Po*tn!na plačana » gotovini
Leto LX1I
V Ljubljani, v četrtek 5. aprila 1934
Štev. 77 a	Cena 150 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Kopitarjevi oi.b/111
Telefoni aredniStvat dnevna služba 205* — nočna 299«, 2994
VENEC
Ček račun-. Ljubljana št. 10.650 iu 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Ouiuij 24."o*
U p r a v h : Kopitarjeva 6, telefon 2УУ2
in 2059
Izhaja vsak den zjnfraj. razen ponedeljka ia dneva po praznika

Konec avanture
Francoski zunanji minister Bartliou sc je odločil, da odpotuje 21. aprila v Varšavo, da vrne poljskemu narodu obisk, ki ga je lani napravil v Parizu poljski zunanji minister Beck. Iz Varšave, tako smo poučeni, se bo Bartliou vrnil nazaj v Francijo preko Krakova in Prage. To je, če se ne motimo, prvi uradni obisk aktivnega francoskega zunanjega ministra pri Slovanih na evropskem vzhodu od podpisa mirovnih pogodb sem. Za to se mu mora pripisati tudi čisto svojstven, izredno velik pomen in vzroki, ki so odločevali, so morali biti zelo resni in prepričevalni. Skoroda bi rekli, da stoji evropska po: litika na novem razpotju in je zategadelj treba popolne jasnosti, predno evropski narodi uberejo vsak svojo novo pot.
Politično je slonel doslej evropski red na mirovnih pogodbah iz leta 1919, ki so jih še bolj utrdile in ji mzajamčile nemoteno trajanje razne drugo pogodbe, med njimi v prvi vrsti takoimenovani francoski trikot, tc je zveza med Francijo in Poljsko na eni ter zveza med Francijo in Ma/lo zvezo na drugi strani. Seveda ta trikot na vzhodni strani ni bil popolnoma zaprt, ker kljub velikim na-
Sorom ni bilo mogoče spraviti Poljske in tale zveze na isto črto in se je posrečila lu zveza med Poljsko in Bomunijo, ki pa je imela pred seboj že druge, ločene interese, med tem ko neka čudna napetost med Poljsko in Češkoslovaško prav za prav nikdar ni ponehala. Francoski trikot je bil v vsej povojni dobi izpostavljen neprestanim napadom. Napadali so ga s središča Evrope same in sicer s zahtevami revizije mirovnih pogodb. Tu sta se odlikovali najbolj Nemčija in Madjarska. Naskakovali so ga z jugovzhoda, kjer je bila Bolgarija, da niti ne omenimo Albanije, le orodje v rokah močnejših nasprotnikov. Rušili so ga z juga, kjer je Italija navezala na revizionistične težnje ter hotela blok Male zveze na vsak način in menda tudi z vsemi, dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi razbiti. Nasprotovali so mu na vse mogoče načine, v Ženevi, pri Zvezi narodov, pri razorožitvenih pogajanjih, na velikih mednarodnih gospodarskih konfere.n-cah; rahljali so ga z vsemi mogočimi sredstvi, s zapeljivimi ponudbami, s pritiskom, z grožnjami, z raznimi protizvezami in proti-pakti. Enkrat so vlačili stran Francijo ter so ji drugod obljubljali sijajne zapeljive zadostitve, zopet drugič so se zaporedoma zaletavali v vse tri države Male zveze ter jih skušali drugo od druge in eno ali vse od Francije odtrgati.
Francoski trikot, varuh dosedanjega političnega reda v Evropi, se vse do zadnjega navzlic vsem razruševalnim poskusom ni čisto nič omajal. Nasprotno. Balkansko fronto je utrdil balkanski pakt, podpisan februarja letos v Atenah, srednjo Evropo pa je desinficirala Mala zveza, ko se je s posebnim političnim paktom in z gospodarskimi odredbami stopila v strnjeno enoto. Šo lo v zadnjih mesecih so se pojavile razpokline, ki so novarne, če se takoj ne popravijo. Največja preizkušnja zanj je bil četverni sporazum, v katerega je lani Italija ujela takfatno francosko levičarsko vlado, ki so jo v zunanji politiki predstavljali gospodje kot Paul-Bon-cour, Daladier, de Jouvenel in Beranger. Posledica četvernega sporazuma je bila za francoski trikot katastrofalna. Prvič v povojni dobi so velesile same nekaj sklepale brez sodelovanja malih držav, ki so se čutile zapuščene, naravnost briskirane. Poljska se je prva izluščila iz tega trikota, šla najpreje sklepat sporazum z Rusijo, so poravnala z Gdanskom in naposled tudi z Nemčijo, izjavila Italiji, da jo Podonavje (to se pravi Mala zveza) ne zanima in slednjič presenetila Evropo s strastnim sporom s Češkoslovaško, sporom, ki ga je netila uradna poro-čevalna družba »Pat«. Tudi v drugih državah francoskega trikota so se pojavile zelo ostre kritike francoske politike, posebno v kolikor tiče popustljivosti napram Nemčiji, še bolj pa v zvezi s francoskim sodelovanjem pri italijanskem načrtu za ozdravljenje Podo-navja. Drugih posledic kot ostrih svaril v državah Male zveze hvala bogu ni bilo. A preizkušnja je bila zelo težka in nevarna, sa.i je znano, kako se je Nemčija takoj z velikim veseljem zasadila v zevajočo odprtino ter skušala pognati klin med Francijo in državami Male zveze še globlje, ponujajoč jim nekako isti sporazum, ki ga je sklenila tudi s Poljsko. V tem primeru bi bil ta mirovni trikot brez dvoma in končnoveljavno ubit.
K sreči je prišla v Franciji nova vlada, ki se je takoj umaknila z avanturističnih stezic, kamor so bili zašli predniki, in že prva franooska nota, ki jo je napisal sedan.ii zunanji minister Louis Barthou o razorožitve-nem vprašanju, je pričala, da se Francija vrača nazaj k svoji tradicionalni politiki. Zadržanje sedanje francosko vlade ob priliki rimskih protokolov ter v razorozitvenih pogajanjih z Anglijo v tednu prod Veliko nočjo pa dokazuje, da bo Barthou z vso silo skušal obnoviti in še utrditi ta trikot, ki jo skozi 15 let obvaroval Evropo pred novimi pretresi jaji.
V tej luči je torej treba, to je nnse mnenje, oceniti Bartoujevo potovanje v Varšavo in v Prago: osvežiti zveze med Francijo in Poljsko, pomiriti skrbi v državah Male zveze tor poravnati nesoglasja, ki so zavladala med Poljsko in Češkoslovaško, tako da ho nekdanji trikot nastopil pomlajen v evropski politiki, kjer se sedaj obravnavajo vprašanja usodne važnosti za vso našo bodočnost. Zato potovanje francoskega zunanjega ministra pozdravljamo brez pridržkov, ker vrši zgodovinsko nalogo, ln pristavljamo samo šo željo, da bi gn oh prvi priliki mogli pozdraviti tudi v naši državi, ki je bistven dol omenjenega mirovno-obrnmbnega trikota v politični geometriji Evrope.
Ni dvoma, da se bo še H mesec Izkazalo, da je bila grda kleveta, ko so ponekod Polj-
Trnjevo vprašanje obnove P o d o n a v j a
Italija se že ponuja Mali zvezi
вшштшш^ш^шшшштшшшшкшшшшштшт^шшшввашшпзшшкп^^нт^т} /talija krčevito oblega Francijo Vsi rimski protokoli so brez Male zveze mzim m Anglijo, da ji pomagata izvesti
imijene protislovanske naklepe...
Rim, 4. apr. b. Ponudba, ki jo je organ italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d'Italia« poslal Mali zvezi, da podpre italijansko akcijo za gospodarsko organizacijo Podonavja, iz katere bi se izcimili sporazumi za ohranitev političnega in gospodarskega miru v Srednji Evropi, je v neposredni zvezi s poskusi italijanske diplomacije, da pridobi Francijo in Veliko Britanijo za to, da dobi znana izjava velesil o spoštovanju avstrijske neodvisnosti konkretno vsebino.
Protokol, ki se je podpisal v Rimu za časa zadnjega sestanka med Mussolinijem, Dollfussoiji in Gombosom, naj predstavlja temelje za sklenitev podonavskega sporazuma. Ob sodelovanju Male zveze bi se organiziral v Podonavju zaokrožen gospodarski sistem. Politično jamstvo držav, ki hi pristopile k temu gospodarskemu sistemu, bi zavarovale ohranitev Avstrije. Francija in Velika Britanija bi se na podlagi izjav o spoštovanju avstrijsko neodvisnosti zavezali kot jamčitelji tega podonavskega reda, da bi tako olajšali gospodarsko in politično obnovo. Nemčiji bi se do gotove meje dala pravica, da tudi ona v gospodarskem pogledu sodeluje pri organizaciji tega sistema.
Madjarska ni hotela jamčiti za neodvisnost avstrijske republike
Fašistični tisk poudarja, da bi bila to edino resna in konstruktivna rešitev srednjeevropskega vprašanja. Izhodišče italijanske politike v Podonavju je v tem, da se za vsako ceno prepreči priključek Avstrije k Nemčiji. Rimski protokol je imel nalogo, da da Avstriji možnost, da se gospodarsko utrdi, istočasno pa je imela Madjarska skupaj z Italijo jamčiti za ohranitev politične neodvisnosti avstrijske republike v odnosu napram Nemčiji. Toda Madjarska se v tem vprašanju ni zavezala na uri. Zaradi tega se je politični protokol, ki se je podpisal v Rimu in po katerem hi imeli Italija in Madjarska solidarno prevzeti jamstvo, da bosta branili neodvisnost avstrijske republike, raztrgal in se je v tem protokolu poudarjalo samo načelo spoštovanja neodvisnosti in pravic vsake države. Madjarska je torej s tem ostala v primeru morebitnih sprememb v odnosih med Nemčijo in Avstrijo nevezana. Na ta način bi se avstrijsko-italijansko-ma-djarski blok lahko ohranil samo na temelju gospodarskih ugodnosti, ki jih ho dajala Italija Avstriji in Madjarski, politično sodelovanje pa se bo lahko izvajalo tako dolgo, dokler ho Italija z ene strani podpirala inadjarske revizionistične težnje in dokler bo na drugi strani podpirala sedanji režim v Avstriji. Ta blok pa bo lahko razbil vsak nekoliko močnejši potres. Zaradi ohranitve tega bloka pa sc je pokazala sedaj potreba, da se organizira tudi širši podonavski sistem. V primeru, da se ta sistem ustanovi, bodo namreč ohranitev avstrijske neodvisnosti zajamčile vse podonavske države, pa tudi Madjarska bo morala jamčiti avstrijsko neodvisnost, ker ne bo mogla še v naprej ostati nevtralna napram avstrijsko-neniškim odnosom. Tako bo Madjarska na škodo Nemčije prišla popolnoma pod vpliv Italije.
Če pristane Francija...
Zadnja pogajanja Mussolinija s francoskim poslanikom de Chambrunom so okrepila upanje fašističnega tiska o možnosti skorajšnjega sporazuma med Francijo in Italijo. Pri tein poudarjajo, da politični krogi v Franciji pričenjajo kazati razumevanje, da je mir v Evropi odvisen predvsem od
Dunajska vremenska napove«!: Temperatura ho nekoliko narastla, vendar še ne bo toplo. Večinoma močno oblačno in na jugu padavine.
ohranitve avstrijske neodvisnosti in od zboljšanja Irancosko-italijanskih odnosov, ki so sedaj na najboljši poti k ureditvi. 0 teh vprašanjih so se vodila pogajanja že I. 1932. pred zaključkom pakta štirih zapadnih velesil, vendar pa se je takrat diskusija o tem prekinila in se je odgodila na nedoločen čas. Francosko-italijansko sodelovanje jc odvisno od številnih vprašanj, ki se v zadnjih 15 letih sploh niso skušala reševati. Tu gre predvsem za pomorsko enakopravnost, za vprašanje T u -nisa in za razmejitev južnega T r i p o -lisa. Vsa ta vprašanja se lahko reši,jo, če se bo našlo razumevanje na eni in drugi strani. Najvažnejše vprašanje, do katerega pride brez nadaljnjega do sporazuma med obema velesilama, pa je vprašanje avstrijske neodvisnosti.
... in privoli Anglija
Kar tiče Velike Britanije, poudarjajo fašistični listi, da ho obisk državnega podtajaika Suvicha, ki je aktivno sodeloval z Mussolinijem pri izvedbi italijanske politike v Podonavju, največjega pomena za rešitev srednjeevropskega problemu. V Veliki Britaniji so gotovi krogi še nedavno kazali popolno nezaniiiiaiije za položaj v srednji Evropi, ki so bili ravnodušni napram vsemu, in izgledalo jc celo, da jih tudi morebitni priključek Avstrije k Nemčiji prav nič no vznemirja. Medtem pa je italijanska inicijativa za uravnovešenje položaja v Srednji Evropi tudi v britanskih diplomatskih in političnih krogih naletela na globoko razumevanje.
Suvicheve ponudbe v Londonu:
Podonavski nenapadalni pakt za šest let
London, 4. apr. Z. Tukajšnji Manchester Guardian« poroča iz uradnih virov, da hoče italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Suvich, ko pride v London, v prvi vrsti pojasniti angleški vladi, kakšni so italijanski nameni v Podonavju in kako globoko v Podonavje hi Italija rada razvila svoj politični in gospodarski vpliv. Nadalje opominjajo listi Italijo, naj bo previdna in naj nikakor ne ponovi v Podonavju napake, ki jo je napravila Nemčija, ki je tudi zasledovala imperialistične cilje na ozemlju, ki pripada drugim državam, ki imajo voljo in sredstva, da se branijo.
V zvezi s tem bo lorej odgovarjalo resnici, kar
se govori tudi tukaj v diplomatskih krogih, da ho Suvich nesel v London, kamor jc bil povabljen, nov dodatni načrt, v katerem ho predlagal, naj sc ustvari v Podonavju neka gospodarska enota s sodelovanjem vseh podonavskih držav. To jc že stara misel Kima. Novo v Suvichevem načrtu bi bilo to, da Italija predlaga, naj sklenejo podonavske države med seboj dvostranske jamstvene pogodbe, s katerimi naj hi sc obvezale za dobo šest let, da ne hoda kršile druga drugi ozemlja. Z drugimi besedami hoče Italija svoje pridobljene postojanke v Podonavju utrditi s splošnim nenapadalnim paktom med vsemi podonavskimi državami za dobo šestih let.
Po medenih tednih Nemčije-Poljske
Skromne želje Poljske
Varšava, 4. aprila, b Čuje se, da je poljski zunanji minister Beck po poljskem poslaniku v Berlinu zahteval od nemške državne vlade, da odstrani Allreda Rosenberga s položaja š?fa oddelka za zunanjo politiko nemške narodno-socialistične stranke in sicer radi tega, ker se ni mogoče zamisliti iskreno in neovirano sodelovanje med obema sosednima državama vse dotlej, dokler se zunanja politika Nemčije nahaja takorekoč v rokah tega člov?ka, katerega nameni so znani, zlasti v pogledu vzhodne Evrope. Poljska vlada je zahtevala tudi, da se iz Varšave odstrani von Osten-Olpinski, znani Rosen-bergov agent. Na poljski strani pričakujejo, da ho nemška vlada ugodila tem zahtevani, ker je drugače vsako poljsko-nemško prijateljstvo iluzorno.
Nemčija se smeje pogodbam o miru
London, 4. aprila, b. V angleških vladnih krogih se čuje, da pripravlja nemška vlada za 31. maj, ko je obletnica bitke pri Skagerraku, važno uradno izjavo o nemški jxmiorski politi ki. Nemška admira-liteta namerava namreč pričeti z gradnjo nove podmornice 3000 ton. Veruje se, da bo nemška vlada pri tej priliki izjavila, da se ne smatra vezano po določbah versaillesk? pogodbe v svoji pomorski oborožitvi.
Beck bo šel v Romunijo
Varšava, 4. aprila, m. Tukajšnje časopisje poroča, da bo zunanji minister Beck takoj po obisku francoskega zunanjega ministra Barthoua odpotoval v Bukarešt.
Nemška vlada odobrava papežev velikonočni pozdrav katoliški nemški mladini
Berlin, 4. apr. TG. Papeževo velikonočno pismo nemški katoliški mladini, v katerem sv. oče hvali pogum in požrtvovalnost katoliške mladine in jih spodbuja, naj še naprej vztrajajo v borbi proti »vabilom in pritiskom«, da bi se oddaljili proč od krščanstva v novo poganstvo, je vzbudilo po vsej Nemčiji velikansko pozornost. Radovednost, knj bo k temu rekla nemška vlada, je seveda povsod velika. Zato je tem bolj zanimiva izjava, ki jo je dobil dopisnik angleške uradne poročevalne agencije od neke visoko stoječe vladne osebnosti, ki je izjavila, »da nemška vlada nikakor ne smatra, da hi bilo papeževo pismo naperjeno proti njej, ker jc prav, da se katoliška mladina bori proti poganstvu in raznim protikrščanskini pokretoiu. Tudi nemška vlada zasleduje podobne cilje, saj je prepovedala vse brezbožne pokrete, saj jc pre| ovcdala socialno demokratsko stranko in onemogočila vse njeno brezbožno delovanje, saj ne dopušča komunistom, da bi se kjerkoli razvijali. Nemška vlada nikakor nore
sko dolzill, da je »la proti interesom slovnn-stva v tabor Nemčije in Itn 1 i ie. in da je bilo grdo obrekovanje, ko so ponekod namigovali, da je Francija prepustila Podonavje Italiji. Mesto da bi dvomili na razpotju, bomo lahko z mirnim srcem šli v novo politično oomlad.
voditi boja proti katoliški Cerkvi ali proti protestantom. ker je že večkrat izpovedala, da stoji na temelju pozitivnega in dejanskega krščanstva. Ranio nasprotno torej sc nemška vlada raduje nad papeževim pismom, ki tako jasno podčrtava tudi njeno stališče in ho zato tudi z vsemi močmi podpirala delo, ki ga je sv. oče naložil nemški katoliški mladini.«
London, 4. apr. p. Današnji »Times« prinaša senzacionalen uvodnik iz Rimu, v katerem sc bavijo 7, velikonočnim pismom sv. očeta nemški kaioliški mladini. »Times« smatrajo, da jc to pismo znak pripravljenosti nemških katoličanov za kulturni hoj, ki preti, da izbruhne v Nemčiji z vso silo. V zvezi s tem jc tudi bivanje nemškega pod-kanclerja von Papena v Rimu. Zelo značilen za pripravljenost kulturnega boja v Nemčiji pn je govor freibnrškegn nadškofa Groberja, ki ga jc ta imel žc pred časom, pa je prišel šele sedaj v javnost. Grober je izjavil, da se bodoča veličina Nemčija ne da doseči s tem, da sc popolnoma izbriše nemška zgodovina in nadomesti križ s kljukastim križem. Kdorkoli se danes igra z namero kulliirncga boja, na i računa s (cm, da Im našel katoličana zine-t raj strnjene proti sebi.
Barthou pride v Jugoslavijo
Pariz, 4. aprila, m. »La Republique« poroča, da bo zunanji minister Barthou po obisku v Varšavi in Pragi obiskal tudi Belgrad in Rim. V političnih krogih se sinalra za čisto golovo, da se bo Barthou razgovarjal na tem polovanju tudi o italijansko-jugoslovanskih odnosih in da bo sploh prevzel vlogo posredovalca.
Dollluss pojde v London
Dunaj, 4. aprila tg. Iz uradnih krogov prihaja vest, tla ho kancler Dollfuss še v tem mesecu obiskal London, da prisostvuje otvoritvi avstrijsko razstave. Vendar jia smatrajo v političnih krogih za mnogo bolj verjetno, da ga je pozvala angleška vlada, tla pride poročat o avstrijski politiki v zvezi z novimi gospodarskimi načrti v Podonavju (istočasno se pa nohnja v Londonu tudi italijanski minister Suvich).
Papen obišče Avstrijo
Rim, 4. aprila, b. Nemški državni podkancler Pa|)cn, ki se že od Velike noči mudi v južni Italiji, namerava po vesteh, ki so se razširile danes v tukajšnjih političnih krogih, na svojem povratku v Berlin obiskali med potjo Dunaj. Nemško jroslani-štvo v Rimu te vesti ue potrjuje, pa je tudi ne de-mantira.
Litvinov gre v Litvo
Kovno, 4. aprila, b. Kljub večkratnim demanti jem pišejo litavski časopisi, da bo sovjetski zunanji komisar Litvinov v kratkem obiskal Kovno. Isti listi poročajo, da bo Litvinov o priliki zasedanja predsedstva razorožitvene konference v Ženevi izkoristil priliko in se pogajal z romunskim zunanjim ministrom Titulescom glede priznanja sovjetske Rusije po Mali zvezi
Pisatelj Bevk na svobodi
Trst, 4. aprila.
Znani goriški pisatelj Franc Bevk, ki jc bil konfiniran na otoku Vcntotcnc, je bil izpuščen iz konfinacijc in se je že vrnil v Gorico.
Letalska nesreča v Franciji
Admiral Martin utonil
Pariz, 4. aprila. AA. Snoči sc jc blizu Albonii v seinskciii departmanu pripetila huda letalska nesreča. Vodno letalo francoske vojne mornarice, v katerem so bili viccadmiral Martin, pilot in opazovalec, jc strmoglavilo v Scino, pri čemer jc viccadmiral Martin našel smrt, medtem ko sta njegova spremljevalca ostala neranjena. Kakor hitro jc o nesreči zve-! del mornariški minister Pictri, se jc odpeljal j z letalskim ministrom generalom Deninoin in viccndiniraloiua Duranloin in Dillom na kraj nesreče in izkazal mrtvemu viccndmiralu Martinu čast. Nekaj ur |mi katastrofi so vodno le-1 tulo potegnili na suho.
Že petdeseti dun mu pokajoči
ledeni plošči v gosti megli in viharjih...
Vladivostok, 4. aprila.
Položaj posadke Čeljuskina.-, ki zdi iva ledeni plošči v Berinški ožini že 50. dan, sicer m obupen,
vendar pa zelo težak. Glavno zlo ie v tem, da so skorai vsi letalski aparati, ki so šli reševat ponesrečeno moštvo, pokvarjeni, pogumni letalci pa marajo taborili na Čuškem polotoku, ne da bi li.ogli vzleteti na pomoč posadki, kakor bi radi. Na rtu Van Karen so 4 polomljeni aparati in 1 popolnoma neraben. Na otoku Koljučin v istoimenskem zalivu se nahaja veliki bimoior Liapidev-skegu, ki šc vedno ni sposoben za polet, potem ko se je 5. marca vrnil s svojega poleta na ledeno ploščo, kjer se .je bil pokvaril. Med rtom Oniman m rtom Van Karen sc nahaja v Ameriki kupljeni acroplan, ki je bil nedavno prispel U nasprotnega Krega Aljaske in se je med imenovanima rlajji.i zaletel v megli v led ter se poškodoval. Na jugu v Anadirskem zalivu pa se nahaja 5 malih aero-planov Kamini-na, Moiotova in 1'iverštajna, l*i so <c tudi pokvarili in sedaj nihče ne ve, kje se nahajajo aparati iu piloti, kateri nimajo s seboj radia in zato o njih manjkajo vse vesti.
Junaški poizkus Babušhina
1.	aprila je napravil junaški reševalni .poizkus pilot Babuškin, ki se nahaja pri posadki »Čeljuskina« na ledeni plošči pred rtom Vam Karen. • Čeljuskin je namreč imel s seboj mal aparat s pilotom Bobuškinom. Ta aparat se je, ko se jc ladja sredi meseca februarja vsled pritiska ledenih plo«č razklala in počasi potopila, pokvaril, ko so ga spravili na kopno oziroma na ledeno ploščo. Baibuškin je aparat, kolikor je pač mogel s sredstvi ^Čeljuskina. in s pomočjo posadke, popravil. Dne 31. marca se je pa poslovil od svojih tovarišev in s svojim malini aparatom dvignil kljub gosti megli v smeri proti rtu Van Karen, kjer se jc spustil na tla. Kakor je bilo pričakovati, sc ]e aparat zope't pokvaril. K sreči je pristal Babuškin blizu kraja, kjer tabori nejgov kolega Ljaipideveki, ki mu jc takoj prihitel na pomoč. Sedaj oba premišljujeta, kako bi mogla posadko rešiti. Ker je zaenkrat lažje popravili malo letalo Babuškina, nameravata popravili najprej to letalo, Babuškin pa lioec potem leteti nazaj na ledeno ploščo in prepeljali brodoloimce vsakega posamič na rt. Seveda je zelo neverjetno, da bi se mu io posrečilo, iti zato so bila poročila do današnjega dne zelo pesimistična. V zadnjem hipu pa se je položaj nenadoma spremenil, ker jc z ameriške obale priletel na polotok Wel1cn tudi v Ameriki od sovje-tov kupljeni veliki aparat s pilotom S 1 e p n o -v i m.
Nenadni po'av letalca Stepnova Ce on posadile ne bo rešit, bo vse prepozno
Omenili smo že, da so eovjeli v Ameriki kupili dva velika aparata, Na enem se nahaja profesor Ušakov, ki ga ie ruska vlada bila poslala v Ameriko, da vodi operacije z obema letaloma. Ušakov, ki je vzel s seboj pilota Lcvanov-skega, je poletel iz znanega aljaškega mesta Nome, ki leži ravno nasproti polotoku welilen. Komaj je bi! aparait preletel 2500 m, so se začele tvoriti na perutih debele ledene plasti, radi česar e<j začel padati in sc je med rtom Onnian in rlom Van Karen zaletel v megli v led ler srmoglavil na zemljo, Protesor ie ostal nepoškodovan, pilol pa je bil ranjen. To se je bilo zgodilo pred enim tednom.
2.	aprila pa je vzletel iz Nomeja drugi ameriški aparat, na katerem <e nahajala ruski poveljnik SI c pno v in ameriški motorist Bili La-v e r y. Tudi la aparat jc doletela nezgoda in ic moral pristati na oločiču Tcllcr. K sreči se ni nič poškodovali, ampak je kmalu zopet vzletel in jc 3. aprila, to je včeraj, pristal no rtu Wcl'en. Danes misli poleteti naprej na sever na rt Van Karen, kjer se mu bo s pomočjo Ljapidevskega in Babu-
j na, ki se bosta gotovo zelo razveselila njegovega prihoda, skoro gotovo posrečilo, da organizira ekspedicijo za pomoč posadki na ledeni pjo-4£i. Slcpnov ima s seboj smuči, volnene odeje, poljsko kuhinjo, nekaj šotorov in signal ske zastave, dočim Ljnpidevski skoro gotovo razpolaga tudi s sanmi in severnimi psi. Čisto gotovo pa to tudi ni. ker se izve. da ie na polotoku sedaj tako huda zima, da prebivalci leh krajev, takozvani Čučki, ponavadi v tem času vsi izginejo na jug proti Anadirju. Toda zelo verjetno je, ako ni čisto gotovo, da je sovjetska vlada po svojih prvovrstnih radio-poslajah organizirala sanjske ekspedicije Čučkov. pripravljene, da vsak čas odrinejo na rt Van Karen, ako se že tam ne nahajajo.
Kol interesantno novico je treba sporočiti tudi to, da je hrabri Babuškin med tem časom ustrelil medvedko in medvedka, ta.ko da imata z Li apidcv.sk i m na razpolago štiri kvinlale sveže-ja mesa. Kar pa ie najbolj zanimivo, je to, da jc našel v želodcu ustreljene živali eno signalno za-stpvo »Celiuskina in veliko množino cigaretnih o.-oikov. Kdor zasleduje arktične ekspedicije, se bo pri tem spomnil, da ie pred leti Malgreem načel v želodcu medvedke, ki jo ic ustrelil, dele š.- nc-prcžvečenega dnevnika zrakoplova 11 ali a .
\ko se Slapnovu ne bo posrečilo rešiti posadke bo najbrž prepozno, kajti zadnja poročila radia pro eserja Schmidta z ledene plošče pravijo, da p'oćća strahovito poka in da sc vsak čas more rezhlati, kar bi pomenilo seveda katastrofo, iz > , ' ■ гв bi se jedva reši! kdo izmed hrabrih 89 mož ...
Dramatično poročilo o pfoi'bi
..Celiuskina"
Četudi hi junaška posaiTka postala žrlev i'..spcdici;e, bo znanost oziroma gospodarstvo za-71 mo v al o velik uspeh. Otto Jul|evič S c h m i d t , j. f ekspedicije »Čeljuskina«, ie namreč 5. marca letos vročil Ljapidevskemu, ko ic pristal na leči no ploščo, dolgo poroJilo o rezultatih ekspcdi-ci.e, ki so v prvi vrsti gospodarskega pomena. Ob-enei.i popisuje Schmidt pot »Čeljuskina«.
Čeljuskin« je bil odpotoval iz Leningrada no-v>."thra meseca v spremstvu največjega ruskega 1 r;ii,loinca Krasina.. Obpluli so Severni rt in potem pluli ob sibirski obali skozi Karsko cesto V Karskem morju pa se jc ledolomec poškodoval. »£ eljuskin« ni mogel čakali, da bi sc ladja popra-" -.;|a, |„ je piu! naprej. Sicer pa bi mu Krasin ne mogel slediti do Berinške ceste, ker jc imel nalog. da se ustavi ob ustju Lene, kjei u ga Žc č;"ale trgovske ladie, naložene s sibirskim blagom, da jih spremi nazaj v nasprotni smeri \ Arhangclek, oziroma Leningrad. Medtem, ko se je
- Krasin, vračal nazaj, je Čeljuskin. že prispel blizu lu nške ceste, lo je v klasični severovzhodni prehod. »Čeljuskin« jc namreč imel nalog, da dokaže, da je mogoče oh vsakem času prepluti to pasažo, toda tragičen slučaj, ki ga jc zadel pred rtom Van Ka.en, jc dokazal, da zaenkrat to še ui mogoče, ako trgovske ladje ne spremlja močen ledolomec.
Schmidt nato natančno opisuje, kako se jc ladja ponesrečila. Led se ic začel nabirali in spajati decembra meseca, tako da jc ladja morala enkrat že izkrcati živila. Ko so se razmere zbolj-šale, so živila zopet vkrcali. Toda ko je v mesecu februar,u ladja že počasi plula proti Berinški cesti ob 30 stopinjah pod ničlo, sta Schmidt in kapitan ladje Voronin uvidela, da ladija ne bo zmagala ledenih plošč in sta odredila najnntnnčnejšo kontrolo in pozornost. Led se jc začel tako zelo kopičiti okoli ladje, da jc dosegel že osem metrov višine. Poleni so prišli strašni viharji, ki so ledene plošče kar metali drugo na drugo. Zato so hitro izkrcali ves živež in se pripravili na labo-renje. Med tem je Kil led že objel vso ladjo in 13. februarja je pritisk ladjo z dveh strani preklal tako, da se je prednji del naglo potopil in je le zadnji molel še iznad vode na ledenih ploščah, Dan pozneje sc je pa še zadnji del potopil. Posadka jc pa tako junaško in spretno izvršila izkrcanje, da se je rešilo tudi letalo in popravilo. Najprej so pa spravili na kopno radio-aparal, kateremu se bo treba v prvi vrsti zahvaliti za rešitev.
Schinidt zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da je plovba ob vsej severni sibirski obali skozi Berinško cesto v Tihi ocean ob vsakem času možna, toda pod pogojem, da ladjo od Tajmirskega polotoka dalje spremlja močan ledolomcc.
Babuškin rešuje dva brodolomca
Moskva, 4, aprila, b. Letalcu Babuškinu se je posrečilo s svojim letalom, ki ga je popravil, rešiti na ledeni plošči dva brodolomca, ki jih je od-
peljal s svojim letalom na varno. Oba brodolomca sta izjavila, da jc zdravstveno stanje posadke razmeroma ugodno in da je tjied njimi tudi precej dobro razpoloženje ter da vsi upajo v rešitev.
Lindbergh na pomoč
Moskva, 4. apr.. TG. Danes je prišlo iz New-
уогка brzojavno poročilo, da je polkovnik Lindbergh ponuditi svojo pomoč pri reševanju »Čelju-skinovc« posadke in du je sovjetsko poslaništvo v Ameriki ponudbo sprejelo, V Moskvi je po objavi te vesti zavladalo ogromno veselje in narod se je v masah valil 'proti ameriškemu poslaništvu in prepeval narodne pesmi. Lindbergh bo že jutri ali pojutrišnjem odlelcl prgiLi Aljaski, ako se ameriški vladi nc posreči, dri -srečnega I.inlija« v zadnijem trenotku ne • .	nai .e nikakor ne
pridaia na to nevrvno po', Vi bi -'o zna! plačati s svojim življenjem.
Trije "etfa'ce pogrešani
Moskva, 1 aprila. TG. Nocojšnja poročila iz Van Karena sd polna skrbi o usodi treh ruskih letalcev, ki so odleteli iz Auadirju proti ledeni plošči »Čeljuskirovih« brodolomcev. O letalcih ni do nocoj nobenih vesti in se ljudje s strahom spta-šujejo, če morda niso bili prisiljeni pristati v Ledenem morju.
... in najdeni
Moskva, 4. aprila, p. Pred petimi dnevi so odletela z rta Wellen tri letala iz skupine Kamenin, katera so ee izgubila in so morala zn-vilno pristali. Pogrešali so jih več dni, danes pa so sc vsa tri srečno vrnila. Vzrok tridnevne zamude je pripisovati temu, da so letala hotela preleteli Anadirsko gorovij«, katerega višina pa pilotom dozdnj še ni znana.
Romunska zunanja politika
Velik govor ministra Titulesca
Bukarešta, 4. aprila. AA. Danes popoldne jc poslanska zbornica razpravljala o zunanji politiki. Bivši predsednik vlade Dr. Manili jc bil vladii poslal poročilo o reviziionistični agitaciji in o gospodarski obnovi Srednje Evrope. V interpelaciji je dr. Manili med drugim dejal, da mora z bolestjo v duši ugotoviti, da jc mirovna konferenca dodelila Romuniji druge meje, kakor ima dežela do njih pravico. Te meje so pustile zunaj Romunije znatno itevilo prebivalcev, ki so tako drBgi nicn«ra>u srcu. Po drugi strani pa vzlic resignacifi, s katero je Romunija sprejela te meje, mora sedaj šc prenašati revizionistično agitacijo. To sem prisil en ugotoviti, je nadaljeval Maniu, zaradi nedavnega govora g Mussolinija, ki je, kakor kaže, sankcioniral g. Gombosa o reviziji mirovnih oogodb.
Nalo Maniu analizira razloge, ki jih je navedel grof Belhien na svojih predavanjih in govorih na Angleškem, ler jih po vrsti pobija. Maniu prizna, da se Madjarska bori z velikimi gospodarskimi in finančnimi težavami, toda poudari, da vse te stiske n'.so posledica mirovnih pogodb. Da se la stiska ublaži, ni treba misliti na revizijo, temveč ua združitev dižnv v Srednji Evropi. G. Maniu naglasa, da ie lo misel poudarjal že pred 10 leti v nekem svojem predavanju i.n navaja iz njega posamezne odstavke, Tnka ureditev ne predstavlja ne samo edine rešitve avstrijskega vpra-»arja, temveč edino rešitev, ki se da spravili v sklad z interesi Madjarske. Maniu zahteva od vlade, da naj sodeluje pri gospodarski obnovi Srednje Evrope. Postavljajoč g. Titulescu vprašanje o tem, mu g. Maniu obenem čestita za dosedanje vodstvo zunanje po'itikc in pravi, da jc v današnjem težkem pnIožeju edina tolažilna pojava dejstvo, da zunanji minister Romunije dosledno zastopa temeljna načela zdrave zunanje politike, ti temelji so pa brezpogojno spoštovanje mirovnih ptnfodb, spoštovanje obstoječih obvez naglašanjc dobre soseščine z vsi;mi oko'iškimi državami in nred vsem bolj ko vse drugo okr«pitcv zveze med Romunijo in osta'imi državami Mn!e zveze.
Bukarešt, 4. aprila, AA. Titulescu je nalo med drugim izjavil: Romunska zunanja politika ni umetna tvorba, temveč enolna in organska funkcija. TcmeHi na dveh podlagah: na Iria-nonski mirovni pogodbi, ki je dala vsem Romunom priliko, da sc
амшпвмиииад
Promet z moko
Belgrad. 4. aprila. \ \. \ svrho čim uspešne j šega nadzorstva nad prometom z moko je davčni oddelek finančnega ministrstva odredil:
Bloke mlinskih računov in v i ujete, ki se rabijo pri oddaji moke v promet, bodo \ lm-doče prodajale samo davčne uprave. Mlinske račune in viiijcli- sinejo prodajati davčne upr. samo lastnikom ali zakupnikom mlinov, ki sc nahajajo na področju dotične davčne uprave. Pri i/dajanju teh rat n nov in vinjet bodo davčne uprave /ubolo/ilo točen naslov kupen, -levilo blokov in serije računov in število vin.jet, prodanih poeame/.nini laisinikom ali zakupnikom mlinov. Podatke o teh prodajali bodo dav-čnc uprave dostavile organom, ki vršo kontrolo ii.id i/da ju n jeni mlinskih računov iu |irc-glodujojo poslovno knjige. Nu tn način bodi)' 1 imeli kontrolni organi možnost kontrole nad j prometom in bodo mogli dognati osnovo za skupni davek za posamezni' mline. Razen loga bodo davčno uprave takoj obvestilo organe fi-• na učne kontrolo in lastnike mlinov, du morajo j v bodoče lepiti vinjete na vreče zraven za voz-1 l.jnja. luko <la so z odprtjem vročo vinjole uničijo, vendar tako. da ost,ancjo šo nadalje vidni podatki o knjiženju in iuifIov tvrdke. da so s tem onemogoči ponovna uporaba že rabljeni' vinjete.
Badcn-Biidcn, 4. aprila TG. Aljchin je tlohil drii);o igro v mednarodni šahovski tekmi v 17. potez!.
Berlin. 4. aprila. A \ Po uradnih Dodatkih m- ie prebivalstvo 'v č-iji i :l lota !' . pnninn-/ilo /u skoraj » milj. iiii (>5 milj. ljudi .
združijo z materjo domovino, in na romuns-kem narodnem edinstvu, ki ga naijvernejc izpovedujejo ravno erdeljski Romuni.
Glede revizionizma pripominjam to-le; Treba »e razlikovati med Ralr an.sk iira in madjarski m rc-vizionizmom. Italijanski temelji na načelu, da mirovne pogodbe niso verne., madjarski pa ima pozitiven značaj, da se mora povečati sedanji teri-toirij Madjarske. Tako ima italijanski revizionižem splošen značaj, ki ne zahteva zase ničesar, madjarski pa ima isti značaj in ie izraz istih vekov,n-ili te?enj madjarekega naroda, ki zahteva zase več kol mu pri,rad a.
Dočim je italijanski revizionizem čislo političnega značaja, hoče madjarski revizionizem p red ve-, in omajati moralo onih držav, od katerih zahteva korekturo svniih meja. Treba .ic ugotovili,-da ta cilji ni dosegljiv. Države Male zveze sčili trojni oklep: pravni, moralni in politični. Titulescu liato omenja pogoje, pod katerimi bi se lahko izvršila revizija mirovnih pogodb. Med temi je lo čl. 19. pakta Zveze narodov, ki pa za vsak slučaj revizije mirovnih pogori!) zahteva soglasnost vseh članic Zveze narodov. Ta soglnsnost pn ne pomeni ničesar drugega, kot pristanek vseh-zainteresiranih parlamentov na revizijo mirovnih pogodb. Romunski parlament bi lako slej kn prej bil poklican, da suvereno odločuje d vsaki točki triatlonske mirovne popforlbp. Zntn je jasno, da jo vprašanje meja zn države Male zveze proces, ki je že zdavnaj definitivno končan.
MIRIM Ш1ДД ČOKOLADE
Recept za »Mir1 m vončke. d kg surovega masla. '25 d kg moke. 3 iaica " dkg sladkorja in 2 žlici mrzlega mleka Z'jueti v 'c-lo katerega trnlo razdeli v iva dela. Enemu delu pr mešaj še '! d kg kuhinjske čoko'adc »Mirim«, nakar oblinuj iz belega in črnega dela tenko ši. biče, iz katerih sestavi nato majhne obročke, Katere pomnži z beljakom in peči v pečici.
Kuhiule 7. Mirim kuhinjsko čokolado
Štrajki na Kitajskem
lul-
Mogkva, 4. aprila. TG. Po sovjetskih izročilih jc 200.000 kitajskih rudarjev na severnem Kitajskem stopilo v stavko. Tudi o kovinskih delavcih trdijo, da se bodo stavki kmalu pridružili. Baje organizira stavkarski pokret kitajska komunistična stranka. Prišlo je že do večjih nemirov, ob priliki 'katerih je bilo ranjenih večje število delavcev iz redne kitajske vojske.
Kako je utonil človek, ki se je edini rešil iz nesreče „Titanica"
Newyork, 4. apr. k. V mestecu San Carlns je danes v majhnem potoku utonil trgovec Herman. Ko jo šel čez imtok, mu jp postalo slabo. Padel jo v. obrazom navzdol v plitvo vodo ler j e utonil. Herman jo bil odini zadnji potnik, ki se jo rešil i/, nesreče »Titanica« in Lousilanic . V valovih Oceana ni utonil, pač pa je utonil v vodi, ki mu je segala komaj do nosu.
... da pojde Singapur v zrak
Siiigupoorc. 1. aprila. TG. Policija jo krila ogroninu skladišča razstrelilnih snovi, sicer 1000 diiiiimitnih palron in ravno toliko izstrelkov gelignita. kar bi zadostovalo, da razstreli v zrak vse mesto in vso pristanišče v Singajioor. ko jo nn t ti j no ovadbe .napravila preiskavo v kitajskem dolu mosta. Dva Kitajca, ki »tn biln čuvarja tega razstrelilnega skladišča. ski bila aretirana. Govorijo, da ftoji v ozadju Sovjetska Rusija.
Rohm v Dubrovniku
Dubrovnik, 4. aprila, p. Danes je prispel v
Dubrovnik s spremsivom nemški minister Rohm. Ob prihodu so ga čakali predstavniki oblasti in del zainteresiranega meščanstva.
Gozdni požar preprečen
Celje, 4. aprila 1934.
Danes po|x>ldne je kmalu po 5. uri začelo goreti sredi gozda na Miklavškem hribu nad Bregom. Ogenj se je hitro razširil in je bil kmalu velik del gozda v plamenih. Na kraj požara je takoj prišla celjska pož. bramba, kmalu za njo pa so prišli gasilci iz Gabrja, katerim sc je v najkrajšem času posra-čilo požar, ki bi bil sicer lahko postal usodejioln, lokalr irali in pogasiti. Kdo jc ogenj zaneiil, ni še znano.
Osebne vesti
Belgrad, 4. aprila, m. Odlikovani so: / rodom sv. Save ?. stopnje: Ivan Jelačin, predsednik društvu Trgovska akademija v Ljubljani. z redom Jugoslovanske krono 4. stopnje: dr. Kari Pirjavec. ravnatelj državne trgovske akademijo v Ljubljani: Josi|> Gogalu, ravnatelj državne trgovske šole v Ljubljani; z redom sv. Save 4. stojjnje: dr Josip Pretnar, tajnik društva Trgovsko akademije v Ljubljani; Franjo Sič, profesor državne trgovske akademije v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stopnje: Ana ŠiVrer. profesorica državne trgovske akademijo v Ljubljani; s srebrno kolajno: Jakob Golina-jer. služitelj na državni trgovski akademiji v Ljubljani.	^
Belftrajske vesti
Sofija, 4. aprila, m. Danes je pHspeltt semkaj skupina 3J jugoslovanskih dijifkov, članov Jugoslovansko - bolgarske lige v Belgradu. Ti dijaki bodo zu časa bivanju v Bolgariji obiskali tudi Plovdiv. Varno iu Ruščuk, odkoder oiljHitu.jejo v Bukarešt.
Belgrad. 4. aprila, m. Predsednik Bolgarsko-jugoslovuiiski'-ga združenja v Sofiji Kazasov je s jKKlpredsodnikoni tegu združenja Zakuri-jcvim in tajnikom Božinovim, priredil snoči v prostorih Bolgnrsko-jugosl. združenju ua čast jugoslovniiskrmi ojioinomočenega ministra dr. Aleksandra Ciucar - Markoviču slavnostno večerjo, ki so jo je udeležilo veliko število uglednih bolgarskih politikov.
Belgrad. 4. ujnilu. m. Nu snočuji večerji, ki je bila v liotolu »Srpski krulj«, je bolgraj.ski ceni ra lai Pon-kliib izvolil nov mlbor. Za predsednika je bil izvoljen znani pesnik g. Milan Rak i o.
Belgrad, 4. aprilu, m. Danes dopoldne ...je Nj. Vol. kraljica Marija obiskala razstavo ruskega akademskega slikarja Sovo')da Volča-ueskoga. Kraljica Marija jo liila na razstavi skoraj celo uro.
Belgrad, 4. aprila, ni. Dopoldne so bilo na slovesen način preneseno v gobnico braniteljev Belgrarla kosti 25 vojakov, ki so jili i/kn)iali delavci v ulici imušala Pilsurlskega. Ob II je bila v pokopališki kapoli svečana zadušnion. ki so so jo udeležili zosto|)iiiki civilnih in vojaških oblasti. Kosti padlih borcev za svolioJlo so položili v skupno grobnico braniteljev R..|.......In.
Utrinki.
/'. ITHIOTIZEM IN KO MK SI ON A I.SA ŠOLA
l'red пекиј dnevi sc je v belgijskem senatu o priliki proračunske debate razvila licbiitn o patrio-lični vzgoji v konfesonalnih Шак. 1'orofeualec Van (/on je ostro napadel kinifesionatno šolo v Belgiji. ki ,iili imenujejo navadno svobodne šulc. Nji'-oore napade je katoliški senator Verbisl zelo učinkovito zavrnil. Popolnoma se mu je posrečilo dokazali. dn r konfesionatnih šolali vzgoja k patriotizmu in miriimidnemn mi&ljenjn prav nič ne zaostaja zn tozadevno vzgojo c državnih Mah, česar prav zn prar ne bi bilo treba uili dokazovali, ker je spoštovanje pred oblastmi in zakoni važna daUnost slehernega kristjana. Ako kralj kliče narod v pravično vojno, potem je njegovi ,nn klicu treba sledili. Prav tako je kristjan dolžan, ita spolnjuje svojo dolžnost, če gre za plan vanje pravimo odmerjenih davkov. Kdor ukrade državo, o krade svoje sodržavljani . Nadalje je senator opozarjal na prisego katoliških učiteljev. Katoliški učitelj, ki pouča ie v konfesionntni Mi, priseže zvestobo kralju in ustavi, in sicer z do stavkom: Kakor mi je llog priča. Prisega кгаЧп in ustavi je garant, da bo takien učitelj zvi-i tudi vsem državnim zakonom,
IIIM V ŠTEVILKAH
Po poročilu Osservulore Romano ji bilo o Himu roienih 22.208 (Ш2 22. Ш). i mrlo jih je 12.406 ('1032: Ш25). /lojenih je torej bilo №02 več. kakor pa jih jc umrlo. Procnluahio pa vendar rojstva nazadujejo, zlasti kar se tiče domači ga prebivalstva. (ic I, ISiO. je prišlo na 10110 pvrbiralcrv ■.7.5 rojstev, pred vojno še 2Ч.И. toda' I. /'Ш 20.0. tlim je imel i. lsim. 220 000 prebirali rV. dani - pil jih ima reč kakor miti ion hudi. tj. 1И-Ч1. iii*n iiašl -li niti 2% vek»lolii<iiior. Od leli rseknk-OV ll.llilll Ju-ilor in HOOO pvole^tnnfov. Civilni zakoni .-(( ini rasa,
kar je bil sklenjen konkordat s svilo slolico, zrlo krčijo. I,. Um. jih jc bilo še 321, l. 1033. pa le šc 177. Pač pa je zelo naraslo število zakonov. Skoraj popolnoma jc prenehalo tudi sežiganje mrliče r.. il si država v tem ozira nc delil nobenih ovir. Stvar jc namreč zelo draga.
LEPA GESIA NOVE BELGIJSKE KI1AU1CE
Kakor znano, je kraljica Astrida, švedska pvin-eezinja, ki je bila rojena in vzgojena v protestno-lovski veri, 4 lela po svoji zaroki, lo je I. 1030.. prestopila v katoliiko Cerkev. Na dan kronanju je pred odhodom iz parlamentu nenadno stopila s tvojima obema otrokoma pred nu vzornega kardinalu \'an Ноеуа in gu prosila: il'rvi rlan naši■ vlaile prosim Vašo emincnco, da nuj podeli mojima otrokoma poseben blagoslov. Kardinal je blagi ' mater in otroka.
* ELI ČIN A KATOLIŠKE CEH K VE
Haunokar je izšel Annuario Ponti/ rio (papizro letni zbornik) zu li lo 1034, v katerem ji nati' u no popisana uprava vesoljne katoliški■ Cerkve. I: te knjige posnemamo, da ima katoliška Cerkev i ll kardinalov (dva druga sla ie imenovana, u imeni ui^ta objavljeni). 7 rimskih prid mestnih škofij, ki ili zasedajo kardinali. 10 pravili in I titularne pnh ,,lie, 207 inilropolihniskili mul škofovskih in 34 itvm.ih nadškofovskili sedežev. UO.'i škofij. 073 liliilurnili j mnlškofij. oziroma škofij. •(."> prelatur in litnlarnih opatij. 2'ui apostolskih viharijntor, 101 apostolske prefeklure in 37 samostojnih misijonskih posta). J Sveta. »tatica ima svoje diplomatske zastopniki v 37 državah. 35 tujih driar uia tvoje sathpnikp t Vatikanu. Poleg lega pa obstoji jo ko 21 apostolska oil posla ust vn (delegnture), ki nimajo diplomatskega , : aani ia.
Misijonski ttlUZCf naših indijskih misijonarjev v Ljubljani
ШШШИШШШШвШИ^ШШКШШШШКШШвШШШ Zanimiva	v ljublj. jezuitskem samostanu
iz življenja in kulture bengalskih in indijskih domačinov ter iz ondotnega živalstva
Od Bengalskega zaliva pa do vrha Matere zemlje — Himalaje: močvirna Bengalija, indijske džungle, nevarna močvirja, polna tropske mrzlice, to je zemlja, kjer orjejo ledino naši slovenski misijonarji. Južno od Kalkute v Gangesovi delti leži prva samostojna jugoslovanska zemlja Basa riti (Bošonti), sredi močvirij, sredi divjine, v kraljestvu bengalskih tigrov.
Nimam namena niti možnosti, da bi opisal kaj delajo, kako trpe, niti, kdo da so. Prav lako ne, da bi opisoval drugo postojanko naših misijonarjev pod Himalajo, visoko v gorah pri Darjeelingu (Dardžiling), oziroma Kurseongu. Razdalja med obema misijonskima postojankama znaša v zračni črti okrog 45 milj, to bi bilo. okrog 550 do 600 km. V nezdravem podnebju, v neprestani borbi z divjo naravo, uče, oznanjajo Kristusov nauk; obenem pa so stalno v zvezi z domovino, kamor pošiljajo prirodo-sloven in narodopisen materijal, katerega zbirajo oo. jezuit je, snujoč
slovenski jezuitski muzej
Če te zanima delo naših slovenskih borcev med pagodami, mošejaini in stoterimi maliki, boš našel lepo pojasnilo in razvedrilo v knjižici o. Stanka Podržaja: »Pod Himalajo«, ki je pestro ilustrirana in ti pokaže z živo besedo in sliko delo, težave in uspehe naših misijo-nurjev. Prav tako boš našel mnogo zanimivega v »Bengalskem misijonarju«, prilogi »Glasnika Srca Jezusovega«.
Očetje jezuiti v Ljulilja.ni pa zbirajo vso pestrost iz misijonov, iz dežele težkih preizkušenj. V srednje veliki sobi je natrpano, prav kakor v našem ljubljanskem muzeju, stvari in
i L .SI KKtri. ш
Darjekling in Kurseong: Pretežno gorato ozemlje pod Himalajo
zanimivosti, da se ne moreš ločiti od teh sten, od stropa do tal polnih prepariranih ptic in živali, ogromnih kač, pisanih tropskih metuljev, orjaških hroščev; celo zbirko kipov, ki predstavljajo posamezne bengalske tipe. Sicer pa, kaj bi ti našteval, pojdiva bežno od pred-
meta do predmeta, da boš vsaj v duhu videl i pestrost, ki vlada v tej sobi. Prvo, kar je obrnilo nase mojo pozornost,
so bile velike bele molilne zastave, popisane z bengalskimi črkami, katere obešajo domačini na mlaje. Kolikorkrat zaplapola veter s to zastavo, tolikokrat je ta molitev zmoljena; neko inačico tega najdemo pri budističnih molitvenih mlinčkih.
Stene so |H)krite z množico slik raznih hin-duističnih božanstev, prav tako so v omarah njihovi posamezni kipi, zlasti kipi bogov Ga-liešn, Krišua in Rada. Tibetansko verstvo pa predstavljajo tri sedeče opice: ena si pokriva z rokami usta, druga oči, tretja ušesa, nemo govoreč s tem ascezo lamanizma (neke vrste budizma), ki pravi: Ne govori, ne glej in ne poslušaj, česar ni treba.
Nad temi kipi, nemimi, vendar svojo ascezo vsakomur jasno govorečimi so kože zveri, ki so kar običajne v Indiji. Zraven šakalove kože je panterjeva, poleg te dve ogromni ind-ski divji mački. Spet na omarah stoje ptice, v vsem razkošju in pestrosti barv vročega bengalskega in himalajskega sonca. Z omare se ti najprej reži zobovje ogromnega prepariranega šakala, dalje himalajski čuk. prav našemu podoben, čopasti himalajski sršenar, silno redka kraljeva vrana, pestro pisane kraljeve papige z rožnato rdečimi glavami in modrimi repi; rav na koncu stu ptiča, za katera ne veš, kam i jih v svojem domačem prirodopisnem zna-
E
nju postavil. Svetlozelena sta. v izpreminjajo-čili se barvah, rdečekljuna sta, nad očmi se jima vleče rjava proga, rep jima je trioglat, dejal bi, da sta neke vrste sraikoperja. Med njima pa stoji ptiček, čisto zelen, podoben našim penicam, le da mu je perje zeleno, pre-leetno se izpreminjajoče.
V kotu ob pestrih japonskih zavesah stoji ogromen udav, ki je prižel s svojo strahovito močjo ob hrapavo deblo gineto (neke vrste tigrasta mačka). To je nevarna kača, domačini se je boje in celo lovci se ji ne približajo prej, čeprav ima njeno telo žc par krogel j, dokler ni zdrobljena njena glava. Zato pa je prišla koža te kače iz Indije brez glave in ji je naš preparator, dvorni preparator Herfort. glavo umetno zmodeliral, vendar tako, da se ji to eploli ne pozna. Naprej stojita v omari v
1 nost, morda sva še pozabila nn sulic palmove I liste, ki služijo učen&kom in drugim mesto pa-I pirja. Tam pišejo na palmove liste 6 kljukasto j bengalsko pisavo. Sedaj si bova ogledula predmete, ki so jih poslali naši vrli misijonarji vi-, soko izpod Himalaje, i-/ Tibeta, j Prej si že videl .himulajskcga modrasa, ' čuka, sršenarja in udava; In sedaj si bova j ogledala tibetansko umetnost: krasno posodje, j okrašeno z lepimi kamni. Videl boš krasne krožnike, ogromne uhane, kateri bi bili celo našim najmodernejšim damam pretežki in pre-i veliki. Tam vidiš obroče za nosnice, spet pestro 1 izdelane gumbe; ne, to niso gumbi, to so okrasi j za čelo in obenem verska znamenja. Glej. tam ' je rog, zavit in ves okrašen, to je rog za i /.ga -' lijanje zlih duhov. Poleg visita krasni pahljači, prozorni in okrašeni s pestrimi vzorci: poleg
Bengalski misijoni: Pretežno močvirno ozemlje v Uangetioveni porečju
alkoholu dve mladi uuočarki, najnevarnejši indski kači, nekaj strupenih ri:h, pod njimi leži zvita ogromna 2 m 18 cm dolga kača, ki se hrani povečini s podganami in jo tudi imenujejo podganarico (Rattenschnacke). Dve enaki imajo poleg njiju pa leži vitka kača bambu-sovka, dolga 1,65 m. Spet v drugi omari je zvit ogromen himalajski modras, debel kot moška roka v zapestju, 1.50 m dolg. Prav ta je pičil p. Vizjaka. Spet ob drugi steni stoji 2.50 m dolga rumena kača — rumena mišelovka. V drugi omari se ti spet reže nasproti bele lo-banje orjaških leopardov jm šakalov. Na steni vise dalje krasne zbirke metuljev, ki jim je dala mati narava in južno solnce prelestne barve. Lepe japonske sviloprejke so, olean-drovi prelci, lepi pavlinčki, orjaški metulji. Te so dobili iz Indije posušene, pa jih je mojstrsko uredil in napel direktor Hafner. Pod metulji je odlična zbirka eksotskih hroščev, med katerimi vzbude tvojo pozornost orjaški noso-rožci in ogromni rilčkarji. Tako sva s zoolo-gijo pri kraju.
Premalo bi to bilo. Glej, tam je kopa školjk, to je indski denar, stara moneta cy-prea. Kaj so ti mali zvitki stožaste oblike, povezane s travno vrvico, to so Gandliijeve nacionalne cigarete; in ta servis, umetniško izdelan, v blesteči črni barvi s srebrnim okrasom, to je delo veščih rok od tam. kjer se meša orijentalska, mohamedanska in japonska umetnost. In tam, glej, ni li to človeška lobanja. Da, revni Bengalec si je odrezal mrtvečevo lobanjo in jo uporabljal kot skodelo za riž.
Tako, sedaj sva si ogledala bengalsko uniet-
so čudoviti kovinasti nožni okraski, katerih Evropec pač ne razume, prav tako ne sorodne bengalske obutve, ki je prav podobna eksal-tiranim, modernim evropskim obuvalom nadutih Evinih hčera. Podplatje in dva pisana jermena. Toda, najbrže bi ne bila ta obutev našim damam všeč, ker pride en jermen med palec in prste, drugi ga pa križa, tako da se zdi ta obutev prav malo estetska (za naš okus).
Dolga polica, polna krasnih vaz, steklenih, e kamni in kovino okrašenih, delo radšputske umetnosti. Dolga vrsta nepalskega, tibetskega in bengalskega okrasja in lepotičja, kipov božanstev in simbolov. Spet v drugi omari so bo-goslužnu posodja, orodja, bogoslužni zvonci in gongi. Naprej imaš vrsto himalajskih pokrival in klobukov; sekire uraoncen in vrsto amuletov za neranljivost proti kačjim pikom, sovražnikom in zlim duhom. In tain, glej, trojne uožnice s kukriji — bojni noži z okrašenimi ročaji.
Nad vsem tem pestrim bogastvom morje slik, ki nazorno kaže delo in težave naših misijonarjev; šege in običaje domačinov in vsa verstva in božanstva od Ganeša, Krišne in Rada, preko dolge vrste malikov do Budlie.
Glej, vse to so zbrali misijonarji, da nam pokažejo, kje in med kakšnim narodom oznanjajo Kristusovo blagovest.
Naši jezuiti pa zbirajo vso to pestrost in so postavili s tem temelj našega slovenskega misijonskega muzeja, ki bo nekaka opora, nekaka vzpodbuda za vse, da bodo ob jasnih izrazili teli zbirk postali vneti prijatelji naših slovenskih misijonarjev v Bengaliji in pod Himalajo.
Pismo iz Mo star j a
O nekdanji prestolnici Hercegovine
Malo zgodovine mesta in dežele
Odkod ime Hercegovina? Ni še staro; beremo ga prvikrat leta 1454. Takrat je namreč vladal v teh krajih Stjepan Vukčič Kosača, ki je združil v svoji roki po hudih bojih posamezne pokrajine sedanje Hercegovine, v kateri je poprej vladalo več lokalnih gospodarjev m knezov, in s> nadel leta 1448 ime »herceg« (»vojvoda«). Stoloval je v tako zvanem Stjepangradu nad Blagajem (12 km vzhodno od Mostarja), ki je bil v 14. in 15. stoletju središče teh pokrajin. Stjepan je bil prvi in — poslednji herceg svoje »hercegovme«, kajti že leta 1465 so Stjepangrad zavzeli Turki s pomočjo Stjepano-vega sina, ki je bil prestopil v islam, in ustanovitelj »hercegovine« je umrl menda že naslednje leto v turškem robstvu. Blagaj je bil torej slaven že ob času, ko o Mostarju ne vemo še ničesar; deset let po Stjepanovi smrti se prvikrat omenja ime Mostar. Sedaniji Mostar je turška ustanova; Turki so spoznali strategično važnost ožine ob Neretvi med Humom in Veležem, ki čuva vhod v gornjo dolino Neretve, in so ustanovili upravno središče za vso pokrajino, Blagaj se je pa — če računamo po razmerah v Sloveniji — ponižal od prestolnice v nekoliko večjo vas.
Ni pa Blagaj s Stjepangradom samo zgodovinska znamenitost. Če vprašaš izletnika iz Mostarja, ka.m gre, ti ne bo odgovoril, da v Blagaj, ampak on se je namenil »na vrelo Bune«. V Blagaju izvira namreč izpod silne pečine kraška reka Buna, ki |e takoj ob izvoru tako močna, da goni več mlinov. Stari viri imenujejo lo reko »Bona«, kar menda pomeni isto kakor »dobra voda«.
Ce vzameš v roke kak opis MostaTja z okolico, boš našel med znamenitostmi, ki naj jih obiščeš, na prvem mestu omenjeno »vrelo Bune« in Stjepangrad.
Marsikakemu bravcu pisem iz Mostarja se bo čudno zdelo, da tako imenitnega kraja doslej nisem niti omenil. Vzrok ni morebiti ta, da bi vreia Bune ne bil poznal. Že pred četrtino stoletja sem bil tam (lela 19091 v družbi pokojnega prošta Ka-lana. Vroče julijsko popoldne jc bilo, ko sva se vozila proti Rlegarju skozi pokrajino, ki se je meni zdela, izžgana po neusmiljeni vročini, prava puščava. Ob roti sem videl tu in tam kako kravo ali ovco, pa si nisem mogel nmliti, česa išče uboga ži-
I val po kamenju in izsušeni prsti. Ko sem se vrnil s i tega izleta, sem mislil, da imam Bune — za vse i življenje dovolj. In res: vse lansko šolsko leto nisem niti enkrat šel tja.
Letos sem se pa pope! na Stjepangrad na praz-! nik Sv. treh kraljev. Solnčno jutro, tako toplo, da sem lahko šel na pot brez zimske suknje. Cenil sem j iš te vilo ovac, ki so se pasle ob poti, pa sem prišel do zaključka, da jih je bilo preko 1000. Res, nekaj časa te vodi pol po polju, ki je tako bogato ! posejano s kamenjem, da boš rekel z Wendelom, da je tod deževalo kamenje kot božja kazen. Čim bolj se pa bližaš Blagaju, tem rodovitnejša postaja pokrajina, lepše obdelana, in ko gledaš s 520 m v«-soko ležečega Stjepangrada po okolici, leži pred teboj plodna ravnica z njivami in vinogradi, med katerimi se vije bislra »dobra voda«. Če hočeš imeti torej o Hercegovini dobro mnenje, ne hodi sem poletil
Da je tukaj dobra zemlja, dokazuje tudi dejstvo, da se v Blagaju tako vztrajno drže muslimani. Nimam pri rokah najnovejše statistike, a leta 1910 je bilo v Blagaju poleg 778 muslimanov samo 87 pravoslavnih in 76 katolikov.
Vleklo me je pa v Blagaj še nekaj: niti v Mostarju nisem doslej našel še nikogar, ki bi vedel, da je Blagaj tudi pozoriiče — nemškega romana iz muslimanskega življenja v Hercegovini. Jaz sem izvedel zanj iz Wendela in sem naročil knjigo z naslovom: Die Hauser an der Džamija. Roman von Robert Michel. Berlin, Fischer. Poizvedoval sem po piscu, a nisem mogel izvedeti drugega nego lo, da je bil Robert Michel leta 1913 v Konjiču poročnik pri 4. bataljonu 4. pešpolka. Moral pa je nekaj časa živeti v Blagaju, kajti točno pozna pokrajino, pa tudi ljudske običaje. Junak romana je mladi Muharem, ki živi v eni izmed muslimanskih hiš ob džamiji v Blagaju. Doma je iz Trebinja in je sin katoliških staršev. Tem je umrla zapored vrsta otrok, pa so v svojem praznoverju hoteli zavarovati novorojenca proti prerani smrti s lem, da so mu dali muslimansko ime. Muharem je osirotel že kot dete, pa ga je vzel k sebi kamnosek Nuriia Se-kirija v Blagaju, smatrajoč ga po imenu za muslimana. Ker je bil Nuriia samec in že v letih, ie hotel Muharemu zapustiti vse imetje in ga oženiti
Zofcsj sc pri pranju jezite?
Res, mnogo muke ie, predno je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi »PERION«
pralni prašek, si delo lahko olajšate »PERION« je brez kloru in Vašemu perilu ne škoduje in ga opere brez truda.
z lepo Aiišo, hčerko najbogatejšega muslimana v vasi, vdovca Jašarbegoviča, ki je na svojo edinko pazil kot na punčlico svojega očesa; pa mu jo je vendar premotil mladi Muzir, da je ž njim pobegnila, prav za prav: da se je dala po njem odvesti iz očetove hiše. Muharcmova nevesta je pa postala Katica iz krščanske rodbine v vasi Buni. Pri tem (je moral Muharem tudi priznati, da ni musliman, čeprav je doslej izpolnjeval vse muslimanske verske zapovedi. Ze so ga hoteti med klici: »Ogleduhl Lzdajica!« kamenjati, ko pomiri razburjene duhove modni hodža Adem.
Ko sem bral ta roman, sem imel vtis, da pisatelju ni toliko do fabule kot do tega, da opiši v leposlovni obliki življenje in običaje muslimanov, kakor je na pr. to storil v obliki poljudne razprave bosanski učitelj Anlun Hangi v knjigi: Život i ohičai muslimana u Bosni i Hercegovini.
Čar zgodovine in čar romana je torej razlit nad romantično pokrajino in če danes grem na vrelo Bune, gledam v duhu tragično usodo zadnjega krščanskega vladarja v teh krajih, iščem med hišami Muharemovo delavnico in Aišina okna m se prepričujem o stari resnici, da ti je vsak kraj tem milejši, čim bolj ga poznaš. Zato so pa dijaška potovanja močan iizvir ljubezni do domovine.
Slišal sem pred kratkim, kaiko je Moslarec »tolažil« osebo, ki se je preselila v Mostar, a ji tukaj vsaj v prvih tednih ni bilo prav preveč všeč: »Lc potrpite: v Mostarju je hudo samo prvih sedem let, potem se pa človek privadi.« Jaz ne vem, ali bo m v Mostarju sedem let. Vem pa, da sc boš povsod tem hitreje privadil, čim bolj se boš potrudil, da bi razumel zemljo in ljudi, med katerimi delaš.	I. Dolenec.
Potres v Srbiji
Iz Gornjega Milanovca v Srbiji poročajo o potresu, ki je obiskal tamkajšnje kraje, Dn.c 3. aprila so ob 1.10 ponoči začutili tri potresne sunke. Prva dva sta bila šibkejša, tretji pa hujši. Škode pa potres tu ni napravil.
Pač pa je potres povzročil večjo škodo v bližnjem Rudniku. Na strmi posek« Gjeramide je potres premaknil več hiš navzdol. Zemlja je pod mnogimi hišami in drugimi poslopji tako razpokaJa, da bodo morali številni kmetje tc zgradbe prenesti na varnejša tla. Tu živita dve rodovini: Nikiči in Jovanoviči, ki sta zelo siromašni. Hiši najbolj revnih bratov Milutina in Miilorada Nikiča sta se premaknili za dober meter, druga poslopja pa še več. Ti nesrečneži se bodo morali takoj izseliti iz svojih hiš.
Zanimivo je, da dolina Rudnika ter druge poseke vedmo slabše občutijo take potrese, kakor pa poseka Gjeramide, ki je vedno najbolj oškodovana. Gjeramida imajo v Rudniku najnižjo morsko višino ter zato tudi najbrž največ trpe po potresih.
Zaradi ponarejanja denarja - dve leti
Pred okrožnim sodiščem v Banjaluki je bila tc dni obravnava proti kmetu Vuku Reljiču, doma iz vasi Omarske v prijedorskem okraju. Obtožen jc bil ponarejanja kovanega denarja.
Mcseca avgusta lani je Vuk napravil model za ponarejanje denarja, sd preskrbel kovin ter res izdelal petdeset novcev po 20 Din. Tri pionarcj-ene kovance je razpeča! v domači vasi, z drugimi 47 novci pa je odšel k samostanu Gomioniiku, kjer je na cerkvenem semnju nakupil raznega blaga za vseh 47 novcev. Čeprav so bili novci dobro ponarejeni, vendar so jih hitro razkrili ter so oblasti prijele Vuka. V njegovi hiši so našli model in kovine. Pri obravnavi jc Vuk vse priznal. Sodišče ga je obsodilo na dve leti robije in tri leta izgube častnih pravic.
Novo mesto
Občni zbor tukajšnjega tujsko-prometnega in olepševalnega društva 27. marca se je končal s sklepom, da se društvo razide in da naj mestna občina, kateri v primeru razida po pravilih pripada društveni inventar, sama prevzame posle dru-*tva. Do tega soglasnega sklepa pa je prišel občni zbor radi tega, ker je videl, da s strani mestne občine oziroma meščanstva, ki bi moralo v prvi vrsti skrbeti za napredek mesta, ni nikagega pravega zanimanja. Mestna občina je namreč v zadnjih letih votirala v vsakoletni proračun znesek 10.000 Din, faktično pa je do prvega četrtletja 1934 dobilo društvo r>o mnogih prizadevanjih izplačanih 1100 Din, medtem ko ni sprejelo še vse do danes niti zaostanka iz leta 1931 in nc beliča iz proračuna za leto 1933.
Dijaiko podporno društvo je tudi imelo občni zbor, na katerem sc jc zlasti obravnavalo vprašanje, kako omogočati kmelskim otrokom študij na gimna.z.iii. V tem oziru se ie sklenilo, da sc zt!rad; za dijake sčasoma dijaški dom, v prihodnjem letu pa bo društvo podpiralo deset najsiromašnejših kmetskih sinov.
Ljubljanske vesli:
Češki pevci v Ljubliani
Znamenitemu češkemu pevskemu zboru Sme tan i«, ki nastopi drevi v našem mestu, jc Ljubljana priredila včeraj iskren in topel sprejem. K prihodu vlaka, ki je prišel ob tričotrl na 6 zvečer, jc prišlo mnogo ljubljanskega občinstva, zastopnikov raznih društev, zlasti pevskih, zastopniki tukajšnje češke občine ter zelo številno članstvo J u g oslo v an *k o - č e škos I o v a šk e lige.
Ko ie pri vozil vlak na postajo, so zadoaieli pozdravni vzkliki, železniča>nska godba »Slogam pa je zaigrala koračnico. V imenu JČL ie pozdravil dobrodošle goste predsednik dir. Stare, ki ie v svo-icin govoru navajal, da slave Čehi letos 50 letnico Mnrti skladatelja Smetane in 30 letnico smrti skladatelja Dvofaka. Svojo dobrodošlico ic ponovil tu-
Nadzidava Kranjske hranilnice
Ljubljana, 4. aprilu.
Znano ie, du je bonska uprava odobrila načrt Hranilnice dravske banovine, da nadzida svoje poslopje v Kiialljevi ulici še letos za eno nadstropje. V tem poslopju jc nastanjenih tudi več banovinskih in Umskih uradov, ki ne dobe prostora v banski palači. Pokazala pa se je potreba, <la dobi banovina še nekaj uradnih prostorov. Banske palači' zaenkrat še ui mogoče dvigniti, ker l>i lo veljalo večje zneske kakor pa nadzidava palače \ Knafljevi ulici, lo |к»-slopie se bo letos dvignilo za eno nadstropje, vendar tako, da bo dosedanji slog palače kolikor mogoče hranjen. Banska uprava je sedaj razpisala nadzidavo lepi poslopju. Prva javna piismiMiH ponudbena licitacija bo -'(>. t. m. ob 11 dopoldne nn tehničnem oddelku baiiskr uprave. Proračun za vsa ia dela /naša I,0i8.000 Din iu sicer težaška, zidarska in betonska dela •>27.000 Din, krovska dela 64.000 Din, kleparska dela 48,000 Din iu instalacija strelovodov 4000 Din. Tvrdke. ki bodo lieitirale ta dela. morajo seveda označiti popust <к1 teh cen.
Ko bo licitacija končno veljavno odobrena, prično takoj / delom iu kakor kaže, lio imela ta palača že do jeseni eno nadstropje več, bo torej trinndstropna.
<Јш>Ше učafo luihOJfja!
Pred vsako jedjo, /.lasti pa pred kosilom ui večerjo
di v čoščini. V imenu Jugoslovanske pevske zveze in llubadove župc ter v njej včlanjenih društev je pozdravil gosle predsednik dr. Švigelj. Pcvoi •»Grafike« pa so pod vodstvom prof. Grcibminga zapeli gostom v pozdrav svoje pevsko geslo. »Slo-I ga jc zaigrala češko himno Kje dom je moj«, I nakar se jc zahvalil za prisrčen sprejem prodsed-' nik »Smetane. Škoula. Člani »Smetane« so nato ' zapeli svoje geslo. Godba Sloge« pn je zaigrala
našo državno himno. 1 Snoči ic bila gostom prirejena skupna svečana večeria. Za koncert, ki bo drevi ob 8 * veliki dvorani Unionu, vlada med glasbenim občinstvom Ljubljane izredno zanimanje.
Sredstev za odvajanje je mnogo.
Zanesljivo, milo, normalno izpraznjen je omoijočaje VRTIN« dražeie — Vsebina -katlice po Din 8'- z.h dostuje /.a 4—0 krat
Dobivajo sc v vseli lekarnah
Oilohrono od min. soe. politiku in iiaruil. 'ilruvja 8. Dr. 22115 od 12 cloceinl.rn IMI'1.
kozarec
rogaške slatine,
ki zboljša lek, gasi žejo in utrja zdravje! Dobra ie, okusna in poceni.
Vlom na Dunajski cesli
Ljubljana, 4. aprila.
V noči na danes je bil izvršen na Dunajski cesli predrzen vlom. V delikatesno trgovino Vrtačnik v hiši šl. 12. se je [»noči splazil neki vlomilec in odnesel večdnevni skupiček v znesku nad 6000 Din. Vlomilec je vdrl v trgovino z dvorišča, na katero se je snoči najbrže skril in se dal zapreti. Vlomilec je prežagal železni križ na oknu v trgovino ter si tako napravil prosto pot. V trgovini je vlomil v uiiznico, v kateri je imel lastnik spravljen skupiček, ter ga odnesel. Drugih stvari se vlomilec v trgovini ui lotil. Zjutraj je bila o vlomu obveščena policija, ki jc preiskala vse okoliščine vloma ter posnela ludi nekaj prstnih odtisov. Za enkrat ni nobene sledi za vlomilcem, vse pa kaže, da je bil vlomilec dobro poučen o razmerah v trgovini.
Na Krekovem Irgu in pred dramo (lej v poseben okras!) so naloženi ogromni kupi velikih kock ali regularnega tlaka in malega tlaka, lo je malih kock, ki so jih delavci pri polaganju tramvajskih tirov pobrali s cestišča in zložili tja. Ves stari tlak pa ne bo uporaben za obnovo tlaka, ker so kocke že obrabljene in deloma nerabne. Zato jc mestna občina že naročila nekaj vagonov tnalih kock, s katerimi bo nadomestila stare. Kakor znano, je v mestnem proračunu določenih za obnovo tlaka ob tramvaju (»00.000 Din. Ker pa bo pri obnovi zaposlenega ludi mnogo rednega mestnega delavstva, (<i je pla čano iz drugih proračunskih postavk, bodo žrtve
Zahtevajte Gaglova vrtna semena!
mestne občine za tramvaj se večje. Delavci že sedaj prebirajo kocke na kupih in odbirajo one, ki so več ali manj za tlak še uporabne.
0 Vsi v Ljubljani bivajoči moški od 18. do 50. lela starosti morajo biti prijavljeni v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/J. ter morajo imeli v rokah tozadevno potrdilo zglasitve. Vsako menjavo stanovanja je treba sproti prijavljati, sicer je kazen.
O Lastniki konj, voz, avtomobilov, motornih in navadnih koles moraio vedno sproti prijavljati mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. vsak nakup, prodajo, zamenjavo, poškodbo, pogin ild. svojih stvari, sicer bodo strogo kaznovani.
0 Nesreča z motornim kolesom. Znani gostilničar pri pokopališču Sv. Križa 28-letni Ivan Sme-rajc se je predsnočnjim peljal z motornim kolesom po Dunajski cesti. V bližini Doba mu je nekdo pripeljal nasproti voz hmeljevk in ena teli se jc Sine-rajcti zasadila globoko v stegno ter mu ga predrla. Poškodba je sicer resna in se bo moral Smerajc dalj časa zdraviti, vendar pa ni nevarna, seveda ako ne nastopijo komplikacije. Smerajc je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
0 Milijonska globa ali eno leto zapora. Že dobri dve leti traja afera nekega Ljubljančana, ki jc bil v začetku lela 1932 zasačen, ko jc hotel uti-hotapiti na področje savske banovine večjo količino saharina. Zagrebška carinarnica, oziroma savsko finančno ravnateljstvo je lega Ljubljančana kaznovalo na globo 1,059.731 Din, z drugimi pravdnimi dajatvami vred na skupno 1,114.711 Din ali leto dni zapora, to pa le v primeru neizterljivosti. Obsojenec se je pritoževal, poskušal je najti usmiljenje ali pomilostitev, poskušal z raznimi posredovanji, toda vse to se mu ni posrečilo, niti sklicevanje na zakonska določila, da so odpuščene neke monopolske kijzni do 90%. V lem primeru bi bila denarna kazen obsojencu res znižana na eno desetino, toda šc vedno bi kazen bila tako velika, da bi moral kljub temu le za eno leto v zapor. Sedaj je savsko finančno ravnateljstvo zahtevalo od ljubljanskih izvršnih oblasti, da moža primejo, kar se jc tudi žc zgodilo.
0 Zastru jenje. V o|>oldaiiskih urah se je včeraj pred neko hišo v Beethovnovi ulici ustavil reševalni avto. V hiši se je zastrupila neka starejša ženska z veronalom. Ženska je bila nezavestna. Prepeljana je bila v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Ni znano, ali gre za poskušeti samoumor ali zn nesrečo, ki bi se pripetila zaradi tega, ker je sta-rica zavžila preveč veronala — kot uspavalnega sredstva.
O Srajce modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavico, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, Stari tr« S.
„...t..
5owoc(. trio finvvi л л м. Уллое I
|oomajcu zevus
Prhljaj izgine •
Lasje prenehajo izpadati!
Lasje spet rastejo!
Celje
Mariborske vesli:
P o glav e o gradbenih taksah
0 Ljubljanski kanali. Konec leta 1933 je obsegalo mestno kanalsko omrežje 68.800 in kanalov, in sicer 72011 in šc i/.prcd lela 1880, novejših, zgrajenih do konca vojne -!<).<H)0 iu od j konca vojne do koncu lanskega leta 36.600 iii. lani je bilo zgrajenih skupno 2470 m kanalov. Hiš je bilo lani na kanale priključenih 70. Izvršena je bilu kanalizacija Frančiškanske ul.. ki do lani še ni bila knniilizirana. in popravljen je bil kanal v Prešernovi ulici. Program kanalizacije Ljubljane ima naslednje najbolj nujne zahteve: podaljšati bo treba čimprej zbiralni kanal ob Ljubljanici daleč izven pomerija mestne občine, ker se Ui kanal izliva sedaj pod šentpeler.skini mostom, kar je /elo neprimerno in zdravstveno škodljivi), /lasti, ker se nahaja v bližini bolnišnica. Dalje ho treba podaljšati zbiralni kanul proti siški. zlasti, ker se mesto v t<> smer najbolj širi, - šišenskega hribu pa doleku mnogo deževnice, kur povzroča vlažnost tal. Dalje bo Irebu čimprej /.graditi umivalnico, kopalnico in sušilnico za vse oeobje, ki je zaposleno pri kanalih. Zdravstveno stanje teli Ijlldi ni ugodno, ker popis to obolevajo in so Izpostavljeni okuženju. Zato je laka čistilnica nujno potrebna.
0 Tlakovanje ob tramvajski progi. V kratkem času prične mestna občina tlakovati pasove cest, kjer jc bila zgrajena krožna tramvajska proga iu ie bil dosedanji tlak uničen. Velja to predvsem za Poljansko cesto. Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjevo in Prešernovo ulico, pa tudi za del Gradišča.
LJUTOMERSKA IN RADGONSKA
VINA
v sodih in steklenicah
ter svoj priljubljeni
SEKT nudi
Vinogradniško veleposestvo ln vinske kleti
CLOTAR BOUUIER v GOR. RADGONI
Zastopnik: KAREL F*VAI. Ljubljana, Celovška cesta 44, istotsm
ZALOŽNA KLET IN BUFFET
Kakor znano j« izdalo finančno in grad-Imno ministrstvo okviren pravilnik /.a »taksiranje občinskih taks. V okviru lega pravilnika .je sklenil svoječasno občinski svet na proračunski seji uvesti novo davščini) gradbene, takse. Pravilnik za pobiranje teh taks, ki jib doslej v Mariboru še nismo imeli, je seda j odobrnn ter jo pusta I sklep pravomo-čen. Občinske gradbene fakse se bodo pobi vale za izdajo gradbenih dovoljenj, za pregled
statičnih računov, za pregled dovršeni]) zgradil, •/.:i pregled in odobritev parcelacij škili načrtov ter v obliki pristojbin za razne ! komisijske oglede in seje gradbenega odbora. ' Najvažnejša je nova taksa za izdajo gradbenih dovoljenj: ravna so po vrednosti stavbe ter znaša pri vrednosti 50.1)00 1 odlisočck, pri znesku 50.-200 tisoč 1.50. od 200-500 tisoč 2. od 500 tisoč dn 1 milijona 2.50, 1 do 2 milijona
3, od 2—5 milijonov .1,50 in nad 5 milijonov i vrednosti 4 odtisočke Din. Taksa toni.i raz-i nieronia ni velika, zlasti v primeri /. državno,
□	1'oiilinkuluo mrtvaško opravilo za bla-gopokojnega knezoškot'a in lavaiitinskega viadiko dr. Andreja Karlina povodom obletnice njegove smrti bo v torek, dne 10. t. m. ob osmih zjutraj v tukajšnji stolnici.
П Češki pevci. Prvi koncert, ki ga je priredil pevski zbor : Smetana« ijf. Prage na jugoslovanskih tleli v torek zvečer v Mariboru v unionski dvorani, je prinesel češkim pevcem uspeli iti priznanje, da so bili vsi presenečeni. Mariborsko občinstvo je napolnilo dvorano iln zadnjega količka ter jo bil koncert ves elitna prireditev. Posotili so gn med drugimi stolni prost dr. Maks Vraher. s stolnim kanonikom in mestnim župnikom nisgr. IJniekom. mestni poveljnik general lladžic, mostni župan dr, Lipoid s soprogo, glavar Makar, in cela vrsta drugih odličnih predstavnikov mariborskega življenja. Gostje so nastopili pod vodstvom slavnega češkega zbornega dirigenta prof. Frana Spilko, ki je svoječasno iziožbal in vodil znani zbor čeških učiteljev. Odpeli so trodolen spored. Pevskega /.boru takih kvalitet v Mariboru že več let nismo slišali Največje navdušenj« so želi s svojimi slovenskimi narodnimi: Kože .ie na vrtu plula in .Te pa davi slanca padhw. Občinstvo jili je z burnim odobravanjem i>ii sililo k nekaterim ponovitvam in ua ' mimi šo k pesmi, ki so jo podali izven programu. 1 »ii koncertu .ie priredila mariborska nb'in;! povcem pri Orlu pozdravili večer, ki sc '-n je udeležilo mnogo mariborskega občinstva. Pevci so odpotovali včeraj po prisrčnem slovesu iz Maribora v Ljubljano.
□	Smrt kosi. Nu Pobrcžjn je umrla na Zrkovski cesli št. 24. v visoki starosti 7,S let gospa Marija Gornik. Pokojnioa ,ie bi hi blaga in spoštovana žena ter prava krščanska mati. Njena hčerka ju prednica samostan; šolskih sester v Mariboru. Na Kuški cesti št. 3 je umrl železniški uradnik g. Pavel Frunič. star 58 let. Nuj počivata v miru.
□	V Abrahamovo navočje jo prispel policijski stražnik Anton Simčič. Preduostnv-
| ]jeni cenijo njegovo vestnost in mlnliost, pri i tovariših jc spoštovan iu priljubljen .radi
■	svoje lovariške zavesti in zvestobe, >vo:ieeni ! je nenadomestljiv in zgledno dober, Bog živi
■	slavljenca šo v bodoča desetletja!
□	Poroke. V mariborskih farnih cerkvah so stojilii tc dni sledeči mladi pari pred o 1 Inr: Edvard Žepnn, železničar, in Angela ranic, poMcstnikova hči; Frane K rajne, ile lavoe. in Margareta Nikl. delavka; Frane Ke polusk. strojevodja, iu lima Kamor, blagu j-tiičnrka: Franc Haas, zasebni uradnik, in IIil dn Knčič. hčerka rustavralerke; Jožef Kop nik. delavec, iu Otili.ia Kamni, posestnikov a hči: Franc Kuecbtl, trgovski pomočnik, in
ki znaša \%%\ pri stavbi v vrednosti 200.000 Din bo znašala toraj 400 Din pri takih nad 5 milijonov pa 20.001) Din. Proračunska vrednost se oceni po gradbenem odboru, najmanjša osnovna tt\ksa pu je 80 Din, pri prezidavah 60 Din. Za začasne zgradbe se pobira taksa 2% od vrednosti, na.imanj pa Din 150. Važna je tudi pristojbina za pregled in parcelacijo zemljišč: za zemljišče v izmeri do 2000 m5 se plača Din 125, od 2—5000 тг Din 201). 5—10.000 m3 Din 300 in za vsakih nadalj-nih 100 in* Din 4. Za določitev regulacijske črte, čo je posest v eni ulici Din 150, od vsake nadaljne ulice pa Din 80. Pravilnik predvideva nadalje še raznovrstne pristojbine in prispevke za komisijske oglede, za izdajanje raznih potrdil itd, Važno .ie, ila se takso stekajo v mastni regulacijski fond, ki je bil dosedaj brez pravih rednih dohodkov. Iz tega fonda sc bo lahko izvrševala načrtna regulacija mesta, ki bo neodvisna od morebitnih proračunski li motenj
Justina Koblnr, gospodinja: Konrad Kajnih, pekov ski pomočnik, in Štefanija Fekonja, šivilja. Mladim parom: Bog daj srečo!
□	Mali harmonikarji so se vrnili s svoje uspešne turneje nazaj v Maribor. Deea in odrafdi,
l ki so jo spremljali, vse je vzhičeno paradi lepih uspehov in navdušenja, ki so ga želi v Belgradu in Novem Sadu, Belgrajski časopisi so pisali o mariborskih harmonikarjih cele kolone. Zanimivo je, da so dubili harmonikarji v Novi Sad pozive iz Su-botice in Vel. Bečkereka kar brzojavno z izjavo: naj stane kar hoče . samo da pridejo ter priredijo koncert. Že sedaj so jili obvezali nu celo vrsto nastopov. Malčki so napravili tudi za naš Maribor lepo in izdatno reklamo!
□	V Cirilovi tiskarni je izšel tc dni roman rlr. M. Šiiuderla »Izgubljena zemlja ., ki obravnava dolio od prevratu do koroškega plebiscita. Dejanje sc vrši deloma v Mariboru, doloma na Koroškem. Zanimanje za omenjeno knjigo je izredno živahno in uni-ljivo.
□	Veja se je prepozno utrgala. L ozirom na našo zadevno notico pod tem naslovom od 24. marca nam pošilja vdova pokojnega Jerčiča sledeče pojasnilu: Kot vdova v Vašem članku imenovanega umrlega Jo/.ofa Jerčiča Vas vljudno prosim, du pojasnile Vaše poročilo resnici na ljubo v sledečem smislu:,Moj pokojni mož Jožef Jerčič je bil železniški uslužbenec. Živela sva vedno v popolnem zu-dovoljslvu in sreči, ko je prišla lani redukcija plače in skrajšanje delovnega časa. Od lega časa je bil moj pokojni mož neprestano potrt in obupan, ker ni mogel več skrbeti z,a družino lako, kakor bi bilo potrebno. Povrhu lega je liil od 17. decembra lanskega leta naprej bolan. Prvotno se je zanašal na razne podpore, ki .so pa izostalo in samoumevno, da ni mogla mnogoštevilna družina izhajati s pičlim prispevkom bolniške blagajne. — lz vsega navedenega je razvidno, da jo glavni vzrok njegovega obupa, ki ga je tiral v prezgodnjo smrt, sedanji obupni položaj in gospodarska križu, v kaleri ee nahajajo železniški uslužbenci, kakor je to omenil ludi govornik oh pogrebu pokojnika. — Marija Jerčič.
Q Naravna »mrl. Včeraj smo poročali o obdukciji. I<i se je izvršila na pokojnem posestniku Francu Repu v Bistrici ju i Llmbušu. Sodnn zdravniška ko misija je ugotovila, da je pokojnik umrl naravne smrti.
O 300 junknv saharin bi moral odšteti v državno blagajno gozdni delnver Anion L., ki ga Je zn|el graničar na samo velikonočno jutro ob 4 pri prehodu meje iz Avstrije pri Sv. Duhu. V nnhrbt-niku zgodnjega potnika so našli H kg saharina. 100 vžigiiliiih kamenčkov, nov vžigalnik in pol kilo-! grmim kvasa Za ves in kontrabnnd mu je linančna 1 oblast prisodila glnbo 300.000 Din. Ker pn niiina L. j nobenega premoženja, ho moral globo odslužiti, in sicer i enim letom /upora.
er Celjski dijaki na ekskurziji. Osinošolci celjske gimnazije so odpotovati v torek pod vodstvom g. prof. Drobneta na ekskurzijo v Split.
er Na obisku pri svojcih umrla. Med velikonočnimi prazniki se je mudila na obisku pri sorodnikih gdč. Ana Rihteršič, poštna uradnica iz Ljubljane. V Celju je zbolela in v lorek, dne 3. aprila umrla. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na okoliškem pokopališču. N. v m. p.l
& Zadružna gospodarska banka v Ljubljani jo ukinila s koncem meseca marca svojo podružnico v Celju in prenesla vse poslovanje v centralo v Ljubljano.
a Kapelj v Savinji. Včeraj zjutraj okrog tri-četrt na 0 je skočila Ililda M., hčerka mizarskega mojstru iz Gaberju v bližini posestva g. Lubna v Lisrah v Savinjo. To je opazil vrtnar g. Rihard Jakopin, ki je skočil za njo v vodo in jo potegnil iz mrzle Sftvinje na breg. Spravili so jo najprej na dom k Luhnu, nato so jo pa odpeljali z rešilnim avtomobilom domov. Kaj je gnaio mladega dokleta k temu dejanju, ni znano.
& Napad i nožem iu uesreča. 23 letnega po-sestnikovega sina Alojzija Apotekarja iz Brezove pri Snuirlnem v Rožni dolini je na velikonočni ponedeljek napadel v prepiru v Ločah zidar Košir iu ga zabodel v levo pazduho. — 7 letna Marija Doli-nar iz Rečice ob Savinji se je na velikonočni ponedeljek doma ob 12 polila z vročo juho in se opekla po obrazu in hrbtu. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
& Umrlo je mesecu inarca v Celju 21 oseb, in sicer 1Г> v bolnišnici in 6 v mestu.
m Zgubljeno. Dne 2. t. m. popoldne je bila izgubljena med vožnjo iz Tremerja do Celja z motornega kolesa evidenčna tablica št. K-5956. — Od 1. do 2. aprila jo bila izgubljena na poti od Žalca do Celja delavska knjižica, glaseča se na iine Avgust Ipavec, ključavničar iz Ljubljane. — 3. aprila med 10 in 11 dopoldne je bila pri vožnji od Creta do Celja izgubljena z voza dežna plahta, vredna 250 Din.
0 Zanesljiva kaljiva semena, vrtna in poljska, pri tvrdki Anton Fazarin, Celje.
Cerknica
TRPLJENJE IN SMRT jriZUSA KRISTUSA.
(Pasijon v 10 slikah po L. Deutschu priredil F. S. Finžgar.)
Cerknica — notranjska metropola — je za letošnjo Veliko noč na prav poseben način privabila in priklenila na svoje srce številna srca in s tem lepo izpričala, ila ne životari^ ampak da živi in dela.
Z veliko resnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo igralk in igralcev je »Katoliška akcija« žo petkrat predvajala, pod spretnim vodstvom g. kaplana Kovačiča, Pasijon, ki ga je za našu odre priredil F. S. Finžgar. Kdor je imel priliko videti to največjo trn-eedi.jo, kar se jih je kdaj odigralo na pozor-niei človeške zgodovine, ali boljo rečeno: boj teme in svetlobe, bo moral priznati, da su prav vse to, v večjih aH manjših odtenkih, ponavlja tudi dandanes — v dobi moralne in duševne razrvanosti, ki na različne načine bega in tira ljudi celo v obup. Prav vseh deset slik v Pasijonu, ki su markantno odigravajo na odrti pred gledalci, živo vpije v današnji čas: Ne spite, ampak bodite cujcči, kajti ihili Je voljan, meso pa je slabo. Ves potek dejanja: od Cvetne do Velike nedelje — vsa velika duševna in telesna lio! našega Odrešenlka, ki je človeški duh nikoli nc bo doumel in ne občutilo človeško srce, sama ljubezen, usmiljenje in dobrota na eni in satanska zloba nn drugi strani, človeka tako prevzame, da so trni porosi oko in zakrvavi srcu.
Ves tu notranji in zunanji boj teme in ! svetlobe, se je prav kvopko zrcalil tudi v zu-1 nanjlh kretnjah Igralcev: v mimiki obraza, I govora, obleki in krasni sceneriji. Ta dva kontrasta sta stopila v vseli slikah in pri-I zori h močno v ospredje, kar je rlalo celot-, tiernu dejanju Su večji povdarek in efekt in ! tako ju mogel vsakdo še bolj občutiti in do životi boj med Ljubeznijo in satanom.
Zavedam su. ila je dobra izvedba Pasijon a i na podeželskih odrih težka, toda v Curknlui te težavo nisem zaslutil. Priznati moram, da : se ju Cerknici uprizoritev Pasijona izborno i posrečila, kar gre zalivala v prvi vrsti g. voditelju Kovačieu in spretnim igralkam in igralcem, ki so sc lotili tega lepega, a težavnega dela z veliko požrtvovalnostjo, ljubez-. nijo iti razumevanjem.
Da ju izbrala »Katoliška akcija« pomemben, za vse ljudi, in zlasti za današnji čas, aktualen tema, ki su ju odražal v Pasijonu, ju pričalo številno občinstvo, ki jo pri-liitulo od zulo oddaljenih krajev kot so: Loški potok. Loška dolina in Bloke. Ze petkrat je bila na novo okusno poslikana, lopa in j udobna dvorana napolnjena do zadnjega ko-tičlcn in upam, da lio tudi na Bulo nedeljo, ko se bo ob treh popoldne zadnjič predvajal 1 Pasijon.
Na tem mestu moram turli omeniti, da j sta nastopila v Pasijonu dva najstarejša ' igralca ln sicur 71-lulnn Nežka Baraga, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo deluje pri odru, odkar društvo obstoju, in 68-letni lila/ 1'avllč, ki je priznan po vsej dolini. Obema: Prisrčna zahvala!
Prav lako pa so dolžni zahvale tudi g, voditelj in vse igralke in igralci, ki so doka/aH v Pasijonu svoje lepe, mnogo obetajoče zmožnosti.
Mislim, da se 'ne motim, uu trdim, da bo ostal Pasijon vsem dolgo v spominu, mnogim močno moralna opora pri vsakdanjem ilelu. vsem pa ve-ulo upanju, da za Vulikim petkom pridu tudi Velika nudulja.
Jožo Podsliniški.
Strašno je krvno maščevanje
V nekaterih južnih deželah vlada še vedno strašni barbarski običaj krvnega maščevanju, ki je zuhteval že uešteto smrtnih žrtev. Naše obmejne oblasti so n. pr. pred kratkim ujele nekega Suita Salija prav, ko je prekoračil mejo i■/ Albanije v našo državo. Stražniki so ga odvedli v bližnjo obmejno stružnico, kjer ie pri zaslišanju izjavil, du je v Albaniji politično preganjan ter je zato hotel pobegniti v Jugoslavijo. K.er pu se je zdel zelo sumljiv, so ga naše oblasti pridržale v zaporu. Istega dne pa *o albanske obmejne oblasti sporočile, da je Suil Suli izvršil v Albaniji grozen zločin in da je zaradi tega pobegnil v Jugoslavijo. Šali je rloma iz albanske vasice Kukusa, ki je blizu naše meje.
Šali se je hotel maščevati nad svojim sosedom Jušuroni Imcran. Med obema roflovinama vlada že dolgo krvno maščevanje. Zaradi tega stanja je v zadnjih 10 letih izgubilo življenje narl 30 članov obeh družin in sicer iz Salijeve 15 in iz Jasa rove 16. Ju.šnt' je bil Saliju še dol-
Sedaj na spomlad v
Rogtško sat;no,
zdravilišče želodca, črev, žolč-nega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna pen-zija velja v času od 1. maja do 15. .junija Din 1000-— in Din 1200-—. Piospekte in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika.
Kaj pravite?
0 tisku so dejali, da je iesla velesila. Potem je radio sedma. l\dn bi si upal podcenjevali silo radiof Tiskani besedi lahko oslrižei peruti, nasprotnega tiska ne pustiš u deželo; tako so storili v лет-iiji, v Italiji in drugod. Tudi nad trgovino, ki je veljala kot kupčija in mednarodno *par ехсеПепсел, jc zavladala avtarkija. Hitler je celo ljubezni, ki si utre pot do ljubljenega srca tudi skozi jeklen oklep narodnosti in državnosti, zastavil pol v svoje cesarstvo, kamor nc sme pronikniti niti kaplja židovske krvi. Še noben diktator pa ni doslej zgradil zidu, ki bi mogel prerezati radijske valove, ki nosijo v svet človeško besedo.
In kaj je naša sedma velesila o praznikih pošiljala med Slovence in Slovane, raztresene po širnem svetut »Velikonočno kronikoki je biln silno bogata s kaj pestrimi dogodki: v gostilni »pri škr-juličku- su se udarili fantje ili peli so krivci, v skednju je Potepuhov Tone streljal nn veselo dru-ibo, k sreči ni nikogar ranil; pod klančkom so peli krivci...
Tudi drugi, narodi imajo kake takšne -.■velikonočne kronike*-, a jih skrbno ohranijo doma! Ali naj slovenski radio raznaša do golega razgaljeno slovensko sramoto po vsem svetu?
Koledar
Četrtek, 5. aprila:
znavalec; Irena.
Vincencij (Vinko) Fcr., spo-
žun nu krvi in Sali sc je zato hotel nad njim za vsako ceno maščevutifter jc zato iskal samo primerne prilike.
Ponoči je vdrl v Jašarovo hišo. Pri sebi ni imel orožja. Ker pa je zelo močan človek, se ni bal Jašara. Polea Jašaru sta bilo v hiši še njegova ženu in l()-letni sin. Kot besna zver se je Suli vrgel nu Jušuru. Nekaj trenotkov sta sc možu borila, nato je močni Sali podrl Ju-šara in mu z .zobmi pregrizel grlo. Nesrečna : žena in sin stu klicni« na pomoč, toda bilo jc vse zaman, ker ni bilo nikogar v bližini. Saliju j pu je bilo še premalo, da je ubil Jašara, tem- j več je zadavil tudi njegovega sina. Zatem je I krvolok poskušal zadaviti še ženo. Da je ta | ostala živa. se ima zahvaliti le golemu slučaju. Ko jc omedlela, je Stili mislil, du jc že mrtva, nakar je odšel iz hiše ter pobegnil čez našo mejo, кјег so gu prijeli.
Naše oblasti so gnusnega zločinca izročile albanskim oblastem, pred katerimi bo odgovarjal zo svoje strašno nečloveško dejanje.
losip Pauer. Poko'ni je bil zelo delaven v svojem rojstnem kraju, ustanovitelj hranilnice in posojilnice in član raznih društev. Bil je daleč naokrog znan kot zelo soliden trgovec, poštenjak od nog
do glave in zato priljubljen v vseh krogih. Zapušča žalujočo vdovo in tri hčere, ki so vse preskrbljene. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na tamkajšnje pokopališče. Naj mu sveti večna luč, žalujočim preostalim pa izrekamo svoje sožalje.
Novi grobovi
■f- Josip Toni. V Lecmišču je včeraj zjutraj po kratki bolezni — zastrupljenju krvi — umri v Ljubljani in tudi na deželi povsod znani in priljubljeni mesarski mojster g. Josip Toni. Za njim bo žaloval vsakdo, kdor ga je poznal, saj jc bil pokojnik kre-nienit značaj, cel mož in ves poštenjak. Užival je priliublijenost tako med kupci, saj je bila njegova mesnica v Kresiji zelo znana po solidnosti med svojimi tovariši, med katerimi je zelo zalegla njegova moška beseda, med kmetski m prebivalstvom An med vsemi sloji prebivalstva. Dolga leta jc g. Toni bil načelnik ljubljanske mesarske zadruge. Imenovan je bil tudi za ljubljanskega meščana. Pokojnik zapušča sina Franca, bančnega uradnika, ki pa prevzame sedaj očetovo podjetje, in hčerko Minko, poročeno Stim, ter brata in štiri sestre. Pokojni ie bil star 64 let; rojen je bil v Šmarju. — Pogreb bo v petek ob 15 iz hiše žalosti na Poljanski cesti 36. Vrlemu možu na sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
•j- Jakob Draksler. Umrl je na Marnem g. Jakob Draksler p. d. Tome, star 72 let. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik občine sv. Krištof. Mnogo sc je tudi trudil in udejstvova! pri zidanju niove cerkve sv. Jakoba v Dolu. Bil je mož kre-menit katoliški značaj, vnel za blagor dobrega iin svojega bližnjega. Pogreb bo v petek 6. aprila ob 9 popoldne na farno pokopališče sv. Jakoba v Dolu. Naj v miru počiva!
-J- Josip Pauer. V Braslovčah je umrl v torek po dolgi mučni bolezni trgovec in posestnik g.
Osebne vesti
—	Napredovanja rezervnih častnikov in podčastnikov. VštevUi cd 17. decembra 1933 so napredovali v čin poročnika podporočniki Anton Bencina, Jakob Haler, Emil Vegner. Demetrii Divljak. Zvonimir Lončar, Božidar Ivanišn, Miloš Kaloper. Ivan Tom, Ivan Ofenbeher, Stanko Aparnik, Božidar Mejaški, Ernest Flajšman, Josip Pristovnik, Miroslav Vik in Rudolf Sarlah; topniški podporočniki Juro Vatec, Juro Frank, Dragofin Verner, Karel Vrhovec in dr. Teodor Krajlner; in/enjerski podporočniki Sava Justin, Allred Hološek Dragomir rlangi, Ivan Urbas in Rudolf Oaberšček; žrako-plovtii podporočnik Tibor f-išer in v čin inž. poročnika tehn. široke mornarice inž. podporočnik Zoran Rant; v čin podporočnika peli naredniki dijaki Zdenko Zdražilj, Štefan Pfajfer, Marijan Kovačič, Friderik Viner, Vladimir Benčič, Marko Sander, Mirko Krčmar. Josip Vajfner, Andrej Faj. Ivan Kos, Pavel Vajnberger. Ivan Raič, Franjo Knezi, Kru-noslav Tkalec, Alojz "lavčar iu Ivan Tužinski; topniški naredniki dijaki Alojz Funkel, Ivan Merle, Ivau llaberl, llugo tlaizel, Ljubomir Karlovec in Maks Klijier; v čin intendantskega podr>oročnika narednik dijak Milan Marušič; v čin san. podporočnika naredniki dijaki dr. Eogoslav Skalieki, dr. Bogdan Gravec in dr. Rudolf Bmenfeld; za nižjega voj. uradnika IV. razr. ekon. stroke narednika dijaka Stanislav Vogrinec in Henrik Aisler in za nižj. voj. tehn uradnika IV. razr. inž. tehnične stroke naredniki dijaki Ivan Cirman, Hinko Radej, Zdenko Nagel, Alo.zij-Vekoslav Pucek. Ivan Vagner, Ivan Rovšek, Ježef Bizjak. Janez-Ivan Duhovnik iu Janko Lukačič.
Ostale vesti
—	Otroci-harmonikarji v Be'gradu. Z ozirom na opazko »Prav bi bilo, ko bi bil poročevalec išc poročal, kako so ti slovenski otroci, ki so brez dvoma vsi katoličani, praznovali v Belgradu tudi katoliško Veliko noč. To bi bilo zelo spodbudno« — poročam, če se me že smatra kot voditelja mariborskih malih harmonikarjev, da se deca ni lc udeležila »Vrbicc«, t. j. procesije pravoslavne mladine s tem, da je ves sprevod opazovala na najlepšem prostoru takoj nasproti kraljevega
j doma, na katerega balkonu je bila tudi kraljevska j mladina in Nj. Vel. kraljica, in se pridružila spre-! vodu kot zaključek. ampak da se je ista deca v vsej pestri narodni noši polnoštcvilno udeležila na Veliko noč tudi katoliške službe božje v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici ln so bili tudi tukaj predmet živahnega odobravanja. Ob slavnostnem prihodu belgrajskega nadškofa o Ro-diča je ta l:ubka mladina bila postavljena v špalir, in ji je podelil nadškof tudi svoj blagoslov. Mimogrede tudi še to, da bo bolj vzpodbudno vplivalo, da jc bila vsa deca na poti v Belgrad tudi v zagrebški katedrali, kjer je nemotena opazovala ta-mošn;o zanimive obrede velikega petka Daljše poročilo za »Slovenca« mi jc obljubil g. V. B., ki se je sam zelo navdušeno izrazil o vtisih Beograjčanov v splošnem na nastop te ljubke dece in bil sam priča, ko je deca odhajala iz cerkve zopet v Kolarčevo ljudsko univerzo k nastopu za drugi koncert. Toliko resnici na ljubo z ozirom na vodstvo, ki ga poročevalec pripisuje meni, — Prof. Viktor Schvveiger.
—	Nove arheološke na;dbe v okolici Bihača. Bihač in niepova okolica sta zelo bogata na arheoloških najdbah iz najstarejših časov. Skoraj vsako
leto odkopljejo kakšen spomenik iz rimske dobe. Tc dni je Imet Dečo Kovačevič na svoji njivi naletel na srebrn rimski denar iz časov cesarja Kara-kale, ki je vladal od 211 do 217 po Kristusu. Zanimivo jc, da ie Kovačevič na isti njivi našel tudi i>el dukalov kralja Ladislava II., ki jih je odkupil banovinski muzej v Banjaluki. Na istem mestu so našli dva kameni la stolpa s tipičnimi starohrvatski-mi ornumenti. Nan.d pripoveduje, da je na tem mestu v starih časih slala velikanska cerkev s štirimi vrati.
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih. prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Joeel« grenčice Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom
—	Napoved pridobninc je podaljšana do 15. aprila t. 1. Kdor prijave še ni vložil, ima torej še priliko, du zamudo nudomesti. vendar pa je potrebno, da zakasnitev v prijuvi opraviči. Vse potrebne tiskovine ima v zalegi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, in sicer: Prijava (napoved) zu pridobnlno, polu I Din; dalje: Davčna prijava za splošni davek ua poslovni promet in 'davek na luksus, poln 1 Din: Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobni-uo, komad 2 Din, ki je za vsakega vlagatelja pridobninc izredne važnosti radi dovoljenih in nedovoljenih odbitkov. Pripomoček za gostilničarske obrti pu stane t Din. Imenovana knjigarna iuui v zalogi ludi druge davčne tisko-inc.
—	Pri revmotizmu < elavl. Ied|ih. plečih. Živčnih bolečinah v kolkih usedli M|f»xpn«chinM
j st uporabila naravna »Fran/ Josefova« voda I z velikim pridom nri vsakdanjem izpiranju i prebav neira knnnlo
—	Pozor! Bnzlične ostanke raznovrstnega blnsra. ;ako usodno lahko kupite v novem Hazarju Ivanka Štrukelj. Ljubljana. Kopi
i tarjova 1.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno ! tilago' Vedno iu povsod zahtevajtc Rudensko
Slatino!
j — Pri nadneniu k maščob' protinu sladko-sečnosti izboljšuie naravna »Franz-Josefoi a« gren-I čica delovame želodca in črevesa ш traino pospeši prebavo
Šmarje pri Ljubljani
Zopet »napredek«, porečeš, če tc pot zanese iz Šmarja v Podgorico; ni več jarka, ampak pot je popolnoma prenovljena na pobudo našega g župnika in s krepkim sodelovanjem vrlih Pod^oriča-nov. Ob tej priliki so bile izkopane imenitne stvari iz rimskih časov, o čemer pa bodo še naši strokovnjaki iz muzeja porebej govorili. Pri postaji zidajo novo hišo, kjr bo pekarija; lačni torej nc bomo. Dobili smo na naši osnovni šoli novo učno moč v osebi domačina g. Prapro'tni.ka Nekaj novega je bilo pri nas na cvetno nedeljo; procesija ni šla samo po cerkvi, ampak vsa mladina z butarami je šla v procesiji okoli cerkve in zopet noter, kar je bilo lepo za pogled in seveda versko pomembno. Butare so bile različne velikosti, vse pa lepe in skoraj izvirne. Drugih posebnih novic pa zaenkrat ni.
Ptuj
JSIa&ncmilci
Liubliana
1 Koncert »Smetane«, Drevi ob 20 koncertira z veliki unionski dvorani praški moški pevski zbor »Smetana« pod vodstvom svojega odličnega dirigenta prof. Spilke. Smetana spada med najboljše reprezentante češkega zborovskega petja. Njegovi basi so veličastni, tenorjii jedrnati in do najvišjih falsetov nenavadno prijetni. Pojo strogo ritmično in njihov dirigent prof. Spilka zna izvabiti iz svojega zbora najnežnejšo zvočnost in doseči čudovite učinke v barvi glasov. Zbor izvaja najlepše češke skladbe za moški zbor, dalje par jugoslovanskih in ludi dve slovenski narodni. Jc na veliki kon-cerlni turneji po Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji. Zbor šteje nad 50 pevcev, ki so prepotovali s svojimi koncerti skoro celo Evropo. Obisk koncerta naijtoipleje priporočamo. Prediprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Maticc, Ravnotani se dobi tudi besedilo in podrobni program.
1 Spored proslave sv. Janeza Boska v Unionu dne 14. aprila ob 20: 1. Uvodna koračnica — orkester; 2. slavnostni spev — moški in mešani zbor z orkestrom; 3. prolog; 4. slavnostni govor — govori g. dr. Jure Adlešič; 5. Don Boskovo delo _ melodramatičen prizor v 3 slikah: a) Mladi
učenjaki, b) Naši umetniki, c) Kladivarji; 6. V norišnico — vesela dcklamaeija; 7. Čigav jc don
Bosko? _ zborna dcklamaeija; 8. Pustite male k
meni! — odlomek iz evangelija; 9. Od pastirčka do svelnika — melodramatičen prizor v 3 Jikah: a) Pastirček, b) Njegovo dvorišče, c) Apoteoza. Dramatične slike in deklamacijc sta napisala dr Al. Tome in A. Farkaš, glasbene točke je napisal dr. Jcrko Gcržinič.
1 Kino Kodeljevo. Jutri ob 8 Cesarjev valček (Marta Eggerth) in Ozračje sc ruši (velik avijatiški film).
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra 78, in mr. Hočevar, Celovška 34.
Cerkveni vestnih
Celonočno češčenje presv. Zakramenta v ljubljanski stolnici ee prične drevi ob 21 po končani skupni molitveni uri. Nočni častivci bodo molili iz »Večne molitve« 25. uro; Za Veliko noč in velikonočni čas. Na novo došli častived si izbe r o poljubno molitveno uro od 21 do 4.
II. Vnun a Mar. kongregacija pri uršu-linkah v Ljubljani ima jutri na prvi petek zjutraj ob M nu 7 skupno sv. obhajilo. Pridite vse. Voditelj.
Maribor
m Mariborska zbnskosportna podzveza ima v
nedeljo, dne 8. t, m. ob 9.30 v lovski sobi pri Orlu svoj redni letni občni zbor.
m Glasbeno in pevsko društvo Danica uprizori v nedeljo, dne 8. t. m. ob petih popoldne v Mladinskem domu šaloigro »Spavaj deklica« v treh dejanjih.
m Izobraževalno druitvo na Košakib jc preneslo svoje druMvene prostore k Samccu ob Drž. cesti, Počchova štev. 2.
m Zveza brezposelnih učiteljev ima v nedeljo, dne 8. t. m. ivotj redna sestanek.
Celie
c šahovski brzotttrnir DruMva mpcs'uv ■ ,i«kih akademikov v Celju bo v petek, dne 6. t. m. ob 20 v hotelu Evropa
^^^^^ Ce le uekoliko dni redno pijete Radensko slatmo (Zdravim nli Kra-ijev vrelec), opažate nu sebi velike spremi mbe Na hurvi in količini siti pa spoznala da »e organizem uuira in Čisti Ona tudi nevtralizira vinske kislino, ziito dela vino okus' o in pitno Rudi ogromne količine zdravilnih m mera ov nonnMi/ira vse notranje žle'P. Poskusite le enkrnl Radensko elalino, da vidite Uaj /.nači prvovr«tnu minerala vola. P »ne nam po brezplačno brošuro za domače zdravljenje in pitie Radenskih vol
Zdravilišče in kopa'išč«' Slatina Radenci.

Novo mašo je pel pri Sv. Urbanu na velikonočni ponedeljek ptu;ski rojak g. Stanko Horvat iz Mestnega vrba. Novomašnik jc dovršil svoje Študije v barski škofiji, kjer jc bil tudi posvečen v mašnika.
Poroki, V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuj« so sc poročili na velikonočni ponedeljek: Jo?ef Hrenko, mizar, in Luci;a Perger, hči viničarja, oba z Mcstncila vrha, ter Jakob Kranjc, kolar iz Nove vasi, in Antonija Petrovič, hči posestnika iz Ro-gotnice. Bilo srečno!
Smrtna kosa. V visoki starosti 91 let ie umrla v Snuhlji užitkarica Elizabeta Lešnik. Rodila se lic 30. marca 1843. umrla pa 30. marca 1934. Nekaj dni pred smrLjo je bila še pri maši v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptu:u. V Mestnem vrhu jc umrla Marija Pongračič, žena čevljarja, v 35. letu 1 starosti. Naj v miru počivata!
Neznani zlikovci so napravili v Vurbergu in n^ctfovi okolici veliko škodo s tem. da so polomili raznim posesLnikom vse mlado sadno drcvic. Prizadeti so ired drutfim posestniki Jožef Lešnik iz Vumbaha, Dominik Ramula iz Vumbaha, župnik An'on T.ajnšič iz Sv. Martina in Vincenc Pečar, posestnik v Ciglcncah. Škoda presega 5000 Din.
Poizvedovania
Nogometna žoga je bila včeraj izgubljena. Najditelj se naproša, da javi svoje ime v upravi lista.
c Skupna pevska vaja i>Celjskega Zvona bo drevi ob 80 zvečer v Domu.
c Občni zbor celjske podružnice »Merkurja« bo v petek, dne 6. t, m. ob 8 zvečer v restavraciji hotela Evropa,
c Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko oblasl v Celju bo imela dne 8 aprila ob 9 dopoldne VIII. redni letni občni zbor v občinski posvetovalnici na Bregu.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20. Četrtek. 5. aprila: Zaprto. Petek. 6. aprila: »Visoška kjonika«. Red C. Sobota, 7. aprila: »Bratje Knramazovi«. Premi-jera. Izven
Nedc'ja 8. aprila ob 15; »INRI«. Izven. Poslednja letošnja vprizorilev. Cene od 6 do 20 Din. — Ob 20: »Bratje Karamazovi«. Izven.
Oj>f*ra
Začetek ob 20 Četr'ck. 5. aprila: »Traviata«. Red Četrtek Petek, 6 aprila: Zaprto. Sobota, 7. aprilu: •»Carmen«. Red A.
Uprava Narodnega gledališča naproša svoje p. n. ahonciite, da vplačajo osmi obrok celoletnega, odn. sno drugi obrok polletnega abotmuma do 14. ajyrila.
\1ARIROR4KO r.IFOMKčE
Čelrtek. 5. aprila ob JO: »Gorenjski slnvček«. Red \.
Petek, 6. ivprila oh 20: »VijolicR z Montmnrtra 1 Red B. Gostovan.c Erike Druzovičcve.
Crosscountry lahkoatletinj
Za državno prvenstvo v nedeljo dopoldne v Ljubljuni
Tudi naša dekletu-lnhkoatlelinje ne mirujejo, temveč se resno pripravljajo za IV. svetovne ženske igre, ki se vrše letos v avgustu v Londonu, in za olimpijado, ki bo ic/. dve leti v Berlinu. Prcdprivu za vse panoge lahke atletike so gozdni teki, ki se vrše /e v zgodnji s|x)-mludi, da sc. vidi, v kakšni kontliciji so atletinje žc takoj v začetku sezone. Za pomladansko go/.dne teke pa se je treba pripravljati preko cele zime z raznimi gimnustičnimi vajami ter krajšimi in daljšimi teki v p ros l i nuravi.
V koliko so se uaše luhkoatlctinje pripravljale čez zimo, bomo videli v nedeljo. I.jub-lanjske atletinje ao pokazale žc ua nodvzeznem gozdnem teku, da v dobri formi. Brez dvoma bodo tudi Zagrebčan k c in Bclgrajčnnkc hotele doseči najboljše uspehe, vsled česar se nam za nedeljo po dolgem presledku obeta prvovrstna lahkoatletska prireditev v Ljubljani.
Crosscountry v Zagrebu
Nn moškem državnem prvenstvu nastopi pet slovenskih klubov
Kako ostra bo borba na nedeljskem crose-countryju v Zagrebu, priča dejstvo, da sc udeleži tega zanimivega, a še bolj važnega teka kar pet slovenskih klubov, in lo: Ilirija in Primorje iz Ljubljane, Jugoslavija iz Celja ter Maraton in Železničar iz Maribora. K tem prideta šc zagrebška kluba Concordia in Maraton ter nekaj poedincev Iz Pančcva. Vsekakor ho to dosedaj največji crosscounlrv kar se udeležbe tiče — s:ij bodo ekipe klubov izredno močne — konkurenca bo pa brez dvomu nnj-ostrejša, kar smo jih doslej videli nn naših prireditvah. Startali bodo naši največji kanoni kakor Krevs, Starman, Grmovšek in drugi. Od moštev stu pa najbolj nevarni od Ilirije in Primorja. Eni kot drugi bodo hoteli zmagati in bodo napeli vse sile, da dosežejo čim častnejši rezultat. Primorje bruni naslov drž. prvaka, ki ga ima žc dve loti. V slučaju, da še letos zmaga, preide |>rehodni pokal g. buua dr. Marušiča r trajno posest kluba.
Smuški odsek podružnice SPD v Krunjskl gori je priredil mcdklnbske tekme v slalomu dne f. aprilu 1914 v Kranjski gori
z višinsko razliko 150 m \ Krnici pod Ruzorjem, dolžina proge 1200 m.
Rezultati tekme:
I. Kavčič Drago (SPD Kranjskn gora) 2 min. 9JU (I.IO5/«) — (0,5Sl/n). 2. Žingcrlin Rudolf (Maraton, Zagreb) 2.10 (l,7a/e) — 1,2%). 2. Zore Zdravko (SPD Kranjska gora) 2,11«/» (1,13) — (0,58'/»). 4. Oitzl Hubert (SPD Kranjska gora) 2,12 (l,5'/») - (1,6«/«). 5. Levačič Ivo (SKZ Zagreb) 2,15'/« (I.—'/s) — (1,15). 6. Dr. Muravič Mladcn (SKZ Zagreb) 2.31«/6 (l.2(>'/a) (1.11%).
7.	Vrbuški Aleksander (SKZ Zagreb) 2,38-7» (I.IH)
—	(l,20"/»). 8. Klofutar Peter (SPD Kranjska gora) 3,37'/» 0,47'/») — (1.50a/»). 9. Schvvarz Jelka (Z K D Zagreb) 3.39 (1,59) — (1,40). 10. Djuka Angelu« (SKZ Zagreb) 5,42»/» (I.401/.',) — 2,2*/s). II. Kuoll Miro (SKZ Zagreb) 3.593'.-, (2,43/r, (1.55).
—	Izven konkurence: Sušič Vlado 4 min. (2,1)
—	1,59). Prijavljenih: 23 tekmovalcev (20 v konkurenci in 3 izven konkurence). Startolo: 20 tekmovalcev (17 v konkurenci in з izven konkurence). Plasiralo sc je 12 tekmovalcev, ostalih 8 je odstopilo, odnosno bilo diskvalificirani!).
Turni smučarski toćaj SI'D na Triglavu od
8.	do 15. aprila. Sestanek udeležencev tega tečaja je v soboto 7. aprila v hotelu Triglav v Mojstrani, po prihodu zadnjega vlaka. V oprtnik je treba s seboj vzeti dva para lahkega volnenega perila, nogavice, rokavice, čepico, vetrnjačo, očala, vazelino, steklenico, rezervna jermena, maže (Вгл11у zn zrno-ver in medlimi) in event. kože. Zu prenos stvari iz Mojstrane na Staničcvo kočo (oprtnik ali smuči) zaiiteva nosnč Din 4 od kilograma. Tudi ves č«!« izleta nas spremlja nosač, ki bo proti mali 00-ikodnlni in na željo nosil prtljago udeležencev. Pogoj za udeležbo je znanje pluznih obratov. V lirostem času pa tudi med izletom se bo vežbalo v smuški tehniki na strminah. Odhod iz Mojstrane je v nedeljo 8. aprila ob G. Na Ski niče vo kočo pridemo ob 14. 9. aprila izlet na Kredarico s praktičnim vežbanjem nn terenu. 10. aprila odhod iz fcitaničeve koče nad Velim poljem-Hribarica-plan. v Lazu-Sedtnera jezera. 11. aprila izlel na Velika Vrata ali na Pršivec. 12. aprila odhod čez Kal na Lanževico do planine na Kraju. 13. aprila pod Bogatinom in Škrbino na Planino Voeel v Skalaški dom. 14. aprila izlet na Rodico in Šijo 15. aprila povratek domov. Prijave sprejema pisarna SnI). paloča Grafika, telef. 20-03, in Janez Dit«Mic. Sln-ničeva koča. Skupni stroški za tečaj so Din 450. Repetenti še posebno vabljeni. Tečaj vodi g. Janez K veder.
ASK Primorje (Iahkoatletska sekcija). Dainec ob 20.30 v tajništvu nebotičnika važna seja Go lova in točna udeležba vseh odbornikom neobhodno potrebna.
ASK Primorje (Iahkoatletska sekcija). Danes ob 18 generalni trening za vse cross-counlryjaše.
Zbor sodnikov JLAZ-e v Ljubljani. Za dam-sko državno croes-country prvenstvo 8. t. m. delegirajo sledeči sodniki: vrhovni sodro k L. Mihe], vodja tekmovanja Mogušar, Starte; Luin, t.i-somerilci: StepHSnik, Kermavner, Kos, Mihel, zapisnikar Cck, sodniki n« progi: Potokar, Peval^k, Bradač, dr. Alujcvič. Udeležba jc za navedene sodnike obvezna.
MK. »Ilirija« razpisuje redni letni obdroi zbor г običajnim dnevnim redom na četrtek, dne 19 aprila t. 1. ob 7 zvečer v restavraciji »Zvizda..
SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Drevi ob 20 ije v telovadnici šole na Grabnu strogo obv- zm sestanek za sledeče atlete: Jenko II, V etrih, Di Batisla, Abulnar, Kunaver, Slelc, Gorianc, Stare. Dogovor o državnem prvenstvu, ki se vrši v nedeljo 8. t. ni. v Zagrebu. — Načelnih.
ŽSK Hermes. Seja c. o. sc vrši danes točno ob 19 na glavnem kolodvoru, — Gosp. Požgoi sc vabi da cc jc zanesUivo udeleži
Gospodarska kriza se mu
Iz Šanghaja poročajo, da so kitajekd teroristi, ki so organizirani v društvu »Lanjiše«, sklendi umoriti novega mandžurskega cesarja »Pu-Yija. V organizaciji »Lanjiše« je organiziranih 30 članov. Ti so baje že prodrli v Mandžurijo kot turisti ali kot učenjaki, ki proučujejo deželo, da bi izvedli
svoj načrt. Teroristična organizacija je razpisala za glavo mandžurskega cesarja nagrado 500.000 dolarjev in za ministrskega predsednika Čensiao 300.000 dolarjev, za glavo vsakega posameznega ministra 200.000 dolarjev.
500,000 dolarjev za glavo mandžurskega cesarja
ne pozna
Prizor v berlinskem zoološkem vrtu. Takole se smeje morski slon.
Vo'na ni neizbežna usoda
Jezus, ne Cezar l pravi Masarylt
Veliko noč so v Pragi proslavili s političnim premirjem, ki so ga slovesno naznanili na poslanski seji. Poleg tega je ob 11.58 do 12 obstal ves promet na praških ulicah. Avtomobili, tramvaji in vsi vozovi so obstali. Pešci so se odkrili. To ]e bilo v spomin na vojne žrtve. Vsak Čehoslovak naj bi se v tistem trenotku vprašal, ali so bile vojne žrtve zaman, ali je današnje politično in socialno življenje vredno tolikšnega prelivanja krvi?
Slavnostni seji poslanske zbornice je prisostvoval poleg predsednika Masaryka tudi nadškof Kašpar. Nadalje so se tu zbrali inozemski diplomati. Prvi je govoril prosvetni n inister Krćmai-, ki je poudarjal, kakšno važno vlogo igra umetnost
v boju za mir. Med narodi ni prirojenega sovraštva, je dejal. Delovnemu ljudstvu je sovraštvo radi jezika in plemena tuje. Človeštvo ni zapadlo temu strašnemu prokletstvu, njegova na'oga ni, da ustvarja pohabi.ence in da se medsebojno kolje. Vojna ni neizbežna usoda, pač pa začasna bolezen. Minister Krčmar ie zaključil z Masarykovim citatom: »Jezus, ne Cezar, to je smisel naše zgodovine in demokracije!« Za njim je govoril še poslanec Ru-peldt. Velikonočni mir pa je naznanil predsednik zbornice g. Stanek. Pred parlamentom se je razvil sprevod, na čelu katerega je šel predsednik Masa-ryk. Vso slovesnost so prenašali po radiu. V Pragi so postavili okoli tiisoč javnih zvočnikov, da bi ljudstvo lahko poslušalo slavnostne govore.
Za umor francoskega pretekla: 2 leti ječe
Brez orožja v
Zgoreli naj
Naj vam predstavimo te junaške oznani e v al ce Kristusove blagovesta, krepke tirolske može, o katerih ne poroča noben svetoven časopis, ker se ne bahajo s svojimi dejanji in jih ne razširjajo senzacij željne agencije po svetu. Kot zvesti učenci Gospodovi so skrili svojo osebnost za skromna redovna imena kapucinskega reda. Tako si jih tudi mi ne moremo popolnoma pravilno predstaviti. Kajti kaj pomenijo za širni svet imena Adalar, Pe-regrin. Janez Marija, Frančišek in Teofil, tudi če stavimo predenj častne naslove »oče« in »brat«?
P. Janez Marija je patrijarh skupine, ki potuje skozi Peiking, Port Artuir in Vladivostok tja daleč na skrajno mejo Mandžurije, v mesto lian. Nad 20 let je deloval p. Janez kot misijonar v Indiji, dokler ni svetovna vojna prekinila tudi njegovega dela. Sedaij se je prostovoljno javiil za ta daljni in nad vse težavni misijon v severni Mandžuriji. Tudi za p. Frančiška, ki je 10 let deloval v južni Afriki, in za brata Frančiška, ki prihaja iz i Litavske, bo ta sprememba prav velika. Toda duh je, ki kliče te može, in njemu se vsi pokorijo.
Gotovo ni slučaj, da je bil izvoljen z/a predstojnika novega misijona p. Adalar, saj je vendar deset let skupno s p. Peregrinom okušal vso sladkost in grenkobo misijonskega življenja v enem najtežjih misionskih okrožij na Kitajskem. Kako govorijo ti možje o svojih doživljajih, ki bi dajali gradiivo za najbolj napete romanel Naš ameriška znanec se izraža o njih takole:
V veselo zabavnem tonu, prav tako, kakor pripovedujejo šolski otroci dogodke s počitniškega življenja, tako poročajo ti možje o resničnih, ne o izmišljenih zgodbah in dogodivščinah z roparji. Ne
Krivica se maščuje
Angleški listi se od časa do časa obračajo do svojih čitateljev za razne prispevke, da bi tako vsebina listov postaja bolj zanimiva in pestra. »Daily Mail« je stavil svojim bralcem tole vpra: ianje: Kdaj ste doživeli najznačilnejše naključje?
Nekdo je listu odgovoril takole: Pred leti sem bil porotnik in spominjam se primera, ko je stal pred sodniki mlad šofer, obtožen, da je s svojim avtom zakrivil smrt starega moža. Večina nas je bila prepričana, da v tem primeru šofer ni bil kriv iin da se je pripetila nezgoda po lastni krivdi pešca. Le eden izmed porotnikov je vztrajal na tem, da treba šoferja spoznati za krivega, da bo občutno kaznovan. Le s težavo smo ga pregovorili, da je popustil, češ, da je za šoferja itak že zadostna lekcija to, da je povzročil s svojim avtom smrt, četudi ne po svoji krivdi, in gotovo bo v bodoče bolj previden.
Lansko leto sem bil zopet med porotniki in tudi sedaj je bil na vrsti primer, da je nepreviden vozač povozil človeka do smrti. To pot pa je bilo I dokazano, da je bila krivda popolnoma na strani šoferja. Mislite si moje začudenje in presenečenje, ko sem v obtožencu spoznal nekdanjega porotnik^, ki je bil takrat med obravnavo proti šoferju tako ! krut in trdosrčen.
Molčal sem in porotnikom nisem hotel omeniti onega davnega dogodka, pač pa sem prepričevalno pritrdil drugim, da je obtoženec kriv.
boju s tolovaji
bi, obloženi z listki brevirja
Prizor izpred pariške porote, ki je sodila gdčno Germaine Hout. Proces jc bila prava senzacija za Pariz. Cennainc Hout jc umorila prefekta Causereta, Parižane je presenetila razmeroma mila obsodba: Hout je bila obsojena namreč samo na dve leti ječe. Kljub temu so smatrali obsodbo za nekako irtreznenje porotnikov, ker se je doelei oogosto dogodilo, da so bile takšne morilke splon
oproščene.
Angleški vrtnarji gojijo vijolice ood steklom, ki ima obliko nekakega zvonca. Na sliki vidimo vrt-
narico v Henfneldu.
Relativnost svetlobne hitrosti bi rad
Svetlobna hitrost na zemlji drugačna ko v vsemirju? cfoftCITClf
samo enkrat, temveč leto za letom so jih v prejšnjih misijonskih postajah v notranji Kitajski izro-pali mohamedanski banditi in jim večkrat vzeli vso obleko razen STajce. Po vsem tem je skoro čudež, da niso ob silnem telesnem in duševnem trpljenju in mučenju ;popolnoma obnemogli.
V naslednjem poročamo samo o enem taikem srečanju z roparsko tolpo, ki pa slučajno v tem primeru ni dosegla, kar je nameravala. Ko bi se kaj takega dogodilo komu drugemu, ne ubogim kapucinom, koliko ogorčenje bi za valovilo po vsem svetul
Zopet se je pojavila na misijonski postaji mo-hamedanska vojaška tolpa in vdrla v nezavarovano cerkev. Podivjana soldaleska je zgrabila misijonarje in jih zvezala na ro'kah in nogah. P AdaJarja so obesili na neko steno z vrvmi, ki so mu jih zvezali okrog telesa pod pazduho. Pojasnili so mu, da ga bodo takoj obesili, ko bo do konca videl prizor, ki ga nameravajo napraviti z njegovim tovarišem. Kmalu privlečeio na dvorišče p. Peregri-na. Poglavar roparske tolpe si je dal opravka z brevirjem, iz katerega je trgal list za listom. Vsak posamezen list je hotel položiti na drugi del misi-jonarjevega telesa in jih potem drugega za drugim sežgati, tako da ne bi ostal nedotaknjen najmanjši del kože. Oba misijonarja soglasno sporočata, da sta v strahu čakala, kdaj bo iztrgan zadnji list iz brevirja, sežiganje listov na golem telesu se jima je zdelo nekaj bolj postranskega pomena.
Vendar zločinci niso prišli do izvršitve svojih peklenskih naklepov. Neka zunanja straža je javila, da se približujejo vladne čete in mohamedanci so v naglici pobrali nekaj stvari in jo jadrno odkurilli, ne da bi se brigali za svoje uijetoike. (Fides.)
Niti Einstein se s svojo teorijo o relativnosti ni dotaknil merila, ki so ga smatrali še do nedavnega za nedotakljivo, to je merila hitrosti svetlobnega žarka. Hitroet, s katero prodira svetlobni žarek skozi prostor, je ostala še nekako sveta, nedotakljiva vrednota, s katero lahko merimo vse. Bila je mera in obenem najvišja točka v času. Svetlobna hitrost zavzema prvenstveno mesto v svetovnem organizmu, piše Deziderij Papp v »Neues Wiener Journalu«.
Stalo je silnega truda-in izredne bistroeti, da je človek dognal hitrost svetlobnega žarka. Ta hitrost je bila človeškim pojmovanjem tako silna, da so se zdele razdalje na svetu premajhne, da bi jo mogli premeriti. Človek se je moral zateči k pojavom pod nebeškim svodom, da bi lahko zajel hitrost svetlobnega žarka. Planet Jupiter mu je bil v oporo in človečki razum je smatral za svoj največji uspeh, ko se mu je prvič posrečilo s pomočjo posebnih aparatov, ki poslujejo z naglo vrtečimi se zrcali, najdeno hitrost potrditi tudi na zemlji. Francoz Faucault je prvi začel s temi poskusi in Američan Michelson je s čudovito bistroumnostjo izpopolnil Faulcaultovo merjenje. Faul-caultovo kakor tudd Michelsonovo merjenje je dalo v glavnem isti rezultat. Oba učenjaka sla ugotovila, da znaša hitrost svetlobnega žarka 299.796 kilometrov na sekundo. Prav lahko to številko zaokrožimo in trdimo, da se svetlobni žarek širi s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Z isto hitrostjo prodira skozi prostore kakor radijski valovi.
Hitrost svellobe je milijonkrat večja kakor hitrost glasu. Razlika med hitrostjo jeka in hitrostjo svetlobe je nepremostljiva. Denimo, da govornik govori pred mikrofonom. Njegov glas bo rabil, da preleti razdaljo 1 metra do mikrofona, več časa kakor radijski valovi za pot z Dunaja v Rim. Kitajec, ki bo v Pekingu stal ob radijskem aparatu, bo slišal prej melodiozne napeve iz dunajske opere, kakor navdušeni poslušalec, ki napenja ušesa v dunajski operni četrti galeriji. Kljub temu bi tudi ta hitroet, s katero potuje svetloba, potrebovala več let, da bi prehodila prepade, ki zijajo med posameznimi zvezdami. Recimo, da bi bili na najbližji zvezdi stalnici Ljudje. Ti bi morali kljub izredni hitrosti radijskih valov čakati štiri leta in
pol, da bi udaril na njihova ušesa kak koncert na naši zemlji.
Ta svetlobna hitrost je torej doslej veljala v i fiziki za nedotakljivo in stalno vrednoto. To je I bila naravna mera za pojave vesoljstva. Zato je bila toliko bolj presenetljiva vest, ki se je razširila v svet iz Anglije, vest namreč, da se je potnpežljii- 1 vemu raziskovalcu Gheoryu Debrayu posrečilo j ugotoviti, da je svetlobna hitrost prav za prav za , 500 km manjša, kakor so doslej mislili. V prvem i trenotku so učenjaki mislili, da ni bilo prejšnje l merjenje točno; nadaljni preizkusi so dovedli do 1 zaključka, da je svetlobna hitroet celo 1000 km manjšal Nekateri učenjaki so domnevali, da se hitrost svetlobe manjša. Nenadoma se je to nespremenljivo in absolutno merilo pokazalo za spremenljivo, ali je vsaj poslalo relativno.
Svetloba rabi od solnca na zemljo okoli osem minut časa. Če malo po fantaziramo in postavimo, da bi se svetlobna hitrost stalno manjšala ne samo za 500 ali 1000 km na sekundo, potem pridemo do ! zaključka, da bi tiste sile, ki ovirajo svetlobo na n;eni poti, nekega dne popolnoma zmagale in da bi ostali na zemlji brez svetlobe in toplote. Brez svetlobe in toplote bi ne bilo več življenja. Zavladal bi mraz in z njim smrt.
Ta domneva seveda ostane samo v domišljiji. Na vsak način trdi Deziderij Papp, je bilo treba računati s padanjem svetlobne hitrosti. Ta uganka se je prvotno zdela nerešljiva, toda kmalu je prišlo novo presenečenje. Te dni je pariški učenjak Salet predložil akademiji poTočilo, v katerem trdi, da je prišel po temeljitem in dolgoletnem merjenju do zaključka, da se zdi svetlobna hitrost na zemlji j za 2COOkm na sekundo manjša kakor pod nebeškim svodom; poleg tega je svetlobna hitrost pri posameznih zvezdah različna. To nedotakLjivo merilc ki mu je bila za podlago svetlobna hitrost, tore ni stalno, ni nedotakLjivo; je torej različno glede na prostor. Učenjaki so to ugotovitev pari-ikega profesorja sprejeli z veliko skepso, toda po mnenju g. Pappa je prof. Salet svojo trditev tudi dokazal. Profesorjeve ugotovitve dokazujejo manj stalnost svetlobne hitrosti, kakor pomanjkljivost človeškega znanja. Seveda bo treba slišati še mnenje drugih učenjakov.
Prof. H
irtni spomenik
a je izobliikc
»Sprinler«.
Slab
omen
Slavno letovišče v Dže-holu, kamor so zahajali kitajski cesarji, je pogorelo do tal Ta grad je bil prava .umetnina kitajske arhitekture.
Štev. 77.
»SLOVENTJO«, dne 5. nprlln 19?i4.
Stran 7.
KULTURNI OBZORNIKI Gospodarsko
Beseda o filmu
Naš list je že pisal o vlogi filma na duhovno ■ast ali razkrojenje doraščajočega kakor tudi doraslega. a nekritičnega človeka. Če po ii.slimo, da si sleherno filmsko delo ogleda po svetovnih kinematografih nekaj desetin milijonov ljudi in da prodirajo kinematografi zmerom bolj iz mest na deželo, kjer sprejema človek sleherno novo idejo brez pridržka, ne smemo več govoriti o filmu kot nemogočem nadomestilu za gledališko umetnost z omalovaževanjem. Resda ne bo filmska umetnost bržkone nikoli tako neposredna, notranje poglobljena in živa, kot je gledališka, toda njena pot v široke plasti utegne imeli širši razmah in večji vpliv na celotno miselnost podeželskega človeka Zatorej bi moral kulturni svet, ki mu je na tem, da se odprte duše širokih plasti ne napolnijo s prtz-nim, tendenčnim, neetičnim kičem, nastopiti proti vsem onim filmskim podVInikom, katerim ni mar za umetniško in etično poslanstvo filma, marveč za navadno fabrikacijo, s katero se kvari okus in srce človeka. To se more danes tem bolj zahtevati, ker imamo celo vrsto kulturnih in umetniško kvalitetnih filmskih del. Kulturni filmi nam odkrivajo zanimivosti iz zgodovine, zemijepieja, prirodoslov-ja, zadnje čase pa zlasti iz folklore malo znanih plemen iz vseh delov sveta. Ti filmi niso umetniški, marveč zgolj poučni in prezanimivi za slehernega človeka. Imamo pa danes tudi žc lepo število globoko umetniških filmov, katere so ustvarili pravi umetniki. Pri teh najde še tako nasičen okus očiščenje in notranje zadoščenje. Ne izključujemo pri tem vsebinsko lažjih in razvedrilnih filmov (saj današnji človek nujno potrebuje nečesa, kar bi mu za hip odpodilo težke mislil), toda naj ne bodo ti filmi življenjska laž, marveč naj imajo v sebi vsaj iskro življenjske resnice, da ne bo odhajal človel iz dvorane po končanem priskutnem smehu s taki strahotno prazno dušo. Kinopodjetniki mislijo, da bi ostala njihova kinogledišča prazna, če bi prevečkrat naročali lepe umetniške filme Naj jim za primer navedemo »Kralja kraljev,«, katerega so imeli leta 1928 v Pragi nad mesec dni na programu in prihajali so trumoma meščani, delavci, kmetje in celo bolniki. Imamo pa na drugi strani v istem mestu podobo ljubljanskega kinoobčinstva; lani je namreč obiskalo krasni slovaški (prvi zvočnil) film »Dežela prepeva« 6817 ljudi, Klepurov kič »Pesem zate« pa 35.0001 Plehek čas, nemir v begotnem iskanju nove poti iz gospodarske, socialne in duhovne zmede, vse to ie sodobnega čtoveka pre-
vrnilo, vzelo mu okus in smisel šp za kaj drugega kot za trdovraten lov za drugim življenjem.
Danes imamo mimo mnogih slovanskih filmov, ki imajo vse večjo Globino in umetniško silo, kakor smo jih navajeni giedati zadnja leta, odkar trdovratno vrtimo nemške operete, tudi že lepo število dobrih katoliških filmov Nc mislimo tu katoliških propagandnih filmov, ki imajo zgolj la namen, da vzbujajo v cerkvi ljudstvu plemenita čuv-stva, marveč pred vsem one filme, ki zajemajo človeško življenje z globoke religiozne plati in ga oblikujejo neprisiljeno, z notranjo nujnostjo v porazih in zmagah, dvomih in doum^tjih. Takih filmov je dala že nekaj Francija kakor tudi Poljska, ki sta edini dr/avi, kjer se katoličani e polnostjo zavedajo, kakšno poslanstvo ima in bi moral imeti film. Zadnji poljski film te vrste je n. pr. »Pod tvojim varstvom«, ki ima močno notranjo zgradbo (kakor beremo po listih) kakor tudi živo dejanje. Bog ve, ali ga bomo kdaj videli v Ljubljani? Ne le, da se mnoga naša kino-podjetja mnlo ali nič ne ozirajo na notranjo vrednost posameznih filmov (važno je pač ono, kar vleče!), marveč tudi občinstvo se ne zaveda svojih pravic kot narodno in notranjega očiščenja potrebno občinstvo; zatorej še ni dvignilo prsta, da bi pognalo prek meie vse plehke nemške operete in zahtevalo lepih slovanskih filmov ali izbor onih svetovnih filmov, ki imajo poleg razvedrila tudi kos življenja v sebi. In tako nezavedno podoira s svo:o revščino kapital onih ljudi ki niso bili slovanskim narodom (najmanj pa slovenskemu!) nikoli prijatelji, marveč neizprosni sovražniki: kapital Nemcev in Židov1
L. G.
Poljski film. V zadnji številki Gregoričevega »Fotoamaterja« beremo, da priznava zadnje čase ves svetovni tisk poljskemu filmu, ki je v Evropi prav za prav najmlajši, največio bodočnost. V vrstah poljskih filmskih igravcev so ljudje svetovnega glasu, ki bodo dvignili sedanji poljski fi'm do evropskega slovesa. Tako imamo sedaj v Severnih Slovanih filmske industrije, ki ustvnrajo bolj poglobljene in umetniške ter etično zijra^nc filme, kakor smo iih nava eni -a nja leta od ameriških in nemških filmskih podjetij. Potrebno bo tedaj, da se usmerijo jugoslovanska kinogledališča slovansko, ne le radi narodnostnega, marveč tudi umetniškega vidika!
Razdoižitev v Romuniji
Romunski parlament je 4. t. tn sprejel zakon o razdolžitvi v Romuniji, ki jc bil že mesece in mesece predmet posvetovanj v parlamentarnih odborih. Romunija hoče sedaj rešiti problem, ki je povzročil popolen zastoj romunskega gospodarstva v zadnjih treh letih, problem dolgov tako kmetskih kot mestnih dolžnikov. Romunija je bila že itak znana država kjer je dolžniška morala stala na izredno šibkih nogah, kot je zapisal to avstrijski Volksvvirt. Z novim zakonom pa sc dolžniška morala ne bo izboljšala iu tudi kreditni sistem ne bo prišel v tek, kol nam to dokazuje dosedaj že številni vzgledi iz gospodarske zgodovine.
Zakon pozna dolžnike: kmete in mestne hipotekarne dolžnike. Kmetje so dobili 50% popusta za I svoje dolgove, ostanek pa se spremeni v dolgoročno posojilo, ki ga je treba odplačati v 15 letih s 4% obresti Mestni hipotekami dolžniki imajo 20'! po-
Nimamo jezikovnega li sla ne jezikovne akademije
V zadnji številki »Mladike«, ki je zelo živahno ureiena, beremo v Koštialovem članku »O nekaterih jezikovnih grehih« sledeče značilne besede:
Pogosto obžalujem, da Slovenci nimamo takega lista, ki bi se izključno ukvarjal s čiščen,em knjižnega jezika. Taki listi izhajajo med Srbohrvati (»Naš jezik« v Belgradu od začetka leta 1933), med Bolgari (»Rodna reč« od leta 1927), Čehi (»Naše reč« od leta 1917), Poljaki (>Jezyk polski« od leta 1913), Malorusi, Rusini ali Ukrajinci (»Ridna mo-va« od« leta 1933) in Bclorusi (»Rodna mova* od leta 1930).
Tako tudi nimamo ne akademije ne društva za gojenie in snaženje knjižne elovenščine. Lahi imajo svojo jezikovno akademijo »della Crusca« od leta 1582, Francozi Academie francaise od lela 1637, Švedi »Svenska akademien« od leta 1710 odnosno 1786, Španci »Kastiljansko akademijo« od leta 1714, Rusi Akademijo ruskega jezika od leta 1783, Ma-djari svojo od leta 1830 (zloglasno radi fals:ficira-nja besed), Nemci »Allgemeiner deulseher Sprach-verein« od leta 1885 (ki izdaja svoj jezikovni časopis) itd. A tudi manjši narodi so si ustanovili take družbe, n. pr. Furlani (Societi filologica friulana v Vidmu), Romuni, Frizi, Nizozemci, Esti, Litavci, La-tiši, Danci, Grki, keltski Gaelci v Edinburgu in Irci v Dublinu, Čehi, Srbi in drugi — le mi ne. (Zato pa imamo toliko več političnih listov!)
Za nekatere iezike so se izdale priročne knjige, ki eo grajale razne jezikovne pogreške (zlasti v listih); n. pr. za latinščino Krebsov »Antibarbarus«, za francoščino Scherffigov »A«, za češčino razni »Brusi«, za srbohrvaščino »Branič« in »Savelnik«, za nemščino Wustmannove »Sprachdummheiten« in druge podobne knjige, za slovenščino »Rešeto«, Levstikove »Napake slovenskega pisanja« v IV. zvezku »Zbranih spisov«; škoda, da niso izšli jezikovni članki f Bog. Vdoviča (»Slovenščina in elobenarji«, »Mrcvarstvo«) v obliki knjige. Tudi Breznikov »Slovenski pravopis« vsebuje mnogo potrebnih svaril (kakor tudi »Brus« I. Koštiala; op. ured.).
K temu izčrpnemu pregledu, kaj so storili in kaj imajo drugi narodi za gojenje jezika — mi pa vsega tega nimamo, marveč se morajo razni liubi-telji lepe slovenske besede zatekati v revije — nimamo ničesar dodati. Vemo namreč, da bi bila sleherna beseda glas vpijočega v puščavi. Listov in lističev, revij in političnih tednikov imamo za en milijon naroda pač močno previsoko število, tem bolj, ker v tem številu ni prepotrebnega iezikov-nega lisla. Pa kritika v to smer bi rodila prej odpor kot koristno spoznanje položaja.	—č.
Narodni muzej in Narodna galrrija v Ljubljani.
> Narodne novine« (3. april (prinašajo daljši članek o /goraj Imenovanih slovenskih kulturnih ustanovah. Po zgodovinskem orisu del v eni in drugi zj.ra.lbi končuje pisec g. F.: Dojem, katerega pusti NG v slehernem obiskovalcu, je globok in trajen. Bi ez dvoma je to ena najlepših ga erij na jugu Bal-кнпа, a najbolj dovršena v naši državi. Vse sile, V- so posredno ali neposredno vplivale na postanek in razvoj slovenskega narodnega slikarstva, in vsi topovi v njem so razvidni nazorno in pregledno . . . V resnici se moramo čuditi in veseliti nad delav-nosijo, organizacijsko močjo in slogo v delu za opče narodne zadeve bratov Slovencev. Za muzej in tfalcrijo jim moramo čestitati.
Nova revija. Družba sv Mohorja v 1'Vlju je za čela izdajati četrtletno revijo »Književni glasnik«, ki ima v glavnem namen, opozarjati slovensko javnost na knjige, ki izhajajo v Mohorjevi knjižnici. Mohorjeva knjižnica namreč izdaja izven okvira vsakoletnih rednih publikacij Mohorjeve družbe mnogo lepih knjig, na katere pa je slovenska javnost premalo opozorjena. Književni glasnik pa bo slalno poročal o vseli iziSlih knjigah, ki so usmerjene v veroslovje, znanstvo, leposlovje (prevodno in izvirno) itd. Hkrati pa bo Glasnik prinašal poučne članke o knjigi. To pot (1. številka) je prispeval .lakob Šolar članek Naša knjiga., ki so bo nadaljeval. Književni glasnik se. naroča: Mohorjeva; družba, Celje.
»Galerija«, mesečnik mednarodne umetniške fotografije (št. 6), o čigar prizadevanju za umetniško dovršenost fotografij smo že pisali, 'e prinesla med svetovnim izborom fotografskih posnetkov tudi delo Jugoslovana Anteja Korniča.
Ciklus opor čeških skladateljev (in simfonični koncert) bo v kratkem uprizorjen v naši operi poil naslovom »(loški teden«. Ob tej priliki bo prvič izvajana na slovenskem odru velika Smetai >va opera >Libusa«, ki je najslovesnejSu opera češke glasbene literature.
Preinijera »Bratov K imunimi vili« bo v sohoto zvečer. Dramatizacija ima osem slik. in sicer: 1. Prepir v družini. 2. Katja in Grušenjka. 3. Povsem pravilno. 4. Delirij noči. 5. Himna Bogu. 6. Kdo jo morivec. 7. Vrag. 8. Sodna zabloda, ki ima naslednje prizore: Priče, govor državnega pravdnika, govor zagovornika, Milja, Sodba.
Nadaljevalno šolstvo
Vprašanje obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstvu postaja zopel zelo pereče, Križu jc pritisnila na javne finance in vsepovsod sc ,skreujejo izdatki. Prav posebno pa so prizadete nadaljevalne sole, ki spadajo pod resor trgovinskega ministrstva, odn. oddelkov za trgovino iu industrijo pri bauski upravi. Subvencije za njih vzdrževanje strani banovine se stalno zmanjšujejo in taki, ji zanje skrb prepuščeno Zbornici za TOI. strokovnim združenjem ter občinam, ki pa tudi vedno težje krijejo stalne izdatke za šol.slvo.
Res je, da zadnja eta število vajencev pada, kur ie v zvezi s splošnim nazadovanjem, IikIb še vedno imamo dovoli obrtne in trgovske mladine, ki nujno rabi nadaljevanje pouka in strokovne izobrazb«', ee sc hote uveljaviti v trdem življenjskem boju, ki stnvlja vedno večje zahteve na pripadnike vseh stanov. Poleg toga je treba vpoštevaii, da je obiskovanje strokovnih nadaljevalnih šol zn učence in pomočnike do tU leta obvezno.
/ara I i skrčenja kreditov bo občutno prizadelo obrtno nadaljevalno šolstvo po vsej deželi. Nameravana uvedba posebnih strokovnih leeu.jev namesto šol bo le .slab nadomestek, krije že itak želeti, dn se sedanji strokovni pouk temeljito izboljša, ne pa poslabša. Poleg tega sc pri uvedbi tečajev bojimo, da tudi v boljših časih ne bomo kmalu prišli nazaj do nadaljevalnih šol, ki so bjle sedaj ukinjene, soj je znano, <la je lažje izgubiti kot pn pridobiti.
Najvažnejši argument glede tečajev |ki je ta: že zakon o obrtih je določal, da je obisk strokovnih šol obvezen, istočasno je tudi določal. rla sc mora \ kraju kjer je nad 50 vajencev registriranih, osnovati šola. odn., kjer jih je iiuiuj. tečaj. Toda mnogo krajev je bilo. kjer je bilo vajencev pod 50, pu vendar rii bilo niti tečajev. Га anomalija je povzročila, da jc mnogo vajencev ostalo, ne po svoji krivdi, lire/ .strokovnega pouka. Tudi sedaj se bojimo, ila ne bomo dobili namesto šol nobenega nadomestila. tudi tečajev ne. saj vidimo, kako so se izvajala dosedanja zakonska določila.
V Ljubljani sumi je II nadaljevalnih Sol. poleg splošne še 10 strokovnih. V šolskem letu 19Т»-34 so štele te šole 1629 učencev, leta 1932-1935 pa 1769. Leta 1928-29 je bil dosežen pri teli šolali rekord s 2020 učenci. Največ učencev štejejo: mehanično - tehnična, stavbna, umetnostna in oblačila (moška in ženska). Gremi-jalua trgovska šoln šteje 214 učencev, brivska I0S. splošna ST. rakovniška 75. elektrotehnična 51. grafično »9 in gostilničarska 35.
pusta in morajo ostanek svojih dolgov plačati v H) letih, obrestna mera za ta dolg znaša 6"., Veliko bolj daleč kot i>odobni zakon v drugih dr/avah gre zakonsko .»ločilo glede predčasnega plačila dolga; kmet, ki plača dolg \ prvih dv ii letih ves ostanek, dobi še 20'/ popusta na ves dolg, mestni dolžnik pa 15%. Seveda, čc upnik lega ne sprejme, mu mora v omenjenih letih* plačati dolžnik celo vsoto. t. j 50% odn. 80% I'o pomeni, dn bo oni dolžnik, ki je doslej že kopičil denar in ni poravnaval svojih dolgov, šc nagrajen za to oškodovanje upnika, ker bo imel toliko popusta. Ja se mu bo izplačalo plačati dolg
Vsekakor je pa zakoi v mnogoiem odraz de-zolatnih kreditnih razmer v Romuniji, ko so upniki zahtevali previsoke obresti in imajo «dai računati s tem, da bodo njih terjatve še znatno boli okrn'ene, kot so bile doslej, ko dolžniki niso nic plačevali.
Prisilna uprava je bila po sklepu okrožnega so-I dišča uvedena pri podjetju »Standard«, dr. z o. z., prodaja izdelkov tvrdke Carl Pollak, d. d. v Ljubljani. Za prisilnega upravitelja je imenovan g. De-: reani Pavel, ravnatelj v Ljubljani.
Vpisi v zadružni register. Mlekarska zadruga v I Cešnjici v Bohinju, r. z. z o. z., načelnik Dobravec 1 Janez, posestnik v Cešnjici, Mlekar ka zadruga v llotavljah, r. z, z o. z., načelnik Demšar Janez, po-I sestnik v llotavljah, Založba Nova knjiga«, r. z. z o. z.. Ljubljana, načelnik Gajič Mladen, monfanist v i Ljubljani.
Konkurz je razglašen o imovini zapuščine Marije Horvat, zasebnice v Ljubljani, Poljanska c. 23, prvi zbor upnikov 7. aprila, oglasili se jc do dne I 20. aprila, ugotovitveni narok 28. aprila, konk. sod-j nik Anton Avsec, upr. mase Ivo Trebar.
Borza
Dne 4. aprila 1934.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni Curih, Pariz iu Praga, popustili so Berlin, Bruselj, Newyork in Trst, narasla sta pa Amsterdam in London.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.10—9.20, na zagrebški je narastel na 9.215 in na belgrajski pa 9.20. Grški boni so notirali v Zagrebu 33- 34, v Belgradu pa 33.75 34.
Ljubljana. Amsterdam 2315.13—2326.49, Berlin 1359.66— 1370,66, Bruselj SC0.24—804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 176.86—178,16, Newyork 3391 61-3419.87. Pariz 225.88 227.—, Praga 142.23 j do 143.09, Trst 294.35- -296.75.
Promet na zagrebški borzi 48.184 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 15.99. Newyork 308.25, Bruselj 72.20, Milan '26.60, Madrid 42.20. Amsterdam 208.875, Berlin 122.875, Dunaj 73.30 (56.S0), Slockholm 82.50, Oslo 80.35, Kopeilhagen 71.50. Praga 12.845 Varšava 58.325, Atene 2.90. Ca-
Radio
Proerams Radio fjuhlianas
Četrtek, 5. aprila; 12.15 Operne lanlazije n« ploščah 12.45 Poročila 13.00 Čas, reproducirane p.e-smi solnčne Španije 18.00 Zgodovinski podarki o vzgoji slepcev (Kobal Josip) 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19.00 Plošče po željah 19 ''O Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 20.00 Jos. Ogrin^c- »V Ljubljano jo daijmol«, veseloigra v 3 dejan ih (izvaja skupina g, Danilove) 20,45 Vokalni koncert gospe j Tliierry-Kavčnikove 21.15 Stravinski: »Capricclo (reprodukcija) 22.00 Čas, poročila, radiojazz.
Petek, 6. aprila: 12.15 Češka lalrka orkestralna j glasba 12.45 Poročila 13.00 Čas, reproduciran vo-I kalni koncerl Adc Sari 18.00 Kmečka kapela igra na ploščah 18.30 Izleti za nedeljo (dr. Andtejka ! Rudolf) 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Plošče 20.00 Prenos iz Zagreba 22,00 Čas, poročila, 1 radiojazz.
Ve?ese;em v BrusVu
XV. mednarodni velesejem v Bruslju se vrši od 4. do 18. aprila t. 1. Da omogoči mnogoštevilen obisk s strani inozeincev, je uprava velesejma izdala posebne legitimacije za inozemske obiskovalce, ki dajejo pravico na brezplačni belgijski vizum, zniža п;e vožnje po vseh evropskih železnicah in brezplačen permanenten vstop na seimišče. Induslrijci in trgovci, ki žele poselili lo veliko mednarodno manifestacijo, naj se glede natančnejših p^dalkov obr-I nejo na Belgijski konzulat v Ljubljani, kjer se tudi j dobe goraj imenovane legitimacije.
Bilance in' poslovna poročila
Union, hotelska in stavhinska d. d. v Ljubliani.
! izkazuje zmanjšanje brutto donosa od 1.3 na 1.0 milj. iti znaša izguba za 1933 0.078 milj. (1932 dobiček 0.25S mlj.). IJividenda ie znižana od 60 na 40 Din.
Hrv. splošna kreditna banka v Zagrebu izkazuje zmanjšanje upnikov od 149.1 na 143.8, ree-skonta od 10.0 na 6.35 milj. in povečanja gotovine od 20.3 na 34.5 milj. Nova je postavka 3.45 milj. tihih rezerv po čl. 27 davčne novele iz I. 1934.
Belgrajske bančne bilance. Banknrstvo iu trgovsko d. d. vloge 111.7 (11.4), reeskont 2 56 (261), čisti dobiček 0.05 (0.05) milj. pri glavnici 5 milj. tr ajna razlika pri vredn. papirjih je bila odpisana li ta i933 od čistega dobička. — Hipotekama banka ir. vskega fonda izkazuje čistega dobička 7.38 (7.02) milj. jiri glavnici 75.9 (65.1) milj. in se pripiše članom 9% obresti za lelo 1933 na njihovo vloženo glavnico. — Belgrajski kreditni zavod: trlav. 6 milj., vloge 71 I (20.0). tek. rač. 2.06 (2.6). vkljub zmanjšanju odpisov ni čistega dobička.
rigrtid 2.53, Bukarešta 3.05.
Vrednostni oaoirji
Tendenca je ostala v glavnem neizj r meujena in tudi tečaji ne beležijo znatnejših cribai ' Promet je bil slab in je znašal ua zagrebški borzi samo 600 kom. vojne .škode.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71 73 agrarji 36 -37, vojna škoda 314 315, begi. oliv. 52 53. 8% Bler. pos. 55—56, 7% Bler. |x>s. 52- 53, 7% pos Dr? hip. banke 66- 68, Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. P tz. papirji: i(~o invest. pos. 71 den., agrarji 36—37, vo na škoda 312.50 —313 30 (313. 314. 316), 4„ 5. in 6. 310 den., b7< begi. obv 53 53.75, 8% Bler |>os. 55-55.50, 7% Bler. pes. 52.50 53, 7% pos. DI IB 66 - 68. — Delnice: Nar< dna banka 4050 den.. Priv. agr. banka 255 '.2 0 50 (255), Osj. sladk. tov. 145-165, Beck. sladk. tov 71)'» 800. Itn pex 50 den., Trboveljska 107 112
Belgrad. Lrž. papirji: 7% invest. pos 71 71.50 (71), agrarji 36 -37 (37), voj. škoJa 31-1 315 (314), 6% begi. obv. 52.80 - 53 (53.20. 53). 8'',, Bler. pos. 54.50 - 55, 7% Bler. pos. 52.60 33. 7 S pos. MIB 66- 68. - Delnice: Narodna banka 4C00 4081). Priv. agr. banka 254.50—256.50 (257.75).
Dunaj. Donavsko-savško-jadranska 65.85. L»n-derbank 15.50, Narodna banka 153. Steg 17.70, Al-pine 11.90, Trboveljska 12.31.
Žitni trs
Položaj na žilnem trgu je radi pravoslavnih praznikov neizpremenjen in kupčije ni. Cene so ludi ostale neizpremenjene in so lele; Pšenica bač. 80-81 kg 105 -107.50, ban. 77 kg 102.50 105, koruza s 15% vlage 72.50, času primerno suha bač. 75 do 77.50, moka 195- 205.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 4. aprila. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav.): 38 (27) volov, 25 (17) krav, 9 (3) telet, 115 (32) konj in 325 (295) prašičkov za rejo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in so bile sledeče v Din za kg Žive teže: voli I. 4- 4.50, II. 3.50 -4, III. 3-3.50, krave debele 2.50- 3. klobasarice 1.50 2.50, teleta 5—6, prašiči 7-8.50, prašički za rejo 160 -210 Din za komad in konji po kakovosti in velikosti 500 do 3500 Din.
NAJNOVEJŠI VZORCI
Slovanska knjižnica v Pragi (I. Klementinam). Izšlo je letno poročilo knjižnice za 1. 19311., iz. kale, еци je razvidno sledeče: Knjižnica obstoji že devet let in v leni času je zbrala že 190.000 knjig. Celotni prirastek za lansko lelo znaša 10.H13 zvezkov. V toni številu je obseženo ludi Čez 2500 knjig, ki iih je knjižnica dohila v dar ali v zameno. Iz prirastka je bilo kupljenih 048, v zameno in dar pn je prišlo 171 knjig. V I 1933. je bilo izposojenih 20.114 knjig 021» bravcem. Od bravcev je Ml" '.'SI Jugoslovanov. Iz srbohrvnlskcga oddelka je bilo posojenih >582, a iz slovenskega 159 knjig
D rudi oro0ramii
ČETRTEK, 5. apiila. Belgrad: 19.30 Mali kon-! cert 20.C0 Simfonični koncert — Zagieb: 20.01) Belgrad — Dunaj: 16.00 Pesmi in arije 19.00 K.idio-orkester 20.50 Milan — Budimpešta: 17.30 Narodne pesmi 20.00 Vojaška goclhn valčki in koračnice) 21.30 Salonska glasba _ Milan-Trst: 21.00 Opera »Romeo in Jul;a , Goitnod — Rim: 20.45 Simfonični koncert •— Praga: 19.30 Opera Janošek«, H aha ■ — Varšava: 20.00 Simfonični konccrt,
PETEK, 6. aprila. Belgrad: 20.00 O velikonoč-, nih običajih 20.30 Veliki pelek (D. llič) 21.00 Kon-1 cert Prvega belgrajskega pe\skcga društva — Za-gteb: 20.00 Mandolinistični koncert 20.30 Koncert pevskega zbora »Mladi Balkan« — Dunaj: 17.40 Švedske narodne pesmi 19.15 Klavirska glasba 20.10 I/ novih operet in tonfilmov — BudlnipcSta: 18.55 Klavirska glasba 19.30 Opera »Don Carlos«, Verdi — Milan-Trst: 2100 Onkesti.dni koncert --Rim: 20.45 Lisztov koncert 22.15 Orkestralna glasba — Praga: 20 05 Kitarski :n mandolmistiini koncert 20.30 Preteklost in sedanjost gledališča — Varšava: 20.15 Scrgi- 1'rokofjev igra na klflvir — Vsa N<-- čija: 20.IS Bo.i nemškega rokodelstva za I obstanek.
Olniii zbori. Posojilnica v Rušah 8. aprila ob 0 Jop. v gost. Mulej, Kreditno društvo Hranilnice dravske banovine 12. aprila ob 15 v Hranilnici v Ljubljani, Slograd, slovenska gradb. in industrijska d. d. v Ljubljani 17. aprila ob pol 16 v Prom. zav. za premog. Produktivna zadruga ljublj. mizarjev 15. aprila ob 9, Petovia. usnj. ind. 2b. aprila ob II v podjetju.
Mojstrski izpit. Priročnik kandidatom za mojstrske izjiitc iz izpitne snovi: obrtne zakonodaje, trgovinsiva In dr/nvoznanslva. Priredil Janko Traven. Ljubljana. 1933, — V pričujoči knjigi, ki jo moramo pozdraviti, je v zgoščenih oddelkih pozajel avtor vse bistvene, predmete, ki jih morajo obvladati kandidati za mojstrski izpit. Predvsem je avtor obrazložil vse bistvene točke obrtnega zakona, zakona o zavarovanju delavcev in zaščili delavstva, točno je orisal dr/avcznanslvo, zgodovino rokodelske obrti itd. Avtorju moramo priznati, da je v kratkih in preglednih sestavkih obrazložil vse glavne predmete, ki jih mora znali sleherni kandidat, zato to knjigo pri|xiročamo.
Poravnalna postopanja. Mešek Franc, lastnik modnega salona v Celju; narok za sklepanje porav uave iT. maja, oglasiti se je do 6. maja. - Poljane Ivan. pos in čevljarski moj ter v Sebenjah. p. Kri/c na t ii renjskem; narok /л sklepanje "uravnav« dne JO. aprila! oglasili si jt do 24 aprila.
A.&E.SKABERNČ
LJUBLJANA
Do preklica jeml emo v račun zopet hranilne knjižce (tudi prepise) priovrstn h tukajšnjih denarnih zavodov
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka besede Din 1'—; zenltovanjskl oglasi Din T—. Naimanjšl znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasih rekiamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoke pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Tudi Vaš obleka < bo kakor nova
ako jo pustite kemične čistiti in barvati v tovarn
JOS, REICH
Liubliana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikainica
»ИШФ.1
Perfektna kuharica
(Herrschaftskochin) z dobrimi spričevali, s popolnim znanjem nemščine -se išče ,za 1. maj pri Fiinfkirchen, Gornja Radgona.	(b)
Hlapca
k dvema boljšima konjema, vojaščine prostega, poštenega in močnega -sprejmem takoj ali pa s 15. aprilom. Kari Weitzl, Kocenova 12, Maribor, b
Denar
Sl230033'
ODDAJO: Brivnico
že vpeljano, preddjeno za moške in ženske — oddam v najem za zelo nizko ceno. Lokal ie tik cerkve in tik rudniških stanovanj in stanovanj rudniških nameščencev v industrijskem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3753. (n)
Trgovino
z mešanim blagom (tudi s konessijo), vpeljano, na zelo prometnem kraju — takoi oddam. Eventuelno tudi sam lokal za drugo stroko. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: Kranj« št. 3749. (n)
Posestva
IIUUIIIUUIIIIIIUIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIUII
Droben oglas r oosestvo ti hitro proda; če ie ne г gotovim denarjem oat kupca ti s kniiiico dn iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii'iiMiiiiiiiiiiii
Hranilno knjižico
Zadružne zveze ugodno prodam. Pojasnila y gostilni, Tavčarjeva ul. 4. d
t
Davčne prijave
i z v r š u i e strokovniaško »Gospodarska pisarna«, Miklošičeva 7-11. nadstr., Ljubljana.	(r)
stanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
komfortno, solnčno, tri sobe in vse pritikline ter centralna kurjava, vse pod enim ključem, se odda s 1. majem v Dvo-rakovi ul. 10-111. Pojasnila daje: v pritličju hiše Penziiski fond advokatske komore.	(č)
Soba
z 2 ali 3 posteljami in majhen kabinet se odda na Sv. Petra c. 43. (s)
Soba
in kuhinja se odda. Or-l.ova 7.	(č)
»ur. um.
Bled
Stavbne parcele ob jezeru in v bližini ter vilo na Bledu za 80.000 Din prodam. Ponudb.' na upravo »Slov.« pod šifro »Bled« št. 3723.	(p)
Denar naložite
najbolj varno, ako kupite stavbne parcele na lepem. mirnem kraiu v neposredni bližini mesta — Vse ugodnosti vodovod, elektrika, plin. tramvai. Plačate lahko s hranilno knjižico Liudske posojilnice Kie — izveste v upravi »Slovenca« pod št. 2249	(p|
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Sveža jajca
debela, zaboj 400 komadov 172 Din franko kupčeva postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Zaradi selitve
poceni prodam: 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik, ogledalo, pisalno mizo ;.n kuhinjsko kredenco Slomškova ul. 14, pritličje desno.	(1)
Kočija
enovprežna, lahka, takoj rabljiva, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3750.	(1)
Obrt
Љј^ Telefon 2059
/4 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. j
Citajte in širite »Slovenca«!
Trg. pomoinik
vojaščine popolnoma prost, dobro izvežban v manufakturni, špecerijski, galanterijski in železni stroki, prvovrsten prodajalec in izložbeni aranžer, ki ima veselje samostojno voditi podružnico, se takoj sprejme. Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja ie poslati na:
Alojzij Remic, Dravograd.
.-v
Zahvala
Za vsa sožalja in izkazano sočutje ob nenadni smrti mojega nepozabnega moža
3onezo Repinca
izrekam svojo prisrčno zahvalo vsem, zlasti pa čč, duhovščini, csrkveni godbi, zastopnikom vseh organizacii, in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in molili za pokoj njegove duše.
TEREZIKA REPINC žalujoča soproga.
Naznanjamo, da nas je zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
v
Joško Znidar
trgovec in posestnik v Mengšu
v sturosti 63 let.
Pogreb bo v četrtek, dne 5. t. m. ob 10 dopoldne z sv. mašo, na farno pokopališče v Mengšu. Mengeš-Jesenice, dne 4. aprila 1934.
Globoko žalujoči: Reza Žnidar roj. Černivec, soproga; Miha, Pepca por. Šutar, Tone, Rezka, Pavla, otroci; Miha Janez. Tone, bratje; Joško Šutar, trg., zet, in ostalo sorodstvo
Zahvala
Za mnogoJtevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene in nepozabne mame, stare mame, prababice, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe
Marije Miiller
trgovke in posestnice
izrekamo vsem naiiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, č. sestram usmiljen-kam, zdravnikoma gg. dr. Zarniku in dr. Grumu, za veliko požrtvovalnost in skrb zdravljenia pokojnice, predsedstvu občinske uprave, gasilnemu društvu, združenju trgovcev, obrtnemu društvu, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, dalje vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč tsr spremili blago pokojnico v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Zagorje ob Savi, dne 5. aprila 1934.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
I
Automofor
i
»Opel« limuzina
petsedežna, dobro ohranjena. poceni naprodaj Ponudbe na »Opel« 3531 na upravo »Slovenca«, (f)
Gozd in travnik
ob glavni cešti, na Dobravi pri Črnučah, prodam tudi proti hranilni knjižici bolišega zavoda. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »25 000« št. 3801. (p)
Krasne parcele
naprodaj v bližini Sv. Krištofa. Naslov v uora-vi »Slov.« pod št. 3781. p
Klobučarji pozor!
Kupujemo odpadke (od-rezke) novega in starega filca, sukna in volne. Po nudba in vzorec je po slati na naslov: »Obnova«, d. d., Ljubljana, Voš-njakova ul. 22a.	(k)
Vsakovrstno
ZlafO Knoaie
DO naivišiih cenah ĆERNE. tuvelu Liubliane. Wolfova ulica it 1
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, skrbni očka, stari očka, brat, stric, svak in tast, gospod
JOSIP TOM
mesar, posestnih in meščan ljubljanski
rlnncs ob četrt na tri zjutraj, po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno umrl.
Pogreb predragega nam očke bo v petek, dne 6. aprila 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 36 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1934.
F r a n j o , sin: Minka Stirn, hčerka; Jakob Toni, brat: Marija Remec, Frančiška Bol k, Terezija, Pogačar, Helena Toni, sestre; Tončka roj. Zrimec, snaha; Uroš, Bojan,
E v i c a , vnuka in vnukinja — in ostalo sorodstvo.


Ludvik Ganghofer:
55
Samostanski lovec
In zdaj je ležala in bedela, se premetavala «em in tja, čakala in vlekla na uho, 9e divgala pokonci in padala nazaj na blazine, plakala v roke in spet pritiskala mokre oči na zglavje. In skrb za moža se je menjavala z žalostjo zaradi izgubljenega otroka.
Ah, skrbipolne noči! Vsaka minuta se vleče v mukotrpno večnost. Vsaka žalost se ti razrašča v ogromno neizmernost. Ozri se v noči kamorkoli, povsod jo vidiš — tema nima mej in dokoder sega. tako daleč tja se vrstijo ludi prikazni tvojih skrbi — ena za orugo; silijo bliže, gredo mimo tebe in vsaka se za trenolek ustavi, zaboliči grozeče vate in te pritisne s svojo koščeno pestjo na prsi, da ti po'.aja адра in se dušiš. Ah, take skrb polne noči!
Žefa tega ni mogla več prenašati. SkoJIla to pokonci, se oblekla in napravila luč. Z dvignjpno lojenko je posvetila v Gitkino kamrico Odprtih oči je ležalo dekle na postelji — podoba, kakor izlu-ščena iz Diet\valdovih sanj: »Beli obrazek na čr:.em vzglavju, vendar ne, le razpuščeni lasje so, ki obkrožajo njena lica ko črna svila.«
»Kajne?« je prikimala Zefa. »Tudi ti ne moreš •pati?«
Gitka |e vzdignila: »Veš, moram pač misliti na toliko stvari. Kakor vretence se mi vrti v glavi in ne pusti, da bi se spočila.«
»Ali te že tudi skrbi radi Polzerja?«
Gitka le začudeno pogledala svakinjo. -Radi njega? Zakaj pa? Saj so ga vendar izpustili! Sama sem Sula in videla.«
Pa bi moral biti že davno doma.«
»Pojdi vendar! Saj sem ti povedala, da je moral še nekaj opraviti za gospoda, ln se je pri tem golovo dolgo zamudil in ni mogel pred nočjo domov. Boš videla, prenočil je v slanih in zjutraj bo doma, še preden bo zapel zvonec v solarni. Kar potolaži se, radi njega me ne skrbi za trohico, ne.«
Njene sk.bi so veljale drugemu. Zdaj je bil nanjo hud in vendar mu ni prav nič storila.
»Radi čeaa te pa potem skrbi?«
Gitka je odkimala in si dela roke pod tilnik.
»Govori vendar!«
»Beži! Sedaj me muči še ti I« Obrnila je obraz k steni, ker so ji solze zalile oči.
Zefa je postavila luč v kot ob okno in se z vzdihom usedla na rob postelje. Dolgo sta molčali.
Tedaj se je oglasil spet črv v podbojih.
»Ali gn čuješ, ko trka?« je šepnila Zefa, dočim jo je streslo mrzlo v udih. »Prvič sem ga čula v noči, ko mi je zbolel otrok. Zdaj veni, kaj je hotel črviček takrat povedati!« Zakrila si je obraz z rokama.
Gilka se je zravnala pokonci, ovila roko Zofi o oli ramen in jo začela prisrčno tolažiti. Saj si je od besedice do besedice zapomnila vse, kar je gospod Henrik govoril z njo o otroku. Ko se je Zefa končno pomirila, sta začeli kramljati o mučici. Klicali sla si v spomin vsako ljubko otrokovo potezo, vsako spačeno besedico, ki so jo izčebljala njegova usteea, vsako zabavno kretnjo. In Gitka je umela tako dobro posnemati otroka, da je včasih hušknil celo medel smehljaj preko Zelinih ustnic. Pri tem jima je minila ura za uro, tako da sta komaj upa/.ili, kako se je zunaj začelo svitati. Ove deli sta se tega šele, ko je dogorela lojenka svetlo
zaplapolala.
»Poglej, Zela, se že dani,« je rekla Gitka. »Lezi še vendar za kako uro. Mislim, da si počitka zelo potrebna.«
Zefa je ugasnila kadečo se svečo. »Zdaj mora vendarle kmalu priti,« je vzdihnila in hotela oditi iz kamre. Pa se je še enkrat vrnila. »Gitka, povej mi vendar, kaj pa je prav za prav z onim zakladom?«
»S kakšnim zakladom?«
»Wolfrat je dejal, da veš za neki zaklad, ki bi se dal dvigniti in da imaš za to ključ til«
Gitka jo je debelo pogledala in odkimala. Skozi okno se je s ceste oglasil oddaljen peket več konj. Šli so mimo mosta čez Acho in so zavili na pot, ki je vodila do stražarja samostanskih zemelj do utrjenega Halllurnra, od tam naprej v reichenhallško dolino in dalje v ravna polja. Dva oborožena hlapca na konjih sta vodila ob sebi še vsak svojega dobro obloženega tovornega konja, spredaj je jezdil pater Dezert na iskreni belcu, katerega višnjeva podsed-lica, segajoča domala do tal, je kazala v vsakem rogljičku samostanski grb. Dezert ni nosil več črnega habita, temveč slavnostno korarsko obleko: kožuhast baret, z vidrovino obrobljen plašč in spodaj svileni talar, ki je bil, namenjen za jahanje, prerezan do pasu. Zarožljalo je pri vsakem konjskem koraku, kajti pod talarjem je nosil pater Dezert še oklep in meč.
Rahel usmev mu je krožil okoli ustnic in sa-njavo je zrl v budeči se dan.
22.
S težke poti w je vrnil gospod Henrik v samostan. Kaj gorja je videl to uro v šolarjevi hiši!
Oprezno oklevaje je ponudil ubogi ženi gorjupo čašo — in vendar, ko je Zefa doumela vso nesrečo, se je nezavestna zgrudila, kakor da bi se ji podrlo drevo na glavo. K temu še dekle v svoji brezupni boli in žalosti — in fantiček, ki se je kričeč oklenil matere. Res se je posrečilo spraviti ženo do zavesti. Toda kaj dalje? Kajti Zefa je bila bolna, resno bolna, to je z njenih lic in oči razbral gospod Henrik na prvi pogled. Pomoč je bila potrebna kakor ogenj pozimi.
Ko se je gospod Henrik vrnil v prosti jo, je poslal po prednico pobožnih sester, ki so domova le v prijaznem samostanu na bližnji Nunski ^ori. Dolgo se je razgovarjal s predstojnico in sicer pri zaprtih vratih, kakor je gospod Schluttemann malo zadovoljen ugotovil. Oskrbnik je bil danes čudno tih; gospa Cecilija sicer ni ravnala z njln; *ioli nežno ko drugekrati, nasprotno, v eni uri je butila nn dan z vsem, kar se ji je kot dobri gospodinji v teh dneh ločitve nahranilo oslro bodečih pogle dov in bridko brušenih pogledov.
V gospodu Schluttemannu pa je ozvanjala pro-štova pridiga. In k temu je pod njegovim nabraz-danini čelom zorel drzen načrt. Vrtečih se oči in naježenih brk, roke skrižema na hrbtu je hodil v svoji pisarnici dolgo, dolgo okoli mize Tehtal je in mislil na vse strani, kajti stvar bi se utegnila tudi krivo končati. Slednjič je dognal vse na čisto. Poklical je enega od samostanskih pisarjev ter mu ukazal, naj si prav na drobno ošili gosje pero in naj si vzame iz omare najlepšo polo pergainenia. In ko se je pisar pripravil za delo. se je postavil gospod Schluttemann junaško ponosno pred mizo in začel narekovati:
(Dalje.)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei,
izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Lojze Golobič