265. številka. Ljubljana, v soboto 16. novembra. XXII. leto, 1889. Iihaja vsak dan ivećer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p ofiti prejeman za a vs t ro - o ge r a k e dežele za vse leto 15 «ld., zi pol letu H gld , za fietrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vhb leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom ranuna.se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeiikrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dred niStvo in u pr a v n i s t v o je v Oospodskih ulicah Št. 12. ti p ra v n i .št v u naj se blagovolijo pošiljati naročiuue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 5. novembra 1889.) (Dalje.) Deželni predsednik baron W i n k 1 e r naglasa, da je moral slišati iz ust treh govornikov, ki so šolske stvari razpravljali, vrsto pritožeb. Poslancu Žitniku ne ugaja nauk na učiteljišči, ker je večinoma nemški. No o tej zadevi bila je do 1. 1881. vsa stvar Se dosti slabša, kajti do istega časa je bil pouk celo v veronauku nemški in šele imenovanega leta se je vsa zadeva obrnila na bolje, kajti deželni šolski svet je uvidel, da tem potom ne gre in je odkazal, da se je pouk uredil na utrakvistični podlagi, ker je spoznal, da ljudski učitelji neso svoji nalogi kos, ako neso popolnoma zmožni slo venskega jezika. Priznati je, da je imela ta uredba veliko dobrega uspeha in deželni predsednik na glasa, da, ker vsako leto zahaja h konečnim skušnjam v tem zavodu, vidi prav lepe uspehe, da obiskovalci res dobro napredujejo v nemškem in slovenskem jeziku. Prelistavši naloge mora izreči, da ga je posebno veselil napredek obiskovalcev tega zavoda v slovenskem jeziku. Gospod deželni predsednik no dvomi, da ae bode pričeti pouk na iz-obraževališči nadaljeval z najboljšim uspehom tudi v prihodnje. Ni dvoma, da bi se dalo razpravljati o premetih, kateri naj bi ae še poučevali v slovenščini nadalje, a priznavati je vsekako, da je današnja podlaga na učiteljišči zdrava in priporoča se, da ostane vsaj še za nekaj časa. V poštev je jemati, da pripravniki prihajajo iz gimnazije in ti znajo nemški, če ne popolnoma, pa vender toliko, da .so jeziku pri pouku kos, in ker se je treba učitelju nadalje izobraževati, zato mu je gotovo znanje nemškega jezika koristno, dasi mu je znanje slovenskega neobhodno potrebuo. Ljubljanska pripravnica je na dobrem glasu, kaj radi izbirajo Šolska ob-lastva iz sosednih dežel učitelje in učiteljice z Ljubljanske pripravnice, zatorej misli deželni predsednik, naj bi ta zavod utrakvističen ostal. Nemško-pruski duh pa se ne širi nikakor iz izobraževalnice Ljubljanske. Poslancu H r i barju, katerega pritožbe so v ožji zvezi z istimi poslanca Žitnika, hoče de želni predseduik prej odgovarjati, nego poslancu Stegnarju Kar je poslanec Hribar govoril o nedostatnih odnošajih glede šolstva na Koroškem in Primorskem, ne treba njemu odgovarjati ali pa opravičevati. Vlada pozna razmere, zna kake so potrebo dotične dežele in po tem se ravna Rekel je poslanec Hribar, da nemške ljudske šole za dečke in deklice ni bilo treba iti to načelo je tudi v mestnem zastopu Ljubljanskem zastopal, češ nemških otrok za nemško šolo sploh ni tukaj. To se zdi deželnemu predsedniku čudno, kajti pri zadnjem številjenji naštelo se je 6000 nemških stanovuikov v Ljubljani. Ti imajo gotovo nemške otroke, no in če jih imajo, potem njim gotovo tudi treba nemških Šol in to v prvi vrsti ljudskih šol v Ljubljani. Da ni bil poslanec Hribar proti nemški mestni deški ljudski šoli v mestnem zboru, stvar bi danes stala vse drugače Nemci v Ljubljani ne bi bili prisiljeni si sami pomagati. Ustauovili so si svojo šulfrrajn sko šolo, ki broji danes nad 300 učencev, s katero so gotovo dokazali, da žive tudi nemške rodbine v Ljubljani. Da je mesto ustanovilo o pravem času nemško deško šolo, ne bilo bi treba nemškega Šul-ferajna šole, torej je zgolj poslanec Hribar in mestui zastop zakrivil, da sploh obstoji. Poslanec Hribar sicer trdi, da ni potrebnega števila otrok za nemške ljudske šole v Ljubljani. Doželni predsednik pa misli da ima vsak oče pravico izbrati si učni jezik, katere pravice on tudi poslancu Hribarju ne bi hotel kratiti, kajti ne dvomi, da bode dobro skrbel za to, da se bodo njegovi otroci tudi nemški naučili. V nemško mestno ljudsko šolo nikdo se ne sili, da bi svoje otroke pošiljal, ljudstvo samo pozna svojo potrebo, saj tarna marsikatera mati, naj bi znal njen sin vsaj malo nemški. Kar se tiče obligatnega pouka nemškega jezika na slovenskih ljudskih šolah, v kolikor se je uvel na istem zakonitem stališči, ua katerem je stal deželni šolski svet kranjski, poslednji v dogovoru z dotično šolsko občino o njem odločuje, in to je bilo takrat, ko je bil ud c kr. deželnega šolskega sveta kranjskega slavni dr. vitez Bleiweis. Takrat ni bilo nobenih pritožeb, ako so pa bile, takoj se je nemški obligatni pouk odstranil. Ravno letos je zahtevala šolska občina Leskovec, pravi deželni predsednik, naj se odpravi nemški pouk na istejšoli, in takoj se je zahtevanju ustreglo Dokler pa pritožbe ni, ostane uravnava nemškega pouka na slovenskih šolah, kakor se je določilo. Opazilo se jo od strani govornikov o tej razpravi tudi, da v ljudskih Šolah nikakega pouka v nemščini treba ni. Tega mnenja ni deželni predsednik bar. Winkler. On meni, da je ta pouk koristen, kajti učenec, odhajajoč iz ljudske in prihajajoč v srednje šole, bode bolje napredoval, kakor brez vsega znanja nemškega jezika, isto tako če mu je zahajati v sosedne nemške dežele. Vrednost jezikoznanja se v obče priznava, kajti kaže se potreba, isto tako za nemški, kakor za slovenski pouk. Slovenskih učencev hodilo je v nemški pouk 1016, nemških pa 39. Da se dovoli 600 gld. za ta ueobligaten pouk je umestno popolnoma. Nemški končuje* pravi bar. Winkler, da bode o resoluciji glede realke še dosti časa. Dotični govornik, poslanec Stegnar, je sam priznal, da so doslej učni uspehi na c. kr. višji realki dobri, deželno postavodajstvo moralo se bode baviti z zazeljen i m i premembami, vender treba bode pri važnosti vse zadeve, da se isia natanko premišlja in potem Btavijo primerni nasveti. Vladni komisar, gosp. Rihar, opomni, da je v odsekih odgovarjal zmirom v istem jeziku, v katerem je bil vprašan od dotičnih članov odseka. Nikakor pa ni poklican poslanec Hribar njemu predpisavati jezika, v katerem je njemu govoriti. Kar se tiče uvedenja nemškega jezika na slovenske ljudske tri- in štiri razred ne šole I. 1881., godilo se je to vse povsem pravilno, postavno. Vprašali so se po dež. šolskem svetu okrajni šolski sveti, ti so vprašali krajne, in poslednji so se izrekli, mej njimi velika večina odločno (??) narodnih, za nemškega jezika pouk. Na podlagi teh izjav je dež. šolski svet sklenil, kako se uravna nemški pouk na ljudskih šolah. Govornik pravi, da on iz uradnega poslovanja ve, da je nemški jezik potreben kmetskemu prebivalstvu, kajti jako veliko jih gre kot rudokopi na Štirsko, Prusko, VVirten-berško itd. Njim gotovo ne škoduje. Učni načrti so se res pošiljali okrajnim šolskim svetom doslej zgolj v nemškem jeziku, a ko bode slovenski prevod gotov, dopošlje se tudi ta. Poslanec dr. Schaffer se Čudi, da se tudi LISTEK Preeastitemu, prevzvišenemu gospodu novemu knezoškofu Labodskemu prilikoj njegove intronizacije dne 17. novembra 1889. §§jjt Iifitill .vi glasno in jasno povsod kraj Mure, kraj Drave, kraj Save Širi veselja se klic, <5ri se radosti jek! Danes raduj se srčno, premili mi narod Slovenski, Zemlja raduj se s teboj, s tćboj raduj se nebć! Danes spet novi pastir je stopil na prazno prestolje, Čedo veliko ovčic sebi podložnih ima, Mnogo ima jih, je res, a brižno bo čulo nad nami, Milo njegovo oko, blago njegovo srce. Blago srce\ človeku nakit največe je cene, Ž njim je mogoče iehko* biti človeštvu v korist. Ladji prostrani nalik je vladikovina njegćva, V ladji smo potniki mi, on je pogumen krmar, S krepko jo voljo vodeč, da pluje po burnem valovji, Da se ogiblje vseh skal, kar jej sovražnik preti. Sila jih mnogo preti, a ni se nam treba jih bati; Veslar je v ladji krepak, silen in bister mu duh. Z njim bode kazal on tir, Slovencem v veselo bodočnost; Skrajni sedaj je že čas, da veseli se Slovčn. Da. veseli se ko drugi od njega srečnejši narodi, Ki jim že davno poprej svetil prosvete je žar, Grel jih omike je žar, ker žili v svobodi so zlati, Ki se Slovencem je, oh, pičlo delila do zdaj. Potnikom, ki so zašli po noči v nevarni nevihti, Pravo pokaže spet pot mila jim mesečna luč. Ti si prijazna nam luč, visoki pastir nam uzorni, Srečno vodila nas bo Tvojega uma ostrost. Dolgo ohrani Te nam brezkončna dobrota nebeška, Brani sovražnih Te sil, čuvaj nadležnih Te bed! Srečne, presrečne Ti daj vse ure, dni, mesece, leta, Dokler ne bode končal žitja se Tvojega tek! Vedno se širi krepko tet veke in veke ostani, Kar je Slovenstvu v korist Tvoje storilo pero. Božidar Flegerič. Samo za lovce. Okolu desete ure na večer pripeljali smo se z gorenjskim vlakom nazaj v Ljubljano. Jaz Še objokan. Zakaj? bom kasneje povedal. Posedli smo v čakujoče kočije in peljali se v mesto. Na mitnici je kočijaš ustavil in vesten služabnik je naju s prijateljem povprašal, ali kaj zadacava. Jaz sem Bvoje po pravici naznanil, prijatelj moj se mu je pa hudo nalagal, kajti naznanil je pač drugo žival, sluk pa samo jedno, dasiravno smo se nalašč radi sluk na Gorenjsko peljali in jih torej gotovo dosti postrelili. To ni prav, da se stražniki dajo kar z jedno besedo odpraviti. Prav bi bilo, da bi se že zjutraj nekoliko ljudi ogledali, posebno lovce, ako se jim zdi, jih tudi ustavljali in povpraševali, kam da gredo, kdaj da pridejo nazaj itd., da bi potem vračajoče vedeli ceniti in poiskati žival, katero je jeden ali drugi nameril zatajiti. Taki mali pogovori bi bili tudi prijazna sprememba za odhajajoče in prihajajoče lovce. Jaz sem prijatelja radi tega okaral, da |je sluke zamolčal, on se je pa kar otresel in se s tem tolažil in opravičeval, da je gospod „Infalli-bilis", ki je bil tudi z nami, zajca kar direktno v letos slovenski deželni poslanci pritožujejo o neizvršeni ravnopravnosti, ko so se obsipali, kakor govornik misli, v zadnjih letih s premnogimi koncesijami na jezikovnem polji in na polji učne uprave, s katerimi bi vsaj nekaj časa lehko bili zadovoljni. Mesto zadovoljstva zopet nove trjatve na učnem polji! Tu se kaže, kako napačno je vlada vse svoje ravnanje pogodila, ko hoče narodni stranki kolikor mogoče zadostiti s koncesijami. Vidi se, da so nove koncesije na narodnem polji zgolj vir le novih narodnih terjatev. Denašnji razgovor je bil jako poučljiv, kazal je, da bo razne stranke slovenske večine deželnega zbora, kakor so si v raznih dru zih zadtvah nasprotne, zmirom jedine, kadar gre proti nemštvu, ako gre zato, da se nemški jezik izrine s stališča, ki mu gre po njegov) važnosti in zgodo vinski uravnavi v kranjski deželi. Poslaucu Žitniku, ki je prevzel pripravnico v pretres, odgovarja, da je treba, da se priuči pri sedanji uravnavi učiteljišča vsaj dovoljno znanje nemškega jezika. „Slo-venjenje" tega zavoda pa bi uničilo smoter in izobraženi krogi v Kranjski gotovo ne žele, da bi pripravniki brez dovoljnega znanja nemškega jezika zapuščali ta zavod. Pripravnica pa je državni zavod in država ima prosto, kako ga hoče uravnati. Po slanec Žitnik je stavil velike zahteve do učitelj-stva. koliko bi imeli storiti za prebivalstvo, a gotovo misli, da naj bi velik del tega dela prevzeli njegovi tovariši duhovniki. O pruskonemškem duhu neče razpravljati; ako to služi narodni stranki za agitacijo, rn k;i bude", da bi se pa ista uporabila proti njegovi nemški stranki nevredno bi se mu zdelo, na to odgovarjati le z jedno besedo. Občno poslovenjenje Ljublj. realke, se je tudi nasvetovalo. A ta zavod ni tak, da bi se ž njim eksperimentovalo. Kakor je višja realka sedaj uravnana, je učni uspeh izvrsten, učitelji in učenci se dobro sporazumejo in le zato, da bi se otvorilo novo polje za jezikovne eksperimente, stavijo se dotične resolucije Tožilo se je tudi o nemških ljudskih šolah, in da se pošiljajo otroci v šolo nemškega „šulfereina". Kar se tiče stroškov za občino, zahvaliti se je vladi, ki je „sehulfereinsko" šolo zadrževala. Da je ista prej bila za javno proglašena, bi mestu ne bilo treba nemške ljudske šole ustanoviti. Da Nemci Ljubljanski nemaju nikakega zaupanja do nemških ljudskih šol, temu se pač ni čuditi, če so slišali denašnji govor jako uplivnega uda mestnega zastopa Ljubljanskega (poslanca Hribarja), kateremu zastopu pristoji najvažnejši upliv na šole. Na glavo morali bi pasti Nemci Ljubljanski, ko bi nemškim ljudskim šolam kaj zaupali. Nemške ljudske šole pa so v Ljubljani jako potrebne. „Šulferanjska" šola pričela je z 71 učenci, danes jih šteje 200; nemška otroška šola s 17, daues jih ima 120, nemška dekliška šola z 28, danes jih Šteje do 200. To je jezik številk, neovrgljiv, tega treba uvažati, potem pa razpadejo vse deklamacije, da nemških šol v Ljubljani ni treba. Tudi po deželi pravi dr. Schaffer je veliko poželenje po nemškem pouku na ljudskih šolah. Rad bi predlagal, da se dotacija za pouk v nemškem jeziku na ljudskih šolah zviša od 600 gl. na 1000 gl. a to nima nikakega upanja, da bi se vsprejelo. Ljubiano poslal, mesto da bi ga bil ustrelil in Beboj peljal. Dasiravno trudnemu in potrebnemu spanja se mi je vender prav prilegla kupica čaja, katera mi je pri gostoljubnih ljudeh zadržala. To mi pa ui bilo po godu, da me je domov idočega prijatelj ustavil, hoteč, da bi mu bil vse zanimivosti dneva razkladal. Obljubil sem mu to pismeno storiti in da se vseh prijateljev in znancev ob jednem odkrižam, napisal sem te vrstice. Ko smo se zjutraj odpeljali, sijalo je solnce in ptički so peli po druzih krajih obširnega sveta, nam so pa pretili črni oblaki in dvomili smo, bedemu li mogli sluke pokončati. V Kranji smo vlak zapustili in posedli na voz, ki nas je odpeljal na lice mesta mimo Ster-molskega gradu. Pogled na ta grad me ni razveselil. Prvič, je gospodar taistega druzih mislij kot njegov sosed in sorodnik istega imena, drugič, so pa strme strehe poslopja na novo prekrite in sedaj, ko je že jesen veB zaklad mnogovrstnih barv in naravnega kinča pospravila do tedaj, da ga sestrica pomlad zopet poišče in na dan spravi, je živo rudeča opeka po strehah neprijazen, oko žaleč pogled. Čudil sem se, ko mi je prijatelj pravil, da je gospodar strehe lastnoročno prekrival in z vzviše- Kaj je to, ako se uči od 50.000 slovenskih šolskih otrok le 1000 otrok neobligatnega nemškega pouka? Gotovo bi se istega učilo več, a treba poznati pritisk, ki zavira nemškega jezika pouk. (Škoda da ni res! Op. por.) Naj slovenski poslanci še toliko pri-digujejo, v Kranjskej se hoče v vseh krogih prebivalstva, da se uče otroci nemški. (Pač zgolj dr. Scharler iznajdel! Op. por.) Prvi občni zbor ..Podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaji" dne 9. novombra t. 1. (Konec.) Za g. Juh. Ciper lom poroča blagajnik gospod Jak. Pukl sledeče: „Slavna gospoda! Čast mi je, da polagam danes prvi račun o društvu in o njega delovanji. Društvo naše lehko gleda s ponosom na svoje delovanje. Na Dunaji pristopilo je društvu mnogo odličnjakov slovenskih, in prvi ustanovu.ki, prvi redni udje itd, pristopili so na Dunaji. Še le potem oglasila ,se je domovina, ki je tudi častno zastopana. Razdeljevalo se je, kolikor je le bilo mogoče, pri prvi odborovi seji delil se je jedino le odborov denar. Ustanovnikov šteje društvo osemnajst. Njih imena so: gospa Puklova, g. dr. Simo-nič, g. dr. Kenda, g. Plautan in njegova soproga, g. Pozuik, g. Bavdek, g. Souvau, g. Peter Majer, g. Zelenik, slavna kmetska posojilnica okolice Ljubljanske, g. Volšek, g. Majdič, preuzvišeni vladika g. dr. Napotnik, Klavna posojilnica na Vrhniki, gospod dr. Turner in g. Hren. — K ustanovnini računalo se je še:] a) Donesek bratov Lenček z Bla-nice in g. dr. Srneca , 15 gld , b) donesek društva Slovenije 17 gold., c) donesek gospe Murnikove 250 gld., d) donesek Loške čitalnice od prirejene veselice 32 gld., e) donesek g. Kotnika z Vrhnike 57 gld. 60 kr., f) donesek g. Hočevarja iz Velikih Lašč 22 gld. 23 kr, g) donesek gosp. Gregoriča iz Novega Mesta 23 gld, 97 kr. — Vsa ustanovnina znaša tedaj 1317 gld. 80 kr. Vseh udov je 134 z ustanovniki vred. Doneski rednih udov, dobrotnikov in podpornikov znašajo 581 gld. 30 kr. Podpore smo delili v 52 slučajih, a prošenj bilo je čez 60. Razdelilo se je 447 gld., ostaje tedaj za razdelitev še 134 gld. 30 kr. Stroški društveni znašajo 31 gld. 39 kr. Te plačali so odborniki iz lastnega denarja. — Ustanovnina naložena je v dveh hranilnicah Dunajskih in sicer v prvi Dunajski 600 in drugo v »drugi Dunajski". Razdeljevali smo: 2. decembra 1888 32 gld., 11. januva-rija 1889 30 gld., 5. februvarija 51 gld., 10. marca 81 gld., 10. aprila 42 gld., 7. maja 54 gld., 1. junija 43 gld., 2. julija 7 gld., 1. novembra 102 gld. Prosilci so vsi poštenjaki. V dokaz, da delimo le vrednim je to, da kedar dobi kdo izmej njih kak zaslužek, ne prosi več podpore. Vsak je obljubil, da povrne vse društvu, kadar pride v boljše razmere. Oba govora : blagajnikov in tajnikov vsprejela sta se z občno pohvalo. Župnik nemškega vitežkega reda preč. gospod Jančar izreka v imenu zbora zahvalo odboru za njegov trud in osobito g. predsedniku, tajniku in nega kraja daleč na okrog kazal lep vzgled pridnosti in varčnosti. Da bode na spomlad lastnoročno še zidove zamazal in pobelil in da mu pri tem delu ne bode nihče drugi pomagal kot mlavar Dulii in da bode sliko o tem prinesel „Brus" po izvirni skici. Šele potem sem to verjel, ko mi je prijatelj zagotovil, da je to zvedel po svojem sosedu, ki se piše za Kluna in se nikdar ne zlaže. Kako da smo streljali, koliko sluk smo spodili in koliko jih pobili, vsega tega ne bom razkladal, saj lovcu itak ne gre posebna vera in zakaj bi se zaman trudil. Povedati pa moram, da smo se od početka in do konca prav dobro imeli, jaz sem se posebno ra-doval videč pred seboj prelepe meni do tega dneva neznane kraje. Vselej je zame to lep prizor kadar se v nedeljo po maši ali po večernicah razhajajo ljudje po raznih potih proti svojemu domovju. Naprej teče in se zigrava mladež. Za njo pridejo dekleta, za dekleti fantje, kolikor se jih ni dekletom pridružilo. Očetje in matere so večidel tudi ločeni in hodijo bolj mirno za mladino. Stare žene in starčki možje se pa počasi pomičejo za drugimi, ne samo zaradi starosti, ampak tudi zato, kar si imajo največ pripovedovati in se pri posebno važnih točkah pogovora ustavljajo. blagajniku. V znak svojega priznanja ustanejo vsi navzoči. Gospod J. Navratil predlaga, da se voli za častnega uda preuzvišeni vladika Mariborski gospod dr. Napotnik. Z naudušenimi besedami omenja njega zasluge za naše društvo in za d'jaštvo sploh, katero on podpira še v množin druzih slučajih. Burni slava- in živioklici zadone po dvorani po tem nagovoru, in zbor pritrdi jednoglasno temu predlogu. Gospod Pukl predlaga, da odbor izgotovi zahvalni pismi poverjenicama društva gospej M urni ko vi in gospici Pajničevi. Tudi ta predlog v8prejme se jednoglasno. O volitvi predsednika govori g. Pukl. On predlaga, da se izvoli „per acclamationem" zopet dosedanji predsednik gosp. Navratil. Oceuja ga kot odličnega pisatelja in odličnega in uzornega rodoljuba. Zbor pritrdi jednoglasno temu nasvetu. Prihodnja točka dnevnega reda glasila se je; Volitev novega odbora. K tej točki javi g. Ciper le, da ne prevzame več odborništva. Izid vo-jitev je ta-le: V odbor voljeni so gospodje: dr. Miroslav P loj, koncipist pri finančni prokuraturi; dr. Fr. Simon ič, skriptor na vseučilišČni biblijoteki; Jak. Pukl, odvetniški koncipijent in eodnijski tolmač; Ivan Luzar, računski revident pri južni železnici; dr. Peter K resni k, docent na poljedeljski visoki šoli; Ivan Jereb, asistent pri finančnem minister-stvu; o. Fr. Ciče k, kaplan pri minoritih; Jak. Urban i j a, poštni oficijal. — Za namestnike volili so se gospodje: Fr. Oblak, poštni oficijal; Fr. Uršič, odvetniški koncipijent; Jos. Premeru, uradnik pri poštni hranilnici — Pregledovalci računov so sledeči gospodje: Peter III a čar, uradnik pri severo-zapadni železnici; Fr Tomšič, inžener; Ant. Švaršnik, profesor, — Njih namestnika sta gospoda: Fr. Skedl, pristav I. reda pri c. in kr. mornarici; Žiga Sežun, pristav pri državnem računstvu, S tem končan je bil občni zbor. Sledil mu je zabavni večer, pri katerem vrstile se je petje z napitnicami. Kot govornik oglasil se je prvi akade-mičnega društva „Slovenije" predsednik g. Švaj-car, ki je izrekel v imenu obdarovanib dijakov podpornemu društvu svojo najtoplejšo zahvalo. Slovensko podporno društvo meriti se zamore z jednakim! nemškimi društvi, in kar se tiče podpor jih celo presega. Gospod Pukl napil je gospodu Tomšiču, bratu prvega urednika nSlov. Naroda". V svojem govoru omenja zaslug prerano umrlega urednika, ki je vestno rabil vse svoje moči v prid slovenske domovine in naroda slovenskega. Čast mu je, pozdraviti tu isto tako odličnega narodnjaka, njegovega brata kojega Bog živi mnoga leta. Sledilo je še mnogo napitnic, v kojih so se proslavljali vsi oni, koji so pripomogli k razvoju društva, kakor z napredkom društva, tako tudi ■ prirejenim prvim občnim zborom sme odbor zadovoljen biti. Dalje v prilogi. "^Hl To se skoro povsod jednako godi in tolikrat se je to že videlo, a vender pri vsaki letni dobi ima ta razhod posebno od popoludnevne božje službe svojo zanimivost in človek bi moral biti popolnoma nevešč o naši beletristiki, ko bi se pri teh prizorih ne spominjal marsikaterega naših zaslužnih mož in Svetlinove Metike. Dasiravno že utrujenega me je ta pogled tem bolj zanimal, ker se je ravno ob tem času tudi jelo jasniti, kar je lepo lego kraja in ob jednem tudi človeško fantazijo še bolj pouzdignilo Proti jugozapadu jelo se je jasniti in spomnili smo se znancev, ki so baš ta dan po Nanosu lovili. Prepričao, da bi tovariše zanimalo videti kraje in ljudi, odprl sem svojo dvocevko najnovejšega sistema, vzel iz nje patrone pritisnil na zmet in daljnogled pry« vrste bil je gotov. Pokazal sem tovarišem lepo število lovcev, še večje število psov, vse to na visokem vrhu okolu izdatnega ognja, po drevesih okrog pt obešenih mnogo srnjakov in srn, na skalo pa položenega ravnokar ustreljenega medveda. Jedno srno smo posebno dobro videli, menim da je bila ta za mitnico odločena, liki naši jedino zadacani sluki* Ta pogled nas je razveselil, podali smo v duhu tovarišem in znancem roke in prijatelji moji se niso mogli načuditi izvrstni iznajdbi pri moji puški. Priloga „Slovenskemn Narodu^ St. 265 16. novemhra 1889. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubi j u n i, IG. Dovembra. Deželni zbor koroški je sklenil, da se bodo z deželnimi sredstvi podpirale posojilnice. Dajala Be jim bodo posojila do 5000 gld. po 3S/|*/|. Snovanje posojilnic se bode pa podpiralo z doneskom 50 gld. Hock je pri tej priliki predlagal resolucijo, da bi se osnovala, deželtia bipotekarna banka. Njegova resolucija izročila se je gospodarskemu odseku v pretres. ŠtiiJerMki deželni zbor bo je kakor koroški izrekel za prisilno zavarovanje in deželno zavarovalnico. Samo 12 poslancev se je izjavilo proti osnovi deželne zavarovalnice. Namestnik se je pa izjavil, da vlada že marljivo proučava to vprašanje. Poslanec Miha VoŠnjak se je pa bil izrekel zlasti za prisilno zavarovanje proti toči. Deželni zbor ćedki volil je nadravnateljem deželne banke gospoda poslanca Matuša. Ravnateljem je pa izvolil grofa Zedtvdtza, grofa Ćernina, dr. Cer-nya, Rivnaca, dr. Herolda in Kaftana, za namestnike pa barona Kleista, grofa Vratislava, Adameka, in Smca, — Dr. Riger dobil je od občinskega zastopa Semilskega v njegovem volilnem okraji sledeči dopis: „Mi izjavljamo, da ne najdemo dovolj besed, da bi mogli izraziti žalost svojo o tem, da so se našli poslanci češki, ki so o najsvetejših pravicah naroda češkega prešli na duevni red, zlasti pa, da je baš naš zastopnik prevzel nehvaležno in nepatrijotičuo nalogo, da je zastopal razžaljivo utemeljenje tega predloga, ki vzbuja v narodu češkem najžalostneje čute". — Druga občina tudi iz Rieg-rovega volilnega okraja je pa poslala dr. Gregu to le izjavo: „Za možato zagovarjanje češkega državnega prava izrekamo dr. Edvardu Gregru in drugim mladočeškim poslancem najsrčnejšo zahvalo, izjavljamo svoje obžalovanje dr. Riegru bivšemu zastop niku načela, da vsa moč izvira iz naroda. Dal se je zapeljati, da je prideval večjo važnost zastopnikom veleposestva nego zastopnikom naroda češkega. Z nevoljo zavračamo mi zastopniki kmetskoga stanu izrek dr. Riegra, da je češkemu kmetu cena pšenice ljubše nego češko državno pravo. V gallđkeni deželnem zboru je bila pred-včeraj huda debata zaradi verifikacije volitve grofa Wolanskega. Rusinski poianec Kulačkovskij je slikal jako živo nepostavnosti, ki so se godile pri tej vo-litvi. Vlada je z osmimi žandarmi in zapiranjem skušala pripraviti volilce, da bi volili poljskega kandidata. Ko se Rusini tako zatirajo se usiijuje jim misel, se li splača, toliko krvi in denarja žrto-vati za državo. Vlada naj pomisli, je li v interesu države, da se tako prezirajo ustavne pravice. Vladni zastopnik je opravičeval vlado. Po njegovi trditvi okrajni glavar ni nikogar silil kako naj voli, temveč je le trpel nepravilno postopanje druzih. Vladnemu zastopniku se dozdeva, da je to vse kaj druzega. Vladnemu zastopniku je odgovarjal Rusin Sičinskij. Ko je govorilo tudi nekaj Poljakov, se je volitev potrdila. Deželna zbora dlezijakl in aolnograiki zaključila sta zborovanje. Vnanje države. Zbornica francoska je verifikovala že 360 poslancev in sklenila, da danes voli definitivno predsedništvo. Predsednikom bode najbrž voljen Floquet. „Journal de St. Petersbourg" dobil je iz Carigrada vest, da je turški sultan pomilostil vse Krečane, kateri so bili zaprti zaradi poslednje ustaje. Ruski list misli, da bode to napravilo na Jeden tovarišev nam je potem izkazoval svojo puško tudi najnovejškega sistema, ki ima tako lastnost, da ob jednem naprej in nazaj strelja. Naše dvombe je s tem prestrigel, da je s strelom dokazal resnico svoje trditve. Prepričali smo se, da puška nazaj skoro gotoveje zadene nego naprej. Pogovarjali smo se potem še o fonografskib puškah in napotili se, ker nam je jelo patron pomanjkovati, proti domu, le prehitro je minol čas v prijazni sobi, okrog obilno obložene mize. Jeli smo kot pošteni lovci, pili smo pa v miru brez zdravic. In vender smo bili prav dobre volje, ko smo zapustili gosto-ljuno hišo in se poslovili od prijatelja, kateri se je nam bil pridružil in z nami vred oživel pri pošteni kaplji, katero je krstil le sveti Martin potem nihče več. Do Kranja smo se srečno pripeljali. Samo jedenkrat so fantje zaukali, kar pa menim, da ni nam veljalo. Ugajalo nam je v vagonu, da smo bili sami; vsak je po svoje razložil utrujene kosti in do Loke smo molčali. Jeden izmej nas je sprožil besedo s tem, da je omenil, da pride v Loko novi župnik. Govorili Bino potem o lepi legi tega mesta, o prijaznih prebivalcih in o mnogih poletnikih, zahajajočih v ta Kreti najboljši upliv, ter bode mnogo koristilo Turčiji. Govori se, da bode Anglija osnovala diplo-matični zastop pri Vatikanu. Pogajanja o tem se baje že vrše. Papež bode poetm katoliškega škofa na Malti imenoval metropolitem in primasom vseh apostolskih misijonov in vikarjatov na angleških posestvih v Afriki. Dopisi. §M Gradca 15. novembra. [Izv. dop.] Pač z zlatimi Črkami zapisan bode 11. dan t. m. v zgodovinski knjigi akad. društ. „Triglava", kajti oni dau praznoval je „Triglav" in ž njim gotovo ves slovenski bvet praznik, ki ga menda ne bo tako kmalu. — Zadela je namreč nekdanjega /Triglavskega" uda, večletnega neumornega odbornika in predsednika g. Vladimira Žiteka izredna čast, da mu je Nj. Velečastvo milostivo, glede njegovih vseskozi odličnih studij dovolilo promocijo pod svojimi najvišjimi avspicijami. Da dostojno posebnim načinom počastimo od-likovanca s posebnim načinom, skupilo se nas je preko 50 Slovencev, nekoliko Srbo-Hrvatov in za stopnikov druzih slovanskih narodov v društveni Či taluici. Od tam se popeljemo slovesno v dvouprežnih kočijah, na čelu nam v četveroprežnem vozu predsednik „Triglava" g. cand. iur. J. Fon, na univerzo. Lepa vrsta voz nas je bila, šteli smo jih do 25 in Gradčani so kar tolpoma postajali srpo in durno zreč na trobojnice preko naših prs! In neki tukajšnji listič res ni brez uzroka javkal, da naj nemško mesto zgubi svoj germanski značaj. Ko se je promocija slovesnim načinom zvršila in ko je slavljencu cesarski namestnik barou Kiibeck izročil primernim nagovorom diamanten prstan, znak cesarske milosti, zaorili so gromoviti „Slava" in „Živio" v promocijski dvorani, ki sicer ni navajena ravno takih izrazov naudušenja, Hipoma se zdaj razvrate dijaki vseh slovanskih plemen na hodniku in stopnicah do vseučilišnib vrat v tesen špalir in ni bilo konca ne kraja pozdravljanja, čestitanja in naudušenih klicev od gotovo več kakor 300 slovanskih dijakov — najboljši dokaz, kako mnogo simpatij ima g dr. V. Žitek mej vsemi Slovani. Ko zasede g. slavljenec povabljen po gospodu predsedniku Fonu prvi voz zagrmi zopet iz 300 grl pred univerzo „Živiou, kakor ga še niso slišali Graški Nemci po svojih ulicah. Popeljemo se nato v še daljšej vrsti (pridružilo se nam je namreč še nekaj voz na univerzi) skoz najživahnejše ulice „najbolj (nemškega mesta" v hotel Daniel na slavnostno sejo. Ob 6l/a U|,i otvori slavnostno sejo predsednik akad. društva „Triglava" cand. iur. g. Josip Fon jedernatim govorom pojasnujoč pomen današnje slav-nosti, ki jo praznuje „Triglav" ravno v 15. letu svojega obstanka. Ob jednem iskrenimi besedami pozdravi slavljenca in izroča najsrčnejše čestitke slavljenčevemu očetu g. profesorju Žiteku na takem sinu! Potem kliče došlim gostom prisrčno i „Dobro došli" I Živeli! Navzočni pa so bili sledeči gospodje: deželni poslanci: deželnega glavarja namestnik g. dr. A. Radey, dr. Jurtela, dr. Sernec, cesarski svetnik J. Jerman, državni in deželni poslanec M. kraj, ki so živ dokaz, da je Škofjaloka jedno naj bolj priljubljenih letovišč. Grajali smo pa, da se tamošnji fantje nekoliko preradi spoprimejo, dekleta pa prerade zaljubijo. Pripoznali smo, seveda, da lepa dekleta napravijo fante korajžne in da se v korajžne fante dekleta rade zagledajo, potem pa poudarjali božjo in božjih namestnikov previdnost na zemlji, ki je za ta kraj izbrala dušnega pastirja, ki je pravi specijalist proti surovosti pretepa iti proti grehu nezakonske ljubezni. Rekli smo unisono: Ločani! od sedaj naprej boste brez madeža. V Medvodah smo umolknili in zopet bi bili zadremali, da nista ustopila dva častnika, ki sta za-sela dva sedeža in nam prikrajšala prostor za naše utrujene ude. Imela sta svoje pogovore, mi smo pa sedeli in vsak svoje premišljevali in prišli bi bili v tej mirnosti najbrže do Ljubljane, da se ni postaji na Vižmarji kar mahoma predrugačila situacija. Vratca se odpro in dva mlada, črno oblečena gospoda ustopita od desne strani, na kateri sta sedela tovariša obadva Ivana. Pogled je zadostil in obadva Ivana objeta eta bila od ustopivših gospodov. Toliko radosti, toliko resničnega veselja je le mogoče videti pri ljubljencih, ki so bili ločeni in se nenadoma zopet Bnidejo. Pogledovala sta me čast- Vošnjak, dalje veleučeni g. profesor dr. Gr. Krek, prof. Hubad, med. dr. Neuberger itd. itd. oficijalao ste bili zastopani ak. društvo „Hrvatska" in „Sr-badija". Za tem napije predsednik Nj. Velečastvu, kojega milost nam je ra^no povod, da ae zbrani tukaj veselimo ter zakliče trikratni „žive!, Slava Mu", kar je našlo posebno naudušen odmev pri zbranem omizji! Zdaj poprime besedo g. drd. Josip Glaser ter govori prvo napitnico intimnemu prijatelju svojemu, slavljencu tako ginljivimi, krepkimi in naudušemmi besedami, da so viharni valovi občega naudušenja komaj čez nekoliko minut malo polegli, — NiČ manj ni elektrizoval g. drd. Rakež s svojim res v srce segajočim pozdravom sivolasega starčka, očeta odlikovančevega. Veselje in radost prikipeli ste ze do vrhunca, v kar ni ne mnogo pripomogel Triglavov pevski zbor pod imenitnim vodstvom g. cand. med. A. Švaba, ko se slavljenec sam vzdigne, in se ginjenim tresočim glasom iz dna svojega, danes prepolnega srca zahvali Vsem, ki ga danes tako časte in slavo. — „Nikdar ne bom pozabil zavetja, ki sem ga našel v društvu „Triglavu", nikdar ne bom pozabil, da sem Slovenec, — Slovan! Naudušen in najbolj primeren odgovor mu je dal zbor s pevanjem pesni „ Hej Slovani"! Bog poživi Slovana gosp. dr. Žiteka! Nekoliko minut pozneje vzdigne „čašo »naš", s ponosom poudarjamo, naš gosp. prot. dr. Gr. Krek ter pregovori zlata vredne besede, ko je tukaj „nekaternikom" v temeljih poudarek pač moram navajati: „Slavna gospoda! Srčno se mora človek veseliti videč v kakej slogi in vzajemnosti praznujejo danes ne samo Slovenci, ampak Slovani sploh velik slovensk praznik, tembolj se mora veseliti, ker drugod, pri domačem ognjišči tega ni — 1 Ni dolgo tega kar s j začeli „nekaterniki" tako nekako premišljeno, organizovano netiti ogenj domačega prepira, ki bo, ako bo tako raste!, kmalu okužil do zdaj zdravo telo slovenskega naroda. — Tisti „nekaterniki" se v krvavem potu svojega obraza trudijo, da se kakor hitro le mogoče vzdiguje ponosen nerazrušljiv kitajski zid mej posvetnjaki in duhovniki, češ, potem bo vendar ,,vera" varna ali vsaj ,,pešala ne bo" —! Ravno izbirčni v svojih sredstvih ti ljudje pač niso, saj že se „ad maiorem dei gloriam!" V svojej .strasti napadajo najzaslužnejše može, narodnjake, ki so osiveli v boji za narodne našo svetinje, sploh menda ni varen nikdo pred njimi! Oni pač kalkujejo: E, liberalci so, in kot take jih moramo uničiti! če so pa kaj tistemu narodnemu maliku" žrtvovali, to ni prav nič posebnega pred našim menda samo „kaznujočim Bogom"! Pometati hočejo ti ljudje po ulicah literarne Slovenije, češ bodite hvaležni, da vam toliko smeti s pota spravimo, a nazaj ne pogledajo, kjer njih stopinje in „metle" a la „Rimski katolik" do zdaj le čisti zrak onečiščajo. — Res strašno težko je dandanes delovanje za narod, povsod le napadi, a nikjer hvaležnosti —! Pa vender to nas nikdar ne sme motiti v delovanji za narod, za katerega moramo živeti in umreti! nika, da bi jima bil pojasnil čuden dogodek toda mene so solze zalivale, in govoriti nesem mogel. In tudi častnika sta segla po robcih in si brisala solze, dasiravno si nesta vedela raztolmačiti ginljivega prizora. Storil sem to jaz in jima povedal, da ni dolgo tega in baš tedaj, ko so se vršile volitve na Kranjskem, so bili ti gospodje dva in dva najhujši si nasprotniki. Toda hitro po volitvah in še bolj potem ko sta nastopila oba Ivana svoje dolovanje kot izvoljenca, izprevidela sta obadva črno oblečena in ton-zurovaua gospoda, kako je bilo, da sta izvoljena oba Ivana. Še bolj sta pojasnila gospoda sama, ki sta pravila, da jima niti jed niti pijača ni dišala več v mestu, da sta baš ta dan čutila nek nepremagljiv glas, ki je je gnal v Šentvid in na postajo v Viž-marje, kjer sta : O Čudna pota in srečen slučaj ! našla nha gospoda, katerima sta iz srca udana, kar se je vidno pokazalo o ginljivem prizoru brez besed. Vlak je obstal; jaz sem si še jedenkrat obrisal oči in kar se je potem godilo že veste. Dostaviti mi je le še to, da zajec, katerega je Infalibilis direktno v Ljubljano poslal, še sedaj ni semkaj prišel. Boji se bržkone za svojo kožo, kajti zajčje kože se letos tukaj plačujejo po dva gold. jedna. Latinus Biden. Vse za narod, to naj bo gaslo vsakemu izmej nas sku/i celo življenje. Še mnogo govoril je učeni gosp. profesor, o visokih šolah, o značaji itd. ter nam marsikateri zlati nauk dal iz svojega življenja ! Nezaslišano naudušenje sledilo je govoru gosp. dr. Kreka! Kako pa tudi ne, saj je g. govornik govoril iz srca vsem, saj je omenjal najljubših želja ubogega Slovenca — trpina — ! Iz izbornega govora g. dr Srneca naj omenim le najvažnejše: „Ne malokrat se Slovenci razen Štajerske čudijo uspehom, ki jih mi zadnje čase dosezamo! Naša cela taktika sestoji iz dveh besed: Najstrožja disciplina v domačem taboru in poštenost proti vsakemu!" Bog daj, da bi se tudi drugod jedenkrat po tem gaslu ravnali! Mnogo, mnogo napitnic sledilo je še, in veselje je bilo obče. Ne morem si kaj, da ne bi iz množine vseh napitnic in zdravic omenil govora gosp. cesarskega svetnika Jermana, ki je na napitnico deželnim poslancem govorjeno nekako tako-le odgovoril: „Gospdda! Malo nas je deželnih poslancev, a bilo nas je še manj! Nekdaj zastopala sta 400.000 štajerskih Slovencev cela dva poslanca! In kako so Nemci ravnali s tema!! No sedaj je bolje in ako bi drugega nič ne bili dosegli, dosegli smo to, da smo manjšina, ki se ne more in ne sme več prezirati! Gosp6da! Mi Slovenci nimamo historičnega prava, a imamo geografijo (burno odobravanje). Ta beseda mora biti program (nepopisno naudu šeuje!) — Pa kako ga uresničiti? Prvič se ne smemo oddaljiti od onega stvarilnega vira, kijnam še le moč daje, od ljudstva, in drugič'si moramo neumorno od-gojati novih bojevnikov za sveto našo stvar! A žalibože, drugo točko uresničiti je nekako težko. Pred 40 leti bil sem tudi jaz član slovenskega akade-mičnega društva. — Ves svet je bil tačas poln — narodnjakov. — Množili so se kakor dandanes trtna uš — a žalibože, trtna uš neče zginiti, tista „na-rodnjaška obilica" ginjevala je pa kakor „kafra" in zakaj? Radi žensk, gospodje I Slovenec navajen podložen biti, pokoril se je prav rad ženi Nemki ter se začel ogibati tistih „narodnih sanjarij" kakor hudič križa —! Tedaj gospodje častiti, za Boga Vas prosim, ako se mislite kedaj ženiti, izberite si narodnja-kinjo, ki Vam ne bo kalila družbinskega življenja z nemščino in nemškimi otroki! (Občna veselost in burno odobravanje.) Da bi se vender te zlate resnice držali narod-njaki, potem bi bilo pri nas drugače! Govorili so še državni poslanec gosp. M. Vošnjak, ki je v jedrnatih besedah spodbujal slovensko mladino k delavnemu in neutrudljivemu delovanju za narod. Ona ima stopiti v vrste boriteljev za svete narodne pravice, naj se že zdaj pripravlja na hud boj, v katerem mora biti slednjič zmaga naša. Tako smo preživeli par lepih ur, mej sabo se nauduševaje in poučevaje, in marsikatero zrno usejano tisti večer od izkušenih mož v naše mla deniška, za vse lepo goreča srca bo rodilo, upam obilo pravega „narodnoga" sadu! Telegramov došlo je nad 3 6. Domače stvari. — (Dnevni red XIII. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 18. nov. 1889. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XII. deželno-zborske seje dne 15. novembra 188U, 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora glede osuševalnih del v dolini Račenski. 4. Poročilo deželnega odbora o 1. 1889. po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način prouzročenih škodah. 5. Poročilo deželnega odbora o zagradbi hudournikov in uravnavi reke Vipavske v varstvo Vipavske doline. 6. Poročilo, deželnega odbora glede določitve doneskov k troškom za preložitev ceste čez Bogenšperk. 7. Ustno poročilo upravnega odseka ob uravnavi zdravstvene službe v občinah. 8. Poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Vrhpolje, da bi se odcepila od Vipavske občine in ustanovila samostojna občina Vrhpolje. 9. Listno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Novemmestu za ustanovitev deželne bolnice. 10. Poročilo finančnega odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi bolnice za kužne bolezni v Ljubljani. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o ustanovitvi strokovne šole za kovinsko obrt v Ljubljani. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Turjak in Že-limlje za uvrščenje nove ceste čez Pijavo Gorico med okrajne ceste. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Turjak, Lužarje in Ulaka za uvrščenje občinske ceste Knaj - Karlovca mej okrajne ceste. 15. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o povzdigi reje goveje živine. — (Slovensko gledališče.) Jutri dne 17. t. m. predstavljala se bode zopet nova igra: Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Nemški spisala E. Heule; preložil Vek os lav Ben-kovič. Igra ta se je jako priljubila na nemških in slovanskih odrih in bode izvestno prijala tudi slovenskemu občinstvu. — (Stara „ S o č a" ) ogreva se za državno uniformo v Šoli. Seveda, ker nam samo še te uniforme treba do popolne sreče. — (Fran Erjavec,) nepozabni slovenski pisatelj, dobil je poslednjič nagrobni spomenik na Goriškem pokopališči Dne 24. oktobra t. I. prenesli so truplo ranjkega pri tenorja F. Erjavca in njegovega sedemletnega sina Milutina v poseben skupen grob v tako zvani gaj ali park na novem mestnem pokopališči. Vseh vrnili duš dan se je že vzdignil nad grobom krasen spomenik, ki se je postavil s prostovoljnimi doneski, ki so se pred leti v ta namen nabirali. Grob in spomenik obdaja do 4 metre dolga in nad dva metra široka železna ograja. Na grobu leži mogočna kamenita plošča, ki ima podobo pokrova od velike krste iz sivega marmorja. V zglavji grobovem vzdigujejo se trije veliki kamni jeden vrhu drugega in slednjič priprost veličasten križ, vse iz sivega marmorja. Tretji viši kamen, lepo obdelan in poglajen, nosi sledeči napis: FRAN ERJAVEC rojen 9. sept. 1834 , umrl 13. jan. 1887. Bil mož si cel in učenjak In zvest domovjn sin; Dokler bo živ Sloven So kak, Bo živel Tvoj spomin. — (V Bakru) bila je v četrtek deželnozbor-ska volitev. Izvoljen je zopet župnik Iv. Urpani s 6 glasovi večine. — („Učiteljski Tovariš") ima v 22. štv. naslednjo vsebino: Poročilo deželnega odbora glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah na Kranjskem. — Občni zbor „Narodne šole". — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Dumoznanstvo kranjske vojvodine. Spsal Iv. Lapajne. — Razpis nagrad. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — (Grofica v možki obleki.) Šarlota Vay je v Budimpešto pisala tamošnjemu odvetniku Ed-mundu Hets-u pismo, ki je priohčeno v časniku „ Pester Hirlap." Grofica ga iskreno prosi za pomoč. Svoje počenjanje imenuje „bedasto otročarijo," katere je bila zmožna le zavolj svoje napačne izgoje. Ona v pismu pripoveduje, da je bila 4. t. m. prijeta in v ječo vržena, kjer pogreša vsega komfor ta in trpi pomankanje. Nihče se je ne usmili. Še lastne hrane si ne more priskrbeti, ker je brez vseh po-močkov, in da Se prav za prav obleke nema, ker je zdaj ne pustijo več v možki opravi, kar jo zelo peče. Hets-a prosi, naj gre v Novo Pešto k njeni ho rod niči Emi E—y; tista naj v Celovec pride in denarja prinese. Če ga nema, naj pa grofične stvari proda, ki so še v novi Pešti, zlasti dragoceno opravo njene pušilne izbe. Svoji, zdaj v Gyonu bivajoči materi si grofica Šarlota ne npa pisati. Ekscentrično dekle prosi odvetnik-' Fets-a. naj tudi on pride v Celovec, da jo bo zau<#varjf»l. Grofica imenuje svoje življenje „sramotno tragikomedijo," katere naj bi bil že kmalu konec. Podpis na pismu se glasi: Gr. Sandor (Charlotte) Vay, Celovec, v ječi deželne sodnije. — (Ne gre.) Kuharioa jednega prvih hotelov v Celovcu hotela se je pretekli teden zaradi nesrečne ljubezni (ljubimec njen je star 18 let, kuharica pa 36 let) zastiupiti. V nadi, da je zagrabila strup, izpije polno steklenico „Klootergeista," in potem mirno pričakuje v poct?lji konca svojemu življenju. Ko pa vid', da ji izpiti strup neče iz sveta pomagati, beži iz postolje ter drvi v kopelno sobo, vleže se v banjo ter se hoče v istej po vsej sili utopiti. Mej tem "»p pa jjj je Sinil „Klootergeist"' v glavo, m ko v .soje- p\janodti ne more več doseči pipe, da bi ee z Jolo zalila, obnemore in mirno zaspi. Kmalo potem nesel jo je gospodar v banji spečo, krsti jo z mrzlo vodo ter jo tako srečno ozdravi strupa — in mlade bolezni njenega že precej starega srci. — (Vabilo k veselici,) katero priredi „Narodna čitalnica" v Kamniku v nedeljo 17. novembra 1889. leta na korist fondu za prenaredbo odra. Vapored: „Poglavje I, II. in III " Veseloigra v jednem dejanji. Češki spisal G. Pfleger-Moravakij. 2. „To se bil jaz!" Šaloigra v jednem dejanji; posloveni Miroslav Vilhar. 3. Ples. Ustopnina navadna. — Preplačila se hvaležno vsprejmo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje častite ude in goste edbo". ^ — (Pred porotno sodbo vNovemme-stu) pridejo naslednje osebe: dne 18. novembra Reza Sterniša radi hudodelstva detomora; 19. MatijaBukovec radi hudodelstva uboja; 20. Miha Teropšič radi hudodelstva uboja: 21. Tone Sladic radi hudodelstva tatvine itd.; 22. Anton Hočevar radi hudodelstva težke telesne poškodbe in Golo b Jože radi hudodelstva zažiaa; 23. Magdalena Hutter radi hudodelstva zažiga. — (V Laškem trgu) bil je v torek živahen semenj. Prignalo se ja na semenj 1100 glav živine. Kupčija bila je dobra in se je mnogo prodalo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beli grad 15. novembra. Uradni list javlja, da je Milan samo zaradi tega semkaj došel, da je kralja Aleksandra obiskal. Toulon 15. novembra. Novi pomorski minister zaukazal, da se vse ladije, ki so v delu, kar najpreje dodelajo. Pulj 16. novembra. Pri slavnostnem obedu pripil pristaniški admiral Pitrier na nemškega cesarja. Pruski princ Henrik odgovarjajoč rekel: Ako se dva močna in mogočna naroda združita v zvezo, ako si teh narodov vladarja podasta bratski roki, se jima ne more nihče zoperstaviti. Napil je na uzviše-nega in blagega avstrijskega cesarja. Bukurešt 16. novembra. Catargi dal ostavko, general Mano dobil naročilo, da sestavi kabinet. Atene 16. novembra. Izvestje Ilava-sovo: Šakir paša odstavljen, ker n> udušil punta turških polkov. Rio Janeiro 16. novembra. Tukaj buknil ustanek, ki hoče vreči vlado in proglasiti republiko. Vojaštvo gospodar položaja. Ministerstvo odstopilo, ustanovila se je začasna vlada, njej na čelu sta Dafonseco in Constant. Pomorskega ministra vojaki težko ranili. Bazne vesti. * ( O kralji Milanu) se čuje, da se je s kraljico vender poravnal in da se bode kraljica v Konak preselila. Vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem se bode kralju Milanu določila dosmrtna dotacija s 300 000 franki na leto. * (Ameriški cesar.) V Vadovicah v Galiciji pričela je včeraj kazenska obravnava proti 65 agentom za izseljevanje v Ameriko. Okrožno sodišče v Vadovicah obstoji šele dve leti in ni bilo za tako pravdo, v kateri je 65 zatožencev in nad 300 prič, pripravljeno. Ker so sodnijski prostori bili premali, najela se je na novo zgrajena telovadnica za 500 gld. in še 15 gold. na dau Ker bo obravnava trajala nad dva meseca, bode telovadnica dobila lepo najemnino. V telovadnici obešena so in izložena vsa „corpora delieti", zemljovidi, plovni načrti, knjige agentov, platnene obleke, katere so morali izseljenci kot „ameriško obleko" za drag denar kupovati. Tudi famozne ure ropotače (Wecker) ne manjka. Ta ura rabila je agentom kot telegraf, po katerem bo ameriškega cesarja povpraševali, je li za poljskega Vojteha ali za Slovana Miška onkraj „velike luže" še kaj zemlje na prodaj. Tak telegram v Ameriko stal je samo šest goldinarjev, odgovor seveda tudi toliko. MiHi-.olr.'iu* ojta.'i»vaujja. P. dti si 1 o a i želodca in pomarik. nju slasti do jedii, eoloh pri vtteb želodčnih boleznih se pristni .Moli-ovi „Seidlitz-praSki" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svo'in preb ivljenje pospe-him'iin in lelbđeo ok rep ."tvojim vpl;vo*r. Cenj. Skateljici 1 gld. Po poš nem povzetji razpoSllja j'h vsak d.m A. Moli, leka.tu:r in o. kr. dvomi žjlo'nik na Dun^/i, Tuchlauben 9. V lekrui.-h po de".e!i zsh'uvaj vedno iuiceno Moll-ove preparale z njega ve stveio znurko in podpisom. 3(55-15) Pri isreclnoui uupruvl jmij« kisline, z uživanjem nekih živelj prouzročeno, nastaja pogostoma Kr* v želodci, ki nam napravlja velike bolečine. Proti temu se uspešno rabi, kakor tudi proti družim slabostim želodca, «lr. Rusov x«Iruvilni lml*»ni iz lekarno P. FltAGNER ja v Pragi 205-111. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. 4 (845-3) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. (161-2) me Si ..LJUBLJANSKI ZVON" *t«,ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. rJT nj o i : 14. novembra. Pri siouu: Schneider iz Pulja. — Bellusich iz Kopra. — Stranski iz Nachoda — Bartuschk iz Trsta. — Uminger iz Kaniie. — VVarthol iz Ustja. — Brauner, Ho-rak z Dunaja. Pri Malici: Urhanćič, Supančič, Riedl, Ftichs z Dunaja. — Hofbauer, Glanzman iz Tržiča. — p*. Obereigner iz Šneperka. Pri Jii*ii**ni kolodvora : Resch iz Gorice. Pri avstrijskem cesarji: Lapajne iz Idriji. — Fajdiga i« Sodrsice. Meteorologično poročilo. -J čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili;* v mm. 15. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer "50 1 mm. 750 1 mm. 751 1 mm. —4 0"C 5 2" C —0 2« C brezv. brezv. si. svz. mogla jao. jas. 000 mm. Srednja temperatura 10", za 28 pod noruialoin. XD-ia.za.a.jsl5:a. borza dne 16 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... SrebrnA renta..... Zlata renta ...... 6°/u marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol.........- C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4°/o državno srt-žke iz I. Ibbl Državne srečke iz I. IH64 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta f>u/„ . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. Dunav« reg. srečke 5u/0 Zemlj. obč. avstr. -1zlati Kreditne srečke .... Rudolfove srečke .... Akcije anglo-av8tr. ba ike gld včeraj 8545 85 75 109 20 100-rtO 924 — 311 50 119*16 gld danes 85-30 8 .'80 10845 H'0-70 925 — 310 75 119*05 ■ 9 47 , Mi 7 " ■ 5-66 f>8-4f> 58 42«/, 250 gld. 132 gld . f)0 tir. 10i» , 178 „ 50 100 „ 90 ,, . . 96 „ 95 ., oblig. — d 10O gld. 124 ;; 50 zaat. listi . 118 „ 50 „ . 100 gld. 186 „ it 10 , 2) „ * i 120 „ 145 „ >i d. a v. 222 ,, 75 „ PRI KATARU sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O LAV N O S KLAD I d T B najčistije lužns "Vil- ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (11—4) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoci upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot dobro zdravilo. Načelništvo užitninske zadruge v Zatičini 3 izurjene dacarje s plačo 600 gld. in 400 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje do i. decembra 1889. Kavcije zahteva se od prvega 200 gld. in od drugih pa po 100 gld. Sv. Rok, dne 15. novembra 1889. (956—1) Ivan Kristan, načelnik. ! Za jesensko in zimsko sezono! JUe premoči ji vo Valjani škornji J^šo Valjani čevlji B 2 C 2 D 2 štev. 1 6.25 5.80 525 Stev. 2 Stov. 3 gld. 1.50 Valjani poddeli gld. 1.40 gld. 1.30 Stev. 2 Stev. 8 gld. 1.25 gld. 1.15 Gladki patent pitliugi od gld. 2.n"0 do gld. 3.50. — Podplati kilo po gld. 1.20, 1.30, 1.40, 1.50, 1.60, 1.70 in vsakovrstno usnje pošilja jako po ceni s povzetj. m po pošti in železnici (8l'4—7) JULIJ MOISES v Ljubljani, na Preširnovem trgu h. .št. 2 G-obe za jed lepe bele kupuje v vsakej množini po najvišjih cenah (936—2) Alojzij Olifčlc na Nemškem trgu. Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, !»i pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašuj glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja vhč let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—9) NI «X» «Xs «X» 9*9 mm Y i|* i(i f|» «|i e narodno pesmi o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Zalomil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Kn'ižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brata Si.be in njih pesem, do") t o dofila. Dob'Vi je v „Narodni Ti-■karnl" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. Najboljša Brnska sukna razpošilja po tovarniških cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF tt Brnu. Xa elegantno jesensko ali zimsko moško obleko zadosti je 1 odrezek v dol goBti 3'10 metra, tuje 4 Dun. vatli. 1 odrezek velja: >y*gl. 4.SO iz navadne *V gl. 7.75 iz fine >y gl. 10.50 iz jako fine 1 BV~gl.12.tO iz najfinejše"! (621) pristne (19) ovčje volne. Nadalje bo v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtiče, pal meraton in boy za zimske suknje, loden za lovce in ekonome, peruvienne in tos-kiug za salonske obleke, — sukno za ženske obleke itd. Za dobro blago in točno dopo*HJntev se Jauiel Uzorci zastonj i franko \ ~P©6s.xr~aica. < i Frana Jeunikarja j {v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 izdeluje I mnogovrstne zelene, rujave in bele v* (861—6) i druge glinaste izdelke • I po nujnižjilt «enali. ^ Uzorci ~W le r a. j © franko. Sukneno ia modno blago od najcenejše do najfinejše baze za Jesensko in zimsko potrebo razpošilja tudi zasobnlkom po tovarniških cenah, ceneje nejo kjer si bodi zaloga (614—14) c.Ur. tovarn za sukneno in modno blago Morica Schwarz-a Svitava (Moravsko) j Zvvittau (Mahren)]. Mtr. 310 blaga za celo obleko .... gld. 650 Mtr. 3-10 močnega volnenega blaga , . . gld. 680 Mtr. 3*10 močnega lirc^a volnenega blaga gld. 9- — Mtr. 3-10 iinejbe&a volnenega blaga . . . gld. 13*— MLr. 310 nriiinejScg.i volnenega blaga . . gld. 15 60 Mtr. 2*10 bil "S. za ■ :mske i.uknje, zt>do ti za zimsko raLnjp gTd. 5 gld. 7, gld. 9, gld. 11 in vrč. Mtr. 170 ri«. c: o sukivo :; Jodn;' mnvvno nepremor- ljivo, gld. S'00, g'd. 4 60 gld. 650 in več. Orno sr"-no r 'onske o Veke. Vs ':ov.^tno sukneno blc_o, vo?~cna ;., CTjfafla po v:.eh cenah od 80 kr. me!er n vz^oi: žSeaskO sukno za '.ensko obleke, ženski loden. 0£,v "arTa iz Hlmalajru^re VO?ne ,0/4 velika od S gld. r \ ^Ol Sploh Izdelki aukuDneja in modnega bla^a. — Cenllniki zastonj ln franko. — Za gospode krojače uzorčne krjigo nof \ nkov.1 le. Dober klavir (Stutzfluicel) bi rad kupil (917—3) Ernest Niederhofer v Ljubnem (Leoben). Pristavnik (majer) oženjen, zanesljiv, energičen, če mogoče vešč pisanja, ki /na s.nii voditi gospodarstvo ter se more izkazati o po ranljivosti njegovi, vspre|ute ae o Ilozicl. Vpraša naj se pri gospodu F. Kolman-u* Marije Terezi|e cesta ši. 10, pritlično, na levo. (951 — 1) 25.000 parov iinišUili vrbnih zimskih liUč iz izvrstnega debelega Brnskega sukna so razproda pi> neverjetno nizkih cenah. — Posestnik velike tovarne za moško obleko, ki se je pa nehala zaradi nastalega požara, mora 26.000 hlač hitro spraviti v denar, da plača upnike svoje, ter je mene poveril s prodajo. Sklenili) se jo torej par teh popolnoma po najnovejši modi ilunajski najbolje narejenih, brea vsega madeža, debelih, trdnih, gorkih In dobrih (937—2) zimskih moških vrhnih hlač III. baze le po gld.1,40 II. baze I. baze lepo gld. 2.40 torej za tako ceno prodati, kolikor zasluži delavec, ki jih naredi. Vsakateri dobi hlače, ki se mu dobro priteguje, če naznani konično dolgost iu obseg trebuha. — I/javim Se, da lil »»«■«• r.ii i vzamem, če ne oilgovar , u j o Koren jim lastnoMtlin. — V interesu častitib čitat. če imata navod ii. obhz varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj so pazi in odločno zahteva: »9L« Iiuserjev obli* (ila^ter) sa turiste*'. (449—36) i i i I I « « < € r i, 'T Rihterjev imnostavbni kostenj (Anker-SteinbaukMsten) je in ostane najbolje in nrjcenejAe darilo za otroke nad tri leta stare. Naje; j5e iarad* tega, ker se skoro pokvariti ne tako da otroci ž njim lahko igrajo vre let. Vsak pristni kamnostavbni kostenj inr.a tudi lep zvezek s predlogami in se pozneje z dopolnilnim kost-njem lahko poveksa. Cena: 40 kr., 70 kr., 86 kr. gld. 1.10 in višjo. Varujte se manj vrednih ponaredeb in vzomite le kostenj s tovarniško marko „sidrom"1. Kdor hoče kupiti kamnostavbni kostenj, naj čita poprej lepo v barvah tiskano knjigo: .,T)es Kindcs liehstes Spiel"'. katero pošlje brez stroškov: (928-2) F. Ad. Richter & Cie.. Wien I. 9662 ^62938 Oftaocrocccccccccccc^ 3 IfiD. pl. Kleinma7r & Fed. Bamberg knjigarna v Ljubljani, priporoča se za naročevanje na vse v knjigotrstvu nahajajoče časopise in v snopičih izhajajoča dela. Zlasti priporočevanja vredne časopise : Das Buch fur Alle v 20 snopičih a 18 kr. — lllustrirte Chronik der Zeit v 2G snopičih po 15 kr. — lllustrirte Romane aller Nationen v 26 snopičih a, 12 kr. — Ueber Land und Meer izdaja v veliki folio v 26 snopičih a 30 kr. — Ueber Land und Meer, izdaja v veliki osmerki v 13 snopičih a 60 kr. — Garton-laube v 14 snopičih a 30 kr. — Gartenlaube v 52 tedenskih številkah gld. 4 40 na leto. — Vom Fels zum Meer v 13 snopičih a GO kr. — Zur guten Stunde v 14 mesečnih snopičih a 50 kr. — Zur guten Stunde v 26 snopičih a 25 kr. — lllustrirte Welt v 26 snopičih a 18 kr. — Bibliothek der Unterhaltung und des VVissons v 13 snopičih a 45 kr. — Poštnina na zunaj se posebej zaračuni. (969—1) f -leve si Dutiakitna ju bal tretja knjiga F. H. \ i lliur-j«-* ili KlHNbeniu. «lel. — Ta knjiga obsega na !M> ti .....■!( velikega formata 20 ohs mili k o m pozicij različne trsi«-, mej kojimi je mnogo glaMovirutkik Mkla« «lel». — K'ijiffa je pnavečeua Njegovemu Vitiočaimivu NIKOM B. ter se moro smatrati za najdovršenejso publikacijo glasosifega sk'a«»<;ii-»i**»»»lf «i Kn|.< iMI v I > j i ■ l > I). i ■■ i. , Tapecirar J ANTON OBREZA f**«* ^ln j f izubijani, Šelenburgovc ulice št, I, S in dekorater. j ^--------r priporoča okusno in trdno nar.jene zimnice, modrnce na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, k*r g»> tovo priča mitja razstava v Riulnlfl-iiiimn, in stojim z ozirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilnstrovani cenik in uzorce blaga, kar ra/.posiljam zastonj in franko. St. 19 119. -932—9 Za 1889. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče usta- nove : 1. ) Jan. Bernardinijevo 2. ) Jurij Thalmeinerjevo 3. ) Jos. Jak. Schillingovo 4. ) Jan. Jost. Weberjevo v znesku 35 kr. 26 „ 50 „ 52 . ... 80 gld ... 86 „ , • • 73 „ ... 82 „ do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. ) Jan. Rik. Kraškovičevo v znesku . . . 75 gld. 60 kr. do katere ima nravico hči ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca Št. Peterske fare, ki se je letos omožila. 6. ) Jak. Ant. Fancojevo v znesku . . . . 71 gld. 40 kr. do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. ) Jos. Feliks Sinovo v znesku . , 48 gld. 30 kr. do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. ) II. Ant. Itaahovo v znesku..... 200 gld. 04 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in pošt na udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. ) Jan. Nep. Kovačevo v znesku . . . .151 gld. 20 kr. katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi. 10. ) Helene Valentini j eve v znesku .... 84 gld. — kr. katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemajo starišev iu še neso 15 let stari. 11. ) Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože" naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu do 4. dne decembra 1889. Mestni magistrat Ljubljanski dne 4. novembra 1889. Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 trgovina i železnino Mestni trg št. 10 v velikem izborn in po zelo niski ceni okove za okna in vrata, štorje /a štokodoranje, drat in cveke, saniokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Pori land in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbab, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopi; m* vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—43) WF Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. K Stev. 8493. Izvleček* Poskus, da bi se mali obrt v zadrugah ali zvezali udeleževal vojnega zalaganja, ni imel uspeha. Da se pa ustreže željam in težnjam malih obrtoval-cev, hoče c. kr. vojno ministerstvo z nova poskusiti in namerava v ta namen četrti del letne potrebščine oblačilnih in opravilih predmetov iz usnja za sedaj samo za leto 1891 po posameznih malih obrtovalcih si preskrbeti. Obširnejši pogoji za udeležitev pri tem zalaganji so navedeni v razglasu, priobČenem v popolnem obsegu v štev. 251 z dnd 30. oktobra 1889 tega lista. V Gradci, dne 14. oktobra 1889. (8G6—2) Od c. kr. intendance 3. voja. ■MM'*3 šm Deželna lekarna Pri -Mariji Pomagaj Ludovika Grečel-na lekarj a v Ljubljani, Mestni trg It 11. Prva In najstarejša allopatična in homeopatična lekarna na Kranjskem. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko-farmacevtiških preparatov in specijalitet. Priporoča se slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojib izkušenih in že z gotovini uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Cvet za kuno In mažu za kuno. — Lonček velja 20 kr. Cvet za luskine je najracionalnejše sredstvo za odstranenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe u0 kr. Cvet, zoper protin In revinatizem, najuspešnejše, najreelnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju Itd. lamel vseh do Beda j znanih sredstev te vrste. — Cena steklenici f>0 kr. Oorševo rll»|e ol|e Krobn-a in Comp. v Bergenu, najčistejša, najbolj sveža in naj-uplivnejfia medicinska ribja mast, katero jedino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofeljnom pri otrocih, angleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kožo itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velik i 90 kr. Fijakarski i»ra£ek, znano zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Francosko žganje a soljo ali brez soli, pristno francoske biago, proti revmatizmu in za oživljcnje in okrepčanje. -- V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Grenko vino, ludi želotlec krepcufoče vin* imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastaranih boleznih želodca. — Steklenica, ki drži I/, litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. Gnarana-prnNki, zanesljivo sredstvo zoper migreno in jednoBtranski glavobol. — Cena škatljici z d< setimi praški 5') kr. Kapljice za lileili«ne9 dobro Bredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cena flakonu 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnein čaji takoj ukroti krč. — Cena Bteklenici 36 kr. Kri člatilne kroicljlce, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljšo sredBtvo za čistenje krvi in mečilo. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 škatljlcami in navodom rabi 1 gld. 5 kr. Krogljtee za bledico dr. Blaud-a (pocukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju . — Skatljica velja 60 kr. Olje lz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, laso nnredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr. Huška, maža za ozebline, do sedaj neprekosljivo sredstvo proti ozeblinam in za-staraniin ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. — Cena lončku 40 kr. Sirup Iz planlnzkik zeljintf proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. — Cena steklenici 50 kr. Tinktura In obliž za kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vredvelja 40 kr , 1 obliž 40 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljeuje rasti las. — Cena steklenici 60 kr. Univerzalni Jetlilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju. — Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. Ustna votla dr. Duflos-a in dr. Heider-jev sobni prašek, prvi in najizvrstnejši sredstvi za ohranenje zob in dlesna (netnata v sebi salicilne kisline, ki sicer pomaga, da zobje ne gOuOj pa uniči njih blesk). — 1 steklenica te izvrstne ustne vodo velja 60 kr., 1 škatljica zobnega praška pa 30 kr. V min za elstenje obraza« tudi voda za pege imenovana, ž njo se gotovo in popolnoma odpravijo vse nečistosti kože. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Zboljnana homeopatična zdravilna kava proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek s 1/t kilo vsebine 25 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana, v porcelanastih škatljicah. Preskušana pasta za polituro in ohranenje zob. — Škatlja 150 kr. Zobne kapljice po dr. llager-ji ukrote nakrat tudi najhujšo zohno bolečino. — Steklenica vol la 30 kr. Zobne kapljice, odnntiu imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zonu« kapljice Litonove, proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom mbe velja 20 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, proti pomanjkanju slasti do jedij, tiščanju v želodci, krču v želodci, motenju prebavljenja, koliki, sploh proti vboui boleznim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljenja. — Cena steklenici 30 kr. Zeleznato Ki peško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji l gld. 20 kr. Zeleznato salo le kil ovih jeter, nedosegljivo v uplivanji Bvojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primanjkuje krvi. — Cena Bteklenici z navodilom rabo 60 kr. Razen navedenih zdravilnih sredstev dobijo se zmirom v deželni lekarni ,.1'ri Mariji Pomagaj " : Mcdicinlčna mila. Pariški prašek sa dame (bul in rudeč), Poudre de Ki*. kad'n telesne in duševne kreposti. Najboljše rfomače si't**tstva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da bo odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepitno zdravilnih zelišč jako skrbno, uplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr(ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čist t* in telesu di zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano //##*#.»• A«» linmave fr«'(fj7i—3U v nemščini, če*,čini, madjaišeini in francoščini, na piočelji pa na-tisneno mojo zakonito varova.no varstveno znamko. 13i-ji v< dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi B. VMt \ u\ BCJR- Jn. lekarna „pri črnem orlu", Praga št. 905—«. V Ljubljani: G. Piccoll. lekar; VilJ. Mavr, lekar; Ludvik Orečel, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. TrnLoczv, lekar. v Postoji ni: Fr. Baooarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savni k. lekav. V Novem Mestu: Dom. Riizoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Moćnik, lekar. V Metliki: Fran Waoha, lekar. V Gorici: G. Ch: *'.loiblettl lekar: A. de Glroncoli, lekar; R. Kiirner, lek. r; G. B. Pontoni, lekar. Dav Vae lekarne v Avstro-OgerskoJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -m Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano: DEParažlro d.om.e,ce raazilo /oper u«''e, ivne in vacje vsake vrste. Rabi se, če se *enam orsa unamejo ali strdijo, pil otek'imih vs:ike vrbi-e, pri črvu v prsiu in pri za-noliLnici, če ce roko ali no>o ^vlie, pri morskei mrtvi kosii, zoper revu*r !čno o;ek,:ne. k\ouićno unci je v kolenih, rok. h in led:»b. zoper polne noge, pri razpokanih rokah, zoper odpiie rine na no;;vli in na vsakem delu telesa spioh, >nuoeJ o^ek'in'. Vse bule, oi'kline in nivdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi, W iiiaffjicah p<> 2J in .iS kr. (845—21) SVARILO' Ker t0 PriiSlto unlvericll O mafilo od vi 3 stranii ponareja, opozar- __' JHm da ga po pravem lecep.a le i..1.. I i'e'uiom. Pristno je samo, eo Imajo riunere fikefll!ce: v kcteilbje u^j»''/"o, n: i'1- k: ko jo iabiti, na rudečem papirji tiskan v devei'h je":!*::i in bo za\':o v sve,lomođer karton, ki ima nat!s- n«eno vi'vs!veno zmimko. |j»a"x«iu %a u ha. Skušcno in po umo/.:,i nosknsiu kot; rj i ko zaloga nit j finoj sili klobukov in £®pf za gottpe, KOMposke in potne kožuhe. (726—10) xkxxkxxxi*ixxxxxxxx AVGUST SCHWEIGER ordlnuje VNak dati o«l 1». «1» 12. ure «lopolu-dne iu od 2. do ."». ure popoludne. Stanuje (908—7) v hotelu „Pri Malici", II, nadstropje, št, 23. Nova neprekoHljlva 1'ariNka plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti v svojej trajnosti zlato plombo. xxxxxxxxixixxxxxxkx Kašljajočim otrokom daje naj se Koroška Rimska studenčnlca* („Kiirntner Romer-Quelle") — varstvena znamka „Planinka" — z ogretim mlekom ali sladorjem pomešana. Prodaja jo v Lj ub 1 j a n i HI. E. Sapan. (425—3) FILIP TICHO Brno, Zelny trb. 27 razpošilja sukna iz c. kr. priv. tovarn proti povzetju za elegantno Jesensko in zimsko obleko, in sicer: 1 odrezek m :t-lo blagn za oblvko, zadosti za celo moško obleko, dobre baze za samo. . 1 odr. ntS'lOf Hne baze, za samo . . 1 odr. mIPIo. najfinejše baze, za samo....... 1 odrezek m 2*10 bi i* k m za zimske suknje, za zimsko suknjo zadosti, čista volna 1 odrezek m »• lo črnega sukna, čista volna, zadosti za celo salonsko obleko . . . gl.5. 7.- 12.— (701-9) ». - Uzorci zastonj iu frank o. Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena 1 golil. SO kr, (b peštnino vred'. Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena »O kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v „Narodni Tiskarni'* v Ljubljani in pri knjigo- tržcih. Kdor dvomi katero izmej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, piše naj takoj dopisnico na Richterjevo zalogo v Lipsiji in zahteva ilustrovano knjigo „Krankcnfreund". Pri-tiskane zahvale dokazujejo, da jih je na Stekleniške kapice lepo narejene pošlje takoj jedina slovanska tovarna A*. >I«iišolc-i». v lilntovu. (915—3) Jako važno! Za večdnevnega mojega tukajšnjega bivanja si usojam naznanjati visokemu plemstvu in p. n. občinstvu, da v interesu domače o"brtn.ij© svetne in cerkven^ predmete posnemlj'em m v ta namen po najvišjih cenah plačujem stare drago-tine, kovinske posode vsake vate, orožje, preproge, pohišje, potem čipke, pahljače, nakit in sploh vsakovrstne dragotine r, t d. Josip Urban IFV«^ V hotelu „Pri Slonu". Z=i dopisovanj« v Ljubljani in zunaj Ljubljane se uljudno prosi. (9&8 — 1) Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsoUdneje narejene. Na \ s«'h razstavah jako visoko odlikovane. Založnik Vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-ČHSt.va s veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—J9) Feliks Blažiček, Dunaj, V, Stransspngasse 17. Varstvena -/.naroka. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter iu vranice, zlata žila] zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najuspešneje s Piccoli-jevo ,Esenco za želodec', koja je tudi i/.vrstno sred-Btvo proti glistam. (82-1 L) 1'ošilja jo izdelovatelj lekarnar ii. PlCCOIil v LJubljani (na Dunajski cesti) proti pošt. povzetju. NOVA Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolg-arskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Gena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. več. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto l gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. sika kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušono zdravilno sredstvo proti mehur-nlm boleznim, kamenu v mehurji, pro- „ tinu, dalje proti boleznim v že-lodci, mokril, dolgotraj- ^*"£S£ptl AM^ nemu kataru dihal, zlaiej žili In «»y zlatenicl. ^0o E cd tfi i_ C« tfi m co V) CZ c« -♦—< ■cn cd O Pl O f-i Tj O Tj cd Kranjske klobase narejene le iz p rasice vega mesa. Slednji dan sveže. Cervelat", hrenovke, jFrankobrofl^ke in OmiaJsk<> .\ovoiiieske kSoliasice, |ie-cenlee, krvave in jetrne klobase in želode! (Press vvtirste). — Uouiače tioliro p reka j ene zujati a I a Gradec, s kožo kilo po H1i kr., brez kože kilo po ?•£ kr,, xvlte grnjati kilo po &W kr. — Okajen nilzeii speli, speli za iiavleeenje in papriko- van speli. Salami lastnega izdelka. Najfinejše cesarsko meso. Povojen g-oveji in prašičev jezik, sveža mlada prasetina, kakor tudi Plncna pečenka in roastliec^f le od pitanih volov ■V o"b vsakem času« Rado volj no vsprejemajo se tudi naroČila na divjačino. V zalogi so veliki štajerski zajci, komad po I gld. 30 kr., jarebice in fasani po najnižjih cenah. (935 —2) BV~ Vnanje naročbe se točno izvrše po poštnem povzetji. ~W Za mnogobrojne naročbe priporoča se z velespoštovanjem Karel Pooivaeik mesar in sušilec (poprej Ana Schnlz) v lastni hiši Sv. Petra cesta št. 9. 3 CD O* CD P* O O* o CA Ui ZZJ d C/5 01 CD go P> —z co CD < •C CD Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Labtniua in tisk „Narodne Tiskarne11.