»»oShttaa pMsns t jtolovfaL Leto UL, štev. 19 Ljubljana, petek 23* januarja I93I Cena 2 Din L pravništvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor* Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.84a Praha čialo 78.180 Wien št 105.241 ■ i Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova eesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Italljansko-nemška opozicija v Društvu narodov ? Dr. Curtius napoveduje zahtevo po reviziji Youngo-vega načrta — Sistematična izpopolnitev sodelovanja Italije in Nemčije v Društvu narodov Budimpešta, 22. jan. d. »Pesti Hirlap« je objavi včeraj poročilo svojega posebnega dopisnika v Ženevi o važnem razgovoru Brianda in dj. Curtiusa, ki se je vršil pretekli torek. Najvažnejša točka tega razgovora je bila napoved zunanjega ministra dr. Curtiusa, da bo v skorajšnjem času zaprosil za revizijo Youngovega načrta. Briand je ugovarjal tej nameri ter je opozarjal da ima Nemčija v smislu pariškega dogovora pravico zahtevati moratorij, dr. Curtius pa je nato odvrnil, da bi se na ta način mogla doseči največ odgoditev izpolnitve obveznosti, ki se večinoma tičejo dobav proizvodov na leparacijske stroške in katerih ustavitev bi samo povečala brezposelnost, dočim ima njegova akcija prav za prav za cilj omiljenje gospodarske krize in brezposelnosti. Br.and je nato odgovoril zelo hladno, da more dr. Curtius sicer poizkusiti doseči revizijo Youngovega načrta, vendar pa mu ne more reči v naprej, če bo s svojo zahtevo uspel. Dop'snik istega lista poroča, da ie prišlo med Grandijem in dr. Curtiusom do neke vrste dogovora, po katerem se bo italijan-sko-nemško sodelovanje v Društvu narodov, ki se ie že doslej vedno opažalo, ki pa je bilo večinoma samo posledica naključja, v bodoče sistematično izpopolnilo. Italija in Nemčija nai bi tvorili pravo opozicijsko skupino z namenom, da bi se zavrlo neomejeno postopanje Brianda. Svarilo dr. Curtiusa pred Italijo Socialno demokratski poslanec Breitscheid proti italo-filski politiki nemškega zunanjega ministra Berlin, 22. jan. d. Socialno-demokratski poslanec Breitscheid je objavil v socialno« demokratski korespondenci opis poteka v ženevskih pogajanjih. Pri tem opozarja, da so socialni demokrati že davno zahte* vali načelno udeležbo Rusije pri razgovo» rih o Panevropi. Zato ni proti tej zahtevi n česar omeniti, vendar pa je vprašanje, ali bi bilo faktično pravilno, spravljati prav to zadevo v ospredje, ker bi se mo» gel na ta način zbuditi videz, kakor da se je Nemčija podredila vodstvu Italije. Breitscheid pravi med drugim: »Vemo, da ;e Italija prav v zadnjem ča* »u stopila v tesne zveze s Turčijo in Ru* sijo in nihče ne more dvomiti, da je ta politika naperjena proti Franciji in Mali aitanti. Po stanju stvari se prav močno zdi, kakor da bi plula Nemčija v itali j an* skih vodah. Dr. Curtius se zdi manj kot vodnik kakor pa vodeni. Ta vtis se mora tem bolj ojačiti, ker je fašistični tisk že pred ženevskimi pogajanji napovedoval skupen nastor» Italije in njenih priveskov na eni strani ter Nemčije na drugi strani. Vsekakor bi nujno želeli, da bi zelo kma* lu jasno videli in spoznali, kakšni dogovo* ri so bili izvršeni z Italijo in katere po» sebne namene zasledujejo.« Breit^cheid svari pred vsakim popušča* njem nanram zunanje političnim željam narodnih socialistov. V lastnem interesu, še bolj pa v : teresu nemškega naroda, naj bi dr. Curtius razbil dvome in demantiral govorice, da je ladja nemškega zunanjega ministra izgubila kompas in da plove k ne* v?rnim pečinam. Poraz Macdonaldove vlade v parlamentu V razpravi o šolskem zakonu je pri glasovanju o podporah verskim šolam ostala delavska vlada v manjšini ker so katoliški člani delavske parlamentarne frakcije glasovali proti. Položaj vlade je dosti težji, ker je liberalna stranka s London. 22. januarja. AA. Vlada je ostala pri včerajšnjem glasovanju o šolskem zakonu v manjšini, ker je skupina 40 poslancev delavske stranke sklenila, da zahteva od vlade, naj prizna konfesijonalnim šolam podporo iz javnih sredstev. Posledica glasovanja ho, da šolski zakon tako dolgo ne stopi v veljavo, dokler ne dobe konfesijonalne šole podpore. Pogajanja o tem vpra-šnju z cerkvenimi poglavarji se bodo nadaljevala Vladni krogi upajo, da bo prišlo do zadovoljivega sporazuma. Ministrski predsednik Macdonald je izjavil, da vlada ne bo izvajala iz tega glasovanja posled.ie. London, 22. januarja. AA. Včerajšnji poraz delavske vlade v spodnji zbornici je v;:budil v angleških političnih krogih veliko senzacijo. Vlada je ostala v manjšini, 33 glasovi proti 10 sklenila vzdržati se glasovanja pri tretjem čitanju zakonskega načrta o delavskih organizacijah Liberalci so to sklenili na predlog sira Johna Simona, dočim je bil Lloyd Georde proti temu predlogu. London, 22. januarja s. Politiko vlade pri pobijanju brezposelnosti napadajo sedaj že od dveh strani. Konzervativna stranka je sklenila predložiti spodnji zbornici predlog za nezaupnico, ker se vladi ni posrečilo rešiti problema brezposelnosti. Tem se pridružuje še skupina delavske stranke, ki jo vodi Mosley, ker je izvršilni odbor stavil zahtevo, naj stranka ne skliče kongresa, ki se bo izključno ba-vil z vprašanjem brezposelnosti. Epidemija hripe se širi po vsej Evropi Mnogo smrtnih slučajev v Parizu angleškim vojaštvom ter razsaja Pariz, 22. januarja AA. V Franciji se hripa silno širi. V Parizu samem je umrlo doslej na tej bolezni 364 oseb. Posebno hudo je prizadeto mesto Lyon. Ponekod je obolelo toliko pismonoš, da so morali ukiniti dostavo pisem. V Lyonu so morali zapreti več šol in tovarn, ker so učenci in delavci oboleli. Pariz, 22. januarja, p. Hripa divja po vsej F ran ai j.i od jštvam.i sredozemske angleške mornarice. London, 22. januarja. Sedanja epidemija hripe se je silno razširila. Najbolj so pri» zadeti obrati, v katerih delajo ljudje v večjih skupinah, pa tudi med vojaštvom in mornarico se je močno razširila. Mnogi obrati so morali znatno omejtii svoje delo. Madrid, 22. januarja. Iz vseb krajev Španije poročajo, da se hripa naglo širi. Javni obrati kakor pošta, tramvaj, železnice, so morali zelo omejiti promet. Gledališča, kinematografe in druga zabavišča so morali zapreti, ker je večina nastavljencev obolela. Ženeva, 22. januarja. AA. Belgijski zu* nanj-i minister Hvmans je obolel na brini. Rim, 22. januarja AA. Influenčna epidemija razsaja v mnogih krajih Riviere. Senzacionalna aretacija italijanskega bankirja Pariz, 22. januarja AA. >Journal zadnja leta Pred dvema letoma ga je Obrtno društvo v Središču imenovalo za častnega člana in predsednika. To društvo je ustanovil g. Zadravec ter mu bil mnogo let predsednik. Celo vrsto let je bil pod» p. «ednik .Snlošnc zveze obrtnih zadrug v Mariboru in Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Ko se je lansko poletje v Celju ustanovila skupna Zveza obrtnih društev 7i Dravsko banovino, je zbor z navduše» rimi ovacijaimi izvolil jubilanta za častne» ga predsednika. Za organizacijo in povzdigo obrtnega stanu in napredek narodnega gospodarstva sploh, osobito v svojem domačem okraju, ima jubilant naravnost ogromne zasluge. Brez odmora je deloval in še deluje z na» eti in peresom. Nebroj je v raznih dnev» r.ih im strokovnih listih njegovih temelji» tih člankov. Koliko potov in pisarij za pravice malih trgovcev in obrtnikov, za ustanovitev in razvoj strokovnega šolstva je storil jubilant v teh treh desetletjih, vse to je znano le njegovim najintimnej» širn prijateljem im zaupnikom. Za svoje neumorno, nesebično delovanje bližnjemu v korist je prejel priznanje tudi z naiviš» joga mesta. Mnogo let je bill jubilant tudi čl am Zbor» rice za trgovino, obrt im industrijo v Ljub» i ni ter se redno vozil iz oddaljenega Šr.-.i-iča k vsaki seji. Skoraj neverjetno se s' ši, da tudi tako plemenitemu, čistemu in nesebičnemu značaju niso prizanesle intrige nevoščljivcev iz zastrupljene stran« k a rske done, ki se ne sme več povrniti. T ki z grzena zaslepljenost je rahločut» r 1 Zadravca hipno zabolela, toda odpu» stil je in pozabil. Juh il.-.nt se je rodil dne 22. julija 1873 v Središču, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nižjo realko pa v Mariboru, nakar se je pri svojem očetu Juriju, ki je bil takrat trški župan, izučil pekarske obrti. Leta T97. je nrevzel samostojno pekarno, a po očetovi smrti se je posvetil mlimarski obr» ti. Pokojni oče je bil izredno podjeten in b;ster obrtnik, zato si je za svojo pekarno postavil mlin. Po očetu prevzeti mlim pa je bil šele na prvi stopnji razvoja. Tekom let pa je naš Jakob s trdim delom, raz» umom in varčnostjo povzdignil mlin do današnje višine in popolnosti, da se lahko šteje med prve v naši banovimi. Od vod» nega pogona ga je preuredil na paro, pred le~i pa na elektriko. Zadravčevo gostoljubno hi5o pozna na ti'voóe njegovih prijateljev in znancev. Vsakdo ga mora čislati in ljubiti kot vedno dostojanstveno ljubeznivega gentlemena. V svojem duhu marljivosti, poštenja im ljubezni do ' ižnjega je vzgojil tudi sima» edtaca, simpatičnega inž. Jurioo, k! je ne» davno postal konjeniški oficir v rezervi ter bo prej ali slej vreden očetov nasled» nik. Potem bo naš dobri Jakob lahko mir» no -šel v zasluženi »pokoj«. Kot upokojen» cu pa že danes želimo mnogo srečnih in zadovoljnih let A. Zadeva škofjeloške pošte Škofja Loka, 21. Januarja. Težka je zadeva škofjeloške pošte, ki se nahaja kljub intenzivnemu porastu pro-| meta v popolnoma neprimernih lokalih na ; Glavnem trgu. Kopica iznešenih predlogov za izboljšanje stanja ni našla odziva. V letu 1923. je znašalo število delovnih enot nad 126.000, ki pa se je vsa leta pozneje dvigalo do kolosalnega porasta lani, ko zaznamuje urad okoli 233.000 delovnih edinic. Celokupni promet je znašal la.ni skoro 100 milijonov dinarjev in se je prejelo na telefonu, telegrafu in drugih dohodkih okoli 592.000 Din napram 324.000 dinarjev izdatkov, čisti donos preko 250 tisoč dinarjev že opravičuje urad, da sme apelirati na hitrejšo rešitev tako zvane poštne zadeve. V sedanje prostore se je pošta vselila pred nekako 15. leti s posebno pogodbo do lastnice stavbe. Z lanskim letom je napočilo novo oddobje tudi v tem pogledu m se najemninsko razmerje uravnava po času; sedaj se sklepa za dveletno podaljšanje. Uradni lokali so od dnevne svetlobe umaknjeni od vseh strani in je malone prav ves dan potrebna električna luč, ki skrajno kvarno vpliva na uradništvo in njegovo zdravje. Solne e, svetloba in svež zrak nimajo dostopa skozi troje običajnih hišnih oken, od katerih je eno s ceste; druga dva pa dvoriščna. Pred par dnevi so pospravili iz urada štiri smetišnice sveže prsti, ki jo je nagrebla v urad podgana ... čakalni prostor je majhen in skromen, dasi je pri nas vojaško poveljstvo, sedež sreske izpostave, razvito trgovsko in obrtniško življenje, ki mu daje še posebni poudarek čevljarski blagovni promet iz ži-rov. Posetniki se morajo češče drenjati pri dveh okencih, ker jih več ni. S trudom je bila pribavljena telefonska govorilnica na tesnobi in v temi. Nujna pomoč je res potrebna. Ako škofja Loka res nima drugega sredstva, naj se vsaj sedanji prostori temeljito, od vrha do tal preuredijo in adaptirajo, kakor se za mesto spodobi. Pošta je javna, obča ustanova, na katere ureditvi so zainteresirani najširši sloji prebivalstva. Jubilej zaslužne gospe Ljubljana, 22. januarja. Nedavno je upokojeni dvorni svetnik Franc Vedernjak, bivši predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, dopolnil svoje 75. leto, v petek 23 t. m. pa praznuje njegova soproga Flora Vedernja-kova v polni duševni in telesni čilosti svojo sedemdesetletnico. Dasi je gospa nemškega pokolenja, vendar je vse svoje otroke vzgojila v strogo narodnem duhu. Pred 40 leti je bila najagilnejša članica ženskega Kvar» teta v Čitalnici v Ljutomeru, v Idriji pa se je živo zavzemala za pravice slovenskih članov v Kazini. Vedno je bila tudi vneta prijateljica naših listov, >Slov. Naroda« in >Ju-tra«, ki sta priobčila že marsikateri inicija-tivni prispevek izpod njenega peresa. Simpatični gospe, ki je vedno z zanimanjem ln ljubeznijo zasledovala vse pojave v slovenski javnosti, želimo, da bi še mnogo srečnih in zdravih let preživela v krogu svoje rodbine in prijateljev. Živela! ljudje Hripa v Ljubljani Ljubljana, 22. januarja. Doslej smo Citali le o drugih državah, kako razsaja letos hripa. Sedaj pa se je oglasila tudi v Ljubljani. Zadnja dva dni toži mnogo ljudi o njej in jih je položila nekaj desetin tudi v postelje. Letošnja ljubljanska hripa je združena z angino. Doslej so vsi primeri hripe še razmeroma lahke naravi in zato še ni opažati navala v bolnišnico. Anginozna forma hripe daleko zaostaja za opasnostjo pljučne ali celo možganske hripe, ki je pred leti pokosila toliko ljudi zlasti v Ameriki. Za enkrat še ni nobenega povoda za vznemirjenje, vendar pa je dobro, da se ljudje čuvajo prehlajenja in ne zahajajo po nepotrebnem na ,kraje, kjer se shaja mnogo občinstva. Oboleli pa naj, če le mogoče, po par dni ostanejo v postelji. Mestni fizikat je pripravil vse potrebno za primer hujšega nastopanja te neprijetne, a često žal neizbežne zimske epidemije. Občni zbor podružnice SLD za Pomur je Ljutomer, 20. januarja. AgSlma podružnica Slov. lovskega dru» štva za sreze Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava s sedežem v Ljutomeru je sklicala za 17. t m. svoj ustanovni občni zbor po novih pravilih osrednjega društva. V gostilni Strasser se je zbrala zelena bratovščina v ne prevelikem števi» lu kar pa ni znak premale lovske zaved» nosti. Delavnik pač ni najboljši dan za občni zbor, na katerega naj pridejo člani tudi iz oddaljenejših krajev Pomurja. Občni zbor je otvoril predsednik priprav» ljalnega odbora g. dr. Stajmko s primer» niin pozdravom. Spomnil se je tudi ne» davno umrlega bivšega blagajnika doseda» nje organizacije g. Gregorca iz Murske Sobote. Na to je poročal tajnik Ciril Reich o delovanju dosedanje organizacije, ki šteje 250 članov. Lovci iz Pomurja so se z lepimi trofejami udeležili lovske raz« stave v Ljubljani. Blagajnik g. Tuček je poročal, da znaša premoženje podružnice krog 13.000 Din. Ker je oblat potrdila no» va pravila, se je soglasno sklenilo, usta» noviti samostojno podružnico za omenje» ne sreze. V odbor so bili izvoljeni: dr. Marko Stajmko (Ljutomer) predsednik, dr. Slavko Su menjale (M. Sobota), pod» predsednik, Ciril Reich (Ljutomer), taj» nik, mag. Franc Tuček (Ljutomer), blagaj» nik, Zemljič Fric (Ljutomer) in maior Boič (M. Sobota), gospodarja; odborniki: Jureš (Boreči), Vogler Jurij (Beltinci), Žel Janko (Apače), nam. Strasser Julij in Ser» šen Frame (Ljutomer); zaupniki: Pajdaš Oton (črnci). Glaser Josip (Kapela), Ste» famčec Rudolf (Šalovci), Polak Emil (D. Lendava) in Vrbnjak Jožef (Bodislavci). Pregledovalec račumov je Vaupotič Joško. Zastopnik podružnice v glavnem odboru je predsednik oz. notar Koder Anton (M. Sobota). Delegati za glavno skupščino pa so: Stefamčec Rudolf, major Boič, Koder, Jureš, Re:ch, njih namestniki Spanger Vekoslav, dr. Šumenjak, dr. Lipovšek im Voglar Jurij. Pri slučajnostih so bili storjeni nastopni sklepi: ola.ni»za-kupniki lovišč ne smejo va» biti na love nečlanov. Zato naj vsak lovec postane član, ker nima s tem nobenih večjih izdatkov. Člani plačujejo za lovsko karto toliko mamj, kolikor znaša članari» na Za razplod fazamov naroči podružnica 1000 fazanovih jajec, ki jih razdeli svojim člamom. Za kontrolo divjačine, ki bo prišla v tekočem letu naprodaj, se bodo uvedli kontrolni kuponi. Naposled je občni zbor sklenü, naj iz» posluje odbor izpremembo lovopusta za jerebice in fazame, ki je za naše kraje ze» lo neprimeren. — Po občnem zboru je bila takoj odborova seja, na kateri se ie odbor konstituiral. Zvečer se je vršil v dvorani gostilne Strasser animiran lovski ples, ki je otvoril letošnjo plesno sezono v Ljutomeru. Pri želodčnih In žolčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bljuvanju učinite 1—2 časi naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-sefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. jonalnega nauka, kateri upošteva samo zavestno motivacijo, medtem ko imamo večinoma opraviti z mnogovrstno determinacijo zločina. Motivi dejanja ležijo mnogokrat v sferi podzavesti, tako da se jih včasi niti zločinec sam ne zaveda. Predavatelj je nato razpravljal o psihoanalitični koncepciji nagibov zločina, o nauku takozv. transpozici-je motivov, o novi tipologiji zločincev in o psihoanalitični teoriji kazni, po kateri zadovoljuje kazen nezavestne krivčeve težnje po kazni, hkrati pa tudi potrebo po kazni od strani družbe, ki se nezavestno identificira z zločincem. Svoja izvajanja je predavatelj končal s kritično presojo teh novih stremljenj v kazenskem pravu in prišel do zaključka, da sicer ne smemo videti v psihoanalizi znanstvenega razodetja, ki naj do temelja preobrne ves nauk o duševnem življenju in vse dosedanje kriminalno - psihološke pojme, da pa je treba na drugi strani priznati delni pomen psiho - analitičnih raziskavanj zlasti glede nezavestnih motivacij in njih vpliva na vedenje človeka. Mnogoštevilni poslušalci so se z živahnim ploskanjem zahvalili govorniku za izieano zanimivo predavanje. 0 Čehoslovakih v Jugoslavi ji. Češkoslovaški «Ustav zahranični« je izdal obsežno knjigo dr. Jana Auerhana »Českosloveuskž vétev v Jugoslavii«. Tu je zbrano vse, kar je pomembnega in zanimivega o Čehih in Slovakih v naši državi. Avtor je celotno gradivo obdelal po znanstvenih metodah in tako dal svojemu narodu zaključeno sliko Nenadna smrt notarja dr. F. Horvata Kamnik, 22. januarja. V sredo nekaj pred 6. je nenadoma preminul, zadet po srčni kapi, tukajšnji notar gosp. dr. Fran Horvat . Ob pol 6. se je vrnil iz Križa pn Kamniku v svojo pisarno ter se baš pripravljal k čitanju »Slov. Naroda«, ko je njegov kon-cipijent gosp. dr. B. Pebani začul padec. Poklicali so takoj zdravnika gosp. dr._ Polca, ki pa je mogel ugotoviti samo takojšen nastop smrti od srčne kapi. V Kamniku je odprl svojo pisarno začetkom leta 1918. po smrti notarja Orožna, ki je umrl v decembru 1917. leta. Dva meseca je bilo mesto nezasedeno. Do leta 1918. je imel dr. Horvat notarsko pisarno v Brežicah. Zapušča soprogo in troje otrok. Pogreb bo v petek, 23. t m. ob 16. na pokopališče na Žalah, kjer ga bodo začasno položili k večnemu počitku. N. v m. p. Preostalim naše iskreno so-žalje. Občni zbor trboveljskih invalidov Trbovlje, 20. januarja V nedeljo popoldne so imeli tukajšnji Invalidi svoj redni občni zbor, ki pa je bil razmeroma zelo slabo obiskan. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat oblastnega odbora invalidov iz Ljubljane g. Tome. Iz poročila, ki so ga podali posamezni funk-cijonarji na tem občnem zboru, je razvidno, da se morajo invalidske organizacije boriti z velikimi težkočami, ker ne najdejo med prebivalstvom pravega razumevanja za težnje vojnih žrtev. Kljub vsem težkočam pa je bilo delo uprave kolikor toliko uspešno, saj je razdelila med svoje najsiromašnejše člane v preteklem letu za 10.806.— Din podpor. V preteklem letu so imeli invalidi več prireditev, ki so pa večinoma slabo uspele. Veliko je škodoval našim invalidom svoječasni letenjski konzorcij, s katerim prava invalidska organizacija ni imela nl-kake zveze. V letošnjem letu misli invalidska organizacija prirediti tombolo. Upa, češke in slovaške migracije na ozemlju sedanje Jugoslavije. Jan Soukenka, Karel Kramà? 1914—1918. Praha 1930. (273 str.) Za sedemdesetletnico češkoslovaškega državnika in politika dr. K. Kramara je izdal novinar Jan Souken» ka spis, ki obsežno obravnava najvažnejšo in najzanimivejšo dobo Kramarevega življenja — vojna leta. Spis je razdeljen na tri dele: prvi obsega dobo od izbruha svetovne vojne, ko se je Kramar dokončno razšel z Avstrijo, pa do aretacije 1. 1915.; v to dobo gredo začetki maffije in iskanje stikov z Rusijo, ki imajo smoter, da se osnuje »velika slovanska imperija«. Drugi del doku-mentarično premotriva vse faze procesa, ki so ga dvignili vojaški krogi Avstrije proti dr. Kramäru in podrobno beleži odmeve tega procesa v zunanjem svetu. Tretji del nam kaže amnestiranega dr. Kramara na vodilnem mestu češkega gibanja proti Avstriji po L 1917. na domačih tleh in vse smotrnejše priprave za svobodno državo. Redaktor Soukenka je s svojim spisom obogatil češko politično literaturo za novo do-kumentarično knjigo; tudi Ju gosi oven, ki ga zanimajo češko - jugoslovenski stiki med vojno, bo s pridom prečital njegovo delo. Kniiga stane 30 Kč. (B.) Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana, I., poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej, na željo se pošlje položnica. Ali ste Se naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge"? da bo našla vsaj to pot več in prijaznejšega odziva med prebivalstvom. Ker je poslovala stara uprava ▼ popolno zadovoljnost vseh organizirancev, je bila ponovno izvoljena s spopolnitvijo dveh mest, ki sta se tekom poslovnega leta izpraznili. Na ti dve mesti sta bila izvoljena gg. Zabrložnik in KeseL Ljubljanski delegat g. Tome je podal poročilo o stanju invalidskega vprašanja ▼ naši državi. Očrtal je ves križev pot vojnih žrtev in navedel nekatere prav drastične primere. Upa pa, da se bodo razmere obrnile tudi v tem vprašanju na bolje. Občni zbor je potekel popolnoma mirno tn v najlepši slogi. Nevaren požar na Pečju Sevnica, 21. januarja. V ponedeljek okrog 13. so opazili domači posestnika Kralja na Pečju pri Sev» niči, da se kadi iz gospodarskega poslop» ja. Kmalu so objeli plameni ves skedenj m uničili vse, kar je gorljivega. Ker v bli» zini ni zadostne množine vode, ni bilo mo» goče gasiti Gorelo je še pozno v noč. Zgorela je vsa živinska krma, vinska pre» ša, ročna mlina za žito in sadje, hrastove deske in drugo gospodarsko orodje. Po» sestnik ceni škodo do 10.000 Dim, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, še ni mano, domnevajo pa, da je bil podtaknjen, ali pa, da so zanetili otroci, igrajoč se z vžigali» camt K sreči ni bilo vetrovno, sicer bi se ogenj razširil na sosednje hiše in kozolce, krite s slamo. Primorske novice Iz Gorice poročajo: Fašistični konzul Avenanti hoče z vso silo zatreti vsako protifašistično gibanje v deželi. Po njegovih izjavah se čutijo še danes po Vipavski dolini in pod goriškim Krasom posledice prejšnjega podpihovanja ljudstva s strani domačih irredentistov in odposlancev z onstran meje. V Vipavi, v Ajdovščini in v Dornbergu sluti Avenanti še močan protifašistični odpor. Miren mu je preveč nemiren. Samo s Komnom in okolico je še precej zadovoljen. V planinskem svetu mu nekoliko ugaja Tolmin, ali Kobarid, Cerkno in Idrija so kraji, v katerih izkazuje dosedanje fašistično delovanje zelo slabe uspehe. Avenanti bo skušal ojačiti podeželsko fašije in brezobzirno hoče pobiti vsako oviro, ki bi mu stopila na pot pri tem delu. Avenanti sodi, da preprečujejo fašistično penetracijo v veliki meri slovenski intell-enti. Zato si jih bo pazno ogledal po vseh rajih. Nevarni se mu zdijo tudi večji kmečki posestniki. Avenanti pripravlja tako veliko akcijo za iztrebljenje vseh veljavnejših Slovencev po goriških mestih in vaseh. Kar bi ostalo, bi padlo fašizmu v roke in potem bi Avenanti triumfiral, da je ukrotil m podvrgel fašizmu vso obmejno goriško pokrajino. Ali izkušnje učijo, da ni težka reč, delati načrte, izvedbe so pa pogostoma z načrti v navzkrižju. Dne 7. januarja 1930 je bil ustreljen v Hruševju pri Postojni Bogomir Blažina, mi-ličar in občinski nameščenec. Kdo ie bil storilec, se ni dalo dognati. Temu Blažint so postavili v Hruševju spominsko ploščo. Pri odkritju je bilo navzočih mnogo fašističnih organizirancev, govorila sta pa poveljnik ^ Diamanti in šef miličnega generalnega štaba Teruzzi. Govora sta bila polna ob takih prilikah običajnih trditev in Diamanti je pripovedoval celo, kako je Avstrija v svrho raznarodovanja pošiljala v te kraje slovanske elemente, prihajajoče z Vzhoda. Po dogodku 7. januarja 1930 je bil aretiran tudi 381etni trgovec Ernest Hočevar v Hruševju. Dolžili so ga, da je on najel dva človeka, ki sta usmrtila Blazino. Dokazati mu niso mogli ničesar, toda kot politični osumljenec živi danes gosp. Hočevar v konfina-eiji na Liparskem otoku. TURNI PBEGLÉ Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Pf'tr>k. 23.: Mercadet. D. Sobota, 24.: Trije vaški svetniki. Izven. Nedelja, 25. ob 15.: Princeska in pastirček. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Razbojniki. A. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Madame Butterfly. E Nedelja 25 ob 15.: Nina nana, punčka moja. Figurine. Ljudska pred. po izred. znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Cosi fan bitte. Gostovanje gosp. Julija Betetta. Ljudska predstava' po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20. P^tek. 23.: Zaprto. Sobota. 24.: Duh zemlje. A. Kupom. Zadnjič. . Nedelja, 25. ob 15.: Grof Luksemburški. Kuponi — Ob 20.: Odgodena noč. Kuponi. Predavanje prof. Maklecova V sredo 21. t. m. je predaval v društvu Pravnik profesor Maklecov o pomenu psihoanalize za kazensko pravo. Govornik je podal zelo jasen in izčrpen pregled nauka psihoanalitične šole, ki beleži v teku zadnjih desetletij toliko vsaj zunanjih uspehov. Na področju kazenskega prava poudarja psihoanaliza, da se tradicijonalne metode niso obnesle pri analizi zločinčeve psihe, ker se ni v zadostni meri upoštevala konkretna človeška osebnost. Metode deskriptivne psihologije so namreč preveč abstraktne in posplošene, medtem ko je ravno za kazensko pravosodje važno, da se točno ugotovi konkretna psihična osebnost in ne njen abstraktni shema. Po Freudu je zavestno življenje le tenka gornja plast naše duševnosti. Pod tem zavestnim Jazom je ogromen rezervoir podzavestnih gonov in motivacij. Vzrok takozvanih travmatičnih tinstva. Posebno ulogo igra pri tem ince-značaja in leži v doživljajih zgodnjega de-tinstva. Posebno ulogo igra pri tem insce-stuozna usmerjenost infantilne psihe v obliki takozv. Edipovega kompleksa. Preprece-nje neomejenega razvoja teh stremljenj povzroča prve notranje konflikte in te v podzavest potisnjene predstave tvorijo glavno sfero podzavestnega, ki je neke vrste člo» vekov Daimon. Prenesena na kriminalisti-, ko, poudarja ta tecrija enostranost tradici- Danes POJE Vaä ljubljenec Ramon Novarro nežne ljubavne pesmi v očarljivem filmu mladostne ljubezni FLIRT Film, Id prekaša* film »Stari Heidelberg«, »Poganska ljubezen« in druge nepozabne filme Ramona Novarra, Ob 4., pol 8. in 9. uri! 1 Telefon 2730 KINO DVOR Domače vesli * Duhovniške vesti. Profesor veronauka Alojzij Pavlic je iz Celia premeščen na realno gimnazijo v Mariboru; provizor Ivan Jerič je imenovan za župnika v Dolnji Lendavi, iramski župnik Viktc Krag! pa gre v pokoj. * Srbsko vojaško pokopališče v Parizu. Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov je po svetovna vojni sprožilo inioijativo, da zbere posmrtne ostanke svojih vpjnih to* varišev, ki so pomril ali zginili v vojni bo« disi v domovini ali izven njenih meja. Do« slej je združenje zgradlo grobnico na Gu« čevu, Ceru ter braniteljem Beograda. Se» daj dela intenzivno za ureditev srbskega vojaškega pokopališča v Parizu, za katero je pariška občina odstopila brezplačno naj* lepši del zemljišča na Centralnem poko« pališču pri Parizu. Zemljišče reprezentira vrednost 2,500.000 frankov. Računa se, da hp tamkaj nad 1000 grobov s posmrtnimi ostanki oficirjev in vojakov. Pokopališče je zamišljeno kot vrt cvetja in zelenja. Sredi pokopališča bo spomenik, kojega te» melj bp imel obliko KaradjoTdjeve zvezde z meči. Spomenik sam pa predstavlja nas šega vojaka v obrambnem stavu pod zašči» to Farncije. Načrt za spomenik je izdelal akad. kipar Arambašič. Udruženje oficirjev in bojevnikov bo kritje troškov v kratkem pustilo v prpmet spominske poštne znam« ke, ki ostanejo v prometu šest mesecev. * Sedemletnica starokatoliške cerkve. V zagrebški starokatoliški cerkvi se bo prihodnjo nedeljo na svečan način proslavila sedemletnica obstoja hrvatske starokatoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Službo božjo bo opravil biskup starokatoliške cerkve Marko Kalogjera. + Društvo konceptnih uradnikov politične uprave je imelo preteklo soboto 17 t. m. svoj redni občni zbor v ban-Bki palači. Na občnem zboru so se obravnavale stanovske zadeve in je bM nar,o izvoljen novi odbor: dr. OgrLn Fran, srez-ki načelnik v Kamniku, predsednik; Mu-la ček Rajko, banski svetnik, 1. podpredsednik; dr. Karlin Ivan, banski sekretar, 2. podpredsednik; dr. Novak Stanko, banski sekretar, tajnik; Lenarčič Aloijz, politično upravni pripravnik, blagajnik; dr. Mlekuž Josip, policijski višji svetnik, Tr-stenjak Karol, sreski načelnik, Kette Oton, banski sekretar, Pezdič Franc, banski sekretar, dr. Trstenjak Alo ja, sreski načelnik, Legat Ivan, banski sekretar, dr. Ipavic Marko, sreski načelnik, dr. Hacin Lovro, sreski načelnik, odborniki; Podboj Franc, sreski načelnik, Grabrijan Miloš, politično upravni pripravnik, šink Fran, banski pristav, Brezigar Mirko, sreski podnačelnik, namestniki. Za preglednika računov sta bila izvoljena žnidaršič Josip, sreski načelnik in dr. Bogataj uo-vro, banski svetnik. * Turoben pogreb mlade matere. V St. Vidu nad Ljubljano so v torek dopoldne ob 9. spremili k večnemu počitku gospo Justi Rozmanovo, ki je žrtvovala svoje mlado, cvetoče življenje na oltar materinstva. Kako je njena tragična usoda prevzela domačine in okoličane z iskrenim sočustvovanjem, je pokazala naravnost veli- KINO IDEAL Samo danes reprlza monumen-talnega velefilma po znani Of-fenbachovi opereti ^iußavne noci Cepe HeCene Nad 3000 sodelujočih! V glavnih vlogah MARIA CORDA — RICARDO CORTEZ Predstave ob 4., pol 8. in 9. ml. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 22. januarja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padiavm, 8 padavine v mm. Ljubljana 7, 772.3, 0.6, 85, ENE2, 10, —, —. Maribpr 7, 772.4, 0.0, 92, mirno, 10, —, . Mostar 7, 769.8, —1, 93. mimo, 3, —, —. Zagreb 7, 772.9, 2, 85, E4, 10, —, —. Beograd 7, 771.9, 1, 93, N2, 10, dež. Sara» jevo 7, 772.0, 1, 94, mirno, 10, —, —. Skop» lje 7, 771.0, 1, 95, mirno, 10, —, —. Kum» bor 7, 768.5, 5. 85, mirno, 0, —, —. Split 7, 769.9, 7, 75, NE6, 6, —, —. Rab 7, 770.1, 7, 85, mimo. 9, —, —. Vis 7, 766.7, 6, 93, E2, 4, -, -. Temperatura je bila v Ljubljana najvišja 7.4, miijnižja 0.0. Maribor —1.0. Mostar —2. Zagreb 2.0. Beograd 0.0. Sarajevo —0.2. Skoplje —2. Solnce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 17.38. Luna vzhaja ob 8.53, zahaja ob 23.4. častna udeležba pri pogrebu. Pa n« le domačini, prišli so ljudje tudi iz najširše okolice, nadalje iz Ljubljane in iz Tržiča, saj ie pokojnica bila iz ugledne tržiške rodbine Lavšove. Poleg domačega in tržiškega Sokolstva so bili nadalje navzoči mnogoštevilni zastopniki in člani raznih društev. Ob odprtem grobu, ko so vanj spuščali rakev in so nanjo začele padati prve grude, pač ni ostalo suho nobeno oko. Strahovito je ločitev potrla soproga in sorodnike. Naj jim bo v tolažbo splošno sočustvovanje prebivalstva, blagi pokojnici pa naj bo ohranjen kar najlepši spomin! » Naši v Ameriki. Kruta usoda je zade« la Žagarjevo rodjbino v Clevelandu. Milan Žagar in žena Marija sta stanovala v hiši družine K ost an j šk ove. Nekega večera se je zbralo v njunem stanovanju več prija« teljev. Okoli polnoči so se gostej poslovili, zakonca Žagar pa sta 6e podala k počitku. Naslednje jutro so Kostanjškovi čutili, da vhaja v njih stanovanje smrad po plinu. Trkali so na Žagar jeva vrata, a nik do se ni oglasil. Ko so stanovanje šiloma odprli, so našli Žagarja in ženo nezavestna. Oba sta bila prepeljana v bolnico, kjer je ŽagaT še istega dne umrl, žena pa mu je čez dva dni sledila v večnost. Poročena sta bila kos maj tri leta Pokojni Žagar je bil doma iz Javorja. — V okolici Cleveland^ je avto« mobil na cesti ubil devetletnega sina vdo« ve Terezije Zakrajškove. * Novi grobovi. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla ga. Ana Suhadolčeva, rojena Ponrova. Pogreb pokojnice bo v soboto ob pol 16. — Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je priminil g. Fran F i-š e r, trgovec z živino, posestvi in lesom. Pokojnik je bil ustanovni član gasilskega društva in njegov velik dobrotnik. Pogreb bo v soboto ob pol 10. — V ljubljanski bolnici je preminila ga. Cecilija Korinško-va. Pogreb pokojnice bo danes ob pol 16. — V Gorjah pri Bledu so te dni pokopali 35 letnega mlinarjevega sina g. Jurija K o -zela. Pokojnik je bil agilen član gasilnega društva. — V celjski bolnici je umrl 25 letni dninar Albin R e d n a k iz Št. Pavla pri Preboldu.— Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje + Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu bo 26. t. m. od 10. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne ge. Šarbove in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo 25. t. m. ob 20. Špicarjevo izvirno komedijo »Odločilni možje«. Kdor se hoče nasmejati naši nekdanji politika' in načinom, kako se je uveljavljala med ljudstvom, naj te predstave ne zamudi. Igra je prav dobro naštudirana in zasedba vlog prvovrstna. * Sokoli vršijo gasilsko službo. Iz Broda na Savi poročajo, da je občinski načelnik v Trnjanih sprožil akcijo za ustanovitev gasilskega društva. Občina je nabavila potrebno gasilsko orodje, tamkajšnje sokolsko društvo pa je formiralo posebno gasilsko četo, ki bo ob požarih priskočila na pomoč. + Uradniški dom v Šibeniku. Državni uslužbenci v Šibeniku si zgrade svoj Uradniški dom, ki bo pomladi pod streho. Poslopje bo imelo tri nadstropja in bo eno najlepših v Šibeniku. * Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva naslednja pogrešanca iz svetovne vojne: Franc Drozgo:, rojen leta 1893 in pristojen v občino Kokarje, okraj Gornji grad, nazadnje delavec v Spodnjih Pobrežah, ki je leta 1915. s 87. pešpolkom odrinil na italijansko fronto, kjer je baje 11. novembra 1915. padel zadet od sovražne krogle, ter Valentin Ročnik, rojen 13. februarja 1874. v Podteru v Savinjski dolini, ki ie ob splošni mobilizaciji leta 1914. odrinil k neznanemu polku v Celje, leta 1917. pa na italijansko fronto, kjer je prišel v italijansko ujetništvo in ni od ieta 1917. več glasu o njem. * Nesreča pri vožnji. Iz Slovenjgradoa nam pišejo: V tukajšnjo bolnico so pripeljali hudo poškodovanega posestnika Pokršndka od Sv, Antona na Pohorju. Pokršnik je peljal poln voz lesa -od doma tla železniško postajo. Obenem z njim se je odpravila na pot tudi njegova žena, s katero se je šele pred kratkim poročil. Žena se je med potom utrujena od hoje vsedla na voz. Cesta od posestnika Kovača naprej močno pada, zaradi česar je moral Pokršnik voz močno zavirati. Nenadno pa je voz pri ovinku na mostu pričel drveti navzdol in ker konja težkega voza nista mogla obdržati, je vozilo zadelo v obcestni kamen in se zvrnilo. Ženo, ki ni imela več časa, da bi skočila z voza, je vrglo ob zidano ograju mostu, kier je ranjena obležala. Moža je voz iz nezna^ nega vzroka potegnil s seboj, ga pritisnil ob ograjo in nevarno poškodoval. Poklicani zdravnik je ugotovil pri ženi hujšo rano na nogi, a pri možu več zlomljenih reber. Ker so bile poškodbe moža hujšega značaja, je bil ranjenec prepeljan v bolnico v Slovenjgradcu. Konja sta ostala nepoškodovana. i? O tO" potrebščine Perut» • Kodak • Mimosa Satrap PLOäCH — PA Pi K vseh vrst vedno sveže v zalogi drogeriia K A NC LJUBLJANA MARIBOR ♦ Požar v Braslovčah. Iz Braslovč nam pišejo: V sredo zvečer okrog 20. ure je v braslovškem zvoniku plat zvona naznanil požar. Goreti je začelo pod kozolcem posestnika Hrena v Braslovčah, kjer je imel lastnik zloženo suho hmeljevino. Kljub temu, da so bili braslovški gasilci taikoj na licu mesta s svojo motorko ;n ročno brizgamo, ni bilo misliti na reš-tev kozolca, ker je ogenj zajel že ves kozolec. Gasilci so takoj stopili v akcijo, da vsaj omeje požar. Za braslovškimi gasilci je prispelo na pomoč gasilno društvo Parižlje-Topovlje in pričelo gasiti. Prispela so nato še društva Kamenče, Letuš in Šmartno ob Paki, ki pa niso stopila več v akcijo, ker je bila nevarnost že odstranjena. Sumi se, da je ogenj zanetila bržčas zlobna roka. ♦ Ne sme v gostilno. Okrožno sodišče v Novem mestu je Ivanu Hodniku v Orehov-cu za dobo 6 mesecev prepovedalo poseča-nje krčem. ♦ Zasledovana tatica. Varnostna oblastva zasledujejo že dalje časa 20 letno Tončko Baštolčevo, doma iz Mojstrane, ki se je zadržavala nekaj časa v Ljubljani in osie-parila več deklet in drugih oseb. Zasledujejo jo tudi tukoviški orožniki. Tončka se je nareč te dni pojavila pri svoji znar.ki Frančiški Resmanovi na Brodu, kateri je ob priliki, ko je rti bilo doma, ukradla par novih lakastih škornjičev, dvoje črnih hlač, črno spodnje krilo, zimski plašč, aktovko in različno perilo v vrednosti okrog 1500 Din. Po izvršeni tatvini je Baštolčeva, ki je močne postave in zelo dobro razvita, spet pobegnila. Nekateri so jo videli pozneje na Ježioi, kjer ima na reji svojega nezakonskega otroka, a je nato spet izginila, kakor bi se vdrla v zemljo. * Kobilo je ukradel. Po cestì proti Novi vasi pri št Juriju ob južni železnici je prišel te dni znani potepin in tat 23 letni Miha Galof, doma iz Jurkloštra. Blizu neke hiše je ugledal osedlano kobilo, last Rudolfa Kincla iz Št. Jurija, ki jo je pocestni vitez kar brž zasedel in že zdlrjal z njo v neznano smer. Oškodovanec je zvedel za tatvino šele kako uro nato in tatu ni mogel taikoj zasledovati. Ukradena kobila, ki je srednje velika in rjave barve, je vredna 3000 Din. Drznega tatu, ki je kobilo kakor tudi sedlo in odejo gotovo nekje prodal, orožnika že vse dneve zaman zasledujejo. ♦ Vlom v Kranju. Iz Kranja nam pišejo: V kratkem razdobju so obiskali tatovi že v drugič vrtno hišico odvetnika g. dr. Beno Sabothija, ki leži za Narodnim domom Orožniki, ki so bili o vlomu takoj obveščeni, so ugotovili, da se je prikradel tat v hišo preko vrtne ograje v zgodnji jutranji uri. Izrezal je ključavnico in si v sobi nemoteno naložil precejšnji tovor blaga. Med drugimi predmeti je odnesel tudi dragoceno preprogo, 12 srebrnih žlic, uro, zastore, zastave, platno, skodelice in drugo drobnarijo, za pot pa se je okrepčal še s kavo, ki je bila od prejšnjega dne na štedilniku. Umetnik in presojevalec starinskih slik ni bil, ker je te pustil na miru. Velike vrednosti je za okradenega spominska ura. ♦ Kako je Bolči Žvan sleparil v Paračinn. Beograjski »Jugoslovenski glasnik« prinaša obširnejše poročilo, kako je nepoboljšljivi pustolovec Bolči Žvan sleparil tudi v Para-činu, kjer je bival lansko jesen. V tamošnji tiskarni si je dal tiskati vizitke kot »doktor Boljedrag Žvan, novinar iz Beograda, usluž-ben v Centralnem presbiroju predsedništva vlade itd« Zglasil se je pri ravnatelju Tr-govsko-obrtne banke in izbavil 300 Din predplačila za nekakšen novi »Zbornik Jugoslavije«. Izstavil je tudi potrdilo, toda obnašati se je znal tako elegantno, da banka potrdila sploh ni zahtevala. Nadalje je stopil v stike tudi s slovenskimi delavci v pa-raeinski steklarni, a so ga spravili v tako zadrego, da jo je pobrisal. Kmalu nato se je razkrilo, da je Bolči Žvan navaden slepar, da ni nikoli bil Stenograf v Narodni skupščini in tudi ne urednik tega ali onega ljubljanskega dnevnika, za kar se je mimo grede tudi izdajal. Vse kaže, da bodo vsi greh Bolčija Žvana šele počasi razkriti. ♦ Zločin pijanca. V Begeču v Vojvodini se je kmet Pavle Zelenika nedavno spri z ženo, kii je nato pobegnila k svoji teti. V noči od torka na sredo je Zelenika pijan piihrumil pred tetino hišo in začel razbijati vrata s sekiro. Hrup je zbudil sosedo Jiovaniko Petrovičevo, ki je prihitela pogledat, kaj se godi. Zelenika je tedaj zavpil: »Baš tebe iščem, coprnica!« — in je zamahnil s sekiro, da ji odseka glavo. Jovanka je glavo sicer pravi čas umaknila, toda ostra sekira ji je odsekala desnico. Po tem zločinu je Zelenika hotel ubiti še svojo ženo, toda sosedom je uspelo, da so g.a zvezali, nakar so ga orožniki eskortirali v Novi Sad v zapore, Jovanko pa so prepeljali v novosadsko bolnico. ♦ Varujte se hripe! V Srednji Evropi se je zopet pojavila h ri pa in mnogo ljudi je moralo že leči. Tudi v Jugoslaviji se opaža povečan val hripe. Prav za prav gre pr; nas za lažje primere, ki minejo brez vsakih komplikacij, vendar je vsekakor potrebna večja opreznost. Kakor je znano, se prenaša hripa z okuženimi kapljicami sline, ki prihajajo v telo skozi usta in grlo. Tej okužitvi se lahko izognemo z uporabo zanesljivega sredstva za razkuževanje ust, kakor so pastile Panflavin. Za uničevanje bacilov je potrebno, da se v času ene do dveh ur polagoma v ustih ra-zstopi ena pastila Panflavin. Pri prvih znakih te bolezni je treba vzeti aspirinove tablete in mirno ležati, dokler ne prispe zdravnik. ♦ Hripa, Influenca, prehlad. Natrite si zvečer prsi, hrbet, roke in noge z masažnim preparatom Algo in spali boste mimo in zdravo ter boste vstali brez temperature, ker Alga osvežuje, Alga krepi. Starejšim ■•-•<• ■*>> «gSKBBwBfel osebam najbolj greni stare dni zbadanje in trganje. Natrite nekoliko svoje utrujene kite s preparatom Algo in čutili boste, kako Vam bo dala Alga veselje do življenja in svežost. Alga se dobiva povsod po 16 Din steklenica. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane n— Jugoslovensko-češkoslovaška Dga v Ljubljani poziva člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže častnega večera poslaniku g. dr. Kramerju danes ob 21. v veliki dvorani Kazine. u— Obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse člane da se polnoštevilno udeleže poslovilnega večera poslanika in bivšega ministra g. dr. Alberta Kramerja, drevi ob 20. v restavracij »Zvezdi«. u— Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 10. do lä. Občinstvu obisk najtopleje priporočamj. u— Danes dve krasni premijeri v ljubljanskih kinematografih. Elitni kino Matica bo imel danes premijero prvega govorečega filma obče priljubljenih humoristov in komikov Pata in Patachona. To bo vsekakor senzacija ne samo za navdušene pristaše obeh komikov, temveč tudi za ostalo publiko, ki že nestrpno pričakuje filma, v katerem Pat in Patachon ne zabavata svojega občinstva samo s komičnimi gestami in kretnjami, temveč v katerem se bo publika smejala tudi njunim dovtipom. Pat in Patachon se učita v tem filmu tujega jezika, pri čemer pride do najsmešnejših prizorov. Predvajanje bo danes ob 4. popoldne in ob 7. in 9. zvečer! — Za navdušene pristaše lepih romantičnih filmov je poskrbel Kino Ljubljanski dvor, ki bo imel danes premijero krasnega filma »Flirt« v katerem nastopa v glavni vlogi Ramon Novarro, ki poje v tem filmu nekaj prav čednih Iju-bavnih pesmi. Da je Ramon dober pevec, je pokazal itak že v svojem filmu »Poganska ljubezen«, katerega občinstvo še danes ne more pozabiti. V filmu »Flirt« pa Ramon daleč presega vse svoje dosedanje kreacije. Predstave danes ob 4., pol 8 in 9. zvečer. u— Klavirski koncert odlične pianistke Jadvige Poženelove, ki ga priredi Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani v ponedeljek 26. t m. ob 20. v glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, bo osobito za našo glasbo učečo se mladino vzgojne važnosti. Pred vsako kompozicijo nas bo pianistka podrobneje seznanila s komponisti in bo poljudno tolmačila vsebino niih kompozicii ter konstrukcijo posamezne glasbene oblike Koncertne vstopnice od 2 do 6 Din se dobe v predprodaji v trafik' Pugelj, palača pokojninskega zavoda na xMiklošičevi cesti. u— Iz gledališča. Drama ponovi drevó Balzacovo komedijo »Mercadet« z Levar-jem v glavni vlogi za red D. Prva repriza kmetijske šale »Trije vaški svetniki« bo v soboto izven abonmaja. Drama pripravlja v Šestovi režiji Finžgarjevega »Divjega lovca«. Premijera bo 9. februarja ob 60 letnici pisateljevega rojstva. Nadalje se pripravlja Krleževa drama »Glembajevi« v režiji dr. Branka Gavelle. — V soboto se uprizori Pucoinijeva »Madame Butterfly« z Gjungjenčevo v naslovni partiji. Pinker-tona bo pel Marčec, konzula Grba, strica Zupan, Suzuki Kogojeva. Za red E. V nedeljo popoldne se uprizori mladinska opera »Nina nana, punčka moja« in Šafranek-Ka-vičev balet »Figurine«. Zvečer se ponovi Mozartova opera »Cosi fan tutte«, ki je obenem zadnje gostovanje odličnega basista Julija Betetta. Obe predstavi izven abonmaja. Za popoldansko predstavo veljajo izredno znižane cene (od 30 Din navzdol) za večerno pa običajne nedeljske ljudske. a— Veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« se ponovi na Šentjakobskem odru v* nedeljo 5. L m. zadnjič v sezoni. Veselogira je prepletena s tako pristnim humorjem, da se občinstvo dve uri res izvrstno zabava. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Evidenčne tablice za motorna vozila. Uprava policije v Ljubljani razglaša, da je v posesti evidenčnih tablic za motorna vozila za 1931., in poziva lastnike tu registriranih motornih vozil, da se v svrho prevzema zglase na upravi policije (oddelek za registriranje motornih vozil, soba 18.) rn sicer: lastnikfi osebnih avtomobilov od št 2—300 do dalje 23. t m.; lastniki tovornih avtomobilov od 2—1 do 2—200 26. t m; od št. 2—200 do 2 dalje 26. t m. lastniki motornih koles od št 2—1 do 2—100 27. t m. od št 2—100 do 2—220 28. t m. od št 2—220 do 2—400 29. t m., od št 2—400 do dalje 30. t m. S seboj je prinesti tipno spričevalo, legitimacijo o dodeljeni e vid. številki, dosedanjo, tablico (številko) m 36 Din za novo evidenčno številk». Interesenti naj se zglase le v dopoldanskih urad med 8 in 12 u— Dohodninski uslužbenci nam pišejo: Mnogi čakamo na pragmatično prevedbo že po 3, 4 in 5!et, na nastavitev pa celo že po 5, 6 in 7 let Naša služba traja noč in dan po 12 ur, tako tudi ob praznikih in nedeljah. Dočim pa imajo mestni delavci za praznično službo po 100 odst. in ponoči po 50 odst doklade, pri nas tega ni. Vsekakor pa bi to zaslužili, sai zbiramo po dinarjih za občino take dohodke, da presegajo skoro vse ostale dohodke občinske uprave. Prosimo zatorej pravice in primerne dohodke za 12 urno delo. o— Huda nesreča pri slaraoreznlcL Včeraj popoldne so z Brezovice telefonično obvestili ljubljansko reševalno postajo, da se je pripetila tam huda nesreča. Reševalni avto je takoj odbrzel na Brezovico in naio-žil 30 letnega delavca Lovra Kneierja pri posestniku Francu Marinku. Delavec si je pri rezanju slame odrezal na levi roki vseh pet prstov. Ker je ponesrečenemu Kneleriu odteklo mnogo krvi, je bil že zelo oslabel. Avto ga je nemudoma prepeljal v ljubljansko bolnico. o— Ubegel tat kolesa. Te dm je neznar mlad tat ukradel izpred nekega lokala kol c last Karla Škafarja. Z ukradenim kolesc-se je podal naravnost na Poljansko cestr i mehaniku Nardinu, ki mu ga je ponudil v nakup. Nardinu in njegovim pomočiritoora pa se je videl prodajalec sumljiv zlasti ker j-« pozneje pristal tudi na zamenjavo kolesa. Poklicala sta stražnika, a je neznanec po naključju še pravočasno zvohal nevarnost in jo s kolesom odkuri!. Neznanec je okrog 20 let star in je bil oblečen r temno delavsko obleko. u— Aretacije. Predsinočnjim sta bila v okolici aretirana cigana Janez Hudorovič ter Valentin Levakovič, ki sta bila že dalje časa zasledovana zaradi raznih tatvin in sleparstev. Svoje posle sta izvrševala navadno v družbi tako v okolici Ljubljane kalk or tudi zunaj na deželi, zlasti po Dolenjskem. Prijet in v zapor priveden ie bil ponoči še neka Jakob Ražem, ki je bil tudi zasledovan zaradi raznih nepoštenih dejani. Žab.iek Ivan je moral v zapor zaradi prepovedanega povratka. V zapor sta mu sledila še Jaka Bricelj in Marička Je rinova, zaradi beračenja. Za preproge nespremenljiva SMYRNA VI TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg št. 1. 1848 Popolno zadovoljstvo navda vsakogar, ki uživa slast bonbonov, č©k©!.ade ln keksov znamke SCHMIDT Vsak izdelek je specijaliteta zase, a izdeluje jih tovarna VIKTOR SCHMIDT & SÖHNE WIEN (Dunaj) a_še železje kradejo. Preglednik proü'e Alojzij Gabrovšek je opazil v noči na 20. t m, da je na železniškem prelazu čez Aleševčevo oesto nekaj v neredu. Ugotovil je, da so zmanjkale tam 3 železne plošče, s katerimi je bilo pokrito kolesje za odpiranje prečnic. Plošče so bile preoej velike, ventiar tatu pri kraji niso ovirale, ker niso bile pritrjene. Čemu bodo ukraden« plošče koristile tatu, je težko uganiti. n— Pozabljeno perilo. Stara ženica Barba Galetova je pred tremi dnevi izročila neki družini na Gali e vici sveženj perila z odejo v shrambo. Ker pa jo zapušča spomin, je popolnoma pozabila naslov dniž:ne, zato tem potom naproša, da izroči sveženj pri Galetu na Galjevici. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Mariboru. Drevi je pričetek evgeničnega cikla, ki se bavi z vprašanjem o spopolnitvi človeškega rodu. To so najnovejši veliki problemi in od nj-'h rešitve zavisi v veliki meri napredek človeštva. Uvodno predavanje bo imel naš znani antropolog dr. B. Škerlj iz Ljubljane o vprašanju: Ali in kako zamoremo izboljšati človeškii rod? Nadaljnja vprašanja VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani 17820 ■■■■■ttnnimiHngm! Za poslado: •Mirim coüolado UlIUUIHUUUUlUUUUiui bodo o pravilni izbiri moža 5n iene v zakonu. Kdor se interesira za te življenjske probleme, naj ne zamudi prvega predavanja dr. Skerlja, ki tvori podlago za ves ciklus. a— Iz gledališča. Zanimiva m dramatična žaloigra »Duh zemlje« se bo uprizorila jutri zadnjič v sezoni. Opozarjamo vse ljubitelje resne umetnosti, da si za to poslednjo predstavo pravočasno preskrbijo vstopnice. Predstava je za deco neprimerna. a— Novo motorno brizgalno je dobilo mariborsko gasilno društvo. Nabavila jo je mestna občina za 35.000 Din. S to turbino, ki je sistema Rosenbauer, ima naše gasilno društvo štiri moderne turbine in je sposobno pospešeno sodelovati tudi pri velikih požarnih katastrofah. Prve po-skušnje z novo motorno brizgalno so imele zelo lep uspeh. a— Mariborska splošna bolnica prenapolnjena. V zadnjem času je naval na bolnico tako velik, da so bile naenkrat ne le vse postelje zasedene, ampak so morali za mnogo bolnikov napraviti provizorične postelje na tleh. Celo vrsto bolnikov je bilo treba oddati v domačo oskrbo. a_ pregled vseh avtotaksov in avtobusov ki imajo sedež v Mariboru, se bo vršil danes 23. t. m ob 15. v mestni plinarni. Vsi lastniki vozil naj se zglase, ker bo vsak, ki bi neopravičeno izostal, strogo kaznovan. Avtotaksi morajo biti ooremljeni z avtotaksometri. a_ Občni zbor Rdečega križa na Po- brežju. Občni zbor Rdečega križa na Po-brežju bo v nedeljo 25. t. m. ob 14. v foli z običajnim dnevnim redom. a— Olepševalno društvo za magdalen-sko predmestje ima v nedeljo 25. t. m. ob 9. v gostilni »Pri Vipavcu«, Frankopa-nova ulica 10, redni občni zbor po običajnem dnevnem redu. Vabimo vse člane, da se ga udeleže. a— Smrtna kosa. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je umrl 21. t. m. splošno priljubljeni posestnik g. Fran Fišer, trgovec z živino, posestvi in lesom, ki se je v svojem življenju odlikoval zlasti kot po-rtvovalen član tamošnjega gasilnega dru-va. Pogreb bo jutri v soboto ob pol 10. . >poldne. Bodi mu ohranjen časten spomin! a— Surovine. V sredo popoldne sta na cesti v bližini Dogoš dva pijana fantalina napadala in težko poškodovala 42-ktno posestnico Antonijo Jurčič, žena ima po vsem telesu težke poškodbe in zlomljeno tudi desno roko, zaradi česar jo je mariborski rešilni oddelek odpremil v bolnico. a— Utrinki iz dobe velike volne. Kakor marsikateri družinski oče, je moral ob izbruhu svetovne vojne obleči vojaško suknjo tudi ugleden višji poštni uradnik v Mariboru. Med tem, ko ie on tvegal na fronti zdravje sn življenje, pa se mu je njegova soproga izneverila. Užaljeni soprog je seveda po vojni zahteval ločitev zakona in vzel tudi oba otroka v lastno oskrbo. Ker pa i leti ni mogel več sam kriti vseh izdatkov za vzdrževanje otrok, je pozval tudi svojo bivšo gmotno boljše situirano ženo, da prispeva k vzdrževalnim. To zahtevo je smatrajo potem tudi sodišče za utemeljeno. loda boj s tem še ni bil končan. Ločena žena je vložila proti svojemu bivšemu možu tožbo zaradi razžaljenja časti, češ, da jo je v vlogi na okrajno sodišče po krivem doižil nečednih dejanj. Višje deželno sodišče pa je končno obtoženca oprostilo vsake krivde in kazni in obsodilo tožiteljico na povračilo stroškov vseh pravdnih instanc Brezpredmetna je postala slednjič tu-d' ovadba proti obtoženčevemu branitelju dr R. Ravniku, ki je v zaščito svojega kli-jenta ponudil na razpravi zelo tehtne doka-kaze o nemoralnem življenju zasebne toži-teljice med vojno. Res zanimiva slika odmevov razsula zakonskega življenja, katerega je povzročila velika vojna! a— Vlomilec Hönigmann, ki je, kakpr to poročali, osumljen osmerih vlomov, se je udejstvoval tudi na Sušaku, kjer ga za* sledujejo zaradi goljufij in suma vloma Vlomilec je bil konec decembra na Suša» ku neprijavljen m je od zdravnika dr Bo* netiča pod krivim imenom izvabljal re» cente. Vlomil je v stanovanje profesorja Grohovca ter odnesel zimsko suknjo, dva nara čevljev, razno perilo, samokres itd. v vrednosti 4450 Din. Tako ima Hönigmann razven mariborskih vlomov še to na vesti. Zločina »pri Turistu« na Aleksandrovi ce* st] pa je razbremenjen. a— tihotapstvo cvete. V torek zvečer je bil aretiran 31*letni Franc Veber z Dravskega polja, včeraj pa 47*letna Marija Pongračič iz Maribora, ker sta osumljena tihotapstva. Pri obeh so našli večje količi* ne saharina. a— iz policijske kronike. Delavcu Francu Eobiču v Motherjevi ulici je v sredo proti večeru nekdo iz spalnice odnesel par čevljev, vrednih 200 Din. Tat se je splazil v stanovanje skozi odprto okno z dvorišča. Hišni posestnici Frančiški šibenik na Meljski cesti so v sredo ponoči neznani zlikovci polomili plot in na vrtu poškodovali mlado drevesje. Plot so polomili tudi posestnici žitkovi v Krempljevi ulici. a— Kinematografi. Grajski: Samo še danes »Ne verujem nobeni ženi«... s Tauber-jem. V soboto 24. t m. velika premijera »Lažnega feldmaršala«. Union: Samo še danes »Vesela srca«. Od sobote »Ljubimec bogov«. Apolo: v soboto in nedeljo: »Vstajenje.« Iz Celja e— Dve občinski seji. Danes ob 18. bo imel celjski občinski svet redno sejo, ob 20. pa bo v občinski hiši na Bregu seja okoliškega občinskega sveti. e— Šolska proslava sv. Save. Na dan sv. Save 27. t m. bo ob 10. v telovadnici osnovne šole proslava za šolsko mladino. Po blagoslovitvi kolača bodo sledile pevske točke in deklamacije učenk. c— Nesreča pri sankanju. V Radečah pri Zidanem mostu je padla 11 letna hčerka Hilda Koselova pri sankanju tako nesrečno da si je zlomila levo nogo. Deklico so prepeljali v celjsko bolnico. e— Mestni kino. Drevi ob pol 9. v Dalmaciji posneti veliki nemški zvočni velefilm >Kapetan korvete«. V glavni vlogi Harry Liedtke. Kot dodatek izvrstna šaloigra. e— Ne mučite živine! S proda ob desnem bregu Savinje pred drugim železniškim mostom odvažajo že dalje časa gramez. Pri tem hudo trpi živina, ki mora vleči z gramozom naložene vozove po produ na cesto. Prav bi bilo, če bi dotični podjetnik nabavil ozek tir, ki bi se dobil po nizki ceni, in bi prevažal gramoz po obsežnem produ do ceste. Iz Kranja r— Preložitev občnega zbora Narodne čitalnice. Zaradi smrti dr. Edvarda Savni» ka je bil preložen zbor za teden dni. Na zbrsno članstvo je ime! predsednik g. dr Sajevic v torek nagovor v katerem je ori* sai veliko delo pokojnika. r__ Lastniki motornih vozil se opozarja» jo, da morajo biti ta vozila tudi v letu 1531. na novo registrirana. V svrho izdaje novih evidenčnih tablic mora vsak lastnik motornega vozila predložiti prošnjo in pri» javo. Tiskovine se dobe pri mestnem žu* panstvu. Izpolnjene prijave je treba odda» ti nato pri tukajšnjem sreskem načelstvu. Iz Kastmika ka— Zborovanje Kmetske prosvete v Kamniku. V nedeljo 25. t. m. bo v Kam* niku zborovanje Kmetske prosvete ob 10. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice Predavali bodo bivši minister in član vr» hovneöa zakonodajnega sveta g Ivan Pu» celi o državni prosvetni politiki, g. dr Ivo Potokar o kmetskib sokolskih četah, dr. Janže Novak o programatičnih smernicah Kmetske prosvete in Alojz Urbančič o prosvetnem delu učiteljstva na kmetih. Iz Novega mesta n— Krka nima sreče Kakor čujemo, se je neko češko velemdustrijsko podjetje za» interessalo za vodno moč reke Krke in njen odkup, kakor tudi za splošne delav» ske prilike. Do odkupa vodne moči žal tu» di to pot ni prišlo. n— Huda nezgoda. Antonu Lokarju. 20» letnemu delavcu graščaka Wambolda na Hmeljniku, je cirkularna žaga odrezala tri srednje prste na roki. Močno krvavečega je dal graščak prepeljati s svojim avtomo» bilom v kandijsko bolnico. Fant je izgubil precej krvi ter je njegovo stanje še ved* no opasno. Iz Škofje Loke šl— Gostovanje »Soče«. V nedeljo 25. t. m. ob 20. bo gostovala v Sokplskem do* mu družina »Soča« iz Ljubljane z Molnar* jevo komedijo v treh dejanjih »Vrag«. Družina »Soča« je £>stala Škofjeločanom v najboljšem spominu že izza prejšnjega go* stovanja z »Očetom« ter bo deležna go* tovo tudi sedaj najboljšega obiska. Go* stovanje bo pod okriljem Sokola. Iz Tržiča č— Učiteljske vesti Službo strokovnega učitelja na meščanski šoli je nastopil gosp. Christof Drago, po rodu Ljubljančan, ki je Za samostojne in avtonomne bratovske skladnice V ministrstvu za šume in rudnike se je 15. in 16. t. m. vršila konferenca, ki je razpravljala o načrtu zakona o socialnem zavarovanju, po katerem bi sedanje samo* stoine in avtonomne bratovske skladnice prišle pod okrilje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na konferenci so bili navzoči predstavniki rudarskih obla* stev in predstavniki bratovskih skladnic iz Beograda, Ljubljane. Zagreba, Sarajeva in Splita kakor tudi predstavniki Združenja rudarskih podjetnikov kralj. Jugoslavije, rudarske sekcije Saveza industrijcev v Zagrebu in rudarskih delavskih organiza* ci j. Po vsestranska diskusiji je bila so* glasno sprejeta naslednja resolucija: Rudarske bratovske skladnice morajo ostati samostojne in ločene od splošnega zavarovanja delavcev, in sicer iz nasled* njih razlogov: 1.) Skupne nevarnosti pri delu v rudni* kih, nesreče in dolgotrajna bolehanja za* radi težkega dela, vse to je prisililo rudiar* je, da so se že pred več stoletji združile in da so ustanovili skupne fonde, takozva* ne bratovske skladnice za vzajemno pp= moč v primeru bolezni, nesreče, onemo* glosti, starosti in smrti. To zavarovanje je bilo z razvojem rudarstva izpop.olnjeno in so njegovo veliko važnost kmalu spoznale napredne države, ki so uvedle obveznost tega zavarovanja Takp predvidevajo tu* di naši rudarski zakoni zavarovanje ru* darjev v avtonomnih bratovskih skladni* cah, ki se vrši sedaj preko glavne bra* tovske skladnice v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Spi'tu po pravilih bratovskih skladnic od i XII. 1924 Ta preizkušena in blagodeina ustanova se mora zaradi tega obdržati v svoji sedanji obliki. 2.) Zaradi dobrih uspehov in smotreno* sti so tudi druge napredne države obdr* žale bratovske skladnice kot sampstojne ustanove za zavarovanje rudarjev, ločeno od zavarovanja ostalih delavcev (Anglija, Belgija, Francija, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Itali ia). 3.) Nameravana združitev bratovskih skladnic s splošnim zavarovanjem se pro* tivi obstoječi zakonodaji (zakonu o ure* ditvi vrhovne drž. uprave čl 3. zakonu o banski upravi § 42), po katerih vrši nad* zorstvo nad bratovskimi skladnicami mi« nistrstvo za šume in rudnike. 4.) Poslovanje bratovskih skladnic je enostavno in vzorno organizirano, uprava je v neposrednem stiku z zavarovanci, ki lahko neposredno in naglo pridejo do po* moči. 5.) V krajevnih in glavnih upravah bra* tovskih skladnic so zastopani tako rudarji kakor podjetniki v najožjem sodelovanju na licu mesta ter je tako mogoče zlasti tudi presojanje potrebe izrednih pomoči. 6.) Bratovske skladnice nudijo svojim članom večje pomoči kakpr splošno zava« rovanje, k ar je potrebno zaradi nevarno* sti in težjih pogojev dela. že služboval v Tržiču in je znan kot na» darjen gledališki igralec. Na svoje mesto v Tržič se je vrnil učitelj g. Belhar Anton, ki je bil začasno premeščen v Kranj, v Kranj pa je odšel g. Peter Kompoš, dose» daj začasni upravitelj osnovne šole v Lo» mu. Na meščanski šoli manjka še ena učna moč. . č— Šesttedenski kuharski in gospodinj« ski tečaj se je pričel v ponedeljek na me* šč^nski šoli. Udeležuje se ga 14 deklet iz delavskih slojev in nekaj mladih gospo* dinj. Tečaj vodi stalna učiteljica Pavla Vonöina, ki je dobila od banske uprave za čas trajanja tečaja dopust V tečaju bodo tudi predavanja iz zdravstva in narodnega gospodarstva. Iz Kočevja kg_ Ustanovite r sokolske čete. V nedeljo je bila v Stari cerkvi pri Kočevju ustanovljena sokolska četa. Ustanovitvi je prisostvovalo mnogo Sokolov iz Kočevlja. Ta-mošnji ljudje so pokazali mnogo zanimanja za sokolsko stvar. kč— Premestite?. Profesor g. Josip Potokar. ki je šele pred kratkim časom prišel semkaj iz Novega mesta, je premeščen v Maribor. Ravno tako ie službeno prestavljen v Maribor g. prof. Arzen Rausch, ki je bil na razpoloženju, odkar je bila ukinjena paralelka v 1. razredu. Ijr f .»tile I— Za naše sadjarje in vrtnarje. Podruž* niča Sadjarskega in vrtnarskega društva v Litiji bo imela v nedelio 25 t. m. ob pol 11. v osnovni šob redni občni zbor Pre* davail bo tudi sad'ar.ski nadzornik g. An* drej Skuli iz Ljubljane. Sadjarji in vrt* narji, pridite! Iz Trbovelj t— Kino Sokol. V soboto in nedeljo filmska opereta »»Ljubim, ljubiš, ljubi«. Iz Hrastnika h_ Občni zbor Narodne čitalnice bo v petek ob 17. v društvenem prostoru v Na» rodnem domu. . h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto in nedeljo najboljši Foksov film »Naš vsakdanii kruh«. V nedeljo se upn* zori med obema kinematografskima pred» stava igrokaz »Učiteljica«. Igrali bodo di» letantje od »Svobode« iz Zagorja. Iz Marenberga mb— Šesttedenski kmetijski tečaj za ma-renberški okraj se je pričel v osnovni šoli v Vuhredu 20. t. m. z uvodnim predavanjem gospoda sreskega načelnika dr. Maraža o položaju kmetijstva v našem okraju. V tečaju bodo poučevali kmetijstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinorejo, čebelarstvo, vrtnarstvo itd. sami strokovnjaki, da bodo dobili naši kmetje vso teoretično in praktično podlago. To je prvi kmetijski tečaj v raa-renberškem okraju, prirejen v tako velikem obsegu. Gotovo se bodo vsi kmetje, ki se zanimajo za izboljšanje gospodarstva, tečaja pridno udeleževali. mb— Iz društev. Sokol Marenberg-Vuh-red priredi na Svečnico v Brudermanovl dvorani sokolsko maškerado. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokolskega doma. — Krajevni odbor »Rdečega križa« bo imel redno letno skupščino za Marenberg in okolico 25. t. m. ob 15. v osnovni šoli z običajnim dnevnim redom. 7.) Bratovske skladnice imajo dovoljno število članstva, da s prispevki lahko po» polnoma krijejo predpisane dajatve. Svo* jo pomoč in upravičenost obstoja pa so dokazale tudi s tem, ker jim je uspelo poleg izvrševanja obveznosti vstvariti znatne fonde. Imovina vseh bratovskih skladnic je znašala ob koncu 1, 1929. skup* no 114 milijonov Din. 8.) Uprava bratovskih skladnic je mno* go cenejša nego uprava splošnega zavaro* vanja, kar omogoča, da se celo pri manj* ših donosih izkoristijo več sredstev za dobrobit zavarovancev. Upravni stroški so 1. 1929. znašali pri vseh bratovskih sklad* nicah 5.7% vseh izdatkov odnosno 4.7% vseh dohodkov. Pri splošnem zavarovanju pa so znašali l. 1929 upravni stroški 17% vseh izdatkov in 16% vseh dohodkov. 9.) Zavarovanci smaitrajo braitovske skladnice kot za svojo najvažnejšo soci* alno ustanovo, ki donaša rudarjem velike koristi. 10.) V bratovskih skladni cah ozko so* delujejo delavci in podjetniki in imajo eni kakor drugi stalen vpogled v poslovanje. Rudarska podjetja pogosto podpirajo te blagajne in prispevajo v raznih oblikah več, kakor so zavezana. Ne more se priča* kovati, da bodo tako postopala podjetja tudi tedaj, če se bodo te prostovoljne podpore rabile tudii za zavarovanje dru* gih delavcev. U.) Zavarovanje in sigurnost rudarjev v veliki meri zahteva strokovno nadzor* stvo, ki ga morejo vršiti samo strokovni organi rudarskih oblastev, ki poznajo raz* mere. To velia zlasti za ukrene s;<*urnosti rudarjev pri delu. Zato je neobhodno po* trebno, da ostane zavarovan ie rudarjev pod nadzorstvom rudarskih oblastev. Po vsem tem ie osnovana zahteva _ vse* ga rudarskega delavstva in podjetnikov, da ostanejo bratovske skladnice tudi šc nadalje samostojne avtonomne ustanove pod nadzorstvom ministrstva za šume in rudnike, talco dia nimajo niikake zveze s splošnim zavarovanjem, razen medse» bojnega priznanja pridobljenih pravic za* varovancev. Zlati dinar In Me zavarovalne dražbe Bivši minister dr. Gjuro Šurmin je v »Politiki« od 15. t m. objavil uvodni članek, v katerem je nastopil proti praksi zavarovanja v takozvanih »zlatih dinarjih«, ker povzroča tako zavarovanje nezaupanje v našo domačo valuto. V svojem članku navaja na-redbo trgovinskega ministrstva od 28. fe* bruarja f923, s katerimi se zavarovalnim družbam najstrožje odreja, da morajo biti vsote zavarovanj naznačene v policah v domači valuti, s pretnjo najstrožje kazni proti družbam, ki se ne bi držale te naredbe. Navzlic tej naredbi vršijo številne zavarovalne družbe v naši državi zavarovanja (zlasti življenska) v takozvanih zlatih dinarjih. Dr. Gjuro Šurmin se je pri tem postavil na stališče, da pri nas zlatega dinarja sploh ne poznamo in zato vsebujejo take zavarovalne pogodbe nevarnost za zavarovance. NaS dinar je že pet let povsem stabilen in ima veljavo, kakor druge povsem konsolidlrane valute. Naša država ne sme dovoliti, da se v valutnih stvareh na njenem teritoriju ln pri kupčijah z njenimi državljani posluje proti njenim interesom. V interesu zaupanja v našo valuto je potrebno, da se taki posli onemogočijo, saj tudi druge države ne dopuščajo zavarovanja v zlatu. Ker so se tudi v drugih listih pojavile slične kritike poslovanja naših zavaroval* nih družb, je te dni zavarovalna družba »Jugoslavija« objavila odgovor, v katerem opravičuje zavarovanje v zlatih dinarjih, češ da je samo na ta način domačim zava» rovalnim družbam mogoče konkurirati na» sproti inozemskim zavarovalnim družbam, ki vršijo zavarovanja z našimi državljani v tuji valuti, tako da izdajajo police v ino* zemstvu. Glede na trditev, da mi sploh ne poznamo zlatega dinarja, se postavlja ta družba na zanimivo stališče, da obstoja v naši državi zlati dinar kot zakonsko plee čilno sredstvo. V členu 268. finančnega zakona za leto 1924/25 je določeno, »da se skuje in da v promet 1 milijon zlatnikov po 20 Din v vrednosti 20 milijonov dinari jev v zlatu z označbo leta 1924 kot leta kovanja. Na podlagi pooblastila po tem členu finančnega zakona so bili ti zlatniki tudi izkovani. V tretjem odstavku istega člena pa stoji: »Ta denar (zlatniki in nik* Ijast Rovani denar, na katerega se nanaša tudi ta člen) morajo sprejemati kot zakon» sko plačilno sredstvo vse državne in samo* upravne blagajne, privatne in javne osebe. Po tej zakonski določbi torej dejansko obstoja pri nas zlati dinar. To ne omenja* mo morda zaradi tega, da bi zagovarjali zavarovanje v zlatih dinarjih, temveč za» radi tega. ker splošno ni znano, da pri nas obstoja poleg dinarja tudi zlati dinar kot zakonsko plačilno sredstvo. Država bo mo* rala pač s posebno zakonsko odredbo pre» prečiti tako zavarovanje v zlatih dinarjih, če smatra, da to škoduje našemu dinarju in ubija pri narodu zaupanje v našo do* mačo valuto. = Odkup priratnih vicinalnih železnic v Vojvodini. Kakor poroča dunajska »Die Börse«, je bil te dni po dolgotrajnih pogajanjih med našo državo in lastniki prioritet* nih delnic vicinalnih železnic v Vojvodini dosežen sporazum glede odkupa. Omenjene železnice se, kakor znano, nahajajo od leta 1919. v obratu naše železniške uprave ln znaša njihova skupna dolžina 1700 km. Po sklenjenem dogovoru bo naša država za vsako od početka L 1919. še neizžrebano prioritetno delnico od minimalnih 100 kron plačala 200 Din odkupnine, vrhu tega pa za neizplačane zakupnine 90 Din. Odkup se ima izvršiti letih, pri čemer se raču- najo 6% obresti. Skupna odkupnina znaša za našo državo 350 milijonov Din in predstavlja 17%% valorizacijo v poštev prihajajočih delnic. Dogovor pa se ne nanaša na železnico Bare - Pakrac. glede katere so se tudi te dni vršila posebna pogajanja in se je naša država obvezala izplačati Železniški družbi Barč - Pakrac na račun zakupnine predujem od 7 milijonov Din, kakor v letu 1927. Osnovne delnice te družbe se nahajajo v rokah Železniške družbe Dunav - Rava-Jadran (prej Južna železnica), prioritetne delnice pa so v prostem prometu največ v madžarskih rokah. Pričakuje se, da bo tudi glede odkupa te železnice prišlo do enakega sporazuma, kakor glede odkupa vicinalnih železnic v Vojvodini. Družba Barč - Pakrac bo na podlagi predujma izplačala letos zopet dividendo od 8 pengov na osnovno delnico. 2e pred pričetkom pogajanj so sw prioritetne delnice železnice Barč - Pakrac okrepile na budimpeštanski borzi od 44 na 60 pengov, zadnje dni pa so že dosegle tečaj 80 pengov. = Državna anketa o krizi lesne Industrije. že pred tedni napovedana anketa o vprašanju krize v lesni industrija se bo po informacijah, ki so jih prejele gospodarske organizacije, vršila ob koncu tekočega ali pa v početku prihodnjega meseca. = Obseg klavzule o največjih ugodnostih ▼ novi češkoslovaško - rumunski trgovinski pogodbi. Glede na prizadevanja zapadno* evropskih agrarnih držav za uvedbo prefe-renčnega postopanja v pogledu agrarnih proizvodov, so značilne določbe nove češkoslovaško - rumunske trgovinske pogodbe glede obsega klavzule o največjih ugodnostih. Ta pogodba, o kateri pravkar razpravlja češkoslovaški zunanjepolitični odbor senata, določa glede uporabljanja klavzule o največjih ugodnostih poleg običajnih izjem, da se od največjih ugodnosti izvzame tudi režim, ki se na podlagi eventualnih kolektivnih pogodb prizna tretjim državam, če druga pogodbena država na tem režimu ni udeležena. To pa velja samo. če se tak režim ustvari pod patronanco Društva narodov. Seveda je izvzeta tudi uporaba največjih ugodnosti v primeru carinske unije. = Strogo izvajanje načela skupnih gospodarskih zbornic v Češkoslovaški. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je te dni izdelalo načrt zakona o trgovskih zbornicah, ki je izdelan strogo po načelu skupnosti gospodarskih panog. Zakonski načrt predvideva skupne zbornice za trgovino, denar-stvo, obrt, industrijo in rudarstvo. Zbornice imajo tri odseke, za trgovino, obrt in industrijo in po potrebi še odsek za denarstvo. Ta zakonski načrt je zanimiv glede na stremljenja, ki so v Beogradu in Zagrebu, za ločene, odnosno posebne zbornice. = Naglo naraščanje brezposelnosti indi v Češkoslovaški. Po pravkar objavljeni statistiki je bilo ob koncu pret leta v Češkoslo vaški 230.766 brezposelnih delavcev nasproti 155.203 ob koncu novembra in 116.913 ob koncu oktobra. V dveh mesecih se je torej število brezposelnih v Češkoslovaška po dvojilo. = Doba re. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 26. t m. ponudbe glede dobave 2500 kg sirove karbolne kisline; gradbeni oddelek do 27. t m. glede dobave desk, plohov, 900 komadov držajev za kladiva, krampe in lopate, 100.000 komadov mecesnovib klincev, 1900 kg katrana in 2000 kg modre galice; strojni oddelek pa do 30. t. m. glede dobave delov za petrolejske svetiljke. BORZE 22. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Praga in Newyork. Tččaji deviz so deloma nekoliko popustili, le devizi Trst in Berlin sta se nekoliko dvignili. Na zagrebškem efektnem tržišču je prišlo danes do zaključka v Vojni škodi, vendar pri nižjem tečaju 417. Ostale državne vrednote so pri starih tečajih ostale brez prometa. Med bančnimi delnicami so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 975, v Srpski po 193, v Zemaljski po 132 tn ▼ Jugobanki po 78. Med industrijskimi vred» notami pa je imela promet le Slavonija po 200, Trboveljska notira 330 — 335 brez zaključka. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.7®, Berfin 13.4625, Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.8904, Curih 1095.9, Dunaj 794.67—797.67 (796.17), London 274.94, Newyork 56.435—56.635 (56.535), Pariz 221.92, Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 296.52. Curih. Zagreb 9.128, Pariz 20.2525, London 25.0875, Newyork 516.875, Bruselj 72.025, Milan 27.0525, Madrid 54.5, Amsterdam 207.9, Berlin 122.87, Dunaj 72.65, Sofija 3.7425, Praga 15.29, Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92.5 bl„ 7% Blair 80.5 bi., Celjska 160 den., Ljub. kred. 125 den., Praštediona 970 den., Kreditni zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Ruše 200 — 230. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 417 — 418, kasa 418 bL, za februar 415.5 — 417, za mare 415 — 416.5, investicijsko 88 bi., agrarne 51 bi., 8% Blair 91.75 — 92.5, 7% Blair 79.5 — 80, 7% Drž. hipot. banka 79.75 _ 80.5, 6% beglu-ške 66 — 67; bančne vrednote: Praštediona 970 — 980, Union 191 den., Jugo 77.5—78.5, Srpska 192 — 194, Zemaljska 130 — 131, Narodna 8210 bi., Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Našička 975 bi., Gutmann 130 — 132, Slavonija 200 do 202, Drava 235 — 237, Brod vagon 90—05, Vevče 128 den., Isis 40 — 46, Dubrovačka 375 — 390, Jadranska 545 den., Trbovlje 330 — 335. Beograd. Vojna škoda 417 — 417.5, za februar 415.5 zaklj., investicijsko 87 zaklj„ agrarne 51 — 51.5, 7% Drž. hipot. banka 80 zaklj., Narodna 8130 den. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (22. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil en vagon bukovih drv. Povpraševanje za bukovino (suho III, od 1 m dolžine navzgor, od 18 centimetrov širine navzgor, delelina 40 milimetrov), za bukove neobrobljene plohe (tombante, dolžina od 2 m navzgor, širina Od 18 cm navzgor debelina od 50 do 100 od. nosno 120 mm), za smrekove deske (tombante, paralelne 4 m, širina fiksno 25.5 cm, debelina 24 mm), za smrekove kratice (zdravo suho blago, dolžina 1 do 3.50 m, debelina 15, 20 in 25 mm) in za smiakovo lubje v zvitkih za večje množine produkcije 1930. ŽITO + Ljubljanska borza (22. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski voznini, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 - 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5, baraniska< 79/S0 kg po 190 — 1s2.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; oves: baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza: baška. stara po 150_ 152.5. baška, nova, umetno sušena j>o 142.5 — 145. pri navadni voznini jm> 147.5 — 152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška r0< po 340 — 345. 4- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nesprem. Promet: 12 vag. pšenice, 3 vag. ovsa, 1 vag. ječmena, 29 vag. koruze, 12 vag. moke, 4 vag. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/"80 kg 152.5 do 155; baška, potiska, šlep 79/80 kg 157.5 — 160; gornjebaška. 79/80 kg 155 do 160; gornjebanaška, 79/80 kg 152.5 — 155; sremska. 78 kg, okolica Indjija 145—147.50. Ječmen: baški in sremki, 63/64 kg 115 do 120. Oves: baški in sremski 150 do 155. Koruza: baška in sremska, stara 95 — 100: nova 75 — 80; za ianuar 77.5 do 80; za mare - maj 87.5 — 92.5; sremska, umetno sušena 90—92.5. Moka: baška »0^« »Ogg« 245 - 265; »2« 215 — 230; >5« 185 do 195; >6« 160 — 170; »7« 135 — 140; »8« 100 _ 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski in banaški 90 — 95. -f Budimpeštanska terminska borza (22. t m.) Tendenca prijaznejša, promet slab. Pšenica: za mare 14.36 — 14.37 (obračunski tečaj 14.40), za maj 14.71 — 14.72 (14.70); rž: za mare 10.40 — 10.44 (10.40). za maj 10.60 - 10.65 (10.60); koruza: za maj 12.37 do 12.39 (12.30), tranzitna za maj 9.85 do 9.90 (9.90). ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih 136 konj, 54 volov 17 krav, 5 telet in 86 prašičkov; prodanih pa je bilo 20 konj, 22 volov, 10 krav, 3 teleta in 50 prašičkov. Sejem je bil bolj slab, ker je bila druga sreda v mesecu. Cene so nadalje nekoliko popustile, pri volih za 0.50—1 Din pri kg. Za kg žive teže notira jo: voll I. 8 Din (pri zadnjem sejmu 8.50 Din), n. 7 Din (8 Din), m. 6.50 Din (7 Din), krave debele 5—6 Din (5—6 Din), krave klobasarice 3—4 Din (3—4 Din), teleta 10—11 Din (10—12 Din). GOSPODARSTVO Iz življenja ftn sveta Poroka slavnega letalca Polkovnik Klngford-Smith, znani avstralski letalec, ki si je stekel slavno ime s svojimi poleti preko Tihega in Atlantskega oceana, se je v Sidneyu te dni poročil z gdč. Mary Powellovo. Slika nam prikazuje svate na poročnem uradu in ženina, ko podpisuje zapisnik o poroki. Cesar Viljem v prirodnem parku Kakor poročajo nizozemski listi, je »izozemska vlada določila okolico dvorca v Doornu, kjer prebiva poraženec in begunec Viljem, za prirodni park. Vse rastlinstvo in živalstvo tega ozemlja je pod posebno državno zaščito in se na njem ne smejo ubijati živali niti sekati drevesa. Viljemu bodo s tem tudi znižani davki, ker pomeni zaščita veliko obremenitev posestva. Javnost je strmela nad tem odlokom, dokler ji niso stvari pojasnile nekatere iznajdlivejšp glavice. Že iz časov cesarskega sijaja je znano, da je bila Viljemu najljubša zabava žagati in sekati drva. Včasih je mož odžagal tudi kakšnega visokega dostojanstvenika in dobro ljudstvo mu ni niti tega zamerilo V izgnanstvu pa mož nima toliko dostojanstvenikov, da hi jih žagal po mili volji, zato se je lotil doornskih gozdov. Cesarski umirov-ljenec se je v svojem Tuskulu popolnoma posvetil drvarstvu. Sekira in žaga pojeta svojo pesem in Viljem neusmiljeno cepi in žaga, predstavljajoč si. da ima pod roko svoje sovražnike. >Gott strafe England«, pravi in zamahne po polenu, nato pa se loti »Po-incaréja, Brianda. socijalistov in komunistov« ter jih vse razcepi in pre-žaga. Omenjene bistre glavice pravijo, da nizozemska vlada ni mogla več gledati križem rok te cesarske s-krvoloč-nosti«. Proglasila ie Doorn za prirodni park in Viljem bo moral sedaj uvažati les, da si bo nad njim lahko znašal svojo jezo Koliko je resnine na tem pojasnilu, ni znano, vsekakor pa je eadeva micna in zanimiva. Zgodovinski fižol Mesto San Antonio v ameriški zvezni državi Texas ima v svoiem muzeju dragoceno relikvijo. Na blazinici leži cisto navaden bel fižol in okoli steklene omare, kjer je shranjena ta posebnost. stopajo Američani z največjim spoštovanjem. Tujec si ne more tolmačiti, kaj je v tem fižolu tako silno zanimivega, dokler nevedneža ne po-tiče domačini, med katerimi pozna vsako dete zgodovinski pomen tega fižola. V dobi osvobodilnih hoiev Texasa izpod mehiške nadoblasti je 1. 1843. prišlo v mehiško ujetništvo 100 Američanov pori poveljstvom narodnega junaka Antona P. Owena. Mehiški vrhovni poveljnik Santa Anna je ukazal ustreliti vseh 100 Američanov. General Amnudia. ki ie ujel Američane, pa ni hotel izvršiti krutega povelja in je po dolgem pogajanju dosegel, da je bil ustreljen le vsak 10. ameriški ujetnik. Spravili so v skupino še druge ujetnike, da jih je bilo 170 ter v glinasti lonec dejali 170 fižolov, med katerimi je bil 17 črnih. Ameriški ujetniki so po vrsti posegli v lonec in kdor je izvlekel črn fižol, so ga takoj ustrelili. Med onimi, ki so imeli srečo in izvlekli bel fižol je bil tudi imenovani Owen, ki si je shranil fižolček in ki je naposled le premagal Mehikance ter jim odvzel deželo. Znameniti beli fižol je ostal v Owenovi rodbini drag spomin na junaška dela prade-dova, dokler ga ni rodbina poklonila muzeju. Tu so ga položili na žametno blazinico in ga zaprli v stekleno omarico ter je predmet občudovanja po-setnikov muzeja. Korintski prekop v opas-nosti Nedavni potres, ki je v Korintu porušil več ko 300 hiš, kaže svoje posledice tudi na prekopu preko zemeljske ožine v Istmu. Plovba skozi prekop je ogrožena, kajti peščeni bregovi so zavoljo potresa razrahljani in se posipajo v prekop. Prekop preko Istma skrajšuje pot iz Jonskega v Egejsko morje za 325 km, zato so ga imeli v načrtu že v 6. stoletju pred našim štetjem. Kasneje se je lotil prekopa cesar Neron, ki pa dela ni dovršil- L. 1893. se je za načrt zavzela nake grška družba in je prekop tudi dovršila Dolg je 6300 m, globok 8 m in širok 25 m. Njegovo vzdrževanje pa je siino drago ravno zavoljo posedajočih se bregov. To opasno posedanje =ta zadnja dva potresa še bolj pospešila. Pozna tožba Slovaški elektrotehnik Viktor Keller je naperil proti bivšemu avstrijskemu vojaškemu ara ri u tožbo za odškodnino 2 milijonov čeških kron To-žitelj navaja, da je 1. 1916. kot vojak pri topničarjih iznašel nov način tem-piranja šrapnelo»?, ki ga je vojaški erar takoj izkoristil. Prej so tempira-li eksplozijo šrapnelov s številkami in sovražnik je po zažigaču takoj lahko ugotovil razdaljo, iz katere streljajo Avstrijci. Kellerja so pozvali v vojno ministrstvo, kjer so mu obljubili za izum visoko stopnjo narednika. Mož pa ni bil voljan dati svoje iznajdbe za tri celuloidne zvezde in par palcev rumenega traku pod vratom, zato so ga enostavno poslali na fronto, nadejaioč se, da bo kaka krogla spravila s sveta zahtevo iznajd l'elea. Njegov izum pa so takoj izročili tovarnam, ki so začele izdelovati zažigače po izumu Kellerjevem, seveda brez izumiteljeve-ga soglasja. Možu se je sedaj posrečilo, odkriti svoje izvirne risbe, Ki jih je bil svoje dni predložil vojaški oo-lasti ter ugotoviti tudi nekatere tvor-nice, ki so izdelovale šrapnele po njegovem načrtu. Avstrija je sicer kljub temu izumu izgubila vojno, ali Keller hoče uveljaviti svoje pravice in toži bivši avstrijski vojni erar za odškodnino. Ker pa je malo nade, da bi od te falirane družbe lahko iztisnil sploh kak krajcar, je Keller vložil tožbo tudi proti nekaterim tvornicam, ki so delale mastne dobičke ž njegovim izumom. AH je avto - stanovanje? Vprašanje, ali je avtomobile pod nekimi pogoji smatrati za stanovanja, muči ta čas pariško policijo. Zadeva ni tako malenkostna in smešna, kakor je videti na prvi pogled, kajti po francoskem zakonu ne more policija niti v nameri aretacije stopiti med večerom in jutrom v zaprta stanovanja. Te dni je hotel neki detektiv legitimirati v Boulogneskem gozdu lastnika nekega zaprtega avtomobila, ki se je bil ustavil na tem kraju in se ni premaknil cele ure naprej. Detektiv je odprl vrata na vozilu. Lastnik ga je ogorčeno na-hrulil. češ, da predstavlja avtomobil, če so mu vrata zaprta in zastori spuščeni, začasno za stanovanje vsaj toliko, kolikor smatrajo voz potujočih komediantov za pravo stanovanje. Zato policija ponoči nima pravice odpirati avtomobilov. Če bi to naziranje obveljalo, potem bi morala policija v podobnih primerih čakati do jutra — in ta stvar ji, razumljivo, prireja vendarle nekaj skrbi. Slap Nlagare v Ameriki Padajoče vodne mase neprestano izpodko-pavajo tla in rušijo skale, preko katerih pada voda. Američani so že izračunali, kdaj bo voda sama uničila to prirodno znameni- človek, zamrznjen v kladi ledu Neki Američan iz Portlanda v državi Oregon je napravil nevarni poskus ter se dal zamrzniti v klado ledu, da dokaže, kako zelo je utrjen proti mrazu. Vzdržal je v hladnem objemu 50 minut in trdi, da si pri tem niti nahoda ni nakopal. ^■^•avs.:; ': v/v^A^vAVAVv.v V.; v.v.v tost. Nedavno so opazili, da je s slapa zgr-mela v globino skalnata masa, ki jo cenijo na 60.000 ton. Na dotičnem mestu je ostala vdolbina ki kazi veličastni slap. Vdor teh velikanskih skalnatih mas je največji, kar jih pomnijo ljudje. Radio Izvleček iz programov Petek, 23. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Umetnost v vsakdanjem življenju. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. _ 20: Šah. — 20.30: Pevski solistični večer ge. Skvarčeve (sopran) in gosp. Živka (tenor). — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 24. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Dr. Veber: Poglavje iz filozofije. — 20.30: Duet slovenskih narodnih pesmi. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orke- stra BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.£5: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 18: Jazz - band. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 21.30: Poročila. — Godba za ples. — ZA» GREB 12.35: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — 18.20: Pevski koncert. — 19: Koncert iz Bratislave. — 20: Mešan program. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.25: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Jazz - band. — 18.20: Prenos koncerta iz Prage. — 19.20: Godba za ples. — 20: Prenos iz Prage. — 22.25: Kabaretni program. — VARŠAVA 16.45: Koncert solistov. — 20.30: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Prenos koncerta iz Krakova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.25: Popoldanski koncert. — 17.15: Koncert komorne glasbe. — 18.30: Eksotična glasbila. — 19.35: Pevski večer. — 20: Dramski večer. — 22.25: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30: Mozartova opera »Čarobna piščal«. — Reklamni ples. — KÖNIGSBERG 17: Večerni koncert. — 19.30: Prenos opere iz Berlina. — Nočni koncert in ples. — MÜHLACKER 9.15: Koncert kvarteta. — 19.15: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Koncert na orgle. — Ciganska godba. — RIM 17: Poljuden koncert — 21: Prenos opere iz gledališča. Sport Bohinj pred zimsko-sportno „olimpijado" Bohinj, 21. januarja. Ves bohinjski kot je v mrzličnem priča» kovanju naše prve mednarodne zimsko» športne prireditve, ki nai pokaže — prvič, odkar smo pričeli smotreno gojiti zimske sporte — zunanjemu svetu, pa tudi vsej jugoslovenski športni javnosti, kako ogro» men korak naprej smo napravili v tej kratki dobi in koliko divnih zimsko sport* nih pokrajin skriva naša ožja domovina. Ves Kohinjski kot se zaveda važnosti in pomena te prireditve in zato se prav za prav ne bi bilo čuditi, če človek sliši po» vsod. kamor stopi, le o pripravah in ugi» banjih o njej. Vendar mora vsakogar za? diviti, da sta športna ideja in smisel za tujski prpmet ravno v tem nekoliko od rok ležečem biseru Gorenjske pognala ta» ke globoke korenine. Zato nas navdajajo glede organizacije tega prvega večjega poskusa, da bi pozdravili na domačih tleh zastopnike velikih zimsko soortnih naro» dov, najboljše nade in prepričani smo, da bodo naši vrli Bohinjci častno izvedli teži ko nalogo in si za vedmo prilastili čast. da so v tem ppgledu orali ledino v Jugosla» viji. Zunanja organizacija prireditve je v rokah bistriške občine pod vodstvom agil» nega in požrtvovalnega župana g. Franca Mavrici, ki je bil tako ljubezniv in mi je dal glede te strani nekaj zanimivih po» datkov: Organizacija je razdeljena na več refe» rentov, ki pod nadzorstvom župana kot predsednika občine skrbijo za izvršitev prevzetega dela. Občina bo predvsem okrasila zunanie lice vseh važnejših po» sloni j, cest, dohodov in naprav, ki se jih bodo posluževali gostje. Na vseh markmt» nejših točkah bodo postavljeni slavoloki z našimi in državnimi zastavami udeleže--nih držav. Na skakalnici. ki bo do tedaj z nekaj - adaptacijami uporabna, so prprav» Ijene tri tribune, prva za zastopnike Nj-Vel. kralja, druga za sodniški zbor in ofici jelne delegate, dočim bo tretja po vsej priliki — v omejenem številu — na razpolaga gledajočemu občinstvu. V osta» 'em se razprostira na obeh straneh izleta krasen teren, ki bo nudil tisočem najlepši pogled na vso skakalnico in sodelujoče od starta do konca. Okoli skakalnice bodo prireditelji zaradi varnosti postav'li kor» don 80 gasilcev. V b'nznni bo bogato za» ložen bife, ki bo skrbel za ogrevanje in prvo lakoto najnestrpnejših. Skakalnica bo imela telefonsko zvezo s Sv. Janezom in občinskim domom Dohod k skakalnici bo tik pred Poljem z glavne ceste, prirejen za pešce in vozila vseh vrst; v neposred» no bližino bodo puščale tri blagajne za neznaitno odškodnino. Akcijo za ureditev stanovanjskega vprašanja je občina odstopila »Putniku« v Ljubljani, ki razpolaga potemtakem z Tie» kako 650 posteljami v kurjenih sobah. Te so seveda v prvi vrsti rezervirane za tek» m oval ce. funkcijonarie in ofici ielne dele» gate sodeluiočih držav ter nato za širše občinstvo, ki ho hotelo prisostvovati vsem prireditvam. Tene so točn,o določene in jih ie razglasil JZSS. Za občinstvo, ki bo ka» kor se splošno računa — navalilo v sobo» to 31 I. in v nedcl'O 1. TL kot najprivlač» nejša dneva, je glede nastanitve in prehra» ne dosežen sporazum z bleisko občino, ki bo priskočila na pomoč. Železniški pro» met bo v dnevih od 29. T. dio 2. 11. prila» goden večii frekvenci. Od Bistrice bodo na razpolago avtobusi in sani — vsega v zadostnem številu, in za zmerno odškod» nino, da ne bo treba r>eš na vsakodnevni start oz. cilj. Zato za š'ršo publiko ni ne» obhodno potrebno, da bi morala bivati v neposredjni bližini središča priredutve pri Sv. .Tin e zu. . „ O snegu, ki bi ga bilo želeti vsai se 10 do 15 cm. g. župan ni mogel dati obvezne izjave. Prepričan pa je. da je prireditev brez znatne škode izvedljivi tudi v seda» niih snežnih razmerah, ki so na ni solne» niih straneh t. j. na severnih pobočjih brezupne. „ Desna roka župana, duša smučarskega kluba v Bohinju ter krajevni tehnični stro» kovniak ie g. inž. Sod H, ki sem ga -našel v sobi pri knjigah Smola je hotela, da si ie nedavno izvil nogo in ne bo mogel sodelovati na startu tudi na »di1cah«. Tem dragocenejša pa je zato njegova s'gurna navzočnost pri vsakem delu prireditve. inženier se je kljub bolezni žrtvoval ter m,i s Hanssenove skak-dmee raztolmačil se nekatere tehnične podrobnosti prireditve: Hanssenova skakalnica je gotovo največ» ia in tehnično nainopolneiša v državi ter dovoljuje sigurne skoke do 55 m. z more» bitnim rizikom ali veliko rutino tudi do 65 m Lega te skakalnice je zar^s divna in inž. Hansen, večletni trener JZSS. si v Jugoslaviji ni mogel postaviti lepšega spomenika od te konsrtrukciie Razgled na masiv Julijskih Alp od Bogatina preko Lanševice. Pervvca Debelega vrha. Sma-r» ietne glave. M:še1ievega vrha m očaka Triglava do Ajdovega zona ie morda edinstven v naših morskih dolinah._Na eta ima šansa 40 m skok je visok 2.25. vieta je okoli 200 m. Ob vznožiu so že priprav» Ì jeni mia H: ob obeh robovih pa grmadi jo smrečie, lai bo mask:ra1o «Malnate rebn. V času od 25. I. do S. IT. bodo priredi» telili organizirali za goste ozir. tekmovalce izlete pod vodstvom klubskih vodnikov za vsakih šest oseb po 1. V načrtu so ture na Vortel. Planino na Kr*iu. Sedmera jezera, črnp prst. Ratitovec, Mrzli studenec Uz» kovnico. Praprotnico itd. Pmave za te i 7 tet e se bodo spreiemale v vseh ho elnh V Bistrici (občinskem uraduì bo posloval poseben kraievni informacijski urad m sicer neprekinippo podnevi jn ponoči. SVčno bodo uradovali tudi posta, brzojav in telefon. .. , __ Kdor i zmedi prriateliev smučarskega sporta bo v teh dneh obiskal BoW mj ne zamudi spoznati prvega *zde1ovatHva smuč: v Jugoslavi zentanca sodeluje na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Jugoslovenska reprezentan* ca, ki nastopi 10. in 16. februarja v Bu» dimpešti, je sestavljena naslednje: Maksi» movie, Heksner, Steiner (Somb. S. U.), Frntic, Weiler (Železničar, Zagreb) in Ko» renčič (Maraton, Zagreb). Ta ekipa ni kompletna. Manjkata brata Nemca, ker jima iz materijelnih vzrokov ni mogoče sodelovati na svetovnem prvenstvu. Člani naše reprezentance si bodo namreč stro» ške plačali sami. K nedeljski tekmi v skokih za prvenstvo Dravske banovine v Dovjem « Mojstrani namestu na Bledu objavljamo: Tekma bo ob 15., tako da je mogoče priti še z do» poldanskiim vlakom. Žrebanje bo tik pred tekmo pri skakalnici. O'bjava rezultatov bo ob 17. v hotelu Triglav. Vse prijave sprejema Smuč. klub Do v j e»Mo jstrana. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sek» cije bo danes ob 20. v kavarni »Evropa*. V nedeljo bosta igrala I. moštvo ln rezer» va ob povoljnem vremenu z Grafiko. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani. Na svečnico ob pol 11. dopoldne bo redni občni zbor Kolesar» skega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani v gostilniških prostorih gosp. Kavčiča, Privoz (Prule). Redni občni zbor SK Mure v Murski So* boti bo 11. februarja ob pol 30. v prostorih bivše kavarne »Pri kronik Dne 1. fe» bruarja bo v vseh prostorih hotela »Pri krmi« športna maškerada SK Mure. Krmarske vožnje bo priredil zimsko« športni odsek SPD Maribor v nedeljo 25. t. m. iz Klopnega vrha na Pesek, Roglo, \ itanjsko planino po Volovci v Mislinje, 7. februarja pa krmarsko vožnjo iz Klop» nega vrha čez Regio, Jezerski vrh v Rib» nico. Zbirališče v soboto zvečer na Klop» nein vrhu. Smučarji naj vzamejo seboj p! :-rnske legitimacije, potrjene za letos zaradi polovične vožnje. Vsi prijatelji zi; ':ega sporta naj se po možnosti ude» leže teh izletov. C->ortni klub Tržič bo priredil v n «ie» Ijo 25. t. m. ob svoji desetletnici obstoja vztrijnostno medklubsko smuško tekmo na 18 km na planini Kofce pod Košuto. Start pri Planinskem domu na Kofcah ob 11. dopoldne, cilj fistotam. Prijavnina 10 Prijave se sprejemajo v športni trg o» vini Rud Stiansky v Tržiču do sobote 24. t. m. do 19. — Tekmuje se po pravilih JaoS na lastno odgovornost. Vsi člani ve» ri tic i ran i h klubov vabljeni. Prvi zmago v a* lec dobi častno darilo; drugi praktično darilo in tretji kolajno. Prvi najboljši član SK Tržič dobi 1 par kompletnih bambuso» vih palic, drugi najboljši član SK Tržič 1 thermos»steklenico. Tekmovalci, ki dospe» jo v Tržič v s boto z zadnjim vlakom ob 21.. dobe pre-.očišča v hotelih Lončar, Sta» ra pošta (Globočnik) in Ana Globočnik (hotel Ljubelj). ^^^^ Montafončka bo pojedla Ljubljana Ljubljana, 22. januarja. Vendar enkrat in sicer zares! »Monta-fonček«, veliki ljubljenček Teranove Mir-> tam izza hribov pri Čatežu, je bil včeraj še živ, danes pa je tak, kakor nešteti njegovi slabši drugovi — brez kože v vsem svojem lepem mesu in tolšči v ljubljanski klavnici. Pred dnevi že se je govorilo ln celo pisalo, da je prenehal Minin j>montafonček«, pa je moralo biti že nekaj narobe in je ostalo debelo, pitano volé živo še dneve in dneve. Menda se je Mina Teranova takrat spet skesala in iz kupčije ni bilo nič. Spet mu je nosila merice otrobov in druge take krepke piče in šele pred par dnevi se je zglasil pravi mesar Tone Zaje z Viča, ki ie Mino vendarle pregovoril, da sta udarila. čez par dnJ se je mesar zopet zglasil. Pa več jih je bilo. Glas, da bo debeli vol topot prav gotovo končal, se je raznesel, kakor blisk po vsej okolici. Prihajali so ljudje od blizu in daleč, vsi radovedni na y-montafončkov« konec. Zbralo se je nad 500 radovednežev. Včeraj po kosilu je bilo, ko je stopil v hlev k »montafončku« najprvo Tone Zaje, nato pa njegovi pomočniki. Volu se je vse početje zdelo nekam čudno, kajti ti ljudje so se vse preveč sumljivo gibali okrog njega. Lotili so se ga čisto drugače, kakor prejšnji ogle-duhi. Naposled, ko so ga zasukali, je stopil »montafonček« kar sam na prednje noge, v ostalem pa so mu pomagali s škripcem. In ko so hlev nekoliko razrinili, je »montafončekc prvič ugledal tisto dolino, od katere * se je moral posloviti... Zakol je bil kmalu končan. Mina ni prisostvovala, marveč je sedela medtem v sobi na peči in premišljevala o bogve čem. »Montafončka« so deli kmalu tudi iz kože in ga danes prepeljali v Ljubljano na klavnico. Njegovo meso je kakor roža, fino in mehko, kakor surovo maslo. Na klavnici so se zbrali nocoj okrog 18., ko so prispeli »montafončkovi« zemski ostanki, skoro vsi ljubljanski mesarji, še mrtev je bil tako rekoč veličasten v svoji ogromnosti in so ga na klavnici komaj spravili na dvigalo in ga nato stehtali ter spravili zaenkrat v hladilnico. Njegovo meso bodo sekali jutri, v soboto, in bo na razpolago na Zajčevi stojnici na Vodnikovem trgu in v njegovi mesnici na Viču. Ljubljančani in Vičani — to bo fina ju-hica! .Zane Qrey Po zadnjega moža Roman Ellen je slekla k njemu; tako je videla, da ima hudo vročico in da postaja njegovo stanje nevarno. Kolikorkrat se je prevrnil, se je rana na desni strani njegovih prs odprla. Tovariši niso bili napravili zanj nič drugega kakor to, da so mu zavezali ruto okoli vratu in pod pazduho. Ta skopa obveza se je bila zrahljala. Ellen je stopila k vratom: »Prinesite mi malo vode.« Ko je prišel Col ter z vodo, je Eilen iztikala po svojem svežnju in iskala kakega kosa perila ali brisače, iz katerega bi mogla napraviti obvezo. »Ali ni bil nihče izmed vas toliko spodoben, da bi se bil zavzel za. strica?« »Ho, kaj vraga!« je odvrnil Colter. »Saj smo storili vse, kar smo mogli. Ali mislite, da ni bilo prekleta reč, ko smo ga vlekli na Rim? Ko je bil rtak že od kraia izgubljen — jaz sem to precej povedal.« »Jaz bom storila zanj vse, kar morem.« je rekla Ellen. ^Seveda. Le dajte. Upam, da boste tudi meni tako lepo streg'i, če me ta mešanec poč; ah zabode.« »Videti je, da z veliko gotovostjo pričakujete svoje usode, Colter.« »S prekleto gotovostjo!« je rekel z mrkim glasom. »Somers je videi Isbela in njegove ljudi na naši sledi proti Jorthovemu ranču.« se je uiiia Elleni po hrbtu. »Alf rmV.ite ostati tu in jih počakati?« »Zastian tega sem se pravkar pričkal z dedci tu zunaj. Jaz sem za to, da jo odkurimo iz dežele. A Queen, ta prekleti streijač, si je vtepei v glavo, da mora ubiti cowboya Blueja, ki je prisegel, da je King Fisher, stari texaski razbojnik. Nihoe razeo Queena si ne želi novega boja. Vendar pa nočejo pustiti Tada Jortha samega tu.« Nato se je sklonil Colter skozi vrata in šepnil: »Ellen, nič več ne morem brzdati teh ljudi. Pobegniva! Jaz imam denar vašega starega. Nocoj odjaševa in obrneva tej deželi hrbet.« Tiho mrmraje sam pri sebi se je Colter vrnil k tovarišem. Ellen je bila zdaj prvič dobila pravi pojem o njegovi strahopetnosti; in tista beseda zastran zlata je v njej razbrzdala misli, ki jih m mogla prekiniti, čeprav si je prizadevala, da bi obrnila vso svojo pozornost na ranjenega strica. Zavedel se je toliko, da je spozna! E:len in se ji zahvalil s pogledom, ki ji je segel globoko v srce. Ta pogled je izpremenil smer njenih misli. Njegovo trpljenje in bližnja smrt, ki ju je mogla samo olajšati in nekoliko odložiti, sta zbujali v njej toliko usmiljenja, da je pozabila na svoj lastni nesrečni položaj. Skoro pol noči mu je stregla, hladila njegovo vročico in pazila nanj, da se ni gbal. Vedela je, da bi bil brez njenega prizadevanja že umrl. Naposled je zadremal. In Ellen, ki je v samotni, molčeči temi te pozne ure sedela ob njegovem ležišču, je iznova začutila v sebi slutnjo narave, tis^o negotovo, brezimno utripanje svojega najnotranjega bitja, tisti šepet iz neba in gozda in noči. Nekakšna velika moč je držala njeno dušo in je ni hotela izpustiti iz svoje oblasti. Premišljevala je in ugibala. Skrb za ranjenca ji ni dala miru; kmalu je celo podvoji'a svoje prizadevanje v tem pogledu, ker ji je dajalo nekaj varnosti pred Colterjem. Zaskočil jo je. ko je šla na studenec po vodo; kakor medved se je vrgel proti njej in jo hotel objeti. A Ellen je bila preveč okretna. »Nu, ali poj dete z menoj?« jo je vprašal. »Ne, pri stricu ostanem.« Videti je bilo, da je ta nagib oviral njegovo voljo. Ellen je » svojim bistrim očesom opazila, da Colter in njegovi tovariši niso več vedeli kod ne kam in da se je disciplina med njimi od ure do ure rahljala. Imeli so res da še pogum ljudi, ki živijo v preprosti divjini, a tudi to samo do neke meje. Colter je bil videti ves obseden od svoje strastne ljubezni Ln čeprav se je Ellen v svojem trmastem ponosu še ni bala, je vendar čutila, da bi se ga prav za prav morala bati. Po tistem dogodku se je zelo pazila in se ni več ganila od stričeve postelje, razen kadar je bil Colter odsoten. Po eden a1 i tudi po več mož je neprestano strazilo ob izhodu iz kanjona. • * « Dva dneva sta minila, dva tesnobne napetosti, dneva nemira in skrbi. Ellenina bedečnost v njenem ozkem območju je poneha.a, utrujena po neprestani muki, katero sta ji povzročali postrežba umirajočega in misel na Jeana Isbela, morilca njenega očeta. Svetlo avgustovo jutro se je delalo nad vrhovi. Misleč, da se je šel Colter s svojimi tovariši razgledvat, je Ellen jadrno stekal na studenec po vodo. Na ovinku pa je skočil Colter iz grmovja, jo zgrabil s svojimi krepkimi rokami in jo vzdignil od tal. Ellen se je srdito upirala, a presenečenje ji je bilo vzelo moči. Slabost jo je ohromila, kakor še nikoli ne. Brez vidnega truda jo je Coher odnesel in naglo odhitel z njo v ozki smrekov gozdiček ob znožju skalne stene kanjona. »Colter — kam — oh, kam me vlečete?« Komaj, komaj je spravila to vprašanje iz sebe. »Bogme, sam ne vem,« je odvrnil, ves tresoč se od strasti. »Norec sem bil, da vas nisem odpeljal že prvo uro. Norec... Zdaj nas je Isbelova tolpa obkolila. Somers je davi videl mešanca v skalovju, Springer pa ostale, kako se počasi plazijo proti nam. Jaz sem stekel nazaj, da vzamem svojega konja — in vas.« izlet sokolskih smučarjev čez Pokljuko v Bohinj. Vse sokolske smučarje Lri smu> č- ;e na Gorenjskem, ki se nameravajo udeležiti smuškega izleta čez Gorje, Mrzli studenec in Rudno polje v Bohinj, se opo* za.Ja. da -j se poslužijo jutri (v soboto) 'danskega vlaka, ki privozi na Jeseni» okrog 14. in po 20*minutnem postanku >zi proti i odhomu ter naj na tej postaji ZStOpijO. Sokol v Trbovljah bo priTedil prosvet* ^o šolo za članstvo, ki bo pbstojala iz ci* usa predavanj najrazličnejše vsebine, v ivnem se bodo obravnavala najvažnejša sokolska in zdravstvena vprašanja, važna za telovadišče in za nove člane. Predava* nja se bodo vršila vsako soboto ob 6.30 zvečer v Sokolskem domu. Prvo predava; nie podstaroste SKJ br. Ganila bo v so* noto 24. t. m. Dolžnost članstva ie, da se predavanj točno in pridno udeležuje. Obisk predavanj novih članov se bo upo* števal pri sprejemu med redne člane. Sokol v Mežici je imel občni zbor 17. tm. ob zadovoljivi udeležbi. Delo društva je ^viralo pomanjkanje prednjakov, pa tudi del članstva ni kazal potrebnega za-, nimanja za društveno delo. Mnogi napač* no razumevajo naloge SKJ in stoje še ved* no ob strani. Vendar pa je število član* s:va. pa tudi naraščaja naraslo. Letno te* lpvadišče bo pomladi že uporabljeno. Obč* ni zbor je predloge uprave glede telova* dišča usvojil v letoti. Letos paradi težav* nega gmotnega položaja odpade pustna prireditev, pač naj se dosedanji posetniki s primernim darom spomnijo društva. Glavna skupščina sokolskega odseka Velike Poljane se je vršila v nedeljo po--poldne v osnovni šoli. Starosta br. Pi.rnat je pozdravil župnesa delegata Flegarja in odposlance društva Sodražica. Br. Flegar je v obširnem govoru razložil sokolsko ideip ter prečita] poslanico saveza SKJ, br. Jože Ivane je pa izrekel pozdrave matičnega so* kolskega društva Sodražica. Blagajnik Jože Jamnik je poročal o dohodkih in izdatkih ter so mu računski pregledovalci izrekli ab= solutorij. Pohvalno moramo omeniti, da je župa dala izdatno podporo 1000 Din, s či* mer je pokazala, da polaga veliko razume= vanje na širienie «okplske misli po deželi Zupnemu odpos'ancu se je izrekla iskrena zahvala za odsotnega načelnika, ki poseča prednjački tečaj v Ribnici, je poročal br Gregorič. prosvetarica Ljudmila Jamnikova pa je poročala o proslavi 1. decembra. Brat* je iz Sodražice so obljubili pri bodočem delu vso pomoč. Na Svečnioo bo prva za* bavna prireditev odseka pri br. Rajiku Picku v Ortneku. Mariborska sokolska župa bo priredila 8. februarja na Pohorju smuško tekmo čla* nov na 10 in naraščaja na 5 km, ki se je lahko udeleže člani in naraščajniki vseh sokolskih društev mriborske župe. Prijave izključno le do 1. februarja načelništvu župe. Smuški odsek MS2. Akademija sokolskega društva v Stu* dencih pri Mariboru je v soboto 17. t. m. dobro uspela. Nastopili so vsi oddelki. Naj* boljša točka je bil nastop najmlajših So* kolov i ti Sokoličič z metuljki, ki so morali ponoviti srčkan nastop. Tudi vaje drugih oddelkov so bile dobro navežbane: ženska deca je nastopila z valčkovim plesom, na* raščajnice z vaiami z veilkimi žogami. Uga* jale so vaje članic na sodbo »la Lispnjera«, strumen je bil nastop članov s težkimi če* škimi vajami z vložkami. mehko in ri+mič* no so izvajali »Morje, Adrijansko«. Vaje z lesenimi konjički so bile lepe :n decti pri* merne. Članska vrsta je nastpnila na brad* Iii in na drogu. Studenški Sokol ima vrsto dobrih telovadcev, ki obvladajo tudi naj* težje prvine, potrebna jim je le pravilna sestava vaj. Obisk je bil zelo lep, telovad* niča polna. Letošnje smuške tekme ČOS bodo v Krkonoših od 29. t. m. do 2. februarja. V primeru slabe smuke se bodo tekme pre* nesle na Šumavo. Obsegale bodo tek članov na 50 km. patruljno tekmo po 3 člane s Avfomobiltstl — trgovci imti zaleden ju, orosenju stekla uporabljajte samo 5«ÄNTIHAL" ®!fe, steklenica 25 Bin r>"bi se v drog-erijah: Gregorič in Sanitas ter pri »Indija«, gen. zastopstvo, Tavčarjeva ulica. I : : na debelo »Special« trg. d. z o. z., Ljubljana, poštni predal 360. 2208 Razprodajala se bodo livr st.na bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dok ler traja zaloga. »Vine3«. veletrgovina t vinom. Rud nik pri Ljubljani 53373-6 7 kg obremenitvijo na 12 km in združeno tekmo članov na 18 km. Članice bodo tek* movale na 10 in 6 km, naraščaj obojega spola po starosti do 16 let na 4 km, pre* ko 16 let na 6 km. Tekme v skokih bodo za člane na veliki, za moški naraščaj pa na mali skakalnici. Sokol Preddvor je imel prvo glavno skup* ščino 11. t. m. v telovadnih prostorih, kjcT se je zbralo lepo število članstva. Skupšči* no je otvoril starosta br. P. Jocif, ki je poslal sokolski pozdrav kralju in starešini SKJ prestolonasledniku Petru. Posebej je pozdravil župnega podstarosto br. Dplen* ca, ki je izrazil željo, da bi celokupno član* stvo delalo v bratski slogi za splošni na» predek. Poročila društvenih funkcijpnarjev so bila vsestransko dovršena, dasi obsto* ja društvo šele dobra dva meseca. Tajnik br. Slane je podal izčrpno poročilo o delo* vanju društva od ustanovitve, načelnik br. Tome pa splošen pregled telovadnega dela in izrazil željo, da bi vsi posečali telovad* bo, od katere ima vsak veliko korist. Bla* gajniško poročilo br. Bukovnika je poka« zalo, da bo društvo z vztrajnim delom na* predovalo tudi v gmotnem oziru. Iz poro* čila matrikarja br. I. Jocif a je razvidno, da šteje društvo 180 članov in članic, prosve» tar br. Rogelj pa je orisal delovanje dru» štva v prosvetnem oziru. Kulturno « pro» svetnih in zabavnih prireditev je bilo 5, dvoje predavanj žup. nadzornika br. Suš» nika in eno br. dr. Murnika. Za delegata v župno glavno skupščino sta bila predla» gana starosta br. P. Jocif in načelnik br. M. Tome. Za 1. 1931. se je predlagala župi stara društvena uprava. Starosta se je v zaključnem govoru zahvalil upravi, pred* njačkemu zboru in cél.otnemu članstvu za sodelovanje v minulem letu ter br. Dolen» cu za bratsko gostoljubnost. Zet KM jwiewo^; avv&o/ Abu«/ oX* 'Ma ITJZLM.M j ©a. MAaocUt # Kurja očesa Najboljše wedstrvo preti kurjim očesom »Clavèe« ]• mast Dobite t lekarnah, droge-rijah ali naravnost n tvor-nice in glavnega skladišča Čuvajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak üìmm^ ujm »ep? rv -t,.v. i" ^--v .v v*?»"/' -salS-', •• . " :Vv" -'. ; V . v; 7 • .. : .: . Prostovoljno gasilno drnštvo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Javlja tužno vest, da je preminul dne 21. t. m. njegov ustanovni član in veliki dobrotnik, gospod FRAN Fli trgovec z živino, posestvi in lesom Blagi pokojnik si je pridobil nevenljive zasluge za društvo. Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m. ob pol 10. iz hiše žalosti. Vzornega in požrtvovalnega člana ohranimo v trajnem spominu! Sv. Benedikt v Slov. goricah, dne 22. januarja 1931. Odbor Prostovoljnega gasilnega društva pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. krepi fn zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL "3 « SNEŽKE Nova partija ORIGINALEN RUSKI IZDELEK Z ŽIGOM iz impregnirane, nepremočljive tkanine, podložene s kameljino dlako, debelim gumastim podplatom in peto, vse številke do 41, dokler traja zaloga, par Din * OS SNEŽKE ORIGINALEN RUSKI IZDELEK Z ŽIGOM iz impregnirane, nepremočljive tkanine, podložene s kameljino dlako, z bar-žunastimi manšetami, debelim gumastim podplatom in peto, vse številke do 41, dokler traja zaloga, par Din io$ 2182a Samo, dokler traja zaloga« Zaradi nizke cene te količine snežk bo zaloga v par dneh razprodana. Prosimo torej, da izkoristite to redko priliko čim prej! '.cf>>,v.vS'>'xs-,>>\->.in.<-" ANGLEŠKA VOLNA Za pull-cverje 1848 Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. -fI ' \N-i I—«I i i '-\V| ~ /. r : ^'/niT?/:«,/ij-Ti ijl.n i ///.Ä1 ij/.n Vodeča zagrebška tvrdka z manufakturo na obroke, išče sposobne ZASTOPNIKE za Ljubljano in bližnjo okolico. V po-štev pridejo samo oni gospodje, ki so že do sedaj delali z dokazanim uspehom. — Dobra fiksna plača in provizija. Ponudbe z navedbo povprečnega mesečnega prometa je poslati na upravo »Jutra« pod »Dobra eksistenca«. 2204 Zahvala Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta in strica, gospoda Battelino Dominika bivšega podjetnika in za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem najprisrč-nejše zahvaljujemo. Končno se zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob. 2217 V LJubljani, dne 22. januarja 1931. Žalujoči ostali ILONA STTHADOLC naznanja v svojem ln v Imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njena nad vse ljubljena mamica, sestra itd. gospa ANA SUHADOLC roj. Poitr dne 22. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, Bogu vdano za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 24. januarja 1931 ob «i 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 22. januarja 193L 2218 CENI MALIM OGLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za Šifro 3 Din. Telefonske številket 2492. 3492 tfCdor hoče £ "J™ Zlul aR GaGe druge ht/ormoef'/o ticece mo matih o^/a«oe na; pritcii v mnamßah a • «*ear m« 2»e pr«}«/ odgovora t « ZJmmu CENE MAUM OGLASOM: Ženitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòtovi matih egtaòov In droge Informacije, tičoče ae oglasov, se dobijo tudi v podružnici >JUTRAct TSrbovIpah T hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte ▼ naši podružnfcf. •l'Ili »n: dm Pomočnike ■a rezkanje in glajenje rezi in za rezkanje pet (Schnittfräser, Schnittpolierer und Absatzfräser) zi takojšen nastop sprejmem. Ponudbe z navedbo plačil nib zahtev na naslov: Za-grebačka tvornica cipela d. d., Zagreb, Novave« 11 3167-1 Šiviljo sprejmem za več dni na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »70«. 3182-1 Praktikanta t man jem ti or., hrvatskega in nemškega jezika, išče tovarniško podjetje. Pismene ponudbe na podružnica »Jutra« v Celju pod značko »Bumüler«. 3340-1 Varilca samostojnega sprejme !fig. G. Zemanek & Co., Ljubljana, Knafljeva ulica 10. 3211-1 Pek. pomočnika mladega v stalno službo sprejme Anton Gmajnar, Grahovo pri Rakeku. 3228-1 Učenko «a prešivanje čevljarskih gornjih delov sprejme Jože M okorel, Ljubljana, Mirje »t. 2. 3136-1 Ekonoma «rerziranega v vseh pano- Sah sadjarstva, vinogra arstva in tudi gozdarstva spretnega, zanesljivega 'n treznega, samskega ali ože njenega brez otrok, po možnosti veščega temščine in slovenščine sprejmem Prosta staci ja ln stanova nje. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in prepisi spričeval na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposoben«. 2974-1 Tekača sprejme takoj velepodjetje Na«1ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3202-1 Vrtnarja sposobnega za vodstvo večje vrtnarije, iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 3213-1 Učenca in marljivega, k! foia res veselje do trgovi ne. sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3071-1 Natakarico staro 30—É0 let sprejmem »a deželo. — Ponudbe na ©?!as. oddelek »Jutra« pod značko »Kavcije zmožna 60«. 3038-1 Perfektna knjigovo-dinja — bilancistka t znanjem državnega in nemškega jezika, dobi mesto. Ponndbe » podatki o sedanjem službovanju, za h*evkom plače itd do 25. t m. pod šifro »Resna «a »ostojna delavka« na '»gl. oddelek »Jutra«. 3025 1 Blagajnlčarko ki je obenem knjigovodi-t;a. sprejmem s 1. ali 15. marcem. Plača po dogovoru. Ponndbe na naslov: Ivan Veselič v Ormožu. 2976-1 Dva posredovalca za požarno zavarovanje, s stalnim zaslužkom sprejme v službo najbolje vpeljana domača zavarovalna družba. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zavarovanje«. P097-1 Snažilca pribora krepkega fanta sprejme botèl Štrukelj. 3218-1 Kuharico popolnoma samostojno ta res prvovrstno, za pension išče Atdretto, Bled I. 3214-1 Prodajalko veščo mešane in manufak-turne stroke sprejmem. — Ponudbe na og!a^. oddelek »Jutra« pod šifro »Dežela« 3231-1 Strugar. učenca BTreime Viktor Lovrenčič. splošno lesostmgarstvo v Ljubljani. Zalokarjeva 13. 3E25-1 Pek. pomočnika sprejmem. Ponndbe na "gl. oddf-iek »Jutra« pod šifro »Pekovski pomočnik 10«. 3231-1 Fiksum In provizijo dobe v manufaktur! verzi ranf potniki, za obisk pr1 vatnib strank v Ljubljani okolio! In celi Dravski ba novi nI Nastop takoj P!» mene ponndbe na ogla«)* oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod Šifro »Fiksum It provizija« 1359 5 Deklica sta*» 15 let, z osemrazred-i>o oenovno Solo išče mesto vajenke v trgovini. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vajenka«. 1522-2 Prodajalka poštena tn marljiva, vešča mešane stroke želi pre meniti mesto. Gre tudi v špecerijsko ali delikatesno trgovino. Cenj. oferte na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »655«. 2973-2 Službo k otrokom išče mlado, čedno >n simpatično dekle. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrosrčno dek'e« 3187-2 Dobra kuharica ki opravlja tudi druga hišna dela. išče službo s 1. februarjem. Pri hišniku v Kolodvorski ulici štev. 7. 3201-2 ičmJk I* Zastopstvo za Kranjsko in samostojno vodstvo podružnice dobro vpeljane domače tvrdke oddam onemu, ki vloži Din 80.000 v gotovini. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Spomladi sezija«. 3147 3 Zastopstvo kake večje tovarne aH veletrgovine sprejmem ta Slovenijo Potujem že 10 let brez menjave služb. — Reflektiram le ns stalno mesto. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 70«. 8026-3 Bravo! Kar ]• dragim mogoče — zmorete tndi VI! Kdor zna odjemalce individuerò predelat! — lahko zasluži mnogo denarja samooddajo nepogrešljivega potrebnega predmeta, za katerega je povpraševanje v masah In vedno potov na naročila. Delovanje za glavni in postranski zaslu žek. Agentje, zahtevajte katalog B. I. razpošiljal niča »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 3210-3 Oblastveno koncesljonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12. — Zahtevajte Informacije. 205-4 Čamernikova šoferska šola LJnbljana, Dnaajska e. 56 Jogo Anto). Prva oblast konceotoolran*. — Prospekt jasuraj. Pišite ponj! 851 nteligent. mladenič želi mesto sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 261etni«. 3176-2 Mesto postrežnice za popoldanske ure iščem v Zg. Šiški ali kje v bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro St. 117«. 3200-2 Dekle išče službo, ali gr« kot postrežnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Postrežnica«. 3213-2 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika 48. A tedaj se je mahoma pokaia] redar. »Sram vas bodi!< je zaklieal. »Tak isobra-ien mož, pa tako ravnate z ubogo živalco! Mastno globo boste plačali!« — »Nu, tak to tudi še.« je vzdibnil gospod Kozamurnik, »saj sem rekel!« 5 avtogumijev »Continental« 27 X 4.75. z žičnimi obroči, popolnoma nove prodam. — Pojasnila daje Ernest Balkanyi, Dol nja Lendava. 3161-6 Posestvo obstoječe iz gostilne, gospodarskega poslopja, ledenice, kovačnice Ln klavnice, vse zidano in z opeko krito, v najboljšem stanju, 16 oralov zemlji šča — travnikov, njiv ter 2 H orala vinograda, ; vsem inventarjem in živi no, na križišču glavne ce ste, avtobusna postaja, 15 minut od kolodvora, vino grad s stanovanjem ln 40 hI vina takoj naprodaj. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Do bičkanosno posestvo«. 2968-20 Gostilno v Mariboru enonadstropno za 240.000 Din proda Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 3160-19 Trgovino z mešanim blagom, staro in dobro vpeljano prodam v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Merkur 1800«. 3207-19 Hickory-smucke inozemske, skoraj nove Laprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 3135-6 Oglje Iščem odjemalca pristnega bukovega oglja, katerega lahko dobavim vsakega 2 meseca 1 vagon. — Ivao Am on. Reštajn, p. Rajhen buTg. 3062-6 Diro dobro ohranjeno. H nosi do 3500 kg. ugodno pro-dsm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3021-6 Razprodalamo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za lltes na debelo, vsled opustitve veletrgovine, lo kier traja ssloga »Vrnea« veletrg i vinom. Rudnik prt Ljubljani 617 « Gramofon, plošče moderne komade agodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto belo gosje kg po 130 Din hi čisti pub kg po Din 250. Razpošilja po pošt nem povzetju L. Brozovič. Zagreb, niča 82, kemična čistilnica perja. 262 Reinartz aparat dvocevni, t vsemi prlti-naml ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3191-6 Bencin-motor HP, za žaganje drv ln mlačev. dobro ohranjen ter gramofon amerlkan. Izdelka 18 »Columbia« ploščami prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prima 3700«. 3198-10 Ajdov med (200 kg) zajamčeno pristen po Din 12 kg po povzetju >o 5j/j »Hišica na gozdu« 21. t. m. opera, loža I. red, desno, 2 eli 3. 3192-24 Zvest prijatelj! Porednež, dvigute pismo pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 3239-24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Akademik, Auto t zvočno napravo, Aneta 27, Absolventka 27, Bodero ostala zvesta do groba. Brivski vajenec. Brezhiben. Ere? otrok. Blondinka, Dobra plača. Dobra restavracija Dobro gospodinjstvo, Po ber retušer. Drva, Dobra moč. Dober dosmrtni dom. Državni uslužbenec. Dober prodajalec, Dvostanovanj ska. Dobra peč Do 400.000 Din. Ena oseba, Eventuel no. Ernstgemeint. Enodru žinska hiša. Frida. Harmo nija. Gospod. Gospodinj stvo M. 3, Gute Vertre tung. Gostilna ekonomija. Izprašan. Jesenska zakoL ska sreča. Januar-februar Inštrukcija. Kolika. Kar cija. Knjižnica. Lokal, Lep značaj. Lepa bodočnost. Lepo posestvo. Lepa vese la bodočnost. Lepi lokali. Lepo vezan. Ljubezen do 2 otrok. Ljubeznjiva. Mir na. Mož v gostilni potre ben. Marljiva 50. Marljiva čebelica. Mirna stranka. Moj prijatelj. Marljiva in vestna. Natančna 744 Ne. iščem. Nudena sreča. Nesrečni zakon. Osebna pravica. Obojestranska »o lidnost. Objekt. Oprava. Omamljena 26. Poštenje. Prokura. Potreben kapital 15.000, Pridna vajenka Počen!. Priložnost. Pisarniška moč, Pletilka, Prid na kuharica. Patent. Prid na in zadovoljr.a. Previd nost. Peč. Profesor, Prebujenje, Pomlad. Pridna učenka, R 6/28. Samostojna pomočnica. Snažno in čisto. Sigurna eksistenca. Stanovanje. Sisure.n nastop. stroina stroka. Sp.> mlad 31. Svetel lokal. S O. S.. Solidnn n. Sreča. Spomlad 444. Solidna. Srečen zakon. Srečna bodočnost. Smučarka začetnica, Slovenija 12-12. Stavba. Šivilja !>3. Takojšnja služba, Ta-koišen nastop 387. Trg. ohr'na hiša 920.000, Tiha žalost.. Tehnična pisarna, Tigrin'a-levinia, Tiha mladost. Tovarniški poslovodja. Tajnost zaiam-čena, Takni Din 120.000. Ta'r.ica, Takoj 1000. Takojšen nastop 38. Udobno stanovanie. IT^odnost S****. Uspeh. Vrniena sreča. Vesten in točen 1931, Vele posestvo ob Dravi. Veletrgovina strojev 19V. Večja trgovina v Liubliani. Zmožna T. Z» takoj f5661. Zvests prijateljica. Zmerna cena. Zaneslilv 15, Zima 31, Zufriedenheit ist Go! de« wert. Zvesta. Zava rovalna služba. Zanesliiv orpateli. Zohot»hničarVa. ?,onifhena ponudba. 3500. 90. an. 34Ä4. 5 jezikov. Šivalni stroj znamke »Singer«, malo rabljen, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3164-29 Elektromotor 24 Kv vrtUti tok, napro daj Na gled v skladišču špedicije Rajko Türk, Ljub ljana. 1193-29 Pisalni stroj dobro ohranjen kupi Viktor Lovrenčič. splošno le-sostrugarstvo v Ljubljani. Zalokarjeva ulica štev. 13. 3226-29 Klobuke za dame in deklice klobučevinaste in baržuna- ste pod lastno ceno prodaja modni salon Stuchlv Maške, Židovska ulica 3. Oglejte si izložbe! 3170-30 Telefon 205P r e m o g suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Lovski pes velik in močan, zelo temno rujave barve, z veliko be lo liso na prsih, se pogre ša. Na novem rujavem us njenem ovratniku nosi le tošnjo številko 36. Kdor kaj ve naj sporoči policiji ali na ogl. oddelek Jutra 3317-28 Lep, bel pes pol bernhardinec se je zatekel. Dobi se pri gosp. Velepiču, Ljubljana VII. Jernejeva 35. 3230-28 Drva in premog na drobno in na debelo najceneje prodaja Ivan Bohinc. Linhartova ul. 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici št. l/I. 3224-37 Pozor, dame! Za vse >ndulacije. lasna dela. barvanje in masiranje se priporoča frizer ta iimt in gospode Engelbert Fran chettl Ljubljana. Dunaj-ka cesta 20 — nasproti ka varne Evropa. 399-30 IZVAVRHWÀ TRTI TKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, * ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-bewin potujuče osobe stane samo Din 390.—, Razpošiljam po poštne* Dom povzetju. Lesena psteo« posteTia. iložlliv». • tapeciran im madracom. lelo praktična, «tane «amo D 2S0- Potem Imam veliko f logo lisla foha" „og P*r'" druga vrst kg po D —• čisto belo gosie kg po J) no___ ti) čisti pun kg po D 250--- Razpošiljam po poflnem povzetju. Modroci punienl Z volnora «taneiu samo Din 750—__ L. BROZOVIČ, ZAGREB llica 82. Knjigo, obsegajočo 148 strani (oktav* z brezkonkurenčno izbero najmodernejših radio-, gramofon* in fotoaparatov, velikansko izbero lestencev in ostalega elektro - materija-la, kakor tudi z zanesljivo tabelo za osvetljenje dobite brezplačno dokler traja zaloga >>«»-' 2tufceA. S Proti izpadanju las in bofeani lasišča je »Ii>es« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din. — »Ines«, Ljubljana, Me.rosodna ulica št 1. 81 34 ObčiDa Ljubljana litstni pogrebni zavod t MICI KOS, soproga policijskega komisarja, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njena iskreno ljubljena mama. stara mama, teta in tašča, gospa CECILIJA KORINŠEK dne 21. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 23. januarja 1931 ob pol 4. uri popoldne Izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. januarja 1931. 2205 PROM SE VELIKA •JEDILNICA dobro ohranjena, obstoječa Iz: velike kredence, male kredence, omare za knjige, raztezne mize, 6 stolov in 2 kompl. zaves. Ogleda se lahko v nedeljo med 11. in 1. uro na Resljevi cesti št. 9, II. nadstr., levo. 2213 11! Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš predobri soprog in zlati papaček, gospod Mestm trsr Jc Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Popolnoma novozidan komfortabel hotel; tekoča voda, centralna kurjava, kopelji, radio in telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962 V Krapinskih toplicah preko kopališčne ceste naprodaj takoj celo poslopje. Hotel, kavarniška restavracija, v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinami, v 1. nadstropju 10 velikih parketiranih sob z vsem hotelskim komfortom, gospodarska poslopja za domače potrebe, klet, hlevi, 3 vrtovi za zelenjad, napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija, glavni center vsega kopališča. Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Franja Jurkovica, Zagreb, Krajiška 25. 2192 f Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju 409 Franc Kolleritsch Apače pri Gornji Radgoni . e» 'ODISI kr. notar ▼ Kamniku danes, dne 21. januarja 1931 ob 18. nri nenadoma preminul. Predragega pokojnika spremimo ▼ petek, dne 23. januarja ob 16. uri na mestno pokopališče na Žalah, kjer ga začasno položimo k počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kamnika, dne 21. januarja 1931. Berta dr. Horvatova, soproga. Vera — Ivo, not. pripravnik — Nada, otroci. 2202 BELTINCI. Letna glavna skupščina So« kola v nedeljo 25. t. m. ob 15. v društvenih prostorih. HOČE. Sokol bo imel občni zbor v ne» deljo 25. t. m. v dvorani društvenega do* ma. Dnevni red pbičajen Pričetek ob 15. Udeležba za člane in članice obvezna. Ode bor prosi, da se članarina za pretečeno leto poravna. LJUTOMER. Prostovoljno gasilno dru« štvp bo imelo v nedeljo 25. t. m. svoj 60. redni občni zbor v novem Gasilskem do« mu. Vabljeni vsi člani, da se udeleže juhi« lejnega občnega zbora. V nedeljo 1. fe« hruarja priredi gasilno društvo ples v ho« telu ZavTatnik in na pustni torek običajni »bal« v gostilni VaupotucA'reg. APAČE. Tukajšnja obmejna deška narodna šola je priredila prav dobro uspelo božičniro. Obdarovani so bili pri tpj priliki vsi učenci, od teh 45 najrevnejših z oble« kami, čevlji in perilom, ostali pa s šolskimi potrebščinami in mladinskimi knjigami Upravitelj šole g. Janko Žel se najprisrčne|e zahvaljuje v imenu obdarovanih otrok vsem, ki so omogočili s svojimi izdatnimi podporami prireditev, predvsem kraljevski banski upravi, Družbi sv. Cirila in Metoda ter ipraviteJjstvu veleposestva Julija Meinla v Apačah. Pristopa ite k Vodnikovi družbi! .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaj» za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi v Ljubljani,