Leto LXXH, St. 140 -Pom^bi p«*— » v*0«**- - i« Prei« - Ceni L 1 Ur»'lolM»« , apra>a. LJoolJaaa, KeptUrj«'« i. l*UIo> »oui-«ut>«. UtMiu uroiilDi H Ul. m Ur •emetve MU/, - Cel r*4 Ljub. 0»a« 10-toC u aaroAom« ta 1* »« sa liMsrit«. • UiUuCao aaatopetvt ia »glas« It Italt)« la Inozamatvai UPI S. A. MIlan«. Bekepltov a« * i • I ■ n Besonders grosse Feindverlusfe in der Normasidie Frontdurchbruch des Feindes bei Tiliy-Livry scheiterte — London weitcrhin unter Storungsieuer — Weiterhin starke Feindangriffe in Mittelitalicn DNB. Aus dem Fiilirerhauptquartier, 20. Juni. Das Oberkoinmando der Wchr-macht gibt bekannt: Die Kampfe in der Norman die verliefen gestern fiir den Feind besonders vcrlustreich. Auf breiter Front ver-snehte er im Haum T i 11 y - L i v r y melirmals mit starken lnlanterie- und Punzcrkraftcn unsere Front zu durch-stossen. Alle Angriffe scheiterten. Siid-westlich Tilly vvurde dabci ein feindliches Bataillon vollig zerschlagen, der Bataillonsstab gefangengenommen. Auf der llalbinsel Cherbourg fan-den keine grčisseren Kampfe statt. Der Feind fiihlte lediglich mit gepanzerten Aufklarungskriiften gegen die Siidfront der Feslung Cherbourg vor. Der Raum London liegt weiterhin nnter unserem Storungsfeuer. Heeres- und Mnrinokiistenbatterien zvvnngen vor der llalbinsel Cherbourg mrhrere feindliche Schiffe zum Ab-drehen. Frrnknmpfbattcricn der Kriegsmari-ne schossen in der vergangenen Nacht im Kanal mehrere Schiffe eines nach AVesten laufendcn feindlichen Gclcit-zuges in Brand. Die Luftwaffe setzte auch in der letzten Nacht die Bekiimpfung der Schiffsansammlungen vor dem Lande-kopf erfolgreich fort. Nach zahlrcichen Bombentreffern >vurden schvverc Ex-plosionen beobachtet. Bei dem bereits gemeldeten Angriff deutscher Kampffliegervcrbande in der Nacht vom 18. zum 19. Juni wurden liach nbsehliessenden Meldunzen zwei veitere Ilaiidelsscliilfc mit 18.000 BRT und ein Zerstorer versenkt. Ausserdem wurden ein vveilerer Zcrstiirer, ein Tanker von 8000 BRT und ein Frachter von 7000 BRT schvver beschadigt. Eine Fliegerdivision unter Fiihrung von Generalmnjor Korte hat sich bei diesen Einsatzcn besonders nusgezeich-net. IJber dem I.andekopf nnd den be-set/.ten Westgebieten vvurden gestern 29 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Die scluvache Besatzung der Insel Elba setzte auch gestern im Nordost-teil der lnsel den Kampf gegen den veit ilberlegenen Feind hnrtniickig fort und brachte ihm schsverste Verluste bei. Sie \vurde in der vergangenen Nacht auf das Festland iibergcliihrt. In M i t tel i t a I ie n hielten die starken Angriffe des Feindes auch gestern nn, ohne dass es ihm gclang, den or-hofften Durchbruch zu erzielen. Besonders erbittert tobte der Kampf im Raum von Perugia, v o der Feind in mehre-ren aus starken lnlanterie- und Pnnzer-kriifton gebildeten Angriffsgruppen gegen unsere Front vorsliess. Gegenan-griffe unserer Truppen brnehten die icindlichen Angriffe zum Stehen. Aus dem Osten \verden ausser er-folgreichen brtlichen Abwehrkampfen siidostlich Witebsk keine Kampfhand-lungen gemeldet. Leichte deutsche Seestreitkriifte be-schadigten im Finnischen Meerbu-sen zwei sovjetisehe Schnellboote. Vor der Karelischen l.andenge eingesetzte Sicherungsfnhrzeuge der Kriegsmarine schossen fiinf sovijctischc Bomber ab. Izredno velike sovražne izgube v Kormandiji Sovražni prodor pri Tillyju in Livryju se je ponesrečil — London se nadalje pod motilnim ognjem — Nadaljnji močni sovražni napadi v Italiji Fiihrerjev glavni stan 20. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih bil javlja; Boji v Normandiji >o bili vPcraj 7.a sovražnika izredno izgub polni. Na področju med Tillyjem tpr Livry-jem je poskušal na široki črti z močnimi pehotnimi iu oklepniškimi silami prodreti naše položaje. Vsi napadi so se izjalovili. Juirozahodno od Tvllija jc bil pri tem nek sovražni bataljon povsem uničen, štab bataljona pa ujet. Na polotoku Cherbourgu ni prišlo do nobenih večjih bojev. Sovražnik je streljenih 29 sovražnikovih letal. Številčno slaba posadka otoka Elbe je nadaljevala tudi včeraj v severovzhodnem delu otoka z ogorčenim bojem proti številčno zelo nadmočnonni sovražniku ter uiu prizadejala najtežje izgube. Bila je v pretekli noči prepeljana na celino. V srednji Italiji so se tudi včeraj nadaljevali močni sovražnikovi napadi, ne da bi mu pri tem uspelo doseči pričakovani prodor. Posebno ogorčeni so bili boji na področju Perugije, kjer jc sovražnik prodiral proti našim polo- olipovnl le z oklepniškimi izvidnimi | zajem z močnimi pehotnimi in oklep- silaini južno bojišče trdnjave Cher- -"n-s----„i,.._:---: c-----* bourg. Področje Londona jc šc nadalje pod našim motilnim ognjem. Obalne baterije vojske in mornarice so pred polotokom Cherbourgom prisilile več sovražnih ladij k umiku. Daljnostrelne baterije vojne mornarice so v pretekli noči v Rokavskem prelivu zažgale s svojimi izstrelki več ladij iz neke sovražne spremljave, ki je plula proti zahodu. Letalstvo je tudi v pretekli noči napadalo zbirališča ladij pred pred-mostjem. Številni bombni zadetki so povzročili opazovane hude izgube. Pri že javljenem napadu nemških oddelkov borbenih letal v noči od 18. na 19. junij sta bila po končnih poročilih potopljena še dva nadaljnja trgovska parmka z 18.000 tonami ter nek rušilec. Razen tega je bil hudo poškodovan nek nadaljnji rušilec, neka pe-trolejska ladja z 8000 tonami in nek tovorni parnik s "000 tonami. Pri tein se je posebno izkazala neka letalska divizija pod vodstvom generalnega majorja Korteja. Nad predmostjem ter nad zasedenimi zahodnimi področji je bilo včeraj se- Obrambe pred nemškimi izstrelki ni Stockholm, 19. junija. Švedska poročila javljajo iz Londona, da se vsi britanski vojaški krosi intenzivno pečajo z vprašanji, kaka obramba bi bila mogoča proti novemu nemškemu orožju. jStockholnis Tidningen« objavlja novico svojega londonskega dopisnika, ki pravi, da se je vršil posvet visokih britanskih častnikov in topniških strokovnjakov v glavnem stanu angleške obrambe, da bi izdelal načrt za uničevanje nemških izstrelkov. Švedski list pravi, da so sicer že pred več meseci izdelali smernice za taktični operacijski načrt proti novemu nemškemu orožju, da pa je po praktični uporabi tega orožja postala nujno polrebn.t nova taktika. Dočim so prvotno naročili angleškemu protiletalskemu topništvu, naj zvari neprekinjen obrambni ogenj proli nemškim izstrelkom, so sedaj očividno spoznali, da je ta ukrep neuspešen in so pričeli, kot piše »Iivening Standard*, namesto z »ninožeslvenim obstreljevanjem:, s »pre- ciznim protiletalskim oenjenu. Nadalje so verjetno prepričani, da bo treba protiletalsko topništvo prestaviti bolj izven mest. du ne bo zaradi njegovih izstrelkov nastala za prebivalstvo gosto naseljenih ozemelj še novn nevarnost. Tako govori nekaj »Kxchnngo Telegraphc, da ho obramba Anglije preložena ob Rokavski preliv. Pred obalo bodo namestili več protiletalskih ladij In brzoetrelnih topov. Poleg tega je dobilo angleško letalstvo nalogo, naj zasleduje nove izstrelke ter jih v zraku uničuje. Da bi tudi tu preprečili nevarnost eksplozij nad naseljenimi kraji, so dobili lovci nalog, naj prično z obrambo na primernih mestih, da bi uničili izstrelke po možnosti nad nenaseljenimi ozemlji ali pa nad morjem. Po neki Rcu-terjevi -vesti si letalski strokovnjaki od balonske zapore ne obetajo mnogo. Stockholm, 20. junija. Očividno nc ni lahko ubraniti nemških izstrelkov, ki brez prestanka lete preko Rokavskega preli- Položaj m rimandskem bojišču niškimi napadalnimi skupinami. Sovražni napadi so se ustavili zaradi protinapadov naših čet. Z vzhoda ne poročajo razen o uspešnih krajevnih obrambnih bojih jugovzhodno od Vitebska o nikakem bojnem delovanju. Lahke nemške pomorske sile so poškodovale v Finskem zalivu dva sovjetska hitra bojna čolna. Zaščitne ladje vojne mornarice so sestrelile pred Ka rel i jsko ožino pet sovjetskih bombnikov. Nemška letala nad Anglijo Stockholm, 20. junija. Nemška letala so bila v noči na torek nad južno Anglijo ter predelih vzhodne Škotske. Agencija Reuter kratko poroča, da je nastala škoda in izgube ter s tem priznava, da deluje nad Anglijo razen novega nemškega orožja tudi nemško letalstvo. Myron TayIor v Rimu Amsterdam. Kakor poroča agencija »United Press«, je prispel včeraj v Rim poslanik Združenih držav pri Vatikanu SE? vron Taylor. Berlin, 20. junija, Ze več ko tri dni se skušajo liritanci brezuspešno obraniti novega nemškega orožja. l'rolile(alsko topništvo so z dovozom nadaljnjih baterij ob južni obali Anglije močno povečali, da bi s tein povečali zaporni ogenj. Tudi lovski letalci poizkušajo vedno znova, da bi uničili te izstrelke že v zraku. Istočasno preiskujejo izvidniki ter bombniki obalna območja, s katerih računajo da lete ti izstrelki. Ko so pa bili vsi ti napori zaman in ko je bil London ter njegovi zunanji okraji nadalje z isto silovitostjo napadali z molilnim ognjeni, so skušali pomiriti angleško javnost z izjavo, da so ustanovili posebno tehnično komisijo, ki naj bi skušala najti primerne protiukrepe. To pa le dokazuje, da Britanci niso v stanju, da bi na kak drug način odvrnili nemške izstrelke, ki jim povzročajo tako občutno škodo. Ker so v tem pogledu tako brez moči, so seveda ameriški uspelr na polotoku Cotentin čim bolj razkričali kot veliko zmago. Sicer je res, dn je sovražnik v začetku 18. junija poglobil svoj vdor pri Barnevillu na vzhodni obali, to pa lo z množično uporabo topništva ter bombnikov, Vi so prodirali iz St. Sauveur-le Viconta. S tem je po trinajstih dnevih ogorčenih bojev dosegel točko, ki bi jo [>o vseh izjavah angloameriških ujetnikov moral zasesti že drugega dne invazije. Mala neprimerna ribiška luka Barneville ima vsled svojega ozkega vhoda le malenkostno vrednost ter nikakor ni primerna za pristajanje večjih prevoznih ladij. Edina primerna luka za to bi bila Cherbourg. Vendar je ta luka z vsemi svojimi napravami trdno v nemških rokah. Objektivna poročila iz sovražnikovega tabora poorčajo, da so nudile nemške čete zahodno od Sauveurja le rahel odpor. To znači, da smatra nemško vrhovno vodstvo za svojo glavno nalogo učinkovito uničevanje sovražnikovih napadalnih sil na južnem robu invazijske-ga pred most ja, kjer so dosegle naše čete v nedeljo ponovne napadalne in obrambne uspehe. Vsled tega se tudi nadaljujejo ogorčeni boji z Amerikanci, ki so prodrli do Barnevilla. Ko je poskušal sovražnik prodreti proli jugu, je naletel na najodločnejši odpor. Nemške postojanke so na tem predelu prav tako trdne, kakor one vzhodno ležeče med Bois de Limors ter močvirji pri Baunte. Boji na področju St. Sauveurja so tako zaposlili sovražnika, da ni mogel niti na severnem robu predmostja pri St. Mere—Eglise. niti na področju južno od Carentana pričeti z. resnejšimi napadi. Vsled velikih izgub, Vi so jih utrpeli Amerikanci severovzhodno od St. I>o-ja, so tudi včeraj mirovali na tem odseku. Poraz pri SI. Lo-ju je bil tako popoln, da je sovražnik z novo privedenimi rezervami lahko preprečil paničen umik. Toda tudi tem novo privedenim četam se ni posrečilo, da bi odbile ponovne napade naših grenadirjev in padalskih lovcev, ki so pri Villers-Fossardu odstranili sovražno vdorno meslo ler s tem zopet vzpostavili staro bojno črto med Cnvigny-jem in St. Andro-jem. Tudi vzhodno od Caumonta so nemške čete v nedeljo s protinapadom osvojile nadaljuje ozemlje. V teb bojih fo vrgle naše čete Amerikanco iz višinskih postojank pri I.ivry-ju, zavzele tudi kraj ter uničile neko obkoljeno sovražnikovo skupino. Tudi na nekem drugem odseku uničujejo naše čete neko obkoljeno sovražno skupino. Težki boji so ee razvili ponovno pri I.e Qiiesnayju. Tu je ponovno napadel sovražnik z močnimi oklepnimi silami v smeri ceste Caumont—Juvigny. Tokrat jo poizkušal presenetiti nemške četo in jo pričel brez topniške predpriprave z nenadnim oklejmiškim napadom, ki se je pa povsem ponesrečil. Tik pred našimi črtami je v močnem odpornem ognju obtičal sovražnikov napad. Vsled težkih izgub prejšnjega dno so bili britanski napadi vzhodno od Tilly sur-Seiillos slabši. Vsled velikih izgub, ki jih je utrpel sovražnik na področju izliva reke Orne, je moral odtegnili iz boja tretjo kanadsko ter šesto britansko divizijo, pripeljano z letali. Toda tudi na novo privedeni oddelki niso mogli preprečiti nadaljnjega nemškega napredovanja. Naši grenadirji so potisnili sovražnika daljo proti severovzhodu. Zaradi zboljšanja vremena je nemško letalstvo močno napadlo sovražno prevozno in oskrbovalno ladjevje v Seinskem zalivu, pri čemer so bojni letalci potopili ali težko poškodovali štiri rušilce in 6 tovornih parnikov s skupno 47.000 tonami. Sovražnikove zaščitne bojne ladje so ponovno obstreljevale nemško obalne naprave zapadno in vzhodno od predmostja. Berlin, 20. junija. Uspeh nemških oddelkov torpednih letal, ki so v noči na 19. junij /. uničujočim učinkom napadli invazijsko ladjevje v Rokavskem prelivu ter severno od Seiinskega zaliva, je bil še mnogo večji, kakor je pa to jioročalo vojno poročilo z dne to. junija. Po dokončanih poročilih so bili zadeti s torpedi i/, nemških letal štirje rušilci ter 9 velikih prevoznih ladij, nadalje tovorni pnrniki ter ladje, napolnjene s pogonskim gorivom, skupno 72.000 tonami. Nemško letalstvo je napadlo kratko po polnoči vkljub najmočnejši sovražni obrambi, l^etala so najprej odvrgla svetlobne rakete, tnko da so bili cilji dobro vidni. Še med napadom so sc potopili nek rušilec, neka prevozna ladja z 10.000 tonami, neka nadaljnja prevozna ladja z 9.000 tonami, neka tovorna ladja z 8.000 tonami ter noka pogonska ladja napolnjena s pogonskim gorivom z 9.000 tonami. Zaradi težkih poškodb sta se najbrž kmalu po napadu potopila tudi nek rušilec ter neka ladja, napolnjena s pogonskim gorivom z 8.000 tonami. Kakor so ugotovila izvklniška letala, sta bila nadalje tc/.ko po;kodovnna dva rušilen ter 4 tovorne ladje z 28.000 tonnmi. meri njimi neka specialna i/krcevalna ladja za pehoto z 8.000 tonami. — Računi plutokratov Stockholm, 19. junija. V neki vvasbing-tonski brzojavki >Ne\vs Chroniclu« je naveden resnični vzrok, čemu Amerika ne prizna de Gaullea. »Nya Dagligt Alle-handac, ki označuje to brzojavko kot senzacionalno, pravi, da zahteva de Ciaulle popolno vrnitev vseh francoskih kolonij, dočim ima Roosevelt velik interes na francoski Indokini, Martiniku, Madagaskarju, Francoski Gvajani, Novi Kaledoniji in Dakarju. Nadalje želi postaviti več važnih francoskih oporišč v Karibijskem morju in Atlantiku pod mednarodno nadzorstvo. Alžirski dopisnik »New York Ti-nieaac je baje izjavil, da sumijo disidentski francoski krogi v Alžiru, da ima Amerika imperialistične cilje, ki so v nasprotju s francoskimi interesi. — Ameriški plulokrati ne podpirajo de Gaulla zastonj in si bodo seveda vse mastno dali poplačat L Beograd. Nemške čete v Boeni «o ob priliki neke očiščevalne akcije razbile neko toiovajsko skupino. Sovražnik ie imel preko 200 mrtvih. va nad Anglijo. Kakor porrča londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet-, je obramba pred nemškimi robotnimi letali z britanskimi lovskimi letali zelo težka in zvezana z velikimi nevarnostmi. Robotna letala imajo mnogo večjo brzino, kot pa se je to prvotno smatralo. Razen teg i obstoji nevarnost, da je lovsko letalo, ki iz neposredne bližine strelja na robol-no letalo zaradi močne eksplozije samo uničeno. Zaradi tega morajo letala streljati na nemška robotna letala le Iz precejšnje razdalje. Razen tega jc treba zadeli le neko gotovo točko na robotnem letalu, sicer sploh ne eksplodira, ampak strmoglavi le v nižino ter eksplodira šele pri pristanku. Ravno to jc pa treba predvsem preprečiti. Britanska lovska letala doslej še niso imela težje naloge. Dinamitni meteorji Berlin. Nemci so včeraj ves dun obstreljevali London s težkim motilnim ognjem novega nemškega orožju. V berlinskih vojaških krogih pravijo, d« je bil v zadnjih 4S urah London težišče napadov dinumitnih meteorjev. London je vodilno središče, deloma predstavlja celo možgane invazije. Tamkaj se ne nahaja le glavni stan, temveč so stekajo tudi vsa poročila in prometna pota. Zaradi tega ima I on-don velik vojaški pomen. Poročila i/ nemških štabov pričajo, da so dosedanji sovražni protiukrepi bili zgolj iu samo v najmočnejšem protiletalskem ognju. Nemško letulsko izviiliji-štvo je ugotovilo, da so vsi izstreljeni dinamitni meteorji zadeli svoj cilj. aansasasKaaaisaiiauaauBnaBSd Zgled malega naroda Ves kulturni svet spremlja te dni 7. velikim občudovanjem borbo finskega naroda proti boljševiški vojski. V kratkem razdobju petih let je finski narod moral vstopiti v dve vojni, dn sc je obranil proti sovjetskemu sosedu ki razpolaga z ogromno premočjo v grn-divu iu v moštvu. V obeh vojnah je mali finski narod naravnost klasičen primer, knko nepremagljiv in nezlomljiv je tisti narod, ki se bori 7. zavestjo pravične borbe v srcu; v tej borbi je pravi svečenik junaštva, ki služi obrambi in ohranitvi najvišjih etičnih načel, ki morajo vladati svetu in odnosom med narodi, in siccr med velikimi ter malimi. Dvakrat se je zagnal rdeči imperializem v boj proli malemu finskemu narodu in odpor tega malega finskega naroda sc ni zlomil. Med boljševiško in finsko vojaško močjo ni bilo pravega sorazmerja in po računih vojaške matematike bi moralo biti finsko ljudstvo s svojo malo domovino že izbrisano s površine zemlje. Toda finski vojak se je v obeh vojnah vojskoval z globoko zavestjo pravične borbe v srcu, v pravični borbi je branil sebe in čast svoje domovine. Iu pred vzvišeno znvestjo tolikšnega poslanstva se je morala ukloniti strategija rdečih generalov. Ta .sveta predanost pravici, ki vedno in povsod zmaguje, pn finskega naroda nikdar ni zapustila. Kolikokrat so prihajali finskemu narodu sirenski klici z raznih strani, dn naj se vendarle ukloni premoči in da nnj zndrsti rajši koristim političnih računov in pri tem ne-koliko popusti pri tolmačenju pravic iu dolžnosti finske državne samostojnosti. Še pred nekaj meseci so iz Moskve pošiljali finskim državnikom vabila za po-ravnnvo v obliki kupčije, toda ves finski narod se je strnil za svojo vlado in za svojim parlamentom, ko je odbil ponudbe, ki niso bile v skladu s finskim pojmovanjem pravice. Finski narod pa pozneje tudi ni klonil grožnjam moskovskih predstavnikov, dasi so se zlasti nmeriški zastopniki trudili »obvarovati« mali finski narod pred grozečim »uničenjem«. Evropa mora biti malemu finskemu narodu hvaležna za svetal vzgled idea-izmn in zvestobe in ta zgled mora slehernega pripadnika evropskih narodov navdati z optimizmom. S svojo doslednostjo dokazuje mali finski narod pred vsem to, da ne more biti nikdar pora-zen tisi i, ki se vojsknje z globoko zavestjo pravične borbe v srcu. Ta borba pa v finskem slučaju ni samo borba zn ohranitev lastne domovine, ki po pravni terja svoje meslo v Evropi, ampak je tudi pogumna borba malega nnrodo proli nnjnesrečnej.ši ideji, lo je proti komunizmu, ki se je vrgel nn Finsko povezan z anglosaškim židovskim bo-gatastvom. Pri malem finskem, narodu se tnko idealno povezuje borba za pravico z borbo proti največji evropski zablodi. Meč finskega vojaka, ki služi ohranitvi in zmagi pravice, se tako obenem po-s javlja v idealno službo obrambe evrop-ske krščanske kulture. V tej drami to-likih razmerij pa je mali finski narod — in kohko izrednih podobnosti je pri »om tudi z borbo malega slovenskega naroda — obenem tudi zgled tistesa. Kar v posebni meri označuje pomen obstoja in borbe malih narodov v okviru nove Evrope. Mali „nrod ne more propasti, če se bori zn svojo pravico in mah narod neizmerno koristi Evropi, ce se v spopadu s pogubnimi idejami ohrani Evropi. Kajti v obeh slučajih opravlja odlično dolžnost, ko nomntra ohranitvi pravice in prave, krščanske evropske kulture. Govor finskega predsednika vlade »Kdor svoje pravice ne brani, je tudi ne zasluži« Helsinki, 10. junija. Finski ministrski predsednik Linkomiee je imel v soboto zvečer v finskem radiju govor, ki je bil namenjen predvsem domovini. V njem je dejal: »Relativni mir minulih mesecev na finskem bojišču se je umaknil divjemu boju. Vendar veruje finski narod neoniajuno v zmago pravičnosti, kajti: .Kdor svoje pravice ne brani, je tudi ne zasluži'.« »Toda medtem ko ne borimo za pravico,* je dejal ministrski predsednik, borimo istočasno za vrednote, ki predstavljajo vsem zahodnim kulturnim narodom predpogoje človeku primernega otistoja. Že desetino rodov pred nami so prestalo težke preizkušnja in dobile hude udarce. A ti udarci niso našega naroda nikdar zlomili. Spričo njih jo postal le še bol.Mrd. Sedaj črpamo svojo moč iz dediščine prejšnjih generacij, iz jekleno volje našega naroda do življenja. Hoj se ne bije le ob naših mejah. Večletna velika vojna se po vsem videzu približuje svojemu odločilnemu stanju, pri čemer bo šlo predvsem za to. kdo bo dal j vzdržal. Tozadevno prestajala danes finska volja in sposobnost 6vo.jo ognjeno preizkušnjo. Vemo, da izpolnjuje naša vojska svojo naloge z neprimerno požrtvovalnostjo. odločnostjo in z znanjem, ki so bile vedno tipične za naše vojake. Domovina pa mora biti vredna obnašanja 6vojih vojakov. Delo naših očetov, življenje in svoboda našo laslne generacijo in bodočnost naših otrok so zopet na tehtnici. Misel na to nam bo omogočala miren in odločen pogled naprej. Ljudstvo, ki je ostalo pri življenju takrat, ko se je razvijalo, ko je bilo še šibko, bo prestalo tudi dobo. v kateri je končno po 6trogi šoLi zgodovine postalo zrelo in doseglo svojo možatost.t Amsterdam. Reuter javlja iz Wa- shingtonu, da je nek republikanski poslanec obdolžil ameriško vludo, »du je pustila boljševikom vdreti v Finsko ter se tamkaj grozotno in barbarsko vojskovati«. Te besede je izrekel član kongresa Knustou potem, ko je ameriško državno tajništvo izročilu finskim diplomatom njihove potne liste. Dodal je še: »Roosevelt in njegova vlad« bi rada izročila Finsko uničenju. Toda milijoni Anierikancev, ki imajo boljši spomin kot Roosevelt in llull, so zaradi tega podlega postopanja svoje vlade s finskim narodom globoko užaljeni. Ni še dolgo tega, knr so člani naše vlado kazali na Finsko kot na svetal primer ter slavili njeno pravičnost in poštenost.« Boji tudi na Aunuški ter Maaselkac- ški ožini Helsinki, JO. junija. Kakor je poročal finski državni poročevalski urad v ponedeljek zvečer v dojwilnilo vojnemu j>oročilu. so se pričeli tudi na Aunuški ter Mansclkaeški ožini živahni boji pred vsem z izvidnicami. Na nekaterih odsekih je delovalo tudi sovražnikovo topništvo, ki je obstreJje-valo finske postojanke. Helsinki, 20. junija. Časopis »Karjala« piše: »Ker se sovjetski Zvezi svoječasno ni posrečilo, da bi si podvrgla Finsko na nevojaški način — in se ji to pri finski narodni zavednosti tudi nikdar ne bi posrečilo — je v zimi z daleko nadmočno vojsko napadla finski narod. Danes ponovno pritiska ogromna sovjetska premoč na Viipuri, finsko trdnjavo na vzhodu. V nevarnosti sta svoboda ter samostojnost finskega naroda Finska se bori za svojo svobodo, ki jo je dosegla v stoletnih bojih in ki jo bo tudi sedaj najogorčenejše branila. Boji v Italiji Berlin, 10. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o vojni v Italiji: Včerajšnja nedelja je bila na italijanskem bojišču dan prvorazrednih velikih borb. Na široki črti so napadali Amerikanci, degaullisli in Britanci vse od Gros-seta do Perugie. V srditih bojih, ki so trajali ves dan, so sicer ponekod potisnih nemške črte nazaj, vendar je nemško vodstvo s hitrim premikanjem svojih rezerv preprečilo vse poizkuse prebitja fronte in tako po načrtu nadaljevalo predvidene pokrele. V podrobnostih poročajo, da je uspelo Amerikancem jugovzhodno od Orosseta pridobili severno od Ombrona nekaj kilometrov ozemlja ter potisniti lu nemške zaščitnice na neko novo višino. Ameriški poizkusi, da bi zavzeli tudi te nove postojanke so krvavo spodleteli. Bolj v notranjosti dežele je u»pelo nemškim obrambnim silam, da so se kljub vsem napadom uspešno obdržale na svojih postojankah. Zlasti niso mogle nikjer napredovati francoske pomožne čete, ki so napadale južno od Trazintcskega jezera. Pri Perugiji so morali Nemci po večurnih hu-d'h bojih na nekem mestu umakniti svoje Črte, da eo tako preprečili prodor britanskih oklepniških oddelkov. Severno od mesta pa so se vsi oklepniški napadi zaustavili v srditih bojih iz blazine. Angleži so izgubili tu 17 bojnih voz. Na vzhodnem delu italijanskega bojišča ni prišlo nikjer do obsežnejših bojev. Amsterdam. Nek Reuterjev posebni dopisnik javlja i/. Rima, da so vsi člani | nove italijanske vlade iz Rima ncua- I doma izginili. Ministrski predsednik Bonomi, ki se je pred nekaj dnevi odpeljal proti jugu, je izjavil, da sc bo vrnil v enem do dveh dneh. A še vedno ni nazaj ne njega, ne njegovih ministrov. V Rimu sploh ne vedo ničesar, kaj počenjajo on in njegova vlada. Oslo, 20. junija. Časopis »Fritt Folkc piše: »Vsak dan prihajajo nova poročila o trpljenju ju/noitalijanskega prebivalstva. C>b prihodu Anglonmerikan-cev ter bol.jšcvikov so nostale v južni Italiji grozne ra/mere. Ilude epidemije terjajo mnogo žrlev in tudi rdeči morilci izvajajo svoja grozodejstva. Oni, ki so ušli tem preganjanjem, stoje pred angloumeriškimi uradi ter beračijo za košček kruha. fie celo amerikanski časopisi zahtevajo spremembo nevzdržnih razmer v ju/ni lluliji, potem si lahko mislimo kako tam izgleda. Amerikansiki časopisi ne zahtevajo te.h sprememb zaradi ozira na italijanski narod, temveč zgolj le i/, strahu pred primerjanjem z razmerami, kakršne vladajo nn področjih, ki so jih zasedli Nemci. Angloamerikanci tudi puščajo svojim boljševiškim zaveznikom proste roke, tako da ti ue-ovirano vrše svoje zločine. Ne store pa prav ničesar, da bi preprečili te zločine, ki so sramota za civilizacijo. Značilno je tudi dejstvo, da so v Rimu takoj ponovno odprli sinagogo. Tej otvoritvi je prisostvoval ameriški Žid letalski general Leasv, ki je odgovoren za struliovalne napade na Večno mesto. Težki boji na Elbi in ctipsritost nemškega vojaka Berlin, 20. jun. V Italiji so bili 18. junija izredno težki boji. Sovražnik je v poslednjih dneh dovedel zelo močne okrepitve in to predvsem na obalno področje, severno od jezera Bolsena, južno od Trasimenskega jezera ter na področje južno od Perugie. Sovražni napadi so v obalnem področju usmerjeni proti Gros-setu in prehodnem točkam preko spod-niega teka reke Ombrone. Severno od jezera Bolsena prodirajo skozi dolino Pa-glia v smeri proti Radicofaniju. Iz doline Chinaetta je sunil sovražnik proti Citta della Pieve. Na področju južno od Perugie so poskušali Kanadčani in Indijci zavzeti izhodiščne postojanke za napad na mesto. S temi napadi hoče sovražnik odrezati nemške čete, ki se bore v zapad-nih Apeninih. Nemške čete, ki so se borile v zad- Mki japonski uspehi Tri sovražne divizije uničene njih dnevih v grozni vročini, sedaj pa ob močnih nalivih, so v izredno težkih obrambnih bojih odbile sovražne napade ter so predvsem južno ter jugovzhodno od Perugie preprečile nadaljnje napredovanje sovražnika. Naši grenadirji ter padalski lovci so često v bojih iz bližine uničili več sovražnikovih oklepnikov Enako liudi boji so bili tudi no otoku Elbi. Po močnih predhodnih letalskih napadih se je posrečilo sovražniku v varstvu vojnih ladij izkrcati nadaljnje sile ter potisniti številčno mnogo manjše nemške varovalne čete na vzhodni predel otoka. Tu se nemški vojaki, podprti z obalnimi baterijami, junaško upirajo. V boje so posegle tudi lažje nemške pomorske edinice. Med Elbo ter celino so uničile nek britanski hitri bojni čoln, dva nadaljnja pa težko poškodovale. Peking, 19. junija. Po zmagoslavnem zaključku honanske ofenzive se vršo trenutno lo še čistilne ojieracije, je dejal šef .jai>onskih ekspedicijskih sil na severnem Kitajskem v nedeljo zastopnikom inozemskega tiska v Pekingu. Izjavil je, da se jo z boji v Honanu pričela splošna ofenziva. V prvem obdobju velikovzhodnoazijske vojne so Japonci zavzeli lako obrežna ozemlja, da so rabili /.a nadaljnje večje akcije obsežne predpriprave. llonanska ofenziva je bila znak, da je minil čas defenzivnih bojev. Vsepovsod vlada občutek olajšanja, ker je doba čakanja mimo. Zato so bili častniki in vojaki med vso ofenzivo v najboljšem razpoloženju. Glede vojaških uspehov je dejal, da je bilo v štiridesetdnevnih bojih uničenih 30 sovražnih divizij, izmed katerih je štela vsaka približno 8000 mož. Desot nadaljnjih divizij je izgubilo 6vojo bojno moč, še drugih deset pa je utrpelo težke izgube. številčna premoč čungkinških čet je bila približno desetkratna ter jo na vsak japonski bataljon prišla ena divizija. Tokio. Vsi poskusi angloameriških sil tekom preteklega tedna, da bi ponovno zavzeli važno cestc med Kohimo ter Im-phalom, so se izjalovili. Poudarjajo, da imajo Japonci ter indijske narodne čete cesto trdno v svojih rokah, Tokio, 19. junija. Japonsko letalstvo je pri ponovnih napadih sovražnih oddelkov v vodovju Marianskih otokov z bombami iu torpedi težko poškodovalo neko nadaljnjo sovražno letalonosilko. Opazili 60, da je ladja obležala močno nagnjena. S tem so je zvišalo število letalonosilk, ki jih je japonsko letalstvo težko poškodovalo, na tri ladje. Obe ostali letalonosilki sta bili, kot smo že javili, napadeni v noči na 18. junij. Japonsko letalstvo sedaj nadaljuje svoje silovite napade na ostale sovražne edinice, ki imajo posebne naloge. Izgube sovražnega ladjevja pri Mariani Tokio, 20. junija. Izredno poročilo japonskega glavnega stana se glasi: 1. sovražni pomorski oddelki, ki so napadli Marianske otoke, so si napravili 15. junija tam neko'mostišče, ki so ga z novimi dovozi vedno bolj utrjevali. Japonske čete so se posiavile v bran ter jim prizarfejale težke izgube; 2. sovražnik je pritegnil v vodovje okrog Marianskih otokov številne pomorske sile, pred vsem letalonosilke ter velike bojne ladje, tako, tla je bila tu skoraj vsa pacifiška mornarica. Japonski letnici stalno napadajo te pomorske sile. Po dosedanjih poročilih je bila potopljena neka bojna ladja, dve križar- ki, nek rušilec in neka podmornica. Jitiri letalonosilke, dve bojni ladji, 4 križarke, 6 prevoznih ladij ter neka vojna ladja ne[x>znane vrste pa so bili poškodovani. Sestreljenih je bilo preko 300 sovražnikovih letal. Japonci so izgubili nekaj ladij ter nekaj letal. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 19. junija. Romunsko vojno poročilo z dne 19. junija se glasi: Na spodnjem Dnjestru, v Srednji Besarabiji ter na moldavskem bojišču je bilo le omejeno vojno delovanje. I Itoomeški dijaki so obsodila komunizem Ni na vzhodnem bojišču Berlin. 19. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča: Silovitost bojev na Karelijski ožini je včeraj izredno narasla. Z osredotočeno uporabo oklepnikov so hoteli boljševiki za vsako ceno izsiliti prodor v smeri Viipu-rija. Njihovi navali pa so se vedno znova razbili ob žilavi in uspešni obrambi finskih divizij, ki se sijajno bore. Z nekega odseka javljajo o uničenju 19 sovjetskih oklepnikov, ki so bili žrtev boja iz bližine. Finski lovci so nad bojiščem znova sestrelili mnogo boljševiških letal. Z ostalega vzhodnega bojišča ni60 prispela nobena poročila o pomembnejših bojih. Berlin. Na področju za bojno črlo pri Vitebsku se nadaljujejo očiščevalne operacije proti tolovajskim skupinam. Večje tolovajske skupine so se fMitem, ko so bile stisnjene na ozek prostor in ko so pobegnili njihovi vod-ie, razpršile v manjše skupine, ki jih nemške čete neprestano preganjajo in uničujejo. Naše čele «o 16. junija uničile neko takšno tolovajsko skupino, pri čemer so izgubili tolovaji 61 mrtvih ter imeli 46 ujetnikov. Pariz. DNB. Delovni minister Deat piše v časopisu »Oenvrec »Shvlook hoče osvoboditi Francijo. Deat podčrtava, da uporabljajo Angloamerikanci francosko zlato, ki so ga ukradli na otoku Martinique, za financiranje in- vazije. S tem, da so opremili invazijske čete s ponarejenim denarjem so hoteli le prikriti, da so namreč vse invazijsko podjetje podprli s francoskim zlatom. Tu se kaže kramarski duh Angloame-rikancev, ki na stroške tujih narodov \ rše svoje vojne podvige. — Najprej so židovski plutokrati Francijo izčrpali z bombardiranjem, potem so pa svoje bivše zaveznike še oropali za njihov zlati zaklad. M A. ?—. »Mednarodna organizacija Stockholm. »Aftonbladet« javlja iz Washingtona, da sc bo verjetno letos avgusta vršila v ameriški prestolnici konferenca, ki bo obravnavala »ustanovitev mednarodne mirovne organizacije«. Vladi Anglije in čungkinške Kitujske sta že sprejeli povabilo, dočim smatrajo moskovsko udeležbo kot samo po sebi umevno, ker je bil Mo-lotov kot prvi predlagal tak sestanek v \Vushingtonu. Sovjetski poslanik v \Vaskingtonu jc že odpotoval v Moskvo, verjetno, dn bi pripravil vse potrebno za sovjetsko udeležbo na konferenci. — Torej bo Moskva kontrolirala to »organizacijo*. Moskovski, londonski in ameriški židje bodo ustanovili odbor, ki naj zaščiti njih pluto-kratske načrte. Novo mesto, 15. junija. Ljubljanski dijaki so na svojih zborovanjih v unionski dvorani pokazali, kaj zmorejo, njim so sledili Novomeščuni, ki so na zborovanju dne 16. junija javno obsodili največjega sovražnika vere in slovenskega naroda. Dvorana Prosvetnega doma je bila kljub delavniku nabito polna, kar priča, da tudi Novomeščani spregledujejo in obsojajo brezbožni in proti-narodni komunizem. Med drugimi so so udeležili zborovanja: okrajni glavar dr. Anton Skubic, gospod proši in gen. vikar za Dolenjsko Karel Cerin, dr. Franc Blatnik v zastopstvu poveljnika SD zaščite okraja Novo mesto, adjutant nadporočnik g. iisž. Maličič Anton, ravnatelj gimnazije g. Dolenec Ivan, šef policije poročnik g. Jenko, ravnatelj meščanske šole g. Tonto Žergaj in še mnogo drugih zastopnikov raznih 6tanov. Zborovanje so otvorili naši najmlajši dijaki e pesmijo ^Slovenec sem t. Nato so se na vzorno urejenem in okrašenem odru vrstili govori, deklamaoije in recitacije. Mcil temi bi v prvi vrsti omenili odlično izvedeno zborno deklamac.ijo dr. J. Ev. Kreka. Zelo dobro in živo je deklamiral 6vojo pesem prvoSolec, ki se. je spomnil naših borcev-mučenikov, ki so na Turjaku žrtvovali svoje mlado življenje za blagor domovine, katerih trupla ravno sedaj izkopavajo, da bodo počivala v blagoslovljeni zemlji. Učenka državne meščanske šole je omenjala, kako je v tej dvorani 13. septembra lanskega leta zvečer stala na tem odru v moških hlačah in s tilovko na glavi našemljena noeiteljica komunizma, učiteljica Mara Rnpenova iz Mirne peči in oznanjala komunistični evangelij laži in sleparij ter velikodušno obetala odpuščanje, medlem, ko so doli ob Krki na sodni j i sedeli že naši najboljši meščani: naš nepozabni profesor Ke.k, gg. Grilc, Sonc, Pavlic, Verbič in drugi. Nekaj tednov pozneje 6i jo z njihovo krvjo umazala roke komaj 23letna Vida Rabselj, ki je samo iz braitenavške kleti in birčnske šole poslala v smrt okrog 45 najboljših mož in fantov. Pa 6e je iz ruševin dvignil nov rod, spočetka plaho in negotovo, vendar vsak dan silneje in danes odmeva bojni klic te mladine: Proč s komunizmom, naše geslo je: slovenski narod in nad njim Bog! Kratko, a jedrnato je obsodil komunizem nižješolec: Proti komunizmu 6e borimo, ker je komunizem že po svojem bistvu brezbožen in prolinaroden. Je prava pristna mednarodna zločinska organizacija. Povežimo se v edini enotni fronti novomeškega diijaštva, ki bo v bodočnosti zgradilo z ostalimi slovenskimi dijaki nov rod, globoko verne, značajne in poštene slovenske izobražence, ki bodo vredni vodili narod, iz katerega so izšli. Naše geslo bodi: Prerojeni in prenovljeni hočemo biti nosilci nove mladine dn boljših časov na slovenski zemlji. Zato uničenje komunizma in novo življenje narodul f Murglju Alojziju za god Lani so zasedli Daljni vrh prj Novem mestu komunisti in so pri tem umorili idealnega mladega fanta, Lojzeta Murglja. - Na njegov pogreb sorodniki niso mogli priti. Mnogi njegovi znanci še zdaj ne vedo, da je mrtev. Pokojni Lojze je zelo rad prebiral naše časopisje ln je zmeraj živo sočustvoval s trpečimi, ki jim je komunizem prizadejal toliko zla. Njegova smrt je bridko zadela vse domače, pa tudi vse znance, ki sc ga bodo gobovo spomnili danes, na dan njegovega godu. Svojega godil ne bo več obhajal med nami. Zapustil nas je in se preselil v boljšo domovino, kjer ni več strahu in nenrira, kjer vlada pravi mir in je boj končan. Družina bi ga še lako potrebovala (ko so vsi otroci še tako mladi), toda vemo, da ljubezen tudi onstran groba ne ugasne, in kot skrben oče prosi Lojze zanje, ki so bili izročeni njegovi skrbi. Gotovo enako prosi tudi za mir, saj je sam prestal premnogo hudega in sočustvoval z vsemi prizadetimi. S kolikim zanimanjem je prebral vsak list Slovenca, Slov. doma in Domoljuba, zlasti o žalostnih dogodkih na naši zemlji. Naj ho tudi žrtev njegovega mladega življenja kot seme za lepšo bodočnost našega naroda. Z dolgotrajnim ploskanjem je bila nagrajena za svoje izvajanje višješolka. Komunizem, ta največji sovražnik našega malega slovenskega naroda je pahnil naš narod v velikansko nesrečo. Toda slovenska protikomunistična mladina se jo strnila v eno samo mogočno vrsto in se s skupnimi močmi uprla osvobodilni fronti, roparski in morilski povezanosti slovenskih izkorenunjencev. Tudi mi, ravedna slovenska dijaška mladina, ne sinemo, a tudi nočemo stati ob strani tega boja. Bojuj mo se za svoje verske in narodne svetinje! Odvržimo zato brezboštvo ter satansko komunistično ideologijo in pokažimo svotu, da smo vredni nasledniki svojih očetov, dedov in pradedov. Vedno se pri našem študiju zavedajmo, da ne delamo samo zase, ampak da terja tudi slovenska domovina od na& žrtve, truda in prostovoljno z veselim srcem danega daru na njen oltar. Pazimo, da si osvojimo in postavimo kot cilj najvišje ideale in da v najlepših in najtežjih trenutkih vedno in povsod varujmo in branimo tri največje slovenske svetinjo: mati, domovina, Bog! S trnjem ovita, s krvjo prepojena in z ruševinami nekdaj prelepih slovenskih vasi in domov pokrita zemlja nas kliče. Kliče nas narod, ki je moral žrtvovati že mnoge svoje cerkve, šole in prosvetne domove, svoje najboljše in naj plemenitejše tudi iz naših dijaških vrst, tiste, ki niso tudi za ceno svojega mladega življenja hoteli zatajiti svojo slovenske zavesti. V njihovem pogumu itn vzvišeni ljubezni do domovine jim tudi mi sledimo ob besedah: >Brcrbo5tvu boj na celi črti, Bogu in narodu zvestoba! V Novem mestu se utrjuje slovenska zavest Ko se vozi človek po Dolenjski, dobi ponekod silno žalosten vtis, ko vidi po-zgane vasi in popolnoma zapuščene hiše. Pozimi ta pogled še ni bil tako žalosten, sedaj pa, ko je vso po deželi v bujnem zelenju, so ruševine sredi tega zelenja še boij kričeč dokaz komunističnega divjanja. V vasi Mačkovec na primer so vse hiše čisto porušene ali pa vsaj hudo poškodovane. Bela Cerkev nudi podoben žalosten pogled. Porušen je zvonik cerkve in še številne hiše. Dalje sledi ob poti proti Novemu mestu dolina gradov, ki bi jo sedaj lahko imenovali dolina ruševin. Kljub vsemu razdejanju pa razveseljuje to, da vso pot stražijo domobranci in varujejo to, kar je še ostalo nedotaknjeno. Ljudje so ob teh razdejanjih žo spregledali. Z veseljem sprejemajo domobrance ln jim izkazujejo 6voje simpatije. To se kaže po vsej Dolenjski. Ko pridete v Novo mesto, opazite da je tudi v mestu prišlo do izraza v čedalje večji meri isto razpoloženje. Vendar v Novem mestu še ni vse čisto. Ta čas ko so ljudje iz dežele že zdavnaj izrekli obsodbo nad komunizmom, nekaj meščanov še goji 6krite simpatije do njega. Po mestu korakajo v skupinah in posamič domobranci, zavedni dolenjski fantje, ki se lahko štejejo med najboljše slovenske protikomunistične borce po svojih uspehih in po svoji zavednosti. V meslu je veliko beguncev kmetov, ki so že vsi izkusili na lastni koži, kaj jim prinaša komunizem in so zato silno sovražno razpoloženi do Osvobodilne fronte. Najbolj zavedni del novomeškega prebivalstva pa je brez dvoma mladina. Posebno je to mladina, ki obiskuje meščansko šolo in gimnazijo. Prej je bilo tudi med dijaki nekaj komunističnih simpatizerjev. V letošnjem šolskem letu pa je bila takim odvzeta možnost, da bi širili svojo propagando po srednjih šolah. Zdaj je po srednjih šolah mladina zavedna. Mnogi fantje so se prijavili k domobrancem, da se z orožjem bore za slovensko stvar. Vsi ostali pa njihovo borbo moralno podpirajo, kjer le morejo. Lahko rečemo popolnoma mirno, da je novomeška mladina domobranska. Slovenska kolesarska zveza. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 22. t. m., ob 18. uri na igrišču ZSK »Her-mes«-a. Pozivam vse odbornike in ostale člane kolesarskih klubov, da se seje polno-številno udeležijo. Predsednik. ZSK »Hermes« — kolesarska sekcija. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 22. t. m., ob 19. uri na igrišču ZSK »Hermes«-a. Pozivam vse odbornike in ostale člane sekcije, da se seje brezpogojno udeležijo, ker se bo razpravljalo o organiziranju kolesarske dirke. Načelnik. Iz Trsta Nesreče. V ulici Costaldi je mrtvaški avtomobil podrl na tla 74 letno Antonijo Quicello, stanujočo v ulici Muraglione. Potolkla se je po glavi in po nogah ter si zlomila nekaj reber. Odpeljali so jo v bolnišnico. — 16-letni Tullio Bardiani je vozil s kolesom po Totijevi ulici in sc zaletel v avtomobil. Vozač Virgil Marangoni je avtomobil takoj ustavil in je mladeniča, ki se je ranil po glavi in po nogah, s pomočjo mimoidočih naložil na avtomobil in ga odpeljal v bolnišnico. — Pred hotelom »Savoia« je podrl avto 69 letnega Frančiška Spetza, ki si je zlomil nogo in dobil druge lažje poškodbe. — V ulici Ginnastica je podrl avto 20 letno Petro Jurčič, ki je dobila lc lažje poškodbe, tako da je po prvi pomoči, katero so ji nudili zdravniki v bolnišnici, lahko odšla domov. Umrli so: Peter Gerbič, Marija Ra- sar, Dominik Tremul, Anton Cernič, Frane Droiinik, Peter Rnbusin, Adolf Predolin, Andrej Milok, Katarina Pre-gac roj, Sterle, Emilija Fabris roj. Glarič, Ana Giorio roj. švara. Cene morajo biti označene. Deželni urad za nadzorstvo cen ponovno opozarja, da so prodajalci obvezani vsako blago označiti s ceno. Ta predpis ne pozna nobene izjeme. Kdor ga bo kršil, bo javljen pristojni oblasti. Verižniknm zaplenjeno blago. Na mostu, ki pelje z Reke na Sušak, je policija ustavila tri sumljive^ osebe in našla pri njih 4000 cigaret, ki so lih hotele prodati pod roko. Pri nckenri EKSKku, ki je prihajal s Sušak a, 6o iz.takil'Mi'800 kosov mila.. Ob alarmu vsi v zaklonišča! Pri zadnjem letalskem napadu je bilo največ žrtev med onimi, ki niso šli pravočasno v zaklonišča. Prefektura zato ponovno opozarja, da naj sc ob vsku, kjer eo idružpn: sloven>-k. in hrvatski bram-bovci pod vrhovnim poveljstvom Andreja Turjaškega premagali turško vojsko, ki jo je vodil Ilasan paša. Naši domobranci hodo zato skupno e propagandn im oddelkom Pokrajin, uprave priredili sponunsko proslavo. Sreda, 21. VI. 1944. Ob 20 na Orloveni vrhu na grobovih junakov spominska svečanost za vsenu Slovenci, ki so kdaj koli padli v pravičnih bojih za slovensko domovino. Po opravljenih molitvah vojaških kuratov govori g.podpolkovnik Vizjak Milko. Ob 20.lt govori v rnrliu g. dr. Stanko Jug o zgodovinski bilki pri Sisku dne 22. VI. 1593. Četrtek, 22. VI. 1944. Ob 8 zjutraj spominska služba božja v stolnici. Sv. mašo bo daroval višji vojni kurat dr. Ignacij Lenček, in sicer v tnašnein plašču, ki je narejen iz plašča turškega poveljnika Masana-paše. Službe božje se bo udeležil g. prezident Leon Rupnik, zastopstvo domobrancev, zastopniki državnih in javnih uradov iu zastopniki turjaške rodbine. Ob 12 govor g. prezidenta div. generala Leona Rupnika v radiu. Pred meseci je »Slovenec«, objavil posebno četrtkovo stran pod naslovom »Ne krvavi prvič naš narod...«, nakar je začel priobčevat! pod istim naslovom še poseben podlistek, ki jo obravnaval zgodovinski potok bojev, ki jih je imel slovenski narod z vpadajočimi Turki, ki so preko njega skušali prodreti v zahodno Evropo. Časi turških vpadov so prinesli slovenskemu narodu toliko gorja in strahot, da jih upravičeno lahko primerjamo le s stisko današnjih dni, ko skuša komunizem s svojimi bogovi: »ropom, požigom in umorom« zavladati nad slovenskim narodom. Iz podlistka smo mogli razbrali, kako s" je tedaj boril s'ovenski narod, kako je prebrodil vse težave in kako je končno zmagovito ubranil za svojo potomce zemljo, domove, vero, jezik in krščansko kulturo. Simbol vseh bojev in vseh zmag nad Turki je za kasnejša stoletja postala zmagovita bitka pri Sisku, kjer so tedanji slovenski domobranci s hrvatskimi bram-bovci premagali turško vojsko. Zato je praznik sv. Ahaca 22. junija praznovala vsa vojvodina Kranjska kot spominski dan zmage nad Turki. Pomenu zmage pri Sisku za naš narod In njegov razvoj ter proslavam tega dno po naših krajib nekdaj bo posvečena jutrišnja četrtkova stran ^Slovcnca«. Ljubljančani, udeležite se vseh si" vesnosti v kar največjem Številu! Novi grobovi + Vladimir Nazor. Pri bombnem napadu na Trst je izgubil življenje ljubljanski gostilničar Vladimir Nazor. Zem-ske ostanke rajnega so prepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb v sredo ob troh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. + Neža VVeber. V 65. letu starosti Je za vedno zatisnila oči gospa Neža \Veber roj. Hribar. Blago maler bodo pokopali v sredo ob treh popoldne iz kapele svetega Jožefa na Žalah. Naj rajnima sveti rečna luč! Vsem njunim dragim naše iskreno sožalje! Tonček Šlajpah Umrl je v cvetu mladosti, etar 23 let. Živel je kratko dobo, toda veliko je izkusil in ostal bo v spominu mnogim, ki so ga poznali. Zapustil je mater, brate in sestro, ki jih je prisrčno ljubil in jih s skrbjo podpiral. Lani so ga komunisti mobilizira. II. Toda posrečilo se mu je uiti. Nekaj časa nalo je bil še doma. kmalu pa se je moral umakniti v Ljubljano, ker so mu grozili s smrljo. V Ljubljani je dobil služIjo pri železnici. Ni mu hllo dano dolgo živeti v miru. Zadela ga je nesreča. Ko se je peljal v službo, jo padel pod kolesje vlaka in se smrtno ponesrečil. — Njegova priljubljenost se ie pokazala ob pogrebu, ki so se ga udeležili tovariši iz žel. elližhe. Njegov spomin pa bo oslal trajen v srcih njegovih prijateljev. VeS imate lepih knjig, več imate prijateljev. Vsaka lepa knjiga vas obogati. Slovenčeva knjižnica skrbi, da se vaši prijatelji množijo. Se ta mesec bo izdala novo knjigo, po kateri že mnogi sprašujejo: BERNINSKI KRAU Lepa zgodba in sočni opisi ljudi in krajev vam bodo knjigo priljubili. Tretji letnik Slovenčeve knjižnice se bliža koncu. Odločite se, da postanete naročnik ?a četrti letnik. I. Heer: Zgodovinski paberki 21. rožnika: L 1813. so premagali Španci Francoze pri Vitoriji in jih vrgli nato preko Pirenejev. Španija je bila še od prve zvezne vojue zaveznik revoluei-jonarne Francije, v teh bojih je zgubila svoje brodovje in del kolonij. Trgovina je propadla, finance so bile uničene. .Napoleon je izrabil spore v kraljevi rodbini in pregovoril kralja Karla IV. in njegovega sina Ferdinanda, da sta mu za letno plačo odstopila špansko državo. Za španskega kralja je postavil svojega brata Jožefa, dotlej kralja neapeljskega. Španci s tako rešitvijo niso bili zadovoljni. Fraucozi so jim sicer obetali svobodno ustavo, sodstvo in vse ostale pridobitve revolucije, toda Špance, zvesto vdane katoliški ccrkvi in priljubljenemu kraljeviču so navdušili redovniki zn boj proti' brezbožnim revolucijonar-jem. Ponižana in razrvana Španija je začela vojno s prvo svetovno velesilo in povzročila preobrat v Napoleonovem življenju. Španci so ponovno porazili preizkušene Nnpoleonovc maršale in njihove vojske. Na pomoč so jim prišli Angleži. Ko je bila zajeta francoska vojska pri Lizboni, je prišel Napoleon sam z veliko vojsko na Špnnsko in zavzel Madrid (IH08). Ko pa je naslednjo leto izbruhnila vojna z Avstrijo in je Napoleon z nekaterimi četami zapustil Španijo, so bili Francozi znova poruženi. Po zmagi nad Avstrijo so nove francoske vojske osvojile skoraj vso Španijo. Ko pa je rastla nevarnost vojne na vzhodu, so si Španci znova opomogli. Španija je predstavljala v Napoleonovih računih vedno negativno postavko, stala Francoze ogromno krvi in nn-vsezadnjo povzročila preobrat vojne sreče. 1. 1938. je umrl Radivoj Peterlin Petruška. rojen v Kamniku 1879. leta. l'o dovršeni gimnaziji v Ljubljani je moral oditi predčasno k vojakom. Preko balkanskih dežel se je podal v Odeso, kjer je živel kot domači učitelj. Po prevratu se je vrnil v domovino. V mladih lelih je veliko potoval in objavljal vtise, ki jih je pri tem doživljal. Prve spise je objavil še v dijaških letih, pozneje pa v »Vrtcu« in »Slovencu«, pa tucli v »Ljubljanskem zvonu«. Leta 1912. je izdal lastno zbirko pod naslovom *Po cesti in stopi«, kjer v preprosti liriki odraža vtise s potovanj in kaže veliko Ijubc-' zon do narave. Za današnji dan Koledar Sreda, II. rotnlka: Alojzij, spoznavalee: Evzebij, ikof ln mučenec; Marclja, mu- čenlca; Alban, mučenee. četrtek, K. rožnika: Ahsolj, mučenoc; Pavlin Nolskl, Škof; Inoconc V., papož. Dramsko gledališče »Nevesta a krono«. Red A. Oh IS. Operno gledališče »Faust«. Ited Sreda. Oh 18. Kino Matica »Potovanje v preteklost« ob 16 ln 19. Kino (Jn^on »Marija Stuart« ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »MoJi itlrje mladi« ob 16 tn 19. Lekarniška služba N n f n o s 1 n i h n Imajo lekarne: mr. SuSnlk, Marijin tre S: mr. D«u • KlanjSček, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc, Rimska ctvita 31. Zatemnitev je od desetih zvečer do štirih zjutraj. Pazite, da bo vestna in točna. Z malomarnostjo spravljate v nevarnost ne samo svoje, ampak tudi svojih bližnjih življenje. Zdrava pamet vam pa mora povedati, da v primeru letalskega alarma nekaj pred deseto, ko se že mrači, zatemnite okna takoj, torej pred določeno uro. Malomarnost ▼ takih primerih se bo kaznovala huje kakor le z občutno globo. Kundmachungen der fernahrungsanstalt Kartoffelhberfuhr Bis jetzt war Jedo 1'berfiihrung von Speisekartoffeln auf dio Abgabe von Ab-»chnitton dor Kartoffelkarton im Auamafso von 1 kg filr eine Abschnitt gobunden. Dio Uehorfuhr voo Speisekartoffeln wlrd auch vreiterhin auf Abgabe von Kartoffelkarten gebunden sein, doch wird dio Kartoffel-mengo ira bedeutenden Ausrmisso dio Zalit der abgenomuienen Abschnitte iiberstoigen konnen. E« werden Ueberfuhrbewiltlgungcn auch fiir dlo tur Scluvolnemnst hestlmm-ten Kartoffeln abgegehen. Er wird Jedooh aufmerksam gemaeht, das« dlese F.rleichto-rungen nur filr dio Ueherfuhr der vorjlibrl-gen Kartoffolemte gelten. Obvestila »Prevoda« Prevoz krompirja Do sedaj J« bil vsak prevoz krompirja za hrano vezan na odvzem odrezkov nnkaznle r.h krompir in aioor 7.a en kilogram en odrezek. Prevoz krompirja za hrano bo tudi Od sedaj naprej vez.nn na odvzem nakaznic ra krompir, toda količina krompirja bo lahko v precejSnjl meri presegala Število od. vzetih odrezkov. Dovolilnico bomo izdajali tudi z.a krompir namenjen za krmo praSlčov. Opozarjamo pa, da to volja samo za prevoz lan«kega krompirja. Slovenska ura v tržaškem radiu V nedeljo. 18. junija, je bilo pri slovenski kulturni uri v tržaškem radiu prve četrt ure posvečene spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Recitaciji Prešernovih pesmi »Elegija rojakom« iu »Uvod h krstu pri Savici« sta lepo pokazali kakor tudi predavanje o Prešernovem življenju in delu, da je France Prešeren prav tako priljubljen pesnik Primorskih Slovencev. Druge četrt ure je bil namenjen nnšim narodnim. Sledile so narodne pesmi na ploščah: »Imam dekle v Ti-rolah«, >Škrjanček« in »Vsi so prihajali« ter »Sem deklica mlada vesela« in i Jezus in pušeljček«, ki so jih zapelo sestre Finkove. Ker so se morali tokrat slovenski poslušalci zadovoljiti samo s polurnim sporedom, pričakujemo pri prihodnji uri prijetno nadomestilo. Za Socialno pomoč Iz pisarno odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: »Socialna pomoč« ima od danes na-proj 2 telefonski številki. Predsedništvo in tajništvo ima staro številko t. j. 47-57, glavna pisarna in blagajna pa novo številko 31)01. Za informacijo glede »Socialno pomoči« kličite: 47—.r>7 in 39-01! Prostori »Socialno pomoči« so na Ciosposvetskl cesti 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialua pomoč —, ček. rač. 16.5801 Maksimalne cene gradivu l'o pooblastilu šota Pokrajinske upravo jo trgovinski oddelek odredil naslednje najvišjo ceno za opukarniško izdolko. 1. Normalni zidaki 25X12X6.5 cm 1000 kom 800 L; 2. zidaki votlaki in luknjači 25X12X6.5 cm 1000 kom 880 L; 3. zaklopniki M, holandska strešna ponev, vožasti vkladnik D in zarezana opeka 40X21 cm 1000 kom 1600 L: 4. bo-hrovec 39X19 cm 1000 kom 1280 L; 5. žlehak čopilik 100 kom UOO L; «. žlo-bak za strešnike, navedene pod št. 3, dolžina 43 cm, 100 kom 750 L; 7. žlo-bnk bobrovec, dolžina 42 cm, 100 kom. 650 L; 8. tlakovec, pečarski, 1000 kom. 734 L, franko tovorna, naloženo na voz, vključno javne dajatve, izključno davek na poslovni promet. Olede cen ostalih izdelkov so bo odločilo pozneje. Ceno je v smislu odredb Čl. 4 naredbe od 9. V.. 1941 objaviti v prodajnem prostoru. — Prpkoračpnjo teli najvišjih cen sp kaznuje po uredbi o rpnah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, SI. 1. št. 8/42. Dramsko gledališče Sreda, »1. junija, ob 18: »Nevesta a krono«. Red A. Četrtek, II. junij«, ob 18: »Zemlja«. Kod B. A. Strlodherg: »Nevesta a krono«. Prav-ljična igro v pelih slikah. Osebo: Mata — ,lan, Kersti — Saričova. Mati — Kraljeva, vojak, Kerstln oče — Raztresen, cerkovnik, Kerstin ded — nenedičlč, Brita, Matsova arstr« — M. Danilova, Matsov ded — Cosar, Mataova babica — 1*. Juvanova, Mivtsov oče — GorlnSek, Mntsova mati — OorlnSkova, iupan — M. SkrbinSek, pastor — Nakmt, povodni moi — KoroSoo. babica — Raknr-jova, ribi« — P. Kovič. ReJ.iser: C. Cobove«. Scena: V. SkruSny. Glasba: Strindberg Ba-latkn. Kostumi: J. Vilfanova. Opozarjamo, da Je to zadnja abonma predstava tega dela t tekočI sezoni. Operno gledališče Sred«, 21. Jnnll«, ob 18: »Faust«. Hod Sreda. Četrtek, II. junij«, ob 18: ilaletnl večer. Rod Četrtek. Ch. Gounod: »Faust«. Opern v potih do-janjih. Po Ooetheju napisat« J. Barbler in M. Carr*. Osebe: Faust — Čuden, Moflato — Popov, Margaret« — Vidalljev«, Valentin, njen brat — Jnnko, Marta, njena soseda — Oolohova, Riebel, Študent — Bukovčeva, \Vagnor — Delničar. — Valburglna noč: Solo pleAejo: Bravničarjcva, Japljeva, ltemSkar-jeva M.. Kiirbos. Pogačar. A. Brcarjeva. Zelenlkova tor sodeluje ves halolnl zbor. Ooill se v znčetku 16. stoletja. — Dlrigont: D. Zebre. Režiser: O. Debevec. Koreografr ini. P. Oolovin. Scoo«: iul. Frani. Oddajnlik« skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Itnovnl spored za IL junij 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnic«, napoved sporeda v neinfičlnl in alovonSčinl — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini ln slovenščini — 12.45 Vcsoll zvoki — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini In slovon-Sčinl — 17.15 OtroSko uro vodi Slavlca Von-cajJ — 17.45 Glasbo na pihala izvuja vojaška godba pod vodatvom P. Slegmunda — 19 Slovensko pesmi pojo teroet Finkovih — 19.P.0 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.4.1 Razgledi — 20 Poročila v nom-ščinl — Produvanje dr. Staoka Juga: Zgodovinski in narodni pomen bitke pri Sisku — 20.35 Intorniozzo — 21 »Tam ia turSkim gričem...«, večerna oddaja, pri kateri sodelujejo: Trude Kellner. DuSan 1'erlot In Marijan LlpovSek - 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Olasha za lnhko noč — 23 Iz »Reichs-programmn«. Dnevne novice LJUBLJANČANI I Udeletlte se v srodo zvečer spominske slovesnosti na Orlovem vrhu lu v četrtek sveOane službe božje ob 8 v stolnici! VSK I.Jl'BLJANCANK vabimo, da so v sredo zvečer ob osmi, ko bo slovesnost na ljubljanskem gradu, v molitvi za nekaj inl mit spomnijo vseh tistih, kl so padli v pravični borbi za slovensko domovino, zlasti p« padlih domobrancev. Katehetn ljubljanskih ljudskih In meščanskih Sol prosi za letna poročila — Nadzornik Zu verouk. Namesto venca na grob blngopokojne Wessuer Ano sta darovali družini GomllSek In Škof za Ellznbetno konferenco župnije Marijinega Oznanjenja 150 lir. Bog plačaj I Vrsta fotografij porlretov z razstave mojstra Stcrnena, ki so oblskovatcem n« razpolago Po 10 lir pri blagajni v Jakopičevem paviljonu, obstoji sedaj iz naslednjih najznačilnejših podob: portret gospoda pre-ildenta, ki ga Ju mojster naslikal nalaS« za razstavo in poklonil Socialni pomoči; portret Franca Jurce » Vrhniko 1» leta 1N99.; portret umetnikovo gospo soprogo ltozo lz letn 1904.1 veliki portret ge. Tončko Gnbrovo iz leta 1907.; portret umolnootnegii zgodovinarja unlv. prof. dr. Franceta St»lotii 1» leta 1928.; portret predsednika Narodne ga lerije dr. Frana \VindiseherJa 1» leta 1934.; portret ljubljnnskrgii Škofa dr. GregorlJ.i RoŽniana Iz letn 1936.; portrot pisatelja, pri. niarlja dr. Ivana Robide 1» letn 1940.; portret go. Zoro Jurčoo pri umetni luči i« teta 1942.: portret glavnega urednika Rudo Jur-čecn lz 1. 1912.: portrot go. Majdo dr. Brnnd-stettorjevo i* lota 194.1. In portrot ge. Marijo Verovikovo is letn 1944. Tem mojstrovinam so bodo priključilo So fotografijo Iruglh značilnih portretov, čo bodo prijatelji umetnosti pokazali zanimanjo zanjo. Opoz.arjnmo, d« so fotografijo dopolnilo k razstavnemu katalogu, zlasti pa k razpravi tiniv. prof. dr. Franca Steleta o slikarju Matejn Štor-nenn, kl jo objavljen« v katalogu. Posebej pa Be pripominjamo, dn ho razstava portret, nih del mojstra Sternena, ki Jo njen dohodek namenjen Socialni pomoči, v kratkom zaključena ter nnj Solo In domohranstvo tor vsa na«n Javnost pohiti j. oblakom. 7.a umrlega Anton« Strnlka Iz Zgornje filSko, po domnčo ftpančev, nbitega 21. Junija 1874, bo sv. ma<« danes, H. junija, oh 7 v eerkvl Marijinega Oznanjenj« pri oltarju Marijo Pomagaj, Sv. mas« zadiiSnle«. V soboto, *4. junij«, ob 7 bo v urSullnskl cerkvi sv. mnS« z« pokojno Šolsko upravlteljlco Marleo Nartnl-kovo. Druga obletnic« smrti. — Sv. maSo bo opravil g. novonionuik Gregor AndolJSck lz Ro/.negr. dola. Prevozi i mestnimi reSevalnlml s v to tno bili. Naprošamo občinstvo, naj im« usmiljenje z onimi bolniki, kl so resnično nujno potrebni provoza v bolnišnico i reSovalnlm avtomobilom, ter nnj to upoštevajo n« tn nnčln, da ljudje no bodo več naročali reševalnega avtomobila sa prevo« l«ije bolnih, kl hi sloer lahko Sli peli, i votom «11 Tramvajem v holnlSnlno. Obenem pa naproSamo tudi zdrovnlko, nnj samo v najnujnejših primerih prmlpISeJo bolnika prevoz r. ro#o-valnlm avtomobilom. C« občinstvo no bo upoštevalo tega navodil«, bo roSPv«ln« poštnin prisiljena prevažati samo Se ponesrečeno«, kur znradl tehničnih ovir no ho več zmogla vseh prevozov. Stalni sodrliTrl ljubljanskega radi« se bodo prodstavilt občinstvu n« javnem pisanem vočem. kl bo dno 2«. junij« 1944 t veliki Unionakl dvorani. N« sporedu bo laAJn In narodna glasba, pesmi In Sognve besede, konfornnso bo vodil g. PodkrnJAek Božo. Vstopnice bodo v predprod«j| od sredo dalj« v knjigarni »Glasbene Matico«. V vrsti zanimivih oddaj pod na*lorom: Razgledi, kl so vsnko srodo od 19.45 do 10 zvečer, bomo sliSall danes razgovor > rav-nnteljem Drame Cirilom Debercem o njegovi rcJIJi Schlllerjcve Marije Rtuart. Vsi prevdarni Ljubljančani so ie sneli iz dvojnih oken vsa notranja okna in jih lepo zložena spravili tako, da je najbolj verjetno, da bodo tudi v primeru letalskega napada na mesto ostala cela. Ali ste tudi vi to že storili? Ali se zavedate, da boste lahko ob vse šipe v oknih, če ne boste pravočasno sneli notranjih oken? KULTURNI OBZORNIK Baletni večer v Operi Fedni operni sporeJ, na katerem prevladujejo dela resne vsebine, doživi od časa do časa prekinitev in prijetno poživitev bodisi po operah vedre vsebine ali naravnost po operetah, po mladinskih predstavah pa tudi po samostojnih plesnih večerih. Kot je v navadnem, resnega dela polnem življenju včasih potrebno, da človek od časa do časa nekoliko izpreže in da otfpočitka svojemu duhu, tako so tudi taki inter-mezzi v gledališkem življenju poslušalcem ozir. gledalcem potrebni. Če pa pravimo, da so poslušalcu v oddih, ne moremo tega trditi o izvajalcih. Saj zahteva tak-le baletni večer od vseh sodelujočih najvišjega napona sil: to sprevidi tucli laik, ki sicer nima praktičnega izkustva na koreografskem po-l'ju. Morda ne bi trdili preveč, če rečemo, da zahteva po zamisli in po tehnični izvedbi tak večer neprimerno več priprav kot izvedba kakega težjega opernega delo. Splošni vtis, ki ga je gledalec od: nesel od tega večera, je tak: najbolj je zajela občinstvo Griegova glasbena suita »Peer Gvnt«. Že glasba sama je izredno sveža, elastična, ritmično izrazita in polna kontrastov: zato nudi ludi koreografn široko polje za razmah njegove fantazijo in je nje prenos v plesno umetnost ne ravno laliak. pač pa hvaležen. Trej omenjene last-ni-^jj glaphp, oprto šp na neko vsebinsko podlago, so odsevale tudi v zamisli in v izvedbi plesov, ki so jih kot so- listi izvajali M. Kiirbos (Peer Gvnt), ponovno angažirana Lidija \Visiakova (svet dobrega) in S. Japljeva (svet zlega). Dodeliiev vfog solistom z ozironi na njih izrazile možnosti jp bila kaj posrečena: ravno tako izvedba sama, ki je poleg zunanje, preciznosti tudi v duhovnem izrazu segla najgloblje. Posebej omenimo pri tej točki Wisiako-vo, ki kaže v na^lopu visoko plesno kulturo, veliko razgledanost in neko zadržano, v notranjost zazrlo poduhov-ljenost. Plesno pesnitev »Pieretin paičolan« smo pred nedolgim časom videli na ljubljanskem odru. Z a zadnjo izvedbo je bila ta točka nekoliko preurejena, zgoščena in skrajšana, s čimer je na intenzivnosti pridobila. V glavnih solističnih vlogah so nastopili D. Pogačar, G. Bravničarjevn, M. Kiirbos in S. Polik. Spored .je zaključila španska plesna suita »Bolero« na Ravelovo glasbo. Kot raste glasba stopnjema iz preprostega osnovnega motiva v največjo razgibanost, tako je tudi plesna zamisel zvesto sledila glasbeni. Kot solisti so nastopili Bravničarjeva, Japljeva, Kiirbos in Pogačar. Pri vseh nastopih je sodeloval tudi celoten baletni zbor, poleg imenoma /e naštetih solistov p« še A. in B. Brcarjeva, M. Buliova, A. šušter-šičeva in M. Petanova. Nastop je pripravil koreograf P. Golovin. Višje stremljenje, ki ga je pri našem baletu opaziti od nastopa do nastopa, je v največji meri sad njegovega trucfa. Tudi če, njegovo hotenje včasih presega daae možnosti, vendar izkleše iz baletnega zbora to- j liko, da morebitne tehnične ali tudi materialne nedostatke spretno zakrije in tako postavi pred gledalca vedno prepričljivo od e rs ko podobo. Ooazna je njegova tesna naslonitev na glasbo, velika intenzivnost v podajanju, ki zlepa ne preide v ohlapnost, in smisel za veliko urejenost v najpestrejši razgibanosti. Njegov odnos do plesne umetnosti sploh je podan v uvodniku Gledališkega lista k tej predstavi, kjer razvija vsega uvaževanja vredne misli: v isti številki je tudi M. Slavčeva podrobno razčlenila izvajalne zmožnosti najvidnejših baletnih solistov naše Opere. Glasbeno strnil prireditve jo vodil D. Žehro. Najbolj dovršeno jo bila podana Griegova suita »Peer Gvnt«, za tem Ravelov »Bolero«. Pri Dohnanvju je bilo opaziti delno popuščanje notranje napetosti glasbe. Omeniti moramo še delo J. Vilfanove, ki je napravila načrte za kostume ter tako s svoje strani pripomogla k čim večji učinkovitosti in enotnosti cele prireditve. M. T. Vaclav Držaj: Dve satiri Podbevškova Slovenska lirika, ki jo je v lepi obliki in slabi izbiri izdal, a je nam ni poslal ne v omembo ne v oceno, je vzpodbudila — kakor sodimo iz Držaje-vc ocene v Jutru — opravičljivo obsodbo, kar je vodilo v repliko in odtod v satiro. Na Podbevškov ugovoi, ki je bil gotovo neroden v zadevi pokojnega Pc-truSke, je Vaclav Držaj napisal v Jutru satiričen prizor v nebesih med slovenskimi literaM nebeSčani, kar je že od Levstika in Stritarja cUije do Fregija hvaležen motiv »love&skim satirikom. Zdaj je Držaj tej skromni satiri dodal še eno in ju skupno izdal pod naslovom »Dve satiri«. Prva: »Sklep v nebesih« ima za vsebino zborovanje nebeških slovenskih 11-teratov od Trubarja do Petruške in Pug-Ija, ki spričo take neodgovorne in ponesrečene antologije sklenejo, da se v bodoče mora tak izbor izdelati pod pokroviteljstvom Slovenske akademije znano-in umetnosti Druga satira pa ima naslov »Milostna je bila sodba«, namreč božja obsodba Podbevška po smrti, ko mu je milostno dovoljeno, da «me in mora v nebeškem hlevu paziti na Krpanovo kobilo, ki jo tja pripelje Govekar, ter na njej jahaje predstavljati si, da jaše na Pcgazu. Samo še ruski hrt mu dela milostno družbo v nebeškem hlevu, kakor mu jo je na zemlji. To je vsebina teh dveh skromnih satiric, ki so sad dnevne polemike ter imajo tudi dneven značaj. Še nove hrvatske knjige Poleg »Hrvatskega kola«, o katerem smo govorili včeraj, je Matica Hrvatska izdala tudi »Izabrane pripoviesti« hrvatskega politika in pisatelja »Ognjišča« Mile Budaka. Kakor pred nekaj leti Je-ronimska družba, tako je seda) Matica izbrala njegove novele in sicer predvsem take, ki imajo zvezo z »Ognjiščem« ali »Musinko^. Takšne novele so: Pod go-rom, Opanci dida Vidurine, Jolino oranje, Žemljice majko, Či je to Vclebit, Na Veliki petak, Elvira, Vučja smrt, Adamo-vič d. d., Grgičine $usle, Zmijar in Pri-vor. To so zgodbe iz liške pokrajine, ki imajo večjo ali manjšo zvezo z junaki Ognjišča, z dedom Vidurino, Lukanom, Zekanom in Musinko itd., ki so oglašcnc na isto ozadje, pa tudi na isto notranje zdravje, ki preveva pravega iiškega človeka. Ta proza ni izumetničena umetnost, temveč življenje samo, v katerem >e bo liški človek gledal še dolga stoletja. Proti dekadentski hrvatski literaturi, ki jo je vodil Krleža, vstaja z Budakom nova podoba hrvatskega človeka. Knjiga teh novel obsega 276 strani ter ji je predgovor napisal A. R. Buerov. Poleg teh dveh knjig je Matica Hrvatska izdala tudi dve znanstveni knjigi, ki imata velik pomen za zgodovino Hrvatov. Eno teh je napisal tujezemski učenjak zgodovnar L. von Siidland. Obširno delo je izšlo pod hrvatskim naslovom »Južnoslavensko pitanje«. Tu je 518 straneh prikazano cclotno južnoslovansko vprašanje v zgodovinskem razvoju in celotnem obsegu. Knjigo je prevel in uvod napisal Fedor Pucek. Drugo knjigo je napisal Milan pl. Praunsperger in nosi naslov: »Oružje starih Hrvata u poviesti i narodnoj pjesmi.« (Str. 140). Nekaj drugih knjig podajamo samo po naslovih: V Sarajevu so izšle pesniške zbirke Emilijana Tremi: Lirika, Ismeta A. Taba-koviča: Vihor duše in Luka Puljiya: Draga zemlja. V Zagrebu pesmi Jakova Ko-pilovija: Dalcko od zavičaja. V Zagrebu trije prevodi romanov: Mirka Jelušiča Hanibal, Bruna Rchma Apis in Estc ter A. R. Evansa Sobovi. Julij Benešič je prevel iz poljščine Reymontov roman Sanjač, ki je izšel v Suvremcni biblioteki. Zanimivi sta gotovo knjigi: Mihovil Pav-linovič »Razgovori o hrvatstvu, srbstvu i jugoslavenstvu« (Zagreb, Galebovi 1943), ki ji jc uvod napisal dr. Marin Pavllnovič, ter Rndoslava Lopašiča zemljepisne In zgodovinske črtice »Bihač i bihačka krajina« To je nekaj novih knjig na hrvatskem knjižnem trgu, o katerih smo dobili sporočilo. Kaj je novega pri naših sosedih? S Spodnje Stujersleeyo Ljudska prosveta na Štajerskem je v vojni znatno napredovala. Na vsem štajerskem je bilo v prvem vojnem letu 163.207 udeležencev priieditev Ljudske proavete. v minulem letu pa nad 270.000. Vsega skupaj je na območju Štajerske 71 knjižnic z 01.330 knjigami in 17.203 vpisanimi bralci. Predavanj je bilo v zadnjem lelu 7-10 s skupno 100.424 poslušalci. Jezikovnih tečajev za materinščino in za luje jezike je bilo 100 s skupno 13.000 obiskovalci. S kolesom se je zaletel v tovorni avto 12 letni Štefan Jodl iz Maribora in si poškodoval desno nogo. Iz lir roške Žrtve anglo-nineriškegn letalskega napada na Osijck. »Do.nau-Zeitung< porota iz Zagreba, da se je število žrtev zadnjega anglo-ameriškega letalskega napada na Osijek zvišalo od sto na dve sto, število ranjencev pa na tri sto. V nekem kraju v Slavoniji je moralo anglo-ameri-ško letalo zasilno pristati. Posadka desetih mož je bila ujeta. Zastopniki delavstva pri Poglavniku. Poglavnik NDH .je sprejel zastopnike delavskih organizacij iz raznih hrvatskih pokrajin. Ob tej priliki je bilo govora o rešitvi se nekaterih perečih delavskih vprašanj. Ustanovitev nemške trgovske akademije. Po odredbi hrvatskega prosvetnega ministra bodo to leto odprli v Zeinunu nemško trgovsko akademijo. Nova pomilostitev na Hrvatskem. Poleg že znane amnestije za tolovaje, ki se vrnejo iz gozdov na svoje domove, je Poglavnik izdal še nov pomilostitveni odlok, ki obsega prestopke civilnega in vojaškega zakona. Pomilostitve bodo v prvi vrsti deležni pripadniki hrvatskih oboroženih sil. Za določene prestopke predvideva amnestija odgoditev kazni do konca sedanje vojne. Razširjeno kazensko pooblastilo za policijske oblasti. Poglavnik NDH je izdal zakonsko odredbo, s katero je razšril dosedanja kazenska pooblastila, ki so jih imele po dosedanjih zakonskih predpisih policijsko oblasti. Tako je razširjena možnost policijskega kaznovanja z denarno globo od 6000 kun na 10 tisoč kun, zaporna kazen pa od 30 dni na 6 meseccv. Darilo voditelju lUinkove garde. Hrvatski poslanik v Bratislavi Blaškovič je obiskal slovaškega notranjega mini-ftlra in voditelja Hlinkove garde Maha ter mu je izročil prva dva zvezka reprezentativnega hrvatskega domoznanskega dela >Naša domovina«. Uvod za to delo je napisal minister dr. Lorkovič. Iz Srbije , iBrmoiii ntaršalska« uniforma v nem-tfutttn vojaškem muzeju. Beograjska »Do-nau Zeitnng« poroča, da so nemški padalci pri nedavnem vdoru v I.rozov glavni »^ftj-.aplenili ludi popolnoma novo imar-šalškoi uniformo poveljnika komunističnih oddelkov Jožefa Rroza ter jo izročili nemškemu vojaškemu muzeju na Dunaju. Razen lirozove uniforme so nemški padalci zaplenili tudi več zastav angleškega zveznega oficirskega štaba ter potni list Randolfa Churchila, ki je bil izdan od angleškega generalnega konzulata v Kairu. Črna gora pod svojo narodno upravo. O razmerah v Črni gori pod Savojci smo že poročali. Kakor povsod drugod, so sc badoljevski »junaki« tudi v Črni gori proslavili s korupcijo in zatiranjem narodnih elementov ter s podpiranjem gozdnega tolovajstva. Medtem, ko so sa-vojski oblastniki zapirali poštene narodnjake in narodno zavedno mladino ter jo odvažali v taborišča v Italijo, so sc doma lahko nemoteno širili tolovaji ter po-končevali to, kar so jim Badoljevci še prepustili. In kakor drugod, se je tolovajski bes znašal posebno hudo tudi v Črni gori, kjer je bilo domače prebivalstvo navezano na svoje skromne domove in pičlo zemljo, odločno protikomunistič-no usmerjeno. Po dosedanjih podatkih, so črnogorski komunistični izkoreninjene! do 8. septembra lanskega leta požgali ter razdejali 10.000 poslopij ter pobili skoro 50.000 ljudi, to je eno desetino vsega prebivalstva. O razmerah po 8. septembru poroča podrobno »Deulsche Adria Zeilung« z dne 19. t. m. Posebni poročevalec tega lista omenja, da so morale nemške čete ob prihodu v deželo predvsem poskrbeti —mmm—K—mme—m—m—m^mt za varnost, mir in red, katerega so stalno ogrožali rdeči tolovaji Nadvse važno je bilo tudi vprašanje dovoza živil za prehrano prebivalstva. Nemške vojaške oblasti so ustanovile takoj črnogorsko civilno upravo ter so jo zaupale osem članskemu odboru narodnega sveta. Predsednik tega . svela je Vuksanovič, med člani, ki imajo vsi ministrska pooblastila sta pa tudi generala Nenadič in Popovič. Narodni svet upravlja vse področje prejšnje Črne gore ter se njegov delokrog razteza tudi na Boko Kotor-sko, ki jc bila pod Savojci pod izključno vojaško upravo. Vsi črnogorski narodni sloji so takoj podprli vsa prizadevanja članov narodnega sveta za obnovo od komunistov razdejane domovine. Privrženost politiki narodnega sveta in brezpogojno sodelovanje z njim je svetu zagotovila tudi črnogorska pravoslavna cerkev. Tozadevno izjavo je podal njen oficielni zastopnik, cetinjski pravoslavni škof Joaničije. Po prevzemu oblasti je črnogorski narodni svet takoj vpoklical pod orožje vse sposobne Črnogorce ter jih uvrslil v črnogorsko narodno zaščito ter 'ih pripravil za boj proti komunističnim oddelkom. Odziv Črnogorcev za borbo proti komunistom, katerih »osvobojevanje« so tako krvavo občutili na svojem narodnem telesu, ie bil zelo zadovoljiv. Oddelki črnogorske narodne zaščite so sc ob strani nemške vojske junaško borili proli nadležni komunistični svojati ler so jo zaradi poznavanja težko pristopnega ozemlia kmalu pregnali s svojega ozemlja, v kolikor je niso že na lastnih tleh uničili. Borba proti komunistom je bila glavna naloga narodnega sveta. Takoj za njo pa drugo vafno vprašanje — prehrana civilnega prebivalstva. Domače zaloge so bile neznatne. Tu je prišla narodnemu svetu zopet na pomoč nemška vojska ter mu je dala na razpolago večje količine hrane. Nemške vojaške oblasti so za Črno goro preskrbele ludi semensko žito V prehrani Črne gore jc priskočila Črnogorcem na pomoč tudi sedanja Srbija. Tako ic Črna gora lahko preživela lansko zimo Nemške oblasti so v Črni gori poskrbele tudi za zboljšanje zdravstvenih razmer ter so narodnemu svetu preskrbele potrebna zdravila. Za propagiranje svojega obnovitvenega programa ima črnogorski narodni svet na razpolago radijsko postajo, ki je pričela nedavno delovali na Cetinju. Ce-tinje ima danes tudi svoj list Ni sicer dnevnik, temveč izhaja samo dvakrat na teden, kar pa tudi zad->šča. Prebivalstvo je o dnevnih vojaških in političnih dogodkih v svetu tako obveščeno deloma po radijskih poročilih, deloma pa zve zanje iz ostalih srbskih dnevnikov in tednikov. Črnogorski narodni svet je preko cetinjske radijske postaje nedavno pojasnjeval tudi svoj delovni program ter je omenil tudi razmerje Črnogorcev do nemške vojske. V govoru med drugim nravi: »Razmerje nas Črnogorcev in nemške vojske počiva na čisto prijateljski osnovi. Nemci so pokazali popolno razumevanje za črnogorske potrebe in želje. Črnogorci znajo tako zadržanje ceniti. Oba naroda druži viteški duh. Nemški proglas ob vkorakanju Nemcev v deželo po izdajstvu badoljevskih čet, je poudarjal, da nemška voiska ne prihaja v deželo ne z okupacijskimi ne z osvojevalnimi nameni, temveč zahtevajo njeno navzočnost zgolj vojaški razlogi in potrebe. Danes sc črnogorske čete vzajemno bore z Nemci proti Titovim tolpam. Črna gora bo iz pepela in krvi znova vstala.« Tako rešuje svojo domovino črnogorski narodni svet, Vsakdania Liiibliana oo kronistovih zapiskih Diploma mojstra Sternena V izložbenem oknu Socialne pomoči na Cesti 3. maja je razstavljena diploma, ki so jo predstavniki vrhniške občine minulo nedeljo slovesno izročili svojemu častnemu občanu, akad. slikarju profesorju Mateju Sternenu v Jakopičevem paviljonu. Z več strani je diploma odlično delo, ki zares vsestransko ustreza svojemu namenu. Ker mora bili taka listina tudi trajna, je napisana na pergamentu, ki je na njem na trakovih slovenske trobojni-ce obešen kot pečat vrhniške občine grb Vrhnike, ladja Argo, ki je na njej Jazon po Ljubljanici prispel v Nauportum, lorej na sedanjo Vrhniko ali Slaro Vrhniko. Zanimanje za češnje je veliko Kar tako na lepem prispejo pošiljke s češnjami v Ljubljano in tisli, ki jih pravočasno zavohajo, jih tudi lahko kupijo. Seveda je za ta prvi pomladanski sadež tolikšno zanimanje, da prav vsem kupcem vedno ni mogoče ustreči. Marsikdo mora oditi praznili rok, potem ko je čakal v repu, pa se je zabojček prehitro izpraznil. Podjetne prodajalke so nekajkrat znale zanimanje za češnje izkoristiti tako, da so nakup češenj vezale na primer z nakupom solate, češ: kdor kupi kilo šolale, dobi tudi kilogram češenj. Na pritožengo kupovalk je neka branjevka odrezavo odvrnila: >Oproslite, od češenj ne živim, pač pa od solate.« Zadnjič so prodajali s češnjami zeljnale glave. Nekateri so mnenja, da bi takim prodajalcem in prodajalkam, ki češenj samih ne morejo prodajati zato, ker živijo od drugih zelenjav, veletrgovci češenj ne dobavljali več v razprodajo. Saj končno vendarle ne gre, da bi nekdo, ki kupuje pri bolj uvidevnem prodajalcu, dobil če"nje, drugi pa bi moral kupiti še kilogram zelenjave samo zato, da bi lahko plačal tudi kilogram češenj. V poletje bomo zajadrali Na dan sv. Alojzija, 21. t. m. ob 14.3 se začne astronomsko poletje, ko stopi sonce v znamenje raka. Pomlad se je od nas poslovila z deževjem in hladom. V nedeljo je bila v mestu zaznamovana maksimalna dnevna temperatura H-15.60 C, v ponedeljek jutranja minimalna +12°C, maksimalna +15.2° C, a v torek zjutraj je znašal temperaturni minimum +10" C. Dne 21. junija je najdaljši dan, ko je dolg 15 ur in 45 minut. Prav do tega dne je dan v juniju še narasel za 17 minut, nalo pa se je začel krčiti in bo konec junija za 3 minute krajši. Lani se je polelje prve dneve uvedlo s primerno hudo vročino, ko je bilo podnevi do +27° C vročine, nalo pa so se vrstili deževni dnevi. Kako bo letos, bomo videli. Prav obilno je bilo dežja Zadnji, tridnevni junijski nalivi so bili brez bliska, treska in groma. Lelos pač ne udarja strela ob hudih nevihtah. Tri dni je deževalo. Najhujše plohe so bile v ponedeljek, saj je dežomer nameril, da je od ponedeljka zjutraj do večera, ko je prenehalo deževati, padlo 20.9 mm dežja, mnogo več kot prejšnja dneva. V treh dneh je padlo skupaj 46.4 mm dežja, kar pomeni, da se je na 1 m: zlilo do 46.4 l vod? Pač izdatna množina moče. tako dn je zemlja prenapojena. V ponedeljek popoldne sla bila dva huda naliva, sicer kratkotrajna, toda zelo močv na. Prvi naliv je bil okoli 14, drugi. Se silneiši, okoli 16. Ob 18 se je začelo jasniti. Posijalo je sonce. Videla se je za Golovcem krasna mavrica. Ljubljanica je ob deževju močno naraščala, samo od !>onedoljka do torka zjutraj je narasla za 10 cm, nato ie začela upadati. Povodnji na Rarju še ni. Nalivi in žitna polja Močni nalivi v nedeljo in ponedeljek so na žitnih poljih povzročili delno škodo. I.epa žila, ki dozorevajo in zelo dobro kažejo, so zelo polegla. Tudi stebla visokega krompirja so zaradi ploh zelo poležana. Drugače ni deževje poljem škodovalo. Posestne spremembe Po zemljiški knjigi sodeč je nastal nekak zastoj na ljubljanskem nepremičninskem trgu, ko je nasprotno tržaški trg izredno živahen in se za tržaške nepremičnine zanimajo celo ljubljanski vojni dobičkarji. V prvi polovici meseca junija je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala le 9 prenosov lasHinske pravice na osnovi kup-n:h po?or'b. Prodane nepremičnine predstavljajo kupno vrednost 267.360 lir. Povpraševanje po nepremičninah je nekam zastalo, nasprotno so ponudbe zelo številne. Po raznih seznamih je v Ljubljani naprodaj zelo veliko hiš in raznih zemljiških parcel v vrednosti okoli 20 milijonov lir. Kupci so redki. 1 Službe § j dobe j BRIVSKEGA POMOČNIKA lakoj sprejmem. - Pni/ve sr: kriinje Ivan, Sp. Šiška, Vodnikova št. 1 (poleg Mure cerkve). (b Prvovrstno KUHARICO ali k u lili r j u k doliri družini dveh oseb išče za takoj ali t. julij. — Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 5238. (b SLUŽKINJO za v<Slov.< pod št. 531)4. (j MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plostikul. stntexpomice. Karbolt-nej, katran. Olje za jermena stalno na zalogi: PtlltONAFl A, Ljubljana, Ciril Metodov« 35 a, prel lyr-Scva. (I PEGE IN I.ISAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. drogehija kanc. Židovska ulica 1. RADIOAPARAT dvocevni baterijski, prodam. — Naslov v upravi »Slovenea< pod št. 5350. 0 UGODNO PRODAM tri komade oken v izmeri 70X1M> em in ena dvokrilna vrata v izmeri 130 X 250 eni enojna zapira vse, za-stekleno za 1000 lir. Sprejmem tudi vajenea zn mizarstvo. Čeme August, Vodnikova 83. LORBERJEVI DREVESCI dve lepi, proda. Poizve se S*. Petra cesta 62, pritličje, desno. MRČES IN GOLAZEN uši, stcnice, bolhe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje in brauiorje zanesljivo pokončate • strupom, ki pa dobite v droge-riji KANC, Židovska I. Mlade prašičke bo oddajala Gospodarska zveza naročnikom v četrtek, 22. L m., od 9 dopoldne naprej na dvorišču restavracije »Leve. ,EL KINO »UNION« ,M1 Strastna ljubezen Škotska kraljice ln njena nesrečna usoda v monumentalnem velefilmn »Marija Stuart« Žarah Leander. Wllly Birgel. Aiol v. Ambesaor, Lotte Koch. Fr. Benfer. Vsled izredne dolžine filma predstave ob 17 in t».i5. TEL nmo »sloga« "50 Visoka peeem materinske ljubezni v usodi prve iene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu »Moji štirje mladi« KSthe Haack, »lavna gledališka Igralka v glavni vlogi, dalje John Panls Har-dine. Heinz Lanscb. Oerhard Bombal, Bruni Lobel. Hermann Speelmana. DODATEK! Kulturni film: »MLADINA MUZICIRA« Predstave ob lt in II. HL KINO »MATICA«nA1 Kvalitetno filmsko delo • prvovrstno igralsko zasedbo. Mlada vdova obiskuje evoje nekdanje zaročence »Potovanje v preteklost« Olga Cehova, Ferdinand Marian in Rudolf Prack PREDSTAVE ob 16 in 1». Kupujemo in najboljše plačamo posušeno in sveže: Cikorija koren Tavžent rože St. Janžove rože Sv. Benedikta roži Urhovke rastlina GladiSnik rastlina Zlata drozga rastlina Matoma dušica rastlina Prvenec rastlina Majeron rastlina Timijnn rastlina Peteršilj rastlina Dobra misel rastlin* Setraj rastlina Krhlikovo lubjo Divji oreh lubje Hrastovo lubje kakor tudi vse ostale vrste zdravilnih in dišavnih zelišč. Vse vrste porrtriine in gobe vseh užitnih vrst. ŽOGA SREČE : »Natančno od tistega trenutka, ko je dane« zjutraj gospod Bruck spustil svoj strupeni sramotilni govor zoper lastnega krvnega sorodnika, gospod!« je rekel hladno se smehljajoči Reck. »Sinoči se jc obrnil do mene zaradi službe,« je nadalje pojasnjeval »Takrat mi ie bil docela nepoznan in nisem se mogel odločiti, ali naj ga vzamem v službo ali ne. Toda dogodki današnjega jutra so me primoralt, da se odločim: v tistem trenutku, ko Anton zapusti sodišče, nastopi pri meni svojo novo službo, in jaz sem porok za njegovo dobro vedenje v bodoče. Zanašam se, da ste zadovoljni s to dbljubo, gospod!« Beck se je izzivajoče nacmehljal proti policijskemu sodišču. »Zavoljo tega, ako niste — ako z dru- Iimi besedami vztrajate pri svoji 6odbi, a izženete tega nesrečnega mladeniča iz mesta _ ker bom gnal celo zadevo da- be. Jaz sem odločen, da vidim, da se zgodi pravica — in prepričan sem, da se dane« pri tem sodišču ni bila zgodila.« »Kaj hočete prav za prav reči s tem, gospod Beck,« se je zadri predstojnik. »Jaz mislim, da nisem napravil nobene osebne opazke zoper vašo čaet kot sodnika tega mesta, gospod, tudi ne zoper čast vaših tovarišev. Za danes nočem reči nič drugega kakor to « »Obtoženec se kaznuje z denarno globo in plača stroške ali pa gre za sedem dni v ječo!« je za^rmel predstojnik. »Globo plačam zanj jaz,« je odvrnil Johann Beck. Ko je izgovoril te besede, se je na-smehljal čez odvetniško mizo k svojemu sodclavcu v pravu, Danijelu Brucku. To je bil nasmeh, v katerem se je mrzlo posvetilo jeklo. Vili. poglavje. Mina Mayer razmišlja. Nekaj ur polem, ko je Anton zapustil policijsko sodišče z madežem na svojem značaju, zaradi katerega je bil popolnoma nedolžen, je Mina Mayerjeva, morebiti najbistroumnejša pristašica nogometa v deželi, sedela s svojim očetom pri čaju. Karel Mayer, visok, droben človek, ki je nosil svojih petdeset let z mirno ljubeznivostjo človeka, ki je bil prebil velik del svojega življenja pri igrah, je pogledal od večernega časnika, ki ga je čital, in sc ozrl čez mizo na svojo hčer. »Mina, draga moja, kako 6i rekla, da je ime tistemu mladeniču, ki ti je pred-sinočnjim tako presenetljivo in srčno prišel na pomoč?« Karel Mayer je bil zelo moder v vsaki stvari, razen v svojem govorjenju, ki je postajalo včasih nekoliko pedantično in izbrano. »Hofer, Anton Hofer, oče. Zakaj pa vprašaš?« Obilna rdečica sc ji je prikazala na lepih licih. »Hm,« je zamišljeno rekel oče in se delal, kakor ne bi bil opazil liste izdajalske rdečice. »Zdi se mi, da ttna slabe, kakor tudi dobre lastnosti. Davi je bil obsojen na denarno globo s stroški, ker ie bil prejšnji večer pijan in je razgrajal v mestu. Mimogrede ie bil glavna oseba v najsenzacijonalnej-icm primeru, kar jih je bilo letos na policijskem sodišču, kakor pravi časnik širokoustno.« »To mora biti kakšna pomota. Mladenič, ki mi je rekel, da mu je ime Anton Hofer, sploh ni take vrste človek, oče.« Glas Mine Mayerjeve je bil sicer enakomeren, vendar je iz njega zvenela neka čustvenost. Govorila je samozavestno. »Veš, draga moja, imaš prav. Toda Hofer je lu nenavadno ime in je kaj malo verjetno, da sta zdaj v Slettinu dva Lipovo cvetje Araika cvetje llezgovo cvetje Kauiiliea cvetje Borovnica list Borovnica jagode 'agodc list npukov list Trpotec list Kopriva list Robida list Malina list Nt e lesa lisi ČeSnjeve peeljo Kumna seme Gozdni koren Baldrijan koren Kompava koren Koltnež koren Sladke koreninice Mitnica koTen Srčna moč koren Prevzemamo dnevno od 9 do 12 in od 14 do IS v skladišču »ALPA« hranilni proizvodi Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 18. človeka z imenom Anton Hofer, oba v prvih dvajsetih letih — o starosti tega človeka je povedano, da je tri in dvp.j-set let star. Tukaj le opisan kot mladenič zdrave barve, čedne zunanjosti, dobro oblečen, ki nosi elegantno svetlosivo obleko.« »Daj, da sama berem, oče,« mu je Mini hitro segla v besedo in iztegnila roko. Oče je malo nagubančil čelo in ji podal večerni časnik. Mina je bila njegov edini otrok. Mimo tega je bilo najdražje, kar mu je bilo življenje kdaj dalo. Vedel je, da je bila preveč uravnovešene čudi, da bi se vdajala romantičnim, brezmisel-n>m muham, toda brez dvoma je bila za-rdclr-i, ko je ponovil ime tega mladeniča. Takih bedarij ni hotel trpeti. Nikoli ni bil skušal vplivati na ta ali drugi način na hčer, kadar so prišli moški — in bila jih leno število — z upanjem v srcu in s cveticami v roki; ni pa mogel trpeti, da bi se vdajala kakim neumnim mislim glede mladeniča, ki je v eni noči pregnal vlomilca, prihodnji večer se pa čezmerno napil. »Ako si do konca prečital, oče, bom vzela s seboj, da tudi jaz preberem.« Čelo njenega očeta se je še bolj na-gubančilo. »Pa dobro, draga moja,« je rekel z glasom, s katerim ji je Kanil povedati, da se mu njena mi6el nekam čudna vidi. »Grem v svojo sobo — lahko ga tja pri-neseš, kadar ga prečita* • Dotrpela je v 65. letu starosti naša zlata mama, stara mama, teta in tašča, gospa Weber Neža roj. Hribar Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 21. junija 1944, ob 3 popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba, na pokop, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Tuzla, dne 19. junija 1944. LJUDMILA por. BALOH, MARICA, STANA, BOŽO in MIRO, otroci — ter ostalo sorodstvo. Pri bombnem napadu na Trst je tragično preminul moj ljubljeni soprog, oče, sin, brat; svak, stric, gospod lt • gostilničar „ Truplo je bilo prepeljano v Ljubljano ter bo pogreb v sredo z Zal, kapelice sv. Nikolaja, ob 3. uri popoldne. Ljubljana, Zagreb, Krilo, Jesenice pri Splitu, dne 20. junija 1944. Žalujoči: Anica, soproga; Vladko, sin; Ivica, hčerka; Mate, Stipe, Filip, Ivan, bratje; Marija, Ljubica, sestri; Antonija Nazor, mama in ostalo sorodstvo. Mina je bila vesela, da je bila sama. Zdaj, ko je bil oče odšel iz sobe, njej ni bilo treba iti. Takoj je pozvonila hišni, da pospravi posodo za čai. Kakor je bila zmeraj odkrita do sama sebe, si je zdaj priznala, da ni želela či-tati tistega, kar jc bilo v večernem listu, ko ji je oče sedel ravno nasproti. Ko je zdaj čitala, je postajala vedno bolj prepričana, da je pogumni rešitelj v torkovi noči in nespravljivi kalilec nočnega miru prejšnjega večera ena in ista oseba. Dejstva so bila preočitna. Cel stolpec je prinesel časnik o tem primeru. Slučajno je imel poročevalec časnika, ki je imel službo na krajevnem policijskem sodišču, bister čut za dramatičnost in ni bil samo dobesedno poročal o razpravi, ampak je bil tudi opisal ves slučaj na način, ki je prikazal vse senzacionalne poteze v odlični luči. Mina Mayer si je priznala, da nima zavoljo lega nobenega vzroka, da bi b-'la nejevoljna, a je vendarle spoznala, da je ta slolpec nudil brezčutno branje. Ko gi je prebrala in trikrat zopet prebrala, jc nazadnje odšla v očetovo '.j. »Oče, nekaj prav p-sebnega je v tem primeru. Jaz ga sploh ne razumem.« »Imaš kakšen poseben vzrok, zakaj bi ga skušala razumeti, draga moja? Ni po-stbno vzpodbudna stvar.« Obrvi njenega očeta so se tako namrščile, da ni bilo mogoče, da tega nc bi opazila. Ftti »Ljudska tlakama« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramari« — Herausgeber, U'-Jatelj: tat Joie Sodja — Sehrlftlelter, uredniki Jank« Hafner.