Leto Vin., štev. 7 (»Jutro« XV., st. 34 a) LJubljana, ponedeljek 12. februarja 1934 Cena t Din Upiuvi.taivu. ujuuijana, tvntLtljeva ulica & — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Enaeratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- erartnerla Ponedeljska izdaja Poneueij&Kta uUajta »JUUa« udxa.j vsa P ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-. po raznaflaJ-cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 4125 m 3126 Maribor: Josposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje: StrosrriayerJeva uL 1. Tet 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. GOSPODARSKA BALKANSKA ANTANTA Na prvi seji Sveta balkanske antante so zunanji ministri razpravljali predvsem o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnosajev _ ___,_______„1,1 ^nroTiim nn cnHSltO-turški Atene, 11. iebr. r. Kakor smo ze poročali, se je včeraj sestal v Atenah k iprvi seji Svet balkanske antante, ki ga •tvorijo zunanji ministri štirih držav, to je Jugoslavije, R urnimi je, Grčije in Turčije, ki so podpisali balkanski pakt. Kakor se doznava, je Svet balkanske antante na svoji prvi seji najprvo proučil poročila, ki so prispela iz inozemstva o vtisu, ki ga je napravil v mednarodni politični javnosti podpis balkanskega pakta. Kakor kažejo ta poročila, vlada v inozemstvu različno mnenje o balkanskem paktu. To seveda ni nikogar iznenadilo in se je že v naprej pričakovalo. Naravno je, da oni, ki streme po izpremembi državne ureditve v Evropi, ne gledajo baš s posebnim razpoloženjem na stabilizacijo obstoječega stanja na Balkanu in tudi temu primerno ocenjujejo balkanski sporazum. Zavedajoč se, da veliko delo, ki je bilo započeto v Beograd« rn dovršeno v Ateni, odgovarja interesom ogromne večine narodov na Balkanu, so ministri na tem svojem prvem sestanku po podpisu balkanskega pakta mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da počiva organizacija štirih balkanskih držav na solidnih temeljih in da morejo ugovori iz inozemstva s?užiti le v vzpodbudo za nadaljno delo v tej smeri. V želji, da posebno naglasfjo nepo-bitno dejstvo, da balkanski pakt proti nikomur ni agresiven, so štirje zunanji ministri že na svojem prvem sestanku pričeli s stvarnim delom za izpopolnitev organizacije balkanske antante ter proučili vsa sredstva, ki morejo služiti za še večjo poglobitev sodelovanja štirih balkanskih držav in to ne samo na poHličnem, marveč zlasti tudi na gospodarskem polju. Gospodarsko sodelovanje 'o dandanes najvažnejše sredstvo za zbliževanje narodov in kakor se doznava, so štirje zunanji ministri o tem problemu podrob-.o razpravljali. Dogovorili so se, da bodo v vseh štirih državah takoj i vse potrebne priprave za čim večjo medsebojno zamenjavo dobrin in da bodo vse štiri balkanske države v prvi vrsti gledale na to, da izkoriščajo medsebo;ne proizvede. F- irobni načrt za to gospodarsko akcijo bo čimprej sestavljen in to takoj, ko bodo zbrani potrebni podatki. Da bi bilo to sodelovanje čim uspešnejše, so zunanji ministri štirih balkanskih držav na svojec prvem sestanku razpravljali tudi o ureditvi in čimveč-jem izenačenju medsebojnih pravnih odnošajev. Gre v prvi vrsti za sklenitev raznih konvencij, s katerimi se bodo uredila razna zasebno-pravna vprašanja v medsebojnih odnošajih. Izjava ministra g. Je vtiča Atene, 11. febr. r. Jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je s svo-iim spremstvom sinoči ob 18.45 odpotoval iz Aten v Beograd. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje ter jim na njihova vprašanja na kratko izjavil: Vračam se zadovoljen ne samo zaradi tega, ker smo podpisali balkanski pakt, marveč tudi zaradi razgovorov, ki smo jih imeli pri tej priliki rn ki so bili zelo koristni ter me navdajajo z največjim spokoj-stvom. Razpoloženje javnosti kaže, da so možnosti političnega sodelovanja kar največje ter da vlada povsod razpoloženje, tako da dobiva ta pakt še posebno Jamstvo v čuvstvovanju, ki vlada ne samo v vladnih krogih, marveč v najširših plasteh naših narodov. Na kolodvoru ie bila častna četa, ki }e izkazala g. Je vtiču vojaške časti-Od jugoslovenskega zunanjega ministra so se poslovili na kolodvoru predsedmk grške vl^de sr. Tsaidaris s soprogo, grški zuninji minister g. Maksimos s soprogo, tu.oki zunanj: n/.^.otei Tev-fik Ruždi bej. poslaniki vseh štirih bai- | kan sluh držav v Atenah in višji urad- J niki gršk??a zunanjega ministrstva, dalje zastopniki jugoslovensko-grške lige, jngoslovenske kolonije, ter mnogi drugi odličniki. Zahvala Tsaldarisu in Maximosu Skoplje, 11. febr. r. Z atenskim brzo-vlakom je prispel danes ob 12.20 v Skoplje jugoslovenski zunanji minister g Jevtič. Do juguo.ovenske meje ga je spremljal zastopnik grškega zunanjega ministra g. Brandusilos- V njegovem spremstvu so med drugimi pomočnik dr. Purič, grški poslanik v Beogradu g. Melas, šef kabineta in osebni tajnik ter jugoslovenski novinarji, ki so spremljali zunanjega ministra k podpisu balkanskega pakta v Atene. Na kolodvoru so pozdravili zunanjega ministra g. Je vtiča ban vardarske banovine, komandant armijc. mestni župan in drugi odličniki. s katerimi se je g. Jevtič prisrčno pozdravil in razgovarjal vse do odlhoda vlaka. Zapuščajoč grško ozen/ie je zunanji minister f. Jevtič poslal predsedniku grške vlade g. Tsaldarisu in grškemu zunanjemu ministru g. Maksimosu brzojavki, , katerih se jima zahvaljuje za prisrčen sprejem in za iskreno sodelovanje, ki je bilo kronano s tako lepim uspehom. Titulescu o balkanskem paktu Atene, 11. februarja. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu je sprejel novinarje in jim v neprisiljenem in nevezanem razgovoru podal nekoliko misli o balkanskem paktu. Dejal je, da se bodo sestanki balkanske zveze vršili po enkrat na leto. Na vprašanje, ali obstoji kakšna zveza med Malo antanto in balkansko antanto, je g. Titulescu odgovoril, da sta to dva različna organizma, katere glavni namen je pa ohranitev sedanjih meja. Neki nemški novinar je nato pripomnil, ali ni balkanski pakt v nasprotju s členom 19. pakta Društva narodov, ker popolnoma izključuje možnost revizije mirovnih pogodiš. G. Titulescu se je v odgovoru sklice- val na locarnskl sporazum, na grško-turški pakt v katerem je Grčija priznala nove meje, ki niso bile identične z mejami, določenimi pri mirovnih razgovorih. Dalje je g. Titulescu pripomnil, da čl. 19. ne more imeti v mislih končnih in definitlvno določenih meja; pa tudi če bi se nanašal nanje _ kako naj bi se ta člen izvajal, ko zahteva soglasnost mi pa odločno vztrajamo pri svojem »Ne« ter bi tudi v ženevo šli in rekli »Ne«. To je prav tako, kakor če bi hoteli siliti pred oltar nevesto, ki ves čas pravi ne in še pred oltarjem vztraja na svojem ne. Ali se boste lahko z njo poročili? Ta Titulescova primera je zbudila med novinarji splošno pritrjevanje in aplavz. Vidite torej, je zaključil g. Titulescu, da se čl. 19. pri balkanskem paktu nikakor ne more izvajati. Balkanski pakt prekaša vse Pariz, 11. febr. AA. »Temps« prinaša članek o balkanskem paktu in med drugim pravi, da ta pakt tudi po določnosti svoiih določil prekaša vse dosedanje pogodbe te vrste. Precizno določene obveznosti posameznih podpisnikov ne dopuščajo iiikakršne dvoumnosti. List naglaša, da ni pakt proti nikomur naperjen in na koncu pondaria lep. primer solidarnosti In neodvisnosti ter poimovpnia se^anie dobe, ki so ga pokale države nekoč tako nemirnega dela Evrope. Povratek v Beograd Beograd, 11. febr. r. S posebnim vlakom se je vrnil nocoj ob 21. zunanji minister g- Boško Jevtič. Na kolodvoru so ga pričakovali višji uradniki zunaniega ministrstva ter osobje grškega, rumunskega in turškega poslaništva. G. minister Jevtič je bil izredno razpoložen in je zbranim novmar-iem na vprašanja kratko odgovoril, da se vrača izredno zadovoljen ter jim je obljubil za jutri daljšo izjavo. Varšava in Moskva Med Poljsko in Sovjetsko Rusijo so zavladali prijateljski odnošaji — Pomen potovanja poljskega zunanjega ministra v Moskvo Varšava, 11. februarja. AA. Glede na skorajšnji odhod zunanjega ministra dr. Becka v Moskvo prinašajo listi obris razvoja poljsko-sovjetskega razmerja. Uradno bo dr. Beck samo vrnil obisk, ki ga je napravil Cičerin v Varšavi leta 1926. Od tistega časa so se odnošaji med^ obema državama korenito izpremenili. Sklenil se je nenapadalni pakt, Poljska je posredovala med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo, da se izravnajo nesoglasja, v najnovejšem času so pa nekatere indiskretnosti v Londonu in Helsingforsu pokazale, da sta opravili Poljska in Sovjetska Rusija velevažno diplomatsko delo v baltskih državah, da zaščitita neodvisnost teh dežel. Ni dvoma, da bo tudi o tem govora pri dr. Beckovem obisku v Moskvi. Listi naglašajo. da je sedanji obisk dr. Becka v Moskvi samo posledica prijateljskih odnosajev, ki vladajo med obema državama. Ni pa dvoma, da bo v Moskvi govora tudi o poljsko-nemškem paktu teT da bo dal dr. Beck potrebna pojasnila Sovjetski Rusiji, ki pač še ni pozabila nedavnih nemških nakan s kolonizacijo Ukrajine V poučenih krogih izjavljajo, da bo dr. Beck povedal v Moskvi, da je poljska vlada sklenila pakt o nenapadanju z nemško vlado izključno samo v želji, da se okrepi mir v Evropi. Že to pojasnilo samo pristojnim sovjetskim krogom je vredno potovanja dr. Becka v Moskvo. General Nenadovic f Nenadna smrt jugoslovenskega atašeja v Parizu Pariz, 11. febr. r. Davi ob 2.30 je nenadoma preminul v 58. letu starosti vojni ataše jugoslovenskega poslan; štva general Mihajlo NenadovKi. ki je vršil ober.em posle vojnega atašeja v Londonu in Madridu. Pokorni general Nenadovic je bil rojen v Zubcu v vra-čarskem srezu. Udeležil se je vseh balkanskih osvobodilnih vojen ter je imel mnoga iugoslovenska in inozemska odlikovanja. Leta 1917. je bil imenovan za vojnega atašeja v Bernu, pozneje pa te služboval v istem svojstvu v Varšavi in v Pragi. Junija 1931 je bil imenovan za vojnega atašeja v Parizu in je veljal za enega najboljših vojaških strokovnjakov. Truplo pokojnega generala Nenadoviča bo prepeljano v Beograd. Vojna med Japonsko in Rusijo izključena Newyork, 11. febr. r. Semkaj je prispel novi japonski poslanik g. Sato. Novinarjem je izjavil, da bi bila vojna med Japonsko in Sovjetsko Rušilo nekaj naravnost nepojmljivega. RusHa ne želi volne, še mani pa si k> želi Japonska, ki nima nobenega namena izvršiti samomor. kaul votna med Japonsko in Rusro bi po+eianu, grški odpravnik poslov Tzi.rakopoudos, kitajski odpravnik poslov Dekientong. švicarski poslanik dr. Maksimilijan Jager s soprogo, češkoslovaški poslanik Zdenek Fierlinger s soprogo, turški poslanik Meh-med Hamdi Bej. neruanski poslanik Envilio del Šolar brazilski poslanik Louis de Luna el Silva, francoski vo-jni ataše Comm. Sallaut, italijanski vojni ataše Fabbri s so- progo, B4iiiJU vojni ataše Wolfgang Muff, češkoslovaški vojni ataše major Kučera, general Sander« s soprogo in med ostalimi reprezentančnimi kiogi rektor visoke agronomske šole dr. Vogel, prof. dr. Cermak. asistent ženske klinike prof. dr. Weibelna, dr. Hans Hogler, feldmaršal Globočnik, B>f Albreht Attema, prota dr. Stoiakovič kor tudi v« ostal« tukajšnja jug-osloven-sk* kolonij«. Z od i g ran jem avstrijske in jugoslovenske himne, ki so ju navzočni poslušali stoje, je bil pof. Anton Trosta Hatzkejevo »Mati«, Lajovčevo »Kaj bi gledal« in Brahmsovo: »Moja ljubezen je zelena« s polnim občutkom in je s svojim prijetnim in dovršenim glasom žela od navzočnib lep uspeh. Mala sedemletna Mane* Jovanovi-čeva je v prisrčkani slovaški narodni noši odplesala »voj ples zelo ljubko in z občudovanj* vredno tehniko in $ tem zbudil* navdušenje navzočnih. Prof. Antou Trost je burno pozdravljen s svojim čuvstvenim izvajanjem Sleveiiskega »Danse yougosla-ve« in Cbopinove »Serce« z mojstrsko spretnostjo dokazal, da je pianist velikega kova Njegov« izvajanja so bil« sprejeta z gromkim ploekom. Po končanem sporedu je z* plesa željne igral v vefciki dvorani plesni orkester dr. Ph.ili.pp X*ntes de 1* Cerda, r mali dvorani p« neumorni jugoslovenski jazz Klern« Viskoviča. Prireditev je ▼ vsakem pogledu dosegi* rekk uspeh, m kar imata največ zaslug neumorna gg. Eugen pa. Stirling in generalni konzul Josimovič. Z njo je bil podan obenem tudi prisrčni odnošaj med našo državo in sosedno republiko. Tramvajski računi v Beogradu Dohodki prvega leta »o krili dve tretjini, sedanji niti petine občinskega proračuna Beograd, februarja Ravnat efljistvo beograjskega mestnega občinskega tramvaja je pred kratkim, v spomin štiridesetletni c e tramvaja, izdalo almanah, v katerem je vsestransko obdelana zgodovina tega podjetja in njen pomen z« gospodarstvo mestne občine beograjske. So res zelo zanimivi nekateri podatki, ki jiih navaja ta almanah, zlasti pa v primerjavi davne prošlosti s sedanjostjo, »dobrih starih časov« s sedanjo krizo. Beograjski tramvaj, konjski seveda, ki je začel voziti 1. novembra 1892. leta, j: s svojimi 17 vozovi na 9.5 kilometra proge prevozil do konca 1893. leta 2,463.550 potnikov in je imel ob voznih cenah 5 in 10 par 441.650 EHn dohodkov. Ker je ves mestni občinski proračun za tisto leto znašal 600.000 Din. so potemtakem dohodki tramvaja krili dobri dve tretjini proračuna. Beograjskim mestnim očetom tedaj pač ni bilo treba beliti glave, kako bi našli kritja za potrebe mestne občine, in beograjskemu prebivalstvu ni bilo treba tožnfci zaradi neznosnih občinskih bremen, katera sa je »na vozilo« s tramvajem. Po dvajsetih letrih. torej za časa balkanske vojne in tik pred svetovno, je imel beograjski tramvaj 21.6 km prog, po katerih je vozilo 24 motornih in 12 priključnih voz Prepeljalo se je tistega lete 11,200.000 pot nikov, a dohodek je znašal 7,500.<'00 Din Po štiridesetih letih ob koncu leta 1932 pa je imel beograjski tramvaj 65.5 km prog po katerih je vozilo 81 motornih in 42 prt ključnih voz in prevozilo 44,395.376 potn kov. Dohodki pa so znašali 61,403.886 Din Ker je proračun mestne občine beograjske za leto 1932 znašal nekaj nad 320 milijonov dinarjev, dohodki tramvaja potemtakem niso pokrili niti petine občinskega proračuna. Med dvema tretfnam« v prvem, 1893. letu in niti eno petino v štiridesetem, 1932 letu je pač velikanska razlika. Toda kolik je bil Beograd pred 40 leti in kolike so h:!e tedanje njegove potrebe, a kolik je danes in kolike so njegove potrebe danes! Ce vzamemo, da je proračun beograjske občine pred 40 leti znašal v sedanji veljavi 6 660.000, dohodek tramvaja pa 4,858 150 dinarjev, se je proračun mestne občine beo grajske po 40 letih zvišal na 48kratni znesek, dočim pa se je dohodek tramvaja samo na 12.63kr«tnega hi je sploh nemogoč«, d« bi naraščal vzporedno z ogromno naraščajočimi potrebami mesta. erzvij*jočeg* se is središča male predvojne državice v moderno velemesto, prestolnico toliko povečane država Tod* je beograjski tramvaj vsekako nujno potreben znatnega razširjenja. Za četrt milijona prebivalstva je današnji vozni park pač vse premajhen. Dočim v drugih mestih s tolikim prebivalstvom prihaja po en tramvajski voz na 600 do 700 prebivalcev, prihaja v Beogradu šele n* 1400 do 1500. Treba je torej znatno povečati vozni park Ln še tembolj, ko prihodnjega let* tudi Se poteče tramvaj čez savski most do Zemuna. Kakor »e račun*, bi bilo tako z« prvo potrebo treba vsaj 25 motornih in 15 priključnih voz, da se zadosti vsaj najnujnejšim zahtevam sedanjega tn skoro z ze-munsko progo zelo zvečanega promet*. Tako se bodo dohodki občinskega tramvaj* brez dvoma vsaj za nekaj milijonov približali občinskemu proračunu, itak stisnjenemu n* kar najnižjo številko, pod ono iz leta 1932., dočim se »dobri stari časi« leta 1893. x onim preugodnim dvetretjnnskim razmerjem prav gotovo ne vrnejo več. 200.000 Din škode po požaru v Vel. Bečkereku Veliki Bečkerek, 11. febr. V bečkereški železniški delavnici generalne direkcije dr-žaviijb železnic, ki se nahajajo v neposredni bližini kolodvora, je velik požar povzročil za 200.000 Din škode. Vzrok ne»-sreče doslej še ni dognan. Do temelja Je zgorel oddelek za vagone. Razen materija!-ne škode je nesreča tudi v tem. da bo za enkrat ostalo okrog 200 delavcev brez dela in zaslužka. Plamen je bil tako velik, da je dosegel višino cerkvenega stolpa. Vsak hip se je pričakovala eksrlozija sodov, polnih benci-na. To katastrofo pa so vendarle preprečili nadvse marljivi gasilci in pa tovarniški delavci, ki so iz že goreče delavnice spravili ves eksplozivni materija!. Vsega skupaj je v delavnicah zaposlenih okrog 1200 delavcev. Ob velikanskem plamenu so bili pretresljivi prizori, ko so žene rn otroci glasno jokali v bojazni., da bodo očetje ostali brez zasltržka. Uvedena je stroga preiskava. Ali si ie član wVodnikove družbe**? Še kaj zares in za špas iz Planice Rečenic. izrekov, pregovorov, takih besednih igrač ima nas narod polne kozolce. So iz večine taki, ki so zrasli na tujem zelniku in jih je ta ali oni leposlovnik po-našil. Tako: če lastna glava nič dobrega ne zna tudi nekaj velja ned nami, kdor se more ponašati s sposobnostjo iz učenih jezikov presajati rožice. Rožice so izreki in ni presmela prispodoba, da so bili stari Rimljani in še starejši Grki ž njimi pravi fabrikantje, ki jim je šel te vrste posel imenitno izpod rok in v klasje. Baje je v starih pregovorih učenosti na mernike Meni. ki nisem latinec in mi je bila v življenju sila le. sprijazniti se s prvimi štirimi začetnicami grške abecede, pa se je vedno zdelo, da je ta učenost na sila trhlih nogah in je vsikdar mogoče nje zmisel postaviti na glavo ali položiti na trebuh. Nič ni na svetu tako utrjenega, da ne bi o pravem času postavljeno na glavo, veljalo za pravo, kljub vsemu pa ne trdim, da je žuljenje latinskih in grških pregovorov vsaj mlademu študentu v kvar Postavim, da je pri stvari zmiselnost. sistem. se pravi, da je to žuljenje starih izrekov tako dosledno in vztrajno, dokler s^ v mladi glavi ne napravijo žulji na možganih ki pomagajo m'ademu možu po najkrajši poti do — pleše in mu tudi kasneje v življenju na moč koristijo. Res škoda, da se v javnem življenju ne skuša v živo stvarnost vsaditi nekaj zlate učenosti starih Latincev. Vsi humanisti vam pritrdijo, da bi bila učinkovito zdravilo proti marsikateri sodobni bolezni in n.idion nabito polni Res okusno dakorrana dvorana, dobra kapljica in odlični Negudetov u.z so poleg že prirojene jo.ousks vest-iosti ustv«ir.l: prisrčno raz ?. anost rirs se je vrstit /a plesom m seveda tud: n- b.io kolo pozabljeno. __. Ker je bila ta prireditev pod pokrovitell-iitvom častnega damskega komiteja obenem tudi zaključni plensi venček »Rrkinega« tečaja, je mladina rajala in se veselila do aigodnjega jutra. Svojemu plesnemu učitelju g Cernetu je poklonila portret, umetni-Žrko delo a kad. slikarja prof. Božidara Jak- ^Cim poznejša je bila ura, tem več novih ljudi je prihajalo, saj so »krkine« prireditve v Ljubljani znane po svoji odkoni organizaciji in po pisanem veselju. Otroški ringaraja V tem. ko je Ljubljana deležna tolikih la tako raznolikih prireditev, knza k sreči ■m zamorila najlepše in najbolj nezne pred-pustne prireditve. Otroški ringaraja je popoldne privabil še več občinstva kakor lani. Unionska dvorena je z dk; asjem, iti i je ostalo od Slavčeve maškarade in z nekaterimi lepimi ^popolnitvami dala zelo prikupen okvir veseli, ljubki otroški maška-«di. Vsenaokrog je bila dvorana tako-j po 16 uri gosto zasedena, svobodni sta bili le ■oder ai plesni prostor v sredini. Za dobro razpoloženje je skrbel Negodetov jazz, ki je sviral domače in tudi hudo moderne. Dame telesno-kulturnega društva Atene pa so poskrbele za živahen in slikovit spored. za dobro postrežbo n za raznovrstno zabavo majhnih kakor Zraslih ringarajarje*. Zelo lep je bil že sam sprevod mask. Nad petdeset srtfeanih fantkov in punčk — od tistih. Id so Sele prav pričel« capljati, do onih, ki bodo še to jesen začeii sekati gimnazijsko učenost. Neverjetno so se potrudile mamke, da »o strmeč emu občinstvu predstavile gardo diimnikarčfeov. pieretk, vojščakov. moCTiarČkov, narodnih noš itd. vsem na čelu pa je stopal majcen harmonika«-. Pa ne le za parado. Na sredi dvo-rane se je vsede! in začel ubirati okrogle V nadaljnjem sporedu so nastopile po ! sebej izvežrbane skupine in žele mnogo j odobravanja. Sledmjiič se je pa razvilo svobodno rajanje. Prazml »e je ribolov, kopnele so slaščice in tekel je malinovec... Vse r dober namen. Oj, ta tetka! Po petnajstih letih so v soboto zvečer spet zaigrali v naši dremn staroznano komedijo »Charieyeva tetka«, ki na duhovito lep način opisuje veselo, viharno življenje oxfordskih študentov. Igra, ka je stalno na sporedih vseh naših amaterskih odrov, je tudi to pot v našo dramo privabila mnogo tistega občinstva, ki lahko samo za svoje redke praznike pride sedet v parter pa je takrat toliko bolj hvaležno za vsako lepo stvar, ka se jim nudi v preprosti. dostopni obliki. ... »Charleyeva tetka« je bila takoj prvi večer pozdravljena z nedeljemm odobravanjem Režiser Debevec je burko postav, v resno, prijetno formo. Danes, ki je gral »naslovno vlogo«, je žel vihume lovor.ke 2 njim so se odlikovali v« drugi igralci m -igralke, tako da bo »Charleyeva tetka« ki jS je gledališče pripravilo za pustno nedeljo. še dolgo po pepelnioi ostala na repertoarju kot resno-vesel, zabaven zaljub-lien komad ki so mu režiser m igralci dala mnogo živega srca in tople krvi. Nocoj je bila ko-mediija deležna ena kesa uspeha z Železnikom v vlogi Babber-fevta. ki bo izmenoau z Daiesem 'gral lažno tefcko. Istočasno nadalje uziga opereta »Ples v Savo ju«. Smučarji se ne dajo! Kdor ni imel pretežke glave zaradi sobotnih prireditev, je seveda izrabil nedeljo za smučarske izlete, že v soboto je obilo smučarjev zapustilo Ljubljano, zlasti mnogo I se jih Je odpeljalo na Gorenjsko. Posebno i dobro so bile zasedene Kofce ln pa Zele-" niča, kamor se je 2e v soboto odpeljalo okoli 150 smučarjev. Imeli so prav ugodno smuko. Večina dilcarjev pa se je odpeljala j v nedeljo z jutranjimi in ppoManskimi vla-! ki Na Gorenjsko so vlaki odpeljali okoli 800 smučarjev, veliko število pa tudi na Dolenjsko, Josebno v okolico Višnje gore ta proti Kočevju. V to smer je krenilo okoli 200 dilcarjev. Prav dobro jebtlaobiskana tudi Rakitna to na Bloke je odšlookoli 100 prijateljev zimskega športa Zvečer so se vračali živahne volje, ker so povsod imeli I krasno sončno vreme in je bila tudi smuka zelo ugodna. Seveda ni manjkalo smučarjev na Golovcu, okoU Sv. Katarine in pa na Golem brdu. Mnogo Ljubljančanov se Je v nedeljo popoldne podalo na krajSe Izlete v okolico in sta bili tramvajski progi proti St. Vidu in Viču prav dobro frekventiranl. Izredno veliko posetnikov Je posetilo Šmarno goro, polne so pa bile tudi vse bolj znane gostilne pod Šmarno goro, v St. Vidu in na Ježici. Lahko rečemo, da je skoro polovica Ljubljane v bližnji okolici preganjala pustnega msičkcu v ljubljanski okolici so imeli v nedeljo mir. Le popoldne Je reševalni avto prepeljal 13 letnega sina delavca lz Most, Benedikta Kušarja, v bolnico. Fantič je bil odšel popoldne z nekaterimi prijatelji na Golovec ta mu je smučanje tako ugajalo, da si je od nekega tovariša sposodil smuči in Jih prvič pripel na noge. Fant je bil malo preveč pogumen. Spustil se je po strmem obronku in kaj kmalu tako padel, da si je zlomil desno nogo. Tramvajski zaletel V teh časih, ko so velike prometne katastrofe v svetu takorekoč na dnevnem redu tudi Ljubljana ne mara zaostati — le da se v Ljubljani tudi katastrofe godijo samo v skromnih, pač ljubljanskih dimen-ziiah Nocoj ob četrt na sedem je nov voz cestne železnice 5t 18. ki je vozi! v smeri St Vid-Vič, v Gradišču tik ob dramskem gledališču padel s tira. Voz je bil sicer dobro zaseden s potniki, toda nobene večje nesreče ni bilo. Samo tramvajski promet je bil na tem mestu približno eno uro pretrgan, tako da so potniki morali prestopati, kar je v večernem času. ko je promet zelo razgiban, povzročalo potnikom in osobju mnogo neprijetnosti. Na kraj nesreče so iz remize takoj poslali rezervni voz. ki je po dolgem naporu m ob prav velikem zanimanju občinstva naposled zvlekel tovariša nazaj na tir. A. B. Kohout: Okužen! Mladi češki pisatelj A. B. Kohout pravkar pripravlja za U9K roman »O čem se nemluvi« (To, o čemer se ne govori), ki v njem obravnava duševno dramo sicer poštenega in dobrega človeka, kl se je okužil s kapavico. Iz njegovega romana prinašamo po rokopisu naslednji odlomek: Lep dan. , Solnce boža ljudi po obrazih, da se vsi smehliaio. Stekla na oknih se vsa snažna lesketajo, zrak je čist in diši po poletni in mladosti. Štefan Križ si služi kruh Sedi pri pisalni mizi v XII. oddeFKU finančnega ministrstva, ki se nahaja v podstrešju stare palače. Na mizi pred njim je pola papirja z rubrikami, polnimi številk. Štefan sešteva številke na posebnem listku in iih potlej zapisuje v razpredelnico na poli. . , . . Sedi negibno sklonjen nad mizo in ima čudno občutje: kakor da bi sedel na želodcu Telesnih de'ov se zavč šele potem, ko iih je pustit dali časa lzpro-iene, v odrevenelem stanju. Opozam- Kakor mano, v Gradišču pravkar popravljajo progo. Krivino, ki w> Jo napravili pri gradnji, ko Je stala ie stara Luck-manova hiša, izravnavajo, izogibališče na katerem so se tu srečavall vozovi r obeh smereh, so demontirali, ker polagajo nov dvojni tir. Na prejšnjem Izogibališču Je prav v trenutku, ko je prihajal voz št. 18. delavec čistil tir. Med delom je iz kretnice dvignil zagvozdo. ki je blokirala progo, in je v naglici ni mogel več vstaviti nazaj. Voznik vkljub njegovim signalom voza ni mogel zavreti, na odprti kretnici ki je bila namenjena, da vozove avtomatično usmerja na desno, je tramvaj zavozil na demontirane tračnice in s prvimi kolesi zdrsnil na zemljo. Zbor talenjerjev Včeraj popoldne se je ▼ sejni dvorani mestnega magistrata vrMla redna leta* glavna sflctmščina inženjerske zbornice. Kot zastopnik ministra za javna dela in kot zastopnik bansike uprave je zborovanju prisostvoval inšpektor inž. Zajec, vodil pa Je skunščino predsednik zbornice inž. Pirk-majer. .. . , , Iz poročila uprave, ki ga Je podal g. predsednik, povzemamo, da se je zbornica ob vsaki priliki vneto in uspešno zavzemala za stanovske interese — saj pa Je materialni položaj nekaterih civilnih inze-njerjev zavoljo težke gospodarske krize ▼ zadnjem času že tako daleč ogrožen da jim v pravem pomenu besede grozi brezposelnost Zbor je manifestiral željo, da bi inženjerji sporazumno delali z vsemi drugimi stanovi za dvig gospodarstva m občega nanredka Pri tem pa Je vnovič naglasi! zahtevo, da se končno že vendar uzakoni osnutek zakona o civilnih »nže-njerjih. ki predstavljajo v javnem življe- nju pač dovolj važen stan. pa Je njihovo pravno in družabno razmerje še zmerom urejeno samo z začasno uredbo iz 1. 1924. Na dnevnem redu je bil tudi pravilnik o stalnem tehničnem razsodišču katerega osnutek je bil skupščini predložen. Upravi je skupščina poverila polnomočje. da pravilnik dokončno izdela. — Delo v zbornici se bo reorganiziralo tako, da «e bo vršilo po odsekih in bo s tem dana možnost. da bo neposredno lahko sodeloval vsak član. * Da je bilo delo uprave pod predsedstvom inž. Pirktnajerja ▼ preteklem letu v resnici iniciativno in smotrno, so -o-hvalno priznale tudi zbornice v Zagrebu. Beogradu in Novem Sadu in glavna uprava Inženjerskih zbornic v Beogradu. J Pri nadomestnih volitvah Je bilo per ! acclamationem izvoljenih šest novih članov uprave, sicer pa ostane v.8'avnem dosedanji odbor: predsednik inž Piritmajer. I. podoredsednVk inž. Zupančič. II. podpredsednik inž Žagar iz Solita — ljubljanska zbornica potuje tudi " ^morsko banovino - tajnik mi. Tomažič, blagajnik inž. Manda. jo ga na se z občutjem mlahavosti. Štefan zaznava pritisk na kolk. Členki sedečih delov rinejo v meso, ki popušča pod pritiskom kosti m meso začenja boleti. , Štefan sklene, da si bo nabavil novo podložko za stolec. Zakaj blazinica, ki na nji sedi, je od sedenja že tako tanka. da čuti les pod njo. . Paše številke in pazi, da bi jnh pisal v pravilni vrsti, zakaj nekatere imajo pet mest. . Občutiu oritiska na kolik se nenadno pridruži občutek ščegetanja. Kbk n™ k s'lco,rai odrevenel. Tem b>'i se oglaša tisto čudno ščegetanje. Štefan ie ves zatopljen v delo. Ne utegne se baviti s telesnimi po- 5ur:i Nenavadnih znakov se skoraj ne zaveda. Piše Po telesu mu svobodno polje kri. Štefan se včasi zdrzne in pos uhne vase: tako ie dela' v otroških letih, ko £ prislonil uho k brzniavnemu drogu ki ooslušal otožne zvoke nevidne tire. BnSi «o počasi, skoraj stoka*; zdaj Vlom na kolodvoru Domžalsko postajno poslopje je vjasu maškarade pre-iskal podjeten vlomilec in odnesel lep plen Domžale, U. febr. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v kolodvorskem pos'opju domžalske postaje drzen vlom. Neznan vlomilec si je pomagal na ta način, da je najprei vrgel za pest debel kamen v okno postajenačelnik. stanovanja. Kamen je prebil dvojne šipe. Nato se je vlomilec povzpel z lesenim strgalom za obutev, katero >e postavil pokonci, kvišku, odsunil okenski kriLi in skočil v stanovanje. . , ^ __ Prebrskal je omare ln predale ter pobral iz njih: srebrno damsko zajpestno uro znamke Sverdik. Ura ima arabske številke, številka 12 je rdeče barve. Dalje je ukrade! moško srebrno uro z dvojnim pokrovom in zlato dvojno verižico, zlat moški poročni prstan, zlat ženski prstan z rdečim kamnom v sredi in s šestimi belimi kamni ob strani, prstan iz žime (rusko delo), dve srebrni dolgi o vratni verižici, avstrijski srebrnik za pet kron, srebrnik za 2 kroni in 4 srebrne krone. V kredenci je vzel nato ključe do postajne blagajne. Z njimi je odšel v prostor. kjer je slutil denar in je odnesel iz dnevne ročne blagajne 437 Din v gotovini (1 bankovec za 100 Din, ostalo je bilo v srebru in niklju). Glavne blagajne nI odprl, čeprav Je hnel ključ v rokah. Sodijo, da je to opustil zategadelj, ker ni bil vešč »odpiranju. Po izvršeni tatvini je vlomilec odišel po isti po.:, kakor je bil prišel. Vlom je bil izvršen v odsotnosti vsen stanovalcev postajnega poslopja, ker je bUa v soboto zvečer sokolska maška-rada. kar je vlomilec gotovo vedel, zato si je pa tudi inbral ta čas za svooe udeisrvovanie. Postajni načelnik v Domžalah ie namreč blagajn* Sokolskega društva in ie bil v času vloma zaposlen na prireditvi. Vlomilca iščejo in gotovo ne bo ušel roki pravice. močno podoben razmeram, v kakršnih smo živeli za časa voine V rudniškem konzumu odmerjajo delavcem količino živil kakor takrat, ko je bila vsaka stvar na karte. Iz razlogov racionalizacije zaoosluieio za razna dela na posameznih obratih upokoience. ki so za spoznanje cenei.ši od rpdmih delavcev, 'n iz istega razloga oddaja rudnik nekatera dela podie^kom ki lahko ob-raniieio. ker svoiih delavcev po navadi nimaro zavarovanih. Mnogo razburjenja povzroča med delavstvom tudi dejstvo. da se za nekatera stalna dela. ki vržejo največ zaslužka, še zmerom za-pos'uie;o samo izbrani poedinci. tzv. »raisarii«. medtem ko mnogii resni m ootrebni družinski očebie ne pride'0 pa ne prideio do dela. da bi zaslužili vsaj najb^dnejišo skorjico kruha za svoje otroke. Za rešitev krize v Trbovljah in revirjih, ki zavzema vedno nevarnejši obseg, menda manjka lokalnim činiteljem prave volje in ognja. Značilno je, da še do danes ni realizirana zamisel enot- V črnem revirju Za pravično delitev podpor Trtovljam, Hrastniku in Zagorju — Pereče vprašanje ključa Trbovlje, U. febr. V februarju bo trboveljski premogovnik obratoval samo 17 dni, kar pomeni nasiproti decembru in januarju, ko je število šihtov doseglo maksimum, spet katastrofalen padec. Delavcev se polaščata .ervoznost in nemir. Kopači in vozači hodijo dan za dnevom pred rove in se razgledujejo, ali bo šiht ali ga ne bo. in se naposled mnogokrat obupanih obrazov vračajo domov Naval na občinsk: urad je rekorden. Tudi ob dneh. ko socialni oddelek ne posluj«, prihaja v pisarno veliko število stradajočih očetov in mater, brezposelnih in upokojencev in prosijo kruha in d^la. Mnogi izmed brezposelnih, ki so bili svoi čas odpuščeni od rudnika zaradi kakšnega prestopka in jim vodstvo zdaj ne dovoli niti nobene zaposlitve niti nobene podpore, postajajo iz dneva v dan nestrpnejši in samo vzorni discipliniranosti rudarskega prebivalstva gre zahvala, da ne pride do incidentov. ... V splošnem je položaj v naši dolini zdaj je veter krepkeie udaril ob brzojavne žice. ... * Mešani občutki pritiska ln ščegetanja nočejo prenehati... ....... Štefan si napol zavedno in instinktivno uravnava telo, nagiblje se nad mizo, soreminja prostor na sedežu, sklanja se na desno stran in tako prenaša telesno težo na eno samo bedro. Naposled si uravna hrbet In preneha z delom. Steza obrvi in zre skozi okno v neko negotovo točko. Docela trpno opazi neveliki krog streh m skrbneje zaznava vsa občutja v sebi, kakor bi poslušal glodanje črvov v starem drevesu. . . Vprašuje se. raziskuje, zaman se trudi dognati, v čem je vzrok tega nenavadnega občutja. . Podobni občutki mu prihajajo kdaj pa kdaj v razburljivih san'ah, ko spol terja svoio pravico, vendar so tile današnji občutki dokai drugačni: postaiavo čedalje trdovramejSi. Kakor bi ga grizli tisoči črvičkov. Stsfan se vrti v blodnem krogu. Nenadno mu roka sama seže navzdol in se stiska?e oorime. kakor da skuša šiloma prenočiti nenavadna nbčutia V glavi počasi vstaia n»kai pretečega Megla, ki nima ne ob'ike ne barve Dviga se kakor bel oblak poleti za *o- nega socialnega dela za gladujoče rudarske rodbine, za katero se na vso moč zavzema ne samo prizadeto prebivalstvo, temveč tudi pristojna oblast. Na pobudo sreskega načelstva v Laškem se je že o božiču osnoval skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje, katerega sedež je v Trbovljah in ki ga tvorijo zastopniki vseh treh osrednjih rudarskih doKn. 2e na ustanovnem sestanku so zastopniki posameznih krajev konstatirali, da doslej žal še ni priš'o do tesnejšega sodelovanja med njimi, ker da so si bili preveč nri med seboj. Kakor vse kaže. so si Trbovelj-čani, Hrastničani in Zagorjami tudi poslej ra?ši ostali tuii med seboj, kakor pa da bi se s sikumnimi močmi poskušali rešiti iz močvirja b*de. Skumni pomožni odibor. ki nai bi bil oo želii ban-ske u-prave in obeh sreskih načelstev osrednja instanca vsega socialnega dela v revirjih, se od božiča do danes ni še nobenkrat sestal. Med vsemi tremi kraji vlada namreč že delj časa nesporazum glede ključa, po katerem naj bi se delile podpore za Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Po dosedanjem ključu, ki je bil svoj čas uradno določen, se vse podpore, ki so namenjene za rudarske revirje, razdelijo tako. da dobe Trbovlje polovico, Zagorje in Hrastnik pa vsak po četrtino. Zlasti Zagorjani zatrjujejo. da ta ključ že zdavnaj ni več pravičen, ker so se razmere med tem močno spremenile na škodo Zagorja. Za vsakega prebivalca revirjev je jasno, da takšen nesporazum pod nobenim pogojem ne sme biti ovira skupnemu reševalnemu delu. Noben trboveljski rudar ne bo nikdar zahteval, da mora on imeti večje pravice kakor niegov zagorski ali hrastniški sotrpin-Zato je vsesplošna zahteva, naj se skupna pomožna akcija oživi, odločujoče instance pa naj na naipravičnejši način rešijo vprašanje ključa. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenel ca do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 10 dni na kozolca sredi najhujše zime Litija, 10 februarja Pri uglednem litijskem krojaškem mojstru se je izučil za pomočnika France K. Zadnje čase so ga ponoči večkrat pogrešili. a fant je venomer trdil, da^ ima prenočišče v šmarskem župnišču. Ker pa je mojster dognal da vasuje pri neki starejši gospe, mu je odpovedal službo. Fran-celj se je zatorej odpravil domov v ribniško dolino. Ker je prišel ponoči, je rajši splezal na samoten kozolec Sram ga je bilo stopiti pred starše, zatorej je domala 10 dni in noči preživel brez prave hrane v najhujšem mrazu na odprtem kozolcu. Hranil se je le s tistim, kar je imel še s seboj. Sele te dni so zaslišali s kozolca obupno stokanje in našli Franca že povsem iz-črpanega. Prenesli so ga takoj v hišo in poklicali zdravnika, ki je mogel ugotoviti strahotne ozebline. Takoj so poškodovanca odposlali v ljubljansko bolnico, kjer so mu morali nujno amputirati obe nogi Žalostna novica je vzbudila po Litiji splos-no pomilovanje France šteje sele 18 let Vsak naročnik „JUTRA" _ \e zavarovan — — za 10.000 Din! — rami. oblak, ki naznanja nevihto. _ Ne, ne.. .1 — skuša Štefan energično zapoditi brezoblično misel. Nagne glavo z neko odločnostjo nad mizo in sili k zbranosti. Zopet začenja pisati. Zaveda se, da se veter misli ne bi več ustavil, če bi bil le za hip popustil pred njim. # Treba ie tedaj bedeti m paziti. Prizadeva si na vse načjne. da bi se bil kar moči osredotočil na delo. Bega z očmi po najbližjih predmetih, potlej pa odločno zasuče pero. Misel I ^ . __, • Oblak, ki nagloma raste m postaja strahotno velik: komaj ga obseze lobanja. , . ... Kako neogibna je ta silal Misel drvi odnekod izza zatilka v ospredje. Trmasto se zaganja preko ograje ki jo je bil postavil. Naposled se utrudi, izgubi moč m se opoteka po prostoru. Je kakor košček papirja, kl ga je dvignil veter. Obrača se nemočno okrog osi. ki ie nagnjena kakor osi zemel-skih tečajev Ne da se ustaviti. Nejasna ie kakor krajina, ki jo ob dežju gledamo z vlaka. Ščegetanje postaja čedalje nadležnej-še. Kdaj pa kdaj dobiva značaj zmerne vročine. . Zopet mu roka polzi navzdol, stiska središče telesa in ga brani pred nečim pogubnim. Oči begaio po čarah tiskovme. _ Štefan računa, prihaja k zmotnim vsotam, briše. Same številke. , . . Trudi se, da bi bil zbran, ker Je odgovoren za znatne vsote denarja. Prav tega se skuša čim jasneje zavedati. Muči ga občutek, kakor bi mu kdo zavpil v uho. da je njegovo sta« novanje v plamenih. Ne more in ne more se otresti vsiljive zaznave neprestanega ščegetanja. Levica stiska spodnjo stran, a desnica drži nepremično pero nad papirjem. Štefan gleda nekam tuie na lastno roko. Možgani so mu že utrujeni. . Misel je ugasnila kakor ogorek cigarete. k: si ga vrgel v temo. Vse se ie umirilo. Samo oeresnik ie smešno velik In roka oriaška kakor tikala pradavne mravlje. , , , . Črnina tinte se razliva kakor plaz tsi ustvarja krivine Številk. GODKI PO ŠIRNEM SVETU Spomenik zmagovalca v svetovni vojni TEDEN DNI FILMA Solnčnl žarki T ved jI Pavla FOjoea ni izšlo mnogo filmov, ali vsi, kar Jih je on režiral, so Imeli posebno noto v izbiri vsebine ln v načinu podajanja. Najljubša mu je vsebina, Id odkriva, življenje malih ljudi, svetu nemirih in »nepotrebnih«. Oni mali, ki si poftsno služijo svoj kruh, ki imajo svoje boli In veselje, te ljudi kaj rad pokaže kot £m«k« življenja. Odkriva njihove napake In poveličuje njihov zmlsel za življenje in ra«umevanje, da je življenje samo večna bortm ■ smrtjo. Tako nam tudi v filmu »Solnčni žarki« pofcsAs kos takega življenja. Polno je bojev ln trpljenja, a naposled zašije žarko •oteestndi v duše teh malih in jim da ivuftmliio veselje. V tem delu sta proto-gonlsta Gustav FrOhlich in Annabella. Oba sta ▼ svoji vlogi dobra in nam korak za korakom odkrivata pravo življenje brez maske in kulis. Film je globoko delo, spremljano s godbo, ki dosledno podpira dejanj«. v svetovni vojni, maršalu Fochn, so proSle dni odkrili spomenik v Pauu na Francoskem. V ovalu vidimo med odllčnlld tudi generala Weyganda pust zasočefo Se vse drugače kakor pri nas. Sffka Je s francoske riviere Letalo brez kril Avtogiro inženjerja de la Cierve med manevri v Villaconblajn Štefanov pogled vidi vse mikrosko-pično. Sedi sklonjen za mizo nad dek>m in oči so mu malomarno vprte na neko mesto. Na videz malomarno. Zakaj njegov pogled je obtičal na ploskvi papirja in brezoblična misel pada naglo kakor kamen v neznano. Zavest se je uskočila na mehur in je obvisela na obvisela na padajočem predmetu. Šele nekje v neizmerni globočini se je mehur sprostil. Dvignil se je na površje, proniknil skozi papir in se oprijel ^debelušaste številke, ki nad njo moli že usehajoče pero. Skoraj se je bil prestrašil resničnosti. . Pogled se mu je zopet znašel, se zjasnil in znova bega po papirju. Zavedel se je. da ima rad bele ploskve papirja in čisto podlago. Zopet mu je odleglo, ko se je znašel na površini stvari. Občutil je, da jih zdaj znova obvladuje. Njegov odnos do ostalega sveta je postajal določnejši. Roka je normalna in prožna. Nadaljnje v zapisovanju številk, ki so zopet postale samo običajna znamenja za določene vsote denarja. Ščegetanje ne odneha. Štefan vstane m se odloči, da dožen« vzrok. Odide na stranišče. Upa, da se bo tako i znebil neprijetnega občutja. Strah! Strup, ki pronfka v kri ta povzsroča otopelost vsega telesa. Vročina se menjava z mnzHco. Mravljinci ga spreletavajo po vsem životu. Štefanu se opoteka zavest. Noče dopustiti, da bi se mu prihajajoča misei izrazila z vso odločnostjo. Zaman kljubuje. Misel je zažarela naglo kakor slepil-na raketa. Štefan niti ne utegne, da bi doumel teh nekoliko glasov, iz katerih obstoji beseda: — Okužen... Kakor da bi dobil v glavo udarec, k! mu je omračil misli. Opotekel se je. Noge so mu jele klecat? in nemočno se je oprl ob steno... Prevel B. Zaklonišče gangsterfev v ječi Pariška izdaja »Chicago Tribune«« poroča o jetnvškem škandalu, ki so ga odkrili v Ameriki ter je v vsakem pogledu txrcz primere. V največji newyoTŠki jetniišnici, kje* imajo pod ključem 14.000 jetnikov, je oblast nenadoma odredila preiskavo. Pri tej priložnosti 90 se pokazale stvari, ki 90 jih imeli celo v deželi neomejenih možnosti za nemogoče. Že leta in leta je oddajal jetnifld upravnik posamezne, z vsem komfortora opremljene celice zločincem, katere je iskala policija in jih ni mogla prijeti. Zaračunaval jim je za skrivališče povprečno po 50 dolarjev dnevno. Zločincem je bila na razpolago posebna telefonska celica, tako da so bili v stalni zvezd s svojimi tolpami, katerim so iz ječe dajali navodila. Nekateri zločinci so se za jetniškimi zidovi skrivali celo v ženskih oblekah m so se celo šminkali, da bi ositali neopazeni in nemoteni ▼ svojem delovanju. Aretirana je bila cd« vrsta kompromitiranih oseb, med njimi tudi več politikov. Karneval v Nlcl Maska aH filmska zvezda? tu vprašanfe to Je Princ Karneval na svojem prestola na trgu Massena Ogromen termometer Elffelov i tolp, s katerega čitajo Parlžanl dnevno temperaturo Pot v življenje Ruska filmska Industrija lahko štej« med svorja najboljša dela veledelo iz življenja »brezprizornih«, Pot v življenje. Za ta film, ki dolgo časa ni bil pripuščen v raznih državah Evrope, je ruska filmska industrija angažirala najboljše svoje moči. Največja privlačnost v tem filmu je novost t načinu podajanja in pevski ztoor, kakor tudi vsebina. Zbor je tak, da nas spominja slavnih donskih kozakov. Vsaka najmanjša podrobnost je izdelana in Izvežbana do dovršenosti. Vlogo starešine doma za mladoletnike (dr. Setgijeva) 'gra N. Balatov. Glavni protagonist »Kicoš Mustalja«, vodja propadle dece, j« Ivan Kirlia. Njegova gluma je tako močna, da osvaja takoj. Enako je v dobrih rokah vloga Fomke, vodje razbojnikov, nazvanega »Huda ojstrina«. To vlogo glumi Mihajlo Jarov. Tipična je prostitutka Lolka, tako jo more podati samo velika umetnica. In to Je Marija Gomta. Film »Pot v življenje« nam bo pokazal, d« ao Rusi v produkciji filmov že davno preJBl preko metod zapada in da so dali fn«wdrt industriji pečat prave umetnosti, dootopn« najširšim množicam. Dežnik IMMk tat nemški filmski zvezdniki Kor Jo ravno pust in nimamo namena, d« bi ram pisali o obsežnih načrtih raznih naših filmskih znancev, je bolje, da nam oni sami povedo, kako se razumejo z dežnikom. D« Jo dežnik imenitna stvar, vemo lz lastnih doživljajev ln sitnosti, ne 1« 1z anekdot o pozabljivosti učenih profesor- j«V Fritsch, «21 kakor ss zadnji čaa Imenuje »mladi Dessauer«, nosi sicer dežnik, a to samo takrat kadar ne dežuje. V dežju navadno potrebuje dežnik znanca ali prijatelja. Kadar baš potreba nanese, mu j« dežnik nujno potrebno orožje, da se se-ananl «11 kot kavalir ponudi kaki dami. Paul Kemp si ne more dovoliti takih junaštev In bojev proti dežju. Je Skromen meščan ln nujno potrebuje dežnik kot znak svojega dostojanstva in kot obrambno sredstvo proti dežju. Kot kavalir pa pristava, da je baš dežnik najboljše sredstvo za sklenitev »nedolžnih« poznanstev. Priznava, da je to sredstvo uspešno samo od aprila do avgusta. Hans Albers je ogorčen nad vprašanjem glede dežnika. Sedaj za pust njega, ki vrti »Zlato«, izpraševati o dežniku in dežju! Dež je tu zaradi dežnikov in ker noče da bi podpiral »marelarje«, rajši ob deževnih dneh pije wisky s sodo Na ta način prežene dolg čas ln s tem tudi dež. Dober recept! Heinz Rtthmann, ki je velik športnik ln nia upravljati celo »zrakofrč«, se do vprašanja glede njegovih odnošajev do dežnika nI hotel izraziti natančno. Priznal p« Je: kadar ee vosi po zraku ln ga slučajno do* , hiti dež, opaža, da mu nekaj manjka. Dežnik! Drugače pa smatra dežnik za rekvizit, po katerem takoj spoznaš človeka, ki pripada »boljši«, nesportni kasti. WIIly Fonst je kavalir. On dežnik potrebuje in mu je nujno potreben, da dokaže simpatije odnosno pripadnost k profesorskemu stanu, v dežju mu je dežnik nujen pripomoček, ki ga vodi h kavalir-sbvu. V dežju nosi dežnik, da ga ponudi kaki lepi dami — ne sicer v dar, ampak samo kot zaščito pred dežjem. Pač Willy Forst kakor Willy Fritsch! Zenijalna oba"! Heinrich George je močno hud in celo užaljen, ker ga je filmski srtriček vprašal, kako je z dežnikom. Odgovoril je kratko: »Vedno sem v sporu in vedno premagan, ker vse dežnike zgubim.« Harry Piel se je na vprašanje glede dežnika samo smejal. Ne gre mu glavo, kako bi z dežnikom v roki mogel zasledovati razne filmske zločince. Dežnik mu pristo-ja kakor kravi sedlo. Vendar se bo moral kmalu sprijazniti s to meščansko razvado, ker v novem filmu nastopi tako, da bo njegovo najbo!J5e ta najhujše orožje bas — dežnik. RaJph Arthnr Roberte J« skomignil % rameni, kajti dobro oblečen gospod, v zrelih letih ta z dobro pozicijo ter z ženo in otroki mora imeti dežnik že zaradi tega, da »1 ohrani dostojanstvo in ee varuje prehlada, najbolj pa očitkov iastne goepe: »že zopet si pozabil dežnik v kavarni!« Dobro sltuiranl in dobro oblečeni gospodje bi morali nositi dežnik vedno e seboj, eni lz potrebe, drugi iz kavaliraitva in tretji zaradi doetojanstva. Gustav Griindgena j« t pogledu dežnika mnenja, da je potreben samo onim, ki se boje dežja. Kot dekoracija in znak dostojanstva pa. je neobhodno potreben rekvizit vsakega uglednega starejšega družinskega očeta. Tako »e torej na vprašanje »fimskegtt strica« glase odgovori nemških zvcadnJkov. Iz akvaristove torbe O akvartranju pozimi In drugo* Zopet »e nam priblfižuje *v. Matija s sekiro v rokah, pripravljen, da razbije led. Za 24. t m. se jo najrovedal. Zelo verjetno da se bo tedaj, če že ne prejJ, vreme spremenilo, kajti po dolgotrajnih mrazih nastopi navadno nenadoma toplo vreme. Dan se bo do konca meseca tudi znatno podaij-šai, a 21. sitšca prispe zemlja na svoji poti okoH »onca v ono točko, ko bosta dan in noč enako dolga, nastopilo bo pomladno enafoonočje. Tedaj ibodo zvončki, jegtečki, žafrani. norice in drugi otročičfci boginje Flore spremenili trate in loke v praznično preprogo za sprejem vse oživljajoče device, za sprejem pomladi, ki nas bo osrečila s svetlobo ln toploto. Obljudiš se bodo vode, prišel bo čas za akvariste, zlasti za akvaristovs-tvo nadahnjeno mladino. Govoreč o mladUni naj bo ta še omenjeno, da je najbolje, začeti z akvaristovstvom že v triiadih letih. Vtjski iz mladih let so nepozabni. Kdor začne v mladih letih, ostane akvarist navadno vse svoje življenje. Nljejm ni akvaristovstvo samo šport ln zabava, temveč ga navaja k opazovanju vo-dožitja na znanstveni podlagi, a to naj bo težnja vsakogar, ker s tem postane akva-ristovstvo še fbOld zanimivo. Voda je ziibelj življenja. Zgodovina vodožitja nas popelje nazaj v rivo prošlost, v razne geološke dobe, študij nt) nas seznanja z zgodovino akvaristov« tva vseh vekov m če pomislimo še na vse žuželke, Sičimke, polže, škofcjke Ln na ostale živalice m rastline, se šele zavedamo, da smo sj IzbraM z vodo žit jem neizčrpen izvir zanknivostj za predmet našega udejstvovanja. Pri tetetiti v mesecu prosilca hi svečanu zapazimo pod ledom dokaj živahnosti, zlasti pri ličinkah mladoletnic. V Gruberjevem kanalu se drže na vejicah podvodnega maha (Forotinalrs Antipyretica) mladoletnice s tuliičastimi m z mivko pokritimi hišicami, na Barju ra s hišicami zgrajenih iz koščkov rastlin, drobcev lesa ali pa l_ _ii. _j_„x„s;», « .».litclm MimKn bov se norabi odslej za savezno slu/.beno glasilo »Siortista«; sicer bo v*ak klub dobival list brezplačno Vsi podsavezi morajo priobčevati svoje sklepe v save/nem g'asilu. jim je pa na razpolago da določijo. ali se štejejo roki za oravomočnost od obiave v saveznem ali od objave v event nodsaveznem službenem glasilu Vsi funkcionarji saveza nodsavezov okrožnih odborov in vsi savezni sodniki morajo biti Sive v dobrih odnošajih s sovjetsko Rusijo. Nova država. Je deial Ruždi bej. naj živi t vsemi v miru. toda nje nanredek >ahko zaiamčijo samo čim najožji stiki z Rnsijo Ali bodo Turkestanci poslušali in upoštevali nasvete H Ankare Je seveda Se veliko vnraSanJe. vendar Je gotovo zelo zanimiv« dejstvo, da se Je Turčija zavzela za sovjete in Jim ojačiia pozicije tam, kjer bi se tega nihče ne bil nadejal. žena v sodobnem svetu Naša dekleta in pot v bodočnost Na zborovanju društva »Sola in dom« Je v sredo predaval na učiteljišču univ. prof. dr. Karel Ozvald o zanimivi in silno aktualni temi: Kam z našimi dekleti? Govoril je o tem vprašanju predvsem' s filozofsko-pedagoškega vidika, in to proti pričakovanju večine poslušalcev, ki so menili, da bodo slišali to ali ono o vprašanju, česa se naj poprimejo že izšolana dekleta, ki so danes brezposelna. G. predavatelj je segel torej globlje, v večno bistvo moškega in ženske, in je dal s tem dragocene smernice za času primerno obrazovanje ženske mladine. Vprašanje, ki ga je g. profesor obravnaval, ima takole jedro: kako nam je v šoli, m tudi sicer treba pripravljati dekliški naraščaj za življenje, da ga danes ali jutri ne zadene ista trpka usoda, kakor njihovih, danes skoro obupavajočih tovarišic brez dela in jela? Recept, naj se ženska mladina pripušča samo v ženske poklice, kakor se mošlka v moške, se zdi silno cenena medicina. Življenje se je v zadnjih sto letih v gospodarskem, političnem in socialnem pogledu iz-premenilo do tal. Ženski naraščaj smo pa vzgajali tako, kakor da je ostalo vse pri starem. In tako se je moralo zgoditi, da je čas našel dekleta nekam podobna svetopisemskim devicam, ki niso bile prav nič pripravljene na prihod ženinov. Razmere danes tudi žensko čedalje bolj silijo k udejstvovanju v poklicu. Zato se je treba vprašati, če hodi res sodobna ženska v poklicnem življenju moškemu na pot? Plitev je argument, da je ženska »prirodno« bitje in da ji ne pritiče beseda v duhovnem, v kulturotvornem življenju. Tu moramo poseči globlje, do dna, in se vprašati, kaj pomenijo ženske sile v celoti današnje kulture? Nobeden izmed »duhovnih« človeških opravkov, kakor so znanstvo, umetnost, tehnika, vzgojstvo, socialna skrb, zdravilstvo, ne izključuje že kar načeloma žensk od sodelovanja. Vsaka kultura izkazuje na sebi take strani, ki so jih ustvarile-ženske z docela posebno močjo svojega bitja in žitja. Oba, moški in ženska, sta poklicana, da služita kulturnemu življenju, samo da vsak po svoje! A bistvena razlika med obema je v tem, da je moškemu v kulturnem udejstvovanju vedno v mislih delo, to je ustvarjanje dobrin in odkrivanje vrednot, ženski pa življenje, to je »negovanje« drugih (mati, gospodinja itd.) in svojevrstno poseganje v čisto duhovne ali kulturne plasti našega bitja in žitja, ker vsa ženska bit izpričuje izraziti pravec k življenju, k čuvanju življenja. Živimo namreč v dobi, ki jo označuje načelo delitve dela in pa vedno bolj specializirani poklici. Zaradi tega življenje sodobnega človeka ni več taka celota in enota, kakor je bilo še v dobi naših oče- tov ln praočetov. A delitve dela se drži svoje vrste prekletstvo: nobeden izmed poklicev, ki obratujejo po tem načelu, ne zahteva več celega človeka. Sedanji človek je zaradi tega razklan po duši in prav tako razklana je današnja človeška družba. Razklana je seveda tudi sedanja kultura ter se nahaja v hudi »krizi«. Konkurenca... rekord... to je beseda besed v svetovnem redu stroja! Lahko bi rekli s pesnikom Prešernom: »Ne združenja, ločitve zdaj so časi...« Proti usodno razkrajajočim težnjam sedanjega življenja ni drugega leka nego bi bile »kulturno sintetične«, spajajoče, združujoče sile. Toda odkod jih vzeti? Moški, po svojem bistvu razumsko usmerjeni moški, jih ne premore. Živi vrelec kulturno sintetičnih sil je samo — ženska s svojim k celoti in enoti življenja obrnjenim bistvom, ki ji čestokrat kar čudovito vodi besedo in roko, kadar dani položaj zahteva, da se dejanje izvrši v orid enotno celotne-nega človeškega življenja. To obrnjenost k življenju potrjuje silno razviti čut za odgovornost, ki je ženi dan v večjem obsegu kot pa moškemu. Ženina duša je zaradi tega bujen studencc nravotvornih ali moralotvornih sil, ki imajo za življenje naroda največji pomen. Ves napredek na posameznih kulturnih področjih ostane nekaj nedodelanega, dokler se ne ustvarijo hkratu še i take oblike človeškega sožitja, ki ustrezajo človeškemu dostojanstvu. Razvoj naše kulture ali bolje rečeno civilizacije je pa drvel s tako brzino naprej, da ga ustvarjanje eto-sa ali morale, ki bi ustrezala temu napredku, ni moglo dohajati Narod (in vsaka živa zajednica) pa propade, ako ne ustvarja v novih oblikah življenja tudi obče veljavnih nravstvenih norm ali moralnih obvez, ki jih zahteva »novo« življenje Udej-stvovanje v takih kulturno sintetičnih plateh življenja je prednost ženske od vekomaj. In v usposabljanju deklet tako udej-stvovanje v kulturnem življenju, vidi profesor dr. Ozvald bodočo »Ameriko« za ženski naraščaj. Dekletom zagotovimo bodočnost torej le tedaj, ako jih izobražujemo tako, da bodo danes ali jutri povsem kos svojim kulturnim nalogam. V ta namen pa ni dovolj, ako si v šoli, delavnici, doma . .. izoblikujejo tiste obče človeške sile duha in roke. kakor i moški, ampak se jim mora dati prilika, da čim bolj razvijejo to, kar ima^o v sebi čisto (specifično) ženskega, zlasti čut za kulturno vest. Jamstvo za njihov uspeh v življenjski borbi je samo v tem. da bodo svoje mesto povsod izpolnjevale tako, kakor zahtevajo oni kulturni interesi ljudske celote (n. pr. v vzgojstvu. politiki, socijal-nem življenju, upravi, zdravstvu...), ki jim moški ne more ustreči. Prava podoba kitajske žene Kadar človek sliSi označbo kitajska žena, si takoj napravi povsem jasno sliko: drobno bitje, s poševnimi očesnimi zarezami, črnimi lasmi v lepi svileni pižami, vezeni z velikimi krizantemami. Pohlevno stoji pred možem. Madame Butterfly. Toda to ni podoba resnične kitajske žene. Zato ostane pred človekom povsem nova pojava, živa in razgibana v svoji realnosti, če prečita knjigo angleške pisateljice Pearl Buckove »Dobra zemlja« — roman kitajskega človeka. To je življenje resničnega kitajskega človeka, moža in žene, sredi njihovega dela, sredi njihovega snovanja, njihovega trpljenja in veselja. Knjiga prikazuje človeka, ki je spojen s svojo zemljo, ki jo obdeluje z ljubeznijo, kateremu je ta zemlja središče njegovega življenja, za katero se bori, za čije pridobitev postane zločinec. Posebno poglavje pa je življenje njegove Žene. Wang Lun g je mlad kmet, ki živi s svojim očetom v mali koči. Ker ni pri hiši ženske, pripravlja sam obema hrano po dokončanem delu na polju. Ker je ubožen, si mora poiskati ženo iz vrst suženj, ki po jih prodali njihovi starši v veliko gosposko hišo. Oče mu odsvetuje lepo žensko, češ: »Mi potrebujemo ženo, ki bo skrbela za hišo, rodila otroke in delala na polju. Ali bo lepa ženska vse to hotela? Kdo je že slišal, da bi bila lepa sužnja v bogati hiši devica? Vsi maldi gospodje v hiši jo nadlegujejo. Bolje je, biti prvi pri grdi ženi kakor stoti pri lepi.« v Tako privede sin sužnjo O-lan kot ženo v svojo kočo. O-lan je vedno tiha,, toda v hiši je, kakor bi se blagoslov razlil nad njo: pod ženinimi rokami se izpremeni njeno notranje in zunanje lice, začuti se senca blagostanja. Ko je pri hiši vse v redu, gre na polje in dela poleg moža. On začuti, da ga to vedno tiho bitje ljubi. Opazuje njene kretnje, njen vedno plahi pogled, a ostane mu tuja razen v trenutkih telesnega zbližanja. Ni se mu zdelo primerno vprašati, zakaj ne govori. Dovolj je bilo, da je izpolnjevala svojo dolžnost. Včasih, ko je obdeloval njivo, se je zamislil v svojo ženo. Kaj je delala v onih dvoranah? Kakšno je bilo njeno življenje tam? On se ne spozna pri njej. Ko so ga minile te misli, se je sramoval svoje radovednosti in misli, s katerimi se je pomudil pri njej. Saj je bila naposled vendarle samo ženska . . . Ko je prišla njena ura, ura poroda prvega sina, je delala na žitnem polju poleg moža. Srpi ji je padel iz rok, na obraz ji je stopil pot doslej neznane bolečine. Sla je domov in rodila sama brez tuje pomoči. Ko je prišel mož, je mirno ležala v snažni postelji, poleg nje pa sinček, zavit po narodnem običaju v stare hlače. Mož jo je hvaležno dolgo gledal in ona mu je vrnila pogled. Drugi dan je žena vstala in pripravila hrano kakor navadno. Toda kmalu je prišal tudi na polje, a v razoru je ežal otrok, in kadar je zajokal, ga je podo-jila. Cez leto dni je spet rodila sina in njen mož je s ponosom pomislil: Spet sin. Naslednje leto je imel ponovno sinčka in potem spet. Hiša je polna blagoslova — ta žena mi prinaša samo blagoslov, je ugibal. Toda prižlo je nerodovitno leto, tako da ni bilo ne pšenice, ne riža, a tudi za živino nobene krme. Ko so vse izgubili, je šla družina po svetu s trebuhom za iruhom kakor toliko kmečkih družin na Kitajskem ob času lakote. Naselili so se v predmestju velikega mesta, kjer so se preživljali s tem, da so mati in otroci beračili, oče pa je iskal delo. Ko so pričeli otroci tudi krasti, jih je mati apatično gledala, toda očeta je zabolelo: mesto je pokvarilo moje otroke. Vrnimo se k zemlji. Ce bi imel kaj prodati, bi kupil nazaj svoje njive. A mož in žena sta spoznala, da nimata ničesar prodati razen svoje hčerke. Mož je vprašal ženo, ali bi prodala svojega otroka. O-lan odgovori: »Ce bi bila sama, bi jo rajši videla mrtvo, kakor da bi jo pro-dala.življenje sužnje je grenko. Toda mrtev otrok ne vrže denarja. Zaradi teoe bi deklico prodala, da bi mogel ti nazaj na svoja polja«. Te preproste besede so bile izgovorjene kakor nekaj tako samo po sebi umevnega, da je samo po tem mogoče presoditi vso nepojmljivo vdanost kitajske žene svojemu možu. To je vdanost, ki ubija v teh ženah elementarno čustvo materinske ljubezni, zakaj pri kitajski ženi so mož in starši pred njenimi lastnimi otroki. O-lan je dobro poznala življenje kitajske sužnje: če je grda, jo zaničujejo in samo pretepajo, če je pa lepa, jo pretepajo in vlačijo iz potelje v posteljo mladih ki-tajskkih gospodov. In kadar se je ti naveličajo, se za ostanke prepirajo njihovi služabniki. Tako se godi lepim kitajskim sužnjam še v otroških letih. Ko je O-lan to pripovedovala s svojim mirnim, ubitim gla- Kefttai pogrebi tavod Obira« Ljubi j« tu Nenadoma naju je zapustil najin nadvse dobri soprog in atek LOJZE GNEZDA strojevodja drž. žel. v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prekmurska cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1934. Franc Gnezda sin Ana Gnezda soproga som, je njenega moža pretreslo in se mu uprlo v notranjosti. Kje je izhod? Tedaj je šel in je tudi on kradel. Kdor se zamisli v to naravnost nepojmljivo uboštvo, v to strašno zanemarjenost kitajskega Človeka, ki jo povzročajo na eni strani naravne katastrofe, na drugI strani pa strašno, nečloveško izkoriščanje od višjih kast, ta more razumeti lastnosti kitajskega naroda, ki so ; tako odurne: nagnjenje k tatvini ln ubo-j jem ropanje, zahrbtnost, nečloveško Izrab-; ljanje otrok, katere često pohabijo lastni starši, da z njimi laže beračijo. Ko je Wang-hung oropal bogatina, je takoj kupil nazaj svojo zemljo. Prišla so rodovitna leta, žena mu je rodila in delala in blagostanje je naraslo v lepo premože- . nje. Ko je bil mož bogat, je začel opažati, ! da njegova žena O-lan vene, da ima široke ! podplate na nogah, izhojenih od dela na polju, in črno, od solnca zagorelo kožo; tedaj je šel in si poiskal mlado, pohlepno prostitutko, jo odkupil iz čajarne in jo privedel v svoj dom. Svoji hiši je prizidal zanjo trakt, lepo opremil sobe, nakupil svile in draguljev. Vse pred očmi svoje žene, s katero v tistem času skoro ni izpregovoril. Samo enkrat je zakričal nad njo, da je zanemarjena. Tedaj je tiha žena tako glasno zajokala kakor nikdar poprej, niti v *asu najhujše lakote: »Rodila sem ti sinove!« On je molčal, in se je sramoval pred njo, zakaj resnično se ni mogel pritožiti pred zakonom proti svoji ženi: rodila mu je sinove in vsi so živeli. Ni imel opravičila za svoje početje razen svojo strast. Nova žena, Hotus, je vse dni preležala v svilenih oblačilih. Mazilila jo je posebna služabnica in Wang-hung je sedel pri njej in občudoval njo in vse njeno početje. O-lan pa je tiho potožila: »Bridko je t lastni hJM, a jaz nimam doma, kamor bi se lahko vrnila«. Več let je živela poleg nove £ene, ne da bi izpregovorila z njo besedico. Naposled pa jo je vendarle zlomilo. Več mesecev je ležala smrtno bolna tiho na svojem ležišču. Tedaj na enkrat so spoznali mož in otroci, kaj jim je bila, kako je btta prav ona tisto bitje pri hiši, ki je vsem naprav-ljalo dom, prijeten in udoben. In nekega dne je rekel mož: »Svoje polje bi dal za tvoje zdravje«. Ali je bila ljubezen ali sa-moljubje v teh besedah? Sele tedaj, ko je bilo prepozno, je pričel misliti na svojo ženo kot na človeka, ki prav tako misli, čuti, hrepeni kakor on sam. Poprej pa je smatral svoje ravnanje za nekaj samo po sebi umevnega: saj vsi tako ravnajo nasproti svojim ženam. Toda tudi Hotus ni ostala do konca njegova žena. Na stara leta si je poiskal čisto mlado deklico, da ga je grela. To je usoda kitajske žene. Podana je v povesti, posneti po živem življenju, zato učinkuje povsem drugače, globlje kakor običajen popis. Čeprav je človeku iz neštetih popisov ta usoda poznana, ga vendar pret/rese knjiga do dna Kakor Wang-hung spričo svojega strašnega uboštva, se človek vpraša spričo usode kitajske žene: Kje je izhod? Res je, da se nekatere žene po mestih otresejo predsodkov, da se dvigajo iz suženjstva, toda te žene pomenjajo tako neznaten odstotek, da ne moremo zaradi njih govoriti na splošno o prebujenju kitajske žene. To prebujenje bo prišlo šele tedaj, kadar bo kitajski narod, kmet in kuli, osvobojen od pritiska in izkoriščanja po višjih kastah. IZ ARHITEKTURE vzeli vse veselje do aobe, do lastne sobe. Barva pohištva naj bo svetla, prijetna, topla, je lahko živa ne pa kričeča. Predpogoj otroške sobe je čistoča, da je brez prahu, ki pa se na svetlo barvanem pohištvu lažje opazi kakor na temnem. Dajmo deci po možnosti svojo sobo, kjer so oni gospodarji, kjer sprejemajo svoje male goste \ svojem svetišču. Tu jim najlažje zbudimo čut za red in snago, ker se bodo v svoji okolici čutili enakovredni odraslim Saj hočemo zdravih, čilih otrok! Majhen izdatek za opremo te sobe nam bo stotero krat poplačan z vedrim, odkritim pogledom malih tiranov, razen tega pa obvarujemo ostalo pohištvo pred njihovimi razdiralnimi ročicami Ing. arh. D. Serajnlk. Pes ni vedel. Zdravnik: Kaj ne veste, da ordinlram samo do štirih? — Jaz že vem, gospod doktor, pač pa ne ve pes, ki me je ugriznil ob pol petih. Otroška soba Ce sodoben človek zahteva zase solnca, zraka in zdravja, da mora sam v dvojni meri dati svojemu otroku, če hoče, da postane ta zdrav in klen član človeške družbe, zdrav na duši in telesu. Da doseže ta cilj, mu je potrebna tudi posebna solnčna in zračna soba, ki služi otroku za igro, spanje in jed. V današnjih časih s prejemki večine nesorazmerno visokih najemnin so ti naši najmlajši vedno nekako potisnjeni v kot, v kuhinjo — ozko, stisnjeno na najmanjši prostor, polno ogalov in odprtih vrat. Preganjajo jih iz kota v kot, nikjer nimajo pravega prostora za svoje igre. Najraje so še v ozki predsobi, kjer se še kolikor toliko lahko svobodno gibljejo. Toda temna, ozka predsoba, s paro in slabim vzduhom nasičena kuhinja, ni primeren prostor za zdravo deco. V dnevno sobo ali spalnico pa jih ne puste, ker te majhne ročice zelo rade razdirajo. V najemnem stanovanju treh sob se smatra tretja soba vedno za otroško. V lastnem domu pa se na njo sploh ne bi smelo pozabiti, ali deci morda dodeliti, kar se še dogaja, kako neprijazno podstrešno mrzlo kamrico ali ozko temno dvoriščno sobico. Dajmo jim kolikor mogoče mnogo sonca, zraka in prostora. Otroški svet je svet malih ljudi s svojim lastnim življenjem mišljenjem, občutki in dogodki, s svojimi merami in nepisanimi zakoni. Zato zahteva svoje obdelave. Dasi se bo oblika otroške sobe ravnala po krajevnih prilikah, finančni moči posameznika, starosti in množini otrok, bo vendar veljalo povsod glede' tipa te sobe le eno. Lega otroške sobe bo odvisna od lege stavbe. Po možnosti naj leži tik spalnice staršev, naj bo zvezana z njo. Vendar bo težko v vsakem slučaju uresničiti to zahtevo enako kot zahtevo po najbolj solnč-nl in zračni legi Se težja bo rešitev, ko otroci dorastejo. Takrat nastane potreba po spolu ločenih posebnih sobah. Ce Je bilo to prej predvideno, je prav, drugače pa se da v lastni hiši rešiti to z izzidavo podstrešja — če ima hiša ravno streho pa z nadzidavo, kar je zvezano z neprimerno večjimi stroški. Otroška soba naj bo poslikana s svetlimi, toplimi barvami, morda posejana s primernimi vzorci, ki vzbujajo otroško fantazijo. Ogibajmo se sivih, rujavih, temnih barv. Mesto rožastih vzorcev, praznih in dolgočasnih, se raje poslužimo domačega slikarja, umetnika, da naslika na steno prizore iz živalstva, otroškega življenja, prizore s prometnimi sredstvi. To vzbuja otroško fantazijo in deca vam bo za to hvaležna. Stene naj se do višine 90 cm prepleskajo s svetlo oljnato barvo, ker ž nje z lahkoto odstranimo z mokro krpo odtise malih rok. Najboljša tla so parketna, ker so gladka, čista, brez žebljev in trsk. Dobro služijo tudi skrbno poskob-ljena ladijska tla. Neprimerna in slaba pa so navadna tla, kajti, ko se deske osuše, se nabira po špranjah nesnaga, nevarne pa so štrleče trske za naše malčke, ki se valjajo povečini po tleh. Linolej bi bil izvrsten, pa je mrzel, se mora mazati z oljem, ter nato izpuhteva neprijeten duh, ki po mnenju zdravnikov ni za mlada pljuča. Razen tega pa deca linolej z ostrimi predmeti hitro uniči. Ce so še tla pregr-njena s primerno preprogo, Ublaži ta pa£ marsikateri padec, prištedl otroku marsikatero oteklino. Nedopustna pa so kame-nita, ali cementna tla, ker so nezdrava, nevarna in mrzla. Otroška soba naj ne bo premajhna, posebno če Je več otrok pri hiši. Pohištvo naj bo pomaknjeno k stenam, da ne zaslanja svetlobe ter ne zožuje uporabnega prostora za igro. Vsi kosi pohištva naj segajo do tal ali pa stoje na tako visokih nogah, da otrok z lahkoto doseže skrito žogo aii spelje tračnice svojega vlaka pod pohištvom. Glavni vzrok pa je lahko čiščenje, ki je pri pohištvu na n^.ifih nogah zelo otežkočeno, nemogoče. Luč v otroških sobah ne sme biti direktna, ampak zastrta z motnim steklom, da ne slepi otroških oči in moti njih spanja. Na svetlobnih telesih, prevlečenih z blagom, se nabira prah, čemur se izognemo s tem, da pritrdimo luč pod strop. Na ta način je soba ob primerni moči žarnice svetla, brez temnih kotov. Otroška postelja naj bo tako napravljena, da je lahko čistliiva. Ce le lesena, naj bo pleskana z oljnato svetlo barvo brez vseh ogalov — torej vsi ogali naj bodo zaokroženi. Priporočljiva je železna, edino to napako ima, da je trda in mrzla. Za otroka do štirih let bo morala imeti varnostno ograjo, ki se da potem odstraniti. Zaradi ekonomičnosti, naj bo posteljica tako velika, da jo otrok do svojega 12 leta lahko rabi. Razen tega se pozneje odžagajo še visoke noge pri posteljici ter tako prikroji višina meram otroka, da zleze vanjo potem brez pomoči. Potrebna je še nadalje v otroški sobi omarica za obleke, perilo in čevlje, ki naj bo praktično in pregledno urejena. Neobhodno porebuje otrok še omarice za svoje igrače in knjige, da ne leže po kotih — s tem se navaja otrok k redu in snagi. Manjkati pa ne sme še mi žica in primerno število stolov, ki pa morajo odgovarjati v merah velikosti otrok Otrok se namreč v pohištvu, ki odgovarja njegovim meram počuti kot cel človek, je samostojen. Znano je. da je močnik pri lastni mizici slajši kot najboljša čokolada pri mizi skupno s starši. V otroški sobi ne bi smela manjkati na steno pritrjena črna tabla za risanje, ki jim bo v zimskih mesecih in deževnih dneh nadome-stovala kot v vrtu s kupom peska. Mobilije za otroško sobo se običajno izdelujejo v mehkem lesu z uporabo vezanih plošč, ker se dobe tako ravne gladke ploskve, ki se lahko in hitro čistijo. Navadno se jih pleska in lakira. Vsi ogali naj bodo zaokroženi. Izvršitev v brušenem laku je dražja, za malo deco nepriporočljiva, ker popraska vse, kar doseže — s šibo pa ne bomo stražili pohištva, ker bi deci s tem IZNAJDBA! Puder, ki se drži vkljub vetru, solncu io dežju, pri športa ali pri plesu in ki more dati koži tudi lepo* to nepopisljive svežina. Ni več rda-čib nosov ia tudi n« blestečib in ta-rudelih lic. 3,000.000 žena uporablja vsako jutro puder To-kalon a smetanovo peno. Uporabljajo ga slavna igralke, ftmske zvezde, znana lepotice in sploh najlepše žene vsega sveta. V NEDELJO al. T. M. PRVIKRAT NOVA, IZVIRNA SLIKANICA „JUTRA« = LJUBO JURKOVIC ILUSTRIRAL VLADIMIR MAZI VELIKI IN MALI BRALCI »JUTRA« BODO Z NAVDUŠENJEM SPREMLJALI NEZASLISANE PRIGODE PRISRČNE MAJCENE ^Vj PAZITE NA ZAČETEK! 21. FEBRUARJA T. L.! NAROČITE »JUTRO«! V Komfortno stanovanje v sredini mesta, v KL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1578 Mal! oglasi Sobo odda Vtaka besed« SO p«r: sa dajanj« naator* ali m tHr* 3 Din. (23) Sostanovalca «pr«jm*m k mirnemu In solidnemu akademiku — v lepo io ireAno »oba Hfe« barake [»lade — CeM« na Rninik 5/IL 3781-33 Mesečno sobo lopo Ia »oto&oo. • popolnoma »epari ranim vbodom « •t«*pot$6a. oddam abJ oemu ffoepoda e 15. fobrn ar jem. Ogl+dati v Knaflje-vi niči 1S/I1. 3440-83 Razno Vaaka beeeda 1 Din. «a dajanj« na alarm tU ta *ifr» pa 5 Dia. (37l Telefon 2059 PREMOG suha drva POOACNIK Bohoričeva al «t S Vtak« beseda I Dia: ia lajanj« naalora ai; ta Rfr« pa S Dia fl«) Vloge bank kupujemo in prodajam« najkulacree)« Na-roiiili ii province irvr&ujeHi o najr*-nealjiveje Za odgovor pištoli'!« iianit« za 8 Din. Poelovni uvod d- d., Zagreb. Praška aH ca (VII. T4-i6 50.000 Din posotila ISCem lz poštenih rok Prevzel sem kot dedič lepo posestvo s trgovino. Ponudbe — proti vknjižbi — na oglasni oddelek »Jutra« pod »50.000 Din varno«. 3720-16 Stanovanje Vuki beseda 1 Dta; as dajaaj« naatora ali ta iifro pa 5 Din. (91) Stanovanje t aot. k«h*n«(« k) prm- kilo oddam t utajon Na-•Jor por* ogla«* l*l<1elek vin tira« 9542 31 Hramia Davona RavUeo, tedflft » ftJutn« Afett ftbn*ax. Za Narodno tiskamo