstvo in povratnike, ki so se vračal, jz taborišč, 11.000 obrokov hrane. . Ze 1945. leta se je pri Socialnem skrbstvu ustanovil odsek za mladinsko skrbstvo, ki je skrbel za vsestranski razvoj mlad.ne in organiziral počitniške kolonije. Tako je odšlo 1945. leta 1736 otrok na letovanje, 1946. leta 5928, 1947. leta. pa je organiziralo te kolonije skupno z RK. Za božič je Mo obdarovanih 1945. leta okrog 5000 otrok, 1946. leta 10.520. Pray tako je sodelovalo Socialno skrbstvo pri izvedbi »Tedna yojn:h sirota. Leta 1945. je bil ustanovljen na pobudo te socialne ustanove Mia-dnski dom v Portorožu,, kjer se vzgaja mladina pod skrbnim vodstvom požrtvovalnih vzgojiteljev. Poudariti je treba, da so odšli v psčitn.ške kolonije predvsem najpotrebnejši otroci in da se pri izbir: ni gledalo na politično pripadnost njihovih staršev, marveč je b.lo merilo,. kdo je najbolj potreben. Tako so se vračal: iz teh okrevališč ctrocj .z tržaškega predmestja, sinovi delavcev in brezposelnih, ki so bili slabokrvni in slabo hrajni, veseli in zdravi zopet na svoje domove. Prav tako je sprejelo 2100 družin iz kraških vasi štev.lne tržaške ' otroke na letovanje. Med njimi in temi otroci, ki so bili v veliki več ni otroci itcli.ansk.h staršev, se je ustvarila tesna povezanost. Ti malčki prav gotovo ne boda pozabili lepih dni, ki so jih preživeli med slovenskim kmečkim ljudstvom. Velik pomen mladinskega socialnega skrbstva pa je prav v tar.; da je štev.lnim mladincem pomagalo z nasveti, jim preskrbelo zaposlitev ter se zlasti zanimalo za našo dijaško in delovno mladino. Številne so podpore, ki jih je raž-delilo Socialno skrbstvo med š.roke ljudske množice. Res je sicer, da je bilo 1945. in 1946. leta število teh podpor mnogo večje kot je danes, ko dobiva 1500 družin na mesec majhno podporo. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje gmoto h sredstev, ker je Socialno skrbstvo v veliki meri navezano na samo pomoč. Za podpore je v izdatni meri poskrbel RK, poleg tega pa je Socialno skrbstvo organiziralo med našim ljudstvom številne akcije v obl.ki Socialnega fonda. Naše ljudstvo se popolnoma zaveda pomena te ustanove in kljub temu da je velikokrat samo potrebno pomoči, da je veliko gmotno pomoč ter pomaga tud; s prostovoljnim delom pr; socialnih akcijah. Kljub veliki brezposelnosti, ki vlada dar nes v Trstu, ia težkemu gospodarskemu stanju pa vojaška uprava v Trstu ni ničesar ukrenila, da bi se stanje izboljšalo. Ljudstvo je sprevidelo, če hoče kaj doseči, da se mora zanesti le samo nase in na svoje ustanove. Zato tud; popolnoma razumemo veliko navezanost ljudstva na naše socialne ustanove, ki sicer z majhnimi podporami lajšajo bedo tisočev in tisočev Tržačanov. Marsikdo pa je poleg denarne podpore našel pri teh ustanovah še več, namreč razumevanje, nasvete in teplo besedo, ki velikokrat ve? veljajo ko gmotna pomoč. Vojaška oblast pa je v nasprotju s svojimi obljubami, k; jih je dala, da bo skrbela za dobrabit in mirno sožitje med tukajšnjimi narodnostnimi skupinami, storila vse, da bi te organizacije, ki vključujejo v svoj'h vrstah tako Slovence kot Italijane in skrbe za izboljšanje njihovega materialnega stanja, preprečila njihovo delovanje. S tem svojim dejanjem pač kaže na to, da hoče izvajati svoj načrt, ki ji ga narekujejo mednarodni imperialist;. Številne resolucije in protestna. p‘sma, ki jih pbš.ljajo naše množice vojaški okupacijski oblast', so najboljši dokaz, kakšno zaupanje imeli ti dve ustanovi med našim ljudstvom. C e vojaška oble st n. spo-soboa reševat: težkega soc alnega in gospodarskega stanja ter pre-pfeč.ti bede in brezposelnosti, mora dopust ti vsaj delovanje ljudskih organizacij, ki so s svojim delom dokazale, kaj zmore skupnost. To je žanteva, mimo katere ni mogoče iti! Izvoz čevljev iz ČSR PRAGA. 19. — Poljska in ZSSR bosta iz Češkoslovaške uvozili 7.5 milijonov parov čevljev. Poljska' bo v prvih 6 mesecih 1948 uvozila 1.5 mil:jbnov parov. Češkoslovaški čevljarji izdelajo po 5 parov čevljev dnevno. Osnutek ameriškega načrta za pomoč Evropi „V obrambo civilizacije it Vlada ZDA priznava, da jo pri načrtu za „pomoi‘‘ ženejo predvsem poUtični razlogi - 17 m lijard za dobo do leta 1952 - 822 milijonov za prebrano in „preprečenje neredov" v Nemčiji - Nadzorstvo v posameznih državah, da se bodo krediti ,,koristno uporabili" Vprašanle veta pred Varnostnim svetom LAKE SUOCESS, 19. — Varnost, ni svet je na današnji sej: sklenil, da bo postavil na dnevni red vprašanje reforme o uporabi pravice veta. Sporazumo so delegati določili, da bodo počakali poročilo «ma-le skupščine®, kateri so odstopili ureditev tega vprašanja. Gromiko je pri tej priliki izjavil, da ne bo Sovjetska zveza nikoli privolila v spremembo določila o pravici veta, ki pripada trajnim članom Varnostnega sveta. V ZDA so v skrbeh zaradi us cehov kitajske ljudske vojske HONGKONG, 19. — V Mandžuriji so vladne čete zgub le veiiko število važnih postojank na Železnikih progah, ki vtšejo njihove glavne baze, kakor ni primer Pei-ptog 70 milj od Mukdena. Sedaj so hude borbe 30 milj od Mukdena. Hkrati pa se vodi v ZDA druga bitka za začasno pomoč Cangkajš-ku, da se mu omogoči nadaljevanje državljanske vojne. Republikanci Proinia vojaški upravi Jugoslovanske armade TRST, 19. (ATI) —; Socialistična stranka za Julijsko krajino in Fronta za neodvisnost svobodne primorske djžave sta zapros li jugoslovansko vojaško upravo na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja v Kopru dovoljenje za ustanovitev svojih organizacij in za politično delovanje na tem področju. Kriza v grški vladi ATENE, 19. — Neuspeh vladne ofenzive proti grškim partizanom in sklep o ustanovitvi svobodne demokratične vlade povzročata novo kr.zo v atenskih vladnih krogih. Ameriški odpravnik poslov je posredoval in izjavil, da ZDA polagajo veliko važnost na sodelovanje dveh glavnih strank, ki sta v sedanji vladni koal'c!j‘. Populistični risk je namreč pred kratkim začel gonjo proti l.beralnitn ministrom. Washington, 19. — Vlada ZDA je predložila danes senatu zakonski osnutek ameriškega načrta za gospodarsko obnovo Evrope. Osnutku je pr'lož: n a tudi posebna listina, v kateri so navedeni razlogi za ameriško sodelovanje pri 'evropski obnovi. Vlada navaja človekoljubne, gospodarske in politične razlog s, vendar priznava, da jo vodijo pri njanem načrtu v prvi vrsti politični razlogi, češ da si želi zgraditi gospodarsko stabilno Evropo in da «ohrani ono civilizacijo, iz katere je izšla tudi ameriška.® Postopek poudarja, da se načrt za obnovo Evrope ne omejuje samo na 16 držav, ki so sodelovale na pariški konf:renči, marveč da se ga bodo lahko poslužile tudi ostale evropske države. Prav tako ne bodo izvršile potrebnih dobav za evropsko obnovo samo ZDA, temveč tudi druge dežel’ zapadne polute, kakor Kanada ’\n dežele Latinske Amerike, čeprav slednje do sedaj te niso pristale na ta predlog. Zakonski predlog omenja neuspeh londonske konference in ga seveda prip'suje nepopustljivosti sovjetske delegacije. Nato poudarja, da je eden najvažnejših vzrokov za gospodarsko zmedo v Evropi kriza v proizvodnji Nemčije. Predlog smatra za pegoj vsakega bodoč’ga uspeha, da 16 držav za-otovi predvsem svojo lastno finančno in gospodarsko stabilnost m da pomnoži proizvodnjo prehrane, premoga ter poveča Izvoz. Da bo mogeče doseči ta uspeh, je treba zboljšati tehnične pripomočke in napraviti delovno silo bolj rentabilno. Načrt za pomoč Evropi predvide-vajdolgtročne kredite, in sicer 6 m11'jard 800 milijonov dolarjev za de bo od 1. aprila 1948 do 1. julija 1949. V tem znesku so vsebovani tudi fondi za obnovo zapadne Nemčije, toda še posebej pr:dla-ga vlada ZDA kongresu dovolitev kredita 822 milijonov dolarjev, In sicer za boljšo prehrano Nemcev, za prepr čanje epidemij, bede 'n neredov. Za vso dobo do konca leta 1952 pa je preračunanih približno 17 milijard dolarjev. Nato predvideva zakonski osnutek osebo, ki bo upravljala In vodila izvršitev tega načrta, ki bo Imel položaj vslsposlanika in ki bo, kakor smo poročali že včeraj, razen v vprašanjih zunanjepolitičnega pomena odločal popolnoma samostojno o dovoljevanju kreditov, nadzorstvu nad njim', pogajanjih s posameznimi državami, sestavami preiskovalnih komis j in podobno. Načrt dopušča, da bodo nekatere države prejele pomoč deloma kot darilo, deloma kot posojilo in da bfe do nadaljnje ureditve prevzela finansiranje Mednarodna banka. Dvostranske joogodbe s posameznimi državami bodo sklenjene v imenu ZDA. Zakonski predlog navaja posamezne predmete, k, jih bedo ZDA in ostale države zapadne poloble P.ričele dobavljati Evropi s 1. aprilom 1948. Med drugim bodo dobavile ZDA 8 milijonov 195 tisoč ton, ostale države zapadne poloble pa 9 milijonov 165 tiseč ten moke za kruh, ZDA 30 tisoč ton, ostale države zapadne poloble pa 1 mil'jcn 401 tisoč ton mesa, samo ZDA bodo dobavile 43 milijonov in 250 tisoč ton premega, prav tako samo ZDA 29 milijonov 274 tisoč ton petroleja itd. Vladni predlog ne navaja višine kreditov, k; jih bodo prejele posamezne države. Ker zavisijo tozadevne ugotovitve od posebnih proračunov, bo vlada predložila tozadevne zneske kongresu šele kasneje v proučitev. Zakonski osnutek pa pr:dvideva vrstni red kreditov za 1* držav in zapadno Nemčijo, in sicer za dobo od 1. apr'la 1948 do 30. junija 1949 6 milijard 800 milijonov; za proračunsko leto 1950 oa 5.183 do 5.720 milijonov; za leto 1951 znesek 3.612 do 4.529 mipjonov in za leto 1952 znesek 2.502 do 3.709 milijonov dolarjev. Evropske države, k; bodo prejel posoj'la, se bodo morale zavezati, da bodo sodelovale in pospeševale mednarodno trgovino, zlasti da bodo sodelovale v davčnih, finančnih, valutnih in splošno gospodarskih vprašanjih, da bodo podpirale tudi gospodarsko stabilnost ZDA s tem da J'tn bedo dobavljale surovine, ki Jih ZDA sploh nimajo, oziroma v kolikor jih imajo premalo. Predlog omenja, da bodo države, ki bodo prejele ameriško padporo, sicer sm le uporabiti del kredita za nakup blaga tudj v drugih deželah in ne samo v ZDA. Načrt še poudarja, da se bo vlev da ZDA poslužila vsega u/pravnega aparata in vseh organov, ki so de- loval; že tekom vojne v posameznih evropskih državah. ZDA si pridržijo tudi pravico, da ustavijo lahko vs:lej kredite kateri koli državi, če b; ta kreditov ne uporabljala koristno. Zlast; se bo vlada varovala, da ne bo omogočila ukrepov, ki so že, oziroma, ki Jih bodo ZDA šele podvzele proti inflaciji. V glavnem bo pazila, da se zaradi izvršitve kreditov v blagu ne bodo povišale cene. Spomenica, ki je priložena zakonskemu csnutku, omenja tudi Nemčijo, in sicer, da bodo ZDA pospeševale dvig premogovne proizvodnje porurskega premoga, da pa bodo izvedle vse ukrepe proti obnovi nemške vojaške sile. Spomenica o-mtnja tud; vprašanje izmenjave blaga med evropskim Zapadem in Vzhodom in priznava, da bo evropska obnova brez sodelovanja Vzhoda otežkočena. Vlada ZDA izraža v tem pogledu upanje, da bode tudi vzhodne države obnovile trgovinske stik; z Zapadem. Ce se bo to zgodilo, bo Vzhod lahko dal na razpolago žito in drug; živež, kakor tudi gorivo. Spomenica končno pravi, da kongresu predloženi načrt ni v nasprotju z načeli OZN. Posebej omenja tudi Kitajsko, gled; katere bo predložila kasneje še poseben načrt za pccnoč. Zbornica proti senatu zaradi nujne „uomo$iM VVASHINGTON, 19. — Senat je pocrdil zakonski osnutek glede posojila v znesku 568 milijonov dolarjev za Francijo, Italijo in Avstrijo, ter 18 milijonov dolarjev za Kitajsko. Zbornica je odklonila sklep senata, s katerim se spremeni višina kredita, k; jo 'je izglasoval parlament. Predsednik Truman je podpisal zakonski osnutek, ki vsebuje ukrepe proti inflaciji. Koliko trošijo ZDA za voisko PRAGA, 19. — Nov proračun, ki ga je skupščina odobrila, predv;de-ra 10.4% izdatkov za vzgojo, 11.2% za obrambo, V tej zvezi je omenil, da določa angleški proračun 5.7% za vzgojo in 20% za vojsko; francoski 7% za prvo in 30% za drugo; ameriški pa 1.6% za vzgojo in 32% za vojsko. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 20. decembra 1947. Manj Avale In več dejanj, gospodje! Prejeli smo iz Barkovlj in objavljamo: «Ko so pred nekaj meseci vojaške oblasti vrnile šolsko poslopje v Barkovljah občini, smo se takoj aačeli Barkovljani zanimati, da bi se poslopje popravilo in priredilo za reden šolski pouk. Toda mnogo vlog smo morali napraviti in mnogo poti pri yojaških oblasteh in na občini, preden so se občinski možje odlofili m popravilo šole. Z deli so začeli šele oktobra in obljubili, da bodo končana do 5. januarja, ko se bo lahko pričelo z rednim poukom. Sedaj pa, ko se bliža čas, da bi morala biti jela končana, so se naenkrat spomnili, da so pozaoUi na centralno kurjavo in tako bodo morali sedaj že napravljeno delo razdirati in delati znova Popolnoma pravilno je, da se- napelje tudi centralna kurjava. Vendar bi morali odgovorni organ; misliti na to že v samem začetku in ne sedaj. Pri tem zelo trpi reden pouk, saj se otroci v sedanjih prostorih učijo samo po 12 ur tedensko, da lahko pridejo vsi na vrsto. Tudi naš otroški vrtec je še odprto vprašanje. Ko bo popravilo šole končano, bomo tudi vrtec lahko namestili v njegovi bivši zgradbi, ki mora služiti sedaj kot ljudska šola. Nekdaj je bilo to poslopje last zloglasne »Italije Redentes, vendar je x njegovih zidovih dobršen del Slovenskih žuljev in imamo do njega vso pravico. Za sedaj je otroški vrtec nameščen v zelo neprikladnih prostorih, ker pač boljših n; moči dobiti in ga more obiskovati le en del vpisanih otrok. Pred nekaj dnevi je obiskala vrtec posebna občinska komisija, ki se je zelo pohvalno izrazila o njegovem poslovanju in čistoči, pa je morala priznati, da prostori niso prav nič prikladni. Pohvalili so tudi naše mamice, ki si pritrgujejo od svojih ust, da lahko nudijo malčkom toplo kosilo v vrtcu in še vse drugo, kar treba. Hvaležrti smo gospodom za njihove pohvalne besede, vendar to Se zdaleč ne zadostuje. Občina sama mora prevzeti v oskrbo naš otroški vrtec in mu preskrbeti vse potrebno, kakor to dela z italijanskimi tovrstnim! ustanovami. Do tega imamo polno pravico, saj smo tudi mi polnopravni Tržačani in davkoplačevalci. Ob tej pr.liki se zahvaljujemo za njihovo nesebično požrtvovalnost Anici Sferzijevi, Ivanki Visintinijevi, Vidi Peftotovi in vsem onim tovarišicam in mamicam, ki se trudijo na ta ali oni način z našimi malčku). VOJAŠKE VAJE V MALEM REPNU IN KMETJE Vreme Je zelo ugodno za kmeta, ki si mera ravna v tem času pr.-praviti stelje in drv za zimo. Kmetje v Malem* Repnu so se hoteli oskrbetj za zimo, toda ne morejo v gozd, ker imajo v njem ameri-kanske edinice vojaške vaje. N h,če si ne more predstavljati, kakšno ogromno škodo povzročajo take vaje kmetom in še celo v tem času, ko se vsi kmetje pripravljajo za zima Naloga VU oziroma poveljn'ka amerikanskih čet na tem ozemlju je, da pustijo kmete vsaj nekaj dni v gozdove, da si preskrbe vse potrebno za zimo. TRŽAŠKI DNEVNIK RAZPRAVA PROTI PARTIZANOM Tov. Gruden-Blisk izpuščen na svobodo Proti tov. Petelinu sodni postopek ustavljen, ker dejanje ni bilo izvršeno na Tržaškem ozemlju Dasi so tako zvane razprave o fojbah popolnoma izgubile svoj pomen, Ki so ga hoteli da^nekateri reakcionarni krogi, je ze znani inšpektor De Giorgi, ki si je pridobil žalosten sloves na sodni razpravi proti Lonjercem, tudi tokrat proti Grudnu posegel vmes. Ker njega osebno ni bilo na sodišču, je predsednik sodišča ukazal prečitati zapisnik De Gičrgijevih izsledkov glede smrti obeh Kraljevih. V njih je inšpektor v bujni fantaziji prišel do svojih osebnih zaključkov, ki so svakega prisotnega takoj uverile, da ima inšpektor kakSne posebne misli glede obtožencev. Tokrat je kar na lastno pest obtožil oba obtoženca, da sta najbrze hotela posiliti dekleti, ker pa sta se jim upirali, sta jih ubila. Upravičeno je odvetnik Zennaro pripomnil, da bi bilo mjiogo bolj umestno, da sodišče ne bi bilo prebralo tega romana, katerega avtor je g. De Giorgi. Po čitanju onega dela zapisnika razprav in sodbe iz razprave proti Lonjercem, kjer je govora tudi o Grudnik in čitanju še enega zapisnika odsotne priče je začel govoriti državni toiilec dr. Lucci. V svojem uvodu je državni tožilec popolnoma pravilno orisal zgodovinsko obdobje, v ieaterem se je u-stvaril ob polomu Nemčije nov svet. In prav v tem zgorovinskem obdobju, katerega glavni protagonisti so bili osvobodilno gibanje in partizani, spadajo dogodki, o katerih se sedaj govori na razpravi. Duh narodnoosvobodilnih borb, ki je bil tako močan, da je rešil človeštvo pred suZnostjo, se ni končal onega dne, ko se je končala vojna v naših krajih, temveč se je nadaljeval Se naprej. Prav zato je dr. Lucci opozoril na italijanske zakone, ki predvidevajo amnestijo za dejanja, izvršena do junija 1945. leta. Po tem kratkem uvodu se je tožilec lotil posameznih dejanj, ki sta jih bila obtožena Gruden in Petelin. Dasi je tožilec v uvodu pravilno orisal okolje, v katerem so se izvršili dogodki, je v svojem zaključku zašel na stranska pota. Čeprav je priznal, da je Gruden plemenit borec iz osvobodilne borbe, je za usmrtitev obeh Kraljevih predlagal, naj sodišče zaradi pomanjkanfa dokazov oprosti Grudna. Glede aretacije Kraljevih in Dore Čokove naj sodišče podeli amnestijo, glede odvzema svobode Marušiču pa obsodi na 3 leta, glede one znane korupcije pa na 3 leti ječe. Za Petelina, ki je odsoten, ker sluii v jugoslovanski vojski, pa je tožilec za odvzem svobode Kraljevih in Korbelija predlagal amnestijo, za usmrtitev Korbelija pa kazen 14 let ječe, za odvzem svobode Marušiču pa 4 leta. Uradno imenopani Petelinov branilec odvetnik Camber je najprej poudaril, da na žalost pada vselej FIZKULTURA Magdalena in l ovarna strojev -vprašanje dneva! Skedenj ae smeje z vidnim zadovoljstvom ker upa, da se bosta neposredna zasledovalca stepla med seboj. Neodločen izid ? Mrzlična nervoznost se opaža v vrstah Magdalene in Tovarne strojev zaradi nedeljske tekme. Res Je, da bo Tovarna strojey morala nastopiti s rezervami, yendar se ne bo vdala, temveč bo skušala doseči 2 točki. S tem bi se postavila v isto vrsto z Magdaleno. Magdalena pa tudi enako misli in bo skušala slediti Skednju, ki pa v nedeljo ne bo imel preveč lahkega posla, kajti Koštalunga bi mogla pr.prav.t: presenečenje. Toda Branija in tovariše srbe podplati in komaj pričakujejo nedelje. Komu pa bo sreča mila v tekmi med Pbnziano in Montebellom? Nabrež na bo imela v gosteh Sv. Ano in skoraj bi rekli, da čaka nabrežinsko enajsterico neizbežen poraz. Pristaniščniki, polni izredne volje, se bodo skušali postaviti po robu Dreherju in ni rečeno, da bodo uspeli. Miljska enajstorica, ki je v zadnjem času v zelo kritičnem položaju, bo odšla v Umag in povratek bo gotovo klavrn: poraz Je torej gotov. Rojan, k; Je v velikem poletu, kar Je najbolj jasno dokazal preteklo nedeljo v tekmi z Magdaleno, se bo moral preseliti s svojo prtljago v Ižola ki je sicer izredno vroče o-zemlje za tuje enajstorice, vendar se igralci Rojana tega zavedajo in bodo s stisnjenimi zobmi odšli v borbo in... ostalo bo pač povedal nedeljski izid. Nad Auroro pa se zbirajo temni oblaki, kajti y nedeljo bo moral iti v goste Piranu, ki na svojem igrišču ne štedl s presenečenji. Gotovo pa je, da bosta obe enajštorlci zelo zadovoljni, če bo izid... neodločen. Nedeljski nogometni spored krivda na odsotne. Poudaril je tudi, da se razprava sploh ne bi smela vršiti proti tem tovarišem, ki so v onem obobju le izvrševali svojo službeno dolinost. Glede odvzema svobode Marušiču pa je odvetnik popolnoma pravilno poudaril, da to sp^oh ni noben odvzem• svobode, ker je imenovani prostovoljno odšel z osebami, ki so prišle k njemu. Zaradi tega je predlagal za Petelina popolno oprostitev glede te obtožbe. Glede odvzema svobode a-gentu Tarbelliju pa naj sodišče o-prosti obtoženca, ker tega dejanja sploh ni izvršil. Da bi Petelin, usmrtil- istega agenta, manjkajo 'dokazi, zaradi tega je odvetnik predlagal oprostitev. Popoldne je odvetnik Zennaro takoj na začetku svojega govora omenil, kako je radio London dajal povelja partizanom pri njihovi borbi proti Nemcem. In prav tak junak partizan je bil Gruden, o katerem je še celo govoril radio Lonr don in celo knjige pišejo o njegovih junaških dejanjih. Proces proti tem junakom se sploh ne bi smel vršiti. Zaman se danes čudijo, če dobijo kosti po raznih fojbah, saj so se podobna dejanja vršila povsod, kjer oli se je vršila borba proti Nerrir cem in njihovem kolaboracionistom. Podobne stvari so se vršile v severni Italiji. ’Da s tem procesom hočejo na vsak način zagrabiti obtoženca, je dokaz ta, da so obtožnici pridali še nekaj narav-nostzohotnih obtočb. Obtočenec je pač aretiral tri Zenske, ker je bilo kot vojaku v tedanji dobi, ko so Se lovili nemške sodelavce, narav- Moua ofenziva Barage proti slovenskim učiteljem nost njegova dolnost. Da bi pa sodeloval pri ustrelitvi Kraljevih, ni sploh nobenih dokazov in mora sodišče popolnoma oprostiti obtoženca za to dejanje. Tud' ni z ničemer dokazano, da bi aretiral Marušiča. Glede korupcije, ki jo je obtožen Gruden, pa ni kazniva, ker je bilo dejanje Ze onemogočeno v naprej, saj je policija naravnost vlekla iz obtoženca denar, samo da bi imela proti njemu dokaz, da je hotel podkupiti stražnika. Svoj zagovor je odvetnik zaključil, naj sodišče za vsa dejanja oprosti Grudna, borca za svobodo. To naj bo priznanje vsem živim in mrtvim partizanom in pa doprinos k mirnemu sožitju narodov, za katero so prelili kri in trpeli italijanski in slovenski partizani. Po govoru odvetnika so st- sodniki umaknili na posvetovanje, ki je trajalo dve uri in dvajset minut. Okrog osmih zvečer je sodišče izreklo tole sodbo. Gruden-Blisk se zaradi sodelovanja pri aretaciji Marušiča obsoja na S mesecev in 10 dni, vendar se kazen ne vpiše v kazenski list. Zaradi Dore Čokove dejanje ni kaznivo, isto tako ni kaznivo dejanje zaradi Kraljevih. Za poskus podkupovanja polloljskvga organa oproščen, ker mi bilo dokazov. Tovariš Blisk-Gruden je bil takoj nato izpuščen na svobodo. Proti tov. Petelinu se zaradi Kraljevih in Torbellija ukine sodni postopek, ker je bilo dejanje izvršeno na ozemlju, ki pripada FLRJ in zato sodišče ni pristojno soditi. ’.ča dejanje glede Marušičevo aretacije pa ni dokazov. Komaj »o se pričele šole in se je začel redni pouk ter so se otroci spoznali s svojimi učitelji, je vojaška uprava začela z novimi ovirami. Vedno sicer poudarjajo, da se borijo šolska oblasti za apolitičnost slovenske šole in. da delajo to predvsem iz pedagoških razlogov. Vendar pa kažejo dejstva na to, da oblastnike fie žene stremljenje, da M izboljšali šolski pouk in dvignili kulturno raven učencev, marveč da jih vodi pri njihovi politiki samo en cilj: borba proti demokratičnemu učiteljstvu. Proti vaemi pedagoškim načelom spreminjanja šolskih učnih moči med šolskim letom, je g. Baraga izvršil v zadnjem času celo vrsto premestitev. Te premestitve ni mogoče opravičiti s službenimi potrebami, marveč je to akt maščevanja in zastraševanja našega učiteljstva. Vse kaže, da bd hoteli dejnekratič-ha učitelje utruditi, da bi vrgli puško v koruzo ter dali prostor še onim belčkom, ki kljub naklonjenosti od strani vojaških oblasti še niso dobili primernih mest. Dobro se namreč zavedajo, kaj pomeni napredni učitelj, zato pa tako ravnajo. Toda vsi tisti, ki taJko misli Jo in računajo, se motijo, ker imajo opravka z naprednimi ljudskimi množicami. Dejstvo j«, da je vas Ricmanje ena izmed zelo zavednih slovenskih vasi v naši okolici in da prav zaradi tega zahtevajo ljudje od šolskih oblast; take slovenske učitelje, ki bodo vzgajali njihove otroke v naprednem; duhu ter bodo imeli tud.i pedagoške uspehe. Šolske eblasti pri vojaški upravi pa so prav zaradi tega, ker so Rlc-manjci zahtevali, da mera oditi iz vasi begunski učitelj Oli,p, izdale nalog, da mora zapustiti Ricmanje tudi priljubljena učiteljica Turkova Emilija in oditi v Božiče. Ta ukrep vojaške uprav? kaže na nesocialnost, brezvestnost šolskih oblasti, ki nočejo upoštevati težkega položaja, v katerem je naš? učiteljstvo. Učiteljica Turkova Emilija je stalna slovenska učiteljica in, ima 37 službenih let ter je bila preganjana od fašistov. Kaj je pomenila za vas Ricmanje, govori najbolje to, da so ji Ricmanje; po osvoboditvi poslali V Jugoslavijo, kamor je odšla v pregnanstvo, pismo s prošnjo, naj se zopet’ vrne med nje. Tako se je priljubljena učiteljica po dolgih letih pregnanstva zopet vrnila v Ricmanje. Gotovo je to eden redkih primerov, kako zna naše ljudstvo cenit; učitelja, ki je skozi dolga leta vzgajal mladino tn uživa spoštovanje med ljudstvom. Takrat gotovo fašisti niso videli v učiteljici Turkovi komunistko, ko so jo preganjali, marveč zavedno Slovenko, ki je priljubljena pri svojih učencih in ljudstvu sploh. Danes pa so jo ponovno pregnali iz vasi, v kateri je delovala celh 17 let, ljudje, ki se sicer branijo In jezijo, če se jim reče, da so fa-šisti, toda njihova dela so za las podobna fašističnim. Prepričani smo, da vse mogoče spletke FSS-ovcev, Baragov in drugih ne bodo dosegle avnjega cilja, da bi uničili vezi, ki vežejo naše ljudstvo z resničnim ljudskim učiteljstvom. Te premestitve imajo čisto politični značaj, poleg tega pa so tudi nečloveške, ker ne upoštevajo niti starosti niti zdravstvenega stanja prizadetega učiteljstva. Koga ščiti stanovanjski urad Prvenstvo Tržaškega ozemlja: igrišče Kolcnje ob 8.45 Magdalena-Tovarna strojev, ob 10.30 Ponz:arm-Montebello; igrišče na Opčinah ob 8.15 Koštalunga-Skedenj, ob 10. Prlstaniščnik;-Dreher; igrišče v Nabrežini ob 14. NabrežInfleSv. Ana; igrišče v Umagu ob 14. Umag-Milje; igrišče v P.ranu ob 14. Piran-Auro-ra; igrišče v Ižoli ob 14. Ižola-Rojan. Okrožno nogometno prvenstvo: igrišče v Zavljah ob 8.15 Tlskarji-tiv. Marko: ob 11.45 Kolonja Bolniška blagajna; ob 14. Aqu:la-Vesna; igrišče v Nabrežini ob 8.15 Greta-Skorklja, ob 10. Col ILVA-Proleter; igrišče na Opčinah ob 12. Arzena 1-Sv. Vid; Igrišče CRDA ob 14. OMM-SA-PrimorJa P. K. Prvenstvo 1. skupine. Igrišče Ko-lonje ob 12. Rocol-Redivo Kozman; Cb 14. Rinaldi-Eiektra; igrišče V Ze večrat smo pisali o delavskih in o mnogih brezposelnih, ki jih je stanovanjski urad natrpal v pretesne prostore, kakor je bil primer z družinami v ul. Del Poggio t. 2 in s stanovalci V ul. Corsica Jt. 3, kjer je vsaka družina dobila komaj po eno sobo ali sobico za spalnico, kuhinjo, obednico itd. Tudi zgodba Bruna Candanija in njegove druZine ni nič manj tragična. Ta družina, ki šteje 6 členov, je stanovala pred vojno v ul. Ros-setti 52. Pri bombardiranju 10. junija 1944 pa je tila tudi ta hiša zadeta in njihovo stanovanje je bilo popolnoma porušeno. Canciani se je takrat preselil v ul. Ponziana št. 23, kjer se je morala vsa družina stiskati v eni sami tesni sobi. Poleg tega pa je bilo tudi to stanovanje zaradi zračnega pritiska pri bombardiranju ladjedelnic in pristanišča precej poškodovano. Streha ne dati več vode in kadar dežuje, je treba v sobi opreti dežnik. Tudi burja ima pri vratih in oknih skoraj neoviran vhotf. Po treh letih brezuspešnega čakanja in moledovanja je Canciani uvidel, da od gospodov pri stanovanjskem uradu ne more mnogo pričakovati. Zato se je sam pozanimal in skušal poiskati primerno stanovanje. Ko ga je našel, je prosil urad, naj mu dovoli vselitev. Toda stanovanjski urad je taka stanovanja vselej dodelil drugim, manj potrebnim, čeprav je večkrat poslal na Cancianijevo stanovanje svoje uradnike, ki so se lahko na lastne oči prepričali o res nujni potrebi te družine po bolj primernem stanovanju. Tako se je zgodilo približno osemkrat. Vedno iste tolažilne besede zc Cancianija, stanovanje m za druge Pri takem poslovanju seveda ni nobeno čudo, če se ljudstvo sprašuje, kakšne koristi ima od stono-vanjsketfb. urada, za katerega vzdr. Zevanje strošijo težke milijone. Koristi od teh milijonov pa imajo samo «esuli» in kvečjemu Se tisti, ki imajo dovolj denarja, da si z njim lahko odprejo vsaka vrata. ki je hotel prečiti ceste. Uršo ima zlomljeno levo zapestje in poškodbe na nosu in glavi. Sprejeli so ga na kirurški oddelek v glavni bolnici, kjer se bo zdravil mesec dni. Malo pozneje se je prišel zdravit tudi policaj, ki ima zlomljeno desno lopatico in se bo tud; moral zdraviti mesec dni. URADNE OBJAVE Zaradi kršitve predpisov o šted-nji elektrike so ustavili tok mnogim trgovcem in imetnikom lokalov. Zaradi kršitve predpisomodlcka št. 21 vojaške luprave bo ustavljena Pri Sv. Justu sp ga obrali Prejšnji dan na večer je šel tudi Venier Mario iz ul. Gatteri št. 9 v gostilno «Bottega del vino*, da bi si tam malo privezal dušo in morda tudi srce. Očividno pa je, da zahajajo tudi žeparji v to zabavišče, ker je Venier proti polnoči opazil, da mu je naenkrat zmanjkala listnica, v kateri je imel 20 tisoč v gotovini, ček za 7.684 Kr in osebne dokumente. Tako je moral oditi Venier vkljub zaužiti pijači «suh» domov in tudi s prijavo na policiji ni bil nič na boljšem. Policaj povozil starčka Včeraj okrog 19.30 se je peljal policaj Armari Bruno s svojim motornim kolesom po ul. Franca proti Sv. Andreju. Pred hišo št. 22 pa Zctmuner obsojen na 4 leta in 6 mesecev ječe dobava električnega toka. za 7 dni ,V 240 tržaškim trgovcem. V navedenem odloku so bili izdani ukrepi za znižanje električne energije zaradi sezonskega pomanjkanja. Zvišanje odškodnina za zakol. Z veljavnostjo od 25. oktobra 1947 se najvišji znesek odškodnine za zakol živine določi na 18.000 lir za vsako glavo. Z veljavnostjo od 25, oktobra 1947 se 30 krat poveča znesek stalnega plačila v breme izvoznikov ;n uvoznikov. Ta? odlok bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnerrf listu 2VU. <5lobe zaradi nedovoljene zaposlitve osebja. ZVU Je danes objavila, da sta bili nedavno kaznovan ni z globo dve tržaški tvrdki zaradi kršitve odloka ZVU št. 72. Tvrdka dmpresa I,C.C.I.* je morala plačati 45.000 Ur, «Ital-Stradei> pa 50 tisoč lir. Odlok št. 72 določa, da morajo službodajalci prositi delovni urad za delovna dovoljenja odnosno za predhodno izjavo odseka dela za zaposlitev delavcev, da-li so ali niso bivajoči v področju. KOLEDAR Sobota 20*. decembra Evgen, Svetozar Sonce vzhaja ob 7.42. zahaja ob 16.51. Dolžina dneva 8.39, Jutri 21. dRjfembra Severin, Tomislav Spominski dnevi j Sse je rodil An ton Foerster, skladatelj češskega pokolenja, preroditelj slovenske glasbe. sBoljši je vrabec v roki kakor golob na strehih je dejal skromni, prepodil golobe s strehe in šel vrabce streljat. PRESKRBA Delitev tobačnih nakaznic. V nedeljo 21. t. m. se tobačne nakaznice iz tehničnih razlogiov ne bodo delile. Razdeljevanje se bo nadaljevalo v ponedeljek od 8-12 in cd 15-18 ure. Živilske nakaznice. Občinski pre-, hranjevalni urad opozarja, da je živilska nakaznica neprenosljiva. V primeru, da imetnik nakaznice zapusti mesto ;n izostane več kot mesec dni, jo mora vrniti prehranjeval rumu uradu, v primeru smrti so pa dolžni sorodniki umrlega isto vrniti. Dodatne nakaznice se morajo vrniti, če oseba nima več pravice do nje. Kršilci bodo kaznovani z zaporom do enega leta in z globo do 10.000 Ur. Zaradi tega opozarjamo vse tiste, ki imajo neupravičeno živilske In dodatne nakaznice, da Jih vrnejo prehranjevainS-mu uradu v ul. dei Rettor; 2, »o-ba št. 196. CENE NA ŽIVILSKEM TRGU TRST 20. decembra ENOTNI SINDIKATI SKUPŠČINA VRATARJEV ODLOŽENA. Ustanovna skupščina kategorije vratarjev E-notnih sindikatov ne bo v nedeljo 21. t. m., temveč v nedeljo 28. t. m. Prostor in ura bosta pravočasno določena. Živila kg One na debek Ur Ctene na dr ob n# Ur Zelje v glavah 20-25 36-40 Zelena . ., . , 50-60 68 Solata . • , . 25-100 60-160 Radič ...... 250-300 360-400 Radič, rdeč . . 150-250 320 Motovilec . . . 270-300 380 Špinača .... 40-50 68 Bledeš . , , . . 40-80 80-160 Ohrovt .... 20-22 28 Cvetača .... 45-50 56 Krompir . . . 35-45 60 Paradižniki 130-140 160-170 Cikorija .... • 25-30 40 Korenje .... 45-50 60 Repa, kisla . . 28 40 Čebula .. . , 85 96 Česen ..... 180 220 Jabolka .... 25-75 32-100 Pomaranče . . 28-55 40 80 Mandarini . 38-75 48-98 Hruške .... 40-60 '60-160 Orehi 265-270 320 Smokve v pak. 38-85 50-100 Smrkvi .... 125 160 Kostanj .... 40-65 56-80 Limone . . . 130 140 DAROVI IN PRISPEVKI VD nai da točen odgovor Mestni odbor SIAU je poslal polk. Gardnerju protestno pismo, v katerem pravi: «Mestfii odbor se v imenu vseh demokratičnih prebivalcev Trsta obrača na okupacijsko VU z obtožbo, da so bila dne 18. t. m. zopet izvršena teroristična dejanja na sedež mestnega odbora SIAU in na kulturni krožek «Raubern. Tisoči in tisoči prebivalcev se je Ze večkrat obrnilo na VU in v svojih protestih zahtevalo, da očisti mesto vseh fašistov in neofašistov, ki s terojem strahujejo mirno prebivalstvo. Obljube, ki jih je dajala VU, pa so ostale vedno samo obljube. Včerajšnji atentati dokazujejo, da je s strani VU potrebna odločna intervencija proti stranki Qualun-guistov, stranki «Sociale-italianoy> ter proti stranki republikanskih ak-cionistov, ki združujejo' skoraj same fašiste. SIAU zahteva od okupacijske VU točen odgovor o merah, ki jih namerava podvzeti proti vsem plačanim in podpiranim zločincem, ki lahko nekaznovano izvršujejo atentate na osebe in imetja prebivalcev cone A. Slični protest so naslovile na o-kupacijsko VU tudi slovenske in italijanske antifašistične žene in druge organizacije. RAZVITJE SINDIKALNE ZASTAVE ŽELEZNIČARJEV Nocoj ob 20. tiri bo v prostorih Kina ob morju razvitje sindikalne zastave železničarjev. Po razvitju bo ples. Železničarji in delavci drugih strok vabljeni! Cisti dobiček bo šel v korist otroške božičnice. ES pekov. Peke vabimo, da dvignejo vabilo za božični ples, ki bo na božično noč v prostorih DSZ v ul. Conti 11. Cisti dobiček bo šel v korist potrebnih delavcev te stroke BS 'šole. V torek 23. t. m. ob 17. uri bo v prostorih sedeža v ul. Im-biani 5 sestanek za osebje šol tržaške občine. GLEDALIŠČE VERDI Za politične pripornike so darovali: zbirka «La?oratore» 48.118, zbirka »Primorskega dnevni" ka» 16.083, ASIZZ Katinara in Lo* njer 3152, zbirka tov. Suhadolnika 2510, ASIZZ Barkovlje 2300, Toma-sini Humbert 2000, zbirka tov. Mi-lanija 2080, ni. rajon 3198, nabrala tov. Milani Emilija 1815, ASIZZ Trebče 1500, nabrano v Nabrežini 1300, ASIZZ Padriče 800, I. rajon 750, tov. Piussi ■ (nabrano) 720, nabrano v sektorju Sv. Justa 568, tržaški arzenal, Nedok Amalija za I* rajon, tov. Vissaggio po 500 lir, nabrano v Sempolaju 550, ASIZZ III. rajona 355, tovariši iz pivovarne Dreher 304, nabrano y Samatorici 269, tov. Sulič in Blažič Katarina po 100 lir. Tov. Križmani in Ostrouška, lastnika kovačnice OCIF v Barkovljah darujeta 3000 l;r za otroško boz-č-nico. V isti namen je zbral tov. Martelanc Rudi v krogu sodelavcev 4057 lir. Nocoj ob 8.30 bo zadnja predr stava Charpentier-jeve opere «Lui-za» za red C. Zasedba je premierska. Dirigira Antonio Votto. Jutri ob 16. uri popoldne bo repriza Masaagni-jeve opere «Iris» za red D. Včeraj je porotno sodišče pod predsedstvom dr. Mlnessa sodlllo Zamunerja Virgilia, ker je 25. oktobra t. 1. premišljeno umoril težaka Romana Bisianija v Javnih skladiščih v pristanišču. Zamuner je že dolgo let bil ljubosumen na svojo ženo, kajt; že 1939. leta, ko je bil še zaposlen v Javnih skladiščih je zvedel o ljubezenski zvezi, ki jo je imela njegova žena z Bt-sianijem. Poleg vsega tega pa so se vsi njegovi znana! zaradi tega norčevali iz njega. 25. oktobra zjutraj je šel v pristanišče, kjer naj M bil srečal z nekim tovarišem z dela. Ker so se tudi tedaj norčevali iz njega ;n je zapazil Bisianija, ga je s škarjami, ki jih je imel pri sebi, zabodel v hrbet, toda rana Je bila globoka 8 cm in vsled izkrvavitve je Bislan; umrl. Prič je bilo na razpravi malo, ker pri dejanju samem ni bil nihče prisoten. Dasi je državni tožilec predlagal 9 let in 4 mesece Ječč, se Je sodišče pneipričalo, da 'obtoženec ni premišljeno izvršil umora ln mu kot olajševalno okoliščino štelo, da je duševno malo zmešan. Zato je sodišče obsodtlo Zamunerja, ki ga je branil odvetnik Fillputti, na 4 leta in 6 mesecev ječe. Potuj oči klavir in sleparska ljubitelja glasbe B; igrišče CRDA ob 12. Primorje PK B-Universal; igrišče na Opčinah ob 14. Opčina-Arzenal B; igrišče V Nabrežini ob 12. Sv. Ivan-Col ILVA B. Prejšnji mesec je trgovec Maks Candolin, ki stanuje v ul. Carducci 32, poveril svojemu znancu De Nandiju Albertu nalogo, da bi našel kupca za njegov klavir, ki je bil vreden najmanj 600.000 lir. De Nando, kil stanuje na trgu Sv. Ivana št. 1, je že čez nekaj dni rekel Candolinu, da je našel kupca, ki pa hoče imeti klavir nekaj dni na poskušnjo. Candolin je pristal in prišli so delavci, ki so odpeljali klavir k nekemu Petru Maffioliju na ul. Valdirivo 5. Minilo je precej dni, toda ne De Nandija in se Mafflolija ni bilo na spregled. Zato je šel Candolin sam na stanovanje k Maffioliju, kjer pa je zvedel, da jje klavir zopet odpeljal De Nando. Trgovec je videl, da so ga prevarali In zato je zadevo prijavil policiji. Ta je več dni zasledovala De Nandija in ga res ntko noč prijela, ko se Je vračal domov. Sprva je trdovratno tajil vso krivdo, pozneje pa je le priznal. da sta delala v sporazumu z Maffiolijem. Povedal je tudi, da so odpeljali klavir v ul. S. Martlri k Maffiolijevim znancem in da je Maffioli organiziral vso sleparijo. Na navedenem naslovu so res našli klavir in ga vrnili njegovemu prvotnemu gospodarju. Oba sleparska »ljub! tel ja glasbe* pa so spravili v policijske zapore, kjer bosta imela dovolj miru, da se lahko še intenzivneje posvetita tej umetnosti. Tatovi odpeljali kamion Predvčerajšnjim popoldne okrog GLAVNA SKUPŠČINA JAVNIH DELAVCEV. V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne bo glavna skupščina javnih delavcev (Radio, Telve, Itacable, Selveg) Pica za kokoši Piča za kokosi. Kmetska zadruga za tržaško občino obvešča vse reice kokoši, da so naprodaj riževe ’u-ščlne po 45 lir ter riževa krmilna moka po 55 lir na kg. Piča je v prosti prodaji y skladišču Kmetske zadruge v ul. Filzi 15. Rojstva, smrti in poroke i j« otrok, umrlo je 12 ljudi, porok pa Dne 19. decembra se je rodilo 10 .rok, un je bilo 9. 17. ure je pustil 51-letni Jože Tur-rin pred hišo št. 15 v ul. Maiolica CERKVENE POROKE: meha- nik Guerrino Peternelli in zasebnica Lucija Zagaria, uradnik Silvano Lonza in zasebnica Romana Lonza, kovinar Anton Mucchiut in zasebnica Lidija Bisiachl, mizar Arman do Nonis in zasebnica CesarinaPer-mgoni, mehanik Peter Zanussi in prodajalka Bruna Tome, bolničar Egidio Badin in prodajalka Olim-pia Vecchiet, kovač na ladji Jordan N:gli in zasebnica Licia Lucchesi, visokošolec Aldo Daris in uradni ca Diomira Stradi, Josip Tavčar, učitelj in Irma Lange, učiteljica. UMRLI: 59-letni Karl Lupi, 89-letna Josipina Rojc, 47-letni Ivan Zolja, 72-letni Matija Hrvatin, 25-letni Ivan Krivičič, 61-letn; Anton Pilot, 90-letna Kesel Manija, 44-let na Marija Perko, 64-letna Regina Papa, 74-letni Ivan Bassaness, 71 letni Alojz Santini in 69-letni Josip Benedetti. - za kratek ča3 svoj kamion brez nadzorstva ter šel v hišo po svojih opravkih. To priliko so izrabiti tatovi in kamion odpeljali. Ko se je Turrln vrnil iz hiše mu ni preostalo drugega, kakor da je javil tatvino najbližjemu policaju. Ukradeni kamion cenijo na 700 tisoč lir. Tat, ki se je premislil Nedeljski spored istrskega nogometnega prvenstva V Brtonlgl; ob 14. Olimp! ja-Za-ščita ; v Kopru ob 12. Partlzan-Rde ča zvezda: ob 14. Aurora B-Fioren-tia; v Ižoli cb 12. Ižola B-Meduza; v Fetrovlji ob 14. Petrovlja-Umag B. Lahkoatleti, udeležite se «Te* ka okoli Magdalene», ki bo jutri v nedeljo 21. t. m. ob 10.15 Enajsterica SK pristaniških delivcev, presenetljiva v svoji igri, borbenosti in izredni volji jus KozAKj butasti so spregovorili Pii obelisku na Opčinah je slonel ob ograji istrski heroj Blisk.. i. 8. junija so tisočglave množice italijanskega in slovenskega ljudr stva, zrane na Velikem trgu, oglušujoče izjavljale, da hočejo Živeti v svoji svobodi, v jeder at timi Jugoslaviji, da ne priznajo nobene druge svobode razen one, ki so si jo z boji in trpljenjem po ječah same priborile. Ljudske množice so nastopile tako nepričakovano, da mi je neki itatijanskl pisatelj dejal: eTega nisem pričakoval. Take množice so se zbrale komaj za časa fašizma, ko sta jih izganjala na cesto strah in ukaz. Trst se je že zavedal, kaj mu prinaša vaša vojska in kaj se zgodi z mckracijo, če bi odšli vaši borci. Ne smemo Trsta soditi po vsej ljudski navlaki, ki se nabere ob takem obmorskem mestu in se v svoji politični negibnosti osm-a-di. Delovno tržaško ljudstvo že razlikuje med borbeno in papirno demokracijo». In res, tržaško ljudstvo je že z delami pokazalo razumevanje, kaj zahteva nova demokracija. Nekateri so izvršili nadčloveške napore, da bi se% življenje v mestu obnovilo in bi svetovna reakcija ne imela osno >e za pon.žujoče, srumoti’ne očitke. Italijanski delavec mi je dejal: sMetti se kar megli pred očmi, če pomislim na te porkerije. Mene duši in...s Svetile so se mu oči in z južnzaškim temperamentom mi je z rokami slikal svoje misli Slovenski ribič, ki je imel skozi vso vojno zvezo s partizani in je ves čas čuval njihove bunkerje sredi mestnih hiš, mi je stisnil roko. *Ne boj se, tovariš. Ce sirr.o doslej prestali, bomo Se naprej. Nobena sila, tudi zan\orci, nas ne uklonijo*), tu Ideja ljudske svobode je vzplamtela. Po vseh zakonih gibanja ne more luč več ugasniti. Prižgana je v človeških srcih in mislih. Njeno resničnost so potrdili partizani. Tanki z velikimi, naperjenimi topovi so vedno bolj grozili. Partizani so se pripravljali na odhod, molče, s stisnjenimi ustnicami. Borci, ki so se skozi tri leta potikali skoraj goli in bosi po gozdovih, se niso zmenili, Fe so se obregovali vanje vinjeni zavezni-Si vojaki, oboroženi s koivbojski-mi revlverji in debelimi pendreki. Odhajali so zavestno, v očeh so se jim lesketale čudne iskre. Pri obelisku na Opčinah je slonel ob ograji istrski heroj Blisk in se zamišljeno oziral pp morju. Zagoreli ozki obraz se je obračal proti istrskimbali, desnica je stiskala brzostrelko. Poslavljal se je od krajev, v katerih se je tri leta boril proti fašistom, gestapovcem, in četnikom z nadčloveško žila-vostjo. Žametaste, rjave oči nad koščenimi ličnicami so se smehljale. Spomin mu je zopet obudil cesto ob skalnem pobočju, ki jo je mipiral, in je ob eksploziji poginilo nad 80 četnikov, med njimi štab njihove divizije. Blisk se muza, ko sp ga potem zasledovali, lovili s patruljami in podkupovali domačine, da bi ga kdo izdal. Nazadnje se jim je posrečilo. Blisk in še va tovariša so imeli v zapuščenem hlevu bunker zunaj vasi. Na vse zgodaj zjutraj začujejo korake nad sabo. — Izdani smo, jih je prešinilo. Zaslišijo ženski glas — eTukaj se drže partizani». Blisk je je takoj zavedel, da so obkoljeni in ni rešitve. Blisk je bil preprost, priro-den človek. Mrzil in sovražil je četnike in domobrance, ki so se po njegovo tepli za stari svet, za stare lazi, se v svoji zagrizeni besnosti vezali prej s fašisti in nacisti, in zdaj poskušajo prodajati Unglo-amerikb-ncem krpe rodne zemlje. Začel je borbo. . (Se nadaljuje) Policaj Scagnettl Lucio se je vračal včeraj v civilu po Pendice Sco-glietto proti domu. Tedaj je opazil malo metrov pred seboj neznanega možakarja, ki je nesel avtomobilsko kolo in se sumljivo obnašal. In v resnici,' ko je možakar zagledal na drugi strani ceste nekega policaja v uniformi, je vrgel kolo po tleh in začel bežati. Scagnetti je šel za njim, pa je bil možakar urnejši in Je srečno odnesel pete. Kolo z gumo znamke »Pirelll Aer-fleks* je policaj odnesel na svoje poveljstvo, dokler sč ne zglasi oni, ki mu Je' zmanjkalo. KINO KINO OB MORJU. Zaprto. Otvori te? jutri v nedeljo s filmom «Prva plesalka* in z risanim barvnim filmom »Pesriu radosti*. F1LODRAMMATICO. 16.00: »Zvezda se poraja*, Don Amecke in J ARMONIA. 15.00: »Osem dni življenja*, G. Brent, M. Scott. IDEALE. 15.30: »Doli z boga- stvom!*, Ana Magnani. FENICE. 16.00: «Sužnja zla*, H. Lamnrr, G. Brent, P. Lukas. ITALIA. 15.30: »Ljubezen, ki sem ti jo poklonil*. ALABARDA. 15.30: »Knjiga džun- gle*. Rose, De Camps in Sabui GARIBALDI. 15.30: «Gospod in go- spa Smith*, Carole Lombard in Robert Montgomery. IMPERO. 15.00: »Balalajka*. MASSIMO. 15.30: »V Mabel nl sobi*, Maryorie Reinolds. NOVO CINE. 16.00: »Jezdec! iz Teksasa*, Fred Mc Murray. ODEON. 15.30: «Zaaotniki», H. La-marr. SAVONA. 15.30: «Bagdadski lo- pov*, J. Duprez, G. Veidt. OGLASE in voščila za božično številko Primorskega dnevnika bo u-prava sprejemala do 23. t. m. opoldne. Za Rdeči križ je daroval tov. Markula Gabrijel 100 din. * Za otroško božičnico 1947 so darovali prosvetni delavc1 PT' SHPZ 25.056 lir. Ob priliki poroke tov. Petaros Line in tov. Cedin Auguština so svatje nabrali 1620 lir- Radijski sporedi TRST II (m 238.6/Kc 1260) v soboto 20. decembra 11.30. Reproducirana glasba. 12.0®* Predavanje: Ljudje in nazori. 12.15* Koroške pesmi. 12.25. Lahka gl*s' ba. 12.45. Napoved časa in poročila* 13.00. Partizanske pesmi. 13.15. S°" lustične skladbe. 13.50. Zdravniška oddaja, 14.00. Vesele pesmi. 14.15* Pregled tiska. 17.30. Plesna glasba- 18.00. Prireditve v tednu. 18.10. Gla®' ben« fantazija. 18.45. Kulturne nimivosti. 19.00. Skladbe slavnih skladateljev. 19.45. Napoved časa in poročila, 20.00. »Večer na vasi» ' Izvajajo: pevski duet, solist in har* monikar. 20.30. Lahka glasba. 20.45. Tehnika in gospodarstvo. 21.00. pera: Ponchielll: «La Gioconda*. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Cttanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. Odg. urednik DUŠAN HRESCA« Tisk Stabilimento Tip. Triestino POZOR! POZOR! KOMPLETNO SPALNICO Z VZMETMI IN ŽIMNICAMI za 58.000 lir; drugo o štiridelno omaro, jedilnic? kristalom, marmorjem in. ogle- dalom. Kuhinjsko opravo z marmorjem za 35.000 lir, radio, salon, divan, zastore, odeje, rjuhe, kuhaj' ilike, vzmeti, volnene žimnice, šivalni stroj »Singer* in štedilnik, prodam zaradi odselitve. Ul. Raffaelo Sanzio 20-1. (Sv. Ivan' MALI OGLASI PRODAM: Slapernik: «Ljubljana», olje; -»Slovenski lesorez*; «Modra ptica*, bibliofilska Izdaja. Telefon 93-291. Božične in novoletne razglednice okraske za boiiinp drevo, svečke in vsakovrstna darila dobite v KNJIGARNI IN PAPIRNIC* ŠTOKA TRST, ULICA MILANO št, 87 Izšel je SLdVENSKI KOLEDAK' KRZNENI VSEH VRST PO KONKURENČNIH CENAH KUPIT® Časa della Pelliccia. v Mazzinijevi ul. 16 - II. nad. POSEBNA IZDELAVA V TAC A It in GLAVAH PERZIJSKIH KRZBJL DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH v R/letfazziiii del Corso -Trsi KORSO 1 - BORZNI TRG (Galleria A. Protti) KRZNA Popolna izbira ea vsak okus Na- vadne, srt dr Je (n dragocene kotne hovlns. — Plačilo tudi na o broke- kkznakstvo ziliottO Trst - ul. Trento 11 - tel.t 2037 -