Političen list za slovenski narod. Deželni zbor kranjski. (Prva seja, dne 14. oktobra) Povodom otvorjenja deželnega zbora je ob 10. uri preč. g. kanonik Klun daroval sv. mašo, katere se je vdeležila večina deželnih poslancev. Ob V2 12. uri je gosp. deželni glavar dr. Poklukar otvoril sejo. V svojem nagovoru omenja, da je deželni odbor povodom poroke Nj. ces. visokosti nadvojvodinje gospe Marije Valerije z Nj. ces. visokostjo g. nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem, dalje povodom cesarjevega imeudne iu rojstveuega dne izrazil na Najvišjem mestu čestitanje v imenu dežele kranjske. (Dobro-klici.) Dalje omenja, da je osrednja vlada po posredovanju državnih poslancev in sl. dež. vlade zvišala podporo za reveže vsled lanske slabe letine. Glede zgradb je v prvi vrsti omeniti nova deželna brambovska vojašnica, ki je že malone dozidana; dalje gledališče, ki se ravno zida. Kamniška železnica bode v kratkem zgrajena, dolenjska železnica pa je storila gotov korak do izvršitve. Obžalovati pa je, da je vprašanje ob osuševanju ljubljanskega barja zagazilo na višjem mestu v »močvirje". V letošnjem zasedanju bodeta najvažnejši vprašanji, o katerih bode sklepal deželni zbor, gradnja deželne bolnišnice, s katero je v zvezi tudi višja dekliška šola, in dolenjske železnice. Da pa bode deželni zbor tem vspešneje deloval na korist domovini, naj bi vsi zastopniki delovali soglasno, gosp. deželni predsednik pa naj bi, kakor vedno doslej, tudi v prihodnje prijazno iu blagovoljno podpiral s svojim svetom delovanje zbora na korist dežele, države in cesarja, kateremu naj velja trikrat: Slava in hoch! — Poslanci zakličejo trikrat: Slava, hoch ! Po tera nagovoru deželnega glavarja pozdravi tudi gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r v slovenskem in nemškem jeziku zbrane poslance, izrazujoč željo, naj bi vsi složno delovali ua korist dežele, in obljubujoč, da bode rad podpiral zbor, kolikor spada v njegovo področje. Nato je bila prečitana raz-odba deželnega nadsodišča v Gradcu o prizivu lastnikov lož. Tudi v drugi instanci je dobila pravdo dežela, katero je zastopal g. dr. Alfonz Mosche. Deželnemu zboru je došlo več prošenj, ki so bile izročene raznim odsekom. Rediteljema sta bila izvoljena Janko Kersnik in baron Liechteuberg, verifikatorjema Stegnar in dr. Sehaffer. V finančni odsek so bili izvoljeni: Dr. vitez Bleiweis. Detela, Gorup, Hribar, Klun, Murnik (načelnik), Šuklje, Višnikar, dr. Vošnjak, baron Schvvegel (namestnik), Luckmann, dr. Sehaffer, baron Tauf-lerer. V upravni in gospodarski odsek so bili izvoljeni: Detela (načelnik), Kavčič, Kersnik, Murnik, Pakiž, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar, baton Liechteuberg (namestnik), Braune, baron Rechbach. V odsek za letno poročilo so bili izvoljeni: Klein, Lavrenčič, Ogorelec, Stegnar (načelnik). Žitnik, Ervin grof Auersperg (namestnik), baron Wurzb8ch. Seja je bila končana ob '/4I. uro, prihodnja bode v petek. Crispijev s;:ovor, I. Vredno se nam zdi, da svojim čitateljem podamo v glavnih obrisih govor, katerega je italijanski ministerski predsednik Crispi minoli četrtek govoril v Floreuci. Glasi se: Ne mogel in ne smel bi tukaj v tem trenotku imeti govor, s katerim bi napovedati boj, za katerega dežela zdaj še ni poklicana. Toda državnik je vedno v položaju, da deželi kaj koristnega razloži, ako zbornica počiva že tri mesece. Sicer pa ne manjka gradiva, ki zasluži pozornost Italijanov. Nekaj časa podtikajo prebivalstvu nevarno težnjo, da zahteva I italijanske pokrajine, ki niso združene s kraljevino. I To je gradivo, ki more vznemiriti plemenite, pa slabe in nepremišljene duhove. Ali akoravno je irre-dentizem pokrit na videz z vročim in pesniškim navdušenjem, vendar je danes najškodljivejša zmota v Italiji, sovražnik ob enem jedinstva, katero hoče doseči, in miru, katerega hoče biti apostol. Njegov glas izzivanja, obrnen na celo Evropo, je v resnici bojni klic, ki more biti celo obstanku naroda nevaren. Jedništvo je za nas ono prvo dobro, od katerega vsa ostala odvise, a da se teh navžijemo, potrebujemo miru. Nam ni treba zatrjevati pravnega vzroka našega povstanka, ali moramo ga razumeti, uporabiti, kakor nam svetujejo čast, dolžnost in prilike. Narodnostno načelo v svojem poslednjem izrazu ne more biti vedno izključno pravilo političnega in diplomatičnega prava. Ali se more dopustiti, da se Italija nepremišljeno dd zapeljati v propast od istega načela, katero mora zahvaliti za svoj politični obstanek? Irredentizem bi vzdignil proti nam vse vlade, ker je sam ovladal voljo tega in onega prebivalstva. Nemčija v zvezi z Avstrijo pod svojim novim zaslužnim kacclerjem pričakuje novo slavo, cesar Viljem je imenoval Helgoland kot zadnje, kar se mora nazaj zahtevati; to pa dokazuje, da so vlade nasproti narodnostnemu načelu jako zmerne. Gotova posledica politike irredentistov bila bi vojska, akoravno temu ugovarjajo, da ne bi bili nepopularni; vojska pa bi nas našla neoborožene, ker irredentisti zahtevajo razoroženje. Vojska in razoro-ženje pa se izključujeta. Neposredni namen agitacije irredentistov je konec trodržavne zveze. Njihova zastava veje le proti vzhodu; ter si laskajo, da drugje ue vzbude sumnje; toda ne vidijo uljudnosti bistro motreče Francije nasproti Avstriji — in kdo bi ji mogel radi tega očitati — ne razumejo pri-i tožb, katerih pretveza so verski prepiri na Malti in LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podliajske lio. — Poslov. V. Ž. VIII Na Radinjah so se veselili, da ni privedel divji Žižka svoje vojske pod grbj>ike zidove, in upali, da jih še ue obišče tako zgodaj. Ali skoro se je zgodilo, kar so najniauj pričakovali. še po zimi leta 1420. se je prikazal najedenkrat jednooki vojskovodja v bližnjem Plznu in je hotel napraviti iz Ijudnatega in trdnega mesta središče in glavni grad za Husite. Zato so začeli imenovati mesto Plzeu »solnce". Tam je združil vse svoje vojaške moči; od vseh stranij je drl tje uarod, največ kmetje ; te je pa izuril polslepi junak tako, da se ui mogla meriti nobena vojska tedanje dobe s to vojsko. Žižka je izgnal iz mesta vse katolike, ki niso hoteli pripoznati Jana Husa za svetega mučenika in utrjeval me.sto neprestano v najhujši zimi. Predmestje je porušil, seveda ni pri tem pozabil tudi svetišč. Cerkev sv. Nikolaja nad Radbuzo je dal zažgati, tako tudi cerkev Vseh svetnikov ne daleč od brega reke Mže. kraljevi so vedeli jako dobro, kaka nevarnost preti njihovi stranki, ako Žižka ostane v Plznu in zato so združili veliko vojsko okolu mesta, da bi odtod zapodili husitskega poveljnika. Tako se je moral tudi Hrdonj Dubnjanski z oddelkom svoje vojaške posadke ravnokar pomnožene združiti s kraljevsko voj.sko pred Plzuom. Verni Sezima je ostal sam z nekoliko oborožene! na Radinjah v obrambo. Žižka je planil večkrat iz mesta, da bi zapodil svoje sovražnike. Njegova premakljiva trdnjava, oboroženi vozovi valili so se sedaj tii sedaj tam iu uničevali kakor voda, ki je podrla nasipe, vse kar jiiTi je prišlo na-sproti. Zlasti pogubonosno je bilo njegovo bojevanje s kraljevim privržencem Hinkom iz Nekmira. Na desno in levo je požigala Ž'žkova vojska vasi; skoro celi Kotikov ja ležal v pepelu, Malesice, mesto Všerube je trpelo muogo škode vsled požiganja in plenitve. Vas Nekmir je bila popolnem porušena, ali nekmirski grad je stal trdno dolgo. Veudar je bil že v veliki nevarnosti, j^e eden dan, še nekaj ur in bi padel v roke zmagovalcev. Le Žižkov posel, ki je prjtekel iz Plzna, ohranil ga je s poročilom: »Preti ti velika nevarnost v Plznu. Vrni se naglo v mesto, ako nočeš, da bi ga imeli neprijatelji keliba". Srdeč se na to nepriliko je odšel Žižka od Nekmira in zaklical: »Kar sem sedaj pretrgal, uisem odložil za večno, mili Hinek. Bodeva se še videla". Žižka se je prepričal, da ja bilo potrebno poročilo, ki ga je poklicalo od nemirskega gradu, ki mu je iztrgalo iz rok že v grad namerjeno bakljo in zmetalo gromado, ki je bila pripravljena za Hinka. Novo »solnce" husitsko je zahajalo. Plzen ne more biti trdnjava husitstva. j Bistroumni Žižka je takoj pregledal razmere zanj neugodne. Spoznal je, da bi se ne mogel vzdržati v Plznu, čegar prebivalci so bili nasprotni njegovim nazorom ; in zato je zapustil, če tudi s težkim srcem Plzen in se obrnil s svojo vojsko na jag. — Plzen se je oddahnil po Žižkovem odhodu. I Zvonovi v zvoniku sv. Jerneja so zapeli in meščani, I ki so se morali preje skrivati pred Žižko, klicali so mu: .Srečno pot!" Žižka je slišal ta zasmeh, obrnil se je k mestu in zaklical: »Na svidenje!" Po mnogoštevilnih krvavih bitkah je prišel husitski vodja k novemu mestu, k prejšnji husitski trdnjavi nad Lužnico, kateremu je dal ime Tabor. Ko se je Žižka vrnil od Plzna, vrnil se je vitez Hrdonj na Radinje in bil vedno pripravljen na napad. Kar se je mej tem godilo na Češkem: kako se je zbirala križarska vojska proti Cehom, kako je hrumel narod v Pragi, podiral tam samostane in cerkve; kako je prišel sam Sigmund z veliko vojsko v Prago, ali bil pobit — o tem molčimo; • ker hočemo pripovedovati le to, kar se je godilo ne daleč od gradu Radinj. (Dalje sledi.) f* prejeMBi ▼•1)»: Z» oe!« lete predolkčan 1& rld., ta pol leta 8 rld., ta četrt leta i glA., za en mesec 1 «ld. 40 kr. ▼ »4m1nlitrmel]l prejeman Teljil: Za celo leto !(ld., za pol leta 6 rld., ta četrt leta I gld., ta en mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja"l rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. NareSnine prejema ipravnihvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice št. 2. IL. 30 — JfainaBlIa (inseratit le sprejemajo in velji tristopna petit-vnita: 8 kr., že se tiska enkrat; IS \n j€ se uska avakrat; 15 kr., če se tUka trikrat. Pri večkratnem tistanii se cena primemo zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitro le v Semeniških ulicah h. st 2, L, 17. Isltaja TMk dan, izviemsi nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne. ^tev. sao. 7 Ljubljani, v torek 14. oktobra 1890. Letnik XVIir. revolucija v Tesinu; ue uvidijo, da podpirajo namene stranke, ki je v notranjem neprijateljica Italiji. Naravno je, da stranka, katera zahteva svetno oblast za papeža, želi razrušenje trodržavne zveze, ker upa, da se zopet osnuje kaka zveza katoliških drlav na korist Vatikanu, kakor hitro bi Avstrija ne bila več prijateljica in zaveznica Italije. More-Ii ta politika, ki hoče vojsko z inozemstvom in razdvaja v notranjem, biti politika Italijanov? Na to je govornik pobijal politiko osamljenja, slabo prikriti ideal agitatorjev, ter rekel: Nauk, da moramo biti prijatelji vseh in ne smemo se vezati za bodočnost, da moramo sklepati zveze le za kratek čas in za določene namene in to le tedaj, kedar preti nevarnost, je teorija, ki bi se mogla porabiti v normalnih časih, ne pa kedar se Evropa pripravlja na rešitev važnih vprašanj. Na ta način je Italija po pripravljeni zvezi mej Sardinijo in Francijo sklenila drugo zvezo s Prusijo in tako osvobodila Benečijo. Dalje govornik dokazuje, da je berolinski kongres bil nesreča za Italijo zaradi politike osamljenja, ki se je tedaj rabila. Italija je morala potrditi jedino politiko, ki jej je bila še na razpolaganje: politiko zvez. Ni ji preostajalo druzega, nego stopiti v avstrijsko-nemško zvezo. To je dosegla v Berolinu, ko je na Dunaju pojasnila svoje namene. Zveza v pričetku ni prinesla nobene koristi; dvomi proti nam na Dunaju in v Berolinu še niso bili razpršeni. Zaupanje je nastalo v drugi dobi zveze, ki je v zadnjih treh letih postala odkritosrčna. Obstanek Avstrije in Francije je na naših mejah jamstvo, kakor tudi potreba evropskega ravnotežja. Država, kakor je Avstrija, ki ima vse narode v sebi in nobenega ne ovira v razvoju, morala bi nastati, ko bi ne bila.*) Nihče ne misli in ne more misliti na p]vropo, ki bi bila brez misije one Francije, ki je brez dvoma najljubeznjivejši nasmeh moderne civilizacije in njene privlečne sile. Italija, postavljena med obe, more njima le prijateljica biti. Od njih se več ne more zahtevati, kakor da pozabite gospodstva, katero so več časa imele na tej strani Alp. Vatikanizem se moti, če misli, da zadošča razrušiti trodržavno zvezo, da se tako odstrani vsaka zapreka njegovi svetni oblasti; on se ne ozira na to, kaj premore naša volja in naša armada. Vojska, katero nameravajo proti našemu vplivu, provzročila bi nesrečo, ko bi dobila podporo. Ali ni neki mož, ki je porabil vsa pota in vsa sredstva za veličino svoje dežele, za časa našega osamljenja zopet obnovil prusko poslaništvo pri Vatikanu kot znamenje zbli-žanja ž njim? Po italijsnsko-nemški zvezi, ko so politične zveze med obema vladama postale močnejše in prijateljstvo med obema narodoma srčnejše, prinesel je mladi cesar nedotakljivemu Rimu dvakrat svoj pozdrav. Nič manj lojalno (četudi manj ekspanzivno) je bilo z ozirom na Vatikan postopanje katoliške Avstrije nasproti Italiji. Dolžnost naša je, da to ojačimo. Irredentisti se tudi motijo, ako mislijo, da morejo podkopati temelje te monarhije, katero dolže protinarodne politike. Ti temelji so premočni. Vsak dober Italijan bodi zvest vladi, katero je izbral narod. Mi imamo tudi drugo dolžnost, ki je mednarodna. Ni samo potrebno, da vlada pošteno pazi na pogodbe, temveč je potrebno, da jih tudi narod spoštuje. Koristi Italije so identične z onimi monarhije. Sicer pa moramo odkupiti še druge pokrajine, take, katere že imamo. Crispi je naposled napil italijanskemu narodu in italijanski dinastiji. *) Kakor je poročala „N. Fr. Pr.", rekel je Crispi v zvezi 8 tem, da je Avstrija potrebna kot obramba proti slovanski povodnji. Politični preg-led. v Ljubljani, 14. oktobra. ]^^otraa)e dežele. Nemci in čeSko. deželna razstava. Znano je, da so se Nemci na Češkem zaradi narodnih češko-nemških prepirov krhali vdeležiti se deželne razstave, ter še le tedaj zagotovili svojo vdeležbo, ko se jim je obljubilo, da je vsako strankarstvo, vsaka politika izključena od skupne deželne razstave. S tem bi bila zagotovljena deželna razstava, toda češki Nemci imajo svoj „collegium logicum". česar so se prej bali pri razstavi, to sedaj zahtevajo, ker pravijo, da se ne vdeleži razstave v Pragi, dokler se za Nemce ugodno ue rešijo narodna in politična vprašanja, za katera se snuje češko-nemška sprava. r^HRarski namestnik sam vpliva na Nemce, naj zaradi političnih razprtij nikar ne zanemarjajo narodno- gospodarskega napredka ter se vdeleže deželne razstave; a videti je, da je tudi njegovo posredovanje brezvspešno. - Vlada in antisemitje. Uradna ,Wiener Zeitung" je dn^ 12. oktobra razglasila, da je za deželnega glavarja imenovan dosedanji grof Kinsky, za namestnika pa dunajski župan dr. Prix. Navada je, da vlada imennje iz večine glavarja, iz manjšine njegovega namestnika. Vidi se, da se pri tem imenovanju vlada ni ozirala na to navado ter izvolila za namestnika dunajskega župana, antisemitom posebno nepriljubljeno osebo. Liberalni listi sami priznavajo, da je vlada s tem hotela pokazati svojo mržnjo do združenih kristijanov. Seveda se antisemitje zato ne bodo jokali, pametnejše bode neumorno delati, da si pribori sčasoma večino in ž njo tudi svojega glavarja; vlada je zopet tukaj pokazala, da ne razume, aH vsaj noče razumeti sedanjega političnega toka v Avstriji; oboje kaže, da ne bode več dolgo živela. Germanska zveza, — t. j. najnovejše društvo nemških Prusjakov na Dunaji, priredi v dvorani nove mestne hiše veliko slavnost, pri kateri bode dr. theol. in phil. P. Zimmermann govoril, kako velika nemška moža sta bila Ulrich Hutten in Martin Luther. Kakor je videti, sledijo pangermani na Dunaji stopinjam naših Truberjancev, ki tudi ne ločijo zrna od lupine. Zidanje nove cerkve v Pulji. Odbor, kateremu je na čelu kot častni predsednik dunajski nadškof dr. Gruša, kot predsednik admiral Sternek, kot podpornice mnoge plemenite dame, kot častni člani večinoma vsi ces. namestniki in glavarji avstrijskih kronovin, izdal je oklic, v katerem omenja, kako je v zadnjem času se razmnožilo puljsko mesto, ki je nedavno štelo 1200 prebivalcev, a jih broji sedaj 33.000, in kako je vsled tega občutljivo pomanjkanje cerkva, vzlasti v predmestju sv. Polikarpa, kjer prebiva mnogo vojaških družin, kjer so vojaške, deške in dekliške šole. Za cerkev v tem okraju je narisal načrt stavbeni nadsvetnik Schmid ter so proračunjeni troški na 100.000 gld. Cerkev bode posvečena Materi Božji. Ta odbor sprejema darove za zidanje nove cerkve. Bosenski katoliki in deželna vlada. Večinoma so vsi večji avstrijski listi poročali po .Linzer Volksbiatt-u", da je ueka mohamedanka hotela v Bosni prestopiti v katoliško cerkev; katoličan Jos. Gagulič jo je vzel v varstvo in SOletni Ivan Markovič jo je poslal v samostan kreševski, odkoder so jo poslali v Sarajevo k nadškofu. Ta jo izroči v varstvo katobški družini. Ko mohamedani to zvedo, zaženo krik, tako, da je vlada Gaguli(-a in Marko-viča zaprla, franjevcam v Kreševu grozila in tudi nadškofa ostro prijela. Skof vendar ni hotel izročiti deklice, dokler ni prišel z Dunaja vladni svetnik Milller, da bi stvar poravnal. Na njegovo prigovarjanje dovoli nadškof, da deklica pride pred preiskovalnega sodnika. Toda tudi pred tem je vpričo svojega brata in prejšnjega gospodarja izjavila Turkinja, da iz proste volje hoče vstopiti v katoliško cerkev in da jo k temu ni nikdo silil. S tem je bila poravnana razporna stvar in deklica se sedaj pripravlja v krščanski družini za sv. krst; Gagulič in Markovič sta bila sicer izpuščena iz ječe, a vendar je izgubil Gagulič službo kot davčni eksekutor. — K temu pristavlja „Linzer Volksblatt": S takim postopanjem si pač Avstrija kot katoliška moč ue bo vtrdila svojega ugleda. Tnanje držare. Nemčija. Popotovanje nemškega državnega kancelarja po južni Nemčiji je neki velikega pomena, zakaj s tem hoče Caprivi utrditi prijateljske razmere med južnonemškimi vladami in Berolinom. Kar se tiče shoda Caprivija s Crispijem, pišejo nekateri listi, da se snideta v Genovi. Shoda se bode vdeležil tudi Kalnoky, tako vsaj se poroča iz Bima. — Preteklo nedeljo se je vršil v Hali kongres so-cijalistov, katerega je otvoril Liebknecht. Iz Nemčije je bilo 841, iz Anglije 2, iz Francije 3, iz Švice 1, iz Avstrije 3, iz Rusije 5, iz Belgije 1 odposlanec. Vsega vkupe se je vdeležilo imenovanega kongresa 366 odposlancev, med temi tudi 5 žensk. Italija. Poročali smo že na tem mestn, da ste se hoteli Italija in Anglija po svojih odposlancih v Neapolu sporazumeti o svojih afriških razmerah, a da se ni posrečilo pogajanje, ker je angleški odposlanec Baring koncem pogajanja zahteval nove nepričakovane ugodnosti za Anglijo. Poslanci obeh držav so se razšli. Srbija. Kakor utegne znano biti, dobiva Srbija vse strelivo iz Rusije. Zadnje dni ga je prišlo zopet mnogo v Beli Grad. Okoli 15.000 pušk Berdanovega zistema je že razdelila srbska vlada med vojaštvo. Švica. O sedanjem položaji se poroča 11. t. m. „N. Fr. Pr." mej drugim tudi to-le: Liberalni odbor v Tesinu je poročil zveznemu svetu in udom zveznega shoda, da bode primoran mejo prekoračili, to je, iti na Italijansko, če se postavi nazaj ultramontanska vlada v Tesinu. To poročilo je vzbudilo v nemških Švicarjih opravičeno nejevoljo. Ko so nekateri previdni možje med njimi menili, da liberalci le strašijo s to izjavo, poslal je imenovani odbor zveznemu predsedniku naslednje poročilo: .Naša izjava, da bodemo prestopili mejo, ie tako umeti, da ne bodo liberalci niti jedno uro pod sovraženo Respinijevo vlado, ne da bi nehali biti dobri in zvesti podložniki." Kakor j» videti, se nameravajo švicarski framasoni izseliti iz domoviue, če pride zopet prejšnja konservativna vlada na krmilo, vendar pa ne pojde to tako lahko, kakor si mislijo. — V Bellinzoni so nameravali zadnje dni liberalci osnovati ljudski shod. toda komisar Kflnzii ga je prepovedal, kakor mu je bil zaukatal zvezni svet. Ker jim je bil torej prepovedan javni shod, zbrali so se zasebno v nekej gostilni. Da se je tnkaj ukrepalo, kako naj ugovarjajo konservativni vladi, da ne bi prišla zopet na krmilo, umeje se samo ob sebi. Španija. Na katoliškem kongresu zbrani cerkveni dostojanstveniki so sklenili poslati španski kraljici adreso udanosti, v katerej so izrazili srčno željo, da bi prišel sv. oče zopet v posest svojega ozemlja. Prihodnji katoliški kongres se bode vršil 1893. leta v Sevilli. Nizozemsko. Kakor poročajo nizozemski listi, je kralj Viljem III še vedno nevarno bolan in ne more opravljati važnih vladnih opravil. Izvirni dopisi. Iz črnega Vrha nad Polh. Gradcem, 12. okt. „ Kadar se nebo odpre, takrat je človek uslišan, za kar prosi. Jaz sem to enkrat videl, ko sva šla s Koprivčevim pastirjem h prvi sv. maši, pa sem se tako ustrašil, da se je poprej spet zaprlo, predno sem se domislil, zakaj naj prosim." Tako so mi nekdaj oče pravili, ko sva šla v šolo v Novo Mesto in je bilo tudi nebo odprto (Wetterleuchten ?). To mi prihaja na misel vsako leto, kadar se odpre nebo, kamor Kranjci pošiljamo svoje prošnje : deželni zbor. Res je, da se tukaj ne usliši vse, za kar se prosi, — ker tudi ni mogoče; a res je pa tudi, da kdor nič ne prosi, naj tudi ne bo hud, če ni bil uslišan. Pravi prositelj navadno razloži najprvo svojo razmere in okoliščine, ki mu dajejo povod, da prosi, in marsikdo bi mu rad že naprej dal, kar prosi, le da bi mu ne bilo treba poslušati dolgočasnega moledovanja. Pa nikar se ne ustrašite, gosp vrednik, če bo tudi moja prošnja ua enak način „stilizo-vana". Večkrat sem že naletel v podlistku Vašega lista na podpis: Puščavnik. Tudi moj dopis prihaja iz roke puščavnika v pravem pomenu. Kraj, kjer prebivam, zasluži po pravici ime: puščava, kajti ločen je že tako od druzega sveta, da se mu ne more drugače reči. Na vse štiri vetrove, kamor hočeš, imaš tri do štiri ure, da prideš do navadnih ljudij. V puščavi nimajo cest, ne potov, ampak — „das Schiff der Wtiste" —, velblod ljudem donaša, Česar potrebujejo; pri nas je ravno tako, le da imajo „dromedarji" samo dve nogi, le en želodec pa dušo. Ker je v puščavi le kamen in pesek, torej zastopa .rastlinstvo" k večemu kak brinov grm; pri nas imamo razven tega tudi drnuljo, čegar sad „ustne vkupe vleče", zatorej tako redko kedaj od tukaj kak dopis. „Sladkih koreninic" ne poznamo. Lakote človek tako hitro ne umre, kakor žeje, zatorej smo tukaj z vodo preskrbljeni, čeprav je drugod že dlje časa snša. Da puščavniki drug druzega ne motijo, so precej daleč vsaksebi. Pri nas smo sosedi vsaj pol ure narazen, kar je posebno letos dobro, ko časniki poročajo o vednih požarih, ki vpepele — hvala suši in pomanjkanju vode — cele vasi in mesta. Tukaj kaj tacega ni mogoče; dokaz sem doživel ravno danes teden. .On" in .ona" sta šla h prvi sv. maši v Polh. Gradec; ko pa domov prideta, nista več poznala, kje se je prej reklo .pri Zalazniku". Dim se je pač ovijal okrog nekdanjega pohištva, pa to je tudi drugod, kjer ob nepravem času kres kurijo. Hotela sta šteti .glave svojih drazih", pa nista našla nobene, vse njima je bil ognjeni element .prehladil". Manjkalo je 13 glav rogate živine in menda 24 glav drobnice; koliko je zgorelo drobiža v skrinji, ne v6m. Puščavniki učakajo visoko starost. Tukaj je letnica 80, 85 in še več kaj vsakdanjega, tako, da se v starih mrliških knjigah navadno bere: .N. N. abgelebter Ableber, gestorben — an Alterthum." To pa menda zato, ker so ljudje zgolj vegetarijanci; zakaj če prašaš Crnovršca, kaj stori, če je lačen, žejen, zaspan itd., odgovoril ti bo: .mrvo jem, mrvo pijem, mrvo spim" itd. Puščavniki se tudi večkrat zamaknejo in takrat, kakor znano, truplo nič ne čuti. Tako je bil te dni neki delavec na polji tako zamaknen, da je še-le zvedel ko se je predramil, da mu je nekdo za ušesmi kri spustil. Tudi nebeškega petelina večkrat šlišimo; kdor ne verjame, naj pride gori, pa bo šlišal, kak glas ima .ta visoki c", ki ga piska pl. Burjevič-Zaradi nebeškega veselja puščavnik vse rad pretrpi. Kedar burja in mraz človeicu icožo in itosti preiskujeta, pravijo tukajšnji ljudje: „Mrva h'd' je, pa se bomo že v nebesih ogreli." Eer so puSčavniki ie sami po sebi modri ljudje, tudi poduka ne potrebujejo. Drugod bo že kmalu več šol, kakor učencev, pri nas še ne vemo, bi se li dalo zgraditi ali ne kako poslopje, da bi mu smeli dati ime „šola". Puščavniki vsled pomanjkanja radovednosti malokdaj v dotiko pridejo s pošto. Stari ljudje so pravili, da na vsakih sedem let je priletela ptica s pismom v kljunčku. Pri nas je — čast sedanjema napredku — ^mrva" bolje. Vsakih sedem dni pri-frči bel golobček s „pjošto". Drugod imajo za slučaj bolezni dohtarja ali Tsaj padarja, da labko ,kouštatira" smrt; pri nas tega Š8 treba ni, ker imamo v celi puščavi le eno bolezen: ^Ueberfluss an Geldmangel" in te ne ozdravi navadui telesui dohtar. Kedar so po drugod „mati v postelji", je goiovo zraven ena babica, če ne več; pri nas gosposka vse to radovoljno prepušča božji previdnosti; zatorej ni čuda, da so na mrliške bukve „intabulirani" skoraj sami otroci, ki še eno leto niso mogli prenašati žarkov nebeškega soinca. Letos je bilo menda razpisanih 10 štipendij za babiško šolo. Prosila je za eno tako tudi ena povsem sposobna oseba iz Črnega Vrba, pa gospodje so jo podelili raje neki prosilki iz sosedne fare, kjer imajo že tri izprašane babice. Menda tudi dokaz, da oslovski glas res ne sme seči do nebos. Da poprej končam, samo še eno splošno primero. Povsod (če le mape prav kažejo) se je od vesoljnega potopa svet že precej, če ne popolnoma spremenil, le tukaj je vse pri starem, če ne še slabeje. Pota (če smem sploh to ime rabiti) delajo in popravljajo nalivi in kadar zimski mraz studen-čnico, ki jib izmiva, strdi, je ustavljeno vsako občevanje z vozom, dokler ne pride tudi pri Hrvatih toliko zaželjeni sv. Jurij. Bore človek iu živina, ki morata skušati resnico teh besed! Bilo je še v takoimenovanem polpreteklem času, ko sem z domače peči doU poslušal može, ki so se pogovarjali, kako so pod Medvedjekom lepo izpeljali „Terko cesto". „Taka je," — je dejal jeden, — „da še naša miza ni taka; povsod jo je že črv prevrtal, — ceste se pa še podstopiti ne upa, ker se boji, da bi mu ne izpodletelo, — tako je gladka." „Pa se kaj daleč pride, če bi šel človek zmiraj po nji?" — vpraša drugi. „Kamor hočeš: v Ljubljano v Trebnje, v Mesto, pa tudi v „Varžlin", če boš šel po konja." Moj sosed na peči, rajnki Sirkov Francelj, pa vpraša v svoji otročji radovednosti: „1, oče, kam pa tisti pridejo, k' nobene ceste nemajo?" — „1, lej ga no," — pravijo oče, — „kaj nisi slišal, kako je oni dan pela ta stara Jerasela: „Ani v nebii. ani v p'ku. Al' pa kamor bo zasafanu." „Tako je, vidiš; kaj čmo." — In danes čez toliko in toliko let mi pridejo na misel te nekdanjo otročarije, in mislim si: ,Takrat še nisi vedel, kaj je cesta, zdaj pa skušaš, kaj ni cesta.' Ce še pristavim, da se tudi košček sveta, ki ga tukajšnji duhovnik lahko v najem vzame (ker farovž nič zemlje nima), tudi imenuje „puščava", — sem menda razmere iu okoliščine dovolj razjasnil, torej pridem zdaj lahko s prošnjo na dan: „Ko se bode te dni v Ljubljani „nebo odprlo" in se bodo zbrali angelji vdruhi vseh volilnih okrajev okrog g. deželnega glavarja, da vsak za svoj okraj kako dobroto izprosi, naj nikar ne prezro naše gorske naselbine, ki v svjji priprostosti celo divje koze zavida zaradi lepših potov, kakor so njene. Čislanima gg. poslancema za naš okraj pa kličem kot pastir cele tako zapuščene občine: „Gospoda, ne pozabita nas!" iz Štepanje Vasi pod Ljubljano, 13. oktobra. Naš.'\ prijazna cerkev sv. Štefana bode vabila odslej še bolj Ljubljančane nd-se, ker je dobila nenavadno lep kinč, namreč nov veliki altar. Izdelal ga je znani ljubljanski kamnosek g, F. Toman iz raznih vrst marmorja v cerkvi primernem slogu. Stal je sam altar okrog 3680 gld. Reči se mora, da je delo mojstersko, njegova sostava je duhovita in kipi so natančno izklesani. Nad vse pa povzdiguje altar slika sv. Štefana, ki se dviga nad snežno-belim ta-bernakeljnom in zapira tron. To je poslednje delo Jurija Subica. Milo se stori vsakemu izobražencu, ko pregleduje to sliko nekaj zaradi tega, ker je veliki umetnik po njeni dovršitvi za vselej moral odložiti čopič, dasi še tako mlad, še bolj pa zaradi tega, ker je tej sliki, — dejal bi, — Še bolj, kakor drugim svojim proizvo- dom, vdihnil genijalnost, živost, milobo ter vzvišenost čednosti nad hudobijo. Ni tedaj čuda, da se je nihče ne more nagledati. in da je ganjen gleda-lee k pobožnosti. Slika je stala 400 gld. Toda s tem še niso naštete vse nove naprave pri cerkvi. Prelepa je nova monštranca, krasni so novi šopki oa altarji, nov velum. novi cementni tlak v svetišču itd., tako da bode vse skupaj stalo blizu 5000 gld. Vsi Stepanjci in Hruščani so se tukaj skazali kot dobre in za čast božjo vnete kristijane. Lahko se misli veselje težko pričakovanega današnjega dn^. Dekleta so z neumorno pridnostjo napletle cele vrste vencev, fantje pa so zasadih mlajev pred cerkev. Zapeli so zvonovi in zagromeli topiči, ko se je danes zjutraj ob 9. uri pripeljal prečast. g. dekan in kanonik Janez Flis v spremstvu blagorodnega in občeljubljenega g. c. kr. okr. glavarja Mah kota, čast. gosp. Martina Malenška, domačega župnika, in drugih duhovnikov, blagoslovit novi altar. Ljudstva je vse polno. Po blagoslovljenji stopi prečast. gosp. novi dekan na leco ter v vznesenem govoru razloži pomen cerkve in altarja. Po pridigi pa opravi pri novem altarji veliko sv. mašo z asistencijo. Popoldne ob polu 5. uri je bila cerkev zopet trdo natlačena pobožnega ljudstva. Domači gospod župnik je obmolil rožni venec in za petimi litanijami je bila zahvalna pesem. Da res, hvala Bogu, pa tudi ljubljencu ljudstva, čast. gosp. župniku Malenšku, da se je vse to srečno dovršilo, kar bodo občudovali še zanamci. Tudi današnje darovanje za altar | se je dobro obneslo, in upanje je, da bodo vsi za malo občino veliki troški, posebno s pomočjo do- : brotnikov in božjepotnikov, kmalu poravnani. Dnevne novice. (Mestni zbor ljubljanski) je v soboto v tajni seji sklenil, da kupi Galletovo hišo poleg rotovža za 48.000 gld. , (Deželni poslanec V. Pfeifer) je danes načel- ' niku klubu narodnih poslancev kranjskih oglasil ' naslednji predlog: § 1. V zmislu državnega zakona ' z dn6 5. junija t. 1. št. 109 so tiste zemljiškoknjižne stvari malenkostne, katerih cena ali vrednost v dotičnih listinah ne presega napovedane svote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin. § 2. Ta zakon dobi svojo moč z dnevom razglasila. § 3. Izvršitev tega zakona se naroča pravosodnemu ministru. (Državno cesto tržaško) od Rimske ceste do ceste ua Rožnika so danes zaprli splošnemu voznemu prometu za nekaj dnij zaradi gradnje velicega kanala z Vrtače do Ljubljanice. (Premije.) V dobi od 1. avgusta 1889 do konca julija 1890 se je izplačalo premij za pobite zveri ' in vidre, za pokončanje steklih psov in maček, in ' sicer: za mladega medveda 20 gld., za tri medvedke po 40 gld., 120 gld., za 38 vider po 2 gld., 76 gld., za 26 steklih psov po 5 gld., 130 gld., za steklo mačko 5 gld., vkupe 351 gld. (Ogenj.) Zadnjo soboto okolu osme uro zvečer je začelo goreti v vasi B a d 1 e k , fare bloške. Ker ni bilo brž vode in ljudi pri rokah, je ogenj čedalje bolj segal okolu sebe in vpepelil šestim gospodarjem pohištvo iu pridelke. — Zažgal je baje malovreden pastir, ki so ga od hiše pognali; želeč maščevati se, je zlezel na kozolec in ondi prav pod streho zapalil. Gasilno društvo in Stavega Trga pri Ložu je takoj prihitelo na pomoč, pa brez vode ni moglo dosti storiti. Raztrgali so hitro eno streho, da so na ta način ogenj omejili in pomagali ljudem iz hiš iznesti notranjo opravo. (Ogenj.) Sinoči po deseti uri je začelo goreti poslopje na dvorišči g. dr. Josipa Star^-ta na Marije Terezije cesti. Kje in na kak način je začelo najprvo goreti, ne v6 se še, najbrže pa nad delalnico g. Bana, sedlarskega mojstra. Ker je bilo pod strebo mnogo lesa, sena in druge subljadi, razširil se je požar sila hitro. Ogenj je močno razsvetljeval že tiho noč, toda strela z gradu le še ni bilo slišati. Ljudje, ki so bili še ob istem času na ulicah, začeli so nabijati na okna in vrata Staretove hiše, ter kričali, da je ogenj v hiši. Lahko si mislimo, kak strah je zavladal po vsej hiši. Nosili so vse vprek iz stauovanj razno pohištvo na dvorišče. Nato še-le je naznanil top z grada, da je ogenj v mestu. Prihiteli so brž ljubljanski prostovoljni gasilci ter na vse kripije omejavali ogenj. Pri tej priliki se ne more dovolj pohvalno omnnjati vodovoda: Vse je hvalilo to napravo, katera tudi v nesrečah predobro služi. Vrlim gasilcem se je v kratkem posrečilo, omejiti požar. Vkljub tema je pogorelo dvoje poslopij: hiša na dvorišči in hlev, katero je bilo se-v^da že oboje v največjem plamenu, ko so prihiteli gasilci na lice mesta. Poleg ljubljanskih gasilcev so gasili požar tndi šišenski. Ogenj je zadel najhuje izvoščka Crneta, ki je stanoval v pogoreli hiši. Dasi je otel vse pohištvo in vozove ljutemu požaru, uničil mu je vendar vso na hlevu in hiši spravljeno seno in slamo. Poleg tega ni bil pri nobenem zavodu zavarovan. V veliki nevarnosti je bilo žitno skladišče g. Kneza iz Šiške, obcestna hiša g. dr. Star4-ta in druga okoli stoječa poslopja. Škoda znaša do 2000 goldinarjav; pogorelec je bil zavarovan. (Odgovor.) Obrazce za napoved dohodkov in troškov (fasion), kakoršnih je vsled ministerskega ukaza z dne 20. januarja 1890 treba samostojnim duhovnim pastirjem in duplo po potu knezošk. or-dinarijata podajati c. kr. deželni vladi ob nastopu službe, dobite v „Katoliški tiskarni" v Ljubljani po 10 p61 za 25 kr. (Slovenska Talija.) Dramatično društvo v Ljub-Ijani je izdalo kot 55. zvezek na svetlo spevoigro v treh dejanjih z naslovom: Teharski plemiči. Spisal AntonFuntek. Uglasbil dr.Benja-min Ipavic. — Navajeni do sedaj vsled neugodnih društvenih razmer dobivati od dramatičnega društva večinoma kake prevode nemških in francoskih iger, često brez zdravega zrna in celo razmeram slovenskega naroda popolnoma neprikladnih, razveselili smo se izvirnega dela, ki nam ga je društvo podalo s tem zvezkom. Snov temu delu je zgodovinska in povsem znana. Priznati moramo, da nam pesnik to snov podaje v lepi dramatični obliki in v gladko teKočem domačem jeziku. Gled4 na dramatični razvoj v spevoigri bi imeli seveda marsikaj opomniti, vzlasti se nam čudno zdi, da se vrli Te-harjani tako z lahka pomirijo s celjskim grofom in pa da takemu mordlno silno propalemu človeku, kakor je ta grof, tako radi verjamejo ua njegovo mož-besedo. — Sploh pa moramo pohvaliti tenden-cijo dela, kjer viteško zmaguje nepokvarjena nravnost vrlih slovenskih kmetov nad propalostjo višjih krogov. — Na str. 23. želeli bi zaradi točno.sti namesto: Devico sveto m6li: K devici sveti moli! — Kadar priredi društvo spevoigro na odru, prilika nam bo o njej še več spregovoriti. (»Krščanski detoljub",) list za krščansko vzgojo in rešitev mladine, izšel je v 3. zvezku s prilogo: Dobra spoved (obtožba grehov). — Vrejuje ta list g. Anton Kržič. Ta zvezek donaša daljši spis: Skrbite otrokom za blagoslov božji, kateri osoljen z mnogimi zanimivimi vzgledi podučuje vzgojitelje, kako voditi otroke, da jim je v življenju zagotovljen pred vsem potrebni blagoslov božji. Nadaljujejo se tudi v tem zve2ku spodbudni vzgledi bogoljubnih mater. — Ii društvenega poročila je omeniti, da vedno raste število udov vzlasti ondi, kjer se gg. duhovniki zanimajo za to društvo; v ta namen je želeti, da se udom z lepimi cerkvenimi slovesnostmi in govori priljublja katoliško društvo detoljubov, kateremu namen je po svojih skromnih močeh delati na to, da se kolikor mogoče hitro in ugodno reši šolsko vprašanje v Avstriji. Po teh besedah zdi se, da nam ni potreba še posebej tega društva priporočati v podporo. (Iz Tržiča) se nam piše: Pri občnem zbora tržiškega slov. bralnega društva so bili dne 12. t. m. izvoljeni v odbor gg.: Alojzij Simec, predsednikom; Rupert Bežek, podpredsednikom; Peter Lončar, tajnikom; Leopold Ahačič, blagajnikom; odborniki pa: Ivan Debelak, Anton Jeglič, Lenart Klofutar in Anton Mavc. Dalje je bil c. kr. notar v Kranju g. Viktor Globočnik izvoljen častnim članom radi mnogih zaslug za tržiško društvo. (Z Gorenjskega) se nam piše: Kupil sem si pri R. Milicu v Ljubljani štiri komade ,Cantica sacra" (Cerkvena pesmarica za moški zbor, vredil Ant. Foerster, 1890); cena čedno, trdno vezane pesmarice je 1 gld. Moram priznati, da je ta zbirka, sostavljena iz deloma znanih, deloma novih pesem, prav praktična in rabljiva. Obsega 40 sj vezij ter mu dati prosto ozemlje, katero bode v njegov nadaljni razvoj. Vlada podeljuje del zunaj-mestnega ozemlja prihodnji mestni železnici in namerava ustaviti grajenje velikih poslopij, pospešiti pa hoče grajenje vil z vrtovi. S tem namerava nakloniti delo mnogim delavcem in si zagotovi cesarjevo naklonjenost Dunaju. (Burna pohvala.) Praga, 13. oktobra. Ker se bode pričel jutri deželni zbor, imele so danes vse stranke posvetovanja. Odsek nemških zaupnih mož je sklenil popolnoma molčati o svojih sklepih, kateri se bodo predložili jutri nemškim deželnim poslancem, Staročehi so sklenili, nadaljevati posvetovanje o vladnih predlogih z ozirom na razdelitev deželnega kulturnega sveta, Mladočehi so sklenili, da takoj prično posvetovanje o predlogih, tičočih se zadnje povodnji, toda z ozirom na spravo počakati mnenja Staročehov. Praga, 13. oktobra. Na petem oboku Karolovega mostu se je pokazala nova poka; bati se je da se porušite obe na tem oboku postavljeni sohi. Vojaki delajo neprenehoma in odvažajo razvaline. Šesti steber se je močno nagnil. Praga. 14. oktobra. Klub nemških deželnih poslancev je .sprejel brez raz}»rave pojasnila poslanca Schmevkalla, katera je podal v imenu izvi-šilnega odseka. Sklepi ne bodo | objavljeni. Vdeleženci so zagotovili tajnost. Kotor, 13. oktobra. Danes dopoldne je priplula sera ruska ladija „Eoksana" z vojvodo Leuchtenberškim in soprogo njegovo; odpotovala sta takoj v Cetinje. Opava, 14. oktobra. Poslanec Michejda zahteva, da se obljuba vrši tudi v poljskem in češkem jeziku, čemur pa deželni glavar radi nedostatnega pravotnega prevoda obljube ugovarja. TTmrll so: 10. oktobra. Andrej Bele, iprevodnik, 41 let, Kolodvorske ulice 28, »e je obesil — Rajmund Bergkesel, e. in kr. stotnik, 61 let, Marije Terezije cesta 1, vsled raka. Ivan IleršiS, hiSni posestnik, 68 let, Turjaški trg 4, marasmus. 11. oktobra. Marija Garbajs, sedlarjeva žena, G8 let, Dunajska cesta 23, marasmus. 12. oktobra. Jera Presetnik, gostija, 80 let. Pred Škofijo 15, apoplexia cerebri. v bolnišnici: 10. oktobra. Apolonija Šmidt, gostija, 84 let, marasmus. 11. oktobra. Jakob Roje, gostač, 67 let, bronehitis chron. 12. oktobra. Jožef Terkov, hlapec, 45 let, vsled krča. 13. oktobra. Marija Jane, gostija, 81 let, marasmus. J[>una|t*ka borza. (Telegrafično poročilo.) 14. oktobra. Tremensko sporočilo. 1 Ca. Stanje Veter Vreme |ii »s opazovanja mkomarft T mra (oplonm po Cliija ! 7. u. zjut. 13| 2. u. pop. 1 9. H. zveč.| 747S 74.5-4 745-3 4-4 17 8 98 brezv. sl. szap. brezv. megla jasno n ooo M. 1'KU t7 U UlCAV. ^ Srednja temperatura 10 7°, za 1'2'' pod normalom Papirna renu 5% po 100 el. (s 16* davka) 88 gld. 25 kr. Srebrna „ 5',, , 100 „ „ 16* 88 . 30 . 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . lOfi , 90 , 101 , 40 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 983 , _ Kreditne akeije .......... 307 , 25 " 114 , 30 , Srebro ............ _ Francoski napoleond......... 9 I 04 1 Cesarski cekini ........... 5 „ 42 „ Neiiiške marke .... .... .=16 „ 22V,, Zahvala. Vsem, kateri so izkazovali našemu ljubemu bratu in prijatelju, gospodu Andreju Frank-u za časa njegove hude bolezni milo sočutje, od blizo in daleč došlim prijateljem in znancem, prečast. gg. duhovnikom itd., kateri so spremili dtagega pokojnika dne 11. okt.t. I. h večnemu počitku, izrekamo našo najprisrč-nejšo zahvalo. PREM, due 13. oktobra 1890. (1) Žalujoči ostali. Tuj ei. 12. oktobra. Pri MnMu: Baron Lazarini iz Gradca. — Rei-singer, potovalec. Herzog, Prager, Hanak, trgovci, z Dunaja. — Kosinskv, e. kr. sodnijski uradnik, iz Lvova. — Bloch, trgovec, ir P age. — Peče iz Starega Trga. — Scaria, c. in kr. poročnik in Wesseli, vodja, iz Gorice. — Jaklič iz Kočevja. — Fleiss, s hčerjo, iz Št. Mohorja. — Eping-r, trgovec, iz Mona-kovega. — Uhlman, trgovec, iz Mogunca. — Ziffer, trgovec, iz Brna. Pri .S/on« : Wei3,Taussig, Amberger. Pekarek, trgovci, Ziegler, potovalee, Tandler, Wirk, Milanich, z Dunaja. Št. 18.029. Razglas (3-2) inladeiiieeiii, ki stopajo v vojaško d(>bo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1891. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1870., 1869. in 1868. leta, se morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca iioveiiil>i«a letos pri tem uradu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izpiusiti kako v 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvarji in februvarji 1891. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previ-dene prošnje. 5. Oni. ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previdene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. G. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanjski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec. kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njtMiiu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od o do lUO gld., eventueino Ziiporiii kazni od jednega do dvajset dni. Magistrat deželnega stolneiia mesta Ljubljane, 3. dan oktobra 1890. ra Dunajske ra.Ksta.^'!!© s Glavni dobitek Le malo jih je še! 11 sreči 141 gld. vrednosti. K Ki-ecUe po 1 i£Ul. i>i-i C . I ^ T^Jitl>ljciiii. (17) . 'I.'." iiru ».-tniS : (ainfii ^if^ik Tifk ,K;tri).iškt> Tiskiirtu"' \ ljiiil>li.tni.