Št. 48-  ____________
Izhaja trikrat na teden, iu sicer v torek, Četrtek iu soboto ob 4. mi popoldnn ter stane po pošli preje-maua ali v Oorioi na dom pošiljana:
yse leto .......... 15 K
. ¦/. <.....— y>%
v.......... -fm}
PosamiSne stoyilkf> stanejo 10
,,'SOČA" -iiualfih^gnje jž^fefnl*^ 0to*iBwny<fc] letu ..Kažipot p 3 Goriškem in 6radiSnnsfcggifMn dvakrat v ietu , Vozni red železnic, parnikonOoStnih zvea".
Naročnino sprejema upravništro v^*of>po.<jki ulici Stov. 7 I. nadstr. v ,,<ioriški Tiskarni'- A. Gajn-sček. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice so"nfeilntjo iftrPetit-vrstali Se tiskano 1-kmt 16 v, 2-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat: po pogodbi. Večje črke po prostora. ~ i,'eklaine iu spisi v uredniškem delu 30 v vrsti. Za uliiiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost,
gaj   Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici/v torek, dne 27. aprila 1909.
TefcaJ XXXIX.
Uredništvo
ae nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v L nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni.
Navnftninn in  nnlaeA 4n »IoIb«  i«»«  n__3__•
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katei
Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lav/i
a v č i č v Gorici.
Telefon it. 83.
/jiiuu, iojuttiiiiiuijo m uruge reci, Katere ne ...—      :  delokrog  uredništva,  naj   se   pošljejo   lo ¦ upravniltva.                                         ; ¦
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.     , -.
„Soča" in „Primorec" se prodajata v Goriei L naših knjigarnah, in teh-le tobakavnah; J. Afflš,; flJJB-' dahska ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Balinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo ^'H&L-Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovanski. na'|Gpriščoku::; Peter Krcbelj, Kapucinska nI.-1; Tereza MbLn,."iek,. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Is^PrSšel, »Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Ivf Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Jiižui kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu deJla Caserma.
»Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J jfoabčič) tiska in zal.
Deželni zbor ne deluje.
Veliko ogorčenje je vladalo na občnem zboru tolminskega sadjarskega društva 18. t. m., ko je povedal predsednik, da glede podpor za vzgledno napravljene hleve je država dovolila 3000 K s pogojem, ako dovoli tudi dežela v ta namen 4000 K — ali ker deželni zbor ne deluje, iu zastala vsa akcija na veliko škodo prebivalstva, ki je potrebno in vredno podpor.
Kmetje na Krasu gledajo s strahom v bližnje čase, ker preti zopet letos velika suša, kakoršna je v zadnjih časih napravila toliko Škode posebno po Krasu. V marsikateri vasi pogrešajo vodnjaka. Ali radi bi ga imeli in storili so že prve korake, da bi zgradili vodnjak, toda siromaki sumi ne morejo — deželni zbor pa ne deluje, da bi dal podporo.
Takih in jednakih pritožeb čujemo vse polno od vseli stranij dežele. Tu po-rebujejo nujno to, tam ono, ali nikjer ne morejo priti do izvršitve svojih gospodarskih želja, ker deželni zbor ne deluje. — S početka se je culo godrnjanje in mrmranje, sedaj pa se čuje glasna tožba in zahteva, da pride deželni zbor vendar že do rednega delovanja, katerega naš deželan tako potrebuje. Vse počiva, vse miruje, nikamor se ne more naprej. Ljudstvo se je naveličalo tega, zato pa kliče po rednem funkcioniranju deželnega zbora.
Letos se obeta zopet dobro vinorodno leto. Ali kaj pomaga, ko pa še lanski pridelek ni razpečan in pa ker preti po drugi strani kmetu velika škoda. Na Krasu so se že pojavile kobilice, ki vzročijo hrezdvomno velikansko škodo, in vrhu tega je letošnje leto hroščevo leto. V nekaterih vaseh so učitelji že spravili mladino do tega, da pridno bere hrošče ter jih pokončuje. Naj bi bilo povsod tako, kakor je na sploh treba zastaviti vse moči, da se zatre take škodljivce našega kmeta.
O takih in jednakih rečeh bi bilo prav in umestno govoriti tudi v deželnem zboru, da bi se dobila potrebna odpomoč. Ali deželni zbor ne deluje. Kadar država ob-
Ilais niicoulin.
Novela.
Francoski spisal  EMIL ZOLA.
(Darje.)
Treba je poznati Ai\\ mirnost tamo-šnjih ulic. po katerih poganja trava, in spanec, ki ziblje celo mesto, da človek razume, kakšno je tamkaj dijaško življenje. Tisti, ki delajo, imajo vsaj možnost, da ubijajo svoj čas pri knjigah. Tisti pa, ki ne marajo resno gojiti svoje vede, nimajo drugega pomočka proti dolgemu času, kakor kavarne, kjer se igra, in' izvestne hiše, kjer se počenjajo še hujše reči. V mladeniču se je razvila silna strast do igre: večino svojih večerov je preigral, dokončava! pa jih je drugje. Poltnost mladiča, ki je jedva pogledal iz gimnazije, ga je pehala v edino razuzdanost, ki jo mora nuditi mesto, pogrešajoče svobodnih deklet, kakršnih je polno v pariški latinski četrti. Ko mu večeri niso več zadoščali, si je uredil tako, da so mu ostajale tudi noči: izmaknil je hišni ključ. Na ta način ie srečno preživel svoja pravniška leta.
ljubi kako podporo, pa pristavi vselej zraven: dam,, ako dežela prispeva z jedna-kim ali drugim zneskom. Če pa deželni zbor ne deluje.....-
Tako bridko teži našo deželo vinska kriza. Potrebno bi bilo spregovoriti o njej -udi v deželnem zboru, da bi zvenela beseda o njej daleč naokoli ter bi se pričela kaka akcija, ki bi mogla vesti co rešitve vinske krize. Za vse take reči poleg drugega je treba denarja. Ali kje dobiti podpore, ako je mir tam, kjer bi moralo glasno odmevati o naših gospodarskih potrebah. Bi že, to in ono bi se dalo napraviti, ali treba tudi šopomoči deželnega zbora — deželni zbor pa ne deluje.....
Naši klerikalci čutijo, kaki grehi težijo na njihovih plečih, ker deželni zbor ne deluje, zato pa se večkrat oglasijo po svojih listih, da bi si odtežili vest; toda to se jim ne posreči, ker zavračanje krivde - na druge, ki niso krivi, pada na nje nazaj s toliko večjo težo. Vsak razsoden človek v deželi ve, da klerikalci in njihovi liberalni laški zavezniki so krivi, da ne deluje deželni zbor. Nad dr. Gregorčiča je radi tega letela že gosta toča iz tabora klerikalcev samih.-
Deželni zbor ne deluje, dežela pa čaka nestrpno takega delovanja, kmet trpi kdo bo pomagal? Vemo, da naš državni poslanec stori svojo dolžnost, naj pomagajo tudi drugi. Oni deželni poslanci, ki ovirajo delovanje deželnega zbora, pa naj se že spametujejo, da pride deželni zbor do reda in dela, ali pa naj odstopijo. Škode je napravila zveza Pajer-Oregorčič že dosti tudi v letu 1909.
DOPISI.
iz i*orlCi. (Goriška čitalnica.) —-»Gorica* i-i objpvila zaradi neke kratke notice v »Soči" o letošnjem Čitalničnem plesu proti g. Gabrščeku dva članka, v katera je vplela tudi sedanje Čitalnične razmere z očitnim namenom škodovati društvu, in to jedino zaradi tega, ker se je preselilo v »Trgovski dom". Bil sem kot predsednik ne samo poklican, ampak štel sem si celo v svojo dolžnost, popraviti neresnične, nČitalnica" se
tikajoče trditve. Odgovarjal sem stvarno in ogibal sem se. pri tem vsakega napada na kako osebo. Da sem to storil v »Edinosti", vzrok temu je ta, da se ta list po svoji ne- • pristranski pisavi med slovenskimi listi posebno odlikuje, vsled česar je tudi pri goriških Slovencih jako priljubljen in upliven. Da sem naslovil svoj odgovor na g. M. in j ne direktno na »Gorico", je sicer formalno ne-j korektno, ker pod članki »Gabršček-Čitaloica" istinito ni bil podpisan g. M., toda sledil sem le I slabemu zgledu, kateri (lajajo žalibog v tem j oziru glasila političnih strank na Goriškem. Pisava v »Gabršček-Čitalniea" polemiki je bila tako tendencijozna, da je bil vsak človek, kateri le nekoliko g. M. in naše razmere pozna, popolnoma prepričan, da je pisec teh člankov ali vsaj informator »Gorice" jedino le g. M., ker le g. M., ki pa ni več član Čitalnice, je zmožen netaktnosti, vtikati svoj nos v delovanje sedanjega čitalničnega odbora. Imel sem tudi kot večletni predsednik »Čitalnico" dovolj prilike spoznavati tega gospoda, ki boleha za raegalomanijo, kateremu je vsled tega zoprno vse, kar se ni iz-cimilo na njegovem zelniku, torej tudi selitev »Čitalnice" v »Trgovski dom".
Kaj je n. pr. g. M. svoječasno proti pevskemu društvu vganjal, je obče znano iu to le zaradi tega, ker je g. dr. Turna to društvo vstanovil, ne da bi bil poprej prav ponižno g. M. za dovoljenje prosil. Da sem torej svoj član. k na pravo osebo naslovil, o tem ni nobenega dvoma.
Brezobzirno in nestrpno postopanje g. M. proti liberalni stranki in njenim prireditvam v »Trgovskem domu" je tudi vzbudilo ono averzijo liberalne stranke proti »Čitalnici" in njenim prireditvam. Saj so mi gospodje liberalne stranke naravnost, rekli, da nimajo nič proti »Čitalnici" kot taki, samo take „ Čitalnice" ne marajo, kjer g. M. svoje hudobne burke uganja.
Kar piše »Gorica" o mojih skokih od stranke do stranke, je neslano klepetanje in ' me nikakor ne vznemirjuje. Saj se nisem nikoli ' prišteval niti k eni niti k drugi stranki, česar tudi nisem nikoli prikrival. Do leta 1901. so stali jedni in isti gospodje, kateri so zdaj na čelu liberalne in klerikalne stranke, ramo ob rami na braniku proti našim narodnim nasprotnikom. Ni mi šlo v glavo, da jim je
Sicer pa je Frčdčric vedel, da se velja kazati poslušnega sina. Vsa hinavščina otroka, navajenega strahu, se ga je bila polastila. Mati sedaj ni skrivala svoje za-dovoljnosti: spremljal jo je v cerkev, vedel se pravilno, pripovedoval jej mirno ogromne laži, ki jih je spričo njegovega nedolžnega lica rada verjela. In tolika mu je postala spretnost, da se nikdar ni dal zalotiti; vedno je našel izgovor in v naprej si je izmišljal čudovite historije, da se preskrbi z dokazi. Svoje igralske dolgove je plačeval z denarjem, izposojenim od bratrancev. Vodi! je cele račune, ki so bili silno zamotani. Po nekem nepričakovanem dobitku je vresničil celo svojo davno željo, da je šel za teden dni v Pariz; v ta namen se je dal povabiti od prijatelja, ki je imel posestvo v bližini Du-rance.
Sicer je bil Frčderic lep mladenič, velik, pravilnega lica in krepke črne brade. Njegove napake so ga delale ljubeznivega, vzlasti do žensk. Navajali so ga za vzgled vsled njegovega lepega vedenja. Ljudje, ki so poznali njegove skoke, so se nasmehovali; a ker je. bil toli spodoben, da je skrival to sumljivo polovico svojega življenja, so mu morali biti še hvaležni,
da ni javno kazal svoje razburjenosti, kakor nekateri surovi dijaki, ki so polnili mesto s škandali.
Frčdčric se je bliže«; svojemu edenin-dvajsetemu letu. Kmalu mu je bilo položiti slednji izpit. Njegov oče, ki je bil še mlad in mu je želel takoj odstopiti svojo pisarno, je rad govoril, da ga hoče spraviti na dobro mesto v uradu. V Parizu je imel prijatelje, po katerih je hotel doseči imenovanje sinovo za pristava. Mladenič se ni branil, saj se nikdar ni odkrito pro-iivil starišem; toda v njegovem rahlem usmevu se je skrival trden namen, da hoče nadaljevati srečno brezdelnost ki mu je tako dobro prijala. Vedel je, da ima bogatega očeta in da je njegov edini sin; čemu bi se torej le količkaj potrudil? Med čakanjem je pušil smodke nad učno knjigo, hodil igrat v soseščino, posečal vsak dan zlogiasne hiše in bil navzlic temu vedno pokoren svoji materi ter jo obsipal z vs-trežljivostjo. Kadar mu je kakšna svatba, razuzdanejša od njegovih navadnih, potila ude in pokvarila želodec, se je vrnil v veliko, hladno hišo v Rue de CoIIege, in užival naslado počitka. Pratznota prostorov in strogi dolgčas, ki se je spuščal od stropa, sta še mu zdela sveža in po-
istinito Sv. D:.U JIT naenkrat razsvetlil pamet, da so prišlF do spoznanja, da so njih mišljenja in svetna naziranja tako temeljito različna, da jim ni več mogoče skupno delovati za slovenski narod. Zdela se mi je pa druga verzija verjetnejša, da so bili baje gospodje pri svojem Btremljenju po častnih, de-loma tudi mastnih mestih, katera narod od* daja, drug drugemu na polu, Ker se nisem bavil s politiko in so mi bile na srcu le stanovske dolžnosti, nisem se torej posebno ogreval niti za jedno niti za drugo stranko. Priznavam pa rad, da sem deloval pri klerikalni stranki. Tako sem bil predsednik nadzorstva pri »Centralni posojilnici" in uredil sem tudi v 4 mesecih »Narodno tiskarno«', ki je bila poprej več let pod vodstvom svetnika V. Da sem se pa nekako ogibal liberalne stranke, pravzaprav njenega sedanjega voditelja, je pa tudi resnica. Saj ml ta gospod ni bil v najboljšem spominu zaradi njegovega svoječasnega postopanje proti meni, ko sem bil predsednik nadzorstva »Trgovsko-obrtne zadruge". Toda pri vsem tem nisem bil sovražnik liberalnih zavodov in njenih različnih podjetij, kakor „Gorica", katera bi vse, kar je »liberalno", v žlici vode potopila. Ko je v drugi polovici leta 1907. Btrafiila denarna kriza skoro ves svet, priobči „GoricaB proti »Trgovsko-obrtni zadrugi" strupen članek, ki bi bil lahko provzročil veliko nesrečo. Bil sem zarad takega postopanja tako razburjen, da grem naravnost k g. Sedlačku, upravniku »Gorice" ter mu naznanim, da ne maram več lista, kateri tako škodljivo postopa proti koristim slovenskega naroda. — Kar »Gorica" piše o takozvanih kremen-značajib, to mi nikakor ne imponuje in me tudi ne žali, da me (»Gorica") noče uvrstiti med to bazo ljudi. Dovoljujem si pa objaviti neko zanimivo povest o g. M., tem kremen-značaju in benja-minčku »Gorice", da posnemam pisavo »Gorice". —
Torej po onem slovečem koncertu dne 23. novembra 1907., pri katerem ni bilo poslušalcev, sprevidi g. M., da so mu šteti dnevi njegovega neplodnega delovanja v »Goriški čitalnici"; pride torej necega lepega dno ves klavern na hodniku poprejšnjega stanovanja k meni ter mi ves skesan naznanja, da je sklenil opustiti svoje opozicjjalno stališče   proti   »Pevskemu iu   glasb,   društvu«
mirljiva. Zatekal se je k njima in navdajal mater z mislijo, da zaradi nje ostaja doma, dokler se mu nista vrnila zdravje in tek, da je začel misliti na nove pustolovščine. V celoti je bil najboljši fant na svetu, samo da se nisi dotaknil njegovih zabav.
Nais pa je prihajala s svojim sadjem in svojimi ribami leto za letom k Rostan-dovim, in leto za letom je bila večja. Ravno iste starosti je bila, kakor Frederic, kakšne tri mesece starejša. Gospa Ro-standova ji je rekla vsakikrat:
»Kako rasteš, Nais!« | In Nais se je smehljala in kazala bele zobke. Najčešče Frederic ni bil navzoč. Nekega dne pa, ko je bil zadnje leto pravnik, je ravno hotel od doma, kar sreča Nais, ki je stala s svojim jerbasom v veži. Obstal je od začudenja. Toliko da je poznal veliko, vitko in SibVo dekle, ki jo je videl prejšnje poletje v Dlancardi. Krasna je bila Nais s svojo zagorelo glavo pod. temno težo gostih črnih las; imela je krepka pleča, okrogel pas in krasne roke, ki so kazale gola zapestja. Leto dni je je bilo potegnilo kvišku liki mlado drevesce.
»Tisi!« je izpregovoril Frederic ma-lodane jecljaje.
ter me je ob jedneni pooblastil, da posredujem glede pristopa pri društvenem predsedniku g. dr. T. Gospod M. mi sicer ni povedal, na kako šaržo reflektuje, toda glede mojega postopanja mi je vendar namig, JI, da bi ne želel vstopiti kakor »prostak". Govoril sem o tej zadevi z gospodom dr. T., toda moje posredovanje je bilo brez ugodnega vspeha in to zaradi tega, ker ga pevci niso marali. —
Torej g. M., kleiikalec najčistejše krvi, ta biser med kremen-značaji, o katerem ^Gorica" piše, da ni uklonil nikoli svojega debelega tilnika pred pasjim bičem g. O. in ga tudi nikoli ne bode, bi bil vstopil v to društvo, katero je smrtno sovražil, v društvo, katero se je po nazorih g. M. zaradi tega vstanovilo, da propagira liberalne ideje na Goriškem in vrh tega Se dela hudo konku renco čitalničnemu pevskemu zboru, v društvo, katero je imelo SToje prostore v „Tr-* govskem domu8, kamor se je po pisavi nGorice" zabarikadiral oni gromov nik, ki je vihtel že opetovano svoj pasji bič tudi nad M. tilnikom, v društvo, ki se je hranilo iz jasel „Trgovsko-obrtae zadruge", katere je bil in je še zdaj predsedcik g. j., ki je vendar po trditvi klerikalcev in njib glasila izvir vsega zla na Goriškem!?! Ni res, dragi stavec, to je značaj, proti kateremu je bil stari Cato velika ničla??! — (Dalj« pride.) J. Č.
Rogaški   ,;fjaJki;
I      .   u lahko prelivi ter },i6mp6l V1GI6C  ureja presnovo.
Zaloga pri fini. 3eretiču in fl. Seppenhoferju u Gorici.
Danes in v Četrtek v aledališču znižane cene!
Domače vesti.
Slovensko gledališče v Gorici. — (5.
ve5er (24. IV. 09) Angeio Gui-mera: »V dolini«. Velika in čudovita je moč skalnatih divjih gora. Tam gori so čisto drugačne razmere kot v meglenih dolinah. Solnce sije čistejše, svežejši vetrovi pihljajo. Dolina je mračna, temna. Iz tega naravnega razločka se je izeimil tudi moralni, nravni. Ljudstvo gori dobro, pridno, svobodno — v dolini hudobija in propalost. Že Ibsen pravi v svojem epilogu »Ko se mrtvi prebudimo«: »Tja gori na solčne višave, tja gori, ker je svoboda in čistost doma.« In njegov Rubek in Irena gresta gori in gori v hribovje, srečna sta, dasi gresta v smrt: plaz ju zasuje. — In kako prav: Heine v »Harzreise«?
Anf die Berge will ich stcigen, Vo die fron:Tr.-jii HiUfen steiien, "Wo di Bnist sHi frei er.schliesset. TJnd die froien f,iifte wvlu>n.
Tako hrepenenje in čutenji vidimo tudi v krasni drami » V dolini.« Na eni strani dolina — hudobija t. j. gospodar Se-bastjan — vsebina drame je v četrtkovi »Soči« — na drugi pa priprosti, Čisti kožar Manelik, sin hribov in skalnih gora. Boj se bije med obema, boj za lepo Marto. Sicer je ona grešnica, a ne po svoji krivdi in ljubezen do Mane lika, prava čista ljubezen, j o o p e r e vseh grehov. Čista in prerojena gre zopet na planine, »nazaj v planinski raj.« Tudi
Manelik se je v dolini že zapletel v pregreho, ubijalec postane iz ljubezni do svoje Marte, a potem zapusti ž njo meglene doline, nazaj gresta na hribe, kjer je svoboda, kjer je veselje, poštenje in radost. Marto je igrala gospica Winterova. Tako kaj lepega nam še ni podala do sedaj. Potrudila se je, da je interpretirala ulogo navadne, priproste dekle, katere življenje je polno tragike, tiste priproste, bi rekel kmetske tragike, ki je pa še globo-kejŠa in težja kot pri izobraženih ljudeh. Na kmetsko dušo  udarjajo  taki  udarci elementarno, z divjo silo. Lepo se je igra stopnjevala v drugem dejanju, ko Marta pripoveduje   Tomažu   svojo  zgodovino. Uboga revica je bila od nekdaj, Sebastjan si jo je pridobil s silo kot gospodar, ona se ga boji in trepeče pred njim. Hudo ji je sedaj. 10 dni je že po poroki z Manelikom, deset groznih, težkih dni. Rada bi mu povedala v s e, a boji se, beseda ji ne gre iz ust. Sebastjan pride v mlin, zahteva Marto zopet zase. Pred Manelikom mu ona zabrusi v obraz, da jo je on onečastil. Tu trčita Manelik in Sebastjan skupaj, dejanje je na vrhuncu. Igra in nastop g.čne Win-terove je  bil v  tem  dejanju  naravnost uzoren. Uloga je bila zanjo in ona za ulogo. Zamislila se je popolnoma v Marto, zatopila se je čisto v tisti tragični položaj, tako da se je njena osebnost krila z osebnostjo Marte. — Prihodnje dejanje prinese katastrofo. Marta se odloči iti z Manelikom, on ljubi njo, ona njega — a njega je dal gospodar spraviti v stran, da bi se sam zopet polastil Marte.   Pride k  njej, hoče si jo pridobiti s silo. Ona se brani in tu pride Manelik ter jo reši. Sebastjan je mrtev, zadavljen, a oba zaljubljenca gresta čista in oprana iz doline, — Občinstvo je ta večer čutilo, da nam je g.čna N^in-terova podala res krasno, dovršeno ulogo. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, posebno še ko je dobila krasen cvetlični Šop v darilo; bil je res pošteno zaslužen. Kot tragedkinja ima g.čna Winterova gotovo najboljšo prihodnjost pred seboj.
Vreden partner ji je bil gosp. Nučič kot Manelik. Take uloge kot je bila»nje-gova, je pač težko igrati za salonskega igralca. A Manelik se je gosp. Nučaču v celoti popolnoma posrečil. Naivnost, otroška priprostost gorskega kožarja in pa odločnost in pogum proti svojemu gospodarju v eni osebi, to ni ravno lahko. Kako pobit hodi okoli tistih deset dni pred katastrofo, kako krasna je scena, ko moli »očenaš« za svoje stariše ob Martinih kolenih! Marta ne ve več, kaj storiti, umrla bi rada* od njegove roke. »Varam Te/ varam« mu pravi. Tedaj zadivja v nJem, skoči k njej in jo hoče zabosti, a jo rani le na roki. In nato si ne upa več je takniti z bodalom. Iz enega ekstrema pada v drugega, kot se to res opazuje med pripro-stim narodom. In kako je srečen, ko vidi, da gre Marta ž njim, da je njegova za vedno, »kajti ljubil sem te prej kot sem te videl« ji pravi. In ko gospodarja zadavi, de" »Ubil sem volka«, namreč v človeški podobi. Velik korak je od tiste prav otročje naivnosti in priprostosti pa gori do zadnje katastrofe, do umora. Gosp. Nučič ga je napravil prav korektno, le tu pa tam
OO
»Seveda sem, gospod Frčdčric«, je odgovorila bha. in ga pogledala v lica s svojimi velikimi očmi, v katerih je gorel temen ogenj. »Morskih ježev sem prinesla.... Kdaj pridete? Ali treba pripra-. Viti mreže?«
Gledal jo je neprestano in mrmral, kakor da je ni slišal:
»Kako si lepa, Nais!___Odkod neki
to?«
Zasmejala se je terrfu poklonu. Ko pa jo je nato prijel za roke, kakor bi hotel igrati kakor sta se igrala nekdanje čase, je postala resna; nagloma ga, je zatikala in dejala čisto tiho, z nekoliko hripavim glasom:
»Ne, ne! Ne tukaj* pazi! Tvoja mati gre!«
II.
Štirinajst dnij kasneje so Rostandovi odhajali v Blancarde. Odvetnik je moral počakati sodmjskih počitnic; vrhu tega je bil mesec kimovec m- morskem obrežju prelesten. Vir-čina je ponehavala in pri-jetnosveže so bile noči.      ......
Posestvo Blancarde se ni nahajalo v Estaqui sami, vasi, ki leži na meji marzilj-ske okolice, v ozadju zaprte stalne ulice, pred katero se končava zaliv. Hiša se je> dvigala onstran vasi na pečini; po celem zalivu se je videlo njeno rumeno pročelje ^redi mogočnih smrek. Bila je štiriogelno. nerodno poslopje, predrto z nepravilnimi okni, poslopje, kakršna veljajo v Provenci za gradove. Pred hišo se je vlekla dolga poševna terasa na ozki podlagi, zgrajeni iz kremena. Za hišo je bil zaprt in prazen prostor, suha zemlja, kjer je jedva, rastlo nekaj trt, mandeljnikov in oljk. Neprilično in celo nevarno pa je bilo za Blancarde to, da je morje neprestano izpodmivalo znožje brega, dočim so se namakale te mase skal in ilovice.v svoji notranjosti z vodo bližnjih studencev; in vsako leto se je dogajalo, da so se odtrgali ogromni kosi in se s strašnim ropotom rušili v vodo. Tako se je po malem kršilo posestvo. Celo nekaj smrek je bilo že požrlo morje.
(Pride še.)
bi si želel morda malo manj drastičnosti, | n. pr. krik ob koncu II. dejanja.
Tretja glavna uloga je bila v rokah gosp. Povheta. Pravzaprav sem ga pomi-loval, ko sem bral tam njegovo ime. On, komik prve vrste, in pa Sebastjan, vaški pohotnež, nekako »Kralj na Betajnovi«. Take spremembe ulog so pač za igralca skrajno mučne. No, gosp. Povhe" se je potrudil pošteno, da je bil vreden biti »im Bunde der dritte«. Podal nam je kaj verno sliko takega kmetskega magnata, propa-Ieža, kateremu ni nič več sveto, da le doseže svoj namen. On je zlobni duh cele igre, zato ga pa doseže zaslužena kazen, na odru seveda — v življenju hodijo taki krivičniki dostikrat kot poštenjaki med svetom. Verujem, da gosp. Povhčtu ni bilo ravno lahko se poglobiti v tako ulogo, a storil je svojo dolžnost in nikdo ni slutil, da je ta igralec pravzaprav komik in humorist.
Druge vloge so bile vse večinoma kratke. Dobro so bile izbrane zvedave dekle, tudi hlapci so se postavili na pete. Jako karakteristično je bila igrana v III. dejanju tista hlapčevska servilnost, ko vsi hočejo povedati gopodarju v brk, da je krivično delal z Manelikom, a nikdo si ne upa.
Pastir Tomaž (gosp. Bohuslav) je bil tudi na svojem mestu. Posebno je ugajal s pripovedko o arhasigelu Gabrijelu in Ttu-diču, katero pripoveduje opravljivim deklam.
Drama je bila skoro bi rekel najlepša, kar smo jih videli do sedaj in igrana je bila go t o v o najboljše. A koga ni bilo? Slavnega občinstva. Šest prvih vrst v parterju p r a z n i h, to je že skrajna nemarnost. Kje si inteligenca, kje ste mag-nati, ki za slovensko umetnost nimate par kron. Igralec se ubijaj, pripravljaj — a igraj pred prazno dvorano. Dijaki pač ni- | so merodajni, drugi stanovi morajo biti še bolj zastopani. Enkrat v letu par predstav, pa pri peti že pojenja zanimanje. Kam pa pridemo po tej poti? Do lastnega gledališča v Gorici pač — ne.'
6. večer (25. IV. 09) V. Š t e c h: »V r o-č a 11 a«. — Bridka, a zaslužena satira so ta »Vroča tla«. Rodoijubja je dandanes že toliko na prodaj, da ne vemo kam ž njim. Društva rasejo iz tal kot gobe, kmalu ne bo več članov za vse. Veselice se prirejajo kar na debelo, kriči se »živio!« in »Na zdar«, a dela ni nikjer, pravega resnegadela. V tem smislu je napisana omenjena satira, ki je dobro prirejena za naše domače razmere. Marsikdo si je lahko rekel »mea culpa« — če je bi! zraven seveda.
Glavni junak je Pezdir, rodoljub, vodja zavarovalnice itd. itd. Pezdir je kandidat za državni zbor, kandidira na taki> zvanih »vročih tleh« t. j. kjer noben poslanec ne vzdrži. Hoče kolonizirati tudi Bosno, a na dom pozabi. V isto vrsto spada tudi Čebulj Nace, rodoljub z dežele. On je nazadnje protikandidat svojega svaka Pezdirja. Jerič,kolesari za narod. On hoče rešiti domovino na kolesu. Glavač, imenovan slovenski minister, je nekaj boljši. Ta vsaj uvidi resnost položaja, ko se gre za prodajo slovenskega gradu Vršeč. Pravi rodoljub je tudi župan Nešpor, ki postane nazadnje poslanec. Mož, ki s trpko, a resnično besedo, žigosa te narodne lenuhe, je dr. Landas; on zastopa pravo inteligenco in prave narodne interese.
, Igralo se ni ravno z veljkjm navdušenjem. Posamezniki so že »storili svojo dolžnost, a celota je bila nekako medla. Gos. Danilo kot Pezdir se je otepal seveda zopet s suflerjem. Pri šaloigri je to zelo mučno, ker mora biti kakor pravi Nemec »Schlag auf Schlag«. — Gosp. Molek je pokazal, da lahko obvlada tudi večje vloge. Imel je precej težko stališče, posebno v III. dejanju v dijalogu z gosp. Danilom. Sicer se je ta postavi! prav moško in njegov Nace je bil pravi "pristni rodoljub z dežele. In on se tudi uloge nauči korenito, kar je vsekar treba povdaritL — Gosp. Bohuslav nam je podal prav dobro takega pol izobraženega župana, ki se niti obleči ne zna pravilno: želen telovnik, pa salonska suknja! Gosp. Povlie" nam je kot komik že znan. Tu je pač njegovo polje, kjer bo vsekakor še lahko dosti dosegel. Dober je bil tudi gosp. Iličic kot rodoljubni Olavač. — Zabavljivega satirika dr. Lan-dasa nam je kaj fino podal gosp. Nučič.
— Nič ne delate, vse to vaše delovanje je le nezmisel, pravi tem razvnetim rodoljubom. Omeniti mi je še g.čno Winterovo kot hčerko Pezdi.jevo. Njena Vladka je bila čisto dobra in verjetna. Tudi ona je rodoljubkinja, a le bolj zaradi ženitve. Da bi si vjela dr. Landasa, zapoje tudi znano nemško pesem »Mein Liebchen, was wi!Ist du noch mehr.« Dobre so bile tudi scene, ko se ona Landasu kar tebi nič meni-nič vrže na vrat. Gospa Bukšekova nam je kot korektna in vestna igralka že znana.
Omenil sem prej, da je bil vtis v celoti nekako medel. Nekaj so bili krivi tega Igralci, — večji del pa tisto občinstvo, ki ga v dvorani ni bilo. Vedno manj in manj nas je. Izgovori so različni, večinoma materjelnega značaja: proti koncu meseca je, prazniki so bili one dni itd. Drugim ni sezona primerna, tretji gre na izlet itd. Vidi pa se v dvorani dijake, študentke, tupatam rokodelce obrtnike; nekaj inteligence — ali kje so vsi drugi? Vraga, če revnejši žrtvujejo, zakaj hi ne bogatejši. Prazna dvorana in potem igraj z veseljem in navdušenjem!! Ali so morda rodoljubi mislili, da se igra ta satira ravno radi njih? Prišli naj bi bili in videli, da tako ne pridemo nikamor. Delo, delo in Še enkrat delo — drugače ne gre nikakor.
Slovensko gledališče v Gorici. — Danes se igra slavna italijanska drama »Nepošteni« (I disonesti), odlikovana od italijanske vlade, spisal Gerolamo Ro-vetta. Opozarjamo slavno občinstvo, na] ne zamudi te redke prilike in naj priznani moderni umetnosti s svojim obilnim pose-tom izkaže svoje spoštovanje. Gorica ji i pozor!
V  Č e t r te k, dne 29. aprila se uprizori izvrstna francoska burka »D o b r i sodni k«, ki doseza povsod največje uspehe in spada med najzabavnejša in najboljša dela A. Rissona. »Dobri sodnik« je krepka satira na francosko sodništvo, in je prepletena z nebrojcm drastično komičnih situvacij, ki vzbujajo neprestano cele salve smeha. Dejanje je nad vse zabavno. Zaljubljeni preiskovalni sodnik Leplantois zapira ljudi kakor se mu zdi in kolikor jih more, kajti v vsakem človeku vidi zločinca. Radi tega pusti zapreti popolnoma nedolžne ljudi, ki se neusmiljeno maščujejo nad njim. Glavno ulogo preiskovalnega sodnika igra g. P o v h e. Velike uloge imajo tudi gg. N u č i č, 11 i č ič. Bohuslav, K r iž a j in Molek in izmed dam gdč. T h a I e r j ev a ga. B u k-šekova, gxlč. Kavcka in gdč. W i liter o va. Opozarjamo torej slavno goriško občinstvo, Vi se hoče pošteno zabavati, na to hiirKo. —
V  soboto, dne 1. maja se igra tragedija iz dijaškega življenja »Red Iz nravnost i« od Adolf Sclnvaverja in že danes opozarjamo cenjeno dijaštvo in njih stariše oziroma odgojitelje na to zanimivo novost —
V n e d e 1 j o, dne 2. maja bo p o s 1 0-v i I n a predstava, burka »U g r a b 1 j c-n e S a b i n k e.«
Slovensko gledališče t Gorici. — i>»
bodo mogli tudi manj premožni sloji posetiti gostovanje slo?, dežel, gledališča iz Ljubljane,
bodo danes in y četrtek cene izredno znižane,
Opozarjamo na to si. občinstvo žele?. da se v obilni meri poslnži te ugodnosti, da bo vsaj z obilnim obiskom izenačena žrtev, ki jo s tem prevzame vodstvo slovenskega gledališča.
Silili kOSI. — Včeraj je umrla v Štu riji pri Ajdovščini gospodična Nina Šapi a iz znane spoštovane rodbine, kateri izrekamo naše sožalje!
Včeraj so pokopali v Gorici viteza Al. P o s i z i o-Thurnberg-,Tungenegg, ki je bil od 1. 1888. do 1901. .voditelj okrajnega glavarstva v Gorici.
Poskusili siMSUir. — V mestnem vrtu v Gorici si je pognal v nedeljo zvočer okoli 10. me h revolverja krogljo v sence 22-letni natakar Herman Nodus iz Trsta, ki je bil že 3 mesece btte službe.. Prihiteli so hitro ljudje in redarji so ga odnesli v bližnjo bolnišnico. Nodns se ni zadel smrtno, marveč okreva^ ali najniže bo ob eno oko.
lUMtt ao iz Gorice mesarskega pomočnika E. Krajzla, ki je prestal kazen 5 me-boup ječe- radi izgredov lani v juniju v Oorici.
jem. Dali so jej jo nazaj. Ko je bil M. vprašan, zakaj ni nesel denarja na policijo, je rekel, da ga je hotel izročiti domačemu g. nuncu.
O vrednosti gledaliških predstav in o
obisku. — Prejeli smo od ženske
roke: Gospod urednik! Še vsa prevzeta
od globokih vtisov zadnje gledališke pred-
Med udelej&iK^pp,^^^                                                                              k Vam, ker
.v   ,__^.._«_«¦ '-«*«*i «•_—•-¦:.<-'        sem g0fova> da najdem zažeijenega odzi-
Rezka beseda na naslov našega ra-
zuniništva. — Pri zadnjih dveh gledališki, predstavah je bila udeležba zopet škandalozno slaba. Od foteljev je bilo zasedenih v soboto — 4, v nedeljo celih — 6, prvi sedeži skoro docela prazni, a dohodek obeh predstav ni presegal za — jed-n0 srednje dobro obiskano.
najostrejša kritika*na'natl# Movenškega aztimništva in drugih meščanskih krogov. Kar glasno so se menjala vprašanja: [(je pa so slovenski odvetniki, nikogar «i tu?! Kje je slovenskp jradništvo? Od vseh profesorjev in učiteljev ni skoro nikogar tu? Kje pa so naši trgovci? — In odgovarjali so si: Večja družba rodoljubov in rodoljubk je priredila dvodneven jZ|et v hribe, druga na sv. Gendrco in čez Čedad v Videm, odlična družba je izletela na Razdrto in Nanos. Popoldne so bili ti j,i ti gospodje v Kronbergu, v Št, Mavru, alla busa del diau in vrnili so se strašno veseli, da jim drugega »teatra« ni treba. V treh kinematografih jih je tudi veliko, pa tudi v nemškem šantanu so zasedli nekaj miz! Zato pa je*bilo — slovensko gledališče prazno. In v soboto so igrali n. pr. katalonski igrokaz »V dolini« tako divno, da je zares škoda take pred-sta\o v prazni dvorani!
Kaj naj človek reče takemu — škandaloznemu pojavu?! Ako nimamo gledišča, koncertov itd., o tedaj je prav taka Rospoda takoj polna jezikanja in kritike, kako da v Gorici nič ni, nič poštene za-ha.vf. nič užitka, nič prosvetnega dela itd., itd. Zdaj pa je vsak izgovorček dober, da izostanejo; ne morejo opustiti sobotnega kvartinčkanja po okolici, vrag jih vleče na tuje prireditve, kamor Slovencev niti ne vabiio. in vmišljajo si bližnje in daljše izlete in cepijo družbo prav zdaj, ko je treba koiiceutrovati vse naše moči, da se ta Hlediska sezona posreči ter se s tem po-sia\ i trdnejši in boljši temelj za bodočnost. Mi taka gospoda nič ne pomisli, ako bi bil vrag vdihnil podobne misli tudi tistim, ki so bili navzoči? Tudi oni bi imeli pravico letati po okolici in do malega glavobola«, tudi oni bi se lahko sporaz-delili v tri kinematografe, tudi oni bi si fiihko vtnislili izlete na Kucelj, na Čaven ali na Črno prst, —- igralci bi ostali seveda sami pred dijaki in kandidati-ii i a m i (-— obojim vsa čast, ker ti so bili doslej rešitelji! —), pobrali bi šila in kopita, pa nikdar več bi jih ne bilo v Gorico! Komodna gospoda nič ne misli na take posledice?
Pripominjamo, da podobne razmere ne kvarijo le te gledališke sezone, marveč skoro vsako slovensko prireditev. —
Lepo bodočnost si kujemo! ¦ Prusveta« je morala opustiti diletantsko Kledisče, dasi je bilo razmeroma jako dobro; kritikasterstvo in deficit sta bila plavilo za ogromni trud. Vse kaže, da zana-prej Prosveta« ne bo mogia pridobiti niti gostovanja ljubljanskega gledališča. Pevsko in glasbeno društvo se končno tudi naveliča, prirejati koncerte z deficitom. - no potem bodo naši malkontenti in malontarneži zadovoljni, ker bodo hodili po svoji volji v laško ali nemško gledališče, v kinematografe in marijonete, pa včasih si ogledajo potujoče šansonetke, ki bodo pred njimi premetavale in privzdigovale svoje -suhe nožičke. To. bo užitek in napredek!
Haljših rekriminacij ne pišemo, rečemo na, da bomo take grehe vselej brezobzirno bičali. Če bo treba, se bodo lesketala tudi imena v »Sočinih« valovih.
Se 4 predstave bodo. Zamujeno se še »«liko popravi, ako bodo prihodnje predstave dobro obiskovane. — Kdor se čuti zadetega po tej naši ostri kritiki, nai lepo molči, vtakne to lekcijo v žep ali si jo postavi doma za ogledalo, pa naj reče v sr-c»: res je tako! V bodoče naj taki grehi "t1 kvarijo prosvetnega dela!
Gospodu nuncu je hotel izročiti najdeni denar. — Neki Jože Maraž iz Št. Fer-iana je našel, kakor čujemo, na izvoznem trK" v Gorici rufo na tleh. Pobral jo je te Prav varno djal v žep. Redar Tiberio je t(> videl ter šel za njim in zahteval, nai ,.nu Pokaže najdeno ruto. Pokazal mu jo njej je bilo zaVftega denarja okoli
ie;
,1s K. Redar ga je peljal na policijo. Tje Pa ie prišla tudi Tereza Jofe w> Moše, ki ,c "aznanila, da je izgubila ruto z denar-
va, Kako zaokrožena, vseskozi skrbno vedena, posebno v glavnih ulogah odlično pogodena je bila ta igra! Dosegla je zato tudi najpopolnejši mpralen uspeh. Sploh moramo biti iz dna srca hvaležni ljubljanski gledališki družbi, ki nam nudi ^toliko lepega duševnega užitka. Iz vse bogate vrste igrokazov, dram in burk, ki so se predstavljale v ravnokar minuli sezoni v Ljubljani, se nam izvajajo tiste, ki so gledališkemu občinstvu najbolje ugajale. Trud in stroški izbiranja so nam prihranjeni. Ce se dalje pomisli, koliko stane Ljubljančane in Tržačane njih gledališka sezona, res, zgražati se moramo nad črno nehvaležnostjo goriškega občinstva. Nudi se mu iz najboljših dramskih novosti skoro zastonj in ono ostane hladno — da odklanja jih s svojo odsotnostjo.
Uprizorjene so igre vseskozi dobro, mestoma izborno, in delajo maloštevilni družbi vso čast. Tudi artistični vodja in režiser, ki obvlada vse svoje uloge izborno in ume napeti vse registre od najpo-rednejše šale do najpretresljiveje tragike. Poleg tega vstvarja z unemo in ljubeznijo iz skromnih sredstev našega malega odra prave scenične umotvore. Tu je nežna, globokočuteča ljubimka, ki se povspenja radi nas na stopinjo heroine in mora, žal, najti zadoščenje le v tem, da tudi ta žila utriplje v njenem srcu in jej kaže sijajno bodočnost. Tu je izborili kotnik, ki mora krotiti svoj lahkotni temperament in nastopiti v resni ulogi starega odvetnika ali pa se celo pretvoriti v vročekrvnega španskega okrutneža. Še več! Večina teh ulog se mora za Gorico na novo naštudi-rati in priznati moramo, zgodi se to vestno in z ambicijo tako, da so na mestu vsi in vsak posamezni. Vsi mučni prizori, ki jih povzroča na večjih odrih neoglajena komparzerija, so nam milostno prihranjeni, ker vse, tudi najmanše uloge so v rokah spretnih igralcev. Opravičeno bi se mislilo, da je edino zadoščenje za ves ta obilen trud — <:ober obisk gledaliških predstav — že samo ob sebi umljivo in zagotovljeno. Kaka kruta prevara! Igra se z malimi izjemami skoro pred praznim parterjem. Ali si hoče naša inteligenca res zaslužiti rekord v blaziranosti in brezbrižnosti?! — Še je čas, še imamo pred seboj istinit umotvor realne moderne: »Nepošteni.« Ta igra je neiprosen anate-ma današnjim nezdravim družabnim razmeram, ki zapeljujejo posameznika, da živi preko svojih sredstev. Posledice in katastrofa so pretresujoče. Vem, gospod urednik, da se strinjate z menoj v želji, da bi tako resen nauk v umetniški obliki privabil obilo občinstva in obilo sprejemljivih src.
D'. JlBSZ Ef. Krik, največji slov. krščanski socialist, je bil. v nedeljo v Podgori pri Gorici, da bi govoril kršč. soc. papirnemu delavstvu. Govoril pa je soc. demokratom in naprednjakom, kršč. socialcev pa je tako malo, da se ne splača hoditi iz Ljubljane v Pod-goro govorit jim. Soc. demokratje so mu žvižgali in postali nemirni, da jo je Krek popihal v varno zavetje § 2., kjer pa je bilo tako pusto in dolgočasno ter tako malo Iju-dij, da je bil Janez Krek pošteno hud, čemu ga kličejo na Goriško; rekel je baje tudi, da že vidi, da tukaj ni tal za „krščanskiB socializem.
Častne minili »Glasbene Milic*" in nKoliu.
— Strokovnjaška porota je prisodila Častno nagrado po 100 kron tema-le relativno najboljšima skladlbama: 1. „Petar Savčič", moški zbor % bariton Samospevom, (geslo: „Za svobodo in čast") in 2. *Lu5tt, mešan zbor % bariton samospevom (geslo:. „V spomin padlim žrtvam 20./9. 1907 v Ljubljani".) Avtor prve skladbe je Fr. S. Vilhar v Zagrebu, avtor druge pa g, Alojzij Sachs v Ljubljani. Avtorji skladbe, ki niso dobile nagrad, jih dobe vrnene, ako naznanijo svoj naslov odboru.
Gridlž je zopet brez župana in občinskega zastopa. Gerant občine je namestništ-veni tajnik grof Dandini.
Slovensko del. pevsko društvo »Slavec« v LJubljani razpošilja okrožnice, v katerih naznanja, da seje za slavnost društvene 25-letnice, ki bo 27. 28. in 29. rožnika t. 1.,-odzvalo že lepo Število bratskih društev; odzvala pa so se tudi druStva iz Češke in Hrvatske. Na-znauja tudi, da so se oglasili primorski Slovenci v takem Številu; da prisp6 na slavnost s posebnim vlakom~.Društva, ki se vabilu Se niso odzvala, naj naznanijo svojo ev. udeležbo do 10. vel. travna.
Iz Podlake In od Madonov čujemo pritožbe,
da nekateri naročniki »Primorca" ne dobivajo lista, dasi se ga redno pošilja. Kje tiči vzrok, temu smo že na sledu; zato storimo takoj korake, da neha hudobija izvestnih ljudij.
V tukajšnjo bolnišnice so prinesli 68-letnega P. Bitežnika iz Solkana, ki je padel s senika ponoči ter se močno poškodoval na obrazu in drugih delih telesa.
Zveza narodnih društev.
Narodoe-lzebratevaiRO društvo m Ajševici je darovalo „Zvezi narodnih društev" 5 K. — Iskrena hvala 1
Še vedno je nekij društev, ki niso še vrnila
v izpolnitev poslanih jim obrazcev. Tem potom so ista naprošena, naj store to še ta teden. Veselice »Zvezinih« društev po občnem zboru Z, N. D. dne 9. maja t. 1.: 31. maja: veselica v O o r. V r to j b i (dr. Napredek«); 6. junija veselica v Pevmi (dr. »Naš prapor«); 27. junija veselica mi Ajševici (Nar. izobraž. dr.); 4. Julija veselica v Rupi (dr. »Novi žar«); 25. julija veselica v K o p r i v i (dr. »Zarja«); nadalje so naznanila svoje prireditve in prosila intervencijo sledeča sokolska društva: Sokol v Čmičah dne 31. maja in Sokol v C er k n e m dne 5. septembra, ko bo obhajala tudi tamošnja Čitalnica svojo 40 letnico. Toliko v ravnanje ostalim društvom pri izberi nedelj za svoje veselice.
Izobraževalno društvo „Nevl žar" v Peš-Rupl priredi na predvečer godu sv. Cirila in Metoda, dne 4 jul^a t. 1. svojo veselico. Opozarjajoče s tem bližnja društva na ta dan in so naprošena, da ga upoštevajo pri določevanju.'svojih veselic.
dul Hamid je kljubu temu trdogiaven, po enih poročilih, drugi poročajo celo, da je zbežal, tretji, da je že mrtev.
Vsa carigrajska posadka je kapitulirala ter izročila orožje Mladoturkom. Sultana v Jildiz Kiosku so prijeli baje ter odgnali ne ve se kam. Šefket paSa, poveljnik mladotur-ške armade, je diktator Carigrada. Mladotur-Ska armada šteje 25.000 mož, topov ima 110. . Padlo je v boju za Jildiz Kiosk baje 1150 mož.
Nad Carigradom je razglašeno obsedno stanje. — Nekateri poslanci so zagotovili, da narodna skupščina končno odloči glede položaja sultana. Ta sultan ima na vesti nebroj hudodelstev in tatvin milijonov. Okoli 20,000 Armencev je poginilo leta 1902, in to na njegovo voljo.
Trgoviko-obrtoB in gospodarske vesti.
Seno. — V Selu pod Čavnom je na prodaj več sto centov dobrega sena. Kupci, požurite se!
Konjski sojin v Vidmu. — Od 900 konj za
navadno rabo je bilo prodanih nad 400; od 100 konj boljSe vrste za ježo itd. se je prodalo nekaj nad 20 konj.
Koliko Jljec znese kOkQŠ ? — Neki angleški kurjerejec je po statistiki dognal, da znese kokoS tekom svojega življenja poprečno 300. — 500 jajec.
Povišanj* davka na pivo. — Vlada hoče
podržaviti davek na pivo v posameznih kro-novinah; davek na žganje se poviSa. Poviša j se močno davek na pivo; 34 stot. je bilo doslej davka na saharometersko stopinjo, odslej bo 70 stot. — Dežele zgube pravico do nalaganja samostojnih doklad na pivo; zato pa se odkaže deželam vsakoletne stalne dohodke; za-Goriško 555.000 K. Več prihodnjič.
Zidnžsa sladkorna tovaraa  se snuje na
Češkem in sicer v mestu Plznju. Tovarna bo imela tudi svojo rafinerijo in bo osnovana na zadružnem temelju. Dobavo sladkorne pese ima tovarna že zasigurano.
Dogodki na Turškem.
Turški sultan je bil prisiljen prositi milost. Mladoturki so gospodarji položaja na Turškem, Mladoturki gospodujejo v Carigradu. Vsak petek mora iti po predpisih mohame-danske vero sultan molit v mošejo. Ta slavnost se imenuje selamlik. Peljal se je tudi v petek. Udano mu vojaštvo ga je spremljalo, sijajen dan je bil. Zvečer pa je začela mla-doturška armada, ki je primarširala pred Carigrad, boj proti sultanu. Nastala je bitka, v kateri je zmagala mladoturška armada. Sultan je razobesil belo zastavo v znamenje, da se uda in prosi milost. — Med bojem so derviši hodili okoli ter navduševali ljudi proti Mladoturkom. Svete knjige mohamedan-sko vere so izrabljali v boj proti Mladoturkom. Pa pomagalo ni nič. Solunska arinate je zavladala nad Carigradom. — Sultan Ab-
Razne vesti.
Za hruške odvetnike. — Svoj čas smo že poročali, kako so vsi dalmatinski odvetniki, ne glede* na narodnost, podali svojim tova-rišem-braniteljem v znani veleizdajniški aferi izjavo, v kateri se popolnoma strinjajo z nastopom hrvaških braniteljev in v kateri pro« testujejo odločno proti škandoloznemu postopanju sodnega dvora in državnega pravdništva napram njim, Enako izjavo namerava podati hrvaškim odvetnikom praška in dunajska odvetniška zbornica, kjer nastop proti odvetnikom v tem procesu nasprotuje vsem zdravim pojmom modernega prava.
Hrvatske društvo nProsvJetart u Bogu. — Na
redovitoj glavnoj skupštlni izabran je za god. 1909./10. odbor društva kako slijedi: Pred-sjedoik g. A, Kutalek, podpredsjednik g, V. Punčub, tajnik g, D. Kemič, blagajnik g. Gj. Batina, knjižničar g. I, MUoševid, arhivar gg. Ivo Siino Turkalj, novinar g. A. Ivanek i g. D. Kambič kao odbornik. Nakon predaje 15 o. raj. prevzeo je upravu društva novi odbor.
V bližini Dunaja, med Purkersdorfom in Gablltz, sta prejšnji teden čakala v gozdu dva mladeniča, Haidl iu Sedlak, od semnja vračajoče se voznike, ki bo bo bili peljali na Dunaj prodajat seno. Napadla in oropala sta trgovca Sclmuba za 220 K; Schvvab je bil koj nezavesten. Storilca sta ee vrnila na Dunaj, kjer sta bila po noti aretirana, Se prodno je došla brzojavka iz Oablitza, da so neznani lopovi napadli in okradli Schwaba.
Velika eksplozija. — V Segedinu je eksplodiralo 15.000 patron, katere so bile. shranjene v velikem zaboju. Ignacij Sebestven, ki je bil zastopnik budimpeštanske tovarne patron, je zaprl opoldne svojo prodajalno, kmalu potem se je vršila eksplozija, pri kateri so popokale vse Šipe dotične ulice, biša se je seveda podrla in v sosedni hiši so popokale vse napolnjene vreče moke. Kako je nastala eksplozija, se sicer ne ve natanko, toda dom-! neva se, da je provmčil težak voz, ki je ' isti trenutek šel mimo hiše, tresenje, vsled katerega so se unele patrone.
Vsi Časopisi so svoj čas prinesli vest, da je bil nemški tajnik poslaništva v Chile umorjen od sluge, ki je nato sežgal posla-niško palačo in pobegnil s 25.000 funti iz blagajne. Po zobovju sta pa sedaj dognala neki zobozdravnik in avstrijski trgovec, da je bil umorjen sluga in da je morilec tajnik sam bil. Tajnik je imel namreč skoraj vse zobe v zlatem plombirane, zobpvje pod pogoriščem dobljenega mrliča je bilo popolnoma zdravo. Ubeglega tajnika Beckerta so res ulovili pet dni pozneje na meji, toda prej so aga" že pokopali in »mu* govorili na grobo, ker so do zadnjega mislili, da je mrlič nesrečni tajnik.
Nesrečna ljubezen pri 16 lotih. — V Trstu je skočil v morje 16 letni Anton Turko. Dečka pa so kmalu potegnili na suho ter peljali v bolnišnico. Rekel je, da je hotel narediti konec svojemu življenju radi nesrečne ljubezni.
(Dalje na 4. strani.)
/'
Ciril Ivančič Ivanka Živic
zaročena.
Skopo, 25. aprila 1909.
Tateii I Vatikanu. - i>va tatova so zalotili v vatikanskem vrtu, ko sta se hotela priplaziti čez h kraljevski izdelovalnici denarja.
13-letni grof DeftalShi^ gojenec akademije Skala v Pragi, se je zastrupil. Vzrok samomoru je neznan.
Na Nlagarl se je nagromadilo toliko ledu, da je vsa okolica v nevarnosti, ako se uda ta nasip in jez velikanskemu pritisku. Prebivalstvo kraja Niagara in Learscona je y velikih skrbeh. Pijonirji poskušajo prestreliti jez na več krajih. Led prihaja iz velikih jezer. Take velikanske množice ledu do sedaj še niso opazili na reki Kiagari.
PoreiSnlk-niorilec. — Grški kavalerijski poročnik Trvphos je vrgel v družbi s svojim slugo svojo bogato svakinjo v 15 m globoki vodnjak, ker je zapravil doto svoje žene 100.000 Jrahem in ker je menil, da bo podedoval po svakinji obilo premoŽenje. Svakinja in žena poročnika sta hčeri prejšnjega ruskega konzula v Atenah. Svakinjo je rešil edino njen pes, ki je lajal ob vodnjaku, na kar so postali pastirji pozorni.
Vojaki SO pretepli v Blauvais u na Francoskem svojega stotnika, ker je vpričo cele kompanije ljuto razžalil enega vojaka.
V aiierilt Riorje se je napotila avstrijska ekspedicija, ki bo imela znanstven namen. Cilj ji je Franc-Joželova dežela.
Mlad kemik v starosti 23 let se je zastrupil na kemičnem institutu na Dunaju radi bolezni. Bil je najbolj vesten uradnik. Najbolj čudno je to, da je sam opazoval na sebi učinkovanje strupa. Najprej je zapisal: 25 gr ciankalija sem zaužil, potem je pa delal črte in vsaka Črta je pomenila 5 minut, pri zadnji deveti črti je zapisal s stenografijo : nSlab postajam". Živel je torej tri četrt ure.
Dreijf, ki  joče.   Na  Kanarskih   otokih raste neko drevje, ki ima to posebno svoj-stvo, da joče. To  drevje  spaua  k vrsti lo- , vorjev, a  raste v grmičevju. Iz   neštevilnih listov kapljajo neprestano biserne solze, na- j previjajoč okoli debla mala jezerca. Nakapana ' voda služi za namakanje korenini.                 j
KakO angleška Vlada počasti časnikarje. Mi- | nisterstvo mornarice pripravlja veliko sveča- j nost na čast aDgieškim časnikarjem, kateri j bodo imeli meseca junija svoj kongres. V j Inki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druga in tretje armade in tobe 68 bojnih gladij in 55 sprfmljevalk.
- Potres na Španskem. — Na španskem je
bil v soboto potres. Čutili so ga najbolj v Madridu, kjer je provzročil velik strah med prebivalstvom in dva požara.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vi a- Ako je oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deSjl! (in celo v mestn) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
filila   cd   v najem   soba s  prostim   vhodom i Ilira   ali   za 20 K mesečno. Kje, pove upravni-
Išče se
ki bi preuzela
na račun pivo   in   vino   v d brokloči gostilni na deželi.
SIIKNA
in modno blago za obleke
priporoča ilrma
Karel Kocjan S^SSSi
v Humpolcu na fiefta
Tvorniške cene.            Vzorci franko.
Pozor!   Slouensko podjetje!   Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1908.,
niifi otvorjena «a laifatoi trgovina
Franc Souvan sin.
v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
Phonola
je nek aparat,   ki  se  ga  pristavi h glasovirju, da zamorc vsak — tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrati  kakorSenkoli  komnd
prav izvrstno.
Dolični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila z a s t o p n i k in z u-1 a ga te Ij
Rajmund Kreti Gorica, Via Teatro.
Denar prihrani, kdor kupi izgolcvljeno pohištvo pn
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadsfr.) — Telefon it. 78.
Račun poštne hranilnice Štev. 827.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilne vloge se obrestujejo po 45/,&. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Refttni davek plačuje posojilnica sama.              -
Hranilne vloge se sprejrmajo od vsaftoffar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. b 6%.
Stanje 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 —
„OH0"
vem, vidi, vici §
rs: Prenovljena in povečana trgovina svetovnoznanih čevljev in klobukov
tvrdke
J. MEDVED - GORICA
je otvorjena v hiši „CentraIne posojilnice6.
Ocenjevanje omenjenih predmetov prepusti tvrdka onim, ki se jih poslužujejo že  od   poeetka.  To  daje   dovolj   garancij
bode podjetje vsestransko napredoval . Kdor želi biti dobro postrežeiynaj se poslužuje novega podjetja              OHO"!
Različno pohištva iz železa,       j podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.                       j
Ant. BreščaN
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14 |
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsaa stan, priprostega In naj-
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.