Štev. 220 V Trstu, v torek, dne 8. septembra 1914. Letnik XXKFX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah td praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t 20, L nadstr. — V* dopisi naj se poftiljajo medniStvj tista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdanci j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kOBMW| lista .F-^inosti". — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane »dty s cirejenim poroftvoni v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiflcegt C 20L Telefrn uredništva In uprave Stev. 11-57. Naročnina znala: Za celo Iv-j ....... K za pol leta................ » neka skupina pod poveljstvom -!. Ke^tra*)eka krvavo odbila neki mo-c ; -joad Jusov in vjela pri tem nadaij-iii (j;.(J Rusov. Sicer \lada na obeh bojiščih, kolikor i znan o, tudi danes relativno mir. .aine-mik seta generalnega štaba, generalni major pl. Hofer. BERLIN. 7. (Kor.) Listi, ki so naglašali ji :,aška in občudovanja vredna dejanja av>trij>ke armade v 10 dnevni bitki, pre-> jjo -edaj evakuiranje Lvova popolnoma mirno. Konstatirajo, da je ir teg*». da so avstrijske čete prepustile Lvov Rusom brez boja. razvidno, da se ne more ravno oriti o kakem vojaškem presenečenju. Zavela senerna Aaflenliergo Tropovi za «—.m. _ tmm. 1 ROPAVA 7. (Kor.) Na županstvo je dospela od armadnega nadzornika, gene rala peliote. viteza pl. Auffenberga, sie-ut.a brzojavka: Zahvaljujem se deželne. «u glavnemu inestu, čegar sinom se s ponosom priznavam, najprisrčnejše za če titke in mu pošiljam iskrene pozdrave, i i N A I 7. Kor.) Na čestitko deželnega ir.^ala princa Lieciitensteina povodom ias armad generala Dankla in Aufien-r-fi,a. je došel danes sledeči odgovor d vojvode Friderika: Zahvaljujem se .-i svitlosti za patrijotične čestitke ni-^trijskega deželnega odbora. Nad-;voda Friderik. Klnistrski svet DUNAJ. 7. (Kor.) Danes se je vršila v n2n>em ministrstvu pod predsedstvom ".Ntra za zunanje zadeve, grofa Berch-Ida, seja ministrskega sveta, ki so se |e /Hi: oba ministrska predsednika grof .lv'i in grof Tisza, skupni finančni Krobatin, deželnobrambni mini-:-r (jeorgL honvedski minister Hazay in ntreadmiral pl. Kailer. Cesarjev dar za črno - rmeni križ. DUNAJ 7. (Kor.) Cesar je daroval 10 oč kron za črno-rmeni križ. n u zi Zli m l južnesa bojištu 4000 Srbov vJeflH DUNAJ, 7. (Kor.) Z vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Vrhovno armadno poveljstvo ie Izdalo dne 7. t. m. sledeče povelje: *Z izrednim veseljem zamor era konstatirati. da je bilo okoli 40*0 srbskih vojakov pri poskusu, da M pri Mltrovlci u-drli na naše ozemlje, vjetih. Pri te} priliki so nase čete na jugu zaplenile tudi srbski vojni materijal. To se mora takoj splošno obiavitL Nadvojvoda Friderik« general pehote. TriHeeitenti to sklep* Hir skUMM. PARIZ. 6. (Kor.) »Ageace tlavas« poro-ia iz Londona: Državni tajnik za manje zadeve, sir Edvard Grey, kakor tadi veleposlanika Francije in Rusije, so podpisali dopoldne v zunanjem uradu sledečo izjavo: »Pooblaščeni tozadevno od svoHk vlad, podpisani izjavljajo: Vlade Vefike Britanije, Francije in Rusije se obvezujejo medsebojno, da ne bodo tekom sedanje vojne sklepale nobenega separatnega miru. Vse tri vlade sklenejo dogovor, da pri bodočih mirovnih pogajanjih nobena Izmed zavezniških velesil ne bo mogla staviti mirovnih pogojev, ne da bi se poprej sporazumela z vsakim obeh drngth zaveznikov. _ S l nncosko-nenffiesii bojišču. Mfi veliki kali v FmcSL • tod *retf PARIZ 7. (Kor.) Zvečer izdani komunike pravi: Na našem levem krilu so prišle naše irmade z desnim krilom sovražnika ob iregu reke Grande Moriu zopet v dotl-\o. V centrumu, na desnem krilu, v Lo-aringiji hi v Vogezlh. se boji nadaljujejo. )osedaj ni poročati nobene izpremembe. M. ki se je razvil med sprednjimi obram->c«il«ni oddelki Pariza hi predstražami tesnega nemškega krila, je zavzel danes tenzije. dremava Mauheuge se še vedno jn-ieško braaL VpoKIlconje novih letnftcv v Frcncfll. PARIZ, 6. (Kor.) »Agence Havas« po-I roča iz Bordeauxa: Uradni list priobčuje ' dekret, ki odreja, da se mora starostni j razred i 914 izvežbati in po preteku par mesecev mobilizirati. Na njegovo mesto | stopi brez odlaganja starostni razred 1915, ki bo tudi izvežban in odide v kolikor mogoče kratkem času na bojišče. Ob telsijsfco-fracGsRem t:jngm cfcrežju. Del belgijskega obrežja pod vodo. LONDON 7. (Kor.) iz Ostende se poroča: Belgijske ženijske čete so spravile del dežele, posebno Mecheln, pod vodo. Termonde so Belgijci zapustili. Rezervisti iz Lilla poročajo, da so Nemci naložili deželi vojno kontribucijo v znesku 200 milijonov frankov. V Liittichu se Je pričelo čutiti pomanjkanje živeža. Včeraj je bila vržena iz nekega aeroplana golobjega sistema bomba, ki pa ni napravila nobene škede. Danes zjutraj je letal nad mestom Geutom zopet neki aeroplan istega sistema; aeroplan Je spustil dve bombi. Prva bomba je padla na neko ključavničarsko delavnico v Rue Bien Faican, druga na Boulevard des Hospices. Napravljena Je bila le materijalna škoda. Poslanica nemškega državnega k larja ameriškim časnikarjem. BERLIN 7. (Kor.) »Norddeutsche Ali-gemeine Zeitung« objavlja sledeče sporočilo državnega kancelarja zastopnikom United Prese in Presse Association. Veliki glavni stan, 2. sept. Ne vem, kako mislijo v Ameriki o tei vojni. Prepričan pa sem, da je bila med tem izmenjava brzojavk med cesarjem Viljemom, ruskim carjem in angleškim kraljem že objavljena. Te brzojavke dokazujejo nepobitno, kako se je cesar Viljem da zadnjega trenotka trudil, da bi ohranil mir. A vsa ta prizadevanja so morala ostati brezuspešna, ker je Rusija silila za vsako ceno v vojno in se Anglija, ki je cela desetletja netila v Rusiji in Franciji germa-nofobski nacijonalizem, ni hotela zmeniti za ugodno priliko, ki se ji je nudila, da bi namreč dokazala svojo toliko poudarjano miroljubnost. V nasprotnem slučaju bi bilo namreč vojno med Nemčijo, Anglijo in Francijo čisto lahko preprečiti. Će se enkrat odpro arhivi, potem bo izvedel svet, kolikokrat je Nemčija ponudila Angliji prijateljsko roko. Toda Anglija ni hotela prijateljstva z Nemčijo. Ljubosumna na razvoj Nemčije in v strahu, da bi jo za-mogla nemška spretnost in pridnost v marsičem prekositi, je stremela za tem, da uniči Nemčijo s silo, kakor je uničila svo-ječasno Španijo. Nizozemsko in Francijo. Sedaj je smatrala, da je prišel ta trenotek in zato je vzela vhod nemških čet v Belgijo za pretvezo, da prične z vojno. Toda k vpadu v Belgijo je bila Nemčija prisiljena, ker Je hotela priti v okom francoskemu prodiranju in je Belgija komaj čakala na to, da se pridruži Franciji. Da je bilo to Angliji le pretveza, dokazuje dejstvo, da je sir Edvard Grey že dne 2. avgusta popoldne, torej še pred kršitvijo nevralnosti od strani Nemčije, francoskemu veleposlaniku brezpogojno obljubil pomoč Anglije za slučaj, če bi nemško brodovje napadlo francosko obrežje. Moralične skrupuloznosti pa angleška politika ne pozna in tako se je angleški narod, ki se je vedno boril za svobodo in pravico, zvezal z Rusijo, zastopnico najhujšega despotizma. z deželo, ki ne pozna nobene duševne in verske svobode, ki tepta svobodo narodov kakor tudi posameznikov. Že je pričela Anglija uvidevati, da se je zmotila in da je Nemčija kos svojim sovražnikom. Radi tega poskuša z malenkostnimi sredstvi oškodovati nemško trgovino in nemške kolonije in je, ne oziraje se na posledice^ kulturne skupnosti belega plemena, nahujskaia Japonce na roparsko vojno v Kiaučau, zamorce v Afriki pa na boj proti Nemčiji v kolonijah. Anglija nas je odrezala od sveta, da lažje izvršuje potem svoj lažnjivi posel. Tako bo angleško časopisje pripovedovalo bralcem, da so Nemci požgali belgijska mesta in vasi, obenem jim pa zamolčalo. da so belgijska dekleta nemškim ranjencem izkopavala oči. Uradniki belgijskih mest so povabljali naše oficirje na dmer, potem jih pa kar pri mizi postre-lili. Belgijsko civilno prebivalstvo se najprej h lini našim Četam, potem jih pa za-vratno napada. Belgijske ženske so po-| noči mnogim spečim našim vojakom pre-( rezale vratove. Anglija tudi ne bo pripo-' vedovaJa o dum-dum krogfjah, ki jfli vpo- " rabljajo tako Angleži kakor Francozi in to kljub pogodbi. Nemški vojaki so jih našli tako pri francoskih kakor angleških vjet-nikih. Cesar me je pooblastil, da povem vse in da izjavim, da ima popolno zaupanje v pravicoljubnost ameriškega naroda, ki se gotovo ne bo dal zapeljati in premotiti po lažnjivih poročilih. Kdor je živel od izbruha vojne v Nemčiji, je lahko sam videl moralično navdušenje Nemcev, ki so šli v boj za obrambo obstoja države. ta bo tudi vedel, da ta narod ni zmožen grozovitost; in surovosti. Mi bomo zmagali vsled moralične sile in končno tudi največje laži ne bodo mogle otem-niti naše pravice. Nemci v Bruslju. LONDON 6. (Kor.) »Daily Mail« prinaša poročilo o razpoloženju v Bruslju, v katerem hvali postopanje Nemcev in poudarja, da plačajo vse, kar nakupijo, takoj v gotovini. V svojem poročilu o zadnjih bojih v severni Franciji, naglasa dopisnik lista »Times« nenavadno hitrost nemških čet in natančno orijentiranje nemškega generalnega štaba s poizvedovalnimi avtomobili in aeroplani. Korespondent priznava, da bodo imeli Angleži vsled vojne velike izgube. Francoski generalni štab je podcenjeval silo nemškega prodiranja. Nemce bodre vsled neprestanih zmag k vedno novim junaštvom. Uničenje mesta Lowen. BERLIN 5. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Nemški konzulat v Rotterdamu je poslal nizozemskim listom brzojavko, iz katere je razvidno, da so se nahajale v Lowenu zaloge orožja, v katerih je imela vsaka puška ime „ onega meščana, kateremu pripada. Napadalci so nositi orožje vidno. Ženske in mlada dekleta so se udeleževale boja in so izkopavale ranjencem oči. Za vse grozovitosti sta odgovorna belgijska vlada in belgijsko prebivalstvo. Belgijska vlada po dogodkih v Luttichu ni ukrenila ničesar, da bi preprečila tako postopanje civilnega prebivalstva. BERLIN 7. (Kor.) »Nordd. Allg. Ztg.« piše: Govorili smo z ravnateljem nemške banke Helfferichom, ki se je ravnokar povrnil iz Belgije. Bil je med drugim tudi v Lowenu. Pravi, da ne more biti govora o popolnem razdejanju mesta. Razstreljeni in požgani so samo vzhodni deli, v katerih se je, ko je bilo že mesto mirnim potom izročeno, zavratno in sistematično streljalo na naše vojaštvo. Razdejani in najbolj prizadeti so deli ob cestL ki pelje od kolodvora in pa v smeri od Tiriemonta v notranjost mesta. Vse hiše in stene ob teh cestah so od znamenj, prizadetih od kroge I j, gosto posejana, kar dokazuje, kako je bilo treba naskočiti vsak posamezni del mesta. Nasprotno pa je južni in tudi kos zadnjega dela mesta ostal skoraj popolnoma nedotaknjen. Tu se vidijo napisi: »Prizanesite, dobri ljudje o-nim, ki tu prebivajo«. Rotovž, biser mesta, je nepoškodovan.. Rešile so ga naše čete. Častniki, ki so se udeležili pocestnih bojev, pripovedujejo, da so naši ljudje pripeljali brizgalnice, da So pogašali ogenj na rotovžu in sosednjih hišah in tako re--štti arfeitektaniCno vrednost poslopij. 'Nadaljevali so reševalno delo, dasi so jih le venski meščani neprestano obstreljevali. Dragocene vseučiliške knjižnice, ža-libog, ni bilo mogoče rešiti. Zvonik katedrale se je podrl, ladja sama pa ie ostala. ZhkI mi žrtev sli. LONDON, 7. (Kot.) Admiraliteta naznanja, da je -potniški parnik »Runo« dne 5. t. m. v bližini angleškega vzhodnega obrežja zadel na mino in se potopil. Moštvo in potniki so bili rešeni, razven 20 Rusov, ki so pobegnili iz Pariza. ribiške telne v M - — n« «---- neme« leve LONDON 6. (Kot.) Reuterjev urad poroča: Tiskovni urad admiralitete javlja: Neko nemško brodovje. obstoječe iz dveh križark in štirih torpedovk, je vjelo v Severnem morju 15 ribiških čolnov z ribami na krovu in je odpeljalo moštvo in ribiče kot vojne vjetnike v Wilhelmsha-fen. •JJgttvil fmasui BERUN 7. (Kor.) V listu »Berliner Tageblatt« pile Teodor Wolff: Pariški Usti, ki skrivaj prihajajo sem. skušajo oživeti vero, ki 2e mineva. Govore o neupogljivem uporu in mnogi na način, ki M se ga lahko nazivalo vred- nim in moškim. Ognjusni ščuvaici in klepetulje, za katerih grehe mora trpeti francoski narod. Da se v pariškem časopisju na dolgo in široko piše, kako je gorelo mesto Lovvcn, kako so se iz zrakoplovov metale bombe in še druge okolnosti, s katerimi se peča izvenzemsko časopisje, je povsem umevno. Nihče pa. kdor ni čital, si ne more misliti, kaj je zmožen napisati Maurice Barres. Če se čita kaj ta-cega. se človeku vedno poraja želja, da bi francoski narod že enkrat uvidel, da se ima temu časopisju, ki se pušča plačevati že celo vrsto let iz blagajne ruskega poslaništva, in ki je zavetišče internaci-jonalnih pustolovcev, zahvaliti za vso svojo nesrečo, vse svoje trpljenje in vsa razočaranja. Japonske čete za evropsko bojište? KOPENHAGEN, 6. (Kor.) Glasom semkaj došlih poročil, japonski poslanik v Stockholmu kategorično dementira vse vesti o nameravani akciji japonske armade v evropskem konfliktu. RusoHIska opozicijska stranka ondoižuie bolgarsko vlado, da izziva trosporazum. SOFIJA 5. (Kor.) Voditelji rusoiilske opozicijske stranke so v svojih strankinih listih priobčili izjavo, v kateri dofže vlado, da je s tem, da je dovolila prevoz nemških matrozov in pa vojnega materijala kršila nevtralnost in izzvala trosporazum. Oficijozni »Narodni Prava« nastopa zelo ostro proti tej obdolžitvi ter jo naziva obrekovanje in laž. Ni verojetno, pravi, kako morejo voditelji velikih strank in poslanci sobranja, ki zatrjujejo, da branijo ljudsko prostost, v svoji strankarski mržnji segati tako daleč, da postanejo izdajalci in špijoni lastne domovine. Taki špijoni in izdajalci naj ne govore o rešitvi domovine, medtem ko nosijo vesti tujim poslaništvom. Bolgarski narod bo iz ie izjave spoznal, kaj je njihov smoter. Vlada bo ukrenila vse potrebno, da v prihodnie prepreči tako špijonažo in izdajstvo. Bon Skerircz zasnoval osrednji dez. odbor za oskrbo dražin vpekJesnih. ZAGREB 7. (Kor.) Ban baron Skerieez je zasnoval deželni osrednji odbor za o-skrbo družin pod orožje poklicanih iz kraljevine Hrvatske in Slavonije. Pred-sedništvo tega odbora je prevzel baron Dragan Trkovič. Na njegov predlog je imenoval ban za ude osrednjega odbora tajnega svetnika grofa Kulmerja. škola Svindermana, banskega svetnika Zepiča. zagrebškega velikega župana dr. Bošnjaka, župana Holjaca in sekcijskega svetnika Hondla. Tukaj se snuje hrvatski prostovoljni zbor v svrho, da garnizijo deloma razbremeni stražne službe in pa v svrho, da čuva nad javno in privatno lastjo. Nadzor ništvo nad tem zborom je poverjeno polkovniku Juliju pl. Petresu. Vladni komisar je sporazumno s tukajšnjimi vojaškimi oblastmi izdal posebna službena pravila tega zbora. Poveljniki čet bodo nosiH sabljo in revolver, podčastniki puške, eventuelno tudi bodala. ' Tudi danes je šel oddelek ogrske pehote skoz mesto. Imel te ogrsko in hrvatsko zastavo. Moštvo ie bilo okinčano n cvetjem. Ljudstvo je na celi poti vojake pozdravljalo in klicalo »živio» armadi Veselje in navdušenje je bilo zelo veliko na Zrinijevem trgu. Častniki so mahali s kapami, moštvo je odgovarjalo hrvatski ter klicalo »živio« Zagrebu in Hrvatski Moravski deželni poslanec §rof Belcredi mrl. BRNO 7. taia Sulejman Jefan bej in več duhovnikov, za temi 600 oboroženih vsta-šev in veliko število naroda. V sprevodu je bilo 6 mohamedanskih zastav, med njimi dve draški. Sulejnian je zasedel palačo. nakar je bila med klici »Živel padišah« razobešena turška zastava. Mustafa je Imel nato kratek nagovor, v katerem je izjavil, da je prevzel vlado in da pričakuje, da bo kmalu imenovan kak mohanie-danski knez. Njegovi molitvi /.a mir so se pridružili (udi vsi udeležniki Javnosti. ___ Sprejem diplomatov pri popela. 7 (Kor.) Papež Benedikt XV. je sprejel danes v prestolni dvorani pri pa-peški stolici akreditirane diplomate. Papež je prišel v dvorano v spremstvu dvornega osobja in je sedel na preslol. Nato je prečital avstrijski poslanik princ Schoriberg-Harteiisteiu kot doyen dipl«»matičnega zbora v traucoskem jeziku sledeči nagovor: -Sveti oče! Vest. da )e dobila katoliška cerkev v čestttljivi osebi Vaše svetosti svojega poglavarja, je vzbudila po vsem katoliškem svetu veliko veNelje. Čast m predpravica, da smejo obdajati apostolski prestol, občutijo člani diplomatičnega zbora pri sveti stolici, še tembolj. Preši-njen teh čustev, se je drplooiatični zbor zbral, da pokloni Vaši svetosti svole tople želje in udauostne čestitke.-« Papež je odgovoril v fraiico&kcm jeziku m je izrazil željo za procvit vseh narodov kakor tudi nespremenljivo držanje med sveto stolico in evropskimi državami. Nato je stopil papež raz prestol, dal vsakemu diplomatu roko v poljub in spregovoril z vsakim posebej par ljubeznivih besed. Belgijski poslanik je izročil papežu kuverto, v kateri je bUo poklouitveuo pismo belgijskega kralja. Po sprejemu je diptocjiaiiCm zbor posetil tudi državnega tajnika, kardinala Petra to. RIM, 7. (Kov.) Dipiofitančiii zbor pri sveti stolici je bil od kardinala-driavnega tajnika obveščeu. da bo vsled vojne jutrišnji konztstoril strogo privatnega značaja tn da se zato ne bo nikogar vabilo. — Kardinal Merciet je odpotoval v Mecheln. nemtl pred Pulzom. Konjeniške predstraže * ima de generala pL Klucka imajo še dva dni do pred utrdb Pariza To je ona slavna armada, ki je z neverjetno hitrostjo in nepnspo-dobnem premikanjem napravila cesto od Namurja čez Charleroi. Cambrai. St. Ouentin do Compiegne. La Fere. Laon, Saisson so že v nemških rokah in v dolini, po kateri se je ta vojska premikala, ni niti 30 kilometrov več od onega mesta, kier se reka Oise steka nad Parizom v Setno. Na severu se drži edino še Mau-beuge, ki je povsem ceniiran in katerega čaka ista usoda kot Liege. Namur. Long-i. i. d Armadi generalov BiiJowa in nausena sta dosegli že konto Aisne, njih predstra-že pa že ono reke Marne, druzeg;- važnega pritoka Seine. ki se v njo zi ^ ba5 pred Parizom samim. Tako ti dve, kakor tudi armada virtemberškega princa nista na svojem prodiranju trčili nikjer na upor Reims. ena najvažnejših francoskih trdnjav, je padel brez vsake h ■ v nemške roke. Samo eno krilo te armade se je moralo pri Montmediju zadržati, kjer se, rekli bi, Francozi še vedno drže. Medtem ko je del celokupne nemške armade. - ki operira na severozapadu Francoske s koncentracijsko točko Pariz, našel pred seboj takorekoč od pno p**, so Stran II. V Trstu, clne S. septembra 1014. nciiiiuc u.:, ,j severo-vstoku, v? pravi fra:*c<;^k»\lIrrii; _•___x _____s__ vo zgrajen leta 1270. Poljski kralj Kazimir Veliki se je Lvova polastil leta Dal ie takoj zgraditi nt>v grad, povečal ie mesto ter mu dal lasten statut. Obenem ie pa povzdignil trgovino s tem. da je mesto odprl nemškim naselnikom. Zato le bil vse do kralja Žige J. uradni jezik v Lvovu le nemški. Leta 1387. so mesto zasedli Ogri, ki so je potem dali za doto nrmcezmji Medvigi. nevesti I .adi slava Jagda. ki ie mesto pridružil poljskemu kraljestvu. Poljski kralji so s podelitvijo novih privilegijev in novih svoboščin povzdignili lvovsko trgovino in bogastvo. Leta 1412 se je preselila v Lvov katoliška škofovska stolica iz fialieza. ker je Lvov postal priznano glavno mesto maloruskib pokrajin poljskega kraljestva. Lvov so leta 1350. oblegali Litvanci, leta 1498 Romuni, leta 1524. Turki, leta 1648. m leta 1655. hmelnickega kozaku leta 1672. zopet Turki, leta 17'»4. so ga pa Švedi pod Karlom XII. uplenili. Ob prvi razdelitvi Poljske leta 1772. ie bil Lvov z Oalicito in Lodomiriio prisojen avstrijski kroni. Promet osebnih vlakov In brzo- vlakov drl železnice. mmut zvečer. Vlak Stev. 871 iz Tržiča ob 8. uri 20 minut dopoldne, iz Ronki ob 8. uri 30 minut iz Pieris-Turriaco ob 8. uri 39 mimit, iz Villa Vicentina ob 8. uri 49 minut, prihod v Cervinjan ob 8. uri 59 minut. Lim Lvov sc nahaja v ozki in globoki dolini 27S metrov nad morjem. Mesto samo na sebi sicer ni veliko, a nastalo je okrog njega veliko predmestij. Sedaj Šteje Lvov 219.000 prebivalcev, ki so po večini Poljaki, a ostali Malorusi in nekaj Nemcev. Glede veroizpovedanja so 4 sedmine prebivalcev katoličani, dve sedmini tvorijo z id je. a ostalo sedminko pravoslavni, pro-lestantje in Armenci. Vsled tega je v Lvovu katoliški škof, škof grške zedinjene cerkve, armenski nadškof, kalvinistični konzistorij, luteranska nadintendanca in višji židovski rabin. Mesto je jako lepo, z lepimi ravnimi ulicami, ki so lepo tlakovane; ima lepe in široke trge, hiše in palače bogatega sloga. Od 72 cerkev, ki jih je našel v Lvovu cesar Josip IL, je bilo puščenih le 20, ki se. v več nego enem stoletju še niso podvojile. Razni kažipoti priporočajo tujcem, da si ogledajo rimsko-katoliško stolno cerkev v gotskem slogu, ki je bila zgrajena v letih od 1350 do 1460, grško-kato-liško stolno cerkev v italijanskem slogu, ki ie bila zgrajena v letih od 1740 do 1701. bernardinsko cerkev in dominikansko cerkev, v kateri je mnogo krasnih slik in kipov velike vrednosti; dalje unijatsko stolno cerkev v bizantinskem slogu, in armensko stolno cerkev, ki je še iz XV. stoletja. — Lvov ima mnogo samostanov, ki so ostali od premnogih, kateri so bili zaprti in po katerih je Lvov dobil ime »meniško mesto*. Lvov je industriialno središče največje važnosti: 35 odstotkov lvovskih prebivalcev se preživlja z industrijami; v Lvovu je mnogo tovaren za izdelovanje strojev, železniškega materijala, poljedelskih orodij in strojev; poleg tega uspeva tudi lončarstvo; so pa tudi še tovarne olja. likerjev, konserv in pivovarne. V Lvovu so PODLISTEK Vihar in tttina. Prcvel is lamu« M. C 12. Bilo je neke nedelfe zvečer. Fulvii ni trebalo peti in ostala je doma. Jurij, neki drugi prijatelj in jaz smo prebili večer pri njej. Via Manzooi je bila preplavljena po elegantnem svetu. „Stopimo na balkon, da vidimo prihajati dame s Corsaf je rekla Futvta. In ila je prva. £d sem njej na desno, oni drugi gospod na levo. Ostala terasa je bila obložena s cveticami. Jurij Je obstal za njo. Bil je vedno melanholičen, tudi tedaj, ko se je šalil. In to je storil večkrat, da je skrival svojo otožnost. Delali smo duhovite dov-tipe na račun gospodov in elegantnih dam, ki so vczi'e po cesti mimo, in smejali sm<> se mnogo. Mej tem je postalo temno m množica se je razšla. S pojem«n em živahnosti in dnevne luči izginjala sta tudi naša dobra volja m iskreča dovtipnost 1 Moj glas je zadobil tisti globoki zvok, ki ga je imel, ko sva bila zadnjič s Fulvio sama. In < na n i je govorila tako iz globine, kakor mi ie C. kr. ravnateljstvo državne Železnice naznanja; V področju c. kr. ravnateljstva državne železnice vozijo od 4. septembra t I. naslednji vlaki prej veljavnega poletnega voznega reda 1914. Prisilno legitimiranje za uporabo teh vlakov ne obstoji več. izvzemši kdor potuje v Pulo. Vojaške osebe in vojaški potniki imajo prednost. Brzovlaki vozijo do preklica !c z vozovi I. in II. razreda. Na progi Jesenice-Trst c. kr. državna železnica vozijo: Brzovlaki štev. 701. 702 (Trst-Solno-grad-Dunaj zapadni kolodvor) štev. 7(17, (Trst-Sofuograd iu Trst-Leoben-Du-nai inžni kolodvor). Osebni vlaki štev. 171, 13. 15. II. 16. 18. 20. za lokalni promet Trst c. kr. državna želcznica-Gorica vlak štev. 42 in Oori-ca-Trst državni kolodvor vlak štev. 12. Trst c. kr. državna žcleznica-Herpeljc-Kozina vlaki štev. 212. 214. 218. 211, 213. 217. l)ivača-Pu!j vlaki štev. 363/313. vlak štev. .363 le do Herpeli-Kozinc, toda s prevažanjem oseb. nadalje vlaki štev. 317, 312. 316 za lokalni promet. Za Vodnjan-Pulo služijo vlaki štev. 319. 320, 265m, slednji s prevažanjem oseb. Kanfanar-Rovinj vlaki Štev. 440, 446, 448, 443, 447, 449. Trst c. kr. državna železnica-Poreč vlaka štev. 953, 958. Tržič-Cervinjan vlaki štev. 812. 802. 814, 818, 813. 851, 871. Vlak štev. 802 ne vozi kot brzovlak in se ustavlja tudi v Pieris-Turiaco in Ronkah t. k. Cervinjan-Belvedere-Gradež o. p. vlaki štev. 1851, 1855, 1854. 1858. Trbiž-Ljubljana glavni kolodvor vlaki štev. 1712. 1716. 1711. Jeseniee-Ljubljana glavni kolodvor vlaki štev. 1720, 1721, 1713. Trbiž-Jesenice vlak štev. 1717. Ljubljana državni kolodvor-Kamnik vlaki štev. 2152. 2156. 2155, 2159. Kranj-Tržič vlaki štev. 2552, 2558, 2553, 2559. Ljubljana glavni kolodvor-Rudolfovo vlaka štev. 2212, 2219. Ljubljana glavni kolodvor-Bubnjarci vlaki štev. 2213, 2215, 2216, 2218. Rudoliovo-Bubnjarci vlaka štev. 2211, 2220. Trcbnje-Bubnarci vlaka štev. 2221. 2222. Rudolfovo-Straža-Toplice vlaki štev. 2412, 2413, 2414, 2415. l rebnje-Št. Janž vlaki štev. 2652, 2653, 2656. 2657. Orosuplje-Kočevjc vlaki štev. 2311. 2312. 2315. 2316. Gorica južni kolodvor-Ajdovščina vlaki štev. 1152, 1153, 1156, 1157. odg- -varjala vnega dne. Da se nasloni na teraso, je skrčila roki; leva roka jej je visela pod desnim komolcem, desna pod levim. Jaz sem zavzel isti položaj, tako, da sta bili druga poleg druge moja desnica in njena levica; moja je neprestano gladila njeno, ne da bi jo bila umaknila; potrpežljioo je sprejemala moja ljubimkovanja. Hkratu je začutila Fulvia sočutje z Jurjem, ki je stal za nama. »Ubogi Albanil" je zaklicala, „še vedno stoji sam za nami I Dajmo mu malo prostora !• Izgovori vši to se ni pritisnila k prijatelja na levi; ampak k meni; in gotovo zato, da ne bi najini rold zavzemali preveč prostora, je dda svojo roko v mojo in jo pritisnila k sebi. V tem trenotku je bilo moje srce tako viharno, da sem čul njega bitje v grlu m v sencih. Pritisnil sem roko Fulvie tako krepko, da je morala slišati udarce mojega srca. Pri tem sem jej vedno stiskal roko. »O, vse svoje življenje bi dal za eno tako uro I* Ostala sva privita drug ob druzega, sedela roka v roki, glava moja je slonela na njeni, moj dih se je dotikal nje las. Ni me pa pogledala, k^kor si tudi jaz nisem uoal. Najine oči so bile naperjene na temno utico, kjer nismo mogli vido vršilo vpisovanje v 1. razred dne 14. septembra ob 9 dopoldne. Zopetno vpisovanje zavodu že pripadajočih dijakov se bo vršilo dne 15. septembra in sicer za dijake od ll.~IV. razreda od 8—10. za dijake od V.—VIII. razreda pa od 10 dopoldne naprej. Eventualno vpisovanje novih učencev . C. Haas K 2, Tovarna ledu v Barko vi jah K 100, Amalija vd. Stuparich K -M). Lucijan Bidussi K 2. Mihael Oiannopulo K 50, Kap. Marko Dobcevich K 50, Banka „di Credito Popo-lare" K 100, Ana pl. Jager K 5, Oddelek fin nčne straže št. 1 v Sv. Soboti K 68, Vidrich Svetko K 2, Častniki in prostaki črnovojniki vrdelskega, rocolskega in kati-narskega detašmaja 178.41, Urh Saxida K 3, Družba Singer, tedenski prispevek uradnikov trgovin v ulicah Sv. Frančiška, Ghega in Caprin K 13.09, Ivan, Mihael in Friderik Wallusctinig K 1000, Tvrdka D. Jeroniti K 50, Lucijan C. Bertumi K 100, N. N K 1. Bar. Peter Morpurgo K 100, Max Schweiger K 10, Poreški magistrat K 500 Inž. Ferdinand Oppelt K 45, Kap Iv. Cvitanic K *?0, Ernest pl. Stabile K 20 V blagu so darovali Edmea Poschich, Olga llobiseh :: SiMi QQim 9 H!? J Si? □□ □□ se računajo pt» 4 stot- besedo-Mastno ti-kane besede sc rrtču najo pnlcrat več. — Najmanja.* t pristojbina zn&ša 40 sto^nk : □□ □□ Odđfl S8 t^di1 hrana ,0'ljlrluU. Kd i nos ti za ilva dijaJca. na f.rO j o Nas! nv povi Tnseratr.i QT>J €dda se sohiča čista, pri" slovenski družini. Trst. Piazza deli* Bor^a »ter. 3. vrat-i <3f,l) Odda se takoj postelja poštenemu mladeniču. Via Solitario ltf. vrata 22 980 Vesti iz Gorice. Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl prvega tega meseca g. dr. Levpušček. Pokojni je bil bolan že dolgo časa in se je zdravil v bolnišnici v Steinhofu, kj^r ga je tudi doletela smrt. Ranjki se je pred boleznijo intenzivno udeleževal narodnega življenja in bil tudi predsednik pri več narodnih društvih V petek je bil pogreb. — Blag mu spomin' Za naše vojake! — Vsestransko skrbe marljive in požrtvovalne gospodične za naSe vojake. Nekatere kot samaritanke, drage kot podpornice človekoljubnih društev. Prav posebno hvalo pa zaslužijo one, ki pletejo vo« jakom gorke volnen« maje, nogavice in drugo, ker njih delo bo obvarovalo vojake pred najhujšim zaveznikom Rusije — pred mrazom. Zato nas prav posebno veseli, da so se lotile goriške Slovenke tega dela z vso vnemo. Kakor čujemo od raznih strani, delajo naše vrte žene prav pridno in precej kosnv gorkega volnenega perila je že dogotovljenih. Potrebno pa je, da se to delo še pomnoži in zato poživljamo vse, da se lotijo tega dela in da tudi na tem polju dokažejo svojo ljubezen do domovine. Vzorci se dobe v ulici Morelli, št. 39, I. nadstropje, soba 11. Še enkrat kličemo vsem, na delo za naše vojake ! lepa mebhraua soba enemu ali drcina gospodoma, na £e!jo tudi klavir. Ul. Marco itr 4. ITI nadst. 081 Odda se Odda se ft! nad takoj meblir&na soba % dvema po-tla! jam a v ulici Farneto itev. Iti, 983 Odda se takoj meblovana aoha boljši Via Commercial« 9. III, n. osebi <>99 Odda se takoj soba z eno posteljo v ul. Bar-ri«ra Ster 22. IV. nad., desno. 9^9 Prevzame se agencij* ■tvo Klim ali glavno zastnp-gurno in solidno v Trata ali zunaj, proti kaveiji. kakor tudi prodaja zemljišč in hiš v lat/i. Pojaauila daje O o n r a d Karlo K x n e r Trat, ulica Uoggero Alanna itv. 3, I. nadstropja 974 pnatAlji vzmaLi. nove iiranicc K 86. —Popolna apaint soba z limnicaml K 290. Via Fonderfa 1». I. 23168 Dve Mlekarna Paaso Carlo Coldo i fltev 1 prodaja mleko po 28 vin liter. 979 Stanovanje trgo ake Aole od 13 do Iti leta. Rprejme gospa ICIar« Bekar. Via Piccardi fiteo. 53 in. nad : v druiioi se govori slovensko, nemško in italijansko. Sobe zračne, čiste z lepim razgledom 982 Kupujem stare kovine — Anton Ceroeka. ul. Olrao 4. Zaloga koles za vozove. 976 «koro novi. od 1 do 10 hektolitrov so na prodaj v Barkovljah v gost lni »Na gruntu" Via po R 1-80 Kokoši p<» 2 K kilogr. Cardueci 39. Rnnco ti. Kandler 8. 921 Specijalist za ilvfm botasnl Dr. Alfred Šerko Ordinira od 2-4 p«P* V. G. Gallina 2. (»lazza Qokleni 9> Vesti iz Istre. zen stopila v nov stadij; kajti razkrila sva si drug drugemu svojo ljubezen in občutila sva jo medsebojno. Strastno sva si stiskala roke; izolirale so naju od sploSoega razgovora ; govorile so Ie skupno in so si pravile ,tiM. Roka Fulvie je govorila: „Ni več tajnosti ne obotavljanja med nama; vem, da me ljubiš in jaz tudi ljubim tebe." In moja je odgovarjala: „Da, draga; ljubim te z vso dušo in srečna sem 1" In jaz sem se nadejal vsak hip» da se prijatelja poslovita in nas postita sama, da se končno pogledava, da bi v najinih očesih in na najinih ustnicah iskala vsega, kar sva si povedala 9 itMhaufim rok. Da si pore-čeva : „Res Je I- Potem sem bil nevoljen, ker sta se prijatelja postavljala med naju in najino ljubezen. Vedno sta slonela ob balkonu. Za trenotek mi je priila misel: ko bi se ograja zlomila, da bi se zvrnila doii! O, kolika sebičnost ljubezni! Ali terasa se ni zrušila, niti ne prijatelja 2njo! Čas je mineval, a jaz nisem mislil na odhod. Tam je bila moja srečal Ne bi si bil upal, napraviti kak gib, da je ne prepodim s tem! Fulvia mi je Se enkrat stisnila roko, potem jo je potegnila iz moje ter stopila nazaj v sobo. Prijatelja sta sledila. (Dalie.) Za Rdeči križ. - Davčna občina Z a z i d. (Nabrano po g. Pohlen Josipu.) Darovali so : po 1 K: Lazar Ivan, Švab Antonija, Ujčič Josip, Pohlen Matija. Maisetič J. K 1.20, |u-riševič Matija SO vin., Švab Marija 60 vin., Kontestabile J. 50 vin., Marsetič Iv. 50 vin. Po 40 vin.: Pohlen Ivan, Marsetič Urša, J. Pohlen, Ujčič Ana. Po 30 vin.: Senica josip, Švab Urša. P • 20 vin.; Švab M., Svab A.. Senica Miha, Švab Ivan, Švab Matija, Švab Josip. Skupaj K 11.—. Frakcija Dol nabrano po g. Ivanu Kocjančič. Darovali so: Kocjančič Matija št. 2, K 2t Kocjančič Anton št. 2, K 1, Kocjančič Marija št. 4, K I, Kocjančič Andrej št. 5, 20 vin., Kocjančič J. št. 19, K 1, Kocjančič A. št. 24, 30 vin., Kocjančič Ivan št. 25 K 1, Kocjančič Ana št. 28, 40 v>n., Kocjančič Andrej št. 33, 24 vin., Kncjančič J. št. 32, 40 vin., Kocjančič M. št. 36, K 1. Pohlen M. 40 v. Rožnik Ant., Baboc Ana K 1, M. Rihtar K 3, Rihtar Urša K 1, Rihtar Roža 60 vin., Rihtar Ana SO v. Skupaj K 15.73. Kdor želi svojo sedanjo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka kdor uživa ugled in zaupanje pri svojih prijateljih in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicijskiin poslom, če se mu dobro izplača, ta naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47", Ljubljana. »t HELVETIA iS Mika zalega gramofonov. TRST a Trst, il. larricra vtccfeii ftr. tt. Vedno v idMl valika Izbcr slovanskih h> hrvatskih ptoK Mi K 2-SO naprej. • Vedno nove ptolfe najboljše vrste. Gramofoni na obroke. ^aiimUllM&lfiiliflžifiii! S « Dobroznana mirodilnica Največja radost je dete. ki se zdravo in krepko razvija. Za doseči to, ve vsaka mati. da ne more nuditi svojemu ljubljenčku bolje hrane, kot je Nestle - jeva moka, najstarejša, najbolj priporočljiva in najcenejša hrana za dojence, zdrave in bolne otroke. — Škatlja za poskušnjo se dobi zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj., Biber-strasse 14 K. ĆESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi. g Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma H ¥elik ig&or bara s = potisk itdn= Zaloga za Trst in okolico redilnega caja za otro-ke fn odrasle ter f5.'crwg* nni fn ftčnt|i p'iftt 21 firrf. - Teiefaa B3. ulica Stadion 29 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. — Prodaja se žganje vseh vrst fnstn čba točna. — Cene zmerne □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□r □ □ Velika prodaje špehal! naznanja, grofa KovafevKa da |e dospel zopet □□□□□□□□□aoDaaonaannananoonoonnnnnnnnnnnnn vagon špeha. 1 vagon slanega In 1 prekaienega finega Prodaja se po nizki ceni v Trstu, ulica Ugo Foscoio št. 1. IT Na željo se poSilja tudi po poŠti ali železnici. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ n □ □