1ZUAJA CP »GORENJSKI TISK- • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-133 LETO xrv KRANJ, SREDA, LL DECEMBRA 1961 ST. 141 ▲ izhaja od oktobra 1947 KOT tednik - od 1. januarja 195« kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih. sredah in sobotah - letna naročnina 900 din, mesečna naročnina 75 din, posamezna Številka 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naše razmere in II. plenum GO SZDL Slovenije Socialistična zveza postaja dejanska tribuna mnenj za oblikovanje politike v komuni DELITEV DOHODKA V KOLEKTIVIH, UTRJEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN KOMUNALNEGA SISTEMA TER OBLIKE DELA SZDL - OSREDNJA VPRAŠANJA V REFERATU JOŽETA INGOLIČA IN RAZPRAVE NA PLENUMU ' Na II. plenumu Socialistične Zvezo delovnega ljudstva Slovenijo, ki je bil predvčerajšnjim v Ljubljani, so razpravljali o vlogi in nalogah SZDL v komuni. Sejo je vodilo predsednica Vida Tomšičeva, uvodni referat pa je prebral Jože Ingolič. Med 21 govornik . ki so sodelovali v razpravi, sta bila tudi Stane Mešič iz Tržiča in Stane Božič iz Kranja. Gre v glavnem za nove oblike dela in nove naloge, ki so pred organizacijami SZDL ob izpolnjevanju smernic V. kongresa SZDL Jugoslavije. Nove sprostitve ekonomskih zakonitosti v na- šem gospodarstvu in razvoj komunalnega sistema, pa SZDL ne more več tolmačiti samo v starem smislu, marveč mora biti kot zavestna sila aktivni unncrjova-lec skupnih teženj. Tako, kot je dejal Jože Ingolič, postaja SZDL vse bolj dejanska tribuna mnenj in demokratično kritike za oblikovanje določene politike v komuna. Spričo aktivnega posojanja SZDL v flpMtaO dogajanje je razumljivo, da sta uvodni referat :n razprava zajemala v glavnem tiste probleme, s katerimi se SZDL trenutno ukvarja. Zato so Pred proslavo v Škofji Loki Vsepovsod živahne priprave Le Se dober teden nas loči od okrajne proslave 20 letnice ljudske revolucije, ki bo v Skofji Loki. Organizatorji proslave imajo polne rok j dala, saj se 23. in 24. december naglo bližata. Po dosedanjih predvidevanjih se bo osrednje proslave, ki bo v nedeljo, 24. decembru ob pol enajsti uri na Mestnem trgu, udeležilo več tisoč ljudi. Na proslavi bo govoril dr. Joža Vilfan. Po proslavi oziroma po veli-kc.ii ljudskem zborovanju pa bodo v Skofji Loki razne kulturne r> '-cdltve in zabave. nanumu na'več časa posvetili delitvi dohodka znotraj gospodarskih organzacij. nairrajevaniu v zdravstvu, v kultunVh in ■ '-av-stvenih instituci.iah ter utrjevanju samoupravnih organov v tej zvezi. Novi ukrepi v gospodarstvu se prepočasi uveljavljajo in zato letos še nimajo tistesa vpliva na razvoj naše ekonomike, kot bi lahko imeli. Pri izdolovaniu pravilmkov v oodjetjih so kolektivi zelo kritično ocenjevali njihove movrosii. rezerve in dni-e pojave. Hkrati oa se je ob tem pokazala tudi tendenca, da se ti prav.lniki delajo po zunanjih šablonah, da so izdelek ožjih krogov in tako dalje. Vsekakor pa se ob tem utrjujejo samoupravni organi, obratni delavski sveti in druge oblike samouprave zajemajo v svoj krog vse več državljanov Ln tako daljo. Vse večja vloga družbenega upravljanja in drugih oblik so-ralistične demokracije pa narekuje tudi večjo vlogo drubeno političnih organizacij, zlasti pa Socialistične zveze. Kako ie v tržiški komuni IZ RAZPRAVE STANETA MESlCA NA PLENUMU Naj spregovorim nekaj o problemih, ki izhaiajo iz gospodarstva v naši tržiški komuni in nekaj o stanju in problemih v zvezi z delitvijo dohodka. Da bi bila stvar jasnejša, naj navedem samo nekatera glavna materialna gibanja in spremembe, ki so razvidne iz indeksov med primerjavo stania v devetih, mesecih letošnjega leta in sta- njem v devetih mesecih lani. Ti podatki se nanašajo samo na industrijska podjetja in so naslednji: celotni dohodek 97.6 odstotka, dohodek 93.7 odstotka, čisti dohodek 141,9 odstotka, nedokončana proizvodnja 115.7 odstotka, zaloge gotovih izdelkov 150.4 odstotka in obveznosti 228,8 odstotka. (Nadaljevanje na 2. strani) ZADALI SO SI POMEMBNE NALOGE Po občinski konferenci Ljudske mladine v Kranju je novi komite pričel z delom, ki ga je nakazala konferenca. Novi komite meni, da je potrebno najprej organizacijsko utrditi sistem dela komisij ln skupin komiteja. Po lanskem plenumu okrajnega komiteja skupinsko delo še ni povsem zaživelo ln zato bodo prav temu problemu posvetili dokaj pozornosti. V obdobju, v katerem smo, jih čakajo pomembne naloge pri organizaciji kongresa F. M S ki bo v Kranju. Tudi mladinske organizacije na vasi, v gospodarskih organizacijah in pa na šolah bodo morale s pospešeno aktivnostjo pričakovati kongres. Prav zato so nekatere naloge, pred katerimi stojijo te organizacije, še toliko pomemb* nejše. Aktivi Ljudske mladine v go- i dela. Ne samo na področj« iz©-spedarskih organzacijah kranj- braževanja članstva, ki aktivno ske obline se bodo morale utrditi deluje v vodstvih mladinskih or-v posameznih ekonomskih eno- ganizacij, temveč za vso mladino, tah. v tem krogu bodo lahko naj- Tako bodo pripravili kopico se-termeljiteje posegle v življenj- j minarjev, političnih šol, preda-ska vprašanja vsakega mladega , vanj. Navezali bodo tesnejše štiri ovek a posebej. Tega se v Kra- j ke s sorodnimi komisijami pri nju zavedajo. Zato je tudi to ena ostalih organizacijah. Tudi aim-izmed nalog, ki so si jo zadali. ' ski vzgoji se nameravajo posve- Ugotovili so. da bo potrebno ustanoviti tudi mladinske aktive na kmetijskih posestvih. Tu naj bi Ljudska mladina po svniih mo- titi. Se posebno velike naloge pa jih čakajo ob družbenem upravljanju in delavskem samooprar-Ijanju. Danes, vsaj tako ugotav- čeh prispevala k obn\mavanju 1 Ijajo ,so se mladi ljudje v Kra-nekaterih aktualnih r^oblomov j nju na teh področjih že i-veija-pr inas. Ugotavljajo, da se v kranjski občini še vedno niso uveljavile mladinske organ;zacije v okviru stanovaniskih skupnosti. Tudi na šolah aktivi LnrrVke mladine v p^«?» mirnih razredih še niso dovoli močni. V letošnjem letu bodo skrbeli za to! Na področju društvene aktivnosti so si edini, da bo treba več sil posvetiti mladini in pranemu času. Velike naloee so s: v Kranju zadali tudi na področju idejnega Proslava v Skofji Loki bo po-*cza'a tri pomembne dogodke. Praznovanju 20-lrtnice vstaje dajeta namreč še posebno obeležje Dan JLA in občinski praznik. — vit> r>r.hodnji teden bo namreč v Skof'i Loki potekal v znamenju Poprav ;n proslav. Na občinski Pttiznlk oK" ne Skofja Loka bo borbo, nad dva tisoč padlih in umrlih pa nam nalaga delžnost, da čuvamo priborjeno svobodo in da naprej razvijamo oblast delovnih ljudi in socialistično družbo. V omenjenem članku Pavle in France Kavčič opisujeta tudi ustanovni sestanek OF. Mod drugim avtorja navajata, da so se ^o v ponedeljek, 13. decembra, ob | 20. julija 1941 ob deveti uri do-15. uri izročili prometu mostova I poldne sestali v gostilniški sobi čez Suftčico na Suhi in pri tovarni I pri Jožetu Kavčiču naslednji to-Ir ob sedemnajsti uri pa bo j variši: Lojze Kebe. Jaka Pintar. slavnostna seja Občinskega ljud- Justin Dolinar, Tone Fojkar, Tine ■tega odbora Skofja Loka. ' Sever, Pavle in Jože Kavčič in pa ne samo Skofja Loka, tudi j Ivo Vraničar. Da bi sos'anck po-Poljane bodo pričele praznovati , tekal v miru in brez presenečenj, *e v nedeljo, 17. decembra. — Ta j je zadolžil Pavle Kavčič brata dan bodo namreč ob 10. uri dopo!- | Petra in rFanceta za stražo. Na dr.cv okviru krajevnega praznika odkriii spominsko ploščo in odprli nov trgovski lokal. V soboto. 23. decembra, pa bo tu partizanski kulturni miting, na katerem bodo sodelovali kulturniki ix. korpusa. V počaftltoV 2»-letn:ce vstaje je pred kratkim izšel tudi osmi zve~ok Ix>"kh razgledov. V njem Pavle in France Kavčič pišeta o Ustanovitvi Osvobodilne fronte v Skofji Loki in okolici. V sestavku avtorja poudarjata, da je v veličastni in zmagoslavni borbi ju-floalovanskih narodov prispevalo tudi mwto Škofa Loka in okolica s\o. -V]./ Na stotine borcev v brigadah, odredih, na političnem :n drugem organizacijskem delu ter večje število interniran-cev dokazuje, nadaljujeta avtorja, da je bila Skofja Loka in njena okolica s tioočerlmi vezmi Vključena v narodnoosvobodilno tem sestanku so imenovali v odbor OF Jaka Pintarja, Justina I>olinarja, Toneta Fojkarja, Pavleta in Jožeta Kavčiča in Iva Vra- ničarja. V okviru proslave v Skotfji Loki bo tudi srečanje partizanskih enot iz leta 1941. - J. P. Trgovina na Gorenjskem v prihodnjih petih letih Pospešeno slediti industriji CEZ PET LET 640 PRODAJALEN — šE VE č DENARJA ZA INDUSTRIJSKO BLAGO IN MANJ ZA HRANO — VEČJE ZALOGE, BOLJŠA IZBIRA IN MANJ VZROKOV ZA PO- TROŠNIKOVO NEGODOVANJE Industrija se pri nas izredno hitro razvija, obenem z njo pa jo potrebno razvijati rudi trgovino, da bo ta sposoben posrednik med proizvodnjo in potrošnjo. Ne bi mogli trditi, da trgovina sedaj popolnoma zadostuje svojim nalogam, proizvodnja in kupna moč prebivalstva pa še vnaprej stalno naraščata. To so tudi vzroki za to, da je bilo potrebno predvideti prihodnji razvoj trgovine. Pri Trgovinski zbornici za okraj Kranj bo izdelali plan perspok'ivnoga razvoja trgovine na Gorenjskem v razdobju od leta 1961 do leta 196"). Omenjeni plan bo na eni izmed prihodnjih sej obravnaval tudi Okrajni ljudski odbor, že to- Za invalide še ni povsem poskrbljeno Pred dnevi je biLa v Kranju na OZSZ seja odbora za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. — Na seji odbora so razpravljali o nekaterih vprašanjih invalidskega zavarovanja, o sklepanju pogodb o rehabilitacjii in zaposlovanju invalidov, o poročilu inva-lklske komisije in o nekaterih drugih zadevah. Na seji so ponovno ugotovili. da problemov invalidskega zavarovanja ni mogoče reševati administrativno, temveč je potrebno sodelovati z organi izven okvira OZSZ. Vsestranska povezava bo potrebna pn-dvsem pri rehabilita- krat pa si oglejmo nekatere podatke, ki nazorno ilustrirajo, kako se bo razvijala gorenjska trgovina. Celotni blagovni promet, ki ga bodo opravile gospodarske organizacije, se bo v primerjavi z lanskim letom zvišal za več kot 19 milijard dinarjev ali za 67 odstotkov. Samo promet trgovine na drobno naj bi leta 19G5 znašal 27.7 milijard dinarjev, trgovine na debelo pa 20.4 milijard. Vzrok temu, da bo promet grosistične trgovine občutno manjši od prometa trgovine na drobno, je med drugim v tem, ker bodo v prihodnje maloprodajne organizacijo navezale še tesnejše stike s samimi proizvajalci in se bo torej pomen grosistične trgovine postopoma zmanjševal. Struktura prometa se bo še vnaprej spreminjala v korist trajnejših potrošniških dobrin. Močno se bodo povečale zaloge, kar bo omogočilo tudi večjo in stalno izbiro industrijskega blaga. To bo omogočilo povečanje obratnih vili. Zato je morda napak govoriti o predstavništvvu mladine v teh organih, ampak gre tu za aktivno delo. — J. K. Družba veliko pomaga Telefonist Ignac Ušlakar se je te dni vrnil iz Skopja. Tam je prisostvoval kot delegat na IV. kongresu Zveze slepih Jugoslavije, ki je bil pretekli petek in soboto. Na kongresu, kot je povedal tovariš Ušlakar, je bilo prebranih več referatov o problemih in o perspektivah organizacije slepih. Tovari.šica Lidija Sentjurčc-va pa je v imenu predsednika republike izročila organizaciji slepih Red dela z rdečo zastavo, s katerim je bila odlikovana za plodno delo in skrb za članstvo sto nevšečnosti, kot na primer in skupnost. Tovariša Tita so majhno izbiro blaga in nestalne I sprejeli v to organizacijo kot zaloge. I častnega člana. Posebno pozornost bo v prihod- Na kongresu so ugotovili, da njem obdobju po'rebno posvetiti imajo v nekaterih drugih repub- povečanju zmogljivosti maloprodajne trgovine in izboljšanju njene tehnične oprem«. Perspektivni plan predvideva, da bi se maloprodajno omrežje razširilo za 42 obratov. Tako bi imeli na Gorenjskem v letu 1965 že 640 prodajaln. Mpd največjimi novimi obrati naj omenimo veleblagovnico in samopostrežno trgovino v Kranju, blagovnico za prodajo industrijskega blaga v Tržiču in v Radovljici. Razen omenjenih bo po raznih gorenjskih krajih zgrajenih še 8 večjih samopostrežnih trgovin za živila in 12 paviljonov za prodajo živil in industrijskega blaga. V turističnih krajin se bo pomnožilo število sezonskih prodajaln in prodajnih mest (kioskov, stojnic, paviljonov): razim teh bo potrebno urediti še več servisov za goriva in maziva za nemoteno oskrbo naraščajočega prometa. Ob teh servisih naj bi bili namešče- eiji in zaposlovanju delovnih in- sredstev za okoli 40 odstotkov, j ni tudi avtomati in kioski. Pred Dnevom Jugoslovanske ljudske armade Pripravljen pester program T)vnleetletnlOO .TLA bodo tudi v sta tudi razgovora s svetovnim Jtr.cn'.ikl komuni slovesno prazno-J rekorderjem v smučarskih skokih Voh, i Jožetom Slibarjem in šahovskim Po v i knjih v Jeseni !*k l ko- velemojstrom Boro Ivkovim. Na muni r> ve • pi 1 i'i r.i/.n.h j v«->r pre 1 prnzn kom .M.A bodo Ci k'iM'irvh m *portn:h pri-I člani garnizona iz Tolmina isti te ' • v k*tr se bodi sretali cla- , program izvedli tudi v Žirovnici. ni r- n 'j'ih or"anlz-»ciJ s pri; a.' '. Ju ljudsk- •rmidi. Cl.-.m krajevnih org.ni-ttc'.J Sor'o'.'rftične zveze bodo obi-Wt\\ po: m ran« karavle. e? zanihali in liv!'on> vojakov Uro.-tli tu^l dnr.ln Me 1 lo let.., v jeseniški ob'ini obiskale karavle tudi gospodnrske organizacije in ho lo prevzele tudi pokrovitelj* stvo nad posamczn'ml karavlaml n Jim j Nekatere enote JLA pa si bodo ' «> -li-l.ilr v t"h dneh po Ijetj.-i na V po iv Dneva JLA ho med, Jesenicah, zlesti pa Zeiczarno. dru- ml pr r*<* 'vr-mi nn sporedu! 31. decembra dopoMne bo v pohiti t '-movnnjc j zračno puške, častltov praznika JLA v domu Iti ga bo OTflfl / rej « nedeljo, 17. TVD -Parlizan- na Jesenicah sve-jjeeembra. Center z* izvenarmad- j *ana akademij« za vse osnovne «f> Vg]0}o na JMenl-ah. Istega MM« na Jesenicah, ob 16. uri bo fh» bo ob 10. url doo^dne v gle-1 akademija za gimnazijo, ob 19.30 «'.W5u -Tvneta Cu'arja- kaltur- uri pa za vse občane. Akademijo »9-ux*n.ikj skuona girnizo.ia bodo pr pravili člani TVD -Parit Tolmina Izvedla svoj program. Uzan« z Josemc Na Dan JLA pa Nastopni bolo z t na! umentalnlm i bo predsednik ObLO J«f«Jc«. kvartetom, folkloro itd. Posebna Franc Treven, eprejei najboljše l-almivoet n* tej prireditvi bo-i vojaki-. - M. Z. validov in pri rehabilitaciji otrok zavarovancev. Služba invalidskega zavarovanja bo morala razen tega, da bo poskrbela za to, da bo zavarovančev primer hitro in dobro obravnavan, poskrbeti tudi za to, da bo zavarovanec čimprej napoten na rehabilitacijo ali na delo m da bo brez odlašanj« dobil vse, kar mu po zakonu pripada. Odbor je predvidel in potrdil ust rt-zne roke za posamezne faze dela invalickkih zadev. Člani odbora so razpravljali tudi o anketi Zve/..u-ga zavoda o sklepanju in izvajanju pogodb za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih Invalidov. Pri tej anket: je r '<-lovalo 313 gospodarskih organizacij, 1360 delovnih invalidov in 78 zavodov soc. zavarovanja. Na podlagi omenjene ankete je Zvezni zavod napravil devet bistvenih zaključkov, s katerimi se je odbor v celoti strinjal. Predvsem Je anketa jasno pokazala, da je sprejemanju invalidov na delo in na poklicno rehab litaeijo posvečena fte premajhna pozornost, da je še 20 0 V.'n"-i»v ,inK< t ranih invalidov na neustreznih delovnih mestih, ki jim ne ustrezajo zaradi kvali f i...i-ije ali ogTožanJn zdravja in tla prejema -14 odr>to'l«>v invalidov m«njše osebne dohodke kot ostali dcJavri. Anketa je tudi po-kazaln. da je 45 odstotkov invalidov zaposlenih brez pogodb. — Cle-de na lo je dolžnost OZSZ. dastalno proučuje problematiko invalulr»kega zavarovanja. — t'. R Prav pomanjkanje teh sredstev I prinaša sedaj v naše trgovine vr- ' Obenem bo seveda potrebno (Nadaljevanje na 2. stami) likah še dokaj več nerešenih problemov v zvezi s slepimi kot pri nas. Toda te težave so v glavnem objektivnega značaja spričo manj razvite industrije, prosvetnih ustanov itd. To je tudi posledica, da je zajeto manjše število slepih v ustrezne šole, da jih ni toliko zaposlenih in da so nasploh njihove materialne razmere težje. Vendar to n'kakor ne pomeni, da se tam ljudska oblast ne zan'ma za te težave slepih. Povsod daje družba veliko pomoč, seveda v skladu z obstoječimi možnostmi. R-izmore slepih pri nas na Gorenjskem so precej dobre. V našem okraju je 38 takih (od skupnega števila 234), ki so zaprrlcn:. Skupno s tistimi, ki so zapoisleni š? v Domu slepih v Skofji Loki, jih je 42 z rednimi lastnimi zaslužki. Prav zdaj pa imajo znova 6 slepih telefonistov, ki 60 ob ustrezni izobrazbi napravili še poseben tečaj in jim zdaj išče'o zaposlitve. V sklopu sploš-'Nadalievanie na 2. strani) TOKRAT V SLIKI* TOKRAT V SLIKI Včasih Je bilo v navadi, da se ljudje v zimskih mesecih sploh niso preseljeval] v nova domovanja. Navse/ i In ji selitev v zimskem mrazu res ni prijetna. Zdaj pa je, kot kaže, stanovanjska stiska i od vsake zmrzali. Ljudje JI kljubujejo za vsako ceno. To vidimo v teh dneh tudi pred novo zgrajenimi stanovanjskimi bloki na Zlatem polju v Kranju. Poslopje ob Blejski cesti Je godno za vselitev. Srečni lastniki novih stanovanj se na vrat na nos vseljujejo. Pri tem je nastala prava babilonska zmešnjava selitvenih voz, preseljevalcev ln pohištva pred poslopjem. Kakšna zmeda je bila šele na tesnih stopniščih, si lahko mislimo I L E T "'"ii.Miil^lMililliiiiliiiiiill.lilllllilllltll ^REVOLUCIJE COilJANI V DOLINI Po tako imenovan! julijski vstaji na Gorent-kem. ki je prflBt do svojega Vilka v frnelih pripravah za na*pad na Pegmje v začetki avg^a 1941. leta in se je na žnloct kon^la z žrtvami pod Storž: Jem. na Dobrci in na Je'o-vici, je med prebivalstvom nastala do1oxsna regotovoet. Toda Cankar-'ov bata!:on. ki je os'al kot edina in tudi doSro ^reka1 jena udarna partizanska enota, je V jeseni začel pripravljati novo vstajo. Poboji so dozorevali v decembru in enote te"a b^tiljona 60 bile na območju obeh Sor in v jeseniškem in blejskem predelu organizatorji nove vstaje. Po nekaterih usnelih akcijah, zlasti potem, ko so na Rovtah po'olkli 46 nemških policistov, so ljudje znova podpirali m'sel o motnosti splošnega ut«ora ln so bili pripravljeni pomagati oziroma sodelovati. Najprej je do tega revolucionarnega gibanja prišlo v Gorjah pri Bledu. Ze trinajstega decembra je bilo tam množično zborovanje, na katerem so ljudje javno in odkrito govorili o vstaji in celo O podrobnih načrtih. Vsi sposobni moški iz blejske okolice naj bi se zbrali v Gorjah. Cez Pokljuko naj bi krenili na Koprivnik in se z uporniki vseh teh krajev spustili v dolino. V Nomnju bi ustavili jutranji vlak z Jesenic in se kar z njim potegnili do Bistrice. Tam bi razorožili postojanko in vsa bohinjska dolina bi bila osvobojena. Hkrati bi tam ustavili I vz7okw ^ Pregled n^tko' rudi vlak iz Podbrda, kar bi bil ,„.- ,„ !__, . T . . . loti vzeto pa kaze na to, da so so znak Jeseničanom, ki so se tudi > -^„^___. ... , .... ' . , . odnosi bistveno menjali m da v pripravljali na vstajo, da je v cemLra zdan.lo, so samo Se Nemci hodili od hiše do hiše in se maščevali nad ljudmi. Pet hiš so zaigali. V ogenj so vrgli dva fanta, živa, mnoge ljudi iz Nomnja, Koprivnika in Gorjuš pa so odpeljali v internacijo. Vstaja je bila zadušena. Ko je prispel juiranji vlak z Jesenic, je vezil mimo gore-Jih hiš naprej proti Bistrici, In tud] vlak iz Bistrice proti Jesenicam ni zamudil, kar je vso dolino in jeseniški kot navdalo z zlo slutnjo. Ne-usoohu so delno pripomogle notorne mformacije v zgornjem delu doline, češ da je Tomaž Godec odložil vtstajo, delno nezadostna oborožitev in organizacijske sposobnosti unomikov, ki razen revolucionarne zavesti in pripravljenosti za boj, niso imeli drugih sposobnosti za spopad z Nemci. Vendar vse to ni zlomilo volje ljudi, ki so po tem dogodku na tiho pomagali uporniškemu gibanju v svojem kraju. Pariška politična nedelja je bila kratka, saj so razgovori med generalom de Gaullom in »starcem z Rene« potekali samo štiri ure in obisk je bil v duhu nemške točnosti zaključen v predpisanem času. Ta pariška nedelja je značilna po dveh okoliščinah: na pariških ulicah so se pojavili napisa proti kanclerju Adenauerju in de Gaulle bi moral odstopiti od svojega stališča, da berlinsko vprašanje še ni zrelo za pogajanje in da bi vsaka naglica bolj škodovala kot koristila. Po mnenju de Gaulla je še vedno čas, da se zahodne države v Berlinu vdajo, če Hru-ščev ob berlinskem vozlu ne bi želel popustiti v svojih ocenah. »Starca z Rcne« to ni presenečalo, saj je z dušo in telesom na njegovi strani, zlasti glede osnovnih postavk, da položaja v Berlinu nima s m i hi spreminjati, ker bi vsako spreminjanje šlo na škodo zahodnih pravic. Do te mere sta si bila Adenauer in de Gaulle enotna v mišljenju. Toda za Adenauerja pomeni navajanje de Gaullove ideje tveganje, ki lahko privede do razkroja znotraj zahodnega tabora. Anglosaški državi Velika Britanija in ZDA namreč ubirata v berlinskem problemu drugačno smer, ki sta jo pripravljeni pripeljati do konca tudi brez francoske naveze. Zato se je Ade-nauer v VVashingtonskih razgovorih odločil .stupiti na ameriško stran in Amerikancem obljubil, da bo svojega evropskega brata generala de Gaulla prepričal o nujnosti enotnega nastopa za- pariškim srečanjem napovedan že sestanek na Bermudih med Kennedyjem in Macmilkinom, j* na mestu pripomba, da je francosko-berlinska varianta samo postranskega pomena in za ceno enotnosti najbrž ne bo tvegana. Bolj verjetno je, da bo zahodna enotnost skovana na ameriški način. Pariško nedeljsko prepričevanje je napravilo vtis politične potekel v znaku pričakovanja, kakšne oblike gospodarske navezave utegne ameriška vlada predlagati. Ameriški predsednik je pred kratkim ponovil staro angleško pravilo, ki je postalo življensko geslo Velike Britanije, »-izvažati ali pa umreti-«. To geslo je ameriško gospodarstvo našlo v praktični preizkušnji. Povečanje uvoza bi v znatni meri odpravilo Nesrečna pariška zavora hodnih zaveznikov. Po svetu namreč širijo glasove, da je Adenauerja preplašila ugotovitev, da brez vodilne države v zahodnem svetu in brez podpore ZDA ne more računati na dober izid pogajanj s Sovjetsko zvezo. To je osnovni razlog, ki bonnskega kanclerja spravlja v težak položaj, da skuša de Gaulla prepričati v vrednosti anglo-ameriške variante, čeprav je njegovi nemški duši bližja de Gaullova odločitev in trdnost. De Gaulle je svojo berlinsko taktiko zasnoval brez kompleksov manjvrednosti, saj je znano, da na berlinskem kamnu želi preizkušati francoski vpliv v zahodnem svetu. Ker je bil pred formalnosti. Za vprašanja, ki so bila bolj postranskega pomena za obe državi, oba državnika nista imela več časa, da bd jih temeljito pretresla Tako nista načela spornega jabolka nemško-francoskih odnosov glede kmetijske politike v skupnem trišču. Ker je razdalja med Ameriko in Evropo na gospodarskem področju vedno manjša, postaja kmetijska politika postranskega pomena, zakaj Kennedv je pred kratkim napovedal, da se bodo Združene države morale bolj določeno povezati z gospodarskimi zvezami v Zahodna Evropi. Tako je ta prijateljski sestanek Z razprave na II. plenumu GO SZDL Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) Prav gotovo so ti podatki taki, da zaslužijo podrobne razprave v okviru komune, zlasti še zato, ker pri vseh negativnih pokazateljih občutno odstopajo le določena podjetja, nekaj iz objektivnih, veliko pa tudi iz subjektivnih v v ce- Bohinju stvar uspela. IN VLAKI NISO ZAMUDILI sedanjem obdobju prihaja do izraza dejstvo, da kolektiv kot celota postaja gospodar in da lahko ocHočilno vpliva na svoje stanje. Ljudje so z nestrpnostjo priča- j Takoj pri tem pa bi rad povedal, kovali ta dogodek. Naslednji dan j da imamo pri nas še gospodarske — 14. decembra — se je zbralo v organizacije, ki svoje gospodar-Gorjah približno 150 moških, ki stvo vodijo tako, da gre iz rok v so bili pripravljeni za boj. Hudo "u^3- brez kakršnekoli perspektive je snežilo in mraz je bilo, ko so ! 23 prihodnjost V vsakdanjem Glede takega sodelovanja lahko mnogo storijo klubi gospodarstvenikov in pa veliko zaupanje, ki ga je treba ustvariti v medsebojnih odnosih. V sistemu sodelovanja se morajo nujno vključiti tudi banke, ki sedaj čestokrat stojijo ob strani in opravljajo le svoje administrativno poslanstvo. Celotno gospodarstvo tržiške komune je do 30. septembra 1961 doseglo letni plan realizacije 72,5 odstotka, narodni dohodek za 76 Iz navedenih podatkov se vidi, da tržiško gospodarstvo v celoti vzeto ni prekoračilo splošno znanih moralnih norm v gibanju osebnih dohodkov. S tem pa ne mislim reči, da tu ne obstojajo stvari, ki jih bo treba rešiti. Sam prikaz razdelitve po skupinah kaže, da je zadeva potrebna analize in ukrepov, zlasti glede dohodkov v najnižjih skupinah. Ta prikaz pove, da je v razponu od 40.000 do 100.000 zajetih le 3,93 odstotkov, čisti osebni dohodek z j odstotka delavcev oziroma izpla življenju postaja komuna središče vsega gospodarskega družbenopolitičnega življenja, vendar so nekatere stvari premikajo veliko prepočasi. V komuni imamo na primer dva kolektiva, ki imata proizvodnje enake stroke, vendar ni med njima, vsaj do sedaj ne, nikakršnega poslovnega sodelovanja. Da do tega ne pride, ni nobenih objektivnih vzrokov, temveč samo subjektivni. ŠKODLJIVA INDIVIDUALNOST Gospodarske organizacije so po strukturah združene v različnih združenjih in zbornicah, vendar mslim, da je veliko premalo tesnega sodelovanja med njimi v komuni. Cestokrat se dogajajo primeri, da bi gospodarske orga-in planšarjL ki so se bili dan J nizacije v komuni brez^ škode za prej zbrali, Nemcem niso bili sebe lahko odločilno pomagale kos. Pa tudi orožja ni bilo. Začeli , drugi gospodarski organizaciji, so se umikati. Ko 6e je 15. de- vendar je pot do tega zelo dolga. krenili na pot proti Pokljuki in naprej. Na Gorjušah in Koprivni-ku so se ponoM dokončno formirali in pripravili. Borce so vodili Stane Bokal, Franc Benigar in Stanico Kocijančič. Potem se je kakih 300 borcev spustilo kot mogočen plaz v temi proti Nomnju y dolino. Na železniški tir in preko ceste so začele padati visor ke smreke — uporniki so začeli pripravljati obrambo. Bila je še tema. ko je po cesti pripeljal tovornjak. Uporniki so se s;-rva veselili, češ da jim je prišla pomoč z Jesenic, toda kaj kmalu so izza tovornjaka zažvižgale svinčenke. Bili so Nemci. So bili izdani? Ni bilo časa za razmišljanje. V ne! se je boj. Tri 6to fantov in mož: drvarji, železarji fniinimii GLAS v jubilejnem letu 1962. leta slavi GLAS 15 letnico svojega izhajanja GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem V rubrikah JESENIŠKI KOVINAR, KRANJSKI GLAS, LOŠKI DELAVEC, RADOVUIŠKA KOMUNA in TRŽIŠKI VESTNIK prinaša GLAS najrazličnejše novice iz vseh krajev Gorenjske. Razen tega v GLASU lahko berete zanimive reportaže iz različnih področij — zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Z novim letom bo začel GLAS izdajati GLA-SOVO PANORAMO vsak ponedeljek. V PANORAMI so objavljene zanimivosti iz vsega sveta, krajše reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje prinaša PANORAMA Mlado rast, za ljubitelje filma pa sestavke o filmih, filmskih zvrsteh, igralcih itd.; v PANORAMI NAJDETE šale in drobne slikanice. 9 GL\S vam pripravlja za prihodnje leto veliko presenečenje 80,6 odstotka, bruto osebne dohodke 84,8 odstotka in ostanke za sklade z rezervnim skladom 105,6 odstotka. V celotnem gospodarstvu je bila delitev za obdobje devetih mesecev naslednja: na osebne dohodke 83,77 odstotka, predvideno za sklade 16.33 odstotka. Kakor se že v tej lestvici in* v lestvici med posameznimi gospo-danbkimi panogami vidi, da že one bistveno odstopajo ena od druge, še večje odstopanje pa je med posameznimi gospodarskimi organizacijami. V industriji ima pajvišji procent za sklade Tovarna kos in sicer 42,4 odstotka, najnižji pa Bombažna predilnica in tkalnica z 8,7 odstotka. V obrti je najvišje mesarsko podjetje s 34,5 odstotka, najnižje pa gradbeno podjetje s 3,1 odstotka. Z navajanjem teh podatkov hočem povedati to, da vsaka gospodarska organizacija predstavlja močno individualnost in receptov za njo ni, zato je odgovornost kolektiva toliko večja. OBČUTEK ZA MERO Povečanih osebnih dohodkov v devetih mesecih napram letu 1960 je naslednja: v industriji je povečanih osebnih dohodkov za 24,5 odstotka, v gradbeništvu za 5,5 odstotka, v gozdarstvu 18,6 odstotka, v kmetijstvu 2,6 odstotka, v obrti 15,4 odstotka, v trgovini 9,5 odstotka, v komunali 23 in v gostinstvu 7,5 odstotka. Zanimivi so razponi. V razponih so se osebni dohodki gibali takole: v podatkih so zajeti samo delavci, ki so delali 208 in več ur mesečno. Do 8000 din 0,11 odstotka, od 8000 do 10.000 din 0,86 odstotka, od 10.000 do 15.000 din 11,23 odstotka, od 15.000 do 10.000 dinarjev 40,06 odstotka, od 25.000 do 30.000 din 10,12 odstotka, od 30.000 do 40.000 din 8,91 odst tka. od 40.000 do 50.000 din 2,55 odstotka, od 50.000 do 60.000 din 0,73 odstotka, od bo.ooo do 80.000 din 0,51 i Trboveljski Slavček odstotka, od 80.000 do 100.000 din - ". , 0,10 odstotka, in nad 100.000 ! n^ Jesenicah 0,04 odstotka. čanih osebnih dohodkov, vsi ostali v razponih od 40.000 navzdol. Da so osebni dohodki ostali v nekem pogledu vsklajeni, je zasluga nenehnih prizadevanj vsega političnega vodstva, predvsem sindikalnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta, ki je z analizo in prizadevnostjo uspel v kolektivih ustvariti občutek za mero, zakaj res je, da so osebni dohodki ponekod podivjali, kot 60 je izrazil član nekega kolektiva na sestanku v razpravah o osebnih dohodkih. Disproporce med skupinami pa bodo, tako vse kaže, odpravili novi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov. Tudd ti podatki kažejo na to, da je naše gospodarstvo usmerjeno v svoje zmožnosti, čeprav imamo nekaj primerov, ko določene gospodarske organizacije hočejo zasledovati sorodne panoge izven komune, ne glede na to, kje so sami. Ti primeri pa nam povzročajo težave pri odnosih med podjetji v komuni. Disproporce med skupinami pa bodo odpravili lahko edino kolektivi sami, ki jim je treba omogočiti tudi vso možnost odločanja. Pri tem ne mislim na kolektiv kot celoto, temveč na neposrednega proizvajalca v ekarKJmski enoti. Pri tem bd povedal še tole: koristnost in upravičenost ekonomskih enot se je že pokazala v vsej svoji moči, tako da bo treba še veliko storiti za njihovo hitrejše uveljavljanje. Večje gospodarske organizacij« bi v tem lahko občutno prednjačile, vendar je njihova prednost v odnosu na možnosti minimalna. Tu bo treba hitreje prenašati pravice do celotnega razpolaganja s sredstvi in preiti iz ozkih okvirov, ponekod samo osebnih dohodkov, ki so včasih še okrnjeni s pravicami, ki imajo centralni delavski sveti do le-toh. ameriške gospodarske popadke, g Na evropski celini (povezani v » enotno gospodarsko zvezo) bi f| Amerikanci radi našli najzanes- I livejše kupce za svoje viške. I Predsednik je napovedal novi =g stil ameriške gospodarske in tr- g govinske politike. Stik z zahod- g noevropskim trgom bi Amerika I našla s pomočjo izravnave cari- §1 ne, ki bi ameriški industriji od- |§ prla možnost, da se prime kon- § kurenčnega tekmovanja na res- §§ nično konkurenčni osnovi »za g vse enako«. S tem v zvezi pa I napovedujejo gospodarsko .sode- I lovanje Zahoda, ki bi zamenjalo I sedanjo stopnjo vojaške zveze. I Zdravko Tomaže j §| TE DNI PO SVETU /ato se ti seda naročite na GLAS, da ne bo prepozno UUUlUUUIlUlUk^^ m Družba veliko pomaga (Nadaljevanje s 1. strani) nega usposabljanja slepih za delo pa Je zelo pomemben nov rehabilitacijski center v škofjcloSkem Domu, in sicer za kovinsko stroko. Doslej so tam v glavnem poučevali izdelovanje sčetk, košar in podobno. Zdaj pa bodo tiste, ki bodo imeli za to veselje ln tudi druge sposobnosti, poučevali tudi v kovinski stroki oziroma Jih ae-znanili z nekaterimi fazami dela iz te stroke, ki so primerno za slerpe. Za ta center že montiraj■> tam ustrezne stroje In udeležen i se bodo vadili izdelovati razne navoje, vijake itd. Taka ln podobna Je pomoč družbe, da se čimveč slepih usposobi za lastno življenje. To pomeni hkrati tudi njihovo moralno rehabilitacijo, ker jih dviga v vrsto vseh drugih enakopravnih proizvajalcev — graditeljev nove Oružbe. — k. m. irhovelJHki svobodami so v soboto in nedeljo vrnili obisk Jeseniškim svobodasem, ki so gostovali lansko leto v Trbovljah. Le-ti so priredili ob 18. url v Cu-f.irjevem gledališču koncert za šolsko mladino, ob 20. uri pa za odrasle. V prvem delu programa so peli solisti pesmi revirskih piknikov, ki jih je ugJnsbU Jože Skrinar. Pete in delno recitirane pejmi zasavskih rudarjev so ustvarile prisrčen kontakt med izvajalci in poslušalci. Navdušena- ne je stopnjevalo od Ux k<- do točk« in lahko bi rekli, da se Je večer spremenil v tovariško mani festacijo med jeseniškimi železarji ln trboveljskimi rudarji. V drugem delu Je nnstopil mešani pevski zbor »Sluvček«. Zapel je umetne in narodne pesmi naših in tujih narodov. Za dobro našludiran in kvalitetno podan program so bili deležni pevci pod vodstvom Jožeta Skrlnarja zasluženega priznanja. P. u. 0 Letalski napadi Iz LeopoJdvilla se je zvedelo, da so vojaške operacije mednarodnih sil, ki so ,'ih v zadnjih" 21 urah poostrili in razširili na nove cilje, razvijajo po vnaprej določenem načrtu, ki naj zagotovi vse pogoje za nagel odločilni napad. Po mnenju vojaških izvedencev imajo sile OZN v svojih rokah glavne komunika • c v Elizabeth-villu. £ Sestanek zunanjih ministrov v Parizu V Parizu so se sestali zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije, k razpravi o berlinskem problemu pa so pritegniR tudi zahodnonemškega zunanjega ministra Schrddera. Francoski uradni krogi pravijo, da so največ pozornosti posvetili razvoju dogodkov v Katangi. Britanci in Francozi nasprotujejo vojaški akciji mednarodnih sil v Katangi, medtem ko jo ZDA podpirajo. 0 Štirinajst dni splošne stavke Položaj v Dominikanski republiki po 14 dneh splošne stavke je še vedno nejasen in do skrajnosti napet. Razširjeno stavkarsko giban e, ki je do sedaj vzdržalo pritisk vojaških sul, še vedno zahteva odstop predsednika Balague-ra. Videti Je, da je Balaguer ponovno zahteval od voditeljev zmerne opozicije naj začnejo pogovore za oblikovanje prehodne koalicijske vlade, ki bi vladala v državi do volitev v maju prihodnjega leta. Te brezupne poskuse Balaguera podpira vojaštvo. O Navezava diplomatskih odnosov. Zunanji minister centralne kon-goške vlade Bomboko je dopoto-val iz Pariza v Bruselj. Z belgijskim zunanjim ministrom Spaa-kom se je pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov med Belgijo in Kongom. 0 Pred izrekom sodbe V sodni dvorani v Jeruzalemu so začeli brati obsodbo proti biv- šemu polkovniku SS Adolfu Eich" mannu. Brez kakršnega koli vidnega razburjenja je obtoženec V svoji stekleni kabini stoje poslušal obrazložitev sodbe, ki obsega čez 100 tisoč besed. Pričakujejo, da bodo sodbo izrekli v petek ali pa morda šele v začetku prihodnjega tedna. Pred tem bosta še enkrat govorila obtoženec in njegov zagovornik. 0 Mejni spor med Indijo in Kitajsko V Londonu komentirajo mejni spor med Indijo in LR Kitajsko in ugotavljajo, da ni nobenih znakov, da bi se pomiril ogorčen spor med Indijo in Kitajsko zaradi mej in nekaterih področij Himalaje. Zadnje izjave na obeh straneh potrjujejo, da je spor dobil resen prizvok. Nehru je v parlamentu povedal, da bo indijska vojska z orožjem vrnila zavzeta mejna področja, če Kitajska ne bo prenehala z izzivanjem na meji. Rekel je, da to ne pomeni, da se je Indija odrekla rešitve mejnega spora na miren način. q Razprava o kitajskem predstavništvu V Generalni skupščini so nadaljevali razpravo o sprejetju LR Kitajske v organizacijo Združenih narodov. Med govorniki je bil tudi jugoslovanski zastopnik, ki se je zavzel za sprejem te velike države v svetovno organizacijo. Generalna skupščina bo razpravo nadaljevala, saj je prijavljenih še 33 govornikov, 0 Zahodnoberlinski župan v Parizu Zahodnoberlinski župan \Villy Brandl je prispel v Pariz, kjer se bo sestal z zahodnimi zunanjimi ministri. Na letališču ni hotel razpravljati o novem zahodnrm predlogu, da bi Zahodni Berlin postavili pod skrbništvo organizacije Združenih narodov. 0 Begunci iz Katange Letalo s prvo skupino belgijskih beguncev lz Katange je prispelo v Bruselj. Pospešeno slediti industriji (Nadaljevanje s fl. strani) povečati tudi skladišča. Plan predvideva povečanje skladiščnega prostora za 12.000 kvadratnih metrov površine, kar bi zadostovalo za 500 vagonov raznega trgovskega blaga. Urejenih naj bi bilo tudi več hladilnih prostorov, ki bi zadostovali za skladiščenje 100 ton hitro pokvarljivih živil. Trgovska podjotja bodo v prihodnjih petih letih nabavila (po predvidevanju ommjitfiega plana) 54 motornih vozil, s katerimi bodo lahko znatno pospešila dovoz ln razvoz blaga. Za tako povečanje zmogljivosti trgovine in izboljšanje njen'h uslug bi morali v prihodnjih potih letih skuiwij vložiti v to panogo 1 milijardo in 710 milijonov dinarjev. Sredstva se bodo, kot predvideva perspektivni plun, zbirala i/, lastnih sredstev trgovskih podjetij, iz sredstev drugih RO-.s;m»dar.ski h organizacij, iz občin- skega investicijskega sklada, okrajnega IS ln republiškega iS. Pusebno proizva ja'.na po Ije'ja bO-do v novem gospodarskem sistemu morala v večji meri skrbeti za razširitev trgovskih podjetij, seveda s sodelovanjem in pomočjo komun. — M. S. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 53-tcm letu starosti po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša ljuba in dobra mama, stara mama, sestra in teta AMALIJA SIMN1C vdova Slabe, rojena Vidu-, družinska upokojenka Nepo'anno bomo spremili na njeni zadnji poti v četrtek, 14. decembra l%l ob 16. uri i/pred hišo žalosti Knjuhova 2, Ki.rn iaJAlJofife lucika Dura z možem Milanom in hčerkico Jusmino, sinovi Jelko in Franci /. tliii-■ žinama in Ivo, mama Helena, Pavla, Marta in brat Jože ter ostalo sorodstvo Kranj, TrJič, Preddvor, Ljubljana, Maribor, Porto-rož, Dettoit ^^$+/+$+$%////$/$+/$X$$9+/%/1 ZAPIS PO PLENUMU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NA JESENICAH PORAST SKLADOV Z namenom, da bi bili člani Občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah bolj seznanjeni s konkretnimi gospodarskimi rezultati v prvih devetih mesecih letos, Je gospodarska komisija pri ObSS za ta plenum pripravila izčrpno poročilo, v katerem je konkretno zajela vse panoge gospodarstva in slabe ln dobre strani gospodarjenja. Ce pogledamo notranjo delitev I panogah gospodarstva. Izjema 60 Za vse gospodarske panoge na ob- le komunalna podjetja, kjer 60 močju jeseniške občine, ugotovi- I padli osebni dohodki v primerjavi (Jesenilkl K OVI NliR mo, da so materialni stroški mnogo narasli in da zaznamujejo padec narodnega dohodka za 9,4 %. Vzporedno s tem pa vidimo do-kajšnji porast skladov, kar je zelo pozitivno. Iz podrobne analize po panogah je razvidno, da na sklade največ odvajajo kmetijstvo, komunalna podjetja in gradbeništvo, manj pa industrija, obrt, trgovina in gostinstvo. V devetih mesecih je bil bruto produkt napram letnemu planu realizircn 81%, materialni stroški R9.2°/o, narodni dohodek 64,6%, čisti dohodek 71,5%, osebni dohodki 63,5 8/o in dohodki za sklade 99,98%. Nedvomno je, če hočemo ugotoviti celovitost stanja, da je treba nujno upoštevati tudi gibanje osebnih dohodkov v tem obdobju. Iz analize, ki prikazuje povprečno izplačane osebne dohodke na enega zaposlenega v primerjavi z le- z letom 1959 za 2,7 % in z letom 1960 za 20,8 %. V dokaj živahni razpravi je b.lo precej kritike na račun nekaterih uslužnostnih in obrtnih dejavnosti, ki so precejkrat povod za nezadovoljstvo in nepotrebno negodovanje prebivalcev na področju občine. Povsem upravičena je bila kritika na račun slabe preskrbe prebivalcev s kruhom. Se vedno so primeri, da prodajajo več dni star kruh, slaba kvaliteta in da so prodajalci nevljudni.' Pri visem tem pa se celo pripeti, da prebivalci ostanejo brez kruha celo čez nedeljo. Nadalje so člani razpravljali o združitvi trgovskih podjetij -Zarje« in -Rožce«. Dovolj žalostno je, da sta pri tem ovira samo dva človeka, ki ne najdeta skupnega jezika. Na plenumu je bil sprejet tudi tom 1959 in 1960, je razvidno, da i vrstni red, kako bodo potekali Osebni dohodki naraščajo v vseh občni zbori sindikalnih podružnic. Do 31. januarja prihodnjega leta naj bi izvedle občne zbore podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev, zdravstvo, trgovina, gostinstvo, zavodi in ustanove. Do 15. marca pa obrtni in komunalni delavci, gozdni, gradbeni, promet ter kmetijstvovin industrija. Za nadaljnje boljše in nemoteno delo je plenum sprejel predlog predsedstva, da se to poveča iz 15 na 21 članov, iz plenuma pa da se izloči 21 članov. Od tega 16 ' zeradi nedelavnost:, 2 zaradi bolezni, 2 zaradi študija in 1 zaradi vsakodnevne vožnje v Tržič. Z. Anderle Seja ObLO Jesenice O GOSPODARJENJU V PRVIH 9 MESECIH Jesenice, 12. decsmbra - Včeraj popoldne je bila -Pri Jelenu- seja Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na ločenih sajah 6ta oba zbora mod drugim obravnavala gospodarjenje gospodarskih organizacij in o gibanju osebnih dohodkov v jeseniški obč;ni*v prvih 9 mesecih letos. Razen tega pa še o ukinitve Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo na Jesenicah, o programu občinskega stanovanjskega sklada in o drugem. Na 6kupni 6e;i obeh zborov ObLO Jesenice so bila na dnevnem redu nekatera imenovanja. Še enkrat o Kovinoservisu K članku Milana 2ivkoviča -Zanemarjeno usluge«, ki je bil objavljen v 138. številki -Glasa-, smo od -Kovinoservisa-" z Jesenic dobili naslednje dopolnilo, ki ga objavljamo v nekoliko skrajšani obliki: Od svoje ustanovitve je -Kovi-noservis« (kot obrtno podjetje) dvignil svoje usluge oziroma realizacijo prvo leto za 64 odstotkov, drugo leto za 70 odstotkov, tretje leto za 78 odstotkov (ali za 270 odstotkov od svoje ustanovitve). In to ne z zanemarjenjem uslug, kakor se očita, marveč ravno z razširjeno dejavnostjo na področju osvajanja novih del, ki so popolnoma uslužnostnega značaja. Očiten napredek pri svoji ^Javnosti se Je brez dvoma odrazil tudi v notranjih razmerah Podjetja, naj si bo pri organizaciji dela, upravljanju podjetja in Pri strokovnem sestavu kolektiva, *«J je iz 22 zaposlenih dvignil stalež na 37 stalnih delavcev in 10 vajencev. Kvalifikacijski sestav Pa se je bistveno spremenil v prid kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Da ima kolektiv visok strokovni renome, je znano vsem, ki naše podjetje potrebujejo in je znano celo v drugih republikah. Usluge, ki Jih podjetje lahko in zmore opravljati, do danes še nismo zavrnili, vsega pa ne delamo in tudi nimamo namena, ker si je kolektiv že od vsega začetka začrtal pot razvoja in se te poti drži. Ne moremo pa upoštevati raznih želja posameznikov, kaj naj pravzaprav delamo, ker je teh preveč - delamo pač to, kar Je potrebno in kar lahko naredimo z zavestjo, da opravljamo uspešno in koristno delo. Dovolj je samo bežen pogled po delavniskih prodorih in slehernemu, ki se mi gospodarsko dejavnost razume, bo jasio, da je stopil v podjetje, ki je Uslužnostno-obrtnega značaja. Ni Pa podjetje v sklopu stanovanjskih skupnosti in na rnzoolago vsem gospodinjskim uelugum. Iz povsem logične ekonomike Je razvidno, da mora obrtno podjetje t razvijanjem in večanjem vrednosti osnovnih sredstev preraščati de'a na drobnih uslugah, ker Jih enostavno ne more prenesti zaradi visoke stopnje amortizacije in drugih stroškov 'n so tako drobne usluge predrage. V danku je naveden.h še nekaj nerazumljivih izjav, ki Jih niti ne Pojasnjujemo, pač pa J« po na-•em mnenju nujno pojasniti to, da so povprečni osc'jmi dohod k: zaposlenih 58.000 dinarjev in da •o povprečni o*"bnl dohodki d,-rektorja podjetja za devet mesecev 60.000 dinarjev, kar kolektiv meni, da Je popolnoma v redu in i« pripravljen tnk>| dokazati ur>ra-Cenost takih prej-mkov v kolektivu. Tovnn« Zlvkovič tudi navaja ^katera mnenja Občinskega sindikalnog« sveta o podjetju, ki pa °* morala biti l*ana Dobro so se odrezali ob krvodajalski akciji na Jesenicah Pred dnevi se je v jeseniški občini končala krvodajalska akcija, ki je dokaj dobro uspela. Zlasti so se izkazali gradbeni delavci podjetja -Sava« in -Nova Gorica« kjer 60 bili med prvimi vodilni uslužbenci. Zelo dobro 60 se izkazali tudi uslužbenci okrevališča -Franca Rozmana- in ostali prebivalci Martuljka, Gimnazije na Jesenicah, Zdravstveni dom, Elektro 2irovnica, gradbeno podjetje -Gradiš« itd. Skupno z organizacijami Rdečega križa 60 akcijo zelo dobro podprli krajevni odbori SZDL kar je bilo zlasti v Žirovnici, Mojstrani, Krr.njski gori., v Ratečah in Planici, na Blejski Dobravi, na Koroški Beli in na Plavžu in Ukovi na Jesenicah. Tovarišica Elza Cegnar iz Ukove, ki je stalna krvodajalka, je tokrat dala pol litra tekočega življenja za pomoč potrebnim. — M. P. PRVENSTVO SD JESENICE Po nepopolnem četrtem kolu šaho\T3kega društvenega prvenstva na Jesenicah vodita s štirimi točkami Zorko in Korošec. — Tema sledijo z dvema točkama Kočevar, Zdcznikar in Simčič. — V. K. Novi mesno predelovalni obrati na Jesenicah Izobraževanje komunistov v jeseniški občini DVA SEMINARJA Na zadnji seji ideološke komisije pri Občinskem komiteju Zveze komun s*ov v jeseniški občini so govorili o nalogah na idejno-političnem področju, kot jih je nakazal nedavni III. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Domenili so se tud', da bodo gradivo s tega ple-mima preštudirali komuiiisti po veeh organizacijah. V zvezi s tem bodo organizirali za vodstva organizacij ZK v podjetjih poseben sonvnar, ki bo od 14. do 16. decembra v Bohinju. Na seminarju bodo govorili o metodah in oblikah dela Zveze komunistov v novem obdobju druž-beno-ekonomske-ja razvoja, nadalje o ideološkem delu v spremenjenih družbenih odnosih, razen tega pa še o nekaterih problemih dela političnih organizacij, c osnutku nove uetave, o najaktualnejših zunanjepolitičnih dogodkih in o sistemu vodenja sestankov. Drugi seminar, ki ga tod d organizirali za sekretarje pa bo od 25. do 27. decembra na Jesenicah. Na tem seminarju bodo sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov govorili o nadaljnjem razvoju Zveze komunistov v luči III. plenuma CK ZKJ in o nadaljnjem ideološkem delu komunistov Slovenije, na drugem pa člani Okrajnega komiteja Zveze komunistov iz Kranja. Po novem letu bosta na Jeseni- i gojen razmeram v Železarni, **ru-cah začela z delom se dva oddel- j gi pa bo za komuniste, ki de>s\Jo ka politične Sole, in sicer v prvem [na terenu.« Oba oddelka politič-bod.o zajeti komunisti iz 2elezar- ne šole bo obiskovalo okoli 70 ko-ve in bo tudi učni program prila- ' munastov. — M. 2. Obisk v Gorjah V krizi med vasjo in mestom Gorje pri Bledu je izrazito zaledje jeseniškega delavskega središča. Saj se vozi iz Gori j na Jesenice vsak dan približno 400 delavcev. Čeprav je Bled teritorialno bližji se vedno zaposluju le neznaten del ljudi na dveh žagah in v gostinstvu oziroma turizmu. *» erjetno že marskdo izmed teh delavcev, ki se iz Gorij vsako ju-♦ —, „.0 Jerice, raz- imeli več lastne udobnosti, laže bodo izobraževali svoje otroke in lepše zabavno in prosvetno življenje bodo našli v takih središčih. Seveda ni zanikati tudi določenih prednosti stanovanja t kmečkem zaledju. Vendar že sedanje življenje kaže, da je treba videti obe plati. Pri tem je namreč stvar urbanistične ureditve naših krajev, politike stanovanj- (Jladopliiika misija o perspelrtivah tega življenja. Posameznik danes plača navadno- 600 dinarjev za vozovnico in tako gre že več let. Toda današnje razmere, sprostitev določenih ekonomskih zakonov ter komunalni in urbanistični razvoj bo v kratkem zelo ostro postavil v ospredje vprašanje, kam naj se urmeri vas Gorje — v delav&o naselje jeseniškega središča ali pa v kmetijsko zaledje. To ni samo stvar urbanistov, strokovnjakov in odbornikov, marveč samega prebivalstva. Gre v osnovi za to, da 6ami prebivalci, zlasti tisti, ki so zapo-eleni, začno razmlSjati o perspektivi tega kraja. Naj pri tem vzamemo že samo ceno vozovnic. Poleg 600 dinarjev, kolikor posamezniki plačujejo za vozovnice, ske gradnje, stvar družbenega in političnega izživljanja naših ljudi, stvar razvoja prometnih zvez in podobno. Danes preživlja Gorje določeno krizo med mestom in vasjo, in sicer prav zaradi tega ker tu ni nakazane jasne poti. To se vidi tudi iz tega, da v tem kraju skoraj ni bilo pomembne stanovanj-tke gradnje, če izvzamemo nekaj blokov Gozdnega gospodarstva. Rešitve pa ne bodo prinesli strokovnjaki, marveč jo mora iskati in nakazati v prvi vrsti sam kraj, to se pravi sami prebivalci. To bo ena izmed naleg Krajevnega odbora SZDL, ki bo moral organizirati in usmerjati te rr.zprEve :n iskati take re&itve, ki najbolj ustrezajo prebivalstvu. Ta zadeva pa se seveda vie bolj po?tav- plača kolektiv Železarne v po- jja v ospredje v vceh ckoi ;h ia-vprečju še 5300 dinarjev za tuite, ki se vozijo z avtobusi. Nekateri delavci pa, ki se vozijo iz bolj oddaljenih krajev, imajo 6koroj enako visoke otroške prevozov na delo, kakršni so njihovi mesečni prejemki. Tako sama Železarna, da omenimo ta kolektiv, ker zaposluje večino delavcev iz Gorij, plačuje letno težke milijone dinarjev samo za prevoze. Toda ti izdatki bodo posti!: predmet vse češčih razprav pred kolektivom spričo novega gospodarskega sistem« in počasi, bodo te stroške prenašali na zainteresirane posameznike. Skladno s dustrijskih sredi-č. — K. M. 900 OBISKOVALCEV V TELEVIZIJ5T:EM KLUBU Gcrje — Dobro leto je od tega, sar je Kmet'jska zadruga Gorje kupila televizijski s,'rc'canik. Namestili so ga v dvorani v Zadružnem dem i. Ko se je Kme ij-eka zadruga Gorje zdruiila z tžejsko, so telcviz'jski sprejemnik odstopili kn»jevni organizaciji SZDL, ki sedaj z njim uprav-lja. Gor Jani se zelo ra
  • jmc povsem drugače ob sklenitvi kateregakoli zavaro-Ohčlnak, sindikalni svet I vanja. Pr.iv.liuk določa vse doli- no razvoja ln uspeha podjetja n kakor nima sk*»otičnlh pogledov, P*č pa «r povsem frfrlnjn. da pod-lOtJ« tMtpeftno nanreduje in se Pravdno razvija. To nnm j* Izja-v|l tudi predhodnik, tovari« Kej-tor. »eUvvkl vvH. upravni o-do po zakonitih predp*s!h gfkpo-Sčena, dodeli občini oz. posemez-nlm občinam, če so te v 6es'avu ene zavarovalnice, in to v v'.Jinl, v kateri jih občine same ustvarjajo. Naslednji organ družbenega upravljan'a je svet delovnega kolektiva, ki ga izvoli delovni kolektiv zavarovalnice. V njegovo pristojnost spada zlasti delitev osebnih dohodkov in določanj« pristojnosti delovnih odnosov m delovnih razmerij na podoben način kot pri gospodarskih organizacijah. Iz gomjsga Je razvidno, da j« z novim zakonom izročeno zavarovalstvo v upravljanje tistim, ki ."»o na tem najbolj zainteresirani. skupščina Število članov skup- To so zavarovanci sami. S tem so ščme določi v smtalu zakona ustanovitelj, t. J. občinski ljitdski odbor. Člani so izvoljena na javnih uit tajjuh volitvah iz vrst za- hkratl uresničene želje kolektiva, ki dela v zavarovalstvu in zavarovancev kot nositeljev zavarovanja. — I. li. Vskladiti želje in potrebe V Poljanah bodo zgraditi stavbo, v kateri bo imela kmetijska zadruga svoja skladišča in podobno Edina točka dnevnega reda: razprava o pravilnikih SKOFJA LOKA. 13. decembra (P) — Danes popoldne bo tu skupna seja občinskega zbora proizvajalcev in plenuma ObSS Skofja Loka. Za dnevni red omenjene seje je predvidena ena sama točka in to razprava o pripravah za sprejem pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Novi pravilniki so izredno pomemben člen v vrsti ukrepov za izpopolnitev našega gospodarskega sistema. Namen današnje seje V MUZEJU RAZSTAVA V okviru proslav 20-letnice vstaje. Dneva JLA in še posebej v počastitev občinskega praznika bo od 17. do 31. decembra razstavljal v škofjeloškem muzeju 6voja dela s partizansko tematiko akademski slikar Ive Subic. je, da bi ugotovili obstoječe stanje, čeprav že malo pozno; in razčistili nekatera vprašanja ter zavzeli določena stališča, ki jih bodo posredovali gospodarskim4 organizacijam. Politično gospodarska komisija pri ObSS Skofja Loka je v zvezi z izdelavo pravilnikov organizirala več razprav in posvetovanj. Neposredno so obiskali osem gospodarskih organizacij različnih dejavnosti in tam razpravljali o konkretnih vprašanjih. Pripravili pa so tudi skupno posvetovanje obrtnih podjetij, nadalje posvetovanje s petimi trgovskimi podjetji in z večjimi gospodarskimi organizacijami v Skofji Loki. Teh posvetovanj so se udeležili zastopniki delavskega samoupravljanja in sindikalnih podružnic in razen tega tudi ljudje, ki priprav- ljajo oziroma izdelujejo pravilnike, in direktorji podjetij. Pri posvetovanju z obrtnimi in trgovskimi podjetji so sodelovali tudi zastopniki obrtne oziroma trgovinske zbornice. PRAVILNO IZBRAN POKLIC NEDVOMNO V ZNATNI MERI VPLIVA NA RAZPOLOŽENJE IN NA DELOVNE USPEHE POSA-MEZNIKA. PRAV ZATO DOBIVA POKLICNO USMERJANJE VSE VEČJI POMEN. V POKLICNO POSVETOVALNICO SE ZATEKAJO MLADI IN ODRASLI, MLADI PREDVSEM PO KONČANEM OBVEZNEM ŠOLANJU, ODRASLI PA TEDAJ, KADAR SO ZA DELO MANJ ZM02NI ALI PA. KADAR NIMAJO MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV. VEČJA PODJETJA IMAJO NAMREČ LASTNE PSIHOLO-• GE, MEDTEM KO ZA MANJŠA PODJETJA IN ZA ŠTEVILNE DRUGE USTANOVE OPRAVIJAJO TO DELO ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V SVOJIH POKLICNIH POSVETOVALNICAH. Tudi na Zavod za zaposlovanje 1 bomo obširneje razpravljali po-Jelavcev v Skofji Loki se zate-1 zneje, je med drugim pokazala, k?.jo številni ljudje, ki bi se ra- i kako potrebni so tovrstni semi-'i pesvetovali o poklicu. Običaj- narji. Prav zato je treba inicia-a > dela psiholog na tem zavodu I nkrat tedensko, če pa je potre-' \ pa tudi večkrat. Zavod Iv v '•a ta način ustreči in pomagati v cm — odrnslim in mladim — ki bi si radi poklicno posvetovali. Stalna komisija za poklicno usmerjanje mladine pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Skofji Lok; je sestavila program poklicnega usmerjanja v šolskem letu 1961 '62. V okviru tega programa je zavod pretekli mesec organiziral tudi enodnevno posvetovanje s pedagogi, ki se na osnovnih šolah ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. Posvet je zelo dobro uspel, kar je potrdila tudi anketa, ki so jo izpolnili udeleženci ob zaključku. Pa ne samo to! Anketa, o kateri mm lo in da ga ni mogoče uspešno opraviti v enem mesecu. Sedaj pričnemo poklicno usmerjati mladino v sedmem in osmem razredu osnovne šole. Vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da bo treba v prihodnje pričeti poklicno usmerjati učence že v prvem razredu. Nujno in povsem razumljivo pa je, da bo treba učence v nižjih razredih poklicno usmerjati z drugačno tematiko, kakor pa one, ki že stojijo pred odločitvijo za poklic. Prav razprava na nedavnem škofjeloškem posvetu pedagogov-poverjenikov za poklicno u.smerjanje je pokazala, da JL&ikt JJtiJj tiVJti-O tivb Zaveda za zapc-olov; rije delavcev v Skofji Loki, ki je omenjeno posvetovanje pripravil, pozdraviti. Za poklicno usmerjanje mladine, ki zapušča obvezne šole, smo nedvomno doslej premalo ali pa preveč površno 6krbeli. Pretekla leta smo imeli le mesece poklicnega usmerjanja, medtem ko smo sistematično delo na tem področju zanemarjali; ali milejše povedano — pogrešali smo nenehno poklicno usmerjanje mladih ljudi. Nedvomno je namreč to, da je poklicno usmerjanje zahtevno de- Dvorana - želja vaščanov KER NI PROSTOROV, NI DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V Podljubelju je kulturno In družabno življenje v zadnjih letih močno zamrlo. Prostor, ki so ga imeli nekdaj (navadno dokaj dotrajano leseno lopo), so morali iz nerazumljivih razlogov pod.cti in sedaj so ostali brez strehe, pod katero bi se lahko zbirali na najrazličnejših prireditvah. Da pa si želijo družabnega življenja na najrazličnejših področjih, so pokazali z nedavno akcijo, t. j. s prostovoljnim vpisom občinskega posojila za ureditev družbenih prostorov. Znano je, da so se PotMjubcIjčanI v tej akciji, kar zadeva terenske organizacije. najbolj izkazali, saj so vpisali na terenu 264 tisoč dinarjev posojila, približno toliko pa tudi delavci iz Podljubclja v svojih sindikalnih podružnicah. V zadnjem času med Podlju-beljčani V6e bolj kroži želja, da bi dobili dvorano. Razgovori so tudi že o lokaciji, vendar so mnenja precej različna. Ti razgovori riso več brez omove. saj imajo Podijubeiičani re r^no obljubo. bi imeli v istem pr os foru vsaj enkr.it tedensko nekakšen vrtec za predšolske otroke. Vse želje in nacrti pa so vedno naleteli na gluha ušesa. Odkar je v tržišk; občini samo ena kmetijska zadruga s sedežem Txžaki VE S T NIK Potem ko so v Kranju izročili namenu most čez Kokro, se je tudi v prometu marsikaj spremenilo. Kolesarji In vprežna vozila ne smejo več voziti po Prešernovi ulici, pač pa imajo na voljo Tavčarjevo ulico. Seveda pa ne manjka voznikov in kolesarjev, ki kljub tej prepovedi še vedno zaidejo na »prepovedano območje«. Na sliki: prišla je z dežele ln se mirno peljala po prepovedani cesti. Prometni miličnik Jo je primerno poučil. V prihodnje se bo ženska Prešernovi ulici rada izognila Razgovor s predsednikom KO Preddvor Jožetom Tičarjem Boljše perspektive ZDRUŽITEV GOSTINSKEGA PODJETJA PREDDVOR Z DOMOM NA JEZERSKEM — SOLA ŠE VEDNO OSREDNJI PROBLEM izgled da bodo dooili pomoč v denarju za gradnjo dvorane. Morda bodo imeli kmalu novo dvorano s približno 200 sedeži (ob Zcdružnem domu), kar bi bilo v veliko korist tudi tamkajšnji šoli, ki se bori pri reformiranem pouku s po-n\i:r kanjem prostorov. Dvorano bi bilo mo'- z nekaj orodja zadovoljivo opremiti za pouk telesne vzgoje, razen tega pa bi morda šola dobila tudi skromen prostor za tehnični pouk. Ker smo že omenili Zadružni dom,- ie nekaj besed na ta račun. V Zadružnem domu je lepa in precej velika sejna dvorana, ki je večkrat prazna kot zasedena. Zadružniki nekdanje KZ Pod-1'uhelj pa za delo organizacij v Podljubelju niso imeli nobenega razumevanja. Sejna dvorana ni bila nikomur dostopna, čenrav so bile želje in potrebe preopj'mje. Družben" organizaciie morajo Imeti ta radi tega sestanke v gostilni, kjer tudi mladi največkrat najdejo prostor za »razvedrilo-. Razumevanja pa ni bilo tudi za kulturne potrebe. Nekateri so si zamišljali, da bi v sejni dvorani lahko uredili knjižnico in čitalnico, na šoli pa so predlagali, da »TRIBUNA MLADIH« Tržič - Čeprav' je tržiška Delavska univerza z delom že precej obremenjena, namerava v sodelovanju z mladino ustanoviti še »TRIBUNO MLADIH . V okviru -TRIBUNE MLADIM« naj bi prirejali najrazličnejša predavanja, ki bi bila pripravi ien i p- »-h -\ /.a mlade poslušalce. Ce ne bo večjin ovir med pripravami, bi »TRIBUNA MLADIH« zaživela takoj po Novem letu. KONFERENCA ŽENA Za danes popoldne J<> v okviru SZDL sklicana občinska konferenca žena, na krni* ri se bodo pogovoriti o izobraževanju /eni. o delu stanovanjskih ukupnosti, o družini in domu. negi bolnikov na domu, o dru/hi-ni prehrani, medlem ko Je predvidena osrednja razprava o varstvu olrok na območju tržiske občine. v Križah, se Podljubeljčani nekdanjih načrtov še niso lotili. Računajo pa, da sedaj ne bodo naleteli na večje probleme niti zari li gradnje dvorane niti zaradi prostora v Zadružnem domu, v katerem bi si lahko uredili nekakšen klub za najrazličnejše potreb«; Podljubeljčanov na kulturni-m, vzgojnem ali družbeno-po-litičnom področju. — B. Fajun Pred dnevi Je imelo naše uredništvo »NOVINARSKI VEČER« v Preddvoru in takrat smo se raz-govarjali tudi s tamkajšnjim predsednikom KO Jožetom Tičar-jem. Iz razgovora objavljamo danes nekaj najpomembnejših ugotovitev. g) Zakaj je prišlo do združitve Gostinskega podjetja Preddvor z Domom na Jezerskem in kaj Preddvorčani lahko pričakujejo od te združitve? — i >" .!<■ j Je bilo naše podjetje bolj ali manj šibko in ni bilo sposobno večjih Investicij, s katerimi bi si lahko zagotovilo boljšo prihodnost in bi s tem zadostilo tudi vse večjim potrebam razvijajočega se turizma. Z združitvijo, ki bo 1. januarja 1962, pa se nam glede tega obetajo boljše perspektive. 0) Ker ste že omenili turizem, kakšno naj bi bilo delo Turističnega društva v prihodnje? — Prizadevanja TD so bila doslej bolj ali manj neuspešna, predvsem zaradi majhnih gostinskih zmogljivosti. Ker pa so prav slede tega boljše perspektive, bo iirtelo TD v prihodnje precej dela. Prvenstveno bo moralo skrbeti za ureditev okolice ob jezeru Vsestranska aktivnost mladine V OSPREDJU »SPOZNAVAJ SVOJ KRAJ M ED NOB« IN SESTANKI SEKRETARIATOV O NAJAKTUALNEJŠIH PROBLEMIH Tržič, II. decembra - Dejavnost trži.ske mladine postaja v zadnjem času vse živahnejša. Vse pa kaže. da bo delo mlndih It uspešnejšo po tem in prihodnjem tednu, ko se bodo vsi sekretariati pogovorili O najaktualnejših problemih in sklopih z zadnje občinske konference. Prav takšni sestanka so bili /.e danes, na dnevnih redih pa so imeli priprave mladinskih organizacij na VIL kongres mladine Slovenije, kadrovska vprašanj«, delo organizacij v preteklem obdobju, delo mladih na njihovih delovnih mestih in njihovo uveljavljanje v organih delavskega samoti •ravdjanjov o sistemih in metodah dela ter o finančnih sredstvih in prostorih. Nič manj pomembna kot omenjeni sestanki pa ru priprava trtlake mladine na prireditev »Spoznavaj svoj kraj med NOB«. ki bo 10. januarja v Tržiču. Na tej prireditvi bodo tekmovale z odgovori na vprašanja iz te teme po tri tričlanske ekipe iz radovljiške, Jaseniake in tržiske občin i Tržicani se na to prireditev že pripravljajo k >i Qt■■•ani/.itor, prav danes pa so izbruh tudi le pita dince, ki bodo tekmovali v posameznih ekipah. Mladi Tržiča m, aj močno prizadevajo, da bi bili na tekmovanju kar najbolj uspešni. saj jo OK LMS za to prireditev I Skofji Loki, na katerem se bodo pripravil bogate nagrade. — Po-1 srečali mladinci iz kranjske in dobno tekmovanje bo ttidl v I škofjeloške <>!>eino. - B. F. Crnjava hi za splošen Preddvora in okolioe. 0) Lepa podoba naselja je predvsem odvisna od vseh vaščanov. Kakšno je bilo njihovo sodelovanje doslej? — Odgovoriti moram brez olepševanja — dokaj slabo, saj je okoli hiš in gospodarskih poslopij precej nesnage, ki bi se jo dalo z malo dobre volje odstraniti. Tudi poskusi tekmovanj za olepša-nje poslopij, ki Jih je razpisalo TD, niso uspeli. Upam, da bodo imeli vaščani v prihodnje več smisla za sodelovanje, kjer bi le tako lahko zadovoljili vsem potrebam turizma. f Znano Je, da je razen turizma v Preddvoru precejšnji problem tudi šola. — Kako kaže z gradnjo novega ^šolskega i>oslop-ja? — Zaradi šole Je bilo v našem kraju že precej slabe volje. Kljub _.JU učenci dosegajo boljše uche rezultate potem, ko so se že odločili za poklic. Zavod za zaposlovanje delavcev - komisija za poklicno usmerjanje je sklicala posvetovanja pedagogov z namenom, da bi poverjenikom za poklicno usmerjanje na šolah pokazali metode sodobnega svetovanja in da bi si ti izmenjali svoje izkušnje in mnenja. Ivazprava pa je pokazala še nekaj, česar prav gotovo ne moremo in ne smemo prezreti. To je vsklajevanje želja učencev in potreb gospodarstva, za kar bo treba v prihodnje več tesnejšega sodelovanja med poverjeniki za poklicno usmerjanje na šolah in pristojnimi referenti v podjetjih. Ta povezava je bila doslej prešibka in prav to hibo je škofjeloško posvetovanje pedagogov odkrilo. Zato Zavod za zaposlovanje delavcev v Skofji Loki namerava pomladi organizirati podobno posve tovanje, na katerega bodo povabili tudi predstavnike podjetij. Le tako koordinirana razprava bo lahko nakazala najustreznejšo smer poklicnega svetovanja, ki bo ustrezala željam mladih ljudi in trenutnim kakor tudi perspektivnim potrebam gospodarstva. Uvodoma smo že omenili, da so udeleženci posveta izpolnili anonimno anketo. Na anketno vprašanje, ali je po njihovem mnenju posvet uspel, so anketiranci odgovorili pritrdilno. Pedagogi v anketi poudarjajo, da jim je prav posvet dal napotke za nadaljnje delo. Eden izmed anketirancev v anketi tudi navaja, da doslej ni imel v to področje potrebnega vpogleda. V.si anketiranci pa se v prihodnje še želijo takih po-svetov, predvsem v drugem polletju: to je nekako v času. ko se mladina množično odloča za poklic. Pedagogi želijo, to je pokazala anketa, da bi prihodnji posveti obravnavali tudi konkretne primere in da bi seminarje spremljali s filmi. Iz ankete nedvomno lahko povzamemo določeno zaključke. Odgovori in želje peoagogov kažejo, da so še sami dokaj slabo aezna njeni z metodami poklicnega usmerjanja in da si prav zaradi tega želijo še več posvetov, kjer bi se lahko seznanili s tem zahtevnim delom. Zato je neizpodbitno dejstvo, da bo treba s tovrstnimi posveti nadaljevati v korist pedagogov samih, še bolj pa v korist mladih ljudi, ki so pred pomembno življenjsko odločitvijo in končno v korist naše skupnosti sploh. — J. P. PRED REPNO LETNO SKUPŠČINO |0A KRANJ Minulo nedeljo je imel upravni odlx>r Združenja šoferjev in r.v-tomeharilkov LR Slovenije — podružnica Kranj svojo redno sejo. na kateri so v glavnem razpravljali o pripravah n.v 11. ntlni letni občni zlxw, ki bo v nedeljo, 17. decembra, dopoldne v dvorani OLO. Sklenili so. ♦/»•«•«- JZtanjskL GLAS V Prosvetnem domu v Preddvoru so osnovali Mu'. In ga pretil.li teden obogatili še s televizijskim »pre|emnlkoin. Pravijo, du glodalcev v večernih urah ne manjka i emu pa moramo še tako lepe obljube odlagati iz leta v leto. Vse pa kaže, da t bdi prihodnje leto še ne bomo pričeli z gradnjo nove šole, *u t so v Šenčurju še večje potrebe. Predvidevamo pa, da bomo leta VHM le prišM na vrsto. (y In /..i kome, kakšen je predli,i; proračuna vašega KO za leto — Koliko sredstev hI potrebovali, ne bi vedel točno povedati, ure p.i /.i precejšnji znesek, za kale rega se bomo zavzeli, du bi gn tu-lii dobili, snj imamo mnogo podih. Ne bi vsega našteval, kaj potrebujemo, omenil bmn le pro l'cm učitelj-.kili stanov.m). Sol •.ki pouk z.arr.di pmrut njkan.la prosvetnih delavcev močno trpi ali pa nI takšen, kot bi moral bili. ker se morajo nekateri voziti Iz. Kranja aH od drii::od. Ce bomo meli dovolj sredstev, bi lahko < .kupili večje poslopje v Pred dvoru, v katerem le uredili sla m. \. itija. Preddvor,.mi riuuna mo, da bomo za to dobili sred siva. da M vsaj na ta način zagotovili v stari šoli kolikor toliko dobre poffojc /a šolski pouk. — U. Fajon ljito pogovorili o nalc-f.al) in problemih, ki jih imajo poklicni ferji in nvtomehaniki pri vsakdanjim delu. Teh pa ni malo. Poro, ila bodo obravnavala ekrb vzgojo novih kadrov, pridobivanje višje kvalifikacije, preobremenjenost v službi, nagrajevanji .'a delo, po/.navanje eeslnopromet* nih in drugih predpisov, parkir-ne prostore in stl. N.ij omenimo, dn delujejo na Gorenjskem take podru ž.n < • sena Jesenicah.v Tr/ieti. Skorji Loki i" llatlovljici. V zadnjem letu pa ic precej požlvel svoje delo tud' "lo-ajna odbor ZSA za okraj Kranj. - R. C. VARŠAVSKA JESEN 1!)G0 Na prihodnjim polkov ein večeru. k| ga prlre a Klub kulturnih delavcev in ki bo v Delavski'"1 iliimii v Kranju decembra o'1 I'»tO uri, se bodo poslušalci s«" znauili s festivalom evropske i«°" • h i no glasbe pod naslovom • Varilska Jesen I »Mili«. Vtise s le** < • -1 i v ali* ho posredoval proft***,r l'iimoz Kumin In jih ilustriral * K las beni ni j posnel ki. SREDA, 13. tlcr-.-'r- 1^1 _ 5 Malih oglasov, ki niso plačani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: preklici in čestitke po 60 din. ostalo po 30 din. Osmrtnice v okviruje 5.000 din, brez okvirja 3.000 din. Naročniki imajo popust Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se Vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU 4704 Prodam Z plemenska vola. Zalog 9, Cerklje 4736 Prodam 170 kg težkega prašiča ali zamenjam za brejo svinjo. Sp. Brniki 56 4737 Prodam avto Topoli no 500 C po ugodni ceni. Ogled: Viimaše 11, Skofja Lok3 4637 Prodam telico, ki bo še ta mesec telila In škropilnike za slamnato streho. Vrtnik Jože. Sp. Brniki 44 4730 Kuhinjsko opremo, kredenco, Štiri stole, mizo in zaboj za drva ugodno prodam. Poizvc se Pivka 6t. 21, Naklo 4731 Prodam tesan les za stanovani-«fco hišo. Voklo 38 4732 Prodam modro volneno blago, odlično za smučarje. Naslov v oglasnem oddelku 4733 Prodam lep kavč. Naslov v Oglasnem oddelku 4734 Prodam kravo ali telico po 8 rncč breji in 2 debela prašiča. Sp. Brniki 55. Cerklje 4735 Organizacijam nudimo pri nakupu NOVOLETNIH DARIL pri plačilu v gotovini ali s čekom poseben POPUST. DELIKATESA KRANJ 4704 Avto Volksvvagen ali CV2 (spačka) kupim. Naslov v oglasnem oddelku pod »do 700.000« 4733 Centralni delavski svet pri •ALMIRI* Radovljica razpisuje delovno mesto NABAVNEGA REFERENTA Pogoji: visokokvalificiran delavec trgovske stroke z daljšo prakso. Nastop službe možen takoj. Podjetje s stanovanji ne razpolaga, nudi pa povračilo potnih stroškov. Prjnve sprejema kadrovski oddelek *Almire« Radovljica Darila vam po želji pakiramo in OPREMIMO za Dedka Mraza in Novo leto. DELIKATESA KRANJ 4704 V barvanje in kemično čiščenje sprejmemo vse vrste oblačil. Usluge izvr-imo solidno, hitro in poceni. Konična čistilnica, Sk. Loka, Sp. trg 12 4694 Hortikulturno društvo Krao)" vabi na predavanje »VRTNICE-, ki bo v četrtek, dne 14. decembra, ob 19. uri v Sindikalnem domu v Kranju, koncertna dvorana, zgoraj. Predaval bo ing. Dušan Ogrin. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni! HDS Kranj 4738 Šolski odbor na Osnovni šoli Zalog pri Cerkljah razpisuje mesto kuharice za šolsko mlečno kuhinjo. Ponudbe oddati -osebno na upraviteljstvo šole do 20. decembra 4739 V torek, 25. novembra, sem izgubil od Jelenovega klanca do Gašteja 1 kromirano zavojno pero 22 mm debelo in 80 mm dolgo. Najditelja naprošam, naj ga proti nagradi odda v oglasni oddelek 4740 Našel sem aktovko. Britof 72, Kranj 4741 POPRAVEK Pri objavi III. natečaja za orodafo stanovanj v stolpnici (na Igrišču SD Triglav) in v stolpičih ob Cesti JLA (avtodrom) objavljeni v soboto, 9. decembra 1961 sta bili v 1. In 2. točki napaki, ki Jih s tem popravljamo. v prvi točki mora pravilno glasiti »14 trosob. stanovanj z dnevno »obo a 83.70 kvadr. metr. po 6.847.000 din in 5.847.C00«. V drugi točki mora pravilno glasiti »60 enosob. stanovanj z dnevno sobo a 30.97 kvadr. metr. po 3,246.000 din in ne 6 enosob. stanovanj«. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV KRANJSKIH OPEKARN KRANJ SPREJME GRADBENEGA TEHNIKA s pooblastilom aH brez 7.a študij polmonlažnlh izdelkov INDUSTRIJSKEGA ALI STROJNEGA TEHNIKA za napredek proizvodnje GRADBENEGA oziroma INDUSTRIJSKEGA DELOVODJA za obratno vodstvo ELEKTRICARJA ADMINISTRATORKO za obrat Bobovek Interesenti naj se javijo do 20. decembra na upravi podjetja, Sejmišče 4. Nastop službe takoj aH po dogovoru NAGLA VOŽNJA IN POLEDICA V nedeljo, 10. decembra, nekaj pred 13. uro je prišlo pred gostilno na Gašteju v Kranju do hujše prometne nesreče. — Motorist Franc Zelnik iz Predoselj se je peljal iz Kranja proti Gašteju. Pred tamkajšnjim gostiščem pa ga je zaradi poledenele ceste in prenagle vožnje " začelo zanašati. Ker jc izgubil smer, je podrl Katarino Kavčič, ki je šla peš po desni strani ceste. Kavčičeva je pri padcu dobila hude telesne poškodbe in je bila takoj prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Motorist se je le lažje poškodoval, na motornem kolesu pa je škode za 5000 dinarjev. V Bohinjski Bistrici gradilo strelišče Boh. Bistrica — Preteklo nedeljo dopoldne je imela redni letni občni zbor tukajšnja strelska družina »Florjan Majhen«. Iz izčrpnih poročil iz razprave je bilo lahko ugotoviti, da je družina kljub številnim težavam dosegla lep napredek in izvedla več tekmovanj in drugih prireditev, čeprav v letu 1961 še ni prejela nobene dotacije, za lansko leto pa le 20.000 dinarjev. Strelci imajo Prvenstvo v „Peko is Tržič — Minulo soboto so v tovarni »Peko« zaključili letošnje sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno prško, ki so se ga udeležile moške in ženske ekipe vseh ekonomskih enot podjetja. Vrstni red pri moških je bil naslednji: mehanična 367, goovear izdelava 332, potem pa so se zvrstile prirezovalnica, sekalnica, elektro delavnica, vulkanizacija in tako dalje. Najboljši posameznik je bil Vladimir Jekovec s 133 krogi. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj na podlagi 20. točke Navodila o volitvah oziroma imenovanju prvih upravnih organov pri zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 39/61) sklicuje zbore zavarovancev DOZ ZA IZVOLITEV ČLANOV V SKUPŠČINO ZAVAROVALNICE KRANJ NA OBMOČJU OBČIN KRANJ, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA IN TRŽIČ, in sicer: V PETEK, DNE 15. DECEMBRA 1961 OB 19. URI V KRANJU — sejna dvorana Okrajnega LO Kranj za celotno območ- je Krajevnih uradov Besnica, 2abnica in Mavčiče; V NEDELJO, DNE 17. DECEMBRA 1961 OB 9. URI V CERKLJAH — Zadružni dom za območje Krajevnega urada Cerklje; V NAKLEM — Zadružni dom za območje Krajevnega urad Naklo; V PREDOSLJAH — Kulturni dom za območje Krajevnih uradov Predoslje in Gorice; NA VISOKEM — Zadružni dom za območje Krajevnih uradov Šenčur, Trboje, Preddvor in Jezersko; V RADOVLJICI — sejna dvorana ObLO za območje bivše občine Radovljica; NA BLEDU — društveni dom za območje bivše občine Bled; V BOHINJSKI BISTRICI — gostinsko podjetje Crna prst za območje bivše občine Bohinj; V SKOFJI LOKI — DPD Svoboda Spodnji trg za območje bivše občine Skofja Loka; V ŽELEZNIKIH — TVD Partizan za območje bivše občine Železniki; V GORENJI VASI — TVD Partizan za območje bivše občine Gorenja vas; V TRŽIČU — velika dvorana ObLO za območje občine Tržič; Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. Izvolitev volilne komisije, 3. Poročilo o reorganizaciji DOZ, o pomenu in načinu volitev v skupščino Zavarovalnice, 4. Predlaganje kandidatov,, 5. Volitve članov v skupščino Zavarovalnice, 6. Razno Vabimo vse zavarovance elementarnih, nezgodnih, življenskih in drugih zavarovanj, da se zborov udeleže v čimveč jem številu. Številka: 2-08-6'2-61 Kranj, dne 8. decembra 1961 Oddelek za občo upravo ln notranje zadeve ObLO Kranj Osmrtnica Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama LUCIJA OREHAR upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 13. decembra 1961 ob 9.30, izpred hiše žalosti na pokopališče v Beli Žalujoči: sinovi Francelj, Joža in Andrej z družinami, Cvetko, hčerka Micka z družino in ostalo sorodstvo Bela, dne 12. 12. 1961. Vrstni red ženskih ekip: lepljena izdelava I, goodvear izdelava, organizacijski sektor, nabavni sektor itd.; najboljša posameznica je bila Pepca Bečan s 112 krogi. — Najboljše posameznike je| tovarna nagradila s čevlji. - R. C. predvsem težave zaradi prostorov v zimski sezoni, medtem ko za poletno sezono že gradijo strelišče z osmimi strelskimi mesti. — Lep napredek je družina dosegla z vzgojo mladih, predvsem s pionirji, ki imajo redne vaje in so imeli že tudi več tekmovanj. Po izvolitvi novega upravnega odbora so sprejeli več pomembnih sklepov, predvsem pa, da je treba pomnožiti članstvo (zlasti glede članic) in izboljšati sodelovanje z družbenimi organizacijami (ZROP lovci, sindikati in drugimi). — Na občnem zboru so izvolili tudi 9 delegatov za ustanovno skxrpsčino občinskega strelskega odbora Radovljica. Moja roka daleč seže. Prav zaLo se bom to pot za spremembo preselil v bobinjksi kot. # Zdclnjikrat sem zapisal, da kulture pa stranišča ne kaze spregati v isti voz. Tako mislijo tudi Preddvoream, ki imajo prosvetni dom brez stranišča. Imajo pa tuai vnete pristaše, ki mislijo isto. Tudi gasilski dom v Bohinjski Češmjici nima stranišča. €) Kjer ni krav, so nevšečnosti, če pa krave so, pa tudi n: bolje. Trho je tudi v Bohinju. Silno imenitne so tiste živali. Najm.inj tako imenitne kot »svete krave*, ki se sprehajajo po indijskih mestih. Tudi Bohinjke se meni nič — tebi nič sprehajajo po cestah. Kaj si pri tem mislijo, ne vem. Podoba pa je, kot bi se po bohinjskih cestah sprehajale že takrat, ko o avtomobilih in motorjih ni bilo no duha ne sl'i-ha. Avtomobilisti si pa tudi svoje mislijo, ko se na cestih vljudno umikajo tem domišljavim parkha-vicam. — Razmišljal sem, če ne bi kazalo tiste krave in njihove lastnike poslati v tečaj zt prometne predpise. Ni vrag, da jim ne bi ostalo v glavah vsaj nekaj od tiste učenosti. % Zda'le pa Za spremembo manjka uganka. — Recimo, da ste namenjeni v Bohinjsko Bistrico. Kraja m Poznate. Kuko bi vedeli, da ste prišli na c'lj, če imena vasi ne bi; nikjer prebrali in če n; bi vprašali ljudi po tem kraju? Trd oreh, kajne? že v:^:m, da ponujate odgovore o jezikovnem n.ireč'u prebivalcev, pa o bohinjskem siru . . . Tamlc nekdo pravi: »Če jc kaj prida krav ni cestah, potlej ":smo daleč od Bohinja!* — Ne bo nič, priiatel'čck. ampak tole bo držalo. Bohinjsko Bistrico spoznaš po tem, da vodovod nima več pra-pritiska. Če si zelo trmast, boš izf-nil iz p':pt mokroto le za prvo silo. • »Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . ,« — Četudi bi ondan v gostilni v Bohinjski Češnnci še tako lepo prosili za košček kruha, ti ga ne bi mogli dati, preprosto zato, ker ga niso imeli. Strela skraćena, kdo bo pa goltal same klobase. Ne vem, če s0 v tci gostilni pogosto taka »suha leta*, da še kruha nimajo. Imajo pa sijajne klobase. Navsezadnje je pa s klobasami več dobička kot pa s kruhom. Turisti naj se pa tudi počasi navadijo na mesne izdelke, če hočejo biti ugledni. Ampak tisti stavek iz uvoda pa le spremenimo. Takole naj se glasi: »Daj nam danes našo vsakdanjo klobaso . . .* 6 Kaj bi toliko sitnarili okrog Bohinja. Vrnimo se proti Bledu, pa se v Gorjah spotoma oglasimo v edini gostilni v tem kraju. »Veste,* je ondan pripovedoval neki domačin, »njega dni je bilo v Gorjah gostiln na pretek. Moj ded, ki se je še za Franca Jožefa z Rusi po Karpatih žajfal, je pogosto pravil, da v Gorjah skoraj ni bilo bajte, kjer ne bi birt roke ven tiščal. Pa jih je kar naglo pobiralo. Ena gostilna je pa le ostala — takole za mušter. Pa je to kar pripravno, da imamo samo eno gostilno. Seveda, kadar je gneča, takrat te pomečkrajo, da si komaj še za na cesto. Ampak dobre plati so pa tudi nekaj vredne. Glejte, kadar pravijo: »V štariji so se stePli!* Saj vemo, kaj je to. Pa trjdi žer.e nimajo težkega opravila, kadar iščejo svoje dedce. Kje pa naj tičijo, če ne v edini gostilni.* Brž sem pogovor speljal mi turizem in možakarja vprašal: »Kaj pa turizem, ko pa imate samo eno gostilno?* »Kolikor se jaz razumem na gostinstvo, so gostinci zadnji, ki bodo izvlekli naš turizem iz godlje . . .* Mogoče Je v teh besedah le trohica resnice! Zdai vas pa prav lepo pozdravlja vaš_Bodičar! V DEŽELI KRAIJdCE SABE Planinsko društvo v Kranju bo v petek, 15. decembra, ob 19.30 uri priredilo v Delavskem domu zanimivo predavanje o slevenFk: biološki ekspediciji, ki 'e obiskala deželo kraljice Sabe — Etiopijo. Predaval bo član ekspedicije Jo'.e Stirn iz Ljubljane. Svoje predavanje bo predavatelj ilustriral s 150 barvaimi diapozitivi. r,I \S V JIBILF,j\EW LETI OBVESTILO Obveščamo vse uporabnika poslovnih oziroma upravnih prostorov, hišne svete ter lastnike zasebnih hiš, da so dolžni po odloku Občinskega ljudskega odbora Kranj z dne 23. novembra 1960 nabaviti enotne smetnjake za svojo uporabo. Vsem uporabnikom smetnjakov, ki jih nimajo namena plačati, bomo smetnjake odvzeli. Podjetje »Komunalni servis« Kranj bo z dnem 1. januarja 1952 odvažalo smeti samo lz enotnih smetnjakov. Istočasno obveščamo vse uporabnike poslovnih prostorov, hI svete in lastnike sebnih hiš, ki še nimajo enotnih smetnjakov, da si te nabavijo pri podjetju »Komunalni servis« Kranj. Han« vVerner Rlehter 57 Pred umivalniki so stali ameriški vojaki. Ko so Vstopili, so se smejali. •TI se lahko smejejo,« Je dejal Grundmann. • Zakaj neki? Pred seboj Imajo še vse to sranje, ki Je že za nnml,« Je dejal Konz. Posodil so po klopeh v kopalnici. »SI slišal.« Je dejal nekdo. »Ncltuno Je padel.« • Da, Berlin pa so spet hudo bombardirali.« • Vse to ao pretirane neumnosti.« Je dejal nekdo a krivim nosom - imenovali so ga Gcrlich - »in če Je res, bolo dobili vso povrnjeno.« Guehler Je d v ':n!l i l.tvo ln pogledal Gcrlirha. Tokrat ga je v'dil prvič. N.legove sive oči so ležale globoko pod čel m nad velikim nosom. -Bojim se ta svojo Ženo,« Je dejal nekdo, »▼ Berlinu Je. Z.ircs se bojim zanjo.« •Včeraj sta spet dva lz taborišča prejela obvestilo, da sta njuni /eni mrtvi. ZdnJ pravijo, da sta radii, i »Bedarija,« Je dejal nekdo, »ml sedimo tukaj. Ženske pa padajo.« »Vzdržati moramo!« Jc dejal Gerlich in gubico n«d nosnim korenom no se mu nejevoljno nagr-hanflle. »Cs ho,Tino /in. '.ili, ni!".mio v/držall.« Guehler se jc /a/.'d v r:ube nad nosnim korenom, l*»lo:n pa v sive oči. »Vse to mu > . • c nI rat rtn*.lvrll.« Je dejal počasi, »tale .vzdržati*. Tuli takrat smo vzdržali, pa kljub lw«»u Izgubili. Tisti, ki »o doma, bi morali opraviti »vojc, tu Ut linipiTj.. Nenodoma so vsi umolknili. V tesni kopalnici ni bilo slišati glasu. Vsi so gledali Guehlerja. »No, Gcrlich, kaj praviš k temu?« Je zašepetal nekdo. GerUeb jc pozorno opazoval Guehlerja. »Vojno bomo dobili, v to sploh ne dvomim,« Je dejal zatem. »In kako si to zamišljaš?« »liihrcr jo bo dobil. Mar dvomiš v fiihrerja?« Guohlor je molčal. Vsi so gledali vanj. Čutil je Gcrlichove sive oči. Grundmann ga Je dregnil. ■ Da,« je dejal nenadoma Grundmann, »kajpada, fuhrcrju bo to že uspelo.« »Da, da,« je dejal Konz,« seveda in tem tukaj bo še hudo žal zaradi tega.« Guehler je še vedno molčal. Sedel Jc s skrčenimi kolnu in zrl v tla. »♦Ne verjamem, ne morem verjeti,« Je zatem dejal. »Priporočam ti, da svojega prepričanja ne širiš po taborišču.« .k* dejal Gerlich. »Cemu n<■? Pametneje Je. če vedo resnico.« »Ustvariti moramo taborišče, ki bo kakor jeklo kljubovalo Američanom in bo narionalsoclalistično od vrlm do tal, razumeš?« »Ne,« je dejal Guehler, »čemu?« »Zato, da bomo zmagali.« »Toda tukaj ne more več nihče zmagati.« »Toda Američani ne smejo podvomiti v trdnost nemškega ljudstva.« -In zaradi tega'takšno nasilje?« Je dejal Guehler. »Nasilje imenuje, to, kar Jc v resnici red hi pravilno obnašanje.« »Da,« Je dejal Jelovici pri lesu. t Zrak v Dražgošah je bil bolj in bolj nasičen z napetostjo. Cankarjevci so se pripravljali na obrambo. Orožarja Vraničarja je zelo skrbelo, da strojnice ne bi preveč zmrzovale, kajti mazane so bile z navadnim 4 oljem. Potreben bi bil glicerin. Ta pa je bil trenutno še \ Mlinarjev čoln na Okroglem pri Nemcih! Domačini po hišah so zaskrbljeni pričakovali, kaj bo prinesel naslednji dan. STRMINE V OGNJU Včasih ni bilo asfaltiranih cest in mostov z elegantnimi železobetonskimi loki. Sedanji promet, ki je tudi pri nas po zadnji vojni dosegel že kar neverjeten obseg, v ekonomsko razvitejših državah in v večjih svetovnih mestih pa povzroča vrsto težko rešljivih problemov (od navadnih prostorskih do zamotanih posledic hrupa in naglice na človekovo duševno ravnotežje), se je razvil iz ljudskega prometa in ostanki tega so se ponekod pri nas ohranili prav do današnjih dni. Danes nekaj besed samo o prehodih čez vodo. Ponoći z 8. na 9. januar je bilo še mirno, vendar so J bile straže in patrulje budnejše kakor običajno. j Napetost je stopnjeval še mraz in sneg. 4 Po polnoči sta bila na Bičkovih položajih na straži J Jože Kovačič in Franc Copi. Oči so jima tipale v doli- J no... in končno ne zaman: nenadoma sta se pokazali i dve premikajoči se luči! Za njo so se zasvet'le še šte- t vilne d ruge. Cez čas sta s tesnobo razločila tudi brnenje ? avtomobilskih motorjev! Migljajoče luči so se razsule do a vsej dolini proti Selcam ... S Stražarja sta štela in naštela 95 dvojnih luči! Le J koliko vojske je v njih? Več ko preveč... *, Obvestila sta vodnika Bička, ta komandirja in štab. f A bilo je že skoraj odveč, ker so luči v dolini ooazili i stražarji na vseh mestih! Vendar je bil razgled z Jelenšč \ najboljši, ker ležijo najvišje! Zdaj niso več čakali. Se v temi se je bataljon raz-mestil po vnaprej določenih položajih: za hišami, za zidovi, v zasede, za drevje, po hišah in hlevih! Položaji so bili raztegnjeni v pravo fronto, saj so bili dolgi svoje tri kilometre: vse od Jelenšč na vzpetini pa tja do Razpotja nasproti Novakove domačije. Na najvzhodnejUem odseku je bil Bičkov, na najzahodnejšem pa Pečnikov vod. Tam je bil od treh do štirih ponoči na straži Jože Galičič, ki o tem čakanju pravi: »Sam Bernard me je opozoril, naj dobro pazim in mi še posebej naročil, kako naj dežuram ter povedal, da se v dolini zbirajo Nemci! Ker sem prvič dežura!, sem napelo pazil na vse. V skrbi, da ne bo kaj narobe, nisem niti zatisnil očesa, čeravno bi bil lahko J rani Prosvetnega doma. Vod je štel okoli 40 mož. ^ i Ze bolj proti jutru je bilo, ko sem zaslišal brnenje } 9 in ooazil luči avtomobilov. Bernarda sem takoj obvestil f J o tem. Tovariši so planili na noge. Ležnli so kar obuti ^ ^ in oblečeni. Vedno smo vstajali ob šestih zjutraj, kajti 4 0 jutro je bilo za nas vedno najnevarnejše ... Naglo smo f 4 se razporedili na položaje. i I malo zadremal. Bili smo s Pečnikovim vodom in v dvo- Bil je še mrak. Naše mesto je bilo pod cerkvijo in tam smo potem prezebali in čakali...« Silvo Stibelj iz desetine Staneta Mrharia, ki se je usidrala v Kovačevem hlevu, je bil v tej noči v svojem oddelku določen za komandirja straže. V spominu mu je ostal tale droben dogodek: »Ker je bilo mraz in je razen tega rahlo naletavnl sneg. ni bilo lahko stražiti. N:smo vedeli ali bodo Nemci { napadli 5- ponoči ališele z dnevom?! I Zaradi mraza je vsak stražil le po eno uro, kar je J bilo še vedno precj. Pri nekem obhodu mi je stra/.ir ^ poročal, kako ie malo prej šinilo nekaj po bregu nizdol. 4 Z žepno svetilko sem previdno ogledoval tam okoli — I in našel smučine. Bil sem hud, zakaj stražar na tisto ni a streljal, r*a se je ta izgovarjal, da je tisto »gmoto« ustavljal, a da se nihče ni hotel ustaviti. Potem da je sprožil, a je puška zatajila. 0 DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI PREHODI CEZ VODO so bili včasih in so še danes po plitvinah, večjih kamnih ali deblih (navadno pri manjših potokih in plitvih rekah), pa tudi po brveh (ki so najrazličnejših preprostih oblik in so lepi primeri ljudske iznajdljivosti in spretnosti) in mostovih, lahko pa rudi z brodom, ladjo ali čolnom. Vse te oblike so danes na večjih rek?.h že skoraj povsem izginile, obdržale pa so se brvi in man j Si mostovi, pa celo prehodi po plitvinah in kamnih ra manjših rekah (Kokra) in potokih (Bcsnica. Nemlljščica). Zanimiva in na Gorenjskem menda edinstvena oblika prohoda-čez večje reke pa se je v skoraj nespremenjeni obliki ohrar.Ha prav do danes na Okroglem pri Kranju. ČOLN. KI SLU2I ZA PREVOZ LJUDI CEZ SAVO (včasih, ko še ni bilo poti, so ga uporabljali tudi za prevoz drv iz nekdaj skupne »gma.no«, danes med posestniki razeeljenega sveta ob Savi »V pečeh« — glej sliko!), je po obliki, načinu gradnje in velikosti pri nas menda edinstven. Za poganjanje ne služi veslo, ampak drog, ki je precej dolg, da tudi ob narasli vodi seže. do dna struge. Sicer pa ima čolnar v čolmf navadno dva droga, od katerih je eden dalj'i: dru I pa služi tudi v primeru, če se mu prvi zlomi, kar ni tako n3-mo^oie. Drog ima na kon~u že-lezr.o konico, da se les ne obrabi. , Coin sam je narejen iz debelih 1 smrekovih desk (-plohov«), ra spre:" njem delu (kjer se vstopa | vanj) je okovan z železjem. V njem . potniki lahko stoje, navadno v zadnjem delu z visoko ograjo (kjer je tudi mesto čolnarja) — zaradi varnerti in zato, da čoln laže drsi po vodi. Dno je široko j 130 cm, ojačano s prečnimi hrastovimi trami, v prednjem delu rahlo navzgor ukrivljeno. Čoln je dolg 6.49 m in je zelo stabilen. Stranski steni sta lepo izrezljani. Z verigo, ki je pritrjena na sprednjem delu, je privezan h kolu ali k dreveni na obali v manjšem zalivčku Save južno od mlina. Sedanji čoln je lastnik — mlinar Jože Markovič zgradil sicer šele v letošnjem avgustu, vendar 6e v n čemer ne razlikuje od prejšnjega, ki je prevažal tu potnike čez Savo dobrih petnaji?t let (od leta 1648). V zadnji vojni, med obema vojnama in še prej pa jc bil čoln last vaške skupnosti Okrosrlo, ki ga je zgradila s svojimi stroški in ga dala v uporabo (v najem) vsakokratnemu mlinarju, ta pa je moral letno plačati vasi določeni znesek. Mlinarju so kovici: tesnejši so bili stiki Okrogiancev in tudi Nakelčanov s prebivalci vasi onkraj Save (Bcsnica, Zabukovje), pa tudi romanja k Sv. Joštu so bila pogostejša kot danes. OD KDAJ JE TAK ČOLN tu kot sredstvo za prehod preko reke—o tem imamo le malo podatkov. Ustno izročilo ve povedali, da so ga včasih, ko sta vasi Okroglo in Žeje pripadali še šmartinski fari, uporabljali tudi za prevoz mrličev čez Savo na pokopališče v Šmartno. (Ustno izročilo pa tudi pravi, da je bilo nekdaj pokopališče okoli cerkve na Okroglem!) V Zgodovini Nakeljske fare Ivana Vrhovnika beremo namreč, da je svet na Okroglem Friderik grof Ortenburški leta da je prevoz čez reko na Okroglem nastal prav zaradi nekdanje upravne navezanosti na Šmartno oziroma na loško gospostvo sploh in da jc potemtakem že zelo star. PODOBNE OBLIKE PREHODOV CEZ REKO bi v bližnji preteklosti na Savi lahko našli še več. Se pred zadnjo vojno so s čolni prevažali ljudi čez Savo mod Bregom in Prebaeevim in med Prašami in Trbojami, vendar s čolni, ki so bili povsem drugačni kot ta na Okroglem — bili so bolj podobni sedanjim običajnim čolnom. Poganjali pa so jih tudi z drogovi, le ob visoko narasli vodi z veslom. Vendar je bil ljudski promet s temi čolni le njihov drugotni namen, v glavnem pa so služili tamkajšnjim mlinarjem za MLINARJEV ČOLN NA OKROGLEM potniki, ki jih je prepeljal čez Savo, prevoz plačevali, vendar /neka ni menda nikdar sam določal (vsaj ne v letih pred in med zadnjo vojno, pa tudi danes, ko je lastnik čolna, tega ne dela), ampak je vsak plačal po svoji presoji in po svojih možnostih. Okrogla nci io imeli navadno brezplačen prevoz. Prehod čez Savo na Okroglem so danes ljudje zelo opustili. Boljše ceste, boljša prevozna sredstva in sprrimcmbc v načinu hrljonja sploh SO jih preusmerili v Naklo in Kranj. Včasih pa so U udje pogosto hodili čez Savo na vlak na današnjo železniško postajo Sentjošt in v gostilno v Ra- 1263 odstopil freisinškim Škofom, katerim je 24. oktobra 1274 podelil kralj Otoka r kot gospod Kranjsko sodno oblast v kriminalnih in civilnih zadevah nad podložniki njihovega loškega posestva. Tu je poleg StražiŠča in gore Sv. Marjete (Smarjetna gora) imenovan, tudi kraj -Ocroglach«. Leta 1291 je bilo na Okroglem 14 kmetij, ki so se prištevale k županstvu Bavarcev (bivali so od Strafišča do Škofje Loke). Na podlagi cesarskega ukaza z dno ž. decembra 1785 pa se je Okroglo s cerkvijo vred dne 30. decembra 1786 odtrgalo od šmartinske in so priključilo nakeljski fari. Ustno izročilo ln zgodovinski podatki nam torej dovoljujejo zaključek. (Foto: Franc Perdan) popravila jezu in podobna opravila. Z njimi pa so prevažali tudi težje tovore — celo 5000 kg peska, če so dva čolna zvezali z odrom iz desk. NA KONCU BI OPOZORIL še na zasilni splav, s katerim so prevažali ljudi čez Savo pri I^anco-vem, ko jim je narasla voda v letošnji jeseni podrla most (glej sliko in podpis v GLASU 8. novembra letos!). Mar ni to tipično ljudsko prometno sredstvo v drugi polovici 20. stoletja — znak tvornosti in iznajdljivosti ljudskih množic? In dokaz, da delo etnologa (raziskovalca ljudske kulture) ni le preteklost, ampak tudi sedanjost? — Andrej Triler Kino Center bo sredi decembra predvajal najnovejši film Iz serije filmov o Tarzanu »Tarzanova borba za življenje«, ki Jc posnet v barvah in na Širokem platnu. Tarzana igra tokrat Goidou Soott Glažarica je pogledala skozi okno na dvorišče. — Iz grla se ji je Iztrgal krik ranjene ptice in oči so ji stopile iz jamic. Kot uročena je buljila na sosedov vrt. Iz lepega -fička« sta se pravkar skobacala sosed Kožuhar in njegova žena. -Vsak tepec ima že avto,« jc popadla svojega moža Ignaca, ki je na ženin krik pri hitel v kuhinjo. »Celo Kožuhar, ta gnida, ta zadolžena podgana ga ima.« Dolgi dve uri je ubogemu Ignacu padal slap dokazov, kletvic, nerganj, blebetanja, norčevanja, groženj in obtožb ,ne da bi lahko prišel do besedo. Pa tudi naslednjo dni se družinski barometer pri Glažarjevih ni dvignil. »Ti uš pisarniška, ti višji referent,-« je z privzdignjenim glasom drezala glažarica v moža. -Kje imaš pa ti avto, a? Kožuhar so vozi kot baron, ti pa si brusiš pete, kot da vse življenje ne bi počel drugega. Glažar je kot prekaljen zakonski taktik previdno branil svoje |x>ložaJe. Naposled Je bil kot vojskovodja, ki že v naprej ve, da Je izgubil bitko. Stal je na okopih porušenega zakonskega miru in lo še resignirano odbijal ženino zagrizene napade, češ da nima denarja. Naposled »o Je oprijel naslednjo reš.1-ne bilke -Pomisli vendar,« je prepričevalno začel. -Najmanj 200 tisoč rabimo za takojšnji polog v banki, če hočemo dohiti pno t'soč dinarjev posojila za avto. Pa še oba ga morava v/.eti. Kaj pa poroki'.' Cel re".unent jih rabi.« Glavarjeva zadnja obramba pa k- je nekega dne tic.ul i kot trhel kozolec. LHdjc eo začeli suši j a ti, da ae bodo -fieki« podražili. Glažarica je pritisnila na I/naca, ki je kur zaškripa'. Na vrat — na nos je bilo treba zbrati 200 tisočakov. Iz hiše so drug za drugim romali pralni stroj, sesalec za prah in šivalni stroj. Nato je sledil lov na poroke. Ignac jih je nalovil tako spretno kot Indijanec mustange^ Lepega dne sta zakonca Kožuharja gledala skozi okno. Obema je zastal dih. ko sta videla, kako ležeta Glažar jeva dva iz novegu -fič-ko«. -No, zdaj ima pa že Glažar j ov tepec avto!« je siknila KožuhaTira. -Morava ku- zraven pa It tisti dvakrat prekleti bencin. Poslej -fičko« ni več razposajeno ubiral cest. Le ie ob nedeljah je popeljal zakonca Glažarjeva in njuni dva mulčka no izlet. Pa le takrat je oče Ignac kot kapitan na barki natanko preračunal kilometre in zalogo bencina v tanku. 100 km na teden - več ne zmorejo! Jedilni list J« postal še bolj enoličen. Govejo juho. ki Jo Je oče Ignac nadvse cenil, je zamenjala ARGO JUHA. ARGO v ponedeljek. Sosedovi ga že ima i o piti Fiat 1100. Glažarica »e lx> požrla . .. Za Olažarjovo družino pa so se časi obrnili že prvi dan. Registracija! In prav za tisto ušivo tablico je zmanjkalo denarja. Glažar si je izposodil 30 tisočakov. Potem so se začeli zlati časi. — Glnžarjov fičko jo Je veselo ubiral po cestah na vse štiri strani. Števec je v 14 dneh pokazal 2000 km. Potlej pa se Jo -fičko« nenadoma ustavil. Ne zavoljo okvare, temveA zato, ker spak noče voziti z v. Bencin . . . bencin . . . bencin . . . Deset litrov in že si ob 700 dinarjev. Glažarjevl no začeli stiskati kot Skoti. Jedilni list Je postal precej slalx>krvon, priboljškl so izginili, obisk kina in gledališča le ob posebnih priložnostih .. . Omejitve na vseh plateh. Poslej Je pohlep po bencinu prevp'1 vso drugo. Portal ekvivalent življenja pri (Ila.arjovih. Hm.vm lega pa jih je tako preklcno gulilo in tulila Isto posojilo. Domala 20 tisočakov ti sleherni mesec |x>t ognejo IZ žepa. V ARGO v torek, ARGO v sredo. Ker pa se človek naveliča vedno iste Juhe, »o v drugi polovici tedna udaril' po PODRAVKI. V nedeljo pa končno goveja juha - i/, kosti! -Prekleti -fičko«!« Je klel očka Ignac. -Sem res ra > voden, kako bi se vrabec počutil, če bi moral voziti 1 ARGO JUHO in PODRAVKO. In kadar Je očka Ignac zaslišal v radiu tisto reklamno p<«emieo o Juhici PODRAVKI, mu Je »lo na bruhanje. Olnžarjev ..fičko« pa le ni bil čisto brc/, dela. Po kosilu je oče vzel časopis, aedel je za volan In bral. Glažarica pn Jo zlezla na zadnji sedal in vneto pleila. Tudi Glažarjeva mulčka sta dobila delo. Medtem sta morala s krivimi krepko drgniti kromirane delo -fleka«, da so se svet li kot sonee Lepega dne pn se je pri Glažarjevih obrnilo na bolje. Tudi med tednom so se začeli voclti na izlete. Po kosilu so sedli v -fuka« In iz-g n 111 za bližnjim oglom. Ne-kaj sto metrov dalje jo bila slepa ulica. Očka Glažar jo pognal vanjo in na koncu ustavil. Vsi štirje so kot en mož zlezli z avta in se peš odpre, v ili na sprehod. Cez nekaj ur so se vrnili, spet sedli v -flčka« in se razigrani odpeljali domov. Naj le sosedje vidijo, dn so ne vozijo samo ob nedeljah. KoSuharica pa je bila zaradi t 'i pogost'm Glažarjevih izlc.ov kar zelena od zavist*. Kmalu noto pa je spet Glažarica pzelenela od zavisti. — Ko^uharicvl so na vsem '■■•>em prod; i: -lička« in kupili Fiat 1100. In spet se je usvlo po o ku Clažarj i. -SI videl Kožuharja. 1100 je kupil. Le kje je tista pisarni-k a pod'-'..-ina dobila toliko denarja?« Je G?azaricx> zavijalo od nevo^čljviosti. ■»Pravim ti, da tu nekaj ni v redu. Pa si videl Kožuha-rico — tisto kozo, kako domišljavo viha nos. Pa saj sploh nima nosu, ampak čisto navadno kumaro.« Očka Glažar Jo previdno molčal ln strahotna čakal. Slutil Je, da se bo nevihta sprevrgla v vihar. -No, ti višji referent, ti P'.sarn!*ka u.š.« gn je v.:w ll pOtltl žena. -Si vUhl: Kožuhar v avtomobilu, ti pn v ,fičku\ v IMM piksni ...« Glažnrju Je lezla glava v rainonn. Zdi j zdaj bo trebilo. Ugtmil Je. •»Menda ne bol glodal, da no t*> t >tl tet*"' :*.<>pi i il v ta-kMI avtomobilu, ti se boš pa s .fičkom' fijakol... Pro-dajva gn, pa kupiva Fiat 1100.« Oče Glaiar — preudaren možakar in prekaljen zakonski bore" jo še pred bitko priznnl poraz. Molčal Je ln nekaj /.agi i/.eno tuhtal . . . tuhtal. Prvikrat v življenju Je za- ( el misliti 11.1 t...mom.u. — s. s. SA