Občinsko informativno glasilo • številka 11 • oktober 2002
PREGLED DOGODKOV
ŽUPAN OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Mineva 11 let, odkar je naš rod dočakal tisočletni sen slovenskih rodov. Ob dnevu spomina na dan, ko smo sami postavili svojo državo in jo tudi obranili, smo lahko upravičeno ponosni. Ponosni smo lahko na vsa stoletja, ko se je razvijal in krepil duh slovenstva, na katerem je zrasla ideja lastne državnosti. Zgodovina nam priča, da smo vztrajali. Vztrajali sredi številčno močnejših narodov, imeli smo moč osvojiti ozemlje najzahodneje od slovanske družine narodov. Značaj smo oblikovali sami in v koraku s sosednjimi narodi, katerih oblastiželjnost in želja po nadvladi je mnogokrat botrovala k zatiranju in okoriščanju na račun naših rok. Nad našimi tlemi in slovensko mislijo so se znesli vsi ekstremi, kar jih je premogla Evropa. Ideologije brez prave mere so pustošile medsebojne odnose in po slovenski zemlji, ki jo ljubimo kot del sebe. Izkušnje stoletij bivanja na evropskem odru zgodovine so privedle slovenstvo do ključnega trenutka odločitve za samostojnost v neodvisni lastni državi. Čast doživljanja vrhunca naše zgodovine je doletela naš rod. Spoznali smo, da lahko le v lasmi državi v polnosti razvijamo svoje talente in živimo svobodo duha, ki so nam jo v zgodovini tolikokrat poskušali odvzeti. To veliko preizkušnjo, za katero so se borili mnogi zavedni Slovenci in Slovenke, smo opravili z odliko. Svoj pogum smo dokazali tudi ob neustrašni obranitvi lastne države proti neprimerljivo močnejšemu nasprotniku, ki naj bi, kako paradoksalno, nekoč bila tudi naša ljudska obramba bratskih narodov. To smo občutili tudi na lasmi koži v naših krajih. Marsikdo ve povedati, kako je bilo braniti lastno državo vkopan ob reki Muri. Mura, že od nekdaj usodno povezana z našo zgodovino, je bila tudi tokrat na naši strani. Starši so trepetali za svojimi otroki, ki so ravno takrat bili na izletu in so se morali vračati po stranskih poteh do Mure in prepešačiti železniški most. Vsi ostali mostovi so bili pripravljeni že na najhujše, da bi preprečili tankom pot v Prekmurje. Vsi ti naši otroci se spominjajo tistih dni in vedo kakšen je občutek, ko braniš domovino. Ravno v tistem času se je v Ljubljani prvič sestal
Svetovni slovenski kongres. Na njem so si roke podali Slovenci vsega sveta, tako tisti, ki smo živeli v Sloveniji, kot tisti, ki so zaradi svojega drugačnega prepričanja bili pregnani iz lastnih domov. Slovenija je bila polna energije ustvarjati novo plat svoje zgodovine v demokraciji in lasmi neodvisnosti.
Danes, po 11 letih življenja slovenske države vidimo, da dela ne zmanjkuje, da ni nič podarjenega, če se tudi sami ne trudimo za uresničitev sanj. Mnogokrat se nam zdi, kot da nismo dorasli demokraciji. Živimo drugačno okolje in osamosvojitev smo dočakali
sredi naglih svetovnih sprememb, sredi globalizacije in tehnološkega razvoja. Ob tem, da je potrebna lastna prevzgoja medsebojnih odnosov, smo z dneva v dan pred pomembnimi odločitvami obstoja našega naroda, kot so: vključevanja v različne svetovne integracije, Evropsko unijo in Nato. Napake lastne zgodovine burijo duhove v javnih polemikah. Za soočenje z zgodovinskimi dejstvi in resnico je potrebna velika
mera poguma, resnicoljubnosti in iskrene želje, da so temelji zidanja uspešne zgodbe lahko le iskreni odnosi in spoštovanje slehernega posameznika.
Zamude v kondicijskih pripravah na tekmo v globalizacijski areni nas lahko drago stanejo. Naša misel se mora osredotočiti na vzpodbujanje naših prednosti v mednarodni menjavi in ohranjanju temeljev našega obstoja. Večkrat na to pozabljamo in vidimo le ekonomske kazalnike primerljivosti z drugimi. Vendar je tisto, kar nas dela Slovence nekaj drugega kot le proizvajanje. Prednost nam daje naša ustvarjalnost, pridnost in samozavest. Jezik, ki ga govorimo, način življenja, prečudovita zemlja, ki jo naseljujemo in za njo skrbimo, nam dajejo ponos, ki rodi samozavest. Vemo, da smo sposobni velikih dogodkov. Zgodovina priča, da jih ni malo, vendar le takrat, ko smo stopili skupaj, ko smo našli skupen interes, smo lahko dosegali kar koli. Ustvarjalno skupino tvorijo lahko le samostojni posamezniki, ki so zrele osebnosti in znajo ceniti tudi tiste, ki niso enakih misli. Bogati bomo le takrat, dokler bomo ohranjali slovensko raznovrstnost, posebnost vsakega kraja in ljudi, ki tam živijo, dokler bomo puščali svobodo posamezniku, da
sprejema lastne odločitve ter za njih tudi odgovarja.
Ob dnevu državnosti nam vsem, ponosnim Slovenkam in Slovencem, državljanom in državljankam čestitam, s pogledom na slovensko zastavo naj v naših srcih odmevajo pesnikove besede: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.«
Jožef KAVAŠ, župan
Govor župana ob dnevu državnosti
Občani so počastili ta dan
PREGLED DOGODKOV
8. srečanje pevskih zborov
Predstavitev knjige g. Andreja Maroša »Ko rože še spijo«
Sprejem predstavnikov konference o zdravi prehrani in predstavitev projekta »Živimo zdravo« v Lipi
Med nami je bila tudi državna sekretarka iz Ministrstva za zdravje g. Jožica Maučec Zakotnik
Srečanje otroških folklornih skupin OŠ Beltinci
Dirka po Sloveniji - zmagovalci I. etape v Beltincih
Dirka po Sloveniji - etapa Beltinci
Občasno informativno glasilo Občine Beltinci • uredniški odbor: Emilija Kavaš (odgovorna urednica), Janko Bezjak, Zlatka Horvat, Mirko Poredoš • tehnična priprava: Matija Gabor • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: S-print • oktober 2002 • glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci tel.: (02) 541 35 35.
PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
PRIZNANJA OBČINE BELTINCI ZA LETO 2002
Občinski svet Občine Beltinci je na svoji seji 24. julija 2002 sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Beltinci za leto 2002.
Posmrtno priznanje prejme ŠTEVAN KÜHAR
Števan Kühar je prvi med prekmurskimi Slovenci začel sestavno zapisovati ljudske pesmi in pripovedno izročilo, delno tudi po znanstvenih glasovnih določilih in je do najnovejšega časa zbral največ narodnega blaga.
Rodil se je 30. julija 1882 kot četrti otrok kmečkim staršem v Bratoncih. Izučil se je za krojača in postal pomočnik. Jeseni leta 1898 je začel obiskovati madžarsko meščansko šolo v Lendavi.
Leta 1900 jo je končal in se vpisal na višjo gimnazijo v Veliki Kaniži (Nagykanizsa), kjer je leta 1904 maturiral.
Umrl je v domači hiši 24. septembra 1915. Pokopan je na bratonskem pokopališču, kjer so mu ob petdesetletnici rojstva 1932 postavili nagrobnik po načrtu Jožeta Plečnika.
Njegovo delo lahko obravnavamo na različnih področjih:
Narodnoobrambno delo:
Kot zaveden Slovenec je Števan Kühar sodeloval z vsemi možmi tedanjega časa, ki so se borili za slovenstvo in enotnost Slovencev na obeh straneh Mure. Imel je stike z dr. Alojzijem Nostranom, sodelavcem Domoljuba, kjer je tudi objavljal svoje članke. Prav tako ne gre prezreti njegovega sodelovanja z dr. Francem Kovačičem, zgodovinarjem
iz Maribora in Vinkom Zormanom, poznejšim bibliotekarjem v NUK-u.
Zapisovanje ljudskih pesmi:
Ogromno je pripomogel k ohranjanju ljudskega izročila z zapisovanjem in zbiranjem ljudskih pesmi. Sodeloval je z Ivanom Jeričem iz Dokležovja, Jožefom Kleklom st., Karlom Štrekljem, Jožefom Bašo in drugimi. Küharjevi zapisi prekmurskih ljudskih pesmi so izredno pomembni tudi zaradi njihovega vsebinskega, motivnega in pesniško izraznega bogastva.
C) Küharjevi zapisi ljudskih pripovedi, pregovorov in rekov:
Na podlagi Štrekljevih pisem, ki niso vsa ohranjena, sklepamo, da so začetki pisanja pred letom 1909. Prvih 33 zgodb je bilo objavljenih v Mariboru v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1910.
Zbrano narodno blago Štefana Küharja je bilo objavljeno v več izdajah. Samostojno pa je oblikoval svoja doživetja iz ljudskega življenja predvsem za prekmurske publikacije. Ti spisi se odlikujejo po svoji izvirnosti, živem ljudskem jeziku kot tudi po humorju (Lešnjekova smrt, Mala dika - velika hvala, Gorički brivec ...)
Küharjevo slovnično delo:
V svojih delih je znanstveno zapisoval glasove svojega narečja. Kühar je napisal slovnico v svojem narečju, v bratonskem in okoliškem govoru (beltinska župnija), močno pa se je naslanjal na knjižni jezik. Skoraj vse besede je naglaševal, dvoglasnike tudi enako označeval. Do izdaje tega dela ni prišlo, obstaja pa rokopis.
O delu in življenju Števana Küharja je izdana knjiga pod naslovom: Števan
Kühar, Ljudsko izročilo Prekmurja, ki ga je zbral, uredil in napisal spremno besedo dr. Vilko Novak, izdala pa Pomurska založba leta 1988.
Za delo narodnega buditelja, zbiralca ljudskih pesmi in pisca pripovedi si Števan Kühar zasluži posmrtno priznanje Občine Beltinci.
Priznanje občine Beltinci prejmejo: MARTIN MAROŠA
za njegovo vsestransko duhovno delo misijonarja, širjenja kulture duha in človeške pomoči najbolj potrebnim po svetu in domovini.
Rodil se je 2. 11. 1912 v Chicagu, ZDA. Dveleten se z mamo in bratom vrne domov na Melince. Osnovno šolo je obiskoval na Melincih in pri Salezijancih v Veržeju. Petnajstleten gre študirat v Foglizio v Italiji. Sedemnajst let star gre s skupino misijonarjev v Čile v Južno Ameriko. V Santiagu nadaljuje bogoslovni študij in je leta 1939 posvečen v duhovnika. Pošljejo ga na skrajni konec Južne Amerike: misijonarit na Ognjeno zemljo med Indijance in priseljence, predvsem Dalmatince. Prvič se vrne domov leta 1952, po vrnitvi v Santiago še naprej opravlja razne odgovorne službe. Leta 1974 se vrne za stalno v domovino. V tujini in v domovini (Veržeju) se je posvečal tudi kulturnemu delu, saj je vodil pihalne orkestre. Piše tudi poezijo. Eno leto je bil župnijski upravitelj v Sevnici, nato pa vse do upokojitve župnik v Veržeju. Zadnja leta prebiva v salezijanskem zavodu Marijanišče v Veržeju. Je časten občan občine Veržej. Za svoje široko duhovno, humano in kulturno delo si g. Martin Maroša zasluži priznanje Občine Beltinci.
IVAN MARIČ, RAVENSKA 31, BELTINCI
Šolo je končal v Avstriji, kjer se je usposobil za mojstra urarske obrti. Od tam je tudi prinesel načrte za urne me-
PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
hanizme na navoj, ki so posebni in edinstveni v slovenskem prostoru.
Je edini tovrstni mojster in strokovnjak v slovenskem prostoru.
Delal je na urnih mehanizmih na mnogih slovenskih cerkvah in na prostoru bivše Jugoslavije, kjer je ure delal in obnavljal. Njegovo pomembno delo na področju ur v cerkvah z mehanizmom brez elektronike je znano širom Slovenije in je bilo tudi predstavljeno na TV Slovenija. Svojemu delu je posvetil vse življenje, saj je tudi vnet zbiralec starih ur in mehanizmov.
Ker je tako pomemben in edini živeči strokovnjak na tem področju v Sloveniji ter je ime Beltinec ponesel širom naše dežele in bivše Jugoslavije, si g. Ivan Marič zasluži priznanje Občine Beltinci.
MARIJA ZVER IZ DOKLEŽOVJA
Gospa Marija Zver je bila učiteljica na Bakovski osnovni šoli in vodja podružnične šole Dokležovje več kot 35 let. Vedno je v ospredje postavljala majhne otroke in posameznike, ki so bili nekoliko drugačni in zato toliko bolj potrebni pomoči. Spoštovala je ljudi; z veliko potrpežljivostjo je poleg skrbi za malčke vključevala v prvi razred tudi romske otroke, ki so se šole bali in imeli zadržan odnos. Bila je pobudnica in organizatorka tabora Romček na Pohorju. Z lutkovno predstavo Trije petelinčki je s svojo lutkovno skupino prekrižarila Slovenijo in bila ocenjena z najboljšo predstavo leta. Predstavljala je Slovenijo na mednarodnem srečanju lutkarjev na Poljskem. Svoj poklic je opravljala z ljubeznijo in zavzetostjo, kjer je nudila otrokom vso ljubezen in toplino drugega doma. Tudi po upokojitvi ni pustila Dokležovja naključju časa. Na področju kulture in društvene dejavnosti ne mine noben kulturni pra-
znik oz. proslava, kjer ne bi vodila programa ali ga režirala. Režira tudi razne predstave in igre. Ustanovila je Društvo prijateljev mladine Dokležovje, kjer povezuje starejše in mlade. Izredno lepo ji je to uspelo v predstavi Kak je inda fajn bilou. V okviru društva prireja razne delavnice za otroke in z njimi sodeluje na natečajih Slovenskih železnic. Še posebej goji in prenaša na mlade kulturo branja knjig, saj je priredila tudi že nekaj srečanj mladih z raznimi književniki in pesniki. Več kot tridesetkrat je vodila otroke na letovanje v Baško, najprej kot vzgojiteljica, sedaj pa že mnogo let kot pedagoški vodja. Gospa Marija Zver je tudi govornik pri pogrebih. O njenem strokovnem delu pričajo številna priznanja in nagrade.
Za svoje delo vestne in sposobne učiteljice na osnovni šoli in vsestransko aktivne ustvarjalke in organizatorke v društvenih dejavnostih in drugih aktivnostih si gospa Marija Zver, upokojena učiteljica, zasluži priznanje Občine Beltinci.
LJUDSKE PEVKE IZ LIPOVEC
Ljudske pevke iz Lipovec so ena izmed naj starejših delujočih skupin ljudskih pevk v širši okolici, ki v času svojega obstoja ni nikoli niti začasno prenehala s svojim delom.
Ljudske pevke organizirano delujejo že 40 let. V sedanjo skupino je vključenih 11 pevk in prav v tem letu - v mesecu aprilu 2002 - so ob svojem jubileju posnele že tretjo kaseto in tudi tretji CD ljudskih pesmi z naslovom: Naših 40. V svojem arhivu hranijo bogato zbirko besedil ljudskih pesmi, ki jih
prelijejo v melodije. S tonskim zapisom na kasete in CD-je so poskrbele, da te vedno lepe pesmi ne bodo šle v pozabo in bodo tako bogatile kulturno narodovo zakladnico na tem področju.
Ljudske pevke iz Lipovec pogosto nastopajo v javnosti na občinski, regijski in
državni ravni, v KS pa tako rekoč ni prireditve brez njihovega nastopa. Tako predstavljajo prekmursko ljudsko pesem v slovenski prestolnici in drugih slovenskih pokrajinah, kjer so vedno toplo sprejete.
Za svoje neumorno in z ljubeznijo izvedeno petje ter ohranjanje kulturne dediščine ljudskih pesmi ter aktivnosti na etno-kulturnem področju, si ljudske pevke iz Lipovec zaslužijo priznanje Občine Beltinci.
MOŠKI PEVSKI ZBOR GANČANI
Moški pevski zbor Gančani je bil ustanovljen 29. 11. 1982. Pobudnik in organizator za ustanovitev zbora je bil Franc Maučec. Ob ustanovitvi je zbor štel petnajst članov, štirje so medtem že umrli, dva pa sta se zaradi zdrav-
stvenih razlogov petju zbora odrekla. Ves čas je zborovodja moškega pevskega zbora g. Andrej Maroša. Sedaj poje v zboru 8 pevcev.
Letos je moški pevski zbor iz Gančan praznoval 20-letnico svojega delovanja. V teh dvajsetih letih so pevci nastopili na številnih prireditvah in proslavah tako v domači vasi kakor tudi izven nje. Peli so na pogrebnih slovesnostih, ko so pospremili naše vaščane na njihovi zadnji poti. Moški pevski zbor je že vrsto let daleč naokoli znan po lepem in ubranem petju. Po mnenju strokovnjakov je ta zbor eden izmed najboljših zborov v občini Beltinci. Krajani Gančan so zelo veseli in ponosni na svoje pevce.
V teh 20-ih letih so morali pevci vložiti v svoje petje dosti truda in prostega časa, saj so bili pripravljeni sodelovati pri ohranjanju naše kulturne dediščine.
Za svoje požrtvovalno delo, lepo ubrano petje ter ohranjanje pevske kulture v vseh dvajsetih letih si moški pevski zbor Gančani zasluži priznanje Občine Beltinci.
OBČINSKA UPRAVA
SPREJEM NAJBOLJŠIH UČENCEV V LETU 2002
Župan Jožef Kavaš je 24.6.2002 na občini sprejel odlične učence in učence s posebnimi dosežki.
Na našo prošnjo sta Osnovna šola Beltinci in Osnovna šola Bakovci, podružnična šola Dokležovje, poslali seznam učencev, ki so bili odlični bodisi vseh osem razredov, bodisi v osmem razredu in učencev, ki so dosegli najboljše rezultate na različnih področjih. Župan Jožef Kavaš je učencem čestital za dosežke in jim zaželel vso srečo na nadaljnji poti. Sprejema so se udeležili učenci, ki sta jih predlagali obe šoli in tudi nekateri razredniki učencev osmih razredov ter oba ravnatelja osnovnih šol
Beltinci in Bakovci ter pomočnik ravnatelja osnovne šole Beltinci.
Obrazložitve, ki jih objavljamo tudi v našem biltenu, pa so pripravili razredniki posameznih učencev. Učencem za vse dosežke in uspehe v osnovni šoli ter izven nje še enkrat iz srca čestitamo. Marsikaj je zapisano, kaj pa tudi nehote ni zajeto ali se je pomotoma izpustilo.
Naj bodo vsi uspehi in dosežki vzpodbuda za nadaljnje še boljše delo, uspehe in rezultate.
Srečno na pot vsem učencem, ki so zaključili osnovno šolo in se podajajo na različne nove poti, novim izzivom naproti. Vse dobro tistim, ki so bili na sprejemu, kot tudi tistim, ki jih na sprejemu ni bilo. Vsak od vas, dragi otroci, nosi bogato izkušnjo, veliko znanja in prepričana sem, tudi obilo lepih spominov na vaše osnovnošolske dni. Vnovčite jih na svojih novih poteh.
Emilija KAVAŠ
OSNOVNA ŠOLA BELTINCI 8.c
razredničarka Majda Domjan 1. ANITA ALEŠ, Beltinci, Krožna 20 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila srebrno pri-
znanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz nemščine, bronasto Cankarjevo priznanje na šolskem tekmovanju iz slovenskega jezika. Dobila je priznanje pri nemški bralni znački ter za delo na področju športa - odbojka.
2. KLEMENTINA ZADRAVEC,
Gančani 27/a
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je bronasto priznanje iz nemškega jezika, dobila priznanje pri nemški bralni znački, za delo in vodenje prireditev v krajevni skupnosti Gančani ter za delo pri podjetniškem krožku.
3. TILEN TRATNJEK, Lipa 106/c Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole.
4. MIRJANA LESJAK, Beltinci, Jugovo 46
Dosegla je odličen uspeh v osmem razredu osnovne šole. Osvojila je bronasto Cankarjevo priznanje na šolskem tekmovanju iz slovenskega jezika ter priznanje za delo pri podjetniškem krožku.
8.a
razredničarka Regina Ozmec 5. DANE KOLARIČ, Beltinci, Krožna 1 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel je bronasto Štefanovo priznanje iz fizike in bronasto priznanje iz angleščine. Dobil je priznanje za prizadevno delo na literarnem področju, za uspešno sodelovanje v Mali beltinski bandi, za vodenje prireditev na osnovni šoli, za prizadevno delo pri ekologiji ter za uspešno delo na drugih področjih interesnih dejavnosti.
6. LUKA ŠČAVNIČAR, Beltinci, Ravenska 69
Prejel je priznanje za doseženi 2 zlati medalji v atletiki, za doseženo srebrno in bronasto medaljo v atletiki, za uspešno sodelovanje pri pevskem zboru in Orffo-
vi skupini, za uspešno sodelovanje pri Mali beltinski bandi ter za uspešno delo na drugih področjih interesnih dejavnosti.
7. ROBERT BAŠA, Beltinci, Gubčeva 12 Osvojil je pokal (2. mesto v odbojki na mivki v državi), ter priznanje za dosežke na športnem področju.
8. UROŠ STANKO, Lipovci 73 Osvojil je 2 srebrni medalji v atletiki ter dosegel druge uspehe na športnem področju.
9. ROK MURAT, Lipovci 246 Dosegel je 2 srebrni medalji v šahu ter bronasto medaljo v šahu.
10. ANDREJA BERNJAK, Melinci 153 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Dosegla je srebrno in bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika, srebrno in bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto priznanje iz zgodovine in bronasto Štefanovo priznanje iz fizike. Za dosežke na šahovskih tekmovanjih in na športnem področju je prejela priznanja. Uspešno je sodelovala pri pevskem zboru in Orffovi skupini; pohvala tudi za uspešno delo in doseganje uspehov pri plesni šoli Devžej ter na drugih področjih interesnih dejavnosti.
11. PETRA ČINČ, Beltinci,
Travniška 16
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je srebrno in bronasto Vegovo priznanje iz matematike, srebrno in bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto Preglovo priznanje iz kemije. Dosegla je bronasto Štefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje iz angleškega jezika. Prejela je bralno značko v angleškem jeziku, bronasto in srebro priznanje iz zgodovine - sodelovala na državnem tekmovanju v 7. razredu. Prav tako je prejela bronasto priznanje v 7. razredu iz matematike ter srebrno medaljo iz kemije in fizike. Uspešno sodelovala pri pevskem zboru; pohvala tudi za uspešno delo na drugih področjih interesnih dejavnosti.
12. TJAŠA SOBOČAN, Beltinci, Gregorčičeva 6
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela je srebrno in bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz angleščine, dve bronasti medalji v šahu. Prejela je prav tako priznanje za dosežke na športnem področju, za uspešno sodelovanje pri PZ in Orffovi skupini. Prejela je bralno značko v angleškem jeziku, dosegla je 9.
OBČINSKA UPRAVA
mesto (ekipno) v šahu ter aktivno in uspešno sodelovala pri folklori in na drugih področjih interesnih dejavnosti.
13. ANAMARIJA TOPOLJSKI,
Beltinci, Gubčeva 5
Dosegla je odličen uspeh v 8. razredu osnovne šole, dosegla srebrno in bronasto priznanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz angleškega jezika. Osvojila je medaljo v atletiki; pohvala tudi za druge dosežke na športnem področju ter za uspešno delo na drugih področjih interesnih dejavnosti.
14. ROK SRAKA, Beltinci, Ravenska 42 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejel bronasto priznanje iz zgodovine, pohvala za dolgoletno uspešno delo pri folklori in sodelovanje pri Mali beltinski bandi, za prizadevno delo pri ekologiji; uspešno je sodeloval pri pevskem zboru in Orffovi skupini ter na drugih področjih interesne dejavnosti.
15. JANJA SUŠEC, Beltinci, Krožna 3 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Uspešno je sodelovala pri pevskem zboru in folklori. Prejela je tudi priznanje Knjižni molj iz angleškega jezika. Prejela je bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Preglovo priznanje iz kemije, priznanje za uspešno sodelovanje pri pevskem zboru ter na drugih področjih interesnih dejavnosti na osnovni šoli.
16. MIHA KAVAŠ, Beltinci,
Gregorčičeva 2
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Uspešno je sodeloval pri Mali beltinski bandi, pevskem zboru in Orffovi skupini. Prejel je tudi bronasto Vegovo priznanje iz matematike, zlato priznanje na tekmovanju Računanje je igra. Prejel je še srebrno in bronasto priznanje iz zemljepisa, osvojil bralno značko iz angleškega jezika, dobil priznanje Knjižni molj ter uspešno sodeloval na drugih področjih interesnih dejavnosti.
17. KARMEN BALAŽIC, Melinci 153 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodelovala je v plesni šoli Devžej in dosegla vidne uspehe na regijskem in državnem nivoju. Prejela bralno značko v angleškem jeziku ter priznanje Knjižni molj. Prejela je tudi bronasto Vegovo priznanje iz matematike in srebro priznanje iz geografije.
8.d
razredničarka Jelka Breznik 18. ANJA SRAKA, Beltinci, Ravenska 30 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila je zlato in
bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika, dosegla izjemne dosežke na glasbenem področju, uspešno sodelovala pri Mali beltinski bandi. Prav tako je prejela priznanje za delo v folklorni skupini. Osvojila je bronasto in srebrno priznanje iz znanja zgodovine, bronasta priznanja iz fizike, matematike in nemškega jezika. Osvojila prav tako nagrado in priznanje pri nemški bralni znački ter za delo na področju ekologije.
19. JERNEJ VIRAG, Gančani 206 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Dosegel je izredne dosežke na področju računalništva, osvojil bronasti priznanji iz fizike in matematike.
20. URŠKA LEGEN, Bratonci 34 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Uspešno je sodelovala pri pevskem zboru in delu v folklorni skupini in pri Mali beltinski bandi, dosegla bronasta priznanja iz zgodovine, matematike in slovenskega jezika.
21. KLAVDIJA SRAKA, Bratonci 119 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila srebrno in bronasto priznanje iz nemškega jezika, osvojila prav tako bronasto priznanje iz znanja zgodovine, pohvala tudi za uspešno delo pri pevskem zboru. Prejela je tudi nagrado ter priznanje pri nemški bralni znački.
22. ROBERT ŠCAP, Gančani 41/b Dosegel je odličen uspeh v osmem razredu osnovne šole. Prejel s srebrno in bronasto priznanje iz nemškega jezika. Osvojil je bronasto priznanje iz matematike, prejel nagrado in priznanje pri nemški bralni znački ter pohvala za dosežke pri igranju odbojke.
23. KATJA FORJAN, Melinci 131 Dosegla je odličen uspeh v osmem razredu osnovne šole. Prejela nagrado za osvojeno srebrno in bronasto priznanje iz nemškega jezika, uspešno sodelovanje pri pevskem zboru. Prejela priznanje za dosežke na atletskem področju in osvojila nagrado ter priznanje pri nemški bralni znački.
24. IGOR NOVAKOVIČ, Lipovci 50/b Osvojil je srebrno in bronasto priznanje iz nemškega jezika. Prejel nagrado in priznanje pri nemški bralni znački ter za dosežke na računalniškem področju in prometu.
25. DAMJANA ŽALIG, Beltinci, Ravenska 25
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Prejela priznanje za vestno in pridno ter uspešno delo pri pevskem zboru. Prav tako je dosegla bralno značko iz nemškega jezika.
8.b
razrednik Franc Poredoš
26. TADEJ APATIČ, Beltinci,
Pot Ob Črncu
Sodeloval je na finalu državnega prvenstva za posameznike v Žalcu in v štafetnem teku ter osvojil 4. mesto. Prav tako je sodeloval v mladinski nogometni reprezentanci Slovenije ter v šolski folklorni skupini.
27. ROMAN BALAŽIC, Beltinci, Panonska 74
Sodeloval je na finalu državnega prvenstva za posameznike v Žalcu in v štafetnem teku dosegel 4. mesto, v skoku v daljino pa je dosegel 9. mesto. Sodeloval v ekipi - odbojka na pesku: na pomurskem prvenstvu 1. mesto, na državnem prvenstvu (četrt finale) 1. mesto, državno prvenstvo (finale) 2. mesto. Sodeloval na tekmovanju v dvoranski odbojki: v sektorskem prvenstvu 1. mesto, v medobčinskem prvenstvu 1. mesto, na pomurskem prvenstvu je dosegel 1. mesto, v četrt finalu državnega prvenstva 1. mesto, v pol finalu državnega prvenstva prav tako 1. mesto ter v finalu državnega prvenstva 4. mesto.
28. MATEJ DUH, Melinci 118/a Dosegel odličen uspeh v 8. razredu. Sodeloval na državnem tekmovanju v šahu (tam je dosegel ekipno 10. mesto ter 3. mesto posamično). Dosegel je uspehe na glasbenem področju. Prejel bralno značko iz angleškega jezika ter priznanje Knjižni molj ter bronasto Štefanovo priznanje.
29. DENIS KOHEK, Melinci 163 Dosegel je odličen uspeh v vseh osmih razredih osnovne šole. Sodeloval pri odbojki: sektorsko prvenstvo 1. mesto, medobčinsko prvenstvo 1. mesto, pomursko prvenstvo 1. mesto, četrt finale državnega prvenstva 1. mesto, pol finale državnega prvenstva 1. mesto, finale prvenstva 4. mesto. Sodeloval tudi v nogometnem krožku. Prejel je bralno značko iz angleškega jezika ter priznanje Knjižni molj, bronasto Preglovo priznanje, bronasto priznanje iz zgodovine in angleškega jezika.
30. BLAŽ KRAUTHAKER, Beltinci, Jugovo 27
Sodeloval je v finalu državnega prvenstva v atletiki: pri štafeti 4. mesto.
V odbojki na pesku je dosegel: pomursko prvenstvo 1. mesto, državno prvenstvo četrt finale 1. mesto, državno prvenstvo finale 2. mesto.
V dvoranski odbojki: sektorsko prvenstvo 1. mesto, medobčinsko prvenstvo 1. mesto, pomursko prvenstvo 1. mesto, četrt finale državnega prvenstva 1. mesto, pol finale državnega prvenstva 1. mesto, finale državnega prvenstva 4. mesto.
OBČINSKA UPRAVA
31. MIHA PAVLINJEK, Beltinci, Panonska 6
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodeloval na državnem tekmovanju v šahu, ekipno 10. mesto. Prejel bralno značko iz angleškega jezika, bronasto Preglovo priznanje, bronasto priznanje iz angleškega jezika, zlato medaljo v šahu. Prav tako je prejela dve srebrni Vegovi priznanji in 4 bronasta Vegova priznanja iz matematike.
32. TADEJA TERNAR, Beltinci, Gregorčičeva 14
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodelovala na državnem tekmovanju v šahu (ekipno 9. mesto). Dosegla uspehe na športnem področju. Prejela je bralno značko iz angleškega jezika, priznanje Knjižni molj ter bronasto Štefanovo priznanje.
33. MARTINA ROUS, Beltinci, Ravenska 20
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Dolgoletno sodelovala v mladinskem pevskem zboru ter prejela bronasto priznanje iz slovenskega jezika.
34. KATJA BAŠA, Beltinci, Kmečka 40 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodelovala pri folklorni skupini ter prejela bronasto priznanje iz zgodovine. Prejela je bralno značko iz angleškega jezika in priznanje Knjižni molj ter bronasta priznanja iz matematike.
35. IVO JEREBIC, Lipa 129/a Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole.
36. GORAZD ZAJC, Lipovci 184 Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole.
37. SANJA ZVER, Lipa 127 Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodelovala na državnem šahovskem prvenstvu.
OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI
razrednika:
Nada Katalinič, Jože Tivadar
38. ANJA BALAŽIC, Dokležovje, Glavna 11
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Osvojila 8 let bralno
značko ter se udeleževala na regijskem tekmovanju iz zgodovine.
39. DAVID BALAŽIC, Dokležovje, Glavna 56/a
Dosegel je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. Sodeloval v vodstvu razredne skupnosti. Imel lep odnos do sošolcev in učiteljev ter vestno opravljal naloge in imel pravilen odnos do dela -učenja.
40. URŠKA BALAŽIC, Dokležovje, Glavna 31
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole. V vseh razredih osnovne šole je osvojila bralno značko. Prejela je srebrno Vegovo priznanje v 7. in 8. razredu ter se uspešno udeleževala na regijskem tekmovanju iz zgodovine.
41. UROŠ JERIČ, Dokležovje, Glavna 81 Prejel srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika.
42. STAŠA KOVAČ, Dokležovje, Glavna 90
Dosegla je odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole ter osvojila v vseh osmih letih bralno značko.
CESTA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Od pradavnine naprej si je človek prizadeval ukrotiti naravo, da bi lažje, predvsem pa bolje živel. Vedno znova je iznašel načine kako. Po velikih odkritjih v času industrijske revolucije in do prvega naftnega šoka v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je plahnelo zanimanje za naravne vire energije. Dvig cen fosilnih goriv in prvi problemi pri shranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov, so nas ponovno prisilili, da smo zopet začeli razmišljati o »čisti« energiji, ki nam jo ponujajo sonce, voda, veter, geotermalna voda, zraven pa še novejše oblike energije, kot sta biodizel in biomasa.
Naši dedje so to energijo znali izkoriščati, reka Mura je bila polna mlinov, a jih je gospodarski razvoj uničil. Sedaj imamo na otoku ljubezni plavajoči mlin, ki ni le etno spomenik, ampak še precej več. Od 21. 6. 2002 je vključen v prvi mednarodni projekt v Evropi: v Cesto obnovljivih virov energije, ki se razteza od vzhodne avstrijske Štajerske in se konča na otoku ljubezni v Ižakovcih.
V projekt je vključenih 12 energijskih točk, 11 v Avstriji in naša v Ižakovcih. Sam izbor točk je opravila posebna komisija, ki je poleg možnosti izrabe obnovljive energije pozornost posvetila tudi spremljajočemu okolju in naravnim danostim, saj se zahteva še dodatna turistična ponudba. Vseh 12 točk proizvede letno 100.000 megawattov obnovljive energije, kar zadostuje za potrebe približno
30.000 gospodinjstev električne energije na leto, to pa ustreza celotni pomurski regiji. Od tega jih ižakovski mlin proizvede 12 kw na uro, 105 MW na leto, oziroma za 30 gospodinjstev. Ob teh skoraj neverjetnih podatkih se lahko zamislimo, koliko energije puščamo teči mimo nas, ne da bi jo hoteli izkoristili. Iz naftalina bi morali vzeti projekte o elektrarnah na Muri, s katerimi bi ob »čisti« energiji dobili še nekaj prepotrebnih delovnih mest za našo regijo, kakor tudi možnost namakanja za Dolinsko in Ravensko. Tako bi lahko vplivali na nivo podtalnice, ki se je v zadnjih letih močno znižala. Tako veliki projekti bi že v začetni fazi izgradnje omogočali delo za prenekatero pomursko podjetje in nezaposlene Pomurce in bi (zakaj le spet bi) lahko bili vzvod za razvoj celotnega Pomurja.
Otvoritvena slovesnost celotnega projekta je bila 21 .6. 2002 v Murecku v Avstriji. Tam so se predstavile vse energijske točke. Naša se je predstavila zelo dobro in izvirno. Sodelovali so osnovnošolci vključeni v podjetniški krožek, ki so na to temo predstavili likovne in druge izdelke, zaigrala je Mlada beltinska banda, ženske iz DKLI Ižakovci pa so predstavile, kako se pride od lana pa do izdelkov iz lanenega platna.
V soboto 22. 6. 2002 pa je bila otvoritev na vseh posameznih točkah. Ob kulturnem programu, ki so ga izvedli člani KUD Ižakovci, so projekt odprli
župan občine Beltinci g. Jožef Kavaš, direktor razvojne agencije Sinergija g. Stanislav Sraka in predsednik KS Ižakovci g. Mirko Poredoš.
Poleg Občine Beltinci, ki je podprla projekt, sodelujejo še Razvojna agencija Sinergija, ki je nosilec projekta na slovenski strani, KS Ižakovci, TD Büjraš Ižakovci in DKLI Ižakovci.
Prepoznavnost točkam dajejo trije hrastovi hlodi, skulpture, katerih avtorja sta Anne in Peter Knoll iz Avstrije, ki so postavljeni na vseh točkah. Debelejši hlod sta poimenovala »transformator« in je nosilec energetskega snopa iz akrilnega stekla. Sedem oranžnih in dvanajst rumenih okroglih palic simbolizira dvanajst točk v okviru Ceste obnovljivih virov energije. Energetski snop je usmerjen proti naslednji točki. Tako so povezane vse točke v smeri urinega kazalca. Na klopci, ki povezuje manjša hloda, pa se da imenitno spočiti in uživati v šumenju Mure.
Pomembnosti projekta se še mogoče ne zavedamo, toda če se bo razvijal naprej, v Sloveniji in kot je predvideno tudi na Madžarskem, ga bomo lahko imeli za drugo stopnico (prva je bila izgradnja mlina) v ohranjanju etnokulture, sobivanja z okoljem, izkoriščanja naravnih virov energije brez onesnaževanja in uničevanja okolja ter turizma.
Iztok JEREBIC
OBČINSKA UPRAVA
MINI MATURANTI
Kako hitro minevajo in bežijo leta lahko najbolj opazimo pri svojih otrocih, ki pred našimi očmi rastejo in se razvijajo, da včasih kar ne moremo verjeti.
Najprej je drobceno bitjece, odvisno samo od svojih staršev, potem pa kar naenkrat zraste in že gre v vrtec. Potem pa je tu že šola, ki jo prav vsi morajo okusiti.
Naši mali maturanti, ki brezskrbno zrejo v novi dan, še ne vejo, da jih v življenju čaka premnogo preizkušenj in vsakdanjih skrbi in zatorej jim ob vstopu v prvi razred devetletke voščimo, da bi z nasmehom na ustih prestopili šolski prag in spoznali marsikaj zanimivega in poučnega. »Dragi otroci, na Vas stoji naš svet. Ste biseri v velikem morju, ki mu pravimo življenje.«
Lilijana ŽIŽEK
Mini maturanti Vrtca Beltinci na obisku pri občinski upravi
UTRINKI IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAKAJ TAKO?
»Hodil po zemlji sem naši in občudoval nje prelesti...«
Tako opeva znani pesnik našo domovino in občuduje naravo ter se veseli njene lepote. A se pojavlja vprašanje: kako dolgo bo še lahko človek občudoval naravo in užival ob njenih lepotah?
Spomladi smo v mnogih krajih in tudi pri nas zasledili čistilne akcije, kjer smo počistili domači kraj in bližnjo okolico. Ob tem marsikomu postane toplo pri srcu, saj pomisli, da vse le ni tako črno, kot se na prvi pogled zdi in da ozaveščenost ljudi, kar se tiče okolja, postaja boljše. PREVARA!
Maja, ko je bila pomlad v vasi, je turistično društvo zasadilo rože: v korita, ob vaškem domu, ob pokopališču, križih in ob vaški lepotici - kapeli. Delavci javnih del so pobarvali turistične table, klopi, kosili travo. Zakaj? Da bi nam bilo lepše in prijetnejše.
A glej ga, zlomka! Najdejo se tudi takšni, ki razmišljajo drugače. Svojo nakopičeno energijo sprostijo z ruvanjem ali poškodovanjem prometnih znakov, zasajenih rož, obstoječih turističnih tabel in podobno. To se največkrat dogaja ponoči iz petka na soboto ali sobote na nedeljo. Ali je posredi alkohol ali drugi opijanti? Kakšna je starost teh, ki ne trpijo urejenega okolja?
Veliko vprašanj se zastavlja z enim samim velikim ZAKAJ?
Neznani nepridipravi so poškodovali turistično tablo v Lipovcih in izruvali rože
Z navedeno čistilno akcijo je bil uspeh kratkotrajen. Takrat smo člani turističnega društva z otroki iz osnovne šole počistili okolico Vučje jame in širšo okolico, tudi ob Črncu. Ni bilo dolgo čisto. Danes lahko tam vidimo kupe navlake in nesnage.
Ko pometamo pred svojim pragom, je mar v redu, da vse odvečno odvlečemo na »sosedovo« dvorišče? Ah ni druge poti? Odpadki se odvažajo organizirano in vsi imamo priložnost, da odvečno navlako odložimo tja, kamor spada.
Najbolj je žalostno to, da v naravo, kjer koli ob jezerih, potokih in v gozdu, odlagamo vse mogoče: kavče, preproge, vložke, pleničke, svinjske kože, steklenice (tudi od škropiva), dotrajane avtomobile, gume, itd.
Vsi radi hodimo po čistem gozdu ali ob potočku in če nam ob tem zapoje še ptiček, smo srečni. Ali je srečen ptiček, ki mora brskati po smeteh in piti onesnaženo vodo? Onesnažujejo pa jo ljudje, neodgovorni do narave. Odpadki nam »krasijo« okolico: gozdne jase in robove, obrežja, travnike. Ali ne slišimo, kako voda ali potoček godrnja? Ni se več moč kopati v njej, kajti ob obrežju smrdi svinjska koža.
Kaj pa ob Črncu? Katastrofa! Počasi bo na nekaterih mestih izravnan z odpadki in to nevarnimi.
Oh, človek, kaj si naredil naravi? Mar jo hočemo do konca uničiti?
Ljudje smo najrazumnejša bitja. Pa glej! Prav ti prebivalci našega planeta, z najbolj razvitim umom, so napravili veliko nepremišljenih posegov in uničenj. Ustavimo se! Premislimo, ne uničujmo, cenimo, kar nam je dala mati narava.
Pomagajmo tistim, ki še imajo voljo, da bi bil naš kraj lepši, neonesnažen, zdrav in pustimo še kaj dobrega našim potomcem. Ni nam vseeno in bojimo se, da nam mati narava ne bo več mogla odpustiti, čeprav bi hotela.
Vera BEZJAK
UTRINKI IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
LIPOVSKA KAPELA - NJENIH OSEMDESET LET
Kdor želi polno živeti svoj sedanji trenutek, ga mora živeti v živi zavesti preteklega in s pogledom uprtim v prihodnjega. Tega se sodobni človek vedno bolj zaveda, čeprav ga prevladujoči duh časa nagovarja k nezgodovinskemu načinu življenja in čutenja, ki mu ni mar ne za včeraj in ne jutri, pač pa je osredotočen v maksimalno koncentracijo kratkotrajnih užitkov v sedanjem trenutku. Zal tovrstni način ne more roditi pozitivnih sadov, kajti velike stvari rastejo počasi in moder človek gradi na tem, kar so pred njim zgradili njegovi predhodniki.
K sreči ta zavest vedno bolj živi tudi v Lipovcih, kjer se načrtno oživlja duh naše preteklosti, iz katere lahko črpamo navdih za polnejše življenje skupnega danes in jutri. V tem duhu je bilo zastavljeno tudi dvodnevno praznovanje osemdesetletnice blagoslovitve lipovske kapele, ki je bila na god svetih Petra in Pavla 29. junija 1922 posvečena tema prvakoma apostolov.
Slovesno praznovanje se je pričelo v soboto 31. avgusta 2002 s slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali vsi trije lipovski zbori, rdečo nit te slovesnosti pa je predstavljal recital prekmurske poezije in zgodovinski oris dogajanja tedanjega časa, spremljan z video projekcijo fotografij iz lipovskega včeraj in danes avtorja Dušana Legena.
V tem zgodovinsko-kulturnem večeru, ki se je dogajal na prizorišču obravnavanega dogajanja, torej pri lipovski kapeli, smo si zastavili vprašanje, kaj je vendarle Lipovčarje napeljalo na misel, da se lotijo gradnje kapele ravno v času najhujšega pomanjkanja, namreč tik po prvi svetovni vojni. Pričevanja pravijo, da so se ljudje v času najhujše vojne vihre zaobljubili, da bodo, ko bo ta končana, Bogu na čast, sebi pa v dušno zveličanje postavili kapelo. Stari možje, predvsem člani leta 1901 ustanovljenega Petrovskega društva, so že pred vojno med ljudmi začeli zbirati prispevke za gradnjo kapele, vendar pa je prišlo do velike gospodarske krize, zbran denar je požrla inflacija, a želja po gradnji je ostala še kako živa.
Nastopil je čas konca vojne, razočarani in izmučeni vojaki poražene ogrske vojske so se vračali na svoje siromašne domove. Človek bi pričakoval, da se bodo naprej lotili obnove svojih domačij, vendar so ljudje vedeli, da je pomembno postaviti najprej Božjo hišo, da bodo tako lažje zaživeli v novem življenjskem poletu. Bil je to čas agrarne reforme in čas dokončnega določanja državnih meja, čas nemirov in čas novih začetkov, tudi za Lipovce.
Najprej je bilo potrebno najti primemo lokacijo, kar pa ni bilo enostavno, kajti vsi so želeli imeti ta posvečen prostor čim bližje domu. Slednjič so se odločili, da jo postavijo v samo središče vasi, na kraju, kjer je danes že usahla Pinkava naredila pravo jezerce, kjer se je pralo perilo in so se v njem zlasti mladi fantje radi kopali. Najprej je bilo potrebno jamo zavoziti, nato pa so stekla težaška gradbena dela, pri katerih so radi sodelovali vsi, ki so bili pri močeh, od šolarjev do starcev. Ljudje so večkrat darovali denar in gostili delavce. Naposled so še skrbno izbirali posamezne kipe in podobe, za nabavo katerih so darovali sredstva tako skupine kot tudi
nekateri posamezniki, med njimi tudi naši rojaki iz Amerike.
V kapeli so se ljudje zelo radi zbirali, še posebej je bilo veselo vsakoletno praznovanje goda vaških zavetnikov. To je bil čas duhovnega razcveta, ki je rodil tudi veliko duhovniških poklicev in tako so se včasih ljudje lahko veselili tudi več novih maš in premicij. A nastopil je trenutek, ko so sile zla znova zavojevale in nacistična pošast je stegnila kremplje tudi po Prekmurju. Naše kraje si je znova podvrgla madžarska država in v času okupacije je ta oblast želela pustiti viden spomin tudi na naši lipovski kapeli.
O času teh težkih časih raznarodovalnih pritiskov pričata tudi spominski plošči, ki obdajata glavni vhod, na katerih so zapisana pomadžarjena imena naših domačinov, ki so padli pod tujo krono in so bili prisiljeni boriti se za interese tistih, ki so jih tako dolgo zatirali. Plošče so tako pomenljivi pomnik za nas in naše potomce o tem, da so in bodo obstajale težnje, ki so in bodo želeli izkoreniniti naš materni jezik.
Tudi druga svetovna vojna je prešla in nastopil je čas, ki ni bil naklonjen duhov-
ni dimenziji človeka. Verski objekti so bili razumljeni kot sicer zanimivi zgodovinski spomeniki, ki pa jim ni potrebno namenjati kake posebne pozornosti in skrbi. A lipovski ljudje tudi takrat niso pozabili na dragoceno dediščino, ki so jim jo zapustili očetje. Slednji so se namreč tudi v njihovem imenu zaobljubili, da bodo skrbeli za ta lep sakralni prostor in sicer v listini iz 23. decembra 1927, ki pravi takole: »Nižje podpisani zastopniki občine Lipovci v srezu Dolnja Lendava se v imenu občine zavezujemo, da bodemo mi in naši potomci vzdrževali, popravljali in v vsakem oziru skrbeli za kapelo, sezidano na čast svetih Petra in Pavla v naši občini.«
Tako so notranjščino kapele temeljito obnovili na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let, njena zunanjščina pa je bila deležna korenite adaptacije in številnih posodobitev v devetdesetih letih. Kapela sedaj resnično lahko služi svojemu namenu, saj je živ bogoslužni prostor, o čemer pričajo dobro obiskane mašne daritve, razna molitvena srečanja in verouk. V njeni neposredni okolici je vsako leto organizirano že tradicionalno božično praznovanje, na katerem se skupaj veselimo novorojencev, gosti pa tudi druga slovesna praznovanja, med katerimi najodličnejše mesto zavzema vsakoletno praznovanje proščenja.
In že smo v naši sedanjosti. Prošnji zanjo in za prihodnost ter zahvali za bogato preteklost je bila namenjena tudi slovesna nedeljska maša 1. septembra 2002, pri kateri je somaševalo pet domačih duhovnikov. Na slovesnosti so z blagoslovitvijo novih vrat, nadstreška in daritvene mize bila simbolično zaključena prenovitveno-vzdrževalna dela, ki naj bodo spodbuda za pobude in projekte, ki bodo bogatili našega duha.
Tadeja TRATNJEK
Tadeja Tratnjek, voditeljica slavnostne prireditve ob 80-letnici lipovske lepotice
ZAVODI
POROČILO EKO ŠOLE
22. april je bil za vse v OŠ Beltinci poseben dan. Ker smo že eno leto nosilci eko zastave, smo si dan Zemlje izbrali za naš eko dan. Začeli smo ga z naravoslovnim dnem na nižji stopnji, v 6. in 8. razredih, kjer so učenci raziskovali probleme z zastrupljenostjo zemlje in spoznavali položaj kmetijstva v današnjem času. Dan smo zaključili s slovesno prireditvijo v veliki telovadnici. Poleg učencev in delavcev šole so bili na prireditvi tudi zunanji sodelavci in gostje: predstavniki turističnih društev iz lokalnih skupnosti, ki so s svojimi prispevki popestrili tudi našo razstavo, predstavniki občine, raznih drugih društev, OŠ Bakovci in predstavniki policijske postaje Murska Sobota. Na tej prireditvi smo predstavili vse aktivnosti, ki smo si jih kot cilje zadali v okviru programa naše eko šole na začetku šolskega leta.
Eko zastavo je potrebno vsako leto s pridnim delom na področju ekologije ponovno potrjevati. Poleg drugih smo letos izpolnili še dva kriterija: izdelali smo eko znak in zapeli eko himno. Naša bivša učenka Mojca Obran je avtorica himne, ki jo je uglasbil in aranžiral profesor glasbe Matej Zavec. Idejo za eko znak pa je dala učenka 3. razreda Tina Poredoš, ki sta jo potem dodelala Feri Poredoš, učitelj likovne vzgoje, in Matija Gabor, računalničar.
Plodno sodelovanje z nacionalno koordinacijo, s PeCom, s komunalo Saubermacher in z gozdarji smo letos še razširili. Povezali smo se tudi z inšpekcijskimi službami in policijo. Naša prva skupna akcija je bila 6. aprila, ko smo se vključili v vseslovensko očiščevalno akcijo. Uspešnost tega projekta nas je vzpodbudila za še tesnejše sodelovanje v bodoče.
V duhu ohranjanja zelene narave smo letos spet organizirali akcijo zbiranja starega papirja in rabljenih baterij. Tekmovalni duh jesenske akcije se je stopnjeval tudi v mesecu marcu. Skupno smo zbrali skoraj 16 ton in pol starega papirja in 13.576 kosov rabljenih baterij. Ob tej priložnosti smo najuspešnejšim razredom podelili eko zastavice. Izračunali smo, da smo s temi šestnajstimi tonami papirja ohranili 60 kubičnih metrov lesa. Kar lepo število dreves bo še naprej nudilo prostor za gnezda različnim ptičkam. Ali ni to lepo? Koliko dreves bi raslo še naprej, če bi se nam pridružile vse šole!
Pa to še ni vse. Letos smo začeli tudi v razredih z ločenim zbiranjem odpadkov. Imamo nastavljene koše za ostale odpadke in posebej koše za papir, ki so jih izdelali učenci iz odpadnega materiala. Upamo, da bo ta akcija resnično zaživela.
Naši petošolci so letos prvi začeli ločeno zbirati tudi aluminij. Zbrali so ga kar en zabojnik. Na dvorišču naše šole
pa že stoji zabojnik za plastiko, ki jo bomo začeli načrtno zbirati v naslednjem šolskem letu.
Svoje ekološko znanje smo izven pouka poglabljali tudi s pripravo na eko kviz s pomočjo CD-roma Raziskovanje okolja Evrope, ki smo ga izvedli na šoli. Naš učenec Iztok Maučec je zastopal OŠ Beltinci na državnem tekmovanju v Murski Soboti.
Širšemu slovenskemu prostoru smo se predstavili na EKO bazarju NARAVA-ZDRAVJE v Ljubljani in na zvezi orga-
nizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti. Bili smo organizatorji seminarja za druge šole na temo Kako postati dobra eko šola. V sodelovanju z lokalno televizijsko postajo je nastala videokaseta z vsemi našimi aktivnostmi in dejavnostmi, ki je bila na ogled na razstavi ob dnevu Zemlje.
Kaj naj povem za konec? Ponosni smo na naše delo, naše uspehe, ki nas
hkrati zavezujejo za nadaljnje delo. Trudili se bomo še naprej.
Ena travna bilka ne pričara pomladi. Vendar ima tolikšno moč, da s svojim zelenim življenjem prebije mrtvi asfalt. Tudi puščave ne morem spremeniti v enem dnevu. Pričnem pa lahko z eno zelenico. POSTANIMO ZELENICA, KJER BOMO NAVDUŠENI NAD ŽIVLJENJEM; ČETUDI NAS STANE ZELO VELIKO TRUDA.
Nada FORJAN Marija POREDOŠ
ZAVODI
ŠOLSKI SKLAD
Spoštovani!
Kot osnovnošolski zavod smo že po svojem poslanstvu - skrbi za nemoteno vzgojo in izobraževanje mladega rodu na najosnovnejšem nivoju dolžni poskrbeti, da bomo v največji možni meri vzpodbujali ustvarjalnost in osebnostno rast otrok, ki so nam poverjeni v najobčutljivejšem življenjskem obdobju. Zavidljivi rezultati, ki smo jih pri tem dosegli v preteklosti, nas zavezujejo, da iščemo vse možnosti za maksimalno zagotovitev pogojev napredka naših učencev tudi naprej, v časih, ki prihajajo, z vse zahtevnejšimi programi za solidno preživetje in ustvarjalno napredovanje družbe.
Velikokrat moramo programe, ki si jih zadamo predvsem na osnovi interesov mladega rodu, le-ti so seveda iz leta v leto v strmem vzponu, krčiti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za stroške, ki so ob še tako skromnem racionalnem obnašanju neizbežni. Marsikatera dobra ideja ali rešitev problema pri posredovanju znanja ostane tako neuresničljiva. Nedvomno pa stvari bolje potekajo ob vzajemnem sodelovanju izvajalca in uporabnika: marsikatero akcijo, ki bi zanimala tudi vas in druge dejavnike v okolju, bi lahko izpelja-
li ob uporabi naše izvirnosti, ustvarjalnosti, volje do dela, z druge strani pa bi bilo to tudi ceneje in ugodnejše za vas kot uporabnike. Obenem bi sredstva, ki bi nam jih prispevali v te namene, naložili tudi v najdragocenejšo korist, to je obogatitev znanja naše mladine, ki bo nekoč nadaljevala naše in vaše delo.
Vendar ne nameravamo prosjačiti za vašo pomoč, nikakor ne. Ponujamo sodelovanje, saj smo z našimi programi, ki vam jih bomo sproti predstavljali, če boste sodelovali z nami, pripravljeni pomagati pri izpeljavi vaših akcij, pri tem pa se bomo seveda trudili, da bomo sredstva, s katerimi bi nam pomagali pri naših programih, kar najbolje izkoristili.
Naj navedemo nekaj kratkih podatkov o našem skladu.
Šolski sklad OŠ Beltinci deluje v imenu in za račun šole, vodi pa ga posebni upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov delavcev šole, javnosti in staršev, ki opredeljuje vse akcije in vso finančno poslovanje sklada po pravilniku. Vsa finančna sredstva se vodijo na posebnem kontu šolskega računa in so strogo namenska po določilih delovnega načrta in drugih aktov sklada, ki posreduje ob določenih peri-
odah tudi javno informacijo o gospodarjenju sklada. Na računu sklada zbiramo sredstva iz donacij in drugih prihodkov, trošenje sredstev pa namenjamo za akcije, ki bistveno izboljšujejo kakovost vzgoje in izobraževanja in spodbujajo nadpovprečne dosežke na področjih, ki jih šola goji, vendar glede na neizbežne materialne stroške pri tem ne more računati na pokritje iz svojih rednih finančnih virov. Pred realizacijo vse zahtevnejše projekte tudi ustrezno predstavimo in po izvedbi dokumentiramo.
Človeštvo je dolžno dati otrokom najboljše, kar premore. Vemo, da ta misel že zdavnaj povsod ne drži več. Lahko pa se približamo temu idealu, če nas boste tudi vi podprli, mi pa bomo dobili nove moči in ideje, če nam boste omogočili, da se vam oddolžimo. Tako prihodnost postane sodobnost, na videz skromna donacija pa se bo obrestovala pri mladem rodu z najvišjimi obrestmi.
Številka TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA naše šole: 01202-6030643824 s pripisom »Za šolski sklad«.
Hvala vam, da ste z nami!
Jelka BREZNIK, mag. Marica HORVAT
1. KEMIJSKI TABOR NA OŠ BELTINCI
Na osnovni šoli Beltinci je od 1.7. do 5.7. prvič potekal pomurski kemijski tabor s temo Rastline in kemija.
Trudimo se za zdravo življenje in ta kemijski tabor je ena od poti k našemu cilju.
Pri organizaciji tega tabora nam je vsestransko pomoč nudil tudi RC ZOTKS Murska Sobota. Brez g. Ludvika File in doc. dr. Mitje Slavinca ideja naše profesorice Tadeje Halas ne bi zaživela, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Tabora se je udeležilo 12 učencev iz različnih pomurskih šol. Seveda gre zahvala tudi številnim sponzorjem, ki so omogočili nemoteno odvijanje vseh aktivnosti.
Udeleženci tabora smo si zastavili naslednje cilje:
• spoznati pridobivanje eteričnih olj iz različnih rastlin,
• spoznati pripravo dišečih olj,
• izdelovati izdelke iz zelišč za lepoto: zeliščne tonike, dišeče soli, mleko za nego telesa, parfume,
• izdelovati pripravke iz zdravilnih zelišč: šentjanževo olje, ognjičevo mazilo,
• spoznati stare načine izdelovanja opeke,
• spoznati, da kemija lahko poka in se sveti,
• seznaniti se s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov v Krki,
• ovrednotiti svoje kozmetične izdelke v primerjavi z industrijskimi,
• pripraviti nenavadne jedi iz rastlin,
• spoznati pomen kemije v različnih industrijskih panogah, • oceniti aktualno vrednost poklica kemik za mlado generacijo.
V okviru tabora smo izdali tudi bilten, v katerem so zajete vse aktivnosti našega celotedenskega dela. Svoje delo pa so udeleženci predstavili tudi na razstavi in zaključni prireditvi v petek. Vsi učenci so dobili tudi priznanja za udeležbo. Spletla so se nova prijateljstva in ob slovesu se je marsikateremu utrnila tudi solza v očeh z željo, da se na podobnem taboru še kdaj srečamo.
Nada FORJAN
ZAVODI
POGLED STARŠEV NA PRENOVO V VRTCU BELTINCI
Vrtec Beltinci je bil v šol. letu 2001/2002 že drugo leto vključen v prenovo programa na področju predšolske vzgoje - uvajanje Kurikuluma. O tem smo v občinskem glasilu že večkrat pisali in tako obveščali širšo javnost in starše.
Tokrat vas želim seznaniti z rezultati vprašalnika za starše, ki smo jim ga ponudili v tem šol. letu. Moj namen je bil spremljanje izvajanja kurikularnih sprememb v našem vrtcu. Želela sem ugotoviti vključenost staršev v proces prenove in predvsem kako starši vidijo in spremljajo spremembe.
V šestih enotah vrtca smo razdelili 318 vprašalnikov, 144 staršev se ni odzvalo in vprašalnikov ni vrnilo. 174 staršev nam je izpolnjene vprašalnike vrnilo in na podlagi le teh sem prišla do določenih rezultatov in mnenj. Po izračunu lahko zapišem, da je 54,7% staršev bilo pripravljenih sodelovati in ti se za prenovo in spremembe v vrtcu verjetno tudi zanimajo.
Velika večina staršev je opazila spremembe. Najbolj so zadovoljni s počutjem, napredkom in aktivnostjo otrok v vrtcu, najmanj pa z materialnimi, organizacijskimi in kadrovskimi pogoji. Starši so se odločali za več področij, kjer so opazili pozitivne spremembe. Povprašali smo jih še o komunikaciji v vrtcu, ponudbi, načinu dela in dejavnostih, sodelovanju s starši in dnevni rutini (prehranjevanje, počitek, nega). Zadovoljni so z odnosom zaposlenih do otrok in njih samih, prav tako z informiranjem in načinom informiranja. Najbolje so informirani o dogajanju v oddelku, naj slabše pa z delovanjem predstavnikov staršev v svetu zavoda. To bomo v prihodnje skušali izboljšati. Povprašali smo še o splošnih informacijah, o plačilu oskrbnin in ponudbi dodatnih dejavnosti. Tudi slednji dve informaciji bomo skušali izboljšati.
Večina staršev meni, da imajo možnost vplivati in se vključevati v delo oddelka, le nekaj manj pa tudi, da možnosti so, vendar jih ne izkoristijo. S potekom življenja in dela v oddelku so prav tako zadovoljni: najbolj s počutjem in aktivnostjo otrok, najmanj pa z dejavnostmi, kar težko razumem, saj sta ti dve področji najtesneje povezani. Zanimiv je bil pogled staršev na vzgojno delo strokovnih delavk. Povprašali smo jih, kakšen pomen pripisujejo temu delu. Največ odgovorov je bilo, da velik in srednje velik. Še vedno pa jim vrtec v večji meri pomeni servis uslug varovanja. Glede pomena dejavnosti jih več kot polovica meni, da je cena sprejemljiva. Četrtina staršev pravi, da je previsoka.
Na koncu smo dali možnost, da starši zapišejo še kaj v zvezi s prenovo in plačevanjem oskrbnin. Največ je bilo mnenj o plačevanju in cenah. Zahvaljujem se vsem staršem, ki so si vzeli čas in vprašalnik izpolnili, saj nam bodo odgovori v veliko pomoč pri uvajanju kurikularnih sprememb, predvsem za strokovno evalvacijo sodelovanj s starši. Posebej se zahvaljujem za odkrita mnenja v zvezi s ceno programov in plačevanjem oskrbnin. Za boljše informiranje sem izbrala nekaj najpogostejših vprašanj in pomislekov, ki so jih starši zapisali in nanje odgovarjam. Na vse ostale pa bom skušala odgovoriti ob naših srečanjih na informativnih roditeljskih sestankih po enotah.
Predlog za znižanje oskrbnine, ker imajo večji znesek posojil in težko plačujejo!
Odgovor: Po pravilniku o plačevanju staršev so starši razporejeni v plačilne razrede od 0-8 po višini bruto dohodka na družinskega člana. V ta dohodek so všteti vsi prejemki, tudi tisti s katerimi odplačujete najete kredite. Tega žal ne moremo spremeniti. Vsak starš ima ob prejeti odločbi o razvrstitvi v plačilni razred zakonsko možnost, da se v roku 15 dni po prejemu na to odločbo pritoži, oz. z dodatno vlogo in obrazložitvijo zaprosi za ponovno proučitev vloge in znižanje plačilnega razreda. Če je utemeljitev res tehtna je prošnji največkrat ugodeno. Vsekakor je to boljša rešitev kot neplačevanje določene oskrbnine, ki povzroča težave (opomini, terjatve preko sodišča) vam in naši računovodski službi.
Upoštevajte število otrok v družini in ne v vrtcu!
Odgovor: Število otrok v družini je upoštevano, saj je dohodek razdeljen na število vseh družinskih članov. Če imate v vrtcu dva ali tri otroke je en otrok razporejen v plačilni razred po dohodku, vsak naslednji otrok pa za 1 plačilni razred nižje.
Število otrok v vrtcu upoštevamo z določenimi normativi - v odredbi o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. l. RS) za določeno starostno obdobje.
Rok plačila naj bo do 15. v mesecu!
Odgovor: Položnice morajo biti zaradi zaključka obračunskega obdobja izdane zadnji dan v mesecu. Staršem jih razdelimo takoj. Rok plačila je res 8 dni. Starši, ki prejmejo osebni dohodek 15. v mesecu nam naj oskrbnino nakažejo takrat. Opominov za tekoči mesec ne pošiljamo! Opominjamo zapadle obveznosti po preteku 1 meseca.
Moti me enaka cena za obe starostni stopnji - otroci od 1-3 let rabijo več nege in več pozornosti, zato naj bi plačevali več!
Odgovor: Vrtci imajo za prvo in drugo starostno obdobje običajno oblikovane različne cene. V našem vrtcu smo se v dogovora z ustanoviteljem - občino Beltinci - odločili za enotno ceno, ker imamo le tri čiste jaslične oddelke, štirje oddelki so kombinirani, kjer so združeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Staršem teh otrok bi za programe v enem oddelku težko zaračunavati dve različni ceni. Sicer pa starši za dojenčke vse potrebno (plenice, kremice, robčke) prinašajo sami in tega ne nabavljamo iz sredstev vrtca.
Pri plačevanju delate razlike med zaposlenimi starši in podjetniki!
Odgovor: Teh razlik ne dela vrtec, ampak jih povzroča oddana dokumentacija, ki jo oddajo starši kot prilogo k vlogi za znižanje plačila. Vrtec je dolžan na podlagi odločbe o odmeri dohodnine iz dejavnosti po pooblastilu ustanoviteljice občine Beltinci izračunati plačilni razred. Upoštevamo dohodek, ki je prikazan. Žal pa ne moremo vplivati na to, če določeni podjetniki prikazujejo minimalne dohodke. Pravico preverjanja ima le davčna uprava.
Upam, da sem pojasnila nekaj najpogostejših mnenj, ki ste jih izraziti.
Miroslava ŠÖMEN
ENOTA MELINCI - Z VLAKOM V LJUTOMER
Da bi šolsko leto zaključili čim bolj zanimivo, smo staršem na zadnjem roditeljskem sestanku predlagati izlet z vlakom. Vsi so bili zelo navdušeni, posebno pa otroci.
V sredo, 19. 6. 2002, smo se odpravili na železniško postajo Lipovci, kjer smo počakati vlak, na katerem je
bila večina otrok prvič, zato je bila vožnja pravo doživetje.
V Ljutomeru smo šli na sladoled, da bi bil spomin na vrtec še lepši.
Vlaku smo v slovo pomahati, prav tako tudi mini maturantom.
Dragica JAKŠIČ
ZAVODI
LETOVANJE OTROK VRTCA BELTINCI V IZOLI
Že nekaj let zapored organizira vrtec Beltinci letovanje otrok na Pohorju, letos pa smo prvič ponudili možnost letovanja na morju v Izoli od 1. - 5. julija. Udeležilo se ga je 17 otrok v spremstvu treh vzgojiteljic.
»ČIČI - PHU« je zasopihal vlak v ranem ponedeljkovem jutru, mi pa smo se z velikimi pričakovanji podali na pot proti Kopru. V otroških očeh so sijale iskrice veselja, hrepenenja, pa tudi nekoliko bojazni. Komaj smo dodobra zapustili domačo pokrajino, se je bojazen razblinila in razpoloženje je bilo več kot prijetno.
Po dobrih šestih urah smo prispeli na cilj, nastanili smo se v vrtcu Mavrica v Izoli, kjer so nas pričakala lepo pripravljena prenočišča - na presenečenje otrok celo nadstropne postelje - in kjer so poskrbeli za prehrano in prijetno bivanje.
Življenje ob morju je bilo v teh petih dneh zelo pestro. Otroci so bili najbolj srečni, ko so lahko po mili volji čofotali in plavali, se potapljali, tisti najbolj pogumni pa so že skakali s pomola.
»V morski vodi je toliko lepega, novega in drugačnega!« Vse to smo si ogledovali z očali za plavanje pod vodo in povečevalnimi stekli. S kamenčki, ki
jih najdemo ob vodi in v morju, lahko marsikaj zgradimo, če jih nekaj časa nabiramo, najdemo med njimi školjke, polže, takšne in drugačne.
Posebno doživetje je bila vožnja s panoramsko ladjo vse do Pirana in med vožnjo srečanje z vojaškimi in drugimi ribiškimi čolni. Ogledali smo si stare mestne ulice, ugotavljali njihove značilnosti in jih primerjali z ulicami v naši pokrajini. Vsak večer smo se posladkali s sladoledom in doživeli vrvež obmorskega mesta.
Dnevi so hitro minili, prišel je petek in na žalost enih in veselje drugih, smo se morali pripraviti na odhod domov. Še zadnjič smo se namočili v morju, mu pomahali v slovo in že smo se z vlakom odpeljali nazaj proti Beltincem. Vlak je ustavil, vrata vagona so se odprla, pred njimi pa je stala množica srečnih staršev, ker so se njihovi otroci srečno in varno vrnili domov.
Domov smo prinesli lepe spomine, bogata doživetja. Dragi otroci, dobro jih shranite, naj vam ostanejo za vedno.
Martina VIDONJA, Milena BALAŽIC
ENOTA DOKLEŽOVJE - PIKNIK Z DRUŽINSKIMI IGRAMI
Za kakovostno izvajanje programa življenja in dela otrok v vrtcu je neizbežno dobro in tesno sodelovanje s starši. Vsaka skupina si že v začetku šol. leta oblikuje program sodelovanja na ravni enote.
V enoti Sonček Dokležovje iščemo različne oblike sodelovanja, zato na prvem roditeljskem sestanku spodbudimo starše, da povedo svoje želje glede prihodnjih srečanj v šol. letu. Starši so predlagali zelo različne dejavnosti in skupaj
smo organizirali tudi zaključno srečanje naše enote Sonček -piknik z družinsko zabavnimi igrami.
Letos smo se prvič odločili, da zaključek šol. leta 2001/02 organiziramo in proslavimo skupaj s starši obeh oddelkov.
Organizacijo in nabavo potrebnega materiala in sredstev je prevzel svet staršev naše enote. Nekaj dni pred zaključkom smo se na organizacijskem srečanju dogovorili o poteku in
nabavi potrebnih sredstev in živil. Precej staršev je ponudilo pomoč v donatorski obliki, za ostala potrebna živila pa smo poskrbeli s plačilom.
V soboto, 15. junija, smo se zbrali na igrišču NK Dokležovje. Srečanja so se udeležili skoraj vsi starši. Prvo presenečenje so nam pripravile že mamice, ki so nas počastile z raznimi pekovskimi dobrotami in kaj kmalu smo se že zaigrali SLAŠČIČARNO.
Vroče soparno poletno vreme pa smo hladili ob hladni pijači in zelo dobri hrani, ki so jo pripravljali in stregli naši kuharji in njihovi pomočniki. Zelo lepo je bilo poskrbljeno tudi za primemo glasbo, ob kateri so otroci in starši lahko skupaj zapeli in tudi zarajali.
Vzgojiteljice naše enote smo srečanje popestrile še z družinsko zabavnimi igrami. Vsi udeleženci - družine - so ob prihodu dobili barvno broško: znak. Ta znak je v poteku zabavnih iger določal skupino, ki je sodelovala v igri. Starši in otroci so se pomerili, zabavali, tekmovali v različnih spretnostnih igrah. Naj jih naštejem le nekaj: Pelikan, Igra z glavo in baloni, Samokolnice, Žoge na brisači, Kača, Gospod natakar, Skakanje z zavezanimi nogami ... Zelo zanimivo in precej razburljivo pa je bilo tudi nogometno srečanje med ekipama: moški - ženske.
Ob igrah so udeleženci izražali zadovoljstvo, dobro počutje, ustvarjalnost, domišljijo, pripadnost skupini, samozavest ter iznajdljivost otrok in staršev.
Ob prijetnem druženju se je pokazalo, kako se z dobrim sodelovanjem da narediti marsikaj za male in velike ljudi.
Vsem staršem, ki so se po svojih močeh trudili za organizacijo in izvedbo piknika velja iskrena zahvala.
Renata ZVER
ZAVODI
ZAKLJUČNI IZLET ENOTE IŽAKOVCI
Na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu 2001/02 smo se dogovorili, da bo zaključek šolskega leta izlet z vlakom. Na zadnjem sestanku smo dogovor malo spremenili: izlet je ostal, vendar z avtobusom na relaciji Ižakovci-Tromejnik-Krašče.
Dogovori za organizacijo so potekali v svetu staršev, z dobrimi idejami so se priključili tudi ostali starši, svoj delež pa smo seveda prispevale tudi zaposlene v vrtcu.
Naročili smo avtobus in glede na število prijavljenih članov po družinah smo ga kar hitro napolnili.
Veselje pri otrocih je bilo vidno in že nekaj dni pred izletom smo se še pogovarjali, kaj vse bomo vzeli s seboj in katera je najboljša obutev za tisti teren.
Prišel je petek, zadnji dan vrtca v tem šolskem letu in tudi napoved sla-
bega vremena. Med nami vsemi se je pojavil strah in dilema, kaj bo v soboto, vendar nas je že zjutraj prebudilo sonce in naše skrbi so bile odveč.
Ob dogovorjeni uri z velikimi nahrbtniki na ramah smo se zbrali pred vrtcem v zares velikem številu. Opaziti je bilo otroške poglede radosti in veselja ter poglede zadovoljnih in sproščenih staršev.
Otroci so kar hitro zavzeli najbolj zanimiva mesta na avtobusu, med vožnjo so uživali in tudi zapeli. Opazovali smo gričevnate dele Prekmurja, navdušenje otrok med vožnjo nad nežno zaobljenimi griči je bilo veliko.
Po eni uri vožnje smo se ustavili na parkirišču, kjer nas je kar zmrazilo zaradi mrzlega zraka. Pričakala nas je vodička, ki nas je usmerila navzgor na 700 m dolgo pot. Starejši otroci so se na pot podali prvi, mlajši so se vzpenjali s starši. Med po-
tjo smo naravo doživljali z vsemi čutili: poslušanjem, tipanjem in vohanjem. Spremljal in usmerjal nas je prijazen JEŽEK
Vsi zadihani smo čez dobre pol ure prispeli na vrh - stičišče meja treh držav: Avstrije, Madžarske in Slovenije. Igrala so takoj pritegnila otroke, starše pa klopi, kjer so se malo odpočili. Pojedli smo malico, popili sok, malo smo poklepetali, otroci so se naigrali. Odpravili smo se navzdol po isti poti, saj je učna pot, ki smo jo želeli prehoditi s starejšimi otroki, bila precej mokra.
Spodaj nas je čakal avtobus in nas odpeljal v Krašče, v sušilnico sadja, kjer nas je pričakala prijazna gospa Angela. Povedala nam je nekaj osnovnih stvari o njihovem delu, nato smo si še sami ogledali prostore, kjer so trenutno sušili višnje.
Postreženi smo bili s suhim sadjem, imeli smo tudi priložnost, da smo si ga kupili za domov.
V bližini nas je čakala še zadnja postaja - turistična kmetija Ferencovi -kamor smo se odpravili kar peš.
Razkropiti smo se po kmetiji, saj je bilo dosti kmečkih strojev, zanimivih za ogled.
Otroci so od sebe dali še zadnje moči, saj so imeti na razpolago veliko igrišče za nogomet in tudi razna igrala za mlajše.
Čas našega druženja se je počasi iztekal, utrujeni, zadovoljni in srečni smo se odpeljali proti domu.
Martina POREDOŠ
ZAKLJUČEK PROJEKTA V ENOTI BELTINCI
V enoti Beltinci smo starše aktivno vključili v projekt »ZDRAV DANES ZA JUTRI«. Celo leto so nam pomagali pri kuhanju, pečenju, pripravi namazov, kisanju mleka ...
Prijazno so nas sprejeti na kmetijah, nam pokazati in razložiti vse, kar nas je zanimalo. Podariti so nam mleko, s katerim smo potem lahko v vrtcu pekli, kuhati ...
Še posebej so se starši izkazali v naši skupni prireditvi, kjer smo skušati prikazati pomen in pot do zdravja - preko gibanja, igre in zdrave prehrane.
Predstavniki v svetu staršev so prevzeti skrb za posamezne dejavnosti, si pridobili še sodelavce in organizirati kotičke ter aktivnosti v njih.
V kotičku pri zobozdravniku so otroci lahko spoznavati zdravniške pripomočke, jih uporabljali pri svoji igri s punčkami. Prijazne mamice, medicinske sestre pa so jim dale še veliko napotkov, kako skrbeti za zdravje, higieno, predvsem pa, kako premagati strah pred zdravnikom.
Ustvarjalnost otrok je prišla do izraza v likovnem kotičku, kjer so otroci lahko risali, slikali, oblikovali glino in se sploh umetniško izražali.
Očetje - nogometaši - so k sebi pritegniti predvsem fante. Nogometno igrišče z goli je bilo že samo velika vzpodbuda za živahno igro, ko pa so nogometne ekipe dobile še čisto prave drese, je bilo vzdušje pravo tekmovalno. Seveda so se v nogometni tekmi pomeriti tudi starši s svojimi fanti - kdo je zmagal, kdo bil bolj navdušen in glasen ob vsakem golu - to sploh ni vprašanje.
Za vse lačne in žejne so poskrbeli naši očki in mamice - kuharji. Pripravili so veliko različnih namazov, ter jih ponudili na različnih vrstah kruha. Res so šli v slast, o tem sploh ni dvoma, kar je dokazovala gneča v restavraciji »LONČEK KUHAJ«.
V vrtcu niso manjkale niti kozice - otroci so jih lahko pokazali svojim staršem in jim razložiti, od kod dobimo mleko.
Vse to, začinjeno še z veliko sonca, smeha in dobre volje, smo skupaj preživeti prijetno majsko popoldne.
Cilka OPAKA
ZAVODI
ENOTA LIPOVCI - KNJIGOBUBE S POBARVANO PRAVLJICO
Knjiga je otrokova prijateljica v vrtcu že nekaj časa. Spremlja ga od vključitve v vrtec. V vrtcu je zelo zaživela izposoja knjig, saj si jih otroci redno izposojajo. Odnašajo jih domov in jih skupaj s starši prebirajo, v vrtec pa prinašajo povratne informacije o vsebini knjige oz. zgodbice. Redno in z velikim veseljem obiskujemo potujočo knjižnico, ki se z Bibliobusom pripelje v vrtec. Dobro je
založena tudi knjižnica v vrtcu, ki jo s pridom uporabljamo.
Zanimanje otrok za knjigo se je še povečalo, ko smo se vključili v republiški projekt KNJIGOBUBE.
»Rad berem in se pogovarjam s tabo - to so naj lepši trenutki v mojem dnevu.« Takšna je uvodna misel v knjižici Pobarvana pravljica, ki nam je bila v pomoč pri vživljanju in podoživljanju zgodbic. Vanjo so otroci ustvarjali skupaj s
starši doma, ob slikanici s pomočjo vzgojiteljic. Največ pa smo Pobarvano pravljico uporabljali v vrtcu. Bila nam je v veliko pomoč in veselje ob posredovanju zgodbice. V veliko veselje nam je bilo, da so se v projekt vključili tudi starši.
Slikanice oz. zgodbice, ki smo jih spoznavali v okviru projekta KNJIGOBUB smo načrtno obdelali in vključili v vzgojno delo. Slikanice in Pobarvana
pravljica so nam bile rdeča nit skozi vse leto. Vzgojne dejavnosti v okviru projekta smo razširili na vsa možna področja, ki so se med sabo prepletala in povezovala.
Posebej bi izpostavila zgodbico DOBRI SNEŽAK, saj so jo otroci vzeli za svojo. Na snegu so oblikovali snežaka, zapeli pesmice in zarajali okoli njega. Motive iz pravljice so otroci še dolgo slikali in izrezovali.
Dobroto snežaka smo skušali prenesti v prakso. Želeli smo biti podobni snežaku, si med sabo pomagati, deliti drug z drugim, skratka biti prijatelji. Posebno navdušenje in presenečenje je bila za otroke lutkovna igrica Dobri snežak, ki so jo pripravili in zaigrali starši s pomočjo vzgojiteljic na popoldanskem srečanju otrok, staršev in vzgojiteljic. Otroci so tisti dan zgodbico
skupaj s starši podoživljali kot Pobarvano pravljico.
Projekt KNJIGOBUBE smo slovesno zaključili na skupni prireditvi v enoti Ižakovci, kjer nas je zabaval in razveseljeval lutkar Sten Vilar s predstavo Skrinjica želja. Posebno ponosni so bili otroci na prejeta priznanja ob zaključku projekta in obenem tudi zaključka šolskega leta.
Dušanka ERJAVEC
ZAKLJUČNI IZLET V IVANOVCE ENOTE GANČANI
Ker smo že nekaj let imeli zaključne piknike na igrišču vrtca, smo se letos odločili za spremembo in se odpravili drugam, da spoznamo še druge dele Prekmurja.
Na prijetno in vroče sobotno popoldne smo se odpravili na že prej dogovorjeni izlet v Ivanovce. Prelepo Goričko nas je pozdravilo v vsej svoji prostranosti.
Ob prihodu smo se osvežiti, saj je vročina bila res neznosna. Otroci so se takoj odpraviti na ogled okolice in ugotovili, da so v bližini živali (ovce in koze) in otroško igrišče.
Ob prijetnem klepetu in druženju, ob dobri hrani in pijači je čas res hitro
minil. Da se ne bi kar takoj razšli, smo se na igrišču žogali, gugali in lovili. Za tekmovalne igrice, ki smo jih načrtovali, ni bil navdušen nihče, saj je bila vročina res prehuda. V senci smo jo nekako premagovali. Neutrudni otroci so si našli zaposlitev z živalmi in žogami.
Ker smo biti v VINOGRADNIŠKEM DOMU, so si starši ogledati klet in tudi kaj dobrega poskusiti. Nekateri so se hitro odpravili domov, ostati so še malo posedeti, vendar ne predolgo, saj smo se morati pripeljati še domov, v Gančane.
Preživeto popoldne v prelepi naravi nas je ob sproščenem pogovoru še bolj
povezalo. S skupnim druženjem smo si izmenjati mnenja, si pokazati, da se spoštujemo in razumemo.
Skoraj vsak je odšel domov bogatejši za novo spoznanje ali pa si je vsaj popestril popoldne v prijetni družbi.
S tistimi starši, s katerimi se ne bomo več videvali, saj njihovi otroci odhajajo v šolo, smo se še posebej posloviti in še vedno odmevajo besede: »HVALA ZA VSE«. Te besede pomenijo veliko in povedo vse.
Dragi otroci, ki odhajate v šolo, naj vam bo v šoti lepo ali še lepše, kot vam je bilo v vrtcu.
Romana F. ERDELJI
DPM
PEVKE IZ DOKLEŽOVJA
V DPM Dokležovje že četrto leto pojejo in se ob pesmi družijo vesele in vedno razpoložene pevke: Albina Gornjec, Anika Sreš, Marija Lukač, Katka Gomboc, Pavla Balažic, Zorica Kurbos, Pavla Šebjan in Marica Puhar.
Zanimalo me je, kaj jih druži, da vztrajajo skupaj, zato sem jim postavila nekaj vprašanj in zvedela veliko lepih stvari.
Albina: Od kar se zavedam, sem vedno pela. Pesem mi je bila najzvestejša sopotnica v težkih življenjskih preizkušnjah in nikoli se mi ni izneverila. Spremljala me je ob delu na polju, pri živini v hlevu in tako je dan hitreje minil. Pela sem v cerkvenem zboru, invalidskem zboru v Murski Soboti in sedaj prepevam v družbi mojih prijateljic. Sestajamo se dvakrat tedensko, če pa pripravljamo kakšno prireditev, pa tudi vsak teden; s pesmijo razveselimo tudi druge, ki nas poslušajo. Dober občutek je, ko doživimo aplavz poslušalcev.
Anika: Mene je povabila k sodelovanju Albina in ni mi žal, da sem se vključila v druščino veselih in dobrodušnih prijateljic. Moram povedati, da nas druži iskreno prijateljstvo, saj velikokrat ob petju rešimo marsikatero težavo, ki nastane v vsakdanjem življenju. Ena drugi smo v veliko oporo in pomoč in lepo je, če veš, da imaš nekoga, na katerega se vedno lahko zaneseš.
Marija: Vedno sem rada in z veseljem prepevala, zato sem bila zelo srečna, ko smo ustanovile našo pojočo skupino. Nobena stvar mi ne more preprečiti, da ne bi šla zvečer na vaje, saj že komaj čakam, da se srečam s prijateljicami. Naše druženje je namenjeno tudi izmenjavi mnenj in vsakodnevnih izkušenj: od kuhanja, peke peciva, in seveda zbiranja narodnega blaga. Skrbno zapisujemo pesmi, ki jih izbrskamo iz preteklosti. Vsaka izmed nas odkrije kaj novega in tako nastane dobra debata, ki nas zaposli, saj se ob nastalem krešejo različna mnenja.
Katka: Po vsakodnevnem in napornem delu na polju in gospodinjstvu komaj čakam večer, ko se dobimo v naši sobici. Izmenjamo mnenja in novice, potem pa pojemo in popravljamo pesmi, ki nam še niso prišle v uho. Vesela in zadovoljna sem, ko pesem lepo in čisto zazveni. Takrat so pozabljene številne ure, ki jih posvetim petju. Rada pojem in bom še pela.
Pavla Balažic: Čeprav sem zvečer že velikokrat utrujena, ob petju na vajah pozabim na to. Tam se velikokrat nas-
mejimo in si polepšamo naše večere. Še posebno dobro se imamo takrat, ko katera izmed nas praznuje rojstni dan. Pravijo, da kdor poje, slabo ne misli in to še kako drži.
Zorica: Sama se vozim na vaje iz Murske Sobote, zato včasih težko uskladim obveznosti, saj sem še v službi. Pozimi in v slabem vremenu se vozim z avtomobilom, včasih pa tudi s kolesom. Pojem tudi v Murski Soboti, kjer imamo ženski zbor. Rada pojem, zato prihajam v rojstni kraj med svoje prijateljice. Med njimi mi je lepo in druga drugo bogatimo.
Pavla Šebjan: Tudi mene druži in povezuje petje, ki mi po napornem in
težkem dnevu polepša večer. Petje me osrečuje in bogati ter sprošča. Rada pojem pesmi, ki so jih prepevali že naši dedki in babice, čeprav imam rada tudi novejše in zborovske pesmi.
Marica: V naši družini smo vedno radi prepevali, zato nisem premišljevala o tem, da se ne bi vključila v skupino. Še posebno sem ponosna na mojo babico Agico, ki je pela v prejšnji sestavi pevk in bila tudi ustanoviteljica in njen idejni vodja. Skrbno si je zapisovala pesmi in vesela sem, da lahko danes sama posegam po njeni zapuščini, saj v našem zbora pojemo tudi njene pesmi. Ob petju se sprostim, pesem me notranje obogati in napolni z energijo.
In kje vse pojete, saj sem slišala, da veliko nastopate?
Začele so pripovedovati, da sem jim komaj sledila, toliko vsega so mi naštele. Nastopajo na vseh prireditvah v kraju in seveda pojejo tudi na pogrebih. Vsako leto se udeležijo srečanja ljudskih pevcev in godcev v občini. Na letošnjem medobčinskem srečanju ljudskih pevcev in godcev, ki je bilo na Melincih, pa so
bile izbrane za območno srečanje v Bunčanih in na medobmočno srečanje v Šmartnem na Pohorju. Na ta srečanja imajo nepozabne spomine, saj so srečale veliko prijateljev in bile za svoj nastop pohvaljene. S svojim petjem pa so razveselile tudi krajane in stanovalce starejših v Trbovlju. Prireditev so organizirali ob občinskem prazniku, kjer so se srečali tudi s predsednikom društva slovenskim pisateljem g. Peršakom. Obiskovalci so bili ob petju navdušeni. Seveda ne pozabijo omeniti srečanja pevcev v Šentvidu pri Stični, še posebno zanimivo, saj so prepevali tudi prekmurske pesmi in je srečanje povezoval pozvačin iz Beltinec, g. Milan Zrinski.
Slišala sem, da pripravljate izid svoje kasete, zato mi kaj več povejte o njej!
Zopet so se razgovorile in hitele pripovedovati, da je že vse pripravljeno za snemanje in se tega zelo veselijo. Na kaseti bodo zbrane ljudske pesmi, ki so jih nekoč prepevali v domačem kraju in bližnji okolici. Upajo in želijo si, da bi s kaseto razveselili vse, ki imajo petje radi in jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našo bogato kulturno dediščino. Seveda bodo o tem več povedale takrat, ko bo kaseta že med ljudmi in bodo tudi oni povedali svoje mnenje.
In kdo vam ob vsem tem pomaga in vodi?
Seveda smo ponosne, da imamo prizadevnega mentorja Leona Kuzmo in predsednico go. Marijo Zver, ki v naše delo vlagata veliko časa in znanja. Brez njiju prav gotovo ne bi bilo vseh teh uspehov.
Sama pa bi za konec dodala, da drug drugemu veliko dajejo, se drug od drugega učijo in bogatijo. Želim jim, da bi se še naprej družili in ohranjali pesem, ki jih draži.
Tina ZVER
g. Tone Peršak je bil slavnostni govornik na prireditvi v Trbovlju, kjer smo pevke iz Dokležovja pripravile bogat kulturni program v domu starejših krajanov.
DPM
ANKARAN 2002, 2. SKUPINA
Po napornih šolskih dneh in v velikem pričakovanju smo se s skupino mladih osnovnošolcev odpravili na letovanje v Ankaran. Skupino je sestavljalo 44 otrok, 23 animatorjev in 3 kuharice. Stanovali smo v salezijanskem župnišču. V začetku smo otroke razdelili v 7 skupin in vsaka skupina si je izbrala ime.
Dan se je pričel z jutranjo telovadbo, ki jo je poleg drugih dejavnosti vsak dan pripravila druga skupina. Po telovadbi je sledila jutranja molitev v cerkvi. Nato smo lačni oddrveli v jedilnico, kjer nas je vedno čakal dober in obilen zajtrk. Po zajtrku smo odšli na plažo po skupinah. Na plaži pa so se ves teden dogajale različne dejavnosti. To so barvanje na kožo, igre brez meja, igranje odbojke, šola plavanja za tiste, ki plavati še niso znali, drugi pa so skupaj z animatorji plavali do bližnjega svetilnika. Najbolj zanimiv je bil krst novih animatorjev. Ves teden pa nas
je na plaži in pri župnišču spremljala pesem. Po dopoldanskem kopanju smo odšli na kosilo in po kosilu zopet na plažo, kjer smo nadaljevali z igrami. Po večerji smo imeli zabavne večere, kjer so se nam pridružile tudi naše kuharice ter drugi obiskovalci. Pripravili smo spoznavni večer, veseli večer, modno revijo, karaoke,
kviz, športni večer in za slovo še indijanski večer. Po programu smo pogledali še risanko, zapeli Sveti angel in se odpravili k počitku. Kljub počitnicam nismo pozabili na Boga, saj smo imeli nedeljsko mašo z ankaranskim župnikom ter ob obisku domačega župnika g. Alojza Benkoviča še eno doživeto sveto mašo.
Hitro so miniti sončni dnevi Ankarana in prišel je dan, ko smo se z žalostnimi obrazi in lepimi spomini odpeljali proti domu.
Bojan VEREŠ
SANJE
Naša Tina sanja lepe sanje.
Sanja, sanja in prepeva, z nogo brca, z roko suva,
Vmes se smeje, smeje ...
Kaj le sanja naša Tina, le zakaj se smeje in prepeva,
Da po hiši vsej odmeva, le kaj sanja naša Tina?
Saj to niso sanje, to je pravo potovanje. Pravo potovanje, čudovita vožnja. Vožnja z rožnatim je vlakcem, lepim sanjskim, z rožami posutim, ki jo v pravljično deželo pelje.
Ko pripelje jo do morja, sinjega kot so spominčice potočne, tam ustavi se in reče elegantno:
»Zdaj izstopi, moja Tina,
daj, izvoli in poglej,
kaj ponuja ti obzorje,
ki prešteva že vesolje,
daj, izstopi, če si srečna, mi povej!«
»Kaj bi srečna jaz ne bila, saj se želja mi je izpolnila, želja vroča in goreča, zdaj izpolnjena je moja sreča.
Tu ob morju bom živela, plavala in se lepo imela.
Sončni vzhod vsak dan bom opazovala, ko zahajalo bo sonce, se ob njem bom sprehajala.
Vedno rada bom živela.
Hvala, vlakec ti ljubeči, ki peljal si me k sreči, ki nikoli naj se ne konča, traja naj na vekomaj!«
Komaj misli te izreče,
ura zazvoni preteče,
našo Tino iz čudovitih sanj prebudi
in v kruto vsakdanjost jo postavi
»Kjer si vlakec ti ljubeči,
kje je morje in neskončno to obzorje?«
Zunaj sivo in megleno jutro se budi,
Spet bo treba v šolo, kot vse prejšnje dni.
Tina ZVER
MOJE POČITNICE
Šolska vrata so se zaprla in pred nami so brezskrbne počitnice. Te pa niso namenjene le za lenarjenje, zato jih moramo preživeti kar se da pestro.
Tako sem že en teden počitnic preživela v bolnišnici Valdoltra, ker imam težave s hrbtenico. Teh nekaj dni sem dobro izkoristila za plavanje, telovadbo, sprehode ob obali. Spoznala pa sem tudi nove prijatelje. Nekaj časa smo nameniti tudi igranju in risanju. Narisala sem dve risbi z ribicami. Te pa smo nalepili za dobrodošlico majhnim otrokom.
Zdaj, ko sem doma, porabim nekaj časa za telovadbo, berem knjige in rešujem križanke. Največ prostega časa porabim za igranje klavirja. Čeprav mi učenje ne dela preglavic in sem odlična učenka, se že pripravljam za drugo šolsko leto.
Avgusta gremo na morje, da si naberem novih moči za naslednje šolsko leto.
Maja FRAS
LABODI
Vlak po tračnicah hiti, ker se mu v Beltince mudi.
Že čez železniški most brzi in preplaši labode tri, ki pod mostom plavajo in se v Muri potapljajo.
Veselo ribice lovijo, se sončnega dneva veselijo.
Ko vlak čez most odbrzi, labodi se zopet v vodo potopijo.
V večnem ločju gnezdijo, v gnezda jajca nesejo.
Ropot in pisk vlakov jih ne moti, saj nikomur niso na poti.
Vlaki pa hitijo,
brzijo in se v daljavi izgubijo.
Jernej BALAŽIC
KULTURA
KONCERT VOKALNE SKUPINE CANTICUM
Sedmega maja smo v cerkvi Sv. Ladislava v Beltincih lahko prisluhnili koncertu vokalne skupine, ki deluje pod okriljem Glasbene matice Maribor. V skupini prepeva 20 pevk in pevcev, večinoma študentov, njihov umetniški vodja pa je priznan slovenski dirigent, dobitnik Gallusove plaketa, prof. Jože Fürst. Leta 1997 so izdali zgoščenko, izdajo novih dveh pa načrtujejo prihodnje leto. Doseženi uspehi uvrščajo vokalno skupino Canticum med najboljše slovenske zbore. V Beltincih smo poslušali bogat repertoar priznanih slovenskih in tujih skladateljev, kot so: Gallus, Mendelssohn, Schönbert, Britten, Adamič, Jež, Šivic, Rožanc, Hubad, Kogoj.
Klub PAC iz Murske Sobote v okviru GLASBENEGA MAJA prireja različne koncerte v Prekmurju. Ta, ki je bil v
Beltincih, je predstavljal predzadnjega v tem terminu.
Koncert nas je vse prisotne zelo navdušil, mladi pevci in pevke so do-
kazali, da je petje res prava umetnost in tudi talent, ki ga nosiš v sebi in se ga ne da kupiti nikjer.
Lilijana ŽIŽEK
SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN IN LJUDSKIH PEVCEV TER GODCEV
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Murska Sobota in Krajevna skupnost Melinci sta 5. maja 2002 na Melincih organizirali in izvedli območno srečanje odraslih folklornih skupin in ljudskih pevcev ter godcev, kjer se je zbralo približno dvesto nastopajočih iz vsega Pomurja. »Na Melincih še nikoli nismo gostili tolikšnega števila nastopajočih kulturno umetniških odraslih skupin, zato nam je to srečanje v posebno čast in ponos vsem krajanom Melinec z upanjem, da se še kdaj srečamo ob podobni prireditvi na Melincih,« je v uvodnem govoru povedal predsednik sveta KS Melinci, g. Peter Dugar.
Obenem se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi te prireditve.
Srečanje je strokovno spremljal g. Branko Fuks, ki je po nastopih tudi opravil pogovore z mentorji vseh skupin. Pohvalil je tako nastopajoče skupine kot mlada voditelja, sicer še osnovnošolca Katjo Horvat in Denisa Koheka. Nastopajočih je bilo 20 skupin:
1. LJUDSKE PEVKE IZ MELINEC, mentor/vodja: Gizela Majc 2. FS starejša skupina ČAPLA, mentorici/vodji: Mladenka Grabenar in Jasminka Hahn 3. KUD MELINCI, ljudski pevci MELINČKI CIGLARJI, mentor/vodja: Andrej Maroša
4. FS KUD PUŠČA, mentor/vodja: Borut Horvat
5. LJUDSKE PEVKE KUD BUDINCI, mentor/vodja: Jožef Slaviček 6. Skupina LIPOVSKI PESMAR, mentor/vodja: Jože Tivadar-Buco 7. FS KTD TEŠANOVCI,
mentor/vodja: Zoran Domjan 8. LJUDSKI PEVCI TD PEČAROVCI, mentorica/vodja: Mira Huber 9. KTD PUCONCI, LJUDSKE PEVKE, mentorica/vodja: Katarina Štefanec
10. FS KUD ŠALOVCI, mentor/vodja: Andrej Žiško
11. KD F. PREŠEREN GRAD, LJUDSKI PEVCI, mentor/vodja: Jožef Slaviček
12. LJUDSKE PEVKE IZ BELTINEC, mentorica/vodja: Katica Tkalec 13. ŽENSKA TAMBURAŠKA SKUPINA KUD BELTINCI SPOMINČICE, mentor/vodja: Miki Smej 14. LJUDSKE PEVKE IZ
DOKLEŽOVJA, mentor/vodja: Leon Kuzma
15. FS KUD GORIČKO,
mentorica/vodja: Darinka Kerčmar Grkič
16. KUD LIPOVCI, LJUDSKE PEVKE LIPOVCI, mentorica/vodja:
Kristina Forjan
17. FS KUD JOŽEF KOČIČ BOGOJINA, mentor/vodja: Matjaž Cerovšek 18. TD VRTANEK, SKUPINA
LJUDSKIH PEVCEV EN GODCEV GORNJI PETROVCI, mentor/vodja: Stanislav Črnko
19. LJUDSKE PEVKE IZ BRATONEC, mentorica/vodja: Emilija Sraka 20. LUJZEK KOSI
Domačine je za organizacijo in izvedbo prireditve pohvalil g. Geza Kišvalvi, vodja Območne izpostave Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti v Murski Soboti.
Vida DUGAR,
Andrej DUGAR
KULTURA
8. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV OBČINE BELTINCI IN IZDAJA KNJIGE KO ROŽE ŠE SPIJO II. DEL
Letos so se na občinskem srečanju pevskih zborov že osmič predstavili pevski zbori občine Beltinci. Niso se le predstavili, srečanje je namreč postalo druženje ljubiteljev zborovskega petja, saj se vsako leto tudi po programu družba zadrži v pogovoru ob prigrizku in dobri kapljici.
Pesem že od nekdaj združuje ljudi. Je pogovor, ki steče takrat, ko beseda ne more in ne ve povedati veliko o nevidnih rečeh, ki se dogajajo v nas. Naše oči vsrkavajo slike, razum in srce jih oblikujejo v splet melodije in besede po formuli, ki je golemu razumu nedojemljiva.
Tako ljudje pojemo od pradavnine do danes vedno z istim razlogom. Zmeraj si poskušamo pripeti srečo, veselje, razbremeniti in sprostiti se, ohranjati medsebojna druženja, kulturo. Nenazadnje tako tudi priznamo, da imamo v sebi svet, ki je očem neviden. Le tega vse prepogosto ne obdelujemo na pravilen način. Zapuščeni vrt se zarašča, mimoidoče kliče k obnavljanju. Opominja, da so v njem nekoč cvetele najlepše rože, ki so jih posadile nevidne roke. Ostanimo obdelovalci cvetočih vrtov, privabljajmo v sebe življenje in slavimo tistega, ki nam je podaril darove, da lahko osrečujemo sebe in druge.
V tem duhu se je predstavila vrsta zborov iz naše občine: OTROŠKI PEVSKI ZBOR LIPA pod vodstvom Metke Zavec, KVARTET SLAVČEK, DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR »LEATITIA« Beltinci pod vodstvom Danice Koštrica, MOŠKI PEV-
SKI ZBOR KUD DOLINEC GANČANI pod vodstvom Andreja Maroše, MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD ŠTEFAN KÜHAR BRATONCI pod vodstvom Štefana Matka, MOŠKI PEVSKI ZBOR KUD DOKLEŽOVJE pod vodstvom Alojza Balažica, pevski zbor DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA pod vodstvom Anke Suhadolnik, MOŠKI PEVSKI ZBOR LIPOVCI pod vodstvom Gorazda Tivadarja, gostujoča ZENSKA KOMORNA SKUPINA ZARJA MARIBOR pod vodstvom Milene Crnjac, MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD MELINCI pod vodstvom
Andreja Maroše, MEŠANI PEVSKI ZBOR IŽAKOVCI pod vodstvom Danice Koštrica, MEŠANI CERKVENI ZBOR BELTINCI pod vodstvom Andreja Maroše in MEŠANI PEVSKI ZBOR LIPA pod vodstvom Mateja Pucka.
Vrh srečanja je bila predstavitev že četrte zbirke zborovskih pesmi Andreja Maroše z naslovom Ko rože še spijo II. del. Ustvarjalnost, neumornost in trud g. Maroše je lahko vsem
ljubiteljem in ustvarjalcem glasbe samo za vzgled. Njegove note in besede ne ostajajo zgolj na papirju, slišimo jih prepevati na mnogih prireditvah, skorajda ne mine kulturni dogodek, ko zbor ne bi zapel kakšno o prekmurski ravnici, o življenju ob Muri, ki jo je zapisal naš Andrej Maroša. Andrej Maroša je sin prekmurskega polja, vživet z njim v duhovno sožitje. Ljubezen, ki jo prejema od zemlje, okolja, od murske bližine, skuša vračati z največ, kar človek lahko da: peto besedo, ki edina presega časovno dimenzijo, ki na svojem rešetu pušča samo resnico. Vsa naša iskanja, zidave, visoki stolpi premoženja s časom preidejo, času je odtrgan le duh, ki presega umevanja te dobe. Dobe, ki nas je učila o izkoriščanju zemlje, intenzivnem pridelku, o tekmovanju na prostem trgu, o akumulaciji kapitala in učinkovitosti investiranja. Vsa ta spoznanja so izhajala in se iztekajo v že od nekdaj znane resnice, ki se jim klanjajo vse religije: da je duh tisti, ki živi; da intenzivnost obdelovanje svojega odnosa do sočloveka daje bogate sadove veselja in medsebojne ljubezni; da akumulacija pozitivnega gledanja na svet vodi k dobrim dejanjem do sebe, sočloveka in okolja. Zavest o tem, da si tokaj, ne le da prejemaš, si prisvajaš, ampak da daješ naprej, podarjaš drugemu. Zavest o taki odgovornosti je velik dar, kateremu Andrej z odprtim srcem odgovarja s svojim načinom življenja.
Srečanje zborov je že tradicionalno, kar pomeni, da leto ne more preiti, da se ne bi spet srečali. To pomeni, da petje povezuje, gradi prijateljstva in goji kulturo. V tako prijetnem vzdušju se bomo srečali tudi naslednje leto, kamor smo vabljeni vsi, ki cenimo lepo pesem in družbo.
Bojan KAVAŠ
KREATURE VETRA
Slišim glas. Odpiraš vrata. Skupaj bova večerjala. Poiskala jaso v gozdu, jamo v tleh. Kurila bova ogenj. Dim se
bo dvigoval. Kadeč se iz nepokvarljivih smol. Z vseh strani neba bo zapihalo. Prineslo vodo, sol, živino in pravico.
Voda se bo odkrila vetru. Veter bo imel oblast nad vodami, prestol na njih. Gonil jih bo in po njih prinašal sporočila. Od
nežne miline do srdite jeze, ki odplavlja na odprta morja. V jadrih in v napolnjenih prazninah se razkriva stvaritvenost vetra.
Tine Mlinarič
OBČINSKI PRAZNIK
ŽUPAN OB 6. PRAZNIKU OBČINE
Spoštovane gospe in gospodje, gosti, dragi prijatelji občanke in občani!
Na dan, ko so pred 83 leti v Beltincih vzklikali Sloveniji in bratstvu z do tedaj ločenim slovenskim narodom, praznujemo dan naše občine. Razmere danes so drugačne kot takrat, vendar ob izbiri našega občinskega praznika smo še enkrat potrdili, da cenimo našo preteklost, nje pridobitve skušamo ohranjati in obogatiti v koraku z duhom časa. 17. avgust nam predstavlja simboličen dan, ko se je v Beltincih zgodila velika manifestacija ljubezni do domovine, do materinega jezika. Naši predniki so se zavedali, da je obstoj njihove krajine odvisen od ohranitve temeljev njihove identitete. Brez zavedanja svoje biti in pripadnosti slovenskim koreninam in vrednotam, ki so se razvijale skozi razvoj slovenskega naroda, bi obmurski človek težko obstal na svoji zemlji. Samozavest za preživetje v težkih razmerah gospodarstva in družbenega sistema je črpal prav iz vrednot ljubezni do zemlje, materine besede in božje navzočnosti.
Da nam ni vseeno, potrjujemo z leta v leto tudi v našem času. Z bogato kulturno dejavnostjo, kulturnimi in družabnimi prireditvami, ki se po naših krajih uveljavljajo že kot tradicionalne in vedno znova potrjujejo kakšen zaklad se skriva v naših vaseh. Ta zaklad ni odprta
skrinja polna zlatih cekinov. Ta zaklad smo ljudje, ki še znamo stopiti skupaj, se skupaj veseliti in predvsem ustvariti nepozabne kulturne ustvaritve, ki človeka duhovno bogatijo. Naj si bo katera koli prireditev v naši občini, ki si sledijo skozi vsako poletje, vsepovsod sodelujejo domačini s prostovoljnim delom, tisti ljudje, brez katerih takega bogatega dogajanja ne bi nikoli bilo. Prav vsem, ki kakor koli sodelujejo pri ustvarjanju takega vzdušja v našem okolju, bi se rad iz srca zahvalil. Okolje, ki je odprto, prijazno, ki sprejema tudi drugačne poglede, lahko rodi velike posameznike. V takšnem okolju lahko vsak razvija svoje osebnostne potenciale. Večkrat tarnamo nad položajem prekmurskega gospodarstva, se soočamo z realnostjo v pokrajini, kjer so zavoženi veliki projekti industrije in včasih ni videti izboljšanja. Toda pozabljamo na to ustvarjalno okolje, ki rodi velike ljudi tudi v tem času. Iz izkušnje prednikov nam je znano, da so preživeli težje čase, da so bili vedno iznajdljivi, zaradi ljubezni do zemlje so tukaj ostali ali se vračali tudi, ko ni bilo vse rožnato. Hodimo torej odprti v svet, da obogatimo svoj kraj. Da oblikujemo okolje odprto za ustvarjalne ideje, ki lahko tudi nepričakovano rodijo nova delovna mesta ali pa obogatijo človeškega duha.
Družabno življenje v občini bogati naše medsebojne odnose, včasih jih daje tudi na preizkušnjo. Ko skupaj dela-
mo, se skupaj veselimo, vsekakor tudi kaj potrpimo. Predvsem pristopamo k skupni mizi brez sebičnih interesov, saj je le takrat naše veselje in veselje drugih lahko resnično.
Dejavnosti tega tedna, ki ga zaokrožamo danes, mi dajejo veliko zadovoljstva. Ob pogledu na ustvarjalnost in igrivost naših otrok, ki so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah društva prijateljev mladine, športnih delavnic in športni dogodkov, razstavi mineralov, predstavitvi knjig pokojnega dragega nam primarija dr. Jožeta Zadravca ter pesniške zbirke Kana Tineta Mlinariča, mašo za domovino in položitev venca v čast Ivanu Jeriču, počastitvi našega velikega rojaka Števana Küharja, je sleherni dvomljivec prepričan o bogastvu našega prostora.
Naša občina ni finančno bogata. Sama zmore opravljati komaj osnovne infrastrukturne probleme, probleme pitne vode in časovno razporejene investicije. Bogastvo, ki pa je večje, so pa ljudje, ki nesebično priskočijo na pomoč potrebnemu, kulturni ustvarjalci, športni delavci, obrtniki in mati podjetniki ter pridni obdelovalci zemlje, ki skrbijo za lepoto naše krajine.
Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku ter nam vsem zaželim čim prijaznejše in pristno okolje še naprej.
Jožef KAVAŠ, župan
OBČINSKI PRAZNIK
ŠPORTNE IGRE KS OBČINE BELTINCI 2002
Športna zveza Beltinci je letos v sodelovanju s KS Dokležovje in NK Dokležovje v sklopu praznovanja občinskega praznika že tretjič organizirala vaške športne igre, ki so, to lahko že zdaj potrdimo, postale tradicionalne ter prerasle v zelo odmevno prireditev. Igre so namenjene predvsem rekreaciji, druženju, zabavi in zdravemu ter aktivnemu načinu preživljanja prostega časa.
Sobota, 31. 8. 2002, je bil dan izvedbe 3. športnih iger krajevnih skupnosti občine Beltinci, že dan prej pa je bilo izvedeno žrebanje štartnih številk in preizkus pripravljenega poligona. Iger so se, letos prvič, udeležile ekipe vseh 8 krajevnih skupnosti iz občine, kar je zelo razveseljivo.
Dogajanje na igrišču NK Dokležovje se je pričelo z zborom vseh sodelujočih ekip in s slavnostnim pohodom le-teh po igrišču do prireditvenega prostora. Medtem pa so na prireditvenem prostora pristali trije padalci, ki so prinesli državno zastavo. To so domači otroci slavnostno potegnili na vrh droga. Po slavnostnem nagovora predsednika KS Dokležovje se je tekmovanje lahko pričelo.
Pri metu kamna, ki je tehtal čez 10 kg, je bil letos že tretjič zapored najuspešnejši Aleš Šebjan iz ekipe Bratonec, ki ga je vrgel 10,34 m daleč. Med posamezniki sta drugo in tretjo daljavo dosegla Zdenko Bukovec iz Lipe (8,53) in Roman Šebjan iz Dokležovja (8,22), vendar je ekipno 1. mesto v tej disciplini zasedla ekipa Bratonec, ki si je z vloženim jokerjem točke še podvojila.
V drugi igri so tekmovalci iz Lipovec dokazali, da najbolje obvladajo hojo s hoduljami, le malo slabši pa sta bili ekipi Dokležovja in Lipe. V naslednji igri pa se je ekipa Beltinec odločila, da izkoristi svojega jokerja. To se je izkazalo za zelo pametno odločitev, saj so bili Andrej, Anton in Nada pri žaganju hlodov najhitrejši, da dobro obvladajo žaganje pa sta dokazali tudi ekipi Lipovec in Bratonec, ki sta se uvrstili takoj za beltinskimi gozdarji.
Da lahko z enimi malo daljšimi smučmi hodijo tudi štirje ljudje naenkrat, so ob pripombah nekaterih ekip o dolžini proge najbolje dokazali tekmovalci in tekmovalke iz Melinec in Beltinec, ki so si razdelili prvo mesto pred ekipo Ižakovec. Ekipa Ižakovec pa je tretje mesto osvojila radi pri metu žoge v košaro, kjer je bila sicer najboljša ekipa Melinec pred ekipo Lipovec.
Da znajo nekatere ekipe res dobro vnovčiti jokerja, je v šesti igri dokazala tudi ekipa Lipovec, ki je bila v slalomu z žogo najhitrejša pred ekipama Beltinec in Melinec in si je tako točke iz te igre še podvojila. Točke za prvo mesto pa so si v naslednji igri zelo uspešno podvojili tudi tekmovalci iz Melinec, ki so bili pred ekipama Gančan in Dokležovja najboljši v igri, kjer je bilo potrebno iztresti vrečo krompirja, ga zopet pobrati v vrečo, poleg tega pa še s polno vrečo preteči kar nekaj metrov.
Tudi letos sta tako kot lani pri metu prečke bila med posamezniki najuspešnejša Roman Jona iz ekipe Lipovec s 32,81 m in med posameznicami Cvetka Serec iz ekipe Melinec s 20,41 m. Skupno je ekipa Lipovec v tej igri za 38 cm ugnala ekipo Melinec, tretje mesto pa je zasedla ekipa Lipe.
Pred tekom oz. skakanjem v vrečah je bilo jasno, da bo ta zadnja igra odločala tudi o končnem zmagovalcu v skupni uvrstitvi. Najhitrejši so bili Martin, Jože in Katja iz Beltinec pred Gančani in Ižakovci. Ekipo Beltinec je zmaga v tej disciplini popeljala na drugo mesto v skupni uvrstitvi pred ekipo Melinec, zmago pa je kljub šestemu mestu v zadnji disciplini takoj začela slaviti ekipa Lipovec.
Organizatorji pa so pripravili tudi vselej zanimivo vlečenje vrvi, ki pa ni štelo za točke v končni uvrstitvi ekip, ampak se je tekmovalo za posebne pokale in posebno nagrado KS Dokležovje. Vlečenje vrvi se je odvijalo že med ostalimi igrami in je predstavljalo t.i. rdečo nit tekmovanja. V tekmovanju
krepkih mož in fantov sta se v finale uvrstili ekipi Beltinec in Bratonec, kjer so sosedje iz Bratonec dvakrat potegnili ekipo Beltinec in tako prevzeli primat najmočnejših v občini. Tretje mesto je osvojila ekipa domačinov.
Medtem ko je skupina Utrip zabavala prisotne s svojimi prvimi komadi, je vodstvo tekmovanja še enkrat preverilo vse rezultate in še enkrat seštelo osvojene točke. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Pokale najboljšim sta podelila predsednik KS Dokležovje g. Dejan Klemenčič in župan občine Beltinci g. Jožef Kavaš.
V skupni uvrstitvi, kamor so se seštele točke iz vseh posameznih disciplin, je bila najboljša ekipa Lipovec, ki je osvojila 70 točk. Vodja ekipe Milan Murat je prejel pokal za 1. mesto, kakor tudi prehodni pokal občine Beltinci.
Ekipa Beltinec je bila na koncu z drugim mestom prav tako zadovoljna, čeprav so za zmagovalci zaostali le 3 točke, ekipa Melinec na 3. mestu pa je osvojila le eno točko manj kot ekipa Beltinec. Preostale ekipe so bile tudi kar izenačene, saj je ekipa Gančan zbrala 50 točk, ekipa Bratonec 48 točk, ekipa Dokležovja 44 točk, pa tudi ekipi Lipe s 40 točkami in Ižakovec s 36 točkami nista razočarali. Podeljeni so bili tudi pokali najmočnejšim ekipam v vlečenju vrvi.
Po razglasitvi rezultatov so sledile še zahvale organizatorjev, nekaj gasilskih fotografij posameznih ekip s prejetimi nagradami, sledilo pa je prijetno druženje ob glasbi skupine Utrip.
Jože PIVAR
Tekmovalke in tekmovalci KS Lipovci - zmagovalna ekipa letošnjih športnih iger KS
OBČINSKI PRAZNIK
PRVA RAZSTAVA MINERALOV V PREKMURJU
Vroče poletje je v naš kraj prineslo tudi nekaj svežega vetra v obilici kulturnih prireditev. Ta svež veter je prišel tudi v obliki prve razstave mineralov v Prekmurju.
V okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Beltinci je bila 16. avgusta v beltinskem gradu odprta razstava mineralov z naslovom Raznolikost mineralnega sveta v zasebnih zbirkah. Razstavo je ob pomoči občinske uprave organiziral naš sokrajan, sicer velik ljubitelj in zbiralec mineralov, Ludvik Penhofer. Otvoritev razstave je popestril zelo lep program igranja in petja nastopajočih iz naše občine. Čudovito zaigrane in zapete pesmi so se enkratno skladale z dragocenimi razstavljenimi minerali.
Na razstavi je sodelovalo šest razstavljavcev iz severovzhodnega dela Slovenije. Vsak od razstavljavcev je predstavil svoj naj ljubši mineral. Tako je Franc Golob s Ptuja predstavil mineral kalcit, Danijel Kren iz Maribora septarije in minerale v njih, Franc Pajtler iz Pragerskega pirit, Ludvik Penhofer iz Beltinec wulfenit, prof. Vili Podgoršek s Ptuja opal in Zmago Žorž iz Radelj minerale Koroške. Ena od vitrin pa je bila namenjena najdbam iz Prekmurja. V njej je bil najpomembnejši mineral olivin, ki je bil najden v Gradu na Goričkem in je edino nahajališče v Sloveniji.
Ob tej priložnosti je bil izdan tudi ličen katalog razstave s čudovitimi posnetki razstavljenih mineralov, v katerem sta avtorja Ludvik Penhofer in prof. Vili Podgoršek skušala približati razstavljene »kamne« vsem obiskovalcem razstave. Namenjen je bil tako tistim našim krajanom, ki so se prvič srečali z minerali, kot tudi tistim, ki so že kar poznavalci mineralnega sveta. Za vsebino in oblikovanje sta avtorja dobila veliko pohvale tudi s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Ker je razstava vzbudila veliko zanimanja naših krajanov in je kot taka doživela velik uspeh, že razmišljam, kaj bi bilo za naše krajane zanimivo v prihodnjem leta.
Ludvik PENHOFER
OTROŠKE ŠPORTNE DELAVNICE BELTINCI 2002
Športna zveza Beltinci je v letošnjih počitnicah že četrtič zapored organizirala otroške športne delavnice. V času med 5. in 9. avgustom je kljub počitnicam del šole zaživel. Odmevali so glasovi razigranih, razposajenih otrok, ki so se odločili, da jim je dovolj računalnika in posedanja ter da se vključijo v športne delavnice. Nekoliko bolj kot prejšnja leta so zaživele telovadnice beltinske šo-
le, saj slabše vreme ni dopuščalo, da bi v večji meri uporabljali zunanje športne terene, kakor je to na zdaj že tradicionalnih delavnicah v navadi.
Otroci, tudi letos jih je bilo vključenih čez 30, so spoznavali različne športne panoge (odbojka, košarka, nogomet, badminton, namizni tenis ...), se šli razne zabavne igre, tekmovali med seboj, se ob tem veliko družili in predvsem ve-
liko gibali. In ko so se jih po treh dneh, ki so jih večinoma preživeli v telovadnicah, že nekoliko naveličali, se jih je tudi vreme nekoliko usmililo. Tako so predzadnji dan lahko naredili še kratek izlet s kolesi v Lipovce, kjer so se lahko poskusili v igranju hokeja na travi, tenisa in nogometa. Zadnji dan delavnic pa je vreme dopustilo celo, da so se lahko šli kopat še v Terme Banovci, kjer so prav gotovo tudi zelo uživali.
V teh petih dneh so bili otroci poleg zdaj že zelo utečenega, strokovnega vodstva vaditeljev, rekvizitov in športnih terenov deležni še vsakodnevne prehrane, osvežilnih pijač, prevozov, za spomin pa so prejeli še enotne kape, po katerih so bili razpoznavni.
Otroške športne delavnice so postale nepogrešljiv sestavni del prireditev ob občinskem prazniku in to predvsem zato, ker si jih otroci želijo in se jih radi udeležujejo.
Jože PIVAR
OBČINSKI PRAZNIK
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE
Tudi letos smo člani DPM znova v okviru beltinskega občinskega praznika organizirali ustvarjalne delavnice za otroke. Izbrali smo naslednjih pet tem, ki so bile na razpolago otrokom: dramska, kuharska, kreativno likovna, skavtska in glasbena. Delavnice so potekale od 12. do 16. avgusta na različnih lokacijah. Na začetku je bilo prijavljenih 47 otrok, število udeležencev pa je vsak dan naraščalo, tako da nas je na koncu bilo že krepko čez 60. Vsaka od delavnic je imela določen cilj, kar smo na zaključni prireditvi tudi predstavili.
Dramsko delavnico je vodila ga. Marija Matko. Vadili so v prostorih župnijskega doma, ki je bil nekakšno središče vsega dogajanja. Tam smo se dnevno srečevali, imeli kosilo, izmenjali izkušnje in ob koncu tudi vse predstavili. Omenjena skupina je ob koncu uprizorila dva prizorčka Milene Batič in sicer: Domovina in Jakec in šola. Opazili smo, da je interes za gledališče prisoten tudi med najmlajšimi.
Kuharska delavnica je potekala v gospodinjski učilnici OŠ Beltinci pod vodstvom ga. Majde Gjerek. Velik poudarek so dali zdravi prehrani, pripravili pa so tudi kaj slastnega, čeprav ne najbolj zdravega (npr. pizza, špageti ...) Na zaključni razstavi je bilo mogoče poskusiti različno pecivo iz ajdove, ržene ali koruzne moke, različne namaze in še kaj.
Kreativno likovna delavnica je potekala na Gümli, vodila jo je ga. Milena Jerebic. Otroci so izdelovali različne izdelke, ki so jih predstavili na razstavi, kasneje pa so jih lahko odnesli domov. Cilj te delavnice je predvsem razvijanje otroške domišljije in kreativnosti. Vsak človek ima ob rojstvu veliko tega v sebi, to pa mora tekom svojega življenja tudi razvijati. Otroke moramo za kaj takega vedno znova motivirati, kar pa je včasih zelo težko. Ob pomoči animatorjev je mentorici to uspelo in nastali so krasni izdelki, ki nam kažejo, kakšen je svet v otroški glavi.
Skavtsko delavnico je vodil g. Branko Bakan, potekala pa je v parku oz. v okolici gradu. Vse, kar so počeli in so spoznali, so na izviren način predstavili. Vsi, ki smo hoteli videti zaključno prireditev, smo morali iti po skavtski poti, ki je zanimiva in polna nepričakovanih ovir in situacij. Razstavili so nam tudi orodje, ki ga uporabljajo pri prebijanju skozi življenje, kajti vsak skavt je skavt do konca življenja.
Glasbena delavnica je pod vodstvom g. Mateja Zavca in g. Leona Kuzme potekala v grajskih sobah, ki so kot nalašč za kaj takega. Otroci so se razdelili v tri skupine, kajti letošnji cilj je bil skupno muziciranje brez dirigenta. Najmlajši trio v zasedbi violine in dveh harmonik se je naučil Lovsko pesem in Čuk se je oženil. Sestavili so tudi kvartet v zasedbi dveh kitar, harmonike in el. klaviatur, ki je zaigral venček prekmurskih in skladbico Kukavica in osel. Naj starejši udeleženci glasbene delavnice pa so v zasedbi violina, klarinet, čelo, harmonika in kontrabas »naštudirali« vedno zeleni melodiji Entertainer in Feelings. S tema skladbama so nastopili na različnih prireditvah v okviru občinskega praznika.
Otroške ustvarjalne delavnice smo tudi letos izpeljali z minimalnimi materialnimi stroški. V prvi vrsti se moramo zahvaliti vsem strokovnim vodjem skupin, ki so delo opravili zastonj. Hvala tudi g. župniku in vodstvu osnovne šole, ki so nam odstopili prostore. Tudi brez pomoči mladih animatorjev letošnjih delavnic ne bi mogli izpeljati, zato tudi njim iskrena hvala. Rezultati tega dela bodo vidni čez kakšno desetletje ali več, zato vabimo vse, ki bi hoteli sodelovati pri različnih dejavnostih DPM Beltinci, pridružite se nam. Delamo za tiste otroke, ki bodo nekoč delali za naše otroke.
Matej ZAVEC
OBČINSKI PRAZNIK
TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL OBČINE
Najboljši ekipi na turnirju: KS Lipovci in KS Ižakovci
V sklopu praznovanja občinskega praznika občine Beltinci je bil 10.8.2002 odigran že 6. tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občine Beltinci, ki ga je organizirala Športna zveza Beltinci, sama izvedba pa je bila po vnaprej določenem vrstnem redu letos zaupana KS Beltinci oz. KMN Beltinci.
Na turnirju so sodelovale ekipe vseh krajevnih skupnosti iz občine Beltinci. Po razburljivih bojih v predtekmovanju in polfinalu je v finalu ekipa Lipovec z 1:0 premagala ekipo Ižakovec, tretje mesto pa je osvojila ekipa Lipe.
Končni vrstni red:
1. mesto: KS Lipovci 2. mesto: KS Ižakovci 3. mesto: KS Lipa 4. mesto: KS Dokležovje
Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa je prejela še prehodni pokal občine Beltinci. Vodstvo tekmovanja je izbralo tudi najboljšega vratarja in igralca turnirja. Za najboljšega
vratarja je bil proglašen Aleš Petek iz ekipe Ižakovec, najboljši igralec turnirja pa je bil Franc Maučec iz ekipe Lipovec.
Dosedanji zmagovalci tradicionalnega turnirja za pokal občine Beltinci:
1997 - KS Bratonci 1998 - KS Beltinci 1999 - KS Dokležovje 2000 - KS Ižakovci
2001 - KS Melinci 2002 - KS Lipovci
Naslednje leto bo domačin tradicionalnega turnirja, ki bo že sedmi po vrsti, krajevna skupnost Lipa, odigral pa se bo tako kot vsi dosedanji v okvira praznovanja praznika občine Beltinci.
Jože PIVAR
Rolanje po občini
Počastitev Števana Küharja
Kolesarjenje po vaseh občine Beltinci
Romanje v Turnišče
OBČINSKI PRAZNIK
Položitev venca v Dokležovju
Kulturni program dokležovskih otrok
Predstavitev knjige prim. dr. Jožeta Zadravca »Zdravstvo v Pomurju« 1941-2000
Spominski pano primariju dr. Jožetu Zadravcu
Robert Titan Felix in Tine Mlinarič med predstavitvijo zbirke
Predstavitev pesniške zbirke »Kana«
Proslava »Občinski praznik 2002«
Igra »Življenje v Böltincaj«
OBČINSKI PRAZNIK
ŠESTI PRAZNIK OBČINE BELTINCI
Šesti praznik Občine Beltinci je za nami. Prav tako pa tudi aktivnosti, ki smo jih izvedli v okvira 6. občinskega praznika.
Vsak, ki je želel biti soudeležen, je lahko začutil in užil nekaj teh dogajanj.
Že tradicionalna je naša peš hoja in kolesarjenje po vaseh občine Beltinci. Že drugo leto imamo tudi rolanje.
V začetnih Bratoncih se začne naša hoja in kolesarjenje. Vsaka vas po svoje s pomočjo TD pripravi pogostitev.
Udeleženci pa se gibamo in dražimo ter sklepamo prijateljstvo ob poti, ko se prijetno pogovarjamo, opominjamo in kilometre premagujemo skoraj brez napora. Nedvomno morajo največ energije dati naši pohodniki, ki so najbolj vztrajni. Poleg gibanja, pogostitev in draženja je bilo tudi hrane in kulture za vse nas.
Predstavitev knjige primarija dr. Zadravca Razvoj zdravstva v Pomurju od leta 1991-2000 nas je globoko ganila, saj še vsi nosimo svežo rano, ki je nastala ob izgubi našega dragega občana, zdravnika, kulturnega delavca, zgodovinarja dr. Jožeta Zadravca. Žal sam ni mogel biti priča izdaji te knjige, ki jo je načrtoval za ta občinski praznik, smo se pa vsi, ki smo pripravljali to predstavitev, posebej potrudili, da bi mu bila v čast in v lep spomin nanj ter zapis v pomembno zgodovinsko in kulturno dediščino.
Mnogi smo se ob tem trenutku zavedali pomena kvalitete življenja, ki ga preživljamo drug z drugim in drug za drugega.
Posebna zahvala gre soprogi Aranki, ki je z vso ljubeznijo, pozornostjo in njej edinstveno tenkočutnostjo, kljub globoki žalosti pripravljala in pomagala pri izidu knjige in slovesnosti. V oporo pa sta ji nedvomno bili hčerki Majda in Metka z otroki.
Posebna zahvala za izid knjige pa gre tudi uredniku g. prof. Sočiču, ki je z vso strokovnostjo in pozornostjo pripravil izdajo ter samo predstavitev knjige ob čudoviti strokovni pomoči prof. Glosarja in g. Kuzmiča.
Ob tej slovesnosti nas je spremljal kulturni program: del Male beltinske bande in folklorna skupina pod vodstvom mentorice Jelke Breznik.
Peš romanje, ki je sledilo v romarsko središče, je bil prijeten zaključek tega večera, ki se je ob eni uri začel v beltinski cerkvi in nadaljeval po Beltincih, v Lipo, Gomilice in Turnišče. Ustavili smo se ob vseh manjših kapelicah, kapelah in božjih znamenjih ter se priporočali in zahvaljevali za različne namene med polji po naši ravnici. To romanje z molitvijo, pesmijo in premišljevanjem ob spremstvu bakel moraš doživeti. Šele takrat dojameš pomen romanja, bližino svetega, prijateljstvo človeka ter božje narave. Bilo nas je okrog 230. Vse so nas prijazno pogostili v Lipi, pri Jerebicovih. Pri pogostitvi vseh romarjev so Jerebicovim pomagali tudi sosedje in prijatelji.
Romanje je ponovno zaživelo, živi in nam daje upanje in toplino božje ljube-
zni in device Marije za dobro v nas in naši lepi deželi.
Zaradi naraslih voda reke Mure nam je letos ušel spust po Muri. V petek smo spoznavali minerale in kamnine, ki so jih pripravili zbiralci in naš domačin Ludvik Penhofer. Narava nam daje bisere, čudeže, ki se jih dostikrat ne zavemo in utrinek predstavitve nam je pokazal bogat in nedoumljiv svet mineralov naše dežele, naše države in širom sveta.
Večer se je nadaljeval v predstavitev pesniške zbirke Tineta Mlinariča Kana. S čudovito spremljavo in recitalom mladih članov Društva za kulturno in ljudsko izročilo Ižakovci sta nas Feliks Titan in Tine Mlinarič popeljala v predstavitev Tinetove poezije, ki je dobila ime po Kani galilejski, kjer je Jezus storil prvi čudež. Prisotni smo lahko predstavitev dojeli različno. Prepričana pa sem, da smo vsi začutili Tinekovo pesniško dušo, ki hrepeni po ljubezni v nas vseh, po ljubezni, ki je nekaj najvišjega, je Bog sam.
Naj bo Kana tista, ki nas bo vse navdajala za delo dobrega, za širjenje ljubezni v nas vseh in med nami. Naš materialni svet, naše meseno telo bo v povezavi z duhovnim svetom in dušo našlo svojo srečo in mir. Prepričana sem, da je večer obogatil vse prisotne, dal nam je potrditev poti in dela za dobro naše skupnosti.
V soboto ob 8.00 uri je bila v Dokležovju maša za domovino, ki jo je vodil dekan Lojze Kozar ob spremstvu domačega župnika Antona Horvata, bogojinskega župnika dr. Stanka Zvera in g. Turka iz Veržeja.
Po maši, kjer je pel mešani pevski zbor iz Murske Sobote, je bila položitev venca ob spomenik g. Ivana Jeriča in kulturni program, ki so ga pripravile ljudske pevke iz Dokležovja, otroci in mladi iz Dokležovja in mešani pevski zbor iz Murske Sobote. Slavnostni govornik je bil dr. Stanko Zver, župnik iz Bogojine.
V soboto popoldne je sledila slavnostna seja in podelitev priznanj našim zaslužim domačinom.
Sledila je proslava, ki so jo pripravili udeleženci otroških, dramskih in glasbenih delavnic, ljudske pevke iz Lipovec in moški zbor Gančani, ki sta dobila priznanje ter tamburaška skupina in pihalna godba.
Po proslavi smo vsi uživali ob igri Življenje v Böltincaj okrog leta 1860, ki jo je pripravila naša amaterska gledališka skupina pri KUD-u v Beltincih pod vodstvom režiserke Marije Matko. Igro Življenje v Böltincaj je napisal naš domačin g. Horvat iz Beltinec.
Proslavo in igro si je ogledala množica ljudi. Nedvomno je veliko večino privabila igra, kjer smo se gledalci nasmejali od srca, uživali ter se kar vživeli v zgodbo, ki se je dogajala z grofico, županom in vaščani. Čestitamo in zahvaljujemo se korajžni amaterski skupini, ki nam je polepšala in obogatila našo
kulturno ponudbo in užitke. Množica udeležencev je presenetila tudi gostince, ki so imeti premalo prostora.
Upamo in želimo si še takšnih prireditev, užitkov in obiska. Ko je obisk tako velik, smo veseli tako tisti, ki pripravljamo prireditve kot tisti, ki jih izvajajo.
Prepričana pa sem, da se bogatijo, polnijo svoje hotenje s pozitivno energijo in si izboljšajo kvaliteto življenja vsi gledalci, poslušalci in udeleženci naših skupnih prireditev, akcij, dogajanj.
Po prijetno doživeti soboti smo se v nedeljo popoldne udeležili slavnostne svete maše in kulturnega programa v Bratoncih, ki je bila posvečena našemu dobitniku posmrtnega priznanja Števanu Küharju. Števan Kühar je naš kulturnik, zbiralec ljudskih pesmi, narodni buditelj, velik Slovenec, ki je deloval v težkih časih s svojim kulturnim in narodno zavednim poslanstvom.
Mašo je vodil g. pom. škof Jože Smej ob pomoči domačega župnika Lojzeta Benkoviča. S prisotnostjo našega velikega rojaka škofa Smeja je slovesnost posvečena Küharju, ki so jo pripraviti Bratončani, dobila še večji pomen, saj je prav škof Smej velika osebnost današnjega časa po svoji narodni zavesti, kulturni dejavnosti in širini duhovnika in duhovnega voditelja.
Veliki možje in žene naše zgodovine ter živeči in prisotni med nami naj bodo vzgled ljubezni do te pokrajine, domovine, slovenskega jezika do sočloveka -malega in velikega - in prepričana sem, da je bodočnost naše občine, pokrajine in države v dobrih rokah.
V torek se je množica občanov udeležila kina na prostem v beltinskem parku, kjer si je ogledala film s podnaslovom Maratonci tečejo častni krog. Zaradi množičnega obiska bomo še večkrat organizirali letni kino.
Cel teden pa so se poleg teh aktivnosti odvijale otroške delavnice, ki nam iz leta v leto potrjujejo, da je dobro in prijazno, da jih imamo in izvajamo za naše otroke. Letos so se otroci lahko udeleževati naslednjih delavnic: jezikovne (angleščina in nemščina), športne delavnice, glasbene, likovne, kuharske in dramske ter skavtske delavnice. Otroci in vsi, ki smo biti prisotni na zaključku delavnic, kjer so nam prikazati čudovit svet barv, glasbe, igre, skavtstva in kuharstva, smo neskončno uživati.
Praznik se je podaljšal v igre krajevnih skupnosti, ki so bile v Dokležovju in kjer so udeleženci, tekmovalci, pokazati vso fizično kondicijo in spretnosti ter dosegli prva mesta, kjer so prejeti pohvale.
Vsa dogajanja, aktivnosti, prireditve in maše so za naše draženje in športne užitke bile za graditev naše skupnosti kot stičišče ljudi, ki se učijo, znajo, zmorejo, pokažejo, uživajo in sklepajo prijateljske vezi, ki gradijo boljši svet.
Emilija KAVAŠ
OBČINSKI PRAZNIK
GOVOR G. DR. STANKA ZVERA OB SVETI MASI IN POLOŽITVI VENCA IVANU JERIČU V DOKLEŽOVJU
Dokležovje, 17. 8. 2002
Spoštovani g. dekan, domači g. župnik, g. župan, predstavniki krajevne skupnost Dokležovje, dragi rojaki g. Ivana Jeriča: lepo pozdravljeni.
V svojstvu vaškega župnika si štejem v čast, da smem danes tukaj z vami deliti nekaj drobnih miselnih utrinkov, zajetih v posodo besede, o vašem rojaku, katerega ime je obdano z naslov: teolog, duhovnik, častni kanonik, pisatelj, urednik, Maistrov borec, poslanec, parlamentarec, torej z duhovno-kulturnimi in družbeno-socialnimi poimenovanji, ki pa so vsa v vzdušju domoljubja.
Jutri, 18.08.2002, bo leto, kar ste odkrili in blagoslovili v duhovno-kulturnem središču vasi doprsni kip v spomin in čast tej veliki osebnosti iz Slovenske krajine v minulem stoletju.
Vendar akcent postavljanja obeležij in spomenikov ni samo v spominu, počastitvi in zahvali zaslužnim ljudem, ampak tudi v tem, da ob njih, sodoben, lahko bi rekli »hiteči« človek, izmeri zase in narod »zemsko daljo in nebeško stran« -kot bi zapel pesnik.
In prav to slovensko zgodovinsko daljo Prekmurja, ki je več kot tisočletje bilo ujeto s tipalkami tujega sveta, je skupaj z - dovolite, da jih tako imenujem - očeti Slovenske okrogline: Ivanocyjem, obema Klekloma, Sakovičem, Bašo, Jožefom Godino, Küharjem in drugimi, vizionarno izmeril Ivan Jerič ter z žuljem rodoljublja na dlani in duši, s pogledom prekmurskega Panonca ter svet med Muro in Rabo, razpet svet vilinske lepote, kot je o njem v davnini zapisal potopisec Božidar Raič, usmerjal v naročje Matere Slovenije.
Toda takoj po tem, ko s krogom somišljenikov leta 1919 doseže za našo pokrajino »tubiti«, ko Pariška mirovna konferenca priključi Prekmurje k matici, ga srečamo v osrčju Slovenije, v Ljubljani, da bi na osnovi besed škofa Jegliča: »... dobro študirati, usposobiti se in pomagati Prekmurju, da se tudi duhovno pripoji in prepoji...« začel meriti za Okroglino tudi nebeško stran. Dobrih pet let pozneje, 29. junija 1924, je bil tako v Mariboru posvečen v mašnika.
Zgodovina nam torej ob tem obeležju ponuja življenjsko podobo moža, ki je brez ideoloških zvijač, zakoreninjen v rodni grudi in jo miselno objema, kot školjka biser in ji je v celoti namenjen njegov življenjski utrip. Izstavlja nam človeka, ki sanja z dušo Panonca, z njegovo rahločutnostjo in mehkobo; ki živi z obema poloma njegove biti: tako s tvarnim, kot duhovnim. Tako kot poslanec oziroma parlamentarec in urednik Novin posega v ekonomsko-socialni položaj v Prekmurju. Kot duhovnik, dekan in častni kanonik pa je naravnost - celo še v vi-
soki starosti - vzorno, delovno in požrtvovalno zazrt v skrivnostni božji obok, vpet med alfa in omega oznanilo, torej v zapuščino podarjeno našim pradedom v globini časa svetih bratov Cirila in Metoda. Da, že zgodovinska silhueta njegovega življenjskega okvira odkriva skrivnostni binom - dvočlenik: skrb za snovno in duhovno življenje tukajšnjega človeka. V človeku videva univerzalijo, ki poleg ekonomskih, tržnih in drugih materialnih pogojev rabi stalnico, ki pomeni nekaj več, ki je več kot je snovnost, rabi oporno točko, rabi duha, Boga, ker je v njem duhovna sla, sla po biti in sreči in to od začetka časov, od takrat, ko je bil izgnan iz zemeljskega raja.
Vero v to oporno točko, ki jo je Jerič naravnost razkošno razdeljeval, pa ne samo kot pastoralist ampak tudi kot kulturnik, vsem pričuje njegov dom v Turnišču, njegova režija ljudskih iger, zavzemanje za domačo slovensko besedo ..., kar je odplačeval z gonjo okupacijske oblasti med
drugo svetovno morijo, po vojni pa ga »piš viharjev jeznih z domačije«, torej nesprejetega, nerazumljivega v njegovem primarnem poklicu, spravi v zapor.
In prav ta njegova klena zasidranost v Večnem, ki je bila zanj smer, na kateri je kot dekan v Turnišču razumel klic in namig časa in vam krajanom Dokležovja, oprostite izrazu, izposloval lastno župnijo.
Do leta 1759 je bila »Duklysa«, kakor zgodovina že 1277. leta poimenuje vaš kraj, najbolj oddaljena vas v turniški pražupniji. Omenjenega leta, torej 1759, pa je Dokležovje prišlo pod novonastalo beltinsko župnijo.
Kronist, vaš prvi župnik Ivan Koren, piše: » Ko je brod nadomestil lesen most čez Muro, je Dokležovje de iure, torej pravno spadalo pod Beltince, dejansko pa so župnijo vodili salezijanci iz Veržeja, ker je bil bližje. Leta 1941 pa je Mura spet postala meja med Dokležovjem in Veržejem, torej med Madžarsko in Nemčijo in se je tako spočela misel po lastni župniji in duhovniku...« Nakar nadaljuje: »Takratni dekan Lendavske dekanije Ivan Jerič, župnik v Turnišču, je nato vse tako pripravil, da je dne 15. avgusta 1942 na svetek Marije Vnebovzete sombatelski škof Joszef Grösz izdal ustanovno listino, s katero ustanavlja v Dokležovju samo-
stojno duhovnijo. Prvi ekspozit je bil Ivan Koren. Sombotelski škof Aleksander Kovač pa je 8. oktobra 1944. leta izdal listino o ustanovitvi samostojne župnije v Dokležovju, za kar ima spet največ zaslug dekan Ivan Jerič, ki je potem 19. novembra 1944 umestil za prvega župnika Župnije sv. Štefana Kralja v Dokležovju«.
Jožefu Kleklu st. je v petdesetih letih Jerič postavil iz določenih razlogov nagrobni spomenik sam; Jeriču pa ste ga postavili vi, zato vam je lahko toliko bolj, vsem mimoidočim »buditelj« hvaležnega spomina na rojaka, ki je najbolj zaslužen, da imate svojo župnijo, svojo župnijsko cerkev in svojega duhovnika in kar je še več, od tod stopa pred vas in v vas, vaše družine in v vaš kraj Bog inkarnacije, Bog učlovečenja, torej Bog znamibiti, da je tako lahko pot tistemu, ki razume njegov namig. Da, to je drugi del binoma - dvočlenika, ki ga nenazadnje posreduje to vaše obeležje, vsem, ki smo prestopih prag tisočletja in smo že vse zdavnaj prekrižali in vse obrnili na glavo, pa smo si kljub temu, kot pravi sodobni pesnik, z vsem na daljavo.
Da nam vsem, ki smo zagnani v nori ples aktivnosti ali v svoj krog raztresenosti, razvedril in omam in nam je imeti postalo ideal in borba zanj celo herojsko dejanje, trenutek ustanovitve morda tudi ob tem znamenju izšepeta spoznanje, kako dobro je ne samo imeti, ampak tudi biti (živeti), to pa zmore človek, ki pusti, da je (u)jetnik Duha. To je bil tudi dekan Jerič, kar sam razkriva v pismu, ki ga je ob svoji osemdesetletnici pisal prijatelju Ivanu Škafarju. Takole piše: »Ob tem jubileju me zelo veseli, da sem vas vse duhovnike, celih 47 let, kot vaš sobrat mogel ljubiti in za vas moliti. Veseli me, da sem imel priložnost sodelovati pri narodni prebuji mojih sorojakov - Prekmurcev - in njihovi združitvi s sobrati v Sloveniji, veseli me, da sem sodeloval pri njihovem duhovnem zedinjenju z ostalimi Slovenci ... Veseli me, da sem za svoj narod moral obhoditi vse stopnje madžarskih sodišč in da sem za svoj narod bil vreden prenašati štiriletno ječo ... Vesel sem, da sem se boril za cerkvene pravice v prejšnji in sedanji Jugoslaviji. Bogu sem hvaležen za pomoč. Brez njega vsega tega ne bi zmogel. Njemu čast in hvala vekomaj.«
Tej visoki pesmi zahvale, ki zahteva od nas dolg in povabilo hkrati, naj prida svoje spoznanje škof Jožef Smej: »Dosti zvezd je treba, da razsvetlijo noč, dosti dobromislečih ljudi je treba, da razsvetlijo zemljo.« Gotovo vaš rojak, g. Ivan Jerič, sodi med nje (sledimo mu).
Hvala za pozornost.
Vsem občanom beltinske občine čestitka ob praznovanju, enako župniji ob 60-letnici, ko je postala samostojna duhovnija.
KULTURA
Tine MLINARIČ
ALKIMISTKA
Ulita v rumeni baker in vidna v času vroče megle, prediraš oblake.
V lesketajočem kristalu prebivaš,
vznemirjena bakrena voda. Za čistost snovi odločena. Po zakonih dereš strugo globoko, globoko,
da bi te še za dneva izsledil.
Skrita je tvoja želja, raztapljati rudo, iskati v rovih žareči kamen zemlje,
spužvasto preoblikovan po ženski podobi, s presežkom, ki se elastično razpre kot pomaranča v krhlje.
ČRNA ŽENA
Žene v zlatem so na dolgem pohodu med vzhodom in zahodom, med jutri in nočnimi užitki. - Želim
si ženo iz črne prsti, v katero smem nastaviti ralo, na njenih dlaneh zaorati strugo za prvi stik, za strastni krik,
na torišču kali izrasti v ovijalko, ki v spirali obraste telo. Želim si ženo iz črne rude, v talilnem loncu najinega
ognjišča stopljeno v moje edino zlato -med brazdami telesa odkriti odtis prsi, okoli vratu zaznati utež prstov.
LAHKOŽIVKE
Ženske zatikajo peresa pod strope in jih privezujejo na palice, s katerimi se drgnejo in pokrivajo po glavah -
da bi smele s pticami v krošnje, s kljuni v gnezda, da bi se znebile težnosti in spale na zračnih blazinah, v tančicah, daljših
od noči, na izvirih slapov višjih od pričakovanj, v špranjah gora s prikrito željo, da bi z Ikarovimi perutmi sestopile
v moško noč, na upognjenem kavču odložene v šibki red. Na sobicah brazda, morda znamenje sledilcem ptičjih kosti.
MLADI IGRALI ENEKU LANDABURU
Sredi julija se je na dvodnevnem obisku v Sloveniji mudil ENEKO LANDABURU, generalni direktor direkcije evropske komisije za širitev in glavni pogajalec z državami kandidatkami. Med obiskom v Pomurju si je s svojim gostiteljem, ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom, ogledal tudi projekte, ki so bili financirani s sredstvi iz programa PHARE in prisluhnil priložnostnemu koncertu Mlade beltinske bande - izdajo zgoščenke mladih perspektivnih glasbenikov je namreč sofinancirala Evropska unija. Mladim glasbenikom je gospod ENEKO namenil nekaj vzpodbudnih besed in z njimi pokramljal o glasbi in o svoji deželi - prihaja namreč iz Baskije.
Stanko SRAKA
LIPOVSKE SLIKARSKE KOLONIJE 2002
Letos je kot vsako leto doslej od 23. 6. 2002 do 1. 7. 2002 potekala že 10. tradicionalna slikarska kolonija. Organizator je k sodelovanju povabil 13 udeležencev iz Avstrije, Madžarske, Švice in Slovenije. Vsa ustvarjena dela, ki so narejena v prijetnem vzdušju med samimi ustvarjalkami in ustvarjalci in seveda predvsem domačini, so bila narejena v ateljeju samega organizatorja. Ustvarjenih je okrog 40 del, ki bodo razstavljena v kratki prihodnosti. O prostoru, kraju in točnem datumu razstave še razmišljamo. Kot že navedeno so bili ustvarjalci navdušeni nad raznolikostjo in razgibanostjo kolonije, nad prehrano, pijačo ter piknikih, kjer je nastopil celo Adi Smolar. Da se ta projekt razvija na visokem nivoju, so zaslužni predvsem sponzorji, ki tankočutno prisluhnejo našim potrebam in nekateri prijazni domačini, ki svoje domove ponudijo za prenočišča vseh udeleženk in udeležencev. Tudi na ta način omogočajo, da kolonija ostaja edinstvena. Na tem mestu bi omenil tudi fantastično kuhinjo gostilne Tonček, ki nam omogoča, da ne ostanemo presuhi. Žejo nam je z dobro kapljico pogasil
Darjan Slavic. Pri organizaciji so pomagali prijatelji in prijateljice. Naše društvo si prizadeva, da kolonija še naprej ostane vidni del kulturnega dogajanja v lokalni in širši javnosti.
Izidor HORVAT - Izak
ŠPORT
MEMORIALNI KOLESARSKI MARATON
Kolesarski klub Prekmurje Beltinci je organiziral tradicionalni že osmi MEMORIALNI KOLESARSKI MALI MARATON v spomin na dolgoletnega odličnega kolesarja in predanega kolesarskega delavca Ivana Kavaša. Maraton je bil v nedeljo 12. 5. 2002.
V prijetnem spomladanskem popoldnevu smo se vsi kolesarski navdušenci od blizu in daleč, mladi in tudi malo manj mladi a po srcu zvesti kolesarji zbrali v beltinskem parku. Tudi kolesa so bila zanimiva, od najbolj »in«, prek »navadnih - vsakdanjih«, do »oldtimerjev«. Vsi skupaj smo imeli isti cilj: združiti prijetno s koristnim, kar kolesarski maraton vsekakor je. V tej uri in pol kolesarjenja ne tekmujemo med seboj, saj maraton ni tekmovalnega značaja. Vozimo se v strnjeni koloni, prilagojeno najpočasnejšim, tako da se ni treba nikomur bati, da ne bi zmogel dospeti do cilja. Tako ostaja več moči za prijeten klepet na kolesu. Nekateri se videvajo le enkrat letno, ravno na tem maratonu, to dejstvo nam organizatorjem daje prijeten občutek, da je maraton stična točka ljudem, ki skozi celo leto nimajo ali pa ne najdejo časa za druženje. In ko se spustimo v tak klepet, sploh ne občutimo utrujenosti in ne opazimo, da smo že mimo Rakičana, Noršinec, Te-
šanovec, Bogojine, Gančan in da smo na cilju v beltinskem parku. Ja, tako hitro mine ta kolesarski del maratona.
Medtem ko mi veselo kolesarimo, pa skupina zapriseženih kolesarskih žena
vneto pripravlja prigrizek, osvežilne pijače in še kaj za povrhu. Za 250 kolesarjev, kolikor se nas je letos udeležilo kolesarskega maratona, je potrebno kar nekaj speči, namazati in naliti, da si lahko povrnemo izgubljeno energijo in tekočino. Veseli smo, da nas je vsako leto več, da vsako leto pripeljete še kakšnega prijatelja, da bo še ta povedal in pripeljal naslednjič znance in prijatelje.
Za konec vas že sedaj vabim na 9. memorialni kolesarski mali maraton, ki bo drugo nedeljo v maju 2003. Vljudno vabljeni!
Zahvalil bi se še rad vsem vam, ki kakor koli pomagate pri pripravi in izvedbi memoriala.
Lep kolesarski pozdrav!
Iztok JEREBIC
POČITNIŠKA ŠOLA NOGOMETA 2002
Nogomet ima v Beltincih dolgoletno tradicijo in zgodovino, saj začetki organiziranega igranja nogometa segajo v daljnje leto 1949. Nedvomno pa največji uspeh beltinskega nogometa pomeni tekmovanje v prvi državni ligi v obdobju od leta 1991 do leta 2000.
Zaradi težkih finančnih razmer je nogometni klub iz Beltinec po izpadu iz prve državne lige izpadel še iz druge. Sedaj tekmujemo v tretji državni ligi - vzhod izključno z domačim mladim igralskim kadrom. Poleg članske ekipe ima NK Beltinci še vse ostale mlajše selekcije predpisane za ta nivo tekmovanja in to v samem vrhu pomurskega nogometa. Vodstvo kluba si je za cilj zadalo nalogo, da v Beltincih v doglednem času z vzgojo lastnega igralskega kadra povrne ugled, ki ga je klub dolga leta užival in
da Beltinci spet postanejo »najbolj nogometna vas« v Sloveniji.
Prvi korak za uresničitev tega cilja je bila organizacija POČITNIŠKE ŠOLE NOGOMETA. Počitniško šolo nogometa 2002 smo organizirali v sodelovanju z občino Beltinci in športno zvezo Beltinci v času od 1. 7. do 6. 7. 2002. V počitniški šoli nogometa so lahko sodelovali otroci stari od 8 do 12 let. Sodelovalo je 51 otrok iz vse občine. Trenerji so bili Cvetko Antolin, Daniel Zlatar in Borut Zadravec, vsi so člani NK Beltinci. Otroci so imeli vsak dan dva treninga, in sicer dopoldanski in popoldanski trening. Razdeljeni so bili v tri skupine, Borut je skrbel za sedem golmanov, vse ostale nadebudne nogometaše pa sta si razdelila Cvetko in Daniel. Otroci so ubogali svoje trenerje in pridno trenira-
li. Ker je bilo med obema treningoma dosti časa za sprostitev, smo počivali v šotoru, ogledali smo si nekaj videokaset, se pogovarjali in igrali. Obiskala sta nas tudi trener Jože Rous in fizioterapevt Jože Jerebic. Jože Rous je predstavil program treniranja, ki ga morajo upoštevati vsi, ki bi radi postali dobri nogometaši. Jože Jerebic pa je povedal, da se mora vsak igralec pred treningom in tekmo dobro ogreti, da prepreči poškodbe. Povedal je, kako se dobro ogrejejo. V petek smo se odpravili s kolesi in avtomobili v Terme Banovci na celodnevno kopanje. V soboto smo organizirali zaključni turnir. Mladi nogometaši so na tem turnirju pokazali vse, kar so se v prejšnjih dneh naučili. Po končanem turnirju sta župan občine Beltinci Jožef Kavaš in predsednik NK Beltinci Štefan Horvat podelila vsem sodelujočim priznanja in majice z napisom ŠOLA NOGOMETA 2002 BELTINCI.
Upamo, da so otroci bili zadovoljni z izvedbo šole nogometa in se drugo leto spet vidimo. Zahvaljujemo se vsem otrokom, staršem, občini Beltinci in športni zvezi Beltinci za zaupanje in pomoč pri izvedbi programa.
Suzana HORVAT
DRUŠTVA
OB 10-LETNICI CIGLARSKIH DNEVOV V MELINCIH
V pisnih dokumentih se vas Melinci prvič omenja l. 1322, ko je bila opravljena škofovska kontrola, in sicer pod imenom Hmelinice. Tako imenovani vizitacijski zapisnik, iz katerega je razviden obstoj vasi, da vedeti, da so Melinci skupaj z okoliškimi vasmi bili naseljeni že dalj časa. Ljudsko izročilo pravi, da je pred mnogimi leti prinesla Mura prvi mlin, ki je pristal na enem otoku, prebivalci pa so ga začeli izkoriščati. Tako so Melinčarji postali kmetje, ribiči, mlinarji, ko pa so odkrili, da je mursko blato izvrsten material za opeko, pa še ciglarji. Bili so ljudje, tu ob tej Muri, tej pesmi večnosti, saj Mura ne usahne kot človek, molčeča je, kar človek ni, deroča je in neizprosna, vendar ponosna reka prekmurske ravnice. Tu je zemlja, zemlja, ki je dajala kruh, zahtevala znoj in trud, ko ni bilo pšenice, rži, repe in ajde, je dajala tudi to, da so ljudje iz nje gnetli opeko, ki je dala še varno zavetje - dom.
Nešteto kubičnih metrov zemlje predelane za izdelavo opeke, nešteto kvadratnih metrov zidov je nastalo. Melinci in Melinčarji pa stojijo za tem kot pojem in simbol. Nekoč siromaki, danes pravi gospodarji. Ni čudno, hlapčevali so, bili sezonski delavci, kmetje, ciglarji in danes ponosni gospodarji domov zopet stisnjenih k reki Muri, s širokim pogledom na vse strani neba. Vse to je razlog, da s ponosom že toliko let ohranjamo stari način izdelave opeke. Z veseljem smo tudi letos prikazali postopek ciglarjenja in v soboto, 6. julija 2002, zvečer slovesno prižgali oslico, kjer je ogenj 48 ur žgal 7000 kosov opeke. Obiskovalci pa so lahko prisluhnili še moškemu pevskemu zboru KUD Melinci, beltinskim tamburašem in domačim glasbenikom. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 7. julija 2002, ki se je začela s slovesno mašo za vse pokojne in živeče ciglari e, nadaljevala s kulturnim programom in se končala z ljudskim rajanjem pozno v noč.
V okviru kulturnega programa pa je TD Brod Melinci podelilo priznanje vsem tistim, ki so pred desetimi leti oživeli ciglarsko dogajanje in v tem času skrbeli, da to etnokulturno dediščino poznajo zdajšnji in bodoči rodovi. Priznanja so prejeli: Štefan Pintarič, Jože Škafar st., Štefan Petek, Slava Škafar, Štefanija Jerič, Terezija Maroša, Andrej Maroša, Martin Majcen, Avgust Farkaš, Rado Karajica, Franc Nežič, PGD Melinci ter KUD Melinci. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi vseh tistih, ki so vsa leta skrbeli za organizacijo in izvedbo te prireditve, tako članov turističnega društva kot vseh ostalih, tudi sponzorjev in donatorjev, ki so prispevali k uspešni izvedbi ciglarskih dnevov.
Vsem, ki ste nas obiskali, hvala, vse ostale pa vabim na prireditev že prihodnje leto, ko boste spet lahko poskusili dobre ribe, dišeč opajan kruh, okusen langaš, domači kruh in pogače.
Ko »jagnjedi ob Muri šelestijo, ko val za valom v dalj hiti«, naj se v srcu vašem obudi spomin, na vse prelepe daljnje dni.
Robert FORJAN
ŠTRKOVA KOLESARSKA POT
Rekreativno kolesarjenje postaja vse pogostejša oblika aktivnega preživljanja prostega časa. Zavedati smo se začeli, da je zdravje dobrina, ki jo je potrebno vseskozi negovati. Kolesarjenje je, kot oblika skrbi za telesno in duševno zdravje, primemo za vsa življenjska obdobja: tako za vzdrževanje kondicije kot ponovno pridobivanje lastnega zdravja po različnih boleznih.
Trasiranje novih poti nudi nove možnosti. Tega smo vsi, ki se radi odpravimo s kolesi na potep, še posebno veseli, toliko bolj, če je pot raznolika in zanimiva kot Štrkova kolesarska pot. Raznolikost in zanimivost ji daje naš neokrnjeni obmurski svet na levem in desnem bregu Mure. Mura ponovno postaja stičišče ljudi z njenih obeh bregov, naš prostor za druženje in prostor, kjer se duša spočije. Tam je vse od vseh in za vsakega dovolj. Tam so rastline in živali domorodke, ki že stoletja živijo svoj življenjski krogotok. In ta svet postaja v prehitrem življenjskem tempu tisti mir, ki ga danes ljudje največkrat iščejo na različnih koncih sveta. In zakaj ga ne bi našli tudi tukaj? Poznamo se: naša odprtost sprejme in nahrani vsakega po-
potnika. V sedanjosti in prihodnosti bi nam te danosti lahko bile in postale naša prepoznavnost. Tega se zavedamo tisti, ki se tudi po poklicni poti trudimo utreti pot novim dimenzijam zaposlovanja in kvalitetnejšemu življenju občanov.
Pot, ki vodi iz Ljutomera proti Pristavi, Razkrižju, G. Bistrici, Melincem, Ižakovcem, preko broda proti Cvenu in nazaj v Ljutomer je dolga 27 km. Poseben čar ji daje vožnja ob Muri v gozdu, po makadamski gozdni poti od Ižakovec proti Cvenu, kjer lahko uživaš v pristnem stiku z neokrnjeno naravo.
LTO Ljutomer je z občinami, kjer poteka pot, ponudila nov kamenček v vse bolj pisan mozaik novih turističnih rekreativnih ponudb Pomurja. Najlepši del poti poteka po naši občini, hkrati pa se je na otoku ljubezni mogoče spočiti in okrepčati. In tukaj postane otok ljubezni tista energijska točka, ki je v turizmu tako zelo iskana. Vzpodbuditi je potrebno še več domiselnosti, izvirnosti in z novimi idejami priti ljudem naproti. Naj bo to s prireditvami, domačimi jedmi, različnimi kreativnimi izdelki iz domačih, nam znanih materialov, ki bi vsebovali izročilo okolja
Otvoritev Štrkove kolesarske poti je bila 26. 4. 2002 v Ljutomeru. Uradne otvoritve, novinarske konference in kolesarjenja so se udeležili župani občin po katerih pot poteka, med njimi tudi naš župan g. Jožef Kavaš, ki podpira in aktivno sodeluje pri raznih projektih, saj se zaveda pomembnosti novih turistično-gospodarskih možnostih za dobrobit ljudi v naši občini.
Otvoritvenega kolesarjenja se je udeležilo okoli 130 kolesarjev, med njimi smo opazili kar precejšnje število tujih in domačih turistov, ljubiteljev kolesarjenja in učencev OŠ Beltinci. Na vmesnih postajah so bile manjše pogostitve z osvežilnimi pijačami in prigrizki. Članice DKLI iz Ižakovec so s svojimi znanimi dobrotami pogostile kolesarje, ki se jim z otoka ljubezni ni mudilo, čeprav jih je že skoraj preganjala tema.
Vas je že kaj zamikalo, da bi se odpravili na potep po Štrkovi kolesarski poti? Če vam povem, da je pot označena s smerokazi, tako da se lahko zanesete na njih, da se ne izgubite. Pa tudi začetek in konec poti si lahko izberete sami. Poskusite, vračali se boste še večkrat, kot se vračajo štrki.
Iztok JEREBIC
DRUŠTVA
DELO TD BRATONCI DO SEPTEMBRA 2002
Dobil sem ukaz: Napiši nekaj o delovanju TD Bratonci! Sestavek mora biti dolg dve tipkani strani in napisani mora biti do petka! Pa ne ubogaj, če dobiš ukaz od žene in istočasno še od predsednice društva.
Po reku »Turizem smo ljudje« obstaja turistično društvo v Bratoncih že od dne, ko so bile zgrajene prve hiše in je ta zaselek dobil to ime. Toda pravi krivec za nastanek društva je bil Folklorni festival v Beltincih (Dan krajevnih skupnosti) in seveda ustanovitev Občine Beltinci. Nekateri krajani so bili tako zagnani, da so zagrabili za idejo, da sezidajo premičnega »bika«. Po trudu in nekaterim porodnim težavam so svojo idejo uresničili. To pa ni bilo dovolj. Če obstaja »bikec« mu je pač potrebno zgraditi štalco ali pa vsaj jasli, ob katere bo privezan. In tako je stekla akcija za nabavo starih »brven«, dobili so mojstra, da jim je les nažagal, da jim je pomagal zgraditi hišico in to hišico je pozneje prevažal po prireditvah. Za sodelovanje na prireditvah pa so se pojavile administrativne težave pa tudi Občina Beltinci in KS Bratonci bi radi nagradili delo z dotacijami, kar pa je bilo možno le preko društva. Pa so naši entuziatsti: Vanek Panker, Silvo Domjan, Feri Kuhar... sklenili, da je potrebno ustanoviti turistično društvo. Vse so imeli, le predsednika ne. Prosili so me, da jim posodim za to funkcijo ženo. Kot član Sveta KS Bratonci in celo zadolžen za družbene dejavnosti sem v to seveda moral pristati (zaradi tega sem se moral naučiti celo kuhati, saj ona neizmerno uživa, ko »plete po vasi«). Pa smo društvo 14. 12. 1996 uspeli ustanoviti (dotacije smo kljub poznemu datumu uspeli dobiti). Ob pripravah na ustanovitev smo imeli le to težavo, da se nismo mogli poenotiti glede imena. Modrovali smo: Naj bo TD ŽLICA, ne TD ŽLIČAR (v Bratoncih se je že jedlo z žlico, ko so še beltinski grofje jedli le z rokami), nekateri bi hoteli, da se imenuje TD KRNIČKA, TD PREŠA, TD TUKAČ (pač vse, kar se uporablja za pridelovanje jabolčnika, po katerem smo nekdaj bili poznani v Bratoncih), nekateri pa so bili za ime TD ŠTEVAN KUHAR, pa smo se modro odločili za ime TD BRATONCI. Ob ustanovitvi je pod okriljem društva delovala še MLADINSKA SEKCIJA in KULTURNA SEKCIJA (pevski zbor). Žal je delo v MLADINSKI SEKCIJI zamrlo, KULTURNA SEKCIJA pa je ustanovila
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠTEVAN KUHAR.
Pa naj vam naštejem nekaj prireditev v teh letih, na katerih je TD Bratonci sodelovalo ah pa jih je celo organiziralo:
Vsako letni pohod pustnih mask po vasi Bratonci (letno od 50-90 mask).
Trikrat smo poskrbeli za veje in ga tudi nasekali.
Vsakoletno sodelovanje pri očiščevalni akciji okolice Bratoncev.
Trikrat smo sodelovali na MEDNARODNEM MARATONU TREH SRC v Radencih (peka krapcev).
Vsakoletno sodelovanje na FOLKLORNEM FESTIVALU V BELTINCIH.
Organizirali in izvedli smo pet izletov po Sloveniji (od 50 do 90 udeležencev) in tri izlete v planine (25 - 30 ude-
ležencev iz Bratoncev in 10 do 20 iz ostalih vasi Občine Beltinci).
Sodelovanje in soorganizacija POHODA in KOLESARJENJA PO MEJAH OBČINE BELTINCI.
Skupaj z Martinom Srešem in pozneje s TD Radenci smo organizirali MARTINOV TEK, POHOD in KOLESARJENJE na relaciji Bratonci - Radenci in obratno (največ 275 udeležencev).
Skupaj s Srednjo zdravstveno šolo Rakičan in pevskim zborom smo pričeli z obiskovanjem Splošne bolnišnice Murska Sobota na pred Božični večer, da smo bolne in ostarele.
Vsakoletni pohod na božični večer z baklami od Bratoncev do Beltincev in obisk polnočnice.
Vključili smo se v projekt »živimo zdravo«.
Sodelovali smo še na prireditvi odprte šole Gornja Radgona, perecijada v Dobrovniku, na vseh prireditvah v Bratoncih (položitev temeljnega kamna za kapelo, vaške igre, ob proslavi 120. obletnice rojstva ŠTEVANU KUHAR itd...). V času delovanja društva smo si nabavili narodne noše našega kraja, plinski štedilnik in razni drugi drobni inventar (loparji, lonci, sklede, zaboje za rože (vsakoletna okrasitev oglasnih tabel).
V kapeli smo prispevali za Martinovo okno (Martinov tek, pohod in kolesarjenje), za nabavo zvočnikov.
Želja za v bodoče je ponovno zaživeti delo mladih, končno pristopiti k ocenjevanju »naj ulice, kmetije in domačije«, pričeti z gradnjo ali preselitvijo kake nekdanje domačije (na Gosečnjek), dopolniti opremo narodnih noš (čevlji) in seveda ohraniti in popestriti do sedanje akcije in aktivnosti društva.
Martin VIRAG
NA MORJU
Ko sem bila stara pet let, smo se z vlakom odpeljali v Koper. Tam imamo sorodnike. V kupeju smo sedeli: mama, oče, brat Darjan in jaz. Vse mi je bilo novo in zanimivo. Vmes sem zaspala v maminem naročju. Ko sem se zbudila, sem postala lačna. Imeli smo sendviče, sok in jabolka. Ko sem se najedla, sem opazovala in gledala skozi okno. Bilo je lepo, najlepše takrat, ko smo se peljali skozi tunel. Ko smo v Kopra izstopili, smo se z avtobusom odpeljali k naši teti. Bila nas je vesela. Najprej smo šli na sprehod po mestu in morju. Videla sem velike ladje. Popoldne smo se že kopali v morju. Meni je morska voda zalila oči in ko sem jo okusila, je bila zelo slana. Vsak dan smo videli kaj lepega in novega. Bilo je zelo lepo. Še se bom peljala z vlakom.
Leja MESARIČ
GASILSTVO
GANČANI - VAJE GASILSKE ZVEZE BELTINCI
V soboto 15. junija je prostovoljno gasilsko društvo Gančani v sodelovanju z gasilsko zvezo Beltinci v športno rekreacijskem centru organiziralo gasilske vaje.
Sodelovalo je 28 enot, ki so tekmovale v različnih kategorijah. Vse enote so dokazale visok nivo izurjenosti, kar potrjuje, da se v društvih trudijo pri usposabljanju svojih članov. Na tekmovanju je sodelovalo 15 mladinskih enot, ki tudi v prihodnosti zagotavljajo obstoj prostovoljnih gasilskih društev naše gasilske zveze.
REZULTATI, KI SO JIH ENOTE DOSEGLE NA TEKMOVANJU
PIONIRJI		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	BRATONCI	1102,8
2.	LIPA	1093,5
3.	IŽAKOVCI	1092,2
PIONIRKE		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	LIPA	1097
MLADINCI		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	LIPA	830
2.	BELTINCI II	816,3
3.	GANČANI	805
4.	LIPOVCI	802,2
5.	BELTINCI I	800
MLADINKE		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	LIPOVCI I	828,9
2.	lipovci n	799,8
3.	IŽAKOVCI	703
ČLANICE		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	BRATONCI	807,9
2.	DOKLEŽOVJE	793
ČLANI A		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	BRATONCI	879
2.	GANČANI	876,1
3.	MELINCI I	873,5
4.	DOKLEŽOVJE I	864,2
5.	MELINCI II	863,2
6.	BELTINCI I	859,6
7.	IŽAKOVCI I	857,7
8.	LIPA	854,3
9.	BELTINCI II	851
10.	MELINCI III	850,7
11.	LIPOVCI	842,3
12.	IŽAKOVCI II	821
13.	DOKLEŽOVJE II	814,4
ČLANI B		
Mesto	Enota	Končni rezultat
1.	BELTINCI	846,1
Prehodni pokal je osvojilo prostovoljno gasilsko društvo Bratonci.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gančani se v imenu gasilske zveze Beltinci zahvaljujemo za organizacijo tekmovanja, obenem čestitamo vsem sodelujočim za dosežene rezultate.
Benjamin ŠIPOŠ
NAŠI MLADI GASILCI IZ PGD LIPA
Da iz MALEGA (Z)RASTE VELIKO je prav gotovo aksiom in neizpodbitno dejstvo, ki ga vsak dan in vedno znova doživljamo in sprejemamo. Tega se še posebej moramo zavedati v organizacijah in društvih glede članstva in s tem prosperitete društva. Veliko lažje in uspešneje je namreč delovati v društvu ali organizaciji, če osnovne dejavnosti društva spoznaš že v mladosti.
Temu načelu sledimo tudi v PGD Lipa, zato posvečamo veliko pozornost gasilskemu podmladku. Da je temu res tako, potrjuje dejstvo, da v našem društvu že nekaj let zelo uspešno delujejo tri desetine mladih gasilcev: pionirke, pionirji in mladinci. Vse tri enote se redno udeležujejo pregledov društva, dnevov odprtih vrat društva in tekmovanj v okviru gasilske zveze Beltinci pa tudi širše. Tako moram poudariti uvrstitev naših pionirjev na regijsko tekmovanje leta 1999 v Gornji Radgoni, kjer so zasedli prvo mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo naslednje
leto v Kočevju. Tam so bili odlični šesti ter so osvojili zlato tekmovalno značko. Z dobrimi rezultati so jih spremljale tudi pionirke, ki so se prav tako preko regijskega tekmovanja v Gornji Radgoni uvrstile na državno tekmovanje v Kočevju, tam pa so osvojile bronasto tekmovalno značko in solidno 29. mesto. Leta 2001 so prejšnji pionirji tekmovali že v mladinski kategoriji in se spet kot regijski prvaki (na domačem terenu v Lipi) uvrstili na državno tekmovanje -Memorial Matevža Haceta - v Ločici ob Savinji v GZ Žalec. Dosegli so enajsto mesto in osvojili značko memoriala. Tudi tokrat so uspeh dopolnile pionirke, ki so si prav tako priborile sodelovanje na memorialu. S precejšnjo mero smole so osvojile še vedno dobro 35. mesto v državi in značko. Na regijsko tekmovanje so se uvrstili tudi pionirji, ki pa jim ni uspelo priti naprej. Ob tem naj omenim še osvojitev Pokala GZ Slovenije v kategoriji pionirjev leta 2000 v Sebeborcih. Lansko leto je osemnajst naših
mladih članov uspešno opravilo izpit iz požarne samozaščite, in sicer devet za srebrno in devet za bronasto značko Preprečujmo požare. V kategoriji pionirk nastopa desetina PGD Lipa neprekinjeno zadnjih nekaj let in je večkrat edina desetina na tekmovanjih v GZ Beltinci. Upam, da je to pokazatelj, ki govori v prid razvoju ženske desetine in večjemu angažiranju žensk na področju operative v našem društvu in tudi v zvezi. Verjamem, da bomo sledili moškim enotam in v kratkem formirali desetino mladink in tako poskrbeli za kontinuiteto tudi pri ženskah.
Vzpodbudno je dejstvo, da nekdaj zelo uspešna desetina pionirjev, zdaj prav tako uspešno nastopa v mladinski kategoriji (upam, da kmalu tudi v članski) njihove vrste pa so zapolnili novi, mlajši člani, ki šele spoznavajo osnove gasilstva. Če torej drži v uvodu omenjeni rek, se nam za bodočnost PGD Lipa ni treba bati.
Avgust KOROŠA
GASILSTVO
80 LET HUMANITARNEGA DELA
Letos mineva 80 let od ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva Melinci. Ta visoki jubilej smo gasilci iz Melinec praznovali v nedeljo 23. junija, ko je bila osrednja proslava pri gasilskem domu. Že dan prej pa smo gasilci bili prisotni pri sveti maši v Melincih in na slavnostni seji v našem gasilskem domu. To je bila priložnost, ko smo lahko slišali nekaj podatkov iz naše pestre zgodovine. Ob tem smo našim članom podelili še priznanja in značke za uspešno ter večletno aktivno delo v našem društvu. Na pokopališču smo v spomin na vse pokojne gasilce položili cvetje.
Na osrednji prireditvi, ki se je začela s kratko gasilsko parado, smo slišali mnogo pohval za naše delo. Priznanja in odlikovanja, ki so jih prejeli nekateri naši člani, pa so nam vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo. Za ta naš jubilej smo izdali tudi poseben bilten, v katerem so opisane značilnosti našega dela in slike iz naše zgodovine. Po prireditvi pa smo se vsi ohladili in sprostili na gasilski veselici.
Čeprav je društvo delovalo in razpolagalo z opremo že leta 1920, je uradni začetek njenega delovanja postavljen v leto 1922. Od ustanovitve pa do danes se je društvo razvijalo v skladu s časom, v katerem je delovalo in to na področju opreme, kakor tudi na organizacijskem področju. Od ročne brizgalne in nekaj cevi na začetku, do motorne brizgalne, motornega čolna in sodobnega gasilskega vozila v sedanjosti.
Nikoli pa gasilci nismo opustili svojega humanitarnega poslanstva, ki so mu
kot prvi pot začrtali ustanovitelji gasilskega društva Melinci. Za to jim gre posebna zahvala. To pomeni, da smo pripravljeni pomagati vsem ljudem doma in v okolici ob kateri koli nesreči. Prostovoljno gasilsko društvo Melinci ni samo sebi namen in ni društvo vase zaprtih ljudi. Nastali smo zaradi potreb vaščanov in delujemo zaradi njih. Na nek način zadovoljujemo eno od osnovnih človekovih potreb, to je želja po varnosti. Zaradi tega imamo v družbi poseben pomen.
Gasilsko društvo brez požrtvovalnih in dobro motiviranih gasilcev ne more dobro delovati in slediti začrtanim ciljem. Nesebičnost in pripravljenost pomagati pri vsakem delu v društvu morajo biti vrline vsakega našega člana. Torej je tovarištvo naslednja značilnost, ki odlikuje naše društvo.
Gasilci iz Melinec si bomo še nadalje prizadevali, da bomo dobro skrbeli za požarno varnost v naši vasi in njeni okolici. Kakor so si to nalogo pred osemdesetimi leti zadali ustanovitelji našega društva in so to nalogo uspešno opravljali njihovi nasledniki, tako je danes vodstvo PGD Melinci zavezano, da uspešno nadaljuje s humanitarnim poslanstvom med občani.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem organizacijam in posameznikom, ki so nam priskočili na pomoč pri organizaciji slovesnosti ob 80. letnici delovanja in obstoja našega društva. Posebna zahvala pa gre našim vaščanom, ki so nam v vseh teh letih moralno in materialno stali ob strani in nas podpirali.
Simon STANKO
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRATONCI
Prostovoljno gasilsko društvo Bratonci je bilo ustanovljeno med leti 1920 do 1924. Kot leto ustanovitve društva se vodi leto 1924, vendar starejši krajani Bratonec govorijo o tem, da bi naj bilo društvo ustanovljeno že veliko prej. Na samem začetku je bilo v društvu 20 članov, ki pa je sedaj naraslo na 70 članov. Prvi gasilski dom je bil zgrajen leta 1934, med leti smo ga že obnovili. Istočasno smo nabavili tudi brizgalno na štiri kolesa, čeprav nekateri govorijo, da naj bi prvo brizgalno nabavili že leta 1888, kar bi pomenilo, da je naše društvo dosti starejše.
Po ročni brizgalni smo si leta 1962 najprej priskrbeli motorno brizgalno DKW, leta 1978 pa novo znamke ZIEGLER, ki še zdaj služi svojemu namenu. Da bi bila gasilska enota mobilnejša, smo gasilci nabavili gasilski avto znamke IMV leta 1978. Ta je služil svojemu namenu do leta 1998, ko smo nabavili novo gasilsko orodno vozilo znamke RENAULT MASTER. Društvo je nabavilo tudi gasilski prapor, ki smo ga prevzeli leta 1977. V društvu imamo tri desetine: dve članski in eno ekipo članic. Kot velik uspeh na tekmovanjih si štejemo sodelovanje eki-
pe mladink na državnem tekmovanju v Kočevju leta 2000. Letos smo sodelovali na občinskih vajah v Gančanih s tremi ekipami: ekipo članov, članic in pionirjev. Vse tri ekipe so dosegle odlična prva mesta.
S svojim delom hočemo biti gasilci vzgled požrtvovalnosti. Poleg varovanja pred požari in naravnimi nesrečami se trudimo, da bi boljše, bolj strokovno delovali in po svojih močeh prispevali k boljšemu življenju naše vasi in njenemu ugledu.
Matej MIHOLIČ
KARITAS
PREDSTAVITEV KNJIGE MALO POREDNI OTROCI
V petek, 26. aprila 2002, je bila v župnijskem domu v Beltincih pod okriljem beltinske Karitas predstavitev najnovejše knjige Cilke Dimec Žerdin Malo poredni otroci namenjene otrokom.
Svojo zadnjo knjigo, sicer že sedmo po vrsti, je vse bolj uveljavljena pisateljica, rojena v Žižkih, posvetila svoji sorodnici, mali borki Katji, de-
klici iz Beltinec, ki je zbolela za tumorjem na možganih in ki je v času bivanja po operaciji v kliničnem centru v Ljubljani prva prebirala zgodbice, objavljene v tej knjigi. Takrat ji je Cilka obljubila, da bo knjiga, če bo kdaj zagledala beli dan, posvečena njej. Katja s svojim pogumom, voljo in večnim optimizmom presega samo
sebe in daje upanje vsem, ki se danes borijo s to boleznijo.
Predstavitev je potekala v izredno prijetnem vzdušju, k čemer so prispevali Katja in njeni sošolci, ki so uprizorili nekaj zgodbic iz knjige, cimbalist Dani Kolarič, ljudske pevke iz Beltinec in nenazadnje gospa Cilka, ki je skozi razgovor, ki ga je vodil g. Milan Nekrep, vsem prisotnim na zelo topel in zanimiv način predstavila zgodbice, razkrila marsikaj iz življenja otrok nekoč in svoje načrte za prihodnost. Knjigo, ki je sicer namenjena v prvi vrsti otrokom, gospa Cilka toplo priporoča tudi vsem staršem in pedagogom.
Del sredstev od prodanih knjig je pisateljica namenila za Katjino zdravljenje.
Zlatka HORVAT
KO BOM VELIK...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visoko zveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 SIT.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju škofijske Karitas v Ljubljani. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej
Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrivamo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izven šolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski
proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.: 05/330 02 33),
Ljubljana (tel.: 01/439 21 30), Maribor (tel.: 02/252 26 97).
Peter TOMAŽIČ,
Slovenska Karitas
KARITAS
ŽUPNIJSKA KARITAS BELTINCI
Župnijska Karitas Beltinci skuša na različnih področjih najti stiske ter pomagati različnim pomoči potrebnim.
Letos smo po prireditvah ob 10. obletnici delovanja sodelovali pri pripravi razstave ob Veliki noči, pripravili smo predstavitev knjige gospe Cilke Dimec-Žerdin, ustanovili smo skupino za samopomoč invalidov, pomagali pri oratoriju, soorganizirali letovanje otrok v Ankaranu, pomagali štirim družinam, da
so se udeležile počitnic v Portorožu, pomagali smo mnogim pomoči potrebnim v naši župniji in občini s hrano, obleko ter pri urejanju stanovanjskih razmer. Imeli smo civilne vojake, ki so pomagali v župniji. Potreb je veliko, samo videti jih moramo.
Zato Vas vljudno naprošamo, da nas pokličete, če želite pomagati, da svoje prispevke nakažete na naš račun ali prinesete predstavnikom Župnijske Karitas. Pokličite nas ali nam napišite obvestilo, če vidite ljudi, ki so potrebni pomoči. Skupaj bomo delali še boljše. Trudimo se, da vsa sredstva, ki jih darujete, porabimo čim bolj racionalno in delamo kot skrbni gospodarji.
Bog vam plačaj za vašo ljubezen in dobroto.
Pri naših večjih akcijah so nam letos prispevali večja finančna sredstva ali materiale OMW Lipovcih, Keor v Bratoncih, Obrtna zbornica Murska Sobota, krovstvo Šinko Karel Skakovci, Pomgrad, Dolinka Beltinci, parketarstvo Srša ter mnogi drugi neimenovani dobrotniki.
Vsem dobrotnikom Bog plačaj.
Naš račun je:
01000-0000200097 05-1346130-815640
Emilija KAVAŠ
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ MLAJŠIH INVALIDOV
V okviru župnijske Karitas Beltinci in občine Beltinci smo dali pobudo za organizacijo Skupine za samopomoč mlajšim invalidom.
Ustanavljanje nove Skupine za samopomoč v beltinski občini izhaja iz ugotovljene potrebe na terenu, da mlajši invalidi z različno problematiko (ki so varovanci VDC ali v domači oskrbi prepuščeni sami sebi, staršem, družini) potrebujejo organizirano obliko druženja, ki bi jim olajšala ali pomagala zmanjševati njihovo marginalizacijo v domačem okolju in jim pomagala premagovati težave pri vključevanju v življenje širše skupnosti.
Oblikovati se je pričela po raziskavi na terenu že v mesecu februarju. Voditeljice bodoče skupine so vsakega posameznika in njegovo družino obiskale na domu, kjer so predstavile namen ustanovitve skupine, svojo ter njihovo vlogo v njej.
V prvi polovici meseca maja smo pisno povabili člane bodoče skupine in njihove svojce na prvo srečanje. Pogovarjali smo se o vlogi takšnih skupin v slovenskem prostoru, predvsem na območju, kjer živimo in kjer že deluje nekaj podobnih skupin za starejšo populacijo.
Skupina je po predhodnem obisku vseh članov na njihovih domovih bila ustanovljena 16. 5. 2002.
Prvo srečanje smo imeli v župnijskem domu, ki je tudi do nadaljnjega prostor, kjer se srečujemo. Staršem in njim samim smo predstavili širše vizije življenja mlajših invalidov v ožji lokalni skupnosti, njihovo vključevanje v življenje in delo v njej. Starši in člani skupine so z zadovoljstvom predlagali in spraševali, kar jih je zanimalo v zvezi s samo skupino, saj so ugotovili, da se tudi na tem področju dogajajo spremembe, kar prej niso bili navajeni.
Skupina šteje 12 članov, vendar se njena velikost spreminja glede na letni čas, v katerem je bila ustanovljena. Člani skupine so tudi iz kmečkih družin, ki so v tem času polno zaposlene. Zato nas še posebej veseli, ko vidimo, da radi pridejo, še posebej, ko morajo prekiniti delo na polju in tega prej niso počeli.
Dogovorili smo se za termine srečanj, ki bodo potekala ob četrtkih v popoldanskem času. V začetnem medsebojnem spoznavanju se rojevajo želje in ideje za aktivnost same skupine.
Zavedamo se, da bo čas najboljši pokazatelj prisotnosti skupine v ožji lokalni skupnosti in potrebe po organizirani
obliki druženja. Iz dneva v dan spoznavamo, kako težko je živeti, če se razlikuješ od povprečja. Še posebej, če širša lokalna skupnost, razen redkih posameznikov, ni pripravljena takšnega življenja premakniti iz ustaljenih v nove tirnice. Upamo, da bo članom skupine ta pot lažja, krajša in predvsem prijaznejša.
Skupino vodijo: voditeljici Emilija Kavaš, Milena Babič Jerebic in sovoditeljici Lilijana Voreš in Jana Maučec. Zaradi narave dela skupino vodita dve voditeljici in dve sovoditeljici.
Ob četrtkovih popoldnevih se dobivamo Jožica, Barbara, Uroš, Marjan, Mičo, Roman, Simona, Cvetka, Jana, Liljana, in Milena. Po uvodnih mislih in kratki molitvici se pogovarjamo o različnih stvareh, sproščamo se ob družabnih igrah, na sprehodu. Tudi slaščičarna nas razveseli v prevročem poletju s kakšno kepico sladoleda.
Bogatost naših srečanj se še gradi. Skupina je mlada tako po starosti kot po datumu nastanka. Začetna medsebojna naklonjenost in simpatije rojevajo sadove. Redna tedenska udeleževanja srečanj ob določeni uri nam to dokazujejo, kot tudi potreba po takšni obliki medsebojne sprejetosti in sobivanju. Voditeljice čutimo, kako so nas člani skupine vzeli za svoje in kako enkratni so v svoji preprostosti in človeški dobroti.
Učijo nas, kaj pomeni imeti rad sočloveka s svojim spontanim stiskom k sebi, trepljanjem po rami, prijazno naklonjenostjo, z vprašanjem kako si kaj. Ali je res človeška prvobitnost tako preprosta in dobra? Jo pokvarimo le s pehanjem za vedno več in medsebojnim tekmovanjem biti prvi? To dokazujejo s svojim srečnim in preprostim duševnim in fizičnim življenjem, ko je umetnost bivanja in največja filozofija življenja imeti rad drugega kakor samega sebe. Oni se namreč imajo, kljub omejitvam v vsakdanjem življenju. Seveda so k temu veliko doprinesli njihovi starši, ki so šli skozi različne preizkušnje in trpljenja. Z veseljem ugotavljamo, kako široko je njihovo srce in kako bogata je njihova duša. Tudi to spoznavamo preko njihovih otrok.
Življenje nas svoje vrednosti uči skozi čas in dozorevanje. Ene na tak, druge na drugačen način. Vsi pa potrebujemo samo malo: eden drugega in medsebojno naklonjenost ob upoštevanju in spoštovanju drugačnosti.
Milena BABIČ JEREBIC
DRUŠTVA
SPREJEMI V RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
S sprejema v RK Slovenije na Podružnični OŠ Dokležovje
S 15. majem se vsako leto v Sloveniji uradno zaključi teden Rdečega križa, ki ga sicer drugod po svetu v čast te neponovljive humanitarne organizacije proslavijo le na 8. maj, rojstni dan ustanovitelja Rdečega križa, švicarskega poslovneža Henryja Dunanta.
V tem tednu so se po Sloveniji zvrstile številne aktivnosti: predavanja, srečanja aktivistov in prostovoljcev Rdečega križa, propagandne stojnice in še kaj. Ena od teh aktivnosti je sprejem novih članov. Najmlajše, prvošolčke iz osnovnih šol se sprejme med podmladkarje Rdečega križa, sedmošolce pa med mlade člane Rdečega križa. Zanje se pripravi predavanja in priložnostni program, nekateri pa celo obiščejo sedež Območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti.
Ker so letos bile kar dolge prvomajske počitnice v šolah, takoj po njih pa številna srečanja, druženja in tekmovanja šolarjev, je za aktivnost v Rdečem križu prišel na vrsto tretji in četrti teden v maju. Predavanje o RK na podružnični osnovni šoli v Dokležovju je potekalo v četrtek, 23. maja, ko so bili v RK sprejeti tamkajšnji prvošolčki, kulturni program pa so jim ob tem pripravili učenke in učenci drugega, tretjega in četrtega razreda. Sprejemi v RK pa so potekali vse do konca meseca maja. Prvošolčki so
prisluhnili pravljici o Križem kapici, sedmošolci so se seznanili z zgodovino nastanka Rdečega križa ter njegovo organiziranostjo in nalogami danes, srednješolcem se je predstavilo Ženevske konvencije oziroma Mednarodno humanitarno pravo, kratkohlačnikom v vrtcih pa zgodbico o Medvedku Henriju.
Torej za vsakogar nekaj in njegovi starosti primemo in da bi se poslanstvo humanitarne organizacije Rdeči križ na-
daljevalo, kljub nekaterim neljubim dogodkom v letošnjem letu, ki pa v pokrajini na obeh bregovih reke Mure seveda aktivistom povzroča nekaj težav. Toda ljudje v stiski to humanitarno organizacijo vsekakor potrebujejo še naprej in zatorej bodo njeno poslanstvo nadaljevali najmlajši, ki so te dni vstopili v vrste njenih predanih aktivistov.
Filip MATKO
USTANOVLJENO OBMOČNO ZDRUŽENJE ČASTNIKOV
V deželi ob reki Muri, v Pomurju, delujejo že dalj časa območna združenja slovenskih častnikov v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomera, pravno formalno tovrstno združenje ni bilo organizirano le v Murski Soboti, čeprav so vsa leta doslej izvajali določene aktivnosti. Od letošnjega 4. junija deluje OZSČ tudi v Murski Soboti.
Kar preko 600 je aktivnih in rezervnih častnic in častnikov ter podčastnic in podčastnikov v dvanajstih občinah upravne enote Murska Sobota (občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina ter mestna občina Murska Sobota), ki so razporejeni na številne vojaške in civilne dolžnosti v Slovenski vojski, upravnih službah, Civilni zaščiti in drugje. Odslej naj bi tudi ti v okviru
svoje stanovske prostovoljne, samostojne, interesne in strokovne organizacije uresničevali svoje interese na vojaško-strokovnem področju ter krepitvi obrambne pripravljenosti.
Posebni iniciativni odbor, ki ga je vodil Dušan Grof (direktor uprave za obrambo v Murski Soboti), je tako sklical ustanovni zbor območnega združenja slovenskih častnikov Murska Sobota za torek, 4. junija letos, v prostorih dvorane gasilskega doma v Murski Soboti, s pričetkom ob 16.30. Zbralo se je 46 častnikov in podčastnikov, ki so sprejeli sklep o ustanovitvi Območnega združenja slovenskih častnikov Murska Sobota, izvolili 15-člansko predsedstvo (Janez Koren - Beltinci, Ivan Smodiš - Cankova, Milan Rebrica - Gornji Petrovci, Daniel Kalamar -Grad, Ludvik Jonaš - Hodoš, Marjan
Recek - Kuzma, Dušan Grof - Moravske Toplice, Dušan Lazar - Puconci, Darko Horvat - Rogašovci, Aleksander Abraham - Šalovci, Jožef Babič - Tišina ter Nataša Svetina, Ladislav Lipič, Alojz Kisilak in Filip Matko - Murska Sobota), nadzorni odbor in častno razsodišče. Za predsednika je bil izvoljen Dušan Grof, ki mu bosta kot podpredsednika ob boku stala Alojz Kisilak in Ivan Smodiš.
Takoj po ustanovnem zbora je bilo v sodelovanju s soboško ljudsko univerzo organizirano še strokovno predavanje. Magister Zoran Krunič je predaval na temo Evropska unija - SEVOP (Skupna evropska varnostno-obrambna politika), kar je finančno podprlo slovensko ministrstvo za šolstvo in šport.
Filip MATKO
DRUŠTVA
PRIZNANJE MEDICINSKIMA SESTRAMA ZDRAVSTVENE NEGE
Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki je letos potekal pod motom Medicinske sestre so vedno tu za vas - Skrbimo za družine, 24. maja v Banovcih pripravilo osrednje srečanje pomurskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in občni zbor.
Na tem srečanju smo podelili priznanja DMSZT Pomurja najbolj zaslužnim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom. Po predlogu zavodov in izvršilnega odbora je izvršilni odbor društva na svoji seji sprejel sklep o dobitnikih.
Med letošnjimi dobitniki priznanja DMSZT Pomurja sta bili tudi upokojena medicinska sestra - ZD M. Sobota ga. Katarina Tkalec iz Beltinec in ga. Marija Hirci iz Ižakovec. Marija Hirci je bila tudi dobitnica Zlatega znaka Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije!
Ga. Marija Hirci se je rodila v Ižakovcih. Po zaključku Srednje medicinske šole v Murski Soboti je bila njena prva za-
poslitev na otroškem oddelku Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Željna znanja se je ob delu vpisala na študij na Visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Po diplomi je svojo poklicno kariero nadaljevala na Ginekološko porodnem oddelku, kjer dela še danes.
Z veliko znanja, čutom do otrok in družine je opravila neprecenljivo pionirsko delo pri pridobitvi naslova »Novorojenčku prijazna porodnišnica«, ki jo je Unicef podelil Porodniško ginekološkemu oddelku murskosoboške bolnišnice v letu 2001. Kot zdravstvena vzgojiteljica predava v šoli za starše, ustvarja in piše navodila -skripta za delo z materami in novorojenci ter vodi in usmerja laično skupino za pomoč pri dojenju na prekmurskem področju. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem sodeluje pri realizaciji izobraževalnih programov regijskega društva in tako s svojimi predavanji bogati znanje mnogih.
O Mariji Hirci so predlagatelji še zapisali: Marijo Hirci odlikuje pokončna drža, poštenost, vestnost in strokovnost pri opravljanju poklicnih nalog v skrbi za mlade matere, njihove novorojence in svojce. Prizadeva si za razvoj stroke zdravstvene nege in ima poseben čut in ljubezen do svojih varovancev, sodelavcev in svojih domačih - vse to so njene neprecenljive odlike.
Ga. Katica Tkalec, srednja medicinska sestra, je doma iz Beltinec. Končala je Srednjo zdravstveno šolo v Murski Soboti. Življenjska pot jo je odnesla v mariborsko bolnišnico. Ljubezen do doma in korenin jo je skupaj z možem zobozdravnikom vrnila v Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer je delala na KRG oddelku v šok sobi.
Potem je postala zobna asistentka v šolski zobozdravstveni ambulanti v Beltincih. Tukaj je preživela svoje poslanstvo medicinske sestre s srcem, dušo in materinsko ljubeznijo do svoje upokojitve.
Bila je zobna asistentka, ki se je razdajala 800 otrokom, jim pomagala premagati strah v ambulanti ter ponujala zdravstveno preventivo od malčkov v vrtcu do osnovnošolcev, ki so odhajali v svet. Vsi so jo imeli radi. Na OŠ Beltinci je bila vzor medicinske sestre v plavem.
Ves čas ima energijo za mnoga druga dela, udeležuje se seminarjev, izobraževanj, dela v RK Beltinci. Pri Inštitutu Antona Trstenjaka se je izobrazila za voditeljico skupin za samopomoč, kjer vodi skupino ljudskih pevk in je sovoditeljica skupine sladkornih bolnikov Orhideja, je v sveto KS Beltinci. Katica je član IO društva, pred tem pa je en mandat bila tajnica društva. Polna dobre volje (poznamo jo kot pevko pri Paktrejgarjih), vedno pripravljena pomagati otrokom, sodelavcem in v društvu se je lansko leto upokojila. Lansko leto je bila edina medicinska sestra, ki je dobila za strokovno in preventivno delo priznanje Društva za oralno zdravje.
Z vso svojo zavzetostjo je pristopila k projektu v občini Beltinci Živimo zdravo, kjer je neumorna koordinatorka in je dobila priznanje CINDI Slovenije in Ministrstva za zdravstvo ter Društva za boj proti raku.
Emilija KAVAŠ
SKUPŠČINA POMURSKEGA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU
»Kdor zida zares in z resnico, kdor zida z ljubeznijo in za ljubezen - ta ne zida le zase, ta zida za vse in za prihodnost,« so besede iz pesmi Toneta Kuntnerja, ki so bile 10. maja letos izhodišče volilno-programske skupščine Pomurskega društva za boj proti raku. To društvo je s svojimi 3.725 članicami in člani eno najštevilnejših društev v deželi ob reki Muri, kakor tudi med enajstimi tovrstnimi društvi v okviru zveze slovenskih društev za boj proti raku.
Po leto 1997 se je izteklo štiriletno mandatno obdobje in številnim prizadevnim članicam in članom so pred začetkom skupščine izrekli posebno zahvalo s plaketami, priznanji in darili. Plaketo dr. Štefana Gruškovnjaka, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Pomurskega društva za boj proti raku, sta prejela dolgoletna aktivistka tega društva Hela Sreš iz Radenec in podpredsednik zveze slovenskih društev za boj proti raku Otmar Bergant. Plaketi je podelila Marija Gruškovnjak, ki je enako plaketo prejela za svojo družino.
Za pionirsko delo pri projektu Živimo zdravo na področju občine Beltinci je priznanja pomurskega društva za boj proti raku, kakor tudi priznanja fundacije Cindi Slovenija in ministrstva za zdravje prejelo kar 21 lokalnih koordinatork tega projekta iz osmih krajevnih skupnosti občine Beltinci (dr. Erika Zelko Peterka, Gena Virag, Ida Vinkovič, Vida Pirling, Marinka Erjavec, Marija Jeneš, Marta Ferčak, Martina Ferčak, Darinka Balažic, Jožica Kohek, Gizela Šuklar, Milena Milinkovič, Igor Bakan, Milka Kavaš, Milena Krauthaker, Katica Tkalec, Milena Jerebic, Majda Mlinarič, Cvetka Žižek, Milena Horvat in Majda Zver). Nedeljka Luzner iz ministrstva za zdravje ter dr. Dominika Novak Mlakar iz Cindi Slovenija pa sta podelili priznanja in zahvale še: dr. Branislavi Belovič, Danetu Kataliniču, Anici Benkovič, Anici Fujs, Gordani Toth, Zdenku Tompa, Dušanu Zelku, Sanji Kološa, Urošu Puhanu, AMC in Kseniji Kous.
Pomursko društvo za boj proti raku je kot obliko pomoči pri preventivni skrbi za
zdravje prebivalstva podarilo pet specializiranih tehtnic za merjenje odstotka telesne maščobe (BF 60), ki so jih prejeli zdravstveni domovi Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ter Splošna bolnišnica Murska Sobota.
Štiriletno bogato delo na področju preventive v boju proti raku je nazorno predstavila dosedanja podpredsednica društva dr. Branislava Belovič, ki je na tokratni skupščini prevzela vodenje Pomurskega društva za boj proti raku. Dane Katalinič je postal podpredsednik. Izvoljen je bil 11 članski izvršni odbor društva za prihodnje štiriletno obdobje, še 16 članov za razširjeni izvršni odbor ter po trije člani nadzornega odbora in disciplinske komisije tega društva. Poleg programskih izhodišč dela do leta 2006 so bili sprejeti še trije popravki dosedanjega statuta Pomurskega društva za boj proti raku, ki se je krepko zasidralo s svojim delom v pokrajini na obeh bregovih reke Mure.
Filip MATKO
ŽIVIMO ZDRAVO
ZDRAVJE V POMURJU
Zadnje čase veliko slišimo in beremo o problematiki zdravja in zdravstvenega stanja prebivalcev Pomurja. Rezultati različnih analiz in primerjav kažejo, da so pokazatelji zdravja in zdravstvenega stanja v Pomurju slabši kot v ostali Sloveniji.
Že dolgo je znano, da je človekovo zdravje v veliki meri odvisno od izobrazbe, dohodka, primernega prostora za bivanje, hrane, življenjskega sloga itd. Na nekatere dejavnike lahko vplivamo tudi sami in si tako zagotovimo boljše zdravje.
Nekateri pokazatelji zdravstvenega stanja prebivalcev Pomurja
Pričakovana dolžina življenja je v regiji za eno leto krajša od slovenskega povprečja. Že vrsto let je umrljivost prebivalstva Pomurja večja kot umrljivost v ostali Sloveniji. Stopnja umrljivosti je med najvišjimi v Sloveniji. Med najpogostejšimi vzroki umrljivosti so bolezni srca in obtočil, novotvorbe, poškodbe in zastrupitve, bolezni dihal ter bolezni prebavil.
Bolezni srca in obtočil so enako kot v Sloveniji vodilni vzrok smrti pri prebivalcih starih 65 let in več, kot po-
memben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati že v starosti 45 let in več.
Umrljivost zaradi novotvorb (rakavih bolezni) je večja v Pomurju kot v Sloveniji. V porastu je umrljivost zaradi raka debelega črevesa, prostate in dojke. Iz priložene tabele vidimo, da je umrljivost zaradi bolezni jeter in ciroze pri nas enkrat večja kot v Evropski uniji. V primerjavi s Finsko pa je štirikrat višja
(na Finskem so s promocijo zdravja dosegli nizko umrljivost).
Starostno standardizirana umrljivost zaradi bolezni jeter in ciroze na 100 000 prebivalcev
1994	1995
Slovenija	36,60	34,29
Pomurje	37,90	37,30
Finska	9,63	9,97
Norveška	4,67	4,42
Avstrija	24,76	24,35
Poljska	12,85	13,60
Francija	15,03	15,29
Madžarska	81,30	80,18
EU	15,19	15,11
Smrti zaradi poškodb in zastrupitev se med vodilnimi vzroki smrti v Pomurju pojavljajo na tretjem mestu. Vodilni vzrok smrti so vse do približno 45. leta starosti. Umrljivost zaradi poškodb in zastrupitev je višja od slovenskega povprečja, letno umre okrog 120 oseb. Največ je samomorov, sledijo prometne nezgode in slučajni padci. Stopnja umrljivosti zaradi samomorov je v Pomurju večja od slovenskega povprečja. Bolezni dihal so po pogostnosti vzrokov smrti na četrtem mestu, predvsem pri prebivalstvu nad 65 let.
Najpogostejši vzrok za obisk pri zdravniku v dejavnosti splošne medicine so bolezni dihal, bolezni srca in obtočil, bolezni kosti in gibal ter poškodbe in zastrupitve. Bolezni srca in obtočil so v Pomurju pogostejše kot v Sloveniji.
Posebno mesto zavzema obolevnost za rakom. Število na novo odkritih rakov tako v Sloveniji kot v Pomurju narašča. Porast je opazen pri obeh spolih. Tako podatki kažejo na pogosto obolevanje moških zaradi raka. Pri moških v Pomurju je najpogostejši rak pljuč, sledi rak prostate, rak želodca ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah izstopa rak dojke. Med pogoste rake pri ženskah v Pomurju štejemo tudi rak želodca, rak danke, rak debelega črevesa ter rak materničnega vratu.
Med Pomurjem in ostalo Slovenijo obstajajo tudi razlike v številu sprejemov na zdravljenje v bolnišnico. Stopnja hospitalizacije je v Pomurju višja od slovenskega povprečja. V desetletnem obdobju od leta 1987 do leta 1996 v Pomurju ugotavljamo porast števila hospitalizacij (sprejemov v bolnišnico).
Bolezni dihal so vodilni vzrok hospitalizacij v Pomurju, sledijo bolezni srca in obtočil, bolezni prebavil, bolezni
sečil in spolovil ter neoplazme. Največje razlike v stopnji hospitalizacije v Pomurju in Sloveniji so pri boleznih srca in obtočil. Pomurje spada med regije z najvišjo stopnjo hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja.
Tudi v otroški in šolski populaciji najdemo pokazatelje zdravstvenega stanja, ki so pri nas slabši kot v ostali Sloveniji.
Nacionalna raziskava o življenjskem slogu prebivalcev Slovenije kaže na prisotnost nezdravega življenjskega sloga. Predvsem je to področje prehrane, gibanja, čezmerne telesne teže ... Tako v Pomurju zaužijemo največ maščob, predvsem maščob živalskega izvora, pojemo premalo zelenjave in sadja, popijemo veliko gaziranih pijač (vir sladkorja in kalorij), najpogosteje cvremo (veliko maščob). Imamo največ tistih, ki imajo čezmerno težo (čezmerna teža je zelo povezana z zdravjem). Problem predstavlja tudi kajenje, kajti 90 % raka na pljučih pripisujemo kajenju. Najslabše pa je to, da s kajenjem zelo zgodaj začenjajo mladi, kadi pa tudi vse več žensk. Raziskava med učenci osnovnih šol v Pomurju je pokazala, da vsak dan kadi 4,2 %, občasno pa 10,2 % učencev osmih razredov. Med srednješolci je 23 % kadilcev! Glede zasvojenosti je najstništvo odločilno za mlade. Kajenje, uživanje alkohola in nedovoljenih drog je tesno povezano, tako da uživanju legalnih drog običajno sledi uživanje nedovoljenih drog.
Že v začetku smo omenili, da tudi sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Predvsem se bo treba oborožiti z znanjem in zavedanjem, da je zdravje v veliki meri odvisno od nas samih. V ta namen v Pomurju potekajo projekti in programi, namenjeni izboljšanju zdravja prebivalstva. Veliko si prizadevamo, da bi takšne projekte izvajali v vseh občinah Pomurja ter tako s skupnimi močmi prispevali k boljšemu zdravju in lepšemu življenju ljudi v tem prelepem delu Slovenije.
Prim. mag. Branislava BELOVIĆ, dr. med.
ŽIVIMO ZDRAVO
S HRANO DO ZDRAVJA
Zdravje je v veliki meri odvisno od zdravega sloga življenja, predvsem zdrave prehrane, gibanja, odsotnosti zdravju škodljivih razvad. Uživanje zdrave hrane omogoča normalno delovanje našega organizma, krepi zdravje in varuje pred boleznimi. Med hrano uvrščamo vse snovi, ki jih organizem potrebuje za svoje delovanje in rast. Sestavljena je iz enega ali več od petih osnovnih hranil: beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, mineralov in vitaminov. Čeprav je ne uvrščamo med hrano, je tudi voda življenjsko potrebna. Beljakovine zagotavljajo rast in obnovo telesnih tkiv. Ogljikovi hidrati (škrob) in maščobe dajejo potrebno energijo za delovanje organizma in telesno dejavnost. Naloga mineralov in vitaminov je nadzor telesnih procesov.
Kaj, kdaj in kako jesti, da ostanemo zdravi?
Jejmo pestro hrano!
Imejmo 3-5 obrokov dnevno! Vzemimo si dovolj časa za vsak obrok ter zaužijmo hrano v mirnem in sproščenem vzdušju ob lepo pogrnjeni mizi, ne glede na to, kako bogat ali skromen je naš obrok! Hrano dobro prežvečimo!
Predvsem pa uživajmo v hrani, uživajmo v čudovitih darovih narave, ki smo jih pripravili z ljubeznijo!
Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato moramo jesti različna živila.
Zdrava prehrana temelji na petih glavnih skupinah živil:
1. skupina: kruh, žita, žimi izdelki, kaše, krompir
2. skupina: sadje in zelenjava 3. skupina: mleko in mlečni izdelki 5. skupina: meso, ribe in zamenjave 6. skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev
Da si bomo lažje sestavili zdrave jedilnike in se na sploh prehranjevali zdravo, bomo skupaj obdelali področje zdrave prehrane. Oborožili se bomo z najnovejšimi znanji in veščinami na tem področju, se naučili pripraviti jedi na zdrav način (pri tem pa bodo jedi ostale enako okusne), seznanili se s številnimi praktičnimi nasveti. Korajžno se podajmo v to pustolovščino.
Skupaj pripravimo zanimivo jed. Ponudimo jo kot zdravo domačo jed, kajti vsebuje vse elemente naše domače kuhinje.
Sanjina enolončnica 40 dag piščančjega mesa 10 dag kuhanega temnega fižola 10 dag kuhanega belega fižola 10 dag kuhane čičerike 10 dag koruze (lahko konzerva)
10 dag kuhanega graha
10 dag korenčka 10 dag krompirja 1 srednje velik por 2 sveža paradižnika 2 čebuli
rdeča paprika (mleta) peteršilj, zelena, česen sol, poper, olje
5 dag ribanega parmezana 0,75 l jušna osnova ali voda
Na olju prepražimo na koščke narezano piščančje meso, dodamo čebulo in še malo pražimo. Dodamo korenček in narezan paradižnik. Dušimo. Dodamo na kocke narezan krompir in list zelene. Prilijemo polovico jušne osnove ali vodo. Ko je skoraj kuhano, dolijemo preostalo jušno osnovo, dodamo fižol, čičeriko, grah in koruzo. Nekaj minut kuhamo. V žličko olja vmešamo mleto rdečo papriko in dodamo v enolončnico. Solimo, popramo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem in ribanim parmezanom. Parmezan tudi lahko opustimo.
K enolončnici ponudimo polnozrnati kruh.
Drugič kaj več o piramidi zdrave prehrane.
Želimo vam veliko zdravja!
Prim. mag. Branislava BELOVIČ, dr. med.
Anica BENKOVIČ, višja med. sestra Gordana TOTH, univ. dipl. ing, živilske tehnologije
31. MAJ - SVETOVNI DAN BREZ TOBAKA
Osrednja pomurska prireditev ob svetovnem dnevu brez tobaka je bila 31. maja opoldne na osnovni šoli Kuzma. Pripravila sta jo Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Pomursko društvo za boj proti raku s sedežem v Murski Soboti. Prireditev je potekala pod naslovom Smo za nekajenje oz. za šport brez tobaka - naj bo igra čista.
Izmed 15 osnovnih šol, ki so se v deželi ob reki Muri s podpisovanjem Slovesne obljube o neprižiganju cigarete v
šolskem letu 2001/2002 vključili v omenjeni vseslovenski projekt, pa je bila izbrana Osnovna šola Kuzma. Tej, oziroma njenemu učencu Kristjani Škaperju, je bila podeljena prva nagrada, drugo nagrado je prejel učenec Osnovne šole Sveti Jurij iz Občine Rogašovci Jožef Šarkezi, a tretjo nagrado učenec Osnovne šole Mala Nedelja Mitja Filipič. Z majicami Pomurskega društva za boj proti raku so bili nagrajeni tudi učenci z ostalih dvanajstih osnovnih šol: od teh z Osnovne šole Beltinci Matej Tivadar (na priloženi fotografiji).
V svojem kulturnem programu so učenci OŠ Kuzma zelo doživeto prikazali nevarnosti kajenja, svoj del pa so prispevale še učenke Srednje zdravstvene šole v Rakičanu.
Svetovni dan brez tobaka se po vsem svetu vsako leto praznuje 31. maja. Države, članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), so svetovni dan brez tobaka prvič razglasile leta 1987, da bi usmerile globalno pozornost k epidemiji tobaka in prepričljivim smrtim in boleznim, ki jih le-ta povzroča. Vsakoletno praznovanje pa je namenjeno obveščanju javnosti o nevarnostih rabe tobaka, o načinih poslovanja tobačnih družb, o tem kaj počne Svetovna zdravstvena organizacija v boju proti epidemiji tobaka, in o tem, kaj lahko ljudje po svetu storijo za uveljavitev svoje pravice do zdravja in zdravega življenja ter za zaščito prihodnjih generacij.
Filip MATKO
Nagrado prevzame Matej Tivadar z OŠ Beltinci
ŽUPNIJA
PREMICIJA PRI BRESTOVIH
»Jezus, Sin Davidov, usmili se me!« (Lk 18,38), je bilo Robertovo geslo na novi maši. S tem, da ga je izbral, je nagovoril tudi nas ter v nas spodbudil večje zaupanje v Božjo previdnost. Gotovo ga je ta misel spremljala več časa, da je svojo pripravo na duhovništvo povzel v tem presunljivem vzkliku iz ust gobavca, berača ob cesti.
Priprava nove maše in premicije se ni začela teden ali mesec dni pred samim praznikom apostolov Petra in Pavla, ko so bili diakoni posvečeni v duhovnike, temveč že v otroški zibki. Kdove kakšne vse preizkušnje je doživljal v svojem življenju, vendar je gotovo doživel mnogo milostnih trenutkov, da si je izbral poklic služenja ljudem in Bogu. Prepričan sem, da lahko ob pogledu na svoje življenje vidi velika Božja dela ter se jih z veseljem spominja. Prav tako so se tudi Izraelci spominjali velikih Božjih del, ki jih je Jahve storil v njihovi zgodovini - zgodovini Božjega ljudstva. To lahko tudi nas opominja, da se začnemo zavedati sledov Božjega prsta v svojih življenjskih zgodbah
ter se jih začnemo spominjati in se zanje zahvaljevati.
»Premicija so ljudje«, to je dejstvo, ki sem se ga začel na premiciji g. Roberta Bresta čedalje bolj zavedati. Potrebno je bilo poskrbeti za vse: od kuhinje, elektrike, glasbe, šotorov, hrane in pijače pa tja do organizacije same slovesnosti, kar je velik zalogaj in na tem mestu gre gotovo največja zahvala vsem ljudem, ki so tako velikodušno sprejeli povabilo in prišli pomagat. Veliko je bilo takih, ki so svojo roko pomoči ponudili sami od sebe in bi brez njih vsa stvar ne bila taka, kakršna je bila. Prav tako so svojo odlično vlogo lepo odigrali kelnarji ter poleg strežbe poskrbeli še za družabnost in veselje.
Pravzaprav ne mislim naštevati vsake podrobnosti, ki je bila potrebna, niti vseh dogodkov, ki so se vrstili. Končno si jih vsak lahko pogleda na fotografijah ali videokasetah. Poudariti želim občutek, ki sem ga dobil na pripravah ter na premiciji, pri čemer ne gre toliko za tehnično in estetsko dovršenost. Zdi se mi, da je postala nova maša en dogodek več v celi vrsti ostalih dogodkov -
takih ali drugačnih. Pač ena stvar več. Razmišljati se je začelo preveč v smeri: ja treba je to in treba je ono; potrebno je kupiti novo obleko, potrebno je lepo okrasiti šotor, treba je!!! Doživljanje praznika je postalo težko, obteženo z najrazličnejšimi obveznostmi.
Uporabil bom prispodobo, ki nam jo je večkrat na predavanjih pripovedoval profesor moralne teologije. Izraelci, dokler so bili še nomadi, so imeli shodni šotor, v katerem je bila skrinja zaveze. Skrinja zaveze je bila oblikovana kot stol, na katerega si lahko sedel. Pred njo je pa bila še majhna pručka, kamor je utrujen človek lahko dvignil svoje noge. Predstava je bila sledeča: Jahve prihaja v shodni šotor, da si odpočije med svojim ljudstvom. Odpočiješ se pa lahko samo tam, kjer se počutiš doma. In to je praznik. Kjer ni nekaj treba narediti, ampak, kjer si doma, kjer se lahko usedeš in noge dvigneš na pručko ter dremaš. Šotor ni bil narejen iz debelih zidov, temveč iz platna, ki se je ob vetru rahlo zibalo, tako da je skozi šotor pihljala sveža sapa.
Tak svež vetrič bi moral zapihati tudi skozi Beltince in ravno nova maša je znamenje časa, po katerem naj bi urejali svoja življenja. Za veliko skupino ljudi je potrebno veliko več osebne angažiranosti, energije, kakor npr. če gledaš samo zase. Po vsaki prireditvi lahko tehtamo taka ah drugačna mnenja, vendar se je kdaj pa kdaj tudi potrebno vprašati, koliko je kdo sam prispeval, da je bilo na premiciji lepše, in končno koliko se vsak sam trudi za Božje kraljestvo že na zemlji. Prestop v Božji tabor je gotovo tveganje, vendar lepo tveganje.
Robert KUZMA
Robert Brest, posvečen v duhovnika 29. junija 2002, nova maša in premicija 30. junija 2002. Na premicijo je bilo povabljenih okrog 1000 ljudi.
2. JUNIJ - DAN ŽUPNIJE
Bila je sončna in vroča nedelja. Slovenska nogometna ekipa je med 16 najboljšimi reprezentancami sveta igrala svojo prvo tekmo z reprezentanco Španije, župljani župnije Beltinci pa so se zbrali na dvorišču župnišča, da bi letos prvič praznovali dan župnije Beltinci. Prostovoljci iz vseh vasi župnije so cel teden prej pripravljali hrano, pijačo in športne aktivnosti. Po zadnji dopoldanski nedeljski maši, so se začeli zbirati ljudje iz vseh vasi župnije, v zgodnjih popoldanskih urah pa se je dokončno razblinil strah, da ljudje ne bi prišli na druženje na župnišču. Ob pol dveh popoldne so si vsi nogometa željni lahko na velikem platnu ogledali prenos tekme med Slovenijo in Španijo, ostali pa so se zabavali ob zvokih ansambla Strici. Vso popoldne pa so se odvijale športne aktivnosti, kot so nogomet in ulična košarka, ki so se jih udeleževali predvsem otroci in mladina. Druženje je trajalo do večera, hrane ni zmanjkalo in vsi, še posebej tisti, ki so pripravljali druženje, so bili veseli, da so se ljudje iz celome župnije v tako velikem številu zbrali na praznovanju 1. dneva župni-
je. Večer po druženju je bil še vedno vroč, vendar to ni skalilo veselja ljudi, ki so pripravili to praznovanje. Razšli smo se z mislijo, da se drugo leto spet srečamo in poveselimo.
Lidija BALIGAČ
MNENJE OBČANOV
DOBRO JUTRO SLOVENSKA SAMOZAVEST
Človek (ženska imenovani) ne ve, kako naj bi sploh pozdravljal takšno narodovo pridobitev, kot je življenje v samostojni državi. Najrajši pozdravljam z dober dan, ker tako vem, da mi občutki dajejo zadovoljive informacije o času, ki ga preživljam in ki me napolnjuje s tisto mero samozavesti, da obstajam kot enakovreden član ožje ali širše lokalne skupnosti, jo tvorim s sebi enakimi in vem kam spadam. Toda kaj, ko pa moja samozavest leži v črnobelem črkopisu na nekem dokumentu in v moji glavi še ni usidrana tako močno, da bi se tega vedno in ne samo občasno zavedala. Toda trudim se to, pa čeprav le tu in tam, dokazovati, zavedati in pretvoriti v dejanje, od katerega imajo tudi drugi kaj dobrega.
Ko se udeležiš proslave ob državnem prazniku, dobiš občutek, da ima samozavest pripadnosti majhnemu narodu le peščica občanov. Vprašaš se, kje so ostali državljani te prelepe prekmurske državice v malem ob taki večerni uri, ko še ne moreš spati, ker bi bila noč v dobi elektrike in medijev predolga in je zrak pripraven za druženje po kulturnih povedih naših pesnikov in pisateljev ob čašici pijače in pogačici. Sama ga nekako poskusim najti.
Brez očal se je opazilo, da je v beltinski občini premalo ljudi s pokončno držo, še manj z občutkom pripadnosti, kdo so in komu pripadajo. Vem, da se veliko občanov udeleži folklornega festivala, čeprav jih je v množici težko najti. Človek bi mislil, da bi gospod župnik moral s prižnice znova in znova dopovedovati, kdo da smo ljudje, Slovenci tostran Mure. Da smo slovenski narod. To, kar smo ves čas bili. Takšne in drugačne tiranije.
Seveda vemo pokazati svojo pripadnost. Vemo celo, pod katerim županom živimo, životarimo, se trudimo dihati in kdo je odgovoren za tako ali drugačno trpljenje. In takrat celo obsojamo, da nas lasten človek vodi v takšno in drugačno pogubo. Saj ima grozno občinsko upravo, ki nikoli ne dela tako kot je treba ... Pa saj argumenti niso potrebni, kaj šele važni. Ljudje božji, malo sem se izgubila, toda tako poteka ta stvar. To vedo najprej gospodje svetniki. In če vedo svetniki, ve narod; saj narod gleda televizijo.
Potem pa ne boste verjeli: na proslavi je bila občinska uprava (z družinami, možmi, ženami). In manj kot polovica
svetnikov občine Beltinci. Pet od osemnajstih. Tisti, ki smo jih poleg župana izvolili, da nas vodijo v izobilje in ki zmeraj in le oni dajo piko na i pri vsaki pomembni stvari, seveda niso bili. Če se stvar pozitivno odvija na terenu, se posamezniki kitijo s perjem. Če ne, je kriv župan, ki ga tako ali drugače obmetavajo na predvajanih sejah. Vse postaja podobno španskim nadaljevankam, ko ne veš zakaj se gre; tam so zmeraj eni in isti krivi za nesrečne dogodke. Najpogosteje se na koncu celo izkaže, da so nedolžni. Proslave se je udeležila tudi peščica ostalih občanov te osemtisočsedemstoglave slovenske občine.
Proslava se je odvijala pred občinsko zgradbo. Verjetno je mimoidoče ljudstvo mislilo, da si je župan spet priredil kakšno praznovanje za svoje delavce in njihove družine in da jih časti z jedačo in pijačo. Pa še uprava in zaposleni v krajevni skupnosti so stregli. Delavci zaposleni v javnih delih pa so tako ali tako vedno in povsod tam, kjer je potrebno. Tudi tukaj so bili.
Škoda le, da proslava ni potekala v kakšni oštariji, kjer se da večkrat najti mnoge glave družin in so na sporedu sami pomembni moški pogovori. Tam se kuje tudi sedanjost in bodočnost družine in naroda, obravnavajo se ženske postave, ki so ali niso primerne za današnji čas in moško pojmovanje sveta. V tem svetu se itak večina žensk prekomerno hrani in tako po porodih izgubi idealno postavo. Moški pa so tako primorani poleg politike in slabih časov na primernem kraju primemo obdelati tudi to sceno, si okrepiti moško samozavest in po možnosti, ker je to moderno, najti ljubico ali vsaj idealno žensko. Tako, ki ne pospravlja, ne kuha in ima čas skrbeti za svojo figuro.
Ljudje, bilo je za vas in nas. Občina je častila.
In kje so bili otroci, naše največje bogastvo in njihovi pedagogi, soustvarjalci kulture, poleg družine. Na otrocih vendar stoji prihodnost, tako govorijo psihološke teze. Naši otroci so pametna bitja. Najdejo in prepoznajo pot, po kateri stopajo vzgojitelji, model, kako naj bi se živelo v odraslih letih, posnamejo na svoj učni trak. In zgodovina se ponavlja.
Poleg šolskih smo pogrešali tudi predstavnike drugih institucij (vrtca, zdravstvenega doma itd.) Vem, tudi ti imajo obveznosti, ne samo župan, delavci občine in navadni občani.
Tisti, ki smo bili, smo se imeli lepo. Organizatorji in sodelujoči mladi so poskrbeli, da so naše duše posrkale besede velikih imen.
No ja, tudi to obeležje nekega dne mlade zgodovine je šlo mimo. Nekateri smo se zamislili, kaj nas čaka v prihodnosti in kdo bi bili danes, če preteklost ne bi tlačila ljudi, jim uničevala in mučila telo in dušo. Takrat so posamezniki žrtvovali življenja, da lahko danes govorimo v srcu ljubi prekmurščini, slovenščini in da smo narod s svojo državo, grbom, zastavo in proslavami.
Naj bo nekdo vseeno kriv, da se ljudstvo ne zaveda svoje domovine, tako kot bi se je moralo in da tega ni doživelo v srcih in glavah. Naj bo, kot je to že v navadi, župan. Tokrat zato, ker mu je Bog dal takšne občane. Druga krivda se bo že še našla. Mi, občani, ostanimo v cvetju in lastni pomembnosti.
Ne jemljite si napisanega preveč k srcu. Dogodke je opazovala povprečna ženska z dolgim jezikom, ki nič ne ve, pa vseeno marsikaj vidi.
Milena BABIČ JEREBIC
DRVEČI VLAK
Vlak drvi, drvi vse dni,
na jug, na sever, na vzhod in zahod
vodijo njegove poti.
Šele zvečer se ustavi, spat v remizo se odpravi Noge utrujene pretegne in močno, močno se pretegne.
Takrat pa v spanec se potopi, da se do jutra novega naspi.
Ko jutro sveže se predrami,
vlak se nališpa, nove čevlje si obuje
in na tračnice zavije,
z velikimi očmi pomežikne
in novim dogodivščinam nasproti švigne.
Velike reči na svoji poti doživi,
mnogo zgodb ga žalosti,
najbolj ga boli,
če ni ljubezni med ljudmi.
Vlak pa si želi, da bili bi srečni vsi, vendar ve, da to mogoče ni.
Zato pa na svoji poti drvi in hiti, da srečno prispe na svoj cilj.
Monika HAMLER
FOLKLORNI FESTIVAL
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL V BELTINCIH
V dnevih folklornega festivala smo se lahko naužili različnih kulturnih dogajanj, razstave, plesa, pesmi, glasbe. Park je zaživel kot zna le ob folklornem festivalu. V prireditev je vloženo dosti entuziazma, ljubezni in strokovnega dela ter prostovoljnega dela, ki se ga dostikrat premalo zavedamo.
Vsaka prireditev je imela svoj čar, samo prisluhniti si moral. Skozi prireditve nas je s svojim žametnim glasom ter posebnim čutom in ljubeznijo do naše etno-kulture vodil Boštjan Rous. Še posebej zanimive so bile predstavitve krajevnih skupnosti in starih obrti.
Vsaka KS se je posebej potrudila pri svoji predstavitvi s svojo izvirnostjo. Prav tako so pokazali svojo ljubezen do dela razni izdelovalci ljudskih obrti. Prikazali so se različni etno-kulturni običaji, zape-
le pesmi, pripravila hrana. Vsak od nas je lahko našel hrano za dušo in telo.
Ob dnevih folklornega festivala smo imeli predstavitev likovnih del g. Toneta Černija - likovnega pedagoga, ravnatelja Osnovne šole Odranci, rojenega v Renkovcih, po mami Beltinčana.
Po čudovitem kulturnem programu, ki so ga pripravili mladi člani KUD-a pod vodstvom mentorice Jelke Breznik, ki nas je postavil v prijetno vzdušje, je naš rojak Boštjan Rous predstavil ustvarjalca, umetnika, pedagoga Toneta Černija. Skozi pogovor, ki ga je Boštjan vodil modro, se nam je razodevala podoba in duša Toneta-Tončeka Černija, ki ljubi svoje izražanje v sveto barv, vendar jih s svojim nemirnim duhom prepleta z mnogimi hobiji in aktivnostmi, ki ga ženejo v svet umetnosti,
lepote, idile ter ljubezni do človeka, narave še posebej pa do pedagoškega dela in otrok. Po tej predstavitvi smo si lahko ogledali svet, kot ga vidi Tonček Černi skozi prizmo barv, prepleteno s čutnim duhom in nenehnim iskanjem ter odkrivanjem prekmurskega človeka, dogajanj in narave.
Zato iskrena zahvala vsem, ki so organizirali prireditev, sodelovali kot prostovoljci, delali preko javnih del, nastopali v prireditvah skozi različna dogajanja in prispevali k tako uspešnemu etno-kulturnemu dogajanju ob folklornem festivalu.
Naj park živi s podobnimi srčno pripravljenimi prireditvami še mnoga leta.
Ob pogledu na slike boste doživeli del te idile!
Emilija KAVAŠ
Predstavitev in razstava likovnih del Toneta Černija
Otvoritev likovnih del Toneta Černija
Vedno znova smo očarani nad kulturno tradicijo drugih narodov, ki se predstavijo na folklornem festivalu
Kulisa, ki zaznamuje folklorni festival
Tamburaški večer, 25. 7. 2002
Zaključek folklornega festivala
FOLKLORNI FESTIVAL
PREDSTAVITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KS Melinci
KS Beltinci
KS Bratonci
KS Lipovci
FOLKLORNI FESTIVAL
KS Ižakovci
KS Bratonci
KS Lipa
KS Dokležovje
PREGLED DOGODKOV
PESEM IN PLES DRUŽITA NARODE
Beltinskemu kulturno-umetniškem društvu je tudi letos uspelo pripraviti izvrstni folklorni festival brez primere v Sloveniji - te besede so se zapisale novinarju v osrednjem slovenskem dnevniku.
Čeprav z nemalo težavami, ki nas pestijo, finančnimi in organizacijskimi, smo v štirih dneh v beltinskem parku uspeli zbrati 20 glasbenih in folklornih skupin s skupaj okrog 300 nastopajočimi. Predstavilo se je vseh 8 vasi občine Beltinci, ter osem mojstrov stare obrti iz občine in od drugod. Sodelujoči so prišli iz Hrvaške, Italije, Belgije, Poljske in seveda Slovenije. Bogat festivalski program se je začel z otvoritvijo razstave slikarja Antona - Tončeka Černija z naslovom Preteklost prekmurskega človeka na platnu, nadaljeval s tamburaškim večerom, kjer so poleg domačih tamburašev in Spominčic KUD-a Beltinec nastopili še Drotmantraši, Štamprlini, in TS KUD Žižkovec iz Hrvaške. V petek je celovečerni nastop pripravila folklorna skupina Myszkowiacy iz Poljske. V soboto sta bila sejem stare obrti,
ter predstavitev običajev in kulinarike, na etno večeru pa so nastopile skupine Nediški Puobi iz Benečije, Poredošova banda, slušatelji godčevske delavnice, Trio dva čardaša, Poljska kapela in Mlada beltinska banda. Na nedeljski sklepni prireditvi so se z mimohodom in nastopom poleg domače folklorne skupine KUD-a Beltinci predstavile še folklorne skupine Rentje - Vos iz Belgije, FS KUD Študent iz Maribora, Varaždinski folklorni ansambel, FD Košuta iz Poljčan, FS iz Poljske in FS Cven.
Poleg teh prireditev je v beltinskem gradu potekala godčevska delavnica z naslovom Ljudska instrumentalna glasba v folklornih skupinah, ki jo je obiskovalo 15 slušateljev in jo je vodil Tomaž Rauch.
Obiskovalci, ki jih je po mojem izračunu bilo okrog 8.000, so lahko uživali ob bogatem programu. In če zaključim z besedami že prej omenjenega novinarja, »očitno je, da ljudsko izročilo iz teh krajev ne bosta izkoreninila ne komercializacija ne dobičkarstvo«.
Stanko SRAKA
Vedno več obiskovalcev na festivalu
Sprejem poljske folklorne skupine na občini Beltinci
Otroci so imeli največje veselje v mini kmečkem dvorišču, ki ga je pripravila KS Beltinci s pomočjo g. Anice Lackovič
Domača folklorna skupina in mlada Beltinska banda na folklornem festivalu
PREGLED DOGODKOV
Novomašnik je blagoslovil občino
Nova maša Roberta Bresta
Župljani so z veseljem pripravili pogostitev
Dan župnije je pritegnil mnogo obiskovalcev
Slavnostno sv. mašo je vodil g. Štefan Zemljič (v sredini), somaševali so: g. Matija Tratnjek, g. Stanko Tratnjek, g. Martin Maroša in g. Alojz Benkovič
Moški zbor Lipovci je ubrano zapel
Simon Jerebic povezovalec kulturnega programa pred lipovsko kapelo
Nastop ljudskih pevk Lipovci na slavnostnem koncertu
PREGLED DOGODKOV
Pihalna godba ob proslavi, posvečeni dnevu državnosti
Podpis pogodbe-dogovor za podporo Pihalnega orkestra med Občino Beltinci in Občino Turnišče. Pihalni orkester bo sekcija pri KUD Beltinci.
V okviru projekta »Živimo zdravo« se je na büraških dnevih prestavila piramida in zdrava prehrana, ki sta jo pripravili koordinatorki Cvetka in Majda
V büjraških dnevih se je predstavilo s svojo etno kulturno tradicijo Društvo za kulturno in ljudsko izročilo Ižakovci
Veselo na počitnice, 20. 6. 2002
Otroci, animatorji ter sodelavci Karitas uživajo na letovanju v Ankaranu
OBČINA
BELTINCI
URADNE OBJAVE
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) in v skladu z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 2. seji dne 28. decembra 2002 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE BELTINCI
1. člen
V Statutu občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00, 67/01) se v prvem členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V Občini Beltinci živi naseljena romska skupnost. Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.«
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek, postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
2. člen
Drugi odstavek 14. člena se spremeni in se pravilno glasi: »Občinski svet šteje 19 članov, od teh je 1 član občinskega sveta predstavnik romske skupnosti.«
3. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2-9/2002 Beltinci, dne 28. december 2002
Župan:
Milan Kerman l.r.
V skladu s 33. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) je Občinski svet Občine Beltinci, na predlog župana na 3. seji, dne 13. 2. 2003 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA
I.
Za podžupana Občine Beltinci se imenuje svetnik Igor Adžič, roj. 13. 8. 1965, stanujoč Cvetno nas. 4, 9231 Beltinci.
II.
Podžupan bo tudi v primem predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana, v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
III.
Podžupan bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Št. 032-01/2003-3-2003 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-345/02-9 (Uradni list RS, št. 105/2002) in 92. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/2002) se
RAZPISUJEJO VOLITVE ENEGA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI - PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI
1. Volitve člana občinskega sveta Občine Beltinci, predstavnika romske skupnosti se opravijo v nedeljo 11. maja 2003. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 3. marec 2003.
3. Za izvedbo volitev skrbi posebna občinska volilna komisija.
Številka: 006-02/2003-1 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
URADNE OBJAVE
Na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), prvega odstavka 44. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS. Št. 80/94,45/97,56/98 in 89/99), 32. in 33. Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 108. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) izdajam
SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2003
1. člen
Do sprejetja proračuna Občine Beltinci za leto 2003 se začasno financirajo potrebe porabnikov proračuna na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdlje do 31.03.2003.
2. člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, sorazmerno s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2002. Na področju investicijskih vlaganj se dovoljuje koriščenje sredstev za investicije, ki so bile v proračunu 2002.
3. člen
Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun Občine Beltinci za leto 2003.
4. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2003.
Št. 402-04/02-3 Beltinci, dne 17.12.2002
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), v skladu z Uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98, 29/00 in 59/00) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci na seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE BELTINCI
1. člen
Zadnji odstavek 17. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Beltinci (Uradni list RS, št. 67/01) se spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Tajnik občine mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pravne, upravne, ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri.«
2. člen
V 18. členu se črta zadnji odstavek.
3. člen
V zadnjem stavku 22. člena se vejica za besedo »potrebi« nadomesti s piko, besedilo v nadaljevanju pa se črta.
4. člen
Te spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 032-01/5-72/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 22., 23., in 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) ter 15., 16., in 122. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na 2. seji, dne 28.12.2002 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBLIKOVANJU VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA OBČINE BELTINCI
1. člen
V prvem odstavku 1. člena Odloka o oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/98, 78/02) se število »18« nadomesti s številom »19«.
Za tretjo alinejo 1. člena se doda četrta alineja, ki se glasi: »Volilna enota 4, ki zajema celotno območje Občine Beltinci, kjer živijo pripadniki romske skupnosti. V tej volilni enoti pripadniki romske skupnosti volijo 1 člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti.«
2. člen
V 3. členu se doda nov odstavek, ki se glasi;
»Volitve za predstavnika romske skupnosti v občinski svet vodi in izvaja posebna občinska volilna komisija.«
3. člen
Odlok o spremembi odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-01/2-11/2002 V Beltincih, dne 28. december 2002
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
URADNE OBJAVE
Na podlagi prvega odstavka 10. člena in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 52/02), 6. člena in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 3. seji dne 13. 2. 2003 sprejel
ODLOK O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE BELTINCI
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja uporabo grba in zastave Občine Beltinci.
2. člen
Grb in zastava Občine Beltinci se smeta uporabljati le v obliki in z vsebino ter na način, ki je določen s tem odlokom.
3. člen
Geometrijska, likovna, ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave so v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
4. člen
Če sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z grbom ali zastavo Republike Slovenije, morata biti grb in zastava Republike Slovenije v skladu z zakonom.
Če sta grb ali zastava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju Občine Beltinci, postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z zastavami drugih slovenskih občin, tujimi zastavami, oziroma skupaj z drugimi znamenji, morata biti postavljena v skladu z zakonom, če ni s tem odlokom drugače določeno.
5. člen
Grba in zastava ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Občine Beltinci.
Če organ, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka, ugotovi, da se grb in zastava uporabljata v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odredi takojšnjo odstranitev grba in zastave.
6. člen
Grba, zastave ali njenih sestavnih delov se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga ali storitev.
II. GRB
7. člen
Grb občine se uporablja:
1. v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov;
2. v prostorih in na poslopju sedeža Občine Beltinci 3. na registrskih tablicah motornih vozil;
4. na svečanih sejah občinskega sveta;
5. ob sprejemu uradnih delegacij v občini;
6. na prireditvah, ki predstavljajo občino;
7. na listinah, ki jih izstavlja ali podeljuje občina v slovesni obliki;
8. na vabilih, čestitkah, vizitkah in ostalih uradnih listinah, ki jih za službene namene uporabljajo občinski organi;
9. v drugih primerih in ob pogojih, ki jih določa odlok.
8. člen
Grb občine se lahko uporablja:
1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se Občina Beltinci predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takšnih prireditev in shodov; 2. na neprometnih znakih, ki označujejo območje Občine Beltinci;
3. na poslopjih, v katerih so uradni prostori organov krajevnih skupnosti;
4. v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.
9. člen
Politične stranke, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije ter skupnosti, ki imajo sedež v Občini Beltinci, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba v določenih primerih ali prostorih, in sicer:
• njihovi firmi, štampiljki ali imenu;
• na njihovih proizvodih kot nezaščitena označba proizvoda: • ob propagiranju svojih proizvodov, v sredstvih javnega obveščanja;
• v priznanjih, ki jih podeljujejo najboljšim proizvodom na sejmih, razstavah in podobno;
• v obliki našitkov na društvenih praporih, delovnih oblekah in uniformah;
• na svečanih listinah ali priznanjih;
• v obliki spominkov ali značk.
10. člen
Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo grba mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe grba. Če gre za označbo prireditve mora prosilec v vlogi opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba grba. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, barvni tisk, reliefni tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, razbarjenje, fotografija itd.) in naklado.
Idejno, vsebinsko in tehnično dokumentacijo prosilec z ustreznimi opisi in predlogami predloži uradu župana Občine Beltinci.
11. člen
Uporabo vsebinskih prvin simbolov dovoljuje urad župana Občine Beltinci z odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na župana občine, ki o zadevi dokončno odloči.
Urad župana Občine Beltinci lahko že izdano dovoljenje vsak čas prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva z odločbo določenih pogojev.
12. člen
Za pravilno uporabo vsebinskih prvin simbolov skrbi urad župana Občine Beltinci, ki daje potrebna pojasnila glede njihove uporabe, sprejema vloge iz 10. člena odloka in opravlja tudi vsa strokovna in administrativna dela v zvezi z vlogami ter vodi evidenco izdanih dovoljenj.
III. ZASTAVA
13. člen
Zastava je stalno izobešena na poslopju, kjer je sedež Občine Beltinci.
URADNE OBJAVE
Ob prazniku Občine Beltinci se izobesi zastava na poslopjih, v katerih so prostori krajevnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika.
14. člen
Zastava je lahko izobešena:
1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Občina Beltinci predstavlja, oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov;
2. v počastitev krajevnih praznikov; ob jubilejih, komemoracijah, javnih prireditvah in obisku delegacij prijateljskih mest;
3. ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije;
4. v drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem odlokom.
15. člen
Izobešene zastave se odstranijo najkasneje v roku 24 ur za tem, ko je prenehal razlog za izobešanje zastav.
16. člen
Če je zastava izobešena na drogu horizontalno, morata biti barvi zastave razporejeni tako, da je zgoraj modra barva in spodaj rumena barva. Če je zastava izobešena na drogu vertikalno, morata biti barvi zastave, gledano od spredaj razporejeni tako, da je rumena barva na levi, modra pa na desni strani.
IV. PRAVILA ZA UPORABO GRBA EM ZASTAVE
17. člen
Za uporabo grba in izobešanje zastave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki določajo način uporabe grba Republike Slovenije in način izobešanja zastave Republike Slovenije.
Če se grb uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije in zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način njune uporabe določila zakona.
V. NADZORSTVO
18. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje pristojni organ občine.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
19. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če uporablja grb ali zastavo v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju s tem odlokom (2. člen);
2. če uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (prvi odstavek 5. člena); 3. če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugled Občine Beltinci (drugi odstavek 5. člena);
4. če zavaruje ali uporablja kot znamko, model ali vzorec ter za označevanje blaga ali storitev grba ali zastavo ali njune sestavne dele (6. člen);
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člana.
VIL PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2003-3-43/III Beltinci, dne 13. 2. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na seji dne 27. 3. 2003 sprejel
SKLEP
Do sprejetja Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Beltinci se regresira (sofinancira) nabava apnenca in mulja, testiranje škropilnic in pršilnikov ter analiza zemlje in krme, zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu v naslednji obliki:
1. Izboljšanje strukture in teksture tal ter zmanjšanje kislosti tal
Namen ukrepa je izboljšanje strukture in teksture tal ter zmanjšanje kislosti, kar se kaže predvsem pri sušnih letih ter racionalnejši rabi mineralnih gnojil.
Višina pomoči:
- apnenec 50% cene/kg, brez prevoza
- mulj 100% cene/kg, brez prevoza
Pogoj za pridobitev pomoči je račun o nakupu.
2. Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov ter sofinanciranje analiz zemlje in krme Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjšanje onesnaženosti tal in okolja.
Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi ko podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in kvaliteto mleka in mesa.
Višina pomoči:
• do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic in pršilnikov,
• do 50% upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme.
Pogoj za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
• račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic, pršilnikov;
• račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme.
3. Zavarovanje proti elementarnim nesrečam v kmetijstvu Namen ukrepa je sofinanciranje zavarovalnih premij pri intenzivni proizvodnji poljščin in vrtnin.
URADNE OBJAVE
Višina pomoči:
• do 30% upravičenih stroškov zavarovalne premije Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci (kmetje) priložijo naslednjo dokumentacijo: • sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto;
• potrdilo o plačilu zavarovalne premije.
Št: 032-01/2003-5-75/III Beltinci, dne 27. marec 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94, 70/00, 51/02 ter odločb US Uradni list RS, št. 24/99 in 94/02) in na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01), je Občinski svet občine Beltinci na 5. seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODLOK O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI BELTINCI
1. člen
Političnim strankam (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki so kandidirale kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah v občinski svet, se dodelijo sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki so jih dobile na volitvah.
Stranka je upravičena pridobiti sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj 50% glasov, ki so potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta (število veljavnih glasov : s številom mest v občinskem svetu X 50 : 100).
2. člen
Višina sredstev, ki se namenijo za financiranje strank se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto.
3. člen
Sredstva iz proračuna, ki so namenjena za financiranje strank, ne smejo presegati 0,6% sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občine in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog (primerna poraba).
4. člen
Višina sredstev, ki so namenjena financiranju strank, se lahko letno poveča za toliko, za kolikor se poveča obseg sredstev, s katerimi občina zagotavlja izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, vendar višina teh sredstev ne sme preseči odstotka določenega v 3. členu odloka.
Mesečni izračun sredstev za posamezno stranko:
Primerna poraba Občine Beltinci X 0,6% : seštevek glasov, ki so jih prejele stranke, ki so upravičene do financiranja (2. odstavek 1. člena tega odloka) X število glasov, ki jih je posamezna stranka dobila na volitvah : 12.
5. člen
Sredstva se strankam nakažejo na njihove transakcijske račune mesečno po dvanajstinah.
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s sprejemom proračuna občine za leto 2003.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o načinu financiranja političnih strank, ki ga je sprejel Občinski svet občine Beltinci, dne 24. 4. 2001.
Št. 032-01/5-76/III-2003 Beltinci, dne 27. marec 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 33., 35., 36. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na 2. seji dne 28.12.2002 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BELTINCI
I.
V posebno občinsko volilno komisijo občine Beltinci se imenujejo:
1. Valerija Mes Forjan, Pot ob Črncu 5, 9231 Beltinci -predsednik komisije
2. Marija Zver, Dokležovje, Nova ulica 8, 9231 Beltinci - namestnik predsednika
3. Iztok Jerebic, Kmečka ul. 9231 Beltinci - prvi član komisije
4. Marta Klemenčič, Dokležovje, Nova ulica 2, 9231 Beltinci - namestnik prvega člana
5. Ludvik Horvat, Poljska pot 9, 9231 Beltinci - drugi član komisije
6. Ignac Horvat, Dokležovje, Murska 24, 9231 Beltinci - namestnik drugega člana
7. Lilijana Žižek, Lipovci 205, 9231 Beltinci - tretji član komisije
8. Boštjan Čolig, Bratonci 44, 9231 Beltinci - namestnik tretjega člana
II.
Mandatna doba članov posebne občinske volilne komisije traja štiri leta.
III.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listo Republike Slovenije.
Številka: 032-01/2-13/2002 Beltinci, dne 28. december 2002
Župan Občine Beltinci
Milan Kerman, l.r.
URADNE OBJAVE
Na podlagi 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 38. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 13.02.2003 sprejel naslednji
SKLEP
I.
Nadzorni odbor občine Beltinci ima naslednje člane:
1. Glavač Martin, Jugovo 42, 9231 Beltinci,
2. Gruškovnjak Peter, Na kamni 8, 9231 Beltinci,
3. Klemenčič Dejan, Glavna ul. 107, Dokležovje, 9231 Beltinci,
4. Krampač Nada, Lipa 161, 9231 Beltinci in 5. Steiner Dominik, Partizanska ul. 4, 9231 Beltinci.
II.
Nadzorni odbor predstavlja predsednik, ki sklicuje in vodi njegove seje.
III.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-3-26 Beltinci, dne 13. februar 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS 72/93 in dopolnitve, 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99,124/00 in 79/01), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 1/99, 59/99 61/99) in 20. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci na 5. redni seji, ki je bila 27.03.2003 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2003
1. člen
S tem odlokom se za proračun Občine Beltinci za leto 2003 določajo višina, postopki izvrševanja proračuna, upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter občinskim premoženjem.
2. člen
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v tisoč tolarjih
7	PRIHODKI	993.815
70	DAVČNI PRIHODKI	423.314
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	303.383
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	8.018
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	31.913
71	NEDAVČNI PRIHODKI	105.476
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	3.279
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	5.571
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	9.400
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	87.226
72	KAPITALSKI PRIHODKI	69.500
720	PRODATA OSNOVNIH SREDSTEV	36.500
722	PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	33.000
		
73	PREJETE DONACIJE	550
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	550
74	TRANSFERNI PRIHODKI	394.975
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INŠTITUCIJ	394.975
4	ODHODKI 1.054.883	
40	TEKOČI ODHODKI	248.668
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	57.210
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	8.272
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	174.870
4020	PISARNIŠKI IN SPLOŠNI MATERIAL IN STORITVE	15.467
4021	POSEBNI MATERIAL IN STORITVE	7.990
4022	ENERGIJA VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	29.660
4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.670
4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	1.420
4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	76.057
4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	42.606
409	REZERVE	8.316
41	TEKOČI TRANSFERI	368.630
410	SUBVENCIJE	21.000
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	246.235
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM (DRUŠTVA)	47.390
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	54.005
4	INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI	437.585
	RAZLIKA - PRIHODKI - ODHODKI PO BILANCI A	-61.068
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	-9.000
	KREDITI FIZIČNIM OSEBAM IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)	15.000
	VRAČILO KREDITOV/DEPOZITOV	6.000
C. RAČUN FINANCIRANJA		
	STANJE NA RAČUNIH 1/1	71.180
	PRORAČUNSKI PRESEŽEK - PRIMANJKLJAJ	-70.068
	SKUPAJ PRESEŽKI/PRIMANJKLJAJI IN STANJE 31/12	1.112
3. člen
V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave, sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, sredstva za pospeševanje gospodarstva, komunalno-cestno gospodarstvo, stanovanjsko dejavnost, urejanje prostora, požarno varstvo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mrliško ogledno službo in druge javne potrebe.
URADNE OBJAVE
Proračun zajema tudi prihodke in odhodke krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine in razvojnega sklada Občine Beltinci.
4. člen
V okviru proračuna se za potrebe krajevnih skupnosti in društev v skladu z možnostmi proračuna zagotavljajo sredstva za sofinanciranje programov na področju:
• obnove in izgradnje vaških cest in poljskih poti do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• obnove in izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• obnove in izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja do višine 50% vrednosti po končni situaciji (cevi, jaški, cestni požiralniki, čistilna naprava),
• obnova vaških domov do višine 30% vrednosti po končni situaciji,
• za investicije v druge komunalne objekte do 30% vrednosti.
• za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov do 30% vrednosti.
• razširitve n.n. el. omrežja do 30% vrednosti • za investicije in investicijsko vzdrževanje sakralnih objektov - 30% vrednosti
• za investicije v objekte širšega občinskega pomena do 70% vrednosti - o uvrstitvi investicije v to alineo na predlog župana odloča občinski svet.
V specifičnih primerih lahko občinski svet spremeni udeležbo krajevne skupnosti ali društva iz tega odstavka.
Nakazila se izvršujejo direktno izvajalcem del ali upravičeni krajevni skupnosti oz. društvu.
5. člen
Občina Beltinci v letu 2003 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2003 se nakazujejo proračunskim porabnikom do konca proračunskega leta, to je do 31.12.2003.
6. člen
Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom drugače določeno.
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
7. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50%
pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primarnem zavarovanju predplačil.
Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan na predlog komisije, ki jo imenuje župan.
8. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Vodja računovodsko finančne službe kontrolira in odgovarja za pravilnost nalogov in odredb, za zakonitost, upravičenost in namembnost porabe pa odgovarjajo predstojniki notranjih organizacijskih enot, ki odrejajo izplačila iz proračuna za posamezna področja.
9. člen
Sredstva tekoče proračunske rezerve za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti zadostnih sredstev, se oblikujejo v višini 3,329.427,30 SIT za občinski del proračuna in 986.797,28 za proračune krajevnih skupnosti.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan, ki o porabi sredstev obvešča občinski svet. Za proračune posamezne KS o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča predsednik KS in o tem obvešča svet krajevne skupnosti.
10. člen
Sredstva obvezne proračunske rezerve se oblikujejo v višini 4,000.000,00 oz. največ v višini do 1,5% prejemkov proračuna po bilanci prihodkov in odhodkov.
Izločanje v rezervo se izvršuje praviloma mesečno, najkasneje pa do konca leta.
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja;
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke se dajejo brez obveznosti vračanja, sredstev iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev obvezne rezerve za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka odloča občinski svet, za namene iz 2. točke pa župan.
11. člen
Župan je pooblaščen, da deponira prosta likvidna sredstva proračuna pri finančnih organizacijah.
12. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Beltinci, se smejo dolgoročno zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O soglasju in poroštvu iz prvega in druge odstavka tega člena odloča občinski svet.
URADNE OBJAVE
13. člen
Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila.
14. člen
Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu z zakonom o javnih naročilih.
15. člen
Nadzorni odbor, župan in občinska uprava opravljajo nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskih poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev in smotrnost uporabe sredstev proračuna.
Če pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, morajo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvestiti občinski svet.
Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oziroma drugih porabnikov proračuna dogovarjajo direktorji oziroma predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna.
16. člen
Uporabniki proračuna so dolžni uskladiti in predložiti finančne načrte za leto 2003 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. V finančnem načrtu mora biti za vsak podatek dana primerjava s preteklim letom. Uporabniki so dolžni do 28.2.2004 občini predložiti poročilo o delu, zaključne račune za leto 2003 in realizacijo finančnega načrta za leto 2003 s primerjavami podatkov s planiranimi in s podatki iz preteklega leta.
17. člen
Župan je pooblaščen, da v okviru posameznega področja spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 5%. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami razvojnega sklada odloča upravni odbor sklada do višine 50%, nad tem pa s sklepom občinskega sveta Občine Beltinci.
18. člen
Tabelami pregledi po proračunskih uporabnikih so sestavni del tega odloka.
19. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.2003 dalje.
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
POSEBNI DEL PRORAČUNA
NEPOSREDNI UPORABNIK -OBČINSKI ORGANI / UPRAVA
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003
A		PRIHODKI	
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3	303.383.000,00
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	88.018.000,00
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	31.913.000,00
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI IZ PREMOŽENJA	1.050.000,00
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	5.571.000,00
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA	
		IN STORITEV	1.750.000,00
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	17.800.000,00
720		PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV	36.500.000,00
722		PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA	
		PREMOŽENJA	3.000.000,00
730		PREJETE DONACIJE	
		IZ DOMAČIH VIROV	550.000,00
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INŠT. 3	394.975.000,00
		SKUPAJ PRIHODKI 	884.510.000,00
			
		ODHODKI	
111	40	PLAČE FUNKCIONARJI, PRISPEVKI IN SEJNINE, NADOMESTILA	17.167.000,00
111		DEJAVNOST IZVRŠILNIH IN ZAKONOD. ORG. - FUNKCION.	17.167.000,00
			
133	4020	PISARNIŠKI MATERIAL IN STORITVE	8.435.000,00
133	4021	DROBNO ORODJE IN NAPRAVE	200.000,00
133	4022	ENERGIJA VODA, KOMUNALNE STORITVE IN KOMUNIKACIJE	5.400.000,00
133	4023	PREVOZNI STROŠKI IN STORITVE	1.670.000,00
133	4024	IZDATKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA	850.000,00
133	4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE	5.700.000,00
133	4029	DRUGI OPERATIVNI ODHODKI	13.550.000,00
133	4090	TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA	3.329.427,30
133	4091	REZERVA ZA NARAVNE NESREČE	4.000.000,00
133	4119	JAVNA DELA - GUMLA	1.800.000,00
133	4202	NAKUP RAČUNALNIKOV IN DRUGIH OSNOVNIH SREDSTEV UPRAVA	1.500.000,00
			
			
133	420	RAZVOJNI PROJEKTI	9.500.000,00
133		DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	55.934.427,30
160		PLAČE IN DRUGI IZDATKI - ZAPOSLENI - UPRAVA IN PRISPEVKI	54.001.800,00
180	4130	TEKOČI TRANSFERI DRUGIM RAVNEM DRŽAVE - KS	58.390.000,00
180	4300	INVESTICIJSKI TRANSFERI KS	23.000.000,00
180	4301	RAZVOJNI SKLAD - INVESTICIJSKI TRANSFERI	20.000.000,00
180		TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT. 	01.390.000,00
			
URADNE OBJAVE
210	4021	UNIFORME, SLUŽBENA OBLEKA - CZ	 500.000,00
210		CIVILNA ZAŠČITA	500.000,00
320	4119	JAVNA DELA - GASILSTVO	1.000.000,00
320	412	GASILSTVO-DOTACIJE DRUŠTVOM	5.500.000,00
320	4302	NAKUP GASILSKE OPREME	9.750.000,00
320		POŽARNA VARNOST 	16.250.000,00
411	4021	DRUGE POSEBNE STORITVE - VETERINARSKE STORITVE	100.000,00
411	4102	SUBVENCIONIRANJE OBRESTI PRIVATNIM PODJETJEM IN ZASEBNIKOM	1.000.000,00
411 4133 DRUGI TRANSFERI-SOFINANCIRANJE SINERGIJA, RRA MURA			- 3.000.000,00
			
411		POSPEŠEVANJE PODJETNIŠTVA	4.100.000,00
421	4102	KOMPLEKSNE SUBVENCIJE V KMETIJSTVU 	20.000.000,00
421	412	KMETIJSTVO-DOTACIJE DRUŠTVOM	750.000,00
421		KMETIJSTVO 	20.750.000,00
451	4025	VZDRŽEVANJE CEST, ŽELEZNIŠKIH	
		PREHODOV, MOSTOV 	24.000.000,00
451	4	KOMUNA - KOLESARSKA STEZA GANČANI - IZGRADNJA 	25.816.000,00
451		CESTNI PROMET 4!	49.816.000,00
471	4119	JAVNA DELA - TURIZEM	1.800.000,00
471	412	TURIZEM-DOTACIJE DRUŠTVOM	2.200.000,00
471	4204	MLIN NA MURI	2.000.000,00
471	4206	ODKUP ZEMLJIŠČ - OTOK LJUBEZNI	780.000,00
471		TURIZEM 	6.780.000,00
490	4021	GEODETSKE STORITVE	1.500.000,00
490	4025	DRUGO TEKOČE VZDRŽEVANJE - PARK, ZELENICE...	300.000,00
490	4029	PLAČILA PO POGODBAH	
		O DELU / DENACIONAL. POST.	1.300.000,00
490	4130	TEKOČI TRANSFERI KOMUNA	700.000,00
490		DRUGE DEJAVNOSTI -GOSPODARSTVO / KOMUNALA 	1.800.000,00
510	4022	KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV, ODVOZ POSEBNIH ODPADKOV	8.000.000,00
510	4300	ZBIRNO-SORTIRNI CENTER / TAKSA ZA OBREM. OKOLJA 	10.250.000,00
510	4307	KOMUNA - ZBIRNO-SORTIRNI CENTER (OBČINSKI)	4.000.000,00
510		ZBIRANJE IN RAVNANJE Z ODPADKI 	22.250.000,00
520	4204	IZGRADNJA KANALIZACIJE 	10.400.000,00
520	4206	ODKUP ZEMLJIŠČE - KANALIZACIJA	9.600.000,00
520	4	KANALIZACIJA-PROJEKTI 	22.000.000,00
520	4300	KANALIZACIJA BELTINCI - SANACIJA ČISTILNE NAPRAVE IZ TAKSE 	13.400.000,00
520		RAVNANJE Z ODPADNO VODO 	55.400.000,00
610	4025	TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV	200.000,00
610	4132	STANOVANJSKA SREDSTVA - STANOVANJSKI SKLAD / ODŠKODNINSKI SKLAD 	3.600.000,00
610		STANOVANJSKA DEJAVNOST 	3.800.000,00
620	4021	PROSTORSKO PLANIRANJE 	3.500.000,00
620		NAČRTOVANJA IN RAZVOJ 	3.500.000,00
630	4204	VODOOSKRBA	
		(HRAŠČICA - ČRPALIŠČE) 	6.900.000,00
630	4307	KOMUNA - VODOOSKRBA (DODATNI STUDENEC) 	50.000.000,00
630		OSKRBA Z VODO	56.900.000,00
640	4022	ELEKTRIČNA ENERGIJA - JAVNA RAZSVETLJAVA	7.000.000,00
640	4025	VZDRŽEVANJE KOM. OBJEKTOV - JR	5.950.000,00
640		CESTNA RAZSVETLJAVA	12.950.000,00
760	4021	ZDRAVSTVENE STORITVE - MRLIŠKI OGLEDI	550.000,00
760	4133	TEK. TRANSFERI - PROJEKT - ŽIVIMO ZDRAVO	550.000,00
760	4302	ZDRAVSTVENI DOM BELTINCI	15.900.000,00
760		ZDRAVSTVO	17.000.000,00
810	4119	JAVNA DELA - ŠPORT	2.820.000,00
810	412	ŠPORT-DOTACIJE DRUŠTVOM	12.000.000,00
810		ŠPORT EM REKREACIJA	14.820.000,00
820	4119	JAVNA DELA - KULTURA	2.350.000,00
820	412	KULTURA-DOTACIJE DRUŠTVOM	6.000.000,00
820	4133	KULTURNI ZAVODI - BIBLIOBUS IN KNJIGE ZA ŠTUD. KNJIŽNICO	10.000.000,00
820	4208	PROJEKT - DOM STAREJŠIH / KULTURNI DOM	1.500.000,00
820	4204	KULTURA - OBNOVA ZGOD. SPOMENIKOV - GRAD	6.910.000,00
820	4302	KULTURA- KNJIŽNICA M. SOBOTA	10.515.000,00
820	4307	SAKRALNI OBJEKTI - ST. ANTON	
		(PARK) / ŽUPNIJSKI DOM	4.500.000,00
820		KULTURA	41.775.000,00
830	4020	ZALOŽNIŠKE IN TISKARSKE STORITVE	700.000,00
830	4020	OGLAŠEVANJE-INTERNI KANAL	2.100.000,00
830	4029	AVTORSKI HONORARJI	300.000,00
830		INFORMATIVNA DEJAVNOST IN ZALOŽNIŠTVO	3.100.000,00
840	412	POLITIČNE STRANKE	7.870.000,00
840	412	DRUGA DRUŠTVA-DOTACIJE	2.500.000,00
840		DRUGE NEPROF. ORG. / POLITIČNE STRANKE 	10.370.000,00
911	4119	JAVNA DELA - VRTEC	4.300.000,00
911	4119	VRTCI-DIFERENCIRANA CENA 	160.000.000,00
911	4113	VRTCI - MATERIALNI STROŠKI, NOVOLETNA OBDARITEV	1.700.000,00
911	4307	OTROŠKO VARSTVO - KUHINJA BELTINCI	10.500.000,00
911		PREDŠOLSKA VZGOJA 	176.500.000,00
912	4119	REGRESIRANJE PREVOZOV V ŠOLO	17.000.000,00
912	4119	JAVNA DELA - OSNOVNA ŠOLA	1.750.000,00
912	4119	DRUGI TRANSFERI POSAMEZNIKOM	
		IN GOSP. - LETOVANJE	2.650.000,00
912	4133	NADSTANDARD - OSNOVNOŠOLSKO	
		IZOBRAŽEVANJE	5.700.000,00
912	4133	OŠ - DOTACIJE - MATERIALNI STROŠKI, RAZŠIRJENA DEJAVNOST	17.800.000,00
912	4307	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - ŠOLA BELTINCI	33.000.000,00
912	4307	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - ŠOLA DOKLEŽOVJE	7.500.000,00
912		OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 	85.400.000,00
950	4133	DRUGI TRANSFERI	
		- IZOBRAŽEVANJE - LJUDSKA UNIV.	3.000.000,00
950		IZOBRAŽEVANJE - DRUGO	3.000.000,00
1020	4119	REGRESIRANJE OSKRBE V DOMOVIH 	20.000.000,00
1020		DOMOVI 2	0.000.000,00
URADNE OBJAVE
1070	4131	ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE DOLOČENIH KATEGORIJ OBČANOV	21.500.000,00
1070	4119	PLAČILO POGREBNIN	1.000.000,00
1070		SOCIALNO OGROŽENI	22.500.000,00
1090	4110	DENARNE POMOČI	1.200.000,00
1090	4119	JAVNA DELA - SOCIALA	2.600.000,00
1090	4119	DRUGI TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSP.- STAR. OBČANI	M 1.200.000,00
1090	412	SOCIALA-DOTACIJE DRUŠTVOM	2.000.000,00
1090	4133	TEKOČI TRANSFERI - SOCIALA, ZDRAVSTVO	4.000.000,00
1090		DRUGE DEJAVNOST - SOCIALNA VARNOST	11.000.000,00
		SKUPAJ ODHODKI: 	890.754.227,30
B	750	VRAČILA ZAČASNO PRENESENIH SREDSTEV	 2.000.000,00
		RAZLIKA PO BILANCAH	-4.244.227,30
C		STANJE NA RAČUNIH 01.01.	4.244.227,30
NEPOSREDNI UPORABNIKI -KRAJEVNE SKUPNOSTI KS BELTINCI			
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003			
7102	PRIHODKI OD OBRESTI		50.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.		500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI		32.870.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN		15.946.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI		49.366.000,00
			
1090	SOCIALA		550.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.		700.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE		22.744.817,68
160	SREDSTVA ZA ZAPOSLENE		6.723.000,00
320	GASILSTVO		100.000,00
451	CESTE		14.800.000,00
473	TURIZEM		50.000,00
490	DRUGA KOMUNALA		5.300.000,00
630	OSKRBA Z VODO		2.000.000,00
810	ŠPORT		1.060.000,00
820	KULTURA		130.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO		2.800.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK		270.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA		100.000,00
	SKUPAJ		57.327.817,68
	RAZLIKA PO BILANCAH		-7.961.817,68
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.		7.961.817,68
KS BRATONCI PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003			
			
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.		200.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI		4.000.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN		12.104.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI		16.304.000,00
			
1090	SOCIALA		200.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.		1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE		4.177.815,12
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.		511.000,00
320	GASILSTVO	350.000,00
451	CESTE	3.600.000,00
473	TURIZEM	320.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	3.479.000,00
630	OSKRBA Z VODO	100.000,00
810	ŠPORT	920.000,00
820	KULTURA	1.310.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	 600.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	150.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	40.000,00
	SKUPAJ	16.757.815,12
	RAZLIKA PO BILANCAH	-453.815,12
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	453.815,12
KS DOKLEŽOVJE
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	39.417,52
7103	PRIHODKI OD NAJEMNIN	1.050.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODATE BLAGA IN STOR.	2.500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.185.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	12.163.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	16.937.417,52
		
1090	SOCIALA	440.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	2.946.000,51
320	GASILSTVO	95.000,00
451	CESTE	1.700.000,00
473	TURIZEM	30.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	2.360.000,00
620	PROSTORSKO PLANIRANJE	70.000,00
630	OSKRBA Z VODO	2.350.000,00
810	ŠPORT	505.000,00
820	KULTURA	245.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	300.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	205.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	235.000,00
	SKUPAJ	12.481.000,51
44	DANA POSOJILA	8.000.000,00
	RAZLIKA PO BILANCAH	-3.543.582,99
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	4.655.715,22
	PREDVIDEN PRESEŽEK 31.12.	1.112.132,23
KS GANČANI
PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH
plan 2003
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	25.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	300.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	13.245.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	6.934.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	20.504.000,00
		
1090	SOCIALA	500.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.000.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	1.227.477,77
320	GASILSTVO	100.000,00
451	CESTE	11.000.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	1.370.000,00
630	OSKRBA Z VODO	115.000,00
810	ŠPORT	5.370.000,00
820	KULTURA	150.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	640.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	50.000,00
	SKUPAJ	21.522.477,77
	RAZLIKA PO BILANCAH	-1.018.477,77
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	1.018.477,77
URADNE OBJAVE
KS IŽAKOVCI PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	5.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	200.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	2.275.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	9.793.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	12.273.000,00
		
1090	SOCIALA	420.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	1.450.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	4.253.292,15
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.	2.729.000,00
320	GASILSTVO	50.000,00
451	CESTE	20.000,00
473	TURIZEM	790.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	590.000,00
630	OSKRBA Z VODO	200.000,00
810	ŠPORT	890.000,00
820	KULTURA	750.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	775.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	35.000,00
	SKUPAJ	12.952.292,15
	RAZLIKA PO BILANCAH	-679.292,15
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	679.292,15
KS LIPA PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003		
		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	5.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.590.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	9.000.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	10.595.000,00
		
1090	SOCIALA	150.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	5.831.295,83
180	TRANSFERI MED JAVNOFIN. INŠT.	560.000,00
320	GASILSTVO	100.000,00
451	CESTE	1.200.000,00
473	TURIZEM	20.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	570.000,00
810	ŠPORT	1.550.000,00
820	KULTURA	780.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	640.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	120.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	20.000,00
	SKUPAJ	11.541.295,83
	RAZLIKA PO BILANCAH	-946.295,83
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	946.295,83
KS LIPOVCI PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	65.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	400.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	13.030.600,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	5.448.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI 	18.943.600,00
		
1090	SOCIALA	650.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	800.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	2.695.439,59
320	GASILSTVO	1.000.000,00
451	CESTE	2.000.000,00
473	TURIZEM	30.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	12.782.000,00
630	OSKRBA Z VODO	130.000,00
810	ŠPORT	6.220.000,00
820	KULTURA	365.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	845.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	50.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	110.000,00
	SKUPAJ	27.677.439,59
	RAZLIKA PO BILANCAH	-8.733.839,59
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	8.733.839,59
KS MELINCI PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003		
		
7102	PRIHODKI OD OBRESTI	40.000,00
7130	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STOR.	2.500.000,00
7141	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.230.000,00
7401	SOFINANCIRANJE - OBČINSKI PRORAČUN	10.002.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	13.772.000,00
1090	SOCIALA	400.000,00
111	DEJAVNOST ZAK. IN IZVR. ORG. - FUNKC.	600.000,00
133	DRUGE SPLOŠNE ZADEVE IN STORITVE	1.674.659,88
320	GASILSTVO	350.000,00
451	CESTE	300.000,00
490	DRUGA KOMUNALA	370.000,00
630	OSKRBA Z VODO	1.900.000,00
810	ŠPORT	8.020.000,00
820	KULTURA	190.000,00
830	INFORMATIVNA DEJAVNOST, ZALOŽNIŠTVO	 910.000,00
840	DEJAVNOST DRUGIH DRUŠTEV/STRANK	80.000,00
911	PREDŠOLSKA VZGOJA	45.000,00
	SKUPAJ	14.839.659,88
	RAZLIKA PO BILANCAH	-1.067.659,88
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	1.067.659,88
RAZVOJNI SKLAD OBČINE BELTINCI PREGLED PRIHODKOV PO VRSTAH IN PREGLED ODHODKOV PO FUNKCIONALNIH NAMENIH plan 2003		
		
	SREDSTVA USTANOVITELJA	20.000.000,00
	OBRESTI OD DEPOZITOV IN A VISTA SREDSTEV	2.000.000,00
	PRODAJA/SOFINANCIRANJE	
	OPREMLJENIH STAVB. ZEM.	30.000.000,00
	SKUPAJ PRIHODKI	52.000.000,00
		
133	IZDATKI ZA BLAGO, STORITVE	
	/ SEJNINE / NAGRADE	418.742,15
620	PROJEKTI/VLAGANJA - OBRTNA CONA	
	/ INDUSTRIJSKA CONA	90.000.000,00
	SKUPAJ ODHODKI	90.418.742,15
		
B	VRAČILA KREDITOV/DEPOZITOV	4.000.000,00
B	KREDITI FIZIČNIM OSEBAM IN POSAMEZNIKOM (DEPOZITI)	7.000.000,00
	RAZLIKA PO BILANCAH	41.418.742,15
	STANJE NA RAČUNIH 01.01.	41.418.742,15
URADNE OBJAVE
Na podlagi 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: državni pravilnik Ur. list RS, št. 78/99 in 107/00) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00 in 67/01) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji seji, dne 27. 3. 2003 sprejel
ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O MERILIH ZA DOLOČITEV OBRATOVALNEGA ČASA
GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ,
NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST NA OBMOČJU OBČINE BELTINCI
1. člen
V 2. odstavku 4. člena Odredbe o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 14/00 in 118/00) se besedilo spremeni tako, da se pravilno glasi: »Diskoteke smejo obratovati vsak petek, soboto in nedeljo najdalj do 3.00 ure zjutraj naslednjega dne.«
V 4. členu se doda novi 7. odstavek, ki se glasi:
»Za gostinske obrate, ki se nahajajo izven strnjenih stanovanjskih naselij obratovalni čas s to odredbo ni omejen.«
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/5-73/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na seji dne 27. 3. 2003 sprejel:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI
1. člen
V Poslovniku občinskega sveta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00) se zadnji odstavek 13. člena spremeni, tako da se pravilno glasi:
»Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom ter na podlagi posebnega akta občinskega sveta do plačila za opravljanje funkcije.«
2. člen
Doda se novi 23. a člen, ki se glasi:
»V izjemnih primerih, če je odločitev potrebno nujno sprejeti po hitrem postopku in ni časa za sklic redne seje, se odločitev lahko sprejme na korespondenčni seji. Korespondenčna seja se lahko izvede po pošti, po faxu, po
elektronski pošti ali po telefonu.
Glede odločanja veljajo pravila tega poslovnika kot za odločanje na redni seji.
Zapisnik s sklepi se potrdi na prvi naslednji redni seji.«
3. člen
V 59. členu se v prvi alineji črta beseda »urbanizem« za besedo »infrastrukturo« postavi vejica in črta beseda »in« za besedo »okolja« se postavi vejica in dodajo besede »komunalo in redarstvo«, na koncu prve alineje se postavi vejica, v drugi alineji se za besedo »podjetništvo« postavi vejica in dodata besedi »drobno gospodarstvo«, doda se osma alineja z besedilom »Odbor za informiranje«, osma alineja postane deveta, deveta alineja pa postane deseta.
4. člen
60. člen se spremeni in dopolni tako:
• v prvi točki se črta beseda »urbanizem,« za besedo »infrastrukturo« postavi vejica in črta beseda »in« za besedo »okolja« se postavi vejica in dodajo besede »komunalo in redarstvo«, število »8« se nadomesti s številom »9«,
• v drugi točki se za besedo »podjetništvo« postavi vejica in dodata besedi »drobno gospodarstvo«, število »5« se nadomesti s številom »9«,
• v tretji, četrti in peti točki se število »8« nadomesti s številom »9«,
• v sedmi točki se število »5« nadomesti s številom »9«,
• doda se nova 8 točka z besedilom »Odbor za informiranje ima 5 članov«,
• sedanja 8. in 9. točka postaneta 9. in 10..
5. člen
Spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 032-01/5-70/III-2003 Beltinci, dne 27. 3. 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
V skladu s 100. b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Beltinci (46/00, 118/00, 67/01 in 11/03), je Občinski svet občine Beltinci na svoji 6. redni seji, dne 8. 5. 2003 sprejel:
PRAVILNIK O PLAČAH, PLAČILIH IN DRUGIH PREJEMKIH
OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES
OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH
ORGANOV IN ORGANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER O POVRAČILIH STROŠKOV V OBČINI BELTINCI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa višina in način določanja plače, plačila za opravljanje funkcije, sejnin in drugih prejemkov, ki pripadajo poklicnim in nepoklicnim funkcionarjem v Občini Beltinci.
Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcionarjev se
URADNE OBJAVE
smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št 30/90, 18/91, 22/91; Uradni list RS, št. 2/91-I, 4/93) in določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni Ust RS, št. 18/94, 36/96, 39/99, 86/99), v kolikor Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98,74/98, 70/00 in 51/02) ne določa drugače. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plačila za opravljanje funkcije ali sejnine, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora pripada plačilo za njihovo delo, kot sejnina, ki se oblikuje na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz drugega odstavka tega člena. Občinskima volilnima komisijama in volilnim odborom pripada plačilo v višini, ki ga določa Zakon o lokalnih volitvah.
2. člen
Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet.
Krajevni funkcionarji so: člani sveta krajevne skupnosti. Člani sveta krajevne skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
3. člen
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Beltinci, ki sodi v 5. skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 7.0. Županu pripada tudi funkcijski dodatek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije plačilo v višini 50% plače oblikovane na podlagi zakona. Za nepoklicno opravljanje funkcije mu dodatek za delovno dobo ne pripada. Plača podžupana oz. plačilo za opravljanje funkcije se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije, določeno največ v višini 40% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno.
Merila za oblikovanje plače oziroma plačila za opravljanje funkcije podžupana in višino plače oziroma plačila določa ta pravilnik.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti razen dodatka za delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju, ki opravlja funkcijo poklicno.
4. člen
Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačuje plačilo za opravljanje funkcije članom občinskega sveta ter plačila članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Beltinci.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Občine Beltinci.
II. VIŠINA EM NAČIN DOLOČANJA PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE
5. člen
Plačilo za opravljanje funkcije podžupana, ki opravlja funkcijo nepoklicno se oblikuje največ v višini 40% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka na delovno dobo) v skladu z naslednjimi kriteriji in merili:
• za nadomeščanje župana v primeru
odsotnosti ali zadržanosti	10% plače župana
• za vodenje seje občinskega sveta 5% plače župana • za koordinacijo dela delovnih teles in udeležbo na sejah delovnih teles po pooblastilu župana	5% plače župana
• za pomoč županu
pri izvrševanju nalog	10% plače župana
• za opravljanje nalog iz pristojnosti
župana po pooblastilu	10% plače župana
V primeru, če bi podžupan zaradi predčasnega prenehanja funkcije župana opravljal funkcijo župana, mu pripada v času, ko opravlja funkcijo župana, plača, ki bi jo dobil župan. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu podžupana, ki jo vodi občinska uprava.
6. člen
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplačajo posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo).
V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi sejnina za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za:
•	udeležbo na redni seji občinskega sveta	35%
•	udeležbo na izredni seji občinskega	sveta	20%
•	udeležbo na seji delovnega telesa,
katerega član je	10%
•	vodenje seje občinskega sveta
(po pooblastilu župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu)	10%
•	predsedovanje seji delovnega telesa
občinskega sveta	15%
Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava.
7. člen
Osnova za obračun plače oziroma plačila za opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Plača oziroma plačilo za opravljanje funkcije župana se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter dodatek za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo pripada županu le v primem, da funkcijo opravlja poklicno. Plačilo za opravljanje funkcije posameznega občinskega funkcionarja se obračunava v skladu s 5. in 6. členom tega pravilnika. V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma plačila za opravljanje funkcije za posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta lemo ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon in ta pravilnik.
URADNE OBJAVE
8. člen
Odločbo oziroma sklep o plači oziroma plačilu za opravljanje funkcije župana in podžupana izda komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta.
Plača občinskega funkcionarja, ki funkcijo opravlja poklicno, je pravica, ki mu pripada na podlagi sklenjenega delovnega razmerja.
Občinskemu funkcionarju, ki funkcijo opravlja nepoklicno, se sejnina izplačuje na podlagi sklepa o potrditvi mandata.
9. člen
Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila plačila za opravljanje funkcije za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.
III. SEJNINE IN DRUGA PLAČILA
10. člen
Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi plačilo v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi sklepa o imenovanju v skladu z evidenco občinske uprave o opravljenem delu oziroma prisotnosti na sejah.
Sejnina za posamezno sejo znaša 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo)
11. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo pravico do plačila v višini največ 5,25% za predsednika oziroma največ 3,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo) za člana za posamezno sejo, ki vključuje tudi nadzor. Sejnine ne smejo letno preseči najvišjega možnega zneska.
Prisotnemu članu nadzornega odbora na seji občinskega sveta pripada sejnina, ki jo prejema član občinskega sveta za udeležbo na redni seji.
Plačila predsednika in članov nadzornega odbora se izplačajo na podlagi sklepa o imenovanju v obliki sejnine v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.
12. člen
Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije ter njihovi namestniki imajo ob vsakih splošnih lokalnih volitvah pravico do enkratnega nadomestila v višini, ki jo določa Zakona o lokalnih volitvah.
Predsednik, tajnik in člani posebne občinske volilne komisije za volitve člana občinskega sveta-predstavnika romske skupnosti ter njihovi namestniki, imajo ob vsakih lokalnih volitvah pravico do enkratnega nadomestila v višini 1/5 nadomestila, ki pripada predsedniku, tajniku in članom občinske volilne komisije ter njihovim namestnikom.
Predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki imajo ob vsakem glasovanju pravico do nadomestila v znesku, ki ga določa Zakon o lokalnih volitvah.
Nadomestilo se izplača na podlagi odločbe o imenovanju. Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije ter njihovi namestniki, predsednik ter člani volilnih odborov imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov pravico do nadomestila, katerega obseg sredstev določi občinski svet s sklepom najkasneje v 15 dneh po razpisu referenduma.
Nadomestila se oblikujejo kot:
• sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter • plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. Nadomestila se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi odločbe o imenovanju.
IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI
13. člen
Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Beltinci. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
14. člen
Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.
Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog tajnik občine (direktor občinske uprave) oz. pooblaščeni delavec občinske uprave.
V. NAČIN IZPLAČEVANJA
15. člen
Sredstva za izplačevanje plač, plačil za opravljanje funkcije, sejnin, nadomestil in povračil drugih stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.
16. člen
Plače, plačila in sejnine se izplačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 25. dne v tekočem mesecu.
Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izplačajo najkasneje v 8. dneh po končanem službenem potovanju.
17. člen
Plače, plačila in sejnine se usklajujejo skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Plače, plačila za opravljanje funkcije, nadomestila, sejnine in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se izplačajo od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja, na podlagi evidence prisotnosti na sejah oziroma evidence o opravljenem delu.
19. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se
URADNE OBJAVE
smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov in drugih organov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan.
Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega odstavka tega člena, pripada plačilo v višini 2,25%, članom teh organov in komisij pa v višini 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka na delovno dobo).
20. člen
Predsednik sveta KS ima za opravljanje funkcije v krajevni skupnosti pravico do plačila v višini 2,25%, član sveta KS pa v višini 1,5% plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno (brez njegovega dodatka za delovno dobo) in sicer za vsako sejo. Za člane sveta KS se smiselno uporabljajo tudi določbe 13. člena tega pravilnika, ki urejajo povračila, nadomestila in druge prejemke.
Predsednik sveta KS ima pravico do enkratnega letnega neto plačila v višini zadnje znane povprečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
21. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev Občine Beltinci in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in organov krajevnih skupnosti ter o povračilih stroškov, ki je bil sprejet, dne 15. 6. 1999.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 032-01/2003-6-86 III Beltinci, dne 08.05.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 64/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci, na 7. redni seji dne 20.06. 2003 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM JAVNEM GLASILU
1. člen
V 2. členu Odloka o občinskem javnem glasilu (Uradni list RS, št. 77/2000) se za besedo »glasilo« postavi vezaj »-» in doda besedilo »MALI RIJTAR«
2. člen
V prvem odstavku 7. člena se beseda »štiričlanski« briše in nadomesti z besedo »devetčlanski«.
Drugi odstavek istega člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Uredniški odbor sestavljajo glavni urednik, pomočnik glavnega urednika, odgovorni urednik, trije člani in trije strokovni sodelavci.
3. člen
V drugem odstavku 8. člena se beseda »odgovornega« briše in nadomesti z besedo »glavnega«. V tretjem odstavku istega člena se beseda »Odgovorni« briše in nadomesti z besedo »Glavni«.
4. člen
V prvem odstavku 9. člena se beseda »odgovorni« briše in nadomesti z besedo »glavni«.
5. člen
Drugi odstavek 15. člena se pravilno glasi: » Ime in sedež izdajatelja, kraj in datum izdaje, ime in sedež tiskarne ter naklada in imena ter priimki članov uredniškega odbora.«
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 032-01/2003-7-105/III Beltinci, dne 20. junij 2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) in 7. člena Odloka o občinskem javnem glasilu (Uradni list RS, št. 77/2000) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 7. redni seji, dne 20.06.2003, sprejel
SKLEP O IMENOVANJU UREDNIŠKEGA ODBORA OBČINSKEGA JAVNEGA GLASILA
I.
V uredniški odbor občinskega javnega glasila se imenujejo: Ivan Mesarič - odgovorni urednik,
Mira Šömen - glavna urednica;
Milan Zrinski - pomočnik glavne urednice,
Nada Forjan - lektorica,
Cvetka Rengeo - lektorica,
Matija Gabor - računalničar,
Marjan Maučec - član,
Srečko Horvat - član,
Franc Novak - član.
II.
Delo uredniškega odbora vodi glavni urednik.
III.
Mandatna doba članov uredniškega odbora sovpada z mandatom članov občinskega sveta.
IV.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-7-106/III Beltinci, 20.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
URADNE OBJAVE
Na podlagi 16. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) in 9. člena Odloka o ustanovitvi razvojnega sklada Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 70/95) je Občinski svet občine Beltinci na svoji 7. redni seji, dne 20.06.2003, sprejel
SKLEP O IMENOVANJU UPRAVNEGA ODBORA RAZVOJNEGA SKLADA OBČINE BELTINCI
I.
V upravni odbor Razvojnega sklada občine Beltinci se imenujejo:
1. predsednik - Štefan Režonja, Cvetno naselje 8, 9231 Beltinci;
2. član - Balažic Jože, Panonska 4 b, 9231 Beltinci;
3. član - Sobočan Marija, Gregorčičeva ul., 9231 Beltinci;
4. član - Sraka Stanko, Lipovci 180, 9231 Beltinci;
5. član - Virag Martin, Bratonci 39, 9231 Beltinci.
II.
Delo in poslovanje sklada vodi predsednik upravnega odbora, ki tudi zastopa in predstavlja sklad.
III.
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta.
IV.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 032-01/2003-7-113/III Beltinci, 20.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) imenujem
KOMISIJO ZA ELEMENTARNE NESREČE - SUŠA
V komisijo za elementarne nesreče - suša, za območje Občine Beltinci se imenujejo:
1. Zadravec Štefan, Lipa 151, 9231 Beltinci,
2. Horvat Simon, Ob Naklu 9, Dokležovje, 9231 Beltinci,
3. Glavač Stanko, Panonska ul. 86, 9231 Beltinci,
4. Duh Martin, Melinci 142, 9231 Beltinci,
5. Puhan Danijel, Gančani, 9231 Beltinci,
6. Jakob Drago, Lipovci 103, 9231 Beltinci,
7. Vöröš Jože, Bratonci 29, 9231 Beltinci,
8. Poredoš Jožef, Ižakovci 23, 9231 Beltinci.
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 031-02/2003-S Beltinci, 09.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
Na podlagi 36. člena Statuta občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) imenujem
OCENJEVALNO KOMISIJO -NAJ KMETIJA IN NAJ DOMAČIJA ZA OBMOČJE OBČINE BELTINCI
V ocenjevalno komisijo - Naj kmetija in naj domačija za območje Občine Beltinci se imenujejo:
1. Štefan Forjan, Lipovci 129, 9231 Beltinci;
2. Roman Karajica, Melinci 118/b, 9231 Beltinci;
3. Darinka Ščavničar, Ravenska c. 67, 9231 Beltinci;
4. Ana Bugar, Gančani 122/b, 9231 Beltinci;
5. Venčeslav Smodiš, Bratonci 114/a, 9231 Beltinci;
6. Marta Ferčak, Lipa 67/a, 9231 Beltinci;
7. Renata Zver, Nova ul. 29, Dokležovje, 9231 Beltinci;
8. Majda Balažic, Ižakovci, 9231 Beltinci;
Sklep začne veljati z dnem imenovanja.
Številka: 031-02/2003-NK Beltinci, 09.06.2003
Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r.
IZVLEČEK IZ PRILOGE K ODLOKU O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE BELTINCI
barve v zastavi in grbu:
MODRA
- po standardu HKS 43
- po standardu PANTONE 286
- po standardu cmyk 100C 50M 0Y OK
ZLATA (nadomestna: rumena)
- po standardu HKS 3
- po standardu PANTONE 12
- po standardu cmyk 0C 12M 100Y OK