GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. - OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljuban naraks tehnični urednik ivan fijav2 18. NOVEMBER 1965 LETO L, ŠT. 15 cena 30 din — poštnina plačana v gotovini Obnavljanje kadrov na vodilnih mestih Ob dnevu republike Naša nova ustava, ki je bila sprejeta v začetku 1963 leta je uvedla zelo pomembno načelo, ki ga v dosedanji praksi nismo poznali. To načelo je v tem, da se delavci na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah imenujejo za čas, ki je določen z zakonom, s tem, da se po preteku časa, za katerega so imenovani, lahko po istem postopku ponovno imenujejo na isto delovno mesto. Za to načelo se je v zadnjem času udomačil izraz: reelekcija. Poprej omenjena ustavna določila je konkretizirana s temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. ki določa, da se di-rekor delovne organizacij eimenu-je za 4 1. da je lahko po istem postopku ponovno imenovan po preteku omenjenega -časa, ter s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da mora vsaka delovna organizacija določiti v svojem statutu vodilna delovna mesta in da se tudi delavci na teh vodilnih delovnih mestih lahko imenovani samo za 4 leta. po ponovnem ra^isu pa so lahko znova imenovani na vodilno delovno mesto. Za direktorje, ki so bili na svojem položaju na dan uveljavitve temeljnega zakona o volitvah organov upravljanja žfe S let, se mora prva reelekcija opraviti v dveh letih, za vse ostale pa je 4-letni rok za katerega so bili imenovani začel teči z dnem uveljavitve omenjenega zakona. Zakon je začel veljati 16. aprila 1964 in mora biti zaradi tega reelekcija vseh direktorjev, ki so bili imenovani na ta položaj pred 16. 4. 1'964 opravljena najpozneje do 16. 4. 1966, ostalih direktorjev pa do 16. 4. 1968. Prva reelekcija delavcev na vodilnih delovnih mestih pa mora hiti opravljena do konca leta 1966. Razpis za mesto direktorja mora biti opravljen najmanj tri mesece pred potekom, časa za katerega so bili imenovani, to je 16. januarja prihodnjega leta. Prva reelekcija bo v naši občini zajela 12 direktorjev (direktorje: ^tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, bolnišnice za, TBC Topolši-ca, II. osnovne šole Šoštanj, trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki, izdelovalnice gumirane-ga papirja Velenje, čevljarstva Velenje, čevljarstva Šoštanj, obrtnega podjetja kleparstvo -— vodovod Šoštanj, trgvskega podjetja Zarja Šoštanj, doma počitka Šalek in lekarne Šoštanj); v v,sej Sloveniji pa 648 direktorjev od skupno 2750 delovnih organizacij. Čeprav imajo omenjene delovne organizacije še čas za obnovo kadrov na ostalih vodilnih delovnih mestih, bi bilo primerno, da bi reelekcijo le-teh opravili istočasno z reelekcijo direktorjev. Pred ponovnim razpisom pa je potrebno pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor, natančno določiti v statutu delovne organizacije, ki mora biti sprejet po določenem, dakaj dolgotrajnem in zamotanem postopku. Prav tako se vodilna delovna mesta določajo s statutom. Vse to pomeni, da bo potrebno z delom v zvezi z reelekcijo ta- koj pričeti. Najprej bo potrebno natančno določiti kakšne pogoje bo moral imeti direktor, da bi lahko uspešno vodil delovno organizacijo, saj so od njegovega uspešnega dela v veliki meri odvisni jjoslovni rezultati in notranji odnosi v podjetju. Čimprej bo potrebno opraviti tudi razpise, da se ne bodo vsi razpisi nakopičili tik pred potekom zadnjega roka, do katerega morajo biti opravljeni. Razpise bodo izvedle posebne? šestčlanske razpisne komisije, v katerih bodo trije predstavniki delavskega sveta delovne organizacije, trije pa bodo predstavljali občinsko skuj)ščino, direktorja pa imenuje delavski svet izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis na predlog razpisne komisije. Popolnoma razumljivo je, da je, lahko za direktorja imenovana tudi oseba, ki je že sedaj opravljala to dolžnost. Potrebna bo splošna družbena zavzetost, da bo ta prva reelekcija opravljena kvalitetno in dosledno. Reelekcija ni nobena kampanja, pač pa odgovorna politična naloga, ki naj zagotovi izvajanje ustavnega načela, da je vsako delovno mesto dostopno vsakemu občanu, če ga je sposoben uspešno opravljati. Obnavljanje strokovnih kadrov ni ni-kakšna gonja zoper sedanje vodilne kadre, temveč pomeni demokratično, objektivno in najširšo permanentno preverjanje njihovega dela in bi se morala zaradi tega njihova prizadevanja na delovnih mestih še bolj pospeševati, ne pa povzročati ma-lodušja, kot se pri nekaterih opaža. Organi upravljanja v naših delovnih organizacijah so dosegli že tako stopnjo razvoja, da bodo znali pravilno oceniti, kdo naj zaseda direktorsko ali kakšno drugo vodilno delovno mesto in bo gotovo prva reelekcija v naši občini opravljena v splošno zadovoljstvo. Med šesto sovražinkovo ofenzivo je bilo 29. novembra 1943 drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Na tem zasedanju so bili sprejeti pomembni sklepi za nadaljnji boj proti okupatorju, postavljeni pa so bili tudi prvi temelji nove družbene ureditve. AVNOJ, vrhovno zakonodajno in izvršo narodo predstavniško telo Jugoslavije ter nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije sta postala začasna organa vrhovne ljudske oblasti. Odvzete so bile pravice pobeg- li vladi, da zastopa Jugoslavijo, kralju Petru pa prepovedati povra-tek v državo. Sklenili so tudi, da se naj Jugoslavija kot država zgradi na federalni podlagi. Ob teh pomembnih zgodovinskih odločitvah, ko so ljudski odposlanci postavljali v Jajcu temelje novi oblasti, praznujemo Jugoslovani vsako leto dan republike. Letošnje praznovanje naj bo ponovni dokaz naše odločne usmeritve k izgradnji socialističnih družbenih odnosov. TRETJA PLENARNA SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Gospodarska reforma - skupna naloga NA ZADNJI PLENARNI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS SO OBRAVNAVALI NEKATERA IZ HODISCNA IDEJNO-POLITICNA PRAŠANJA IN NALOGE PRI UVELJAVLJANJU GOSPODARSKE REFORME. V UVODNEM REFERATU JE POLITIČNI SBKRETAR CK ZKS TOVARIŠ MIHA MARINKO POUDARIL, DA JE NALOGA TRETJEGA PLENUMA IZLUŠČITI TISTE IDEJNO-POLITICNE NALOGE, KI JIM MORAMO POSVETITI NAJVEČ POZORNOSTI, DA BOMO DOSEGLI ŠE HITREJŠI IN USPEŠNEJŠI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V PROCESU UVELJAVLJANJA GOSPODARSKE REFORME. Politični sekretar GK ZKS Miha Marinko je najprej dejal, da ne gre toliko za vprašanje kako komunisti sprejemajo gospodarsko reformo, ker pomeni ta izvrševanje sklepov 8. kongresa ZKJ. Gre predvsem za to, kako so komunisti doumeli ukrepe za izpolnitev gospodarskega sistema, ki jih zaradi njihove daljno-sežnosti in vsestranosti imenujemo gospodarska reforma. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je zasluga komunistov in sploh družbenopolitičnih organizacij, da smo prvoi, dokaj kritično fazo reforme prebrodili brez večjih pretresov in težav. Reformni ukrepi so temeljit operativni poseg v naš celotni družbeni organizem. To je nujno moralo izzvati različne reakcije v raznih plasteh naše družbe. DOLŽNOST KOMUNISTOV: POKAZATI NA NAPAKE TAM KJER NASTOPAJO 'Nato je Miha Marinko govoril o dolžnostih komunistov pri odpravljanju raznih slabosti. Ugotoviti je treba, da niti komunisti na nekaterih pomembnih družbenih dolžnostih niso bili vedno kos svojim nalogam. Nekateri so se skušali izogniti svoji družbeni odgovornosti, da bi pravilno informirali in zavzeli jasna stališča in so zapadli vzdušju uličnega kritikarstva in kuloarskim diskusijam ter se skušali demagoško dobrikati. >amo da ne bi izgubili popularnosti. Dolžnost komunistov je, da pokažemo na napake, slabosti in ovire boljšega gospodarjenja neposredno tam kjer nastopajo. Zato pa moramo imeti zadosti hrabrosti in odločnosti, da odkrito spregovorimo ne samo takrat, kadar je govor o protislovjih gospodarstva kot celote, marveč predvsem takrat, ko ugotavljamo napake naše lastne delovne organizacije in okolja, v katerem živimo in delamo. Politični sekretar CK ZKS je postavil še vprašanje: kaj je bolj umestno — jadikovati in ugibati, ali bomo v doslednem uveljavljanju vzdržali oziroma popustili, ali pa se osledno boriti za njeno vsestransko uveljavljanje in odločno vztrajati pri doslednem uresničevanju njenih osnovnih smotrov, da bi dosegli kvalitetnejši razvoj gospodarstva in hitrejši napredek socialističnih družbenih odnosov ter okrepili samoupravljanje na vseh ravneh in področjih. TAKOJ SE MORAMO V CELOTI LOTITI GLAVNIH NALOG V zvezi z očitnimi prizadevanji, ako čimbolj učinkovito gospodariti, se je tovariš Miha Marinko ustavil pri vprašanju odkrivanja notranjih rezerv.- Brez dvoma pomeni vprašanje, kako posluje gospodarska organizacija. pozitivno usmerjenost, ker predstavlja pritisk delavcev za boljšo organizacijo dela, za solidnejše poslovanje, za večji red, poslovno moralo itd. Prizadevanja v tej smeri so v prvem obdobju reforme vsekakor pogoj, da bi se lotili nadaljnjih nalog na poti zmanjševanja mate- rialnih štroškov proizvodnje, višje produktivnosti in boljše organizacije dela. Takšna dejavnost je v polnem teku in so rezultati že v kratkem času na dlani. Pri tem pa vendarle kaže opozoriti tudi na nekatere, le nekoliko preveč poenostavljene rešitve pri odkrivanju notranjih rezerv, ki pa so tudi pravzaprav nastajale na »repu« reformie. Sem sodi neupravičeno in brezperspektivno opuščanje štipendiranja, ne vedno najbolj preudarno odpuščanje delavcev in celo strokovnih ljudi, zmanjšanje dotacij za družbeno prehrano v tovarnah ipd., kar so dolgoročno vsekakor napačne in zelo škodljive odločitve. Toda tudi tiste oblike odkrivanja notranjih rezerv, ki pomenijo trenutno sicer pozitivne učinke v poslovanju gospodarske organizacije, ne zagotavljajo — če se ob tem vztraja pri tehnološko in strokovno nesodobni in zaostali proizvodnji — uresničitev poglavitnih smotrov gospodarske reforme. Zato lahko rečemo, da se še nismo v celoti lotili glavnih nalog, ki jih z vso ostrino Javljajo v ospredje novi pogoji gospodarjenja, v katerih so ustrezne oblike povezovanja proizvodnih sil. kooperacija, poslovno sodelovanje itd., ki so elementi integracije, neizbežna in življenjska nuja. ki jo narekuje današnji čas. (Nadaljevanje na 2. strani) HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA.IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RA7EN PONEDELJKA \ GOSPODARSKA REFORMA - SKUPNA NALOGA (Nadaljevanje s prejšnje strani) ODPRAVITI SLABOSTI PRI < VGRAJEVANJU STROKOVNJAKOV IN ORGANIZATORJEV PROIZVODNJE Na sedanji razvojni stopnji, ko naš nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj zahteva kvalitetne spremembe, bi morala imeti beseda in vloga Imiških kadrov, ekonomistov in organizatorjev proizvodnje v gospodarstvu več veljave. Zato si je treba stalno prizadevati, da bi odpravili težave in* slabosti v sistemu nagrajevanja in tako dosegli resnično vrednotenje njihovega dela in znanja, usklajenega s poslovnimi uspehi gospodarske organizacije. Za intenzivnejše in racionalnejše gospodarjenje je velikega pomiena razvoj znanosti in tehnike in tudi novator-ske in racionalizatorske dejavnosti. !.es je že skrajni čas, je dejal tovariš Miha Marinko, za uveljavitev spoznanja, da stvarno preizkušenim iniciativam projektov pripada tudi pri nas ustrezna nagrada. Prav v odločnejši in nepopustljivejši borbi, da premagamo to konservativnost in klasično cehovsko zaprtost, bomo odkrili nove »notranje rezerve«. »ODBUJATI USTVARJALNOST DELOVNIH LJUDI Še vedno je ostalo delno nerešenih mikaj bistvenih vprašanj našega ekonomskega sistema, katerih rešitev je skupna naloga vseh odgovornih družbenih činiteljev ob upoštevanju objektivno upravičenih sta-■ delovnih organizacij. Ker reforma s svojo daljnosež-nostjo in vsestranostjo predvsem delovnim organizacijam jasno zasta-I ja nalogo otresti se maloobrtniške i i ekonomske zaprtosti ter ozkega -alističnega samozadovoljstva in miselnosti, smo se dolžni osredoto-■ i na premagovanje tistih slabosti i n teženj, ki najbolj neposredno ovirajo družbenoekonomski napredek. Prav pri reševanju teh vpra-anj se moramo komunisti jasno izreči in se odločno zavzemati v samoupravnih in predstavniških organih za take družbenoekonomske re-ive, ki bodo spodbujale ustvarjalne iniciative delovnih ljudi v gospodarskih organizacijah in onemogo-i a le životarjenje po starem. V proizvodnji ne moremo pričakovati zaželenih uspehov, če se samoupravljanje v gospodarskih organizacijah pojmuje zgolj kot izključna in absolutna pravica brez vsake Pol. sekretar CK ZKS, Miha Marinko obveznosti do družbe, kadar gospodarska organizacija uživa privilegiran položaj, kadar pa tega ni, pa zahteva intervencijo družbe. Na koncu referata je politični se-• etar CK ZKS Miha Marinko opozoril tudi na neka osrednja vpra-uja, ki jih je sprožila gospodarska reforma na negospodarskih toriščih. Gospodarska reforma je prav v sferi materialne proizvodnje že spodbudila subjektivne, činitelje, da so se odločneje lotili iskanja rešitev za nekatera osnovna vprašanja, začenši s temi, kako čimbolj osamosvoji družbene službe v pogledu njihove materialne baze, da ne bi bile več v pretežni večini odvisne od od-očitev družbenopolitičnih faktorjev zunaj svoje dejavnosti. Gre torej za iskanje načinov in oblik, kako za-otoviti tem službam, posebno še Mstvu, zdravstvu in kulturi take materialne osnove, ki bodo zagotav-rtle delitev po delu, utrditev samoupravljanja in okrepitev zavesti ter odgovornosti za kvalitetno delo delovnih ljudi tudi na teh, družbeno izredno pomembnih področjih. Tudi bogata razprava, v kateri so sodelovali člani centralnega komiteja ZKS, je opozorila na najpomembnejša idejno-politična vprašanja v zvezi 7. uveljavljanjem reforme in nakazala najvažnejše naloge komunistov v reformnem procesu. olitični sekretar CK ZKS Miha Marinko je ocenil skoraj dvodnevno razpravo za zelo aktivno in polemično ter na koncu III. plenarne šefi CK ZKS poudaril, da so predvsem potrebna živa aktiviranja komunistov v organih upravljanja, da se i.odo sprejeti ukrepi in stališča v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme dosledno uveljavljali. Naš razgovor ŠE VEDNO PRIHAJAJO V NAŠO DOLINO MNOGI, KI BI SE RADI ZAPOSLILI. NAJVEČ JE MOŠKIH, KI IŠČEJO BOLJŠI ZASLU-K PRI RUDNIKU. DOSTI PA JE MED NJIMI TUDI TAKŠNIH, KI BI RADI CEZ ZIMO PREVEDRILI, NEKAJ ZASLUŽILI IN POTEM ODŠLI. TO SO »PTICE SELIVKE«, KI SO MENJALE ŽE TUDI PREKO DESET IN VEG DELOVNIH ORGANIZACIJ. VSEKAKOR PA JE VELENJE ŠE VEDNO PRIVLAČNO ZA ŠTEVILNE LJUDI, KI BI SE RADI TU ZAPOSLILI. Oglasili smo se na zavodu za zaposlovanje z namenom, da bi zvedeli kaj več o zaposlovanju v velenjski občini. Kaj pravi direktor tega zavoda tovariš Fran jo CEPIN. »Do konca oktobra je iskalo delo pri našem zavodu 7.328 delavcev. Preko 3.700 delavcev se je želelo zaposliti v rudniku, ostali pa bi se Prioetek politične šole Pretekli teden je pričela s poukom večerna politična šola z oddelkom v Velenju. Šolo vodi tovariš Franc Vrtačnik. Na šoli predavajo naslednji predavatelji: Stane Ravljen, Peter Krapež dipl. ing., Fran jo Kljun dipl. ing., Kristl Hrastel, Ivo Knez in Štefan Dolejši. Šolo obiskuje 33 slušateljev iz delovnih organizacij Velenja. Januarja pa bo delavska univerza predvidoma organizirala še drugi oddelek veičerne politične šole v Velenju in eventueliio, v kolikor bo dovolj slušateljev, tudi v Šoštanju. Razpisna komisija delavskega sveta trgovskega podjetja »Bazen« Velenje [RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA PODJETJA V ZAGREBU 2. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA PODJETJA V CELJU 3. VODJE PISARNE PREDSTAVNIŠTVA V CELJU Pogoji: # pod t. in 2., vi/sokokvalificirani trgovski delavec s 3-letno prakso ali kvalificirani delavec z 10-letno prakso na ustreznih delovnih mestih. 9 pod 3., ekonomska srednja šola z 2-letno prakso na ustrez-, nih delih. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov | organizacije. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja d zasedbe delovnih mest. OTROŠKO VARSTVO najaktualnejši problem v Velenju zaposlili kjerkoli. Seveda za tako veliko število ljudi nismo mogli najti dela pri nas. čeprav se jih je precej zaposlilo, zlasti v rudniku. Kljub notranjim ukrepom delovnih kolektivov po gospodarski reformi se število nezaposlenih ni bistveno spremenilo. Pri našem zavodu, ki ima izpostavo tudi v Mozirju, je sedaj prijavljenih nekaj mani kot 300 nezaposlenih. Zaskrbljujoče pa je, da se podjetja branijo mladih ljudi, ki so končali razne strokovne šole. Trenutno ne moremo zaposliti šest s končano srednjo ekonomsko šolo, enega kmetijskega tehnika, enega z višjo upravno šolo in tri absolvente_ gimnazije z maturo. Prav tako išče delo nekaj usposobljenih strojepisk in administratork. Tri absolventke srednje, ekonomske šole so bilei celo štipendistke, sedaj pa jih podjetja ne sprejmejo. Smatram, da bi lahko strokovno usposobljeni mladi ljudje prej kot v enem letu nadomestili. konkretno v administraciji, najmanj dva .zaposlena z neustrezno kvalifikacijo.« Ne hi radi obširno komentirali primerov, ki nam jih je povedal tovariš Cepin, glede zaposlovanja mladih strokovnih delavcev, vendar '••'h ne moremo povsem prezreti. Zdi se. da so ponekod še vedno ostali ^ri starem. Lahko bi podrobno najedli kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v proizvodnji kot tudi v administraciji. T,oda to danes ni naš namen. Brez številk, samo bežna ugotovitev: še vedno imajo delovne organizacije v naši občini po izobrazbi neustrezne kadre na posameznih delovnih mestih, pa vendar morajo mladi strokovno usposobljeni ljudje več mesecev čakati na zaposlitev. In še več — celo štipedisti so med njimi. Tovarna usnja ne more spremi dveh svojih štipendistk, morda zaradi tega, ker so pač zmanjšali obseg proizvodnje. Kljub temu pa smo na žalost ugotovili, da imajo v administraciji zaposlene tudi takšne udi, ki nimajo niti popolne nižje izobrazbe. »Ne iščimo rezerve vedno tam, Kjer jih lahko najlaže najdemo«, je na koncu razgovora povedal direktor zavoda za zaposlovanje. »Mnogo lažje jje ukiniti delovna mesta, kot pa vse delavce produktivno zaposliti. V delovnih kolektivih se bi morali zavedati, da so nezaposleni problem celotne skupnosti.« Dne 9. novembra je bila v dvorani kulturnega doma izTedna konferenca članstva krajevne organizacije SZDL Velenje. Na konferenci je bilo približno 150 občanov, članov SZDL. Po dnevnem redu konference so bile obravnavane zadeve v zvezi z vplivi gospodarske reforme na gospodarstvo občine , in na življenjski standard občanov. Na kratko je bilo podano tudi poročilo o delu krajevnega odbora. Konferenca je tudi predlagala kandidate, z območja krajevne organizacije Velenja, za nov občinski odbor, obenem pa so bili potrjeni delegati za občinsko 1 onferenco, ki bo ob koncu.leta. Referat, nanašajoč se na vplive gospodarske reforme na gospodarstvo i bčine Velenje ter na življenjski standard občanov, je podala predsednica krajevnega odbora ZSDL ^Menje tovarišica Hermina Klanč-nikova. Referantka je poudarila, da je l-onferenca sklicana ravno v času, ko je celotna aktivnost delovnih organizacij, družbeno-političpih organov in organizacij usmerjena v uresničevanje ukrepov gospodarske reforme, ki pomeni eno najpommeb-nejšili sprememb V našem povojnem gospodarstvu. Iz razprav, ki so se odvijale po tem vprašanju na našem območju, bodisi v delovnih kolektivih, družbenih organizacijah in med samimi člani SZDL, je bila ugotovljena koristnost in nujnost itkre-iv, ki jih je prinesla gospodarska reforma. Vendar pa postane slika nekoliko drugačna, ko se razprave premakne-' > od načelnega obravnavanja sprememb h konkretnim vplivom refor-mje na nadaljnji razvoj gospodarstva. Prav tn, pri obravnavanju vpliva ukrepov na položaj posamezne delovne organizacije, panoge ali področja, pa načelne ugotovitve pogosto izgubljajo svojo ostrino. Raz-'">bie, ki je preteklo od dneva uveljavitve prvih ukrepov gospodarske reforme je sicer prekratko, da bi lahko govorili o nekih konkretnili uspehih, ki bi bili že izključna posledica izvajanja teh ukrepov, jc pa ' ljub temu minilo žd toliko časa, da se lahko že vidi podoba v grobem. Glede splošnega standarda občanov ie tovarišica Klančnikova poudarila, da pravzaprav v tem kratkem času od pravne uveljavitve novih gospodarskih ukrepov oziroma predpisov ZTS in zvezne skupščine, dejansko še nismo ničesar ustvarili ^d tistefa kar želi reforma v bistvu doseči. Prav nič se na primer še ni "ovečal narodni dohodek na prebivalca. niso se še povečali storilnost in racionalnost poslovanja, boljša organizacija dela. k čemer >s« se delovne organizacije šele začele u-smeriati. Splošno zagotovilo, da se standard ne bo znižal, je potrebno razumeti samo tako, da se ne bi zmnn t Sal v tistih delovnih organi-"aciiali. ki bodo poslovale boljše In ekonomjičneie kot doslej. Tn kako se je odražala in se še odraža gospodarska reforma v ve-' *"iski občini? Kljub temu, da je še nremalo razdobje od prvih ukrepov, ' ' o ugotovimo, da se je gospodarstvo v velenjski občini razvijalo 'ai normalno in. da so kljub ne-1 ^orim težavam bili doseženi zadovoljivi rezultati. - Obseg industrijske proizvodnje se ie v letošnjih prvih devetih mesecih povečal za preko 9 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, medtem, ko je število zaposlenih v :ndnstriji v letošnjem letu mnogo počasneje naraščalo kot prejšnja M a, saj se je povečalo do devetega meseca le za okoli 3%, produktivnost pa je v industriji kot celoti porasla za okrog 6 odstotkov. Ti podatki kažejo na tendenco, da se je tudi naše gospodarstvo v občini začelo postopoma, vendar vztrajno, preusmerjati v bolj intenzivno proizvodnjo. Pri tem prednja-čijo po ugodnih proizvodnih rezultatih rudnik lignita Velenje, tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, »LIK« Šoštanj in še nekatera druga podjetja. Pri vseh teh splošnih ugotovitvah pa še vedno šepa razmerje med produktivnostjo in osebnimi dohodki, kjer ugotavljamo, da produktivnost zaostaja za nivojem osebnih r'ohodkov. Povprečni osebni dohodek se je na zaposlenega povečal kar za 50 odstotkov, medtem ko pro- 'aktivnost šel zdaleka ne dosega tako visoke stopnje rasti. Referat predsednice krajevnega odbora je poudaril tudi nekatere težave v zvezi s preskrbo in trgovino. Splošna ugotovitev je, da se trgovina bori z mnogimi težavami, kot so pomanjkanje skladiščnih prostorov in podobno. Vendarle bi morala tsgovina že v obstoječih pogo-ih narediti več za zadostitev potreb potrošnika. Izbira v trgovinah je premajhna in manjka specializiranih prodajaln, kvalitetnejšega blaga d. Vse to kaže na nujno potrebo po reorganizaciji trgovskega omrežja v Velenju oziroma težnjo po zado-oljivejši oskrbi potrošnikov. Problem zase je varstvo in vzgoja otrok v Velenju. Varstvene ustanove v Velenju imajo v varstvu 142 otrok, njihova dejanska zmogljivost pa je 86 otrok, kar praktično pomeni, da so obstoječe zmogljivosti .za varstvo edšolskih otrok zdaleč premajhne. Razen potrebe po ureditvi varstva predšolskih otrok, postaja pri nas edno izrazitejša tudi potreba po varstvu šoloobveznih otrok, kjer sta oba starša zaposlena. V Velenju je oji 500 otrok obojestransko za-oslenih staršev, od katerih je več kot polovica brez urejenega varstva in prehrane. Pri reševanju vprašanja otroškega varstva bi vsekakor morali mi->ti tudi na potrebe po vključevanju predvsem otrok socialno šibkih staršev. V bližnji prihodnosti bi morali zajeti v sistematično predšolsko varstvo vse otroke, vsaj eno leto pred obveznim osemletnim šolanjem in to zaradi prizadevanj za uspešen vsestranski razvoj otroka v pred-ski dobi. Iz leta v leto ugotavljamo, da skrb za varstvo in vzgojo otrok postaja vedno bolj družbena skrb, o čemer bi morali v večji meri razpravljati organi delovnih organizacij, ki bi iz lastnih proizvodnih interesov morali intenzivneje reševati probleme zaposlenih staršev-proizvajalcev. Po poročilu je sledila živahna raz- , prava v kateri so obravnavali probleme kot o izgledu in čistoči Velenja, Cestni razsvetljavi, turizmu, iz- 1 gradnji cest in regulaciji potokov in seveda tudi o varstvu otrok, ter o izgradnji bodočega otroškega vrtca, ki je v letošnjem letu izpadla zaradi pomanjkanja sredstev. Ob koncu so navzoči člani SZDL na konferenci potrdili predlagane delegate za občinsko konferenco in kandidate za nov občinski odbor. -CA:N' Zdravstveno varstvo kmetov borcev V našem listu smo kmete — borce NQV že enkrat obvestili, da imajo za />ebe in za svoje družinske člane od 1. aprila 1965 dalje pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot delavci v gospodarstvu in družbenih službah s tem, da so še nadalje dolžni plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje v enaki višini kot ostali kmetovalci. Ta pravica se uveljavlja s posebno zdravstveno izkaznico, ki jo izdaja podružnica zavoda za socialno zavarovanje Celje v Velenju na podlagi odločbe o ugotovitvi aktivne udeležbe v narodnoosvobodilnem gibanju, ki jo izdaja občinska komisija za ugotavljanje pokojninske dobe. Doslej jo zdravstveno izkaznico dvignilo šele 87 kmetov — borcev, ki so za sebe in za svoje družinske člane dobili skupno 342 zdravstvenih izkaznic. Občinsko združenje borcev NOV meni, da ima pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva dokaj večje število bivših borcev — kmetov in jih zaradi tega ponovno vabi, da pri občinski skupščini čimprej vložijo svoj zahtevek za ugotovitev organiziranega in aktivnega dela v narodnoosvobodilni borbi v dvojnem trajanju, saj bodo lahko vsi tisti, ki bodo ta zahtevek vložili do 31. 12. 1965 uveljavili brezplačno zdravstveno varstvo za sebe in za svoje družinske člane že od 1. aprila 1965 dalje. i Zbor gluhonemih •Ni še dolgo tega, ko smo pisali o proslavi mednarodnega dneva gluhih, ki ga praznujejo po vsem svetu zadnjo nedeljo v mesecu septembru. Po nepopolnih statističnih podatkih je na vsem svetu preko štirideset milijonov ljudi s poškodovanim sluhom zaradi katerega tudi ne morejo govoriti. Popolnoma gluhih je precej tudi v naši državi in sicer 45.000, preko 200.000 pa je naglušnih. Tudi v naši občini imamo dosti gluhonemih, ki imajo svoje društvo s sedežem v Šoštanju. Temu društvu pa so se priključili tudi gluhi iz mozirske občine. Skupno šteje društvo sedaj 102 člana, od tega moških 56, žensk pa 46. Društvo je imelo v nedeljo, 7. novembra v šoštanjti svoj redni letni občni zbor. Iz poročila tajnika društva tovariša Rudija Bolha je bilo razvidno, da obstoja društvo v Šoštanju od 31. 3. 1963 in da je vključeno v Zvelzo gluhih v Beogradu. Ker je društvo bilo ob ustanovitvi brez finančnih sredstev je dobilo kot prvo dotacijo od takratnega okraja Celje 50.000 dinarjev. Ker društvo ni imelo niti svojiii prostorov niti inventarja je za seje in sestanke odstopil sobo mestni odbor SZDL šoštanj. Občinski odbor RK Šoštanj pa je društvu podaril dve omari, peč in sliko maršala Tita, za kar se je tajnik društva na občnem zboru tudi lepo zahvalil. Za začetno delovanje je bilo torej dovolj. Razveseljivo je bilo zlasti to, da je kmalu nato sledil še prispevek Jugoslovanske državne loterije 30.000 din, zatem pa še v letu 1963 dotacija mozirske občine v znesku 50.000 dinarjev. Zanimivo je, da je takrat občina Velenje prispevala le 20.000 dinarjev, kar v razmerju z ostalimi nikakor ni bilo vspodbudno. Lansko leto so se dotacije obeh občin povečale, tako, da je društvo nabavilo pisalni stroj in priredilo skupni izlet za vse članstvo. Obiskali so Maribor, položili venec pri spominski plošči padlim boreem in žrtvam,, ogledali so si dom gluhonemih v Mariboru in za razvedrilo obiskali z žičnico še ohorje. Poleg tega pa so v minulem letu organizirali še več krajših izletov. Pripravili so za članstvo tudi novoletno jelko. 14 najrevnejših limov v hribovitih krajih pa so predstavniki društva obiskali na domu in jih tudi obdarili. Razveseljivo je, da so nekateri vključeni tudi v društveno in športno življenje, imajo pa tudi šahov- sko in strelsko skupino, katerih člani vadijo oziroma'sodelujejo v Šoštanju in Velenju. Zaradi slabih gmotnih razmer plačuje članarino le polovica članov društva. Vsekakor pa je pohvale vredno to, da so nekatere gospodarske organizacije v naši občini zaposlile tudi nekaj gluhonemih. ki so se tako kot enakovredni člani naše družbene skupnosti vključili v delovni proces. Od 102 člana jei 36 nesposobnih za delo. ostali pa so izučeni različnih poklicev lili pa delajo doma na kmetijah. Iz poročila je bilo razvidno tudi to, da je iz naše občim e v šoli za gluhonemo mladino v Ljubljani le 1 otrok, dočim jih je iz mozirske ob-' čine kar 9. Zanimivo bi bilo ugotoviti, od kot tako nesorazmerje, oziroma komu v prid govorijo gornji podatki. V imenu republiškega odbora zveze gluhih iz Ljubljane je vse navzoče pozdravil podpresednik tovariš Ivan Mirtie, v imenu občinske skupščine Mozirje se je zbora udeležil Stanko Brodnik, od občinskega odbora Rdečega križa Velenje Tomo Hudoletnik in v imenu občinskega odbora SZDL Velenje Avgust Vohar. ki je kot pomoč društvu izročil v imenu občinskega odbora SZDL tudi 60.000 dinarjev za kar so se predstavniki zbora lepo zahvalili. Za novega predsednika društva je bila izvoljena (Erika Grobelnik iz Velenja, tajnik pa jel še vnaprej ostal agilni Rudi Bolha. FINANCIRANJE SREDNJIH ŠOL Občinske skupščine morajo že nekaj let skrbeti za finaciranje osnovne dejavnosti srednjih splošno izobraževalnih in strokovnih šol ter za investicije na tem področju. Za 10 financiranje je navadno po več občinskih skupščin ustanovilo posebne medobčinske sklade, v katero se stekajo prispevki, ki jih občinske skupščine po predhodnih dogovorih namenijo za financiranje tega •>lstvu. Za območje naše občine je tak sklad v Celju, ki ga je ustanovilo vseh enajst občin bivšega celj-kega okraja. V proračunu naše občine za leto 1965 je bilo določeno, da se bo z njega prispevalo v omenjeni sklad za osnovno dejavnost srednjih in strokovnih šol skupno 8" milijonov dinarjev, kar je za celotni proračun, ki znaša 1 milijardo in 77 milijonov dinarjev, dokaj veli! a obremenitev. Do I. novembra je občinski proračun nakazal za potrebe srednjega šolstva 74,438.000 dinarjev in jeJ s tem svojo obveznost izpolnil v višini 85.5%. Poleg tega se je občina zavezala, da bo za investicije v srednje šole. ki jih obiskujejo dijaki iz naše občine, prispevala v letošnjem letu 24.400.000 dinarjev. Tudi ta dejavnost je izpolnjena v višini 75 °/o in je bilo za te namene že nakazano 18.286.000 dinarjev. Dr. A. K. GLASBENIK FRAN-KOZELJSKI njegovo življenje in delovanje •7. Bolgarije, kjer naj bi prevzel v •ofiji mesto vojaškega kapelnika. tistih letih je Bolgarija namreč i šele pičlih 20 let svobodna država, na vseh koncih in krajih pa ■c. bilo zaradi dolgoletnega .pusto-šenja Turkov treba prati ledino in tega domači prepičli kadri niso sami Zmogli. Zato se je Bolgarija potegovala za sposobne ljudi izven lastnih meja in tako pritegnila v Sofijo že le ta 1879 kot parlamentarnega ste-nografa znanega kulturnega delavca lunai uu^unujuv —-----j« j--------j- ------------- . - - . in propagatorja vzajemnosti in brat- miselnih naporov in čustvenega do- odprta, bili pa so tudi z odprtim samo znani vojaški kapeinijt Cerin. štva Južnih Slovanov profesorja An-zore vari j a posameznikov, superior- srcem sprejeti, ker so predstavljali Dunajska leta so bilai doba veHkiii tona Bezenška, rojenega v Bukovlju nih in dogajanje le spremljajoči vez z zunanjim svetom. duševnih naporov a tudi pomarij- j)ri Frankolovem. Ta je nato posve- pasivni okolici. Zgolj izjemni so Okoli teh voznikov, navadno raz- kanja in obupov. Večkrat je izguo- tj] vge 9VOje moči bolgarskemu na-primeri nepričakovanih senza- posajenih in hudomušnih, so se Ijal vero v življenje, ko je taval rtMiu in razcvitu njegove kulture ter cionalnih in epohaluih stvaritev do pletle razne zgodbioe, ki so se pre- v tem velikem mestu brez krajcarja -kuial priteffn;ti k sodelovanju na katerih ne bi vodila pot nenehna našale z ustnim izročilom in pozi- v žepu, naključje pa je vedno zno- glasbenem področju tudi Frana Ko-evolucije Dosežki vsakokratne do- bavale mladega Koruna v roman- va privedlo do srečne rešitve iz za- . be imajo tako globoke korenine tično zasanjanost. gate. Od doma m bilo sredstev, saj v preteklosti in predstavljajo mo- Po korakih na komaj začeti glas- je bilo posestvo zaradi studijskih Nedvomno velja, da so. dosežki novice iz tega ali onega kraja. Te- na najrazličnejših področjih udej- daj, ko so še pokali biči na cesti, stvovalija človeškega duha vedno je morala biti gostilna, kjer so imeli le rezultat dolgotrajne evolucije vozniki svojo postajo, zanje vedno estetike ter dirigiranja. Te študije je končal leta 1900 z državnim vojaškim kapelniškim izpitom, ki ga je do tedaj med Slovenci položil zaik drobnih v celoto zlitih sestav- beni poti mu je nudila prvo pomoč potreb že itak zadolzeno, honorarji nfh delov. Zato pri vrednotenju se- mati Barbara, ki se je odlikovala za že tedaj pri založniku Schvvent- danjosti naj ne bi pozabljali pre- z izrednim posluhom. Še v kasnej- nerju v Brežicah objavljena dela pa teklosti in zanemarjali dolžnega Mi letih se je vedno znova oglasila, niso redno dotekali, kolikor pa so, rešpekta nasproti pionirjem, ki so čim se je izpod rok mladega Koru- niso mogli krili vseh potreb, na tej (logi razvojni jioti s svojim na p#ikradla zvočna disonanca. Po končanih študijah se je hotel ustvarjanjem prispevali k njenemu Najprej se je lotil citer, saj so posvetiti glasbi kot poklicu, saj je oblikovanja. bile tedaj snlošno razširjen in pri- izpolnjeval za ta namen vse potreb- S tega vidika ne bi bilo napak, ljubljen glasbetai instrument. Po ne pogoje tako z vidika ustvarjalne če bi se ob 30-letnici smrti spomnili napotila za igranje je pridno hodil kot poustvarjalne glasbene umetno nadvse skromnega moža in inarlji- preko hriba Kočija k staremu pri- vega glasbenega ustvarjalca in pe- jatelju očeta Matevža, kmetu in (higoga na prelomu preteklega sto- znanemu vinogradniku Maku v letja, o katerem je zapisano v D. Podkožlju, ki je bil j>o vsej okolici Cvetica »Zgodovini glasbene nmet- znan citrar. Njemu je ostal vse nosti na Slovenkem«, da je bil plo- življenje hvaležen za dane napotke; dovift skladatelj zborov, klavirskih, simbol teh prvih uspehov pa naj komornih in orkestralnih del, in či- bi bil po njegovi odločitvi v zrelih Šlezaku. »ti. kjer bi se lahko uveljavil kot dirigent in tudi kot instrumentalni solist, saj je obvladal tehnično in muzikalno dovršeno violino, klavir in čelo, da ne govorimo o citrah, na katerih se je v dunajskih letih iz-popolnjeval še pri znanem mojstru gar ime se je pojavilo na častnem letih psevdonim Koželjski, pod ka- mestu v slovenskem predvojnem biografskem leksikonu, dne 22. 12. 1868 rojenega, in dne 1. 12. 1935 umrlega FRANA KORUNA-KO-ŽliLJSKEGA. Kot sin Matevža in Barbare je zagledal luč sveta v Gornjem Ša terim je objavljal svoja dela. V velenjski osnovni šoli. je spoznal njegovo nadarjenost učitelj Brence. Čeprav ni bila njegova službena dolžnost, se je v svoji ši-rokogrudnosti zavzel zanj in ga začel poučevati o osnovah glasbene Laskavo ponudbo za udejstvova-nje zgolj v glasbi kot poklicu je prejel že med študijem na Dunaju runa, ki pa je ponudbo iz ljubezni do bolehnih staršev in lastne grude po daljšem oklevanju odklonil. Oči-vidno Fran Korun, v tem za njegov osebni razvoj odločilnem trenutku, ni imel tako široko razgledanih svetovalcev. kot jih je imel profesor Rezenšek I rit a 1879 v Zagrebu, ko je bil postavljen pred enako alternativo. Iz teli razlogov in motivov se je raje vdal prošnji predstavnika celjske čitalnice, pevca in društvenega organizatorja Ivana Likarja, ter prevzel vodstvo celjske narodne godbe in službo uradnika v južno-ftajerski hranilnici v Celju, kjer je nato deloval vse do upokojitve v letu 1932. ko se jo umaknil iz javnega življenja v svoj rojstni dom in tu tri leta kasneje že zatisnil trudne oči. (Nadaljevanje prihodnjič) Spet likovna razstava v Delavskem klubu leku pri Velenju v osrčju doline, ki teorije in vrhu tega celo igranju ji je ostal zvest vse življenje in klavirja in violine, tako, da je kjer počiva tudi njegovo do rodne mladi Korun že t teh časih osnov- grnde prekipevajoče srce. neira šolanja vadil celo na treh Oče Matevž je bil nezakonski sin zahtevnih instrumentih. Marije Korun iz Malih Braslovč in Po končani osnovni šoli v hiši ni je v svojih mladih letih delil usodo bilo sredstev za nadaljnje šolanje, vseh nezakonskih otrok, ki jih je zato bi se moral učiti čevljarske tedanja družba le /. odporom spre- obrti. .Na srečo pa mojster z njim jemala v svoje okrilje. Delal je ni bil zadovoljen, češ, da mu brodi po svojih močeh in znanju ter po- le muzika po glavi in da za rabo stal oskrbnik graščinskega posestva šila in kopita ne kaže snosobnosti. Gorica v Gornjem Šaleku. končno Opustil je uk in se kot sn^unik za- pa se je osamosvojil, kupil nekaj grebel v knjige, izkorišča io"- vsako zeml je v neposredni bližini s slcrom- priliko, da bi razširil svoie duševno no stanovanjsko hišo, ki je postala obzorje tako v splošni in posebej ljubljen in nepozaben dom sina v glasbeni izobrazbi. Frana. Zamujeno redno šolanje je ^skušal Fran Korun je preživljal svoja nadoknaditi s jirivatnim. Z nepo- otroska leta v povsem kmečkem oko- pustljivo pridnostjo je tako končal 1 ju in oblikoval svoje duševno do- meščansko šolo v Krškem in nato življanje v idiličnih življenjskih polagal izpite na trgovski in nav- prilikah, mirnih in vzpodbudnih od- tični akademiji v Trstu celo še kot nos i h med ljudmi, ob vzglednem in vojak. Vzporedno s tem šolanjem medsebojno se dopolnjujočem zako- se je v Trstu izpopolnjeval tudi v nu staršev, kar je vse nedvomno igranju citer in ponovno nastopil v vplivalo na njegov značaj, nežno in javnosti z lepimi uspehi, globoko čustvovanje. Značilno za njegovo stremljenje Z glasbo je prišel r stik v rodni po razširitvi duševnega obzorja je, hiši. Tu so namreč starši odprli da si je prav v teh časih bivanja v gostilno, v njej pa so se radi ogla- Trstu nabavil vrsto knjig svetovne Iz teh podatkov je razvidno, da naša občina svoje obveznosti, v nasprotju z nekaterimi drugimi, skrbno izjiolnjuje, čeprav ji sredstev za financiranje mnogih drugih dejavnosti zelo primanjkuje. Že pred 41. leti v Pes j§i BPB »Svoboda« Ko so pri nas zatirali ves napredni razvoj se je tudi v šaleški dolini rodila misel o ustanovitvi društva, ki bi združevalo in izobraževalo delavce. V Šoštanju so že imeli leta 1922 delavsko prosvetno društvo Svoboda . Iz Pesja so se vključili v šoštanjski tamburaški zbor Jože ITlrili. Jože Vrabič in Leopold Plan-ko. Čez dve leti so ustanovili DPD »Svobodo« tudi v Pesjem. Ustanovni občni zbor je bil 24. aprila 1924 v prostorih sedanje gostilne Melanšek. Poleg Ulriha, Vrabiča in Planka so bili ustanovni člani delavsko prosvetnega društva še/ Jože. Lekš, Leopold Kališnik, Franc Znoj, Andrej Martinšek, Miroslav Pevec, Janko Ulrih, Franc Štrbenk in še drugi, katerih imen se pisec tega sestavka ne spominja. Skromni so bili začetni pogoji za delo »Svobode« v Pesju, zato je bila tudi dejavnost društva bolj skromna. Vendar so s svojih delom dvignili moralo tedanjega proletariata. Pri Svobodi« so najprej ustanovili knjižnico ter dramsko in telovadno sekcijo. Imeli so tudi pravilnik društva, člani pa so plačali 1 dinar mesečne članarine in 2 dinarja ob vpisu. Za »uspešno delo knjižnice so bile potrebne ,knjige. Kje jih dobiti? Med delavci1 so organizirali nabiralno akcijo in nabralj precejšnje število knjig, zlasti leposlovnih. Ko so imeli dramske vaje so enkrat tedensko brali časopise, ki so prinašali zunanje politične vesti in o tem tudi debatirali. Prvič pa so člani dramske sekcije jav.no nastopili z igro : K met Herod«. Odigrali so jo kar na Melanškovem dvorišču. Telovadci so privabili v svoje vrste okoli petnajst članov, ki so se takrat pripravljali za internacionalni nastoji. Vendar na ta nastop niso odšli, ker so imeli jaremalo denarnih sredstev. Svobodaši iz Pesja so pogosto prirejali izlete na Graško goro^ Pleši vec, Paški Kozjak, Urši jo goro, Mrzlico in drugam. Ob teh prilikah ' so se povezali z delavsko prosvetnimi društvi v Šoštanju, Mislinju, Ravnah in Zabukovici. Društvo se je sčasoma finančno opomoglo in nabralo toliko sredstev, da so kupili instrumente za tamburaški orkester.. Z njim so nastopali po društvenih prireditvah in skupnih izletih. Medtem je za-"el delovati tudi mladinski pevski kvartet Sraka«, kasneje pa se je ta razširil v moški pevski zbor, ki ga je vodil Janko Ulrih. Po njegovi tragični smrti je bil pevovodja Peter Šprajct st. iz. Zabukovice. »Svoboda. v Pesju je pred drugo svetovno vojno zbirala okoli sebe delavce in mladino. Zlasti mladi so ob prvomajskih praznikih organizirali zbiralno akcijo, da so lahko na predvečer 1. maja razsvetlili Litijski grič in kurili kresove. Zaradi naprednega gibanja so razpustili »Svobodo« v Pesju. Po letu 1933. pa so ustanovili »Zarjo« in DPI) Vzajemnost« v katere se je vključilo še več članov. Franc Godec razstavlja 28 olj v velenjskem delavskem klubu. Razstavo si je ogledalo že precejšnje število ljudi, nekaj slik pa so ljubitelji ljkovne umetnosti tudi odkupili. Akademski slikar Franc Godec je bil rojen 28. decembra 1910 v Ljubljani. Najprej se je šolal na umetno-obrtni šoli v Ljubljani in delal lali domači godd in pevci. Vse to beletristike in s področja naravo- 7 ateljeju Franceta Kralja. Alojza Kepica in Antona Kosa. Zatem je se je dogajalo v časih, ko Velenje slovnih ved. ki predstavljajo še da- končal umetnostno akademijo v Zagrebu še ni bilo povezano s Koroško in nes zelo dragocene primerke. 0 Kasneje srečamo Franca Godca v ateljejih Frana Tratnika, Mateja Kranjsko i »železno kačo« in ko Neugnano stremljenje, da bi zajel Sterneva, Frana Gorseka m Ivana Zajca. se je vete promet odvijal z vprežno glasbo v vsej širini in globini, ga Razstavljal je v večjih krajih po Jugoslaviji. Imel pa je tudi samo- živino, in ko so vozniki imeli raz- je po tržaških letih privedlo leta stojno razstavo v Bombavu, Rangoonu in drugod. Do letos, ko bo porejene svoje postaje, da so spočili 11995 na Dunaj, kjer je študiral vse akademski slikar praznoval 55-letnico svojega življenja, je imel umet- konje in se telesno okrepili, pri glasbene panoge od harmonije in niška dela razstavljena že na več kot šestdesetih razstavah. V delavskem tem pa so pokramljali in prinašali kontrapunkta pa do zgodovine in klubu razstavlja Franc Godec prvič. Javna dražba Energo-kemični kombinat Velenje bo oddal na javni dražbi dne 22. 11. 1965 ob 10. vri dopoldne podiranje in odstranitev odkupljenih objektov in sicer gospodarskih poslopij Glavnik Ane iz Prelog št. 13 in Stropnik Marije iz Družmirja 145. Dražba bo na samem kraju, kjer so ti objekti. POTREBNO BO SPREJETI NOVE STATllTE DELOVNIH ORGANIZACIJ Vse delovne organizacije so bile po predpisih za izvedbo nove ustave, dolžne sprejeti svoje statute do aprila lanskega leta, čeprav so se morali veljavni zakonski predpisi vskla-diti z ustavo šele do aprila letošnjega leta. Zaradi tega so mnoge določbe statutov delovnih organizacij v nasprotju z novo sprejetimi predpisi, zlasti pa še z določbami temeljnih zakonov o podjetjih, o zavodih in o delovnih razmerjih. Omenjeni zakoni določajo, da morajo vsa podjetja in zavodi svoje določbe o organizaciji in poslovanju prilagoditi novim predpisom do 31. 12. 1965,-določbe o delovnih razmerjih pa do začetka aprila prihodnjega leta. Organizacija delovnih organizacij ter temeljne določbe o delovnih razmerjih so stvar statutarnega urejanja in se bodo morale v prihodnjih dneh začeti v vseh delovnih organizacijah rosne priprave /^i skrbno in vestno izdelavo teh najvažnejših samoupravnih aktov. Statut delovne organizacije sprejme delavski svet na predlog upravnega odbora, ki je dolžan vsakemu članu svoje delovne skupnosti omogočiti kar najbolj neposredno, aktivno in samostojno sodelovanje pri obravnavanju predloga, s katerim Še obravnavajo za njih življenjsko važna vprašanja. Upravni odbor bo moral z vsemi pripombami in pred- logi članov delovne skupnosti, ki iih ni sprejel v svoj dokončni predlog, predložiti v dokončno odločanje delavskemu svetu. Pred dokončnim sprejemom je potrebno statut predložiti v obravnavo tudi občinski skupščini, ki lahko da na predlog statuta v 30 dneh svoje pripombe in priporočila, ki jih je delavski svet dolžan vzeti v obravnavanje in o svojem stališču tudi obvestiti občinsko skupščino. Občinska skupščina statutov ne potrjuje (z izjemo statutov osnovnih šol) pač pa predstavlja obravnava na seji občinske skupščine predvsem družbeno politično oceno glede pravilne usmeritve nadaljnjega razvoja delovne organizacije, zagotovitve sodobne organizacije proizvodnje, razvijanja sistema samoupravljanja, skrbi za kadre itd. Priporočila in pripombe v teh ^zadevah niso pravno obvezne, dočim glede nezakoniti določb velja načelo, da jih občinska skupščina lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča. Novi statuti delovnih organizacij morajo postati solidna podlaga za nadaljnji še uspešnejši razvoj samoupravljanja in se zaradi tega pričakuje, da bodo vse politične organizacije in organi upravljanja pripomogli k njihovi čim uspešnejši izdelavi. KAJ JE Z NAMI? TAKO SO SE VPRAŠALI MLADINCI NA NEDAVNI LETNI KONFERENCI RUDNIŠKE MLADINE. ČEPRAV SO ZADNJI CAS PRED KONFERENCO VESTNO DELALI NA TEM, DA BI PRIŠLO NA KONFERENCO CIM VE C ČLANOV RUDNIŠKE ORGANIZACIJE ZMS, SE JE OD PRIBLIŽNO 1.200 MLADIH, KOLIKOR JIH JE ZAPOSLENIH V RUDNIKU, UDELEŽILO KONFERENCE IZREDNO MAJHNO ŠTEVILO MLADINCEV. Konferenco so kljub temu imeli. Na njej so se odkrito pomenili in sami zaskrbljeno iskali vzroke, zakaj ni prišlo na konferenco več mladincev. Poleg tega pa so osvetlili vsa bistvena vprašanja, ki so Slika spodaj: Čeprav je bilo na konferenci malo mladincev, so kljub temu živahno razpravljali. biti višina štipendij odvisna od uspehov pri študiju. Organizacija Zveze mladine se bo v bodoče bolj povezovala z rudniškimi štipendisti že v času študija. Ugotavljajo namreč, da njihovi štipendisti po končanem študiju vse premalo delajo v družbenih organizacijah. V novi rudniški komite so izvolili: Štefana Pevnika, Rudija Germana, Antona Štajnera, Vinka Pilka, Fer-da Glinšeka, Štefana Malenšeka, Darinko Tekavec, Anico Novak, Ivana Kadlička, Darka Mežnarja, Ivana Bistroniča, Janka Melrca, Antona Jazbinška, Emila Kumra in Franca Zupanca. , Četrtkov sestanek j| V ru'dnik lignita prihaja na strokovno izpopolnjevanje dosti študentov iz drugih dežel. Pred JOSEF SAUER, študent iz Češkoslovaške , nedavnim je bil tu na praksi študent rudarske fakultete Ko-šice iz Češkoslovaške JOSEF 9AUER. Zanimalo nas je kaj meni študent Sauer o velenjskem rudniku in o svojih vtisih, ko je bil več kot dva meseca v Ve-ienjUi Najprej je povedal, da ga je impresioniralo novo zgrajeno rudarsko mesto, ki ima vse potrebne komunalne in ostale naprave, da lahko živijo v njem ljudje kar se da udobno. Predvsem ga je navdušila svojstvena arhitektura, kar daje videz, da je vsaka stvar narejena s posebno pozornostjo. Študent Josef Sauer iz ČSSR je nato povedal, da mu ni žal, ker je prišel na strokovno prakso ravno v Velenje. Jama, vse naprave in odkopne metode so moderno urejene. Največji vtis je na njega naredila dobro vpeljana varnost na vseh deloviščih in delovna storilnost, ki jo v rudniku dosegajo zaradi odlične organizacije dela. Pri doseganj^ visoke produktivnosti dela pa imajo posebne zasluge vsi delavci, ki z vztrajnostjo premagujejo težave. Ko bo študent Sauer končal šolanje bo lahko v praksi koristno uporabil pridobljene izkušnje iz Velenja. JNAKO ŠME: »Poiskati moramo ustrezne oblike dela, ...« - i tesno povezana s prespektivo mladih članov rudniškega kolektiva in z njihovim položajem v družbi. Predsednik rudniškega komiteja ZMS FRANC ZUPANC je najprej ugotovil, da je ravno pred mladimi delavci njihovega kolektiva jasna perspektiva, ker ima podjetje dobro začrtan svoj nadaljnji razvoj. Zato se mladi v svojih prizadevanjih ne bi smeli ločiti od celotnega kolektiva, ker so vsakodnevni problemi, ki nastajajo pri delu, tudi problemi mladih proizvajalcev in morajo biti zato tudi oni enako odgovorni. V obračunskih enotah rudnika, bi morali mladi proizvajalci najti svoje mesto; organizacija ZMS pa bi jim morala pokazati pot, da bi skupaj z ostalimi naprednimi silami dosledno odpravljali napake. Na konferenci so rudniški mladinci menili, da bi lahko bili bolj aktivni, ker imajo zadovoljivo urejene socialne in druge probleme in ' se ne srečujejo s temi problemi v tolikšni meri kot drugje. Za svoje delo so enako nagrajeni kot starejši. Zato so govorili več o proizvodnji, medsebojnih odnosih in izobraževanju. Umesten je predlog, ki so ga povedali na konferenci, da bi morala Začasno ustavljena dela < Gradbena dela na najvišji zgradbi v novem Velenju niso povsem ustavili. Kot so nain povedali pri SGP »Vegrad«, ki je izvajalec gradbenih del, bodo z gradnjo nadaljevali po novem letu. Zdaj jja so vsa razpoložljiva sredstva usmerili za izdelavo stanovanj, ki jih delajo za trg. SKRIVALI SO ME PRED OKUPATORJEM IN POLICIJO Kri je bilo težko ustaviti, kajti krogla je najbolj prebila roko v nadlahti. Kost je bila razbita in roka je mrtvo obvisela ob telesu. Drago je končal dva semestra medicine. Iz žepa je privlekel knjigo o prvi pomoči, ki jo je vzel s seboj v partizane. Nekaj časa je listal po knjigi, se ustavil. Oči so mu begale s knjige na ranjeno roko in spet nazaj. Razparal je rokav, odstrigel srajco in s težavo toliko obvezal, da je ustavil kri. Počasi sva se napotila po gozdnih poteh šumadijskega Goča. Srečavala sva naše, ki so mi pomagali hoditi, ker so me moči zapuščale - zaradi prevelike izgube krvi. V primitivni gorski hišici, ki je bila zidana iz blata, sem našel prvo zavetišče. Starka me je zalivala z mlekom in mi tiščala trdo kuhana jajca v usta. »Jej, sinko moj, jej, da boš dobil spet krvi!« je ves čas ponavljala, ko me je hranila. Potem sva z Dragom nadaljevala pot. Najin cilj je bila Vrnjačka banja.- Bolnic takrat še nismo poznali. Ustavili smo se pri nekem kmetu nad Vrnjačko banjo. Bil je naš in nas jfe gostoljubno sprejel. Dal mi je na razpolago edino posteljo v hiši. Zaspal sem in šele zdravnik Martin, ki je medtem prišel iz bolnice v Vrnjački banji, me je zbudil. Sledil je dolg posvet, kam z bolnikom? Sporazumeli smo se tako, da so me ponoči prenesli v bolnico v Vrnjačko banjo. Doktor Martin mi je dal na razpolago bolniško sobo v pritličju. Na vrata je izobesil »Tifus«. Okno je gledalo proti gozdu, tako da bi, če bo treba, lahko stekel tja. Z zdravili je bilo takrat še težko. Dr. Martin je takrat nekje staknil veterinarski mavec in mi nadel oklep, vendar tako, da sem mogel še vedno hoditi. Rana ni in ni hotela zaceliti. Roko bi bilo potrebno po vseh medicinskih pravilih odrezati. No, na srečo takrat niso imeli v bolnici dovolj priprav v takšne namene in so prepustili vso zadevo materi naravi. Bila je dobra in po desetih dneh je v glavnem gnojenje pojenjavalo. V bolnišnici mi ni bilo več obstanka, ker smo vsak dan pričakovali nemško ofenzivo. Zato so me ponoči prenesli iz bolnišnice v klet neke hiše. Hoditi takrat še nisem mogel. Potem so me stalno selili iz kleti v klet, vedno tako, da nisem padel v racijo, ki so jih nedičevci skupaj z nemško policijo in četniki organizrali po Vrnjački banji. Iskali so namreč nekega ranjenega Slovenca z očali, partizana, ki se skriva v mestu. Pritiskal je mraz, pritiskala je policija. Sredi novembra je bilo. Neka Grkinja je skrbela za mojo prehrano. Pravkar mi je prinesla čaja, ko sva zaslišala tuje glasove v okolici. Bili so četniki. Brskali so po hiši. Prehodili so vso hišo in vse je kazalo, da me bodo odkrili. Počutil sem se kakor miška v kletki. Hoditi še nisem mogel. Mavec bi me vsekakor izdal, da sem ranjenec. Vsak korak nad nama je grozljivo donel... Stresala me je mrzlica. Spet sem razmišljal kako je bilo na Popim. reki, kjer so me Nemci ujeli. K sreči sem jim ušel. Prikazovale so se mi čelade, čelade in zopet čelade. Potem so se čelade spremenile v šubare, a izpod njih morilske oči in usta z nožem med zobmi. Prikazovale so se mi četniške prikazni... Tišina... Potem spet koraki. Tokrat vse bliže kletnim vratom. »E, Jovane, hajdemo! Nema ništa!« sem začul pred vrati v klet. Napeto sem prisluškoval odhajajočim stopinjam. Kamen mi je padel s srca, čelade in šubare, grozljive oči in noži med zobmi so izgnili... Tisto leto je bila najhujša zima. V kleteh nismo kurili in zato me je neprestano zeblo. Moja največja želja takrat je bila, da bi še enkrat lahko sedel kje na toplem, ob peči in se ogrel do kosti. To je bila pravzaprav moja edina želja. Konec decembra 1941. leta so me preselili v klet »Sv. Djor-dja«. To je bil dom slovenskih izseljencev. Dr. Martin mi je predčasno snel mavec, ker je bila zopet nevarnost, da bodo prišli Nemci v mesto. Oklep, ki me je stiskal vsepovsod kompromitiral kot ranjenca, je šel. Z njiip sem poslal še svoje pravo ime in priimek. Obril sem Brke in svojo »umetniško frizuro uskladil z okusom okupatorja na dva centimetra. S fricovsko frizuro, brez očal in brk sem se pojavil na železniški postaji in odpotoval s tovarišem iz tamkajšnje partijske organizacije v Beograd pod tujim imenom kot Dušan Furlan. V vlaku je bilo prijetno toplo. V isti kupe je prisedel tudi neki četniški voaja. Pozneje mi je povedal moj spremljevalec, da je bil to ravno tisti, ki je s posebno vnemo iskal »onoga Slovenca sa naočalima« ...<.. Dobro, da mi tega ni povedal v kupeju, ker bi mi verjetno bilo preveč vroče. V LJUBLJANO Beograjska košava je neusmiljeno tulila okoli vogalov. Živo srebro je padlo globoko pod ničlo. iNa vsaki hiši je visel lepak nemške komande, na katerih je pisalo, da bo vsak, kdorkoli bo sprejel ranjenega partizana pod streho, kaznovan s smrtjo. Čeprav sem popolnoma spremenil svojo zunanjost, sem vendar imel občutek, da me vsakdo pozna in vsakdo ve, da sem ranjeni partizan. Nemški teror je bil iz dneva v dan hujši. Vsak dan je policija obkolila kakšen kvart in v raciji pobrala na stotine ljudi. Takrat so lovili ljudi v Beogradu »na zalogo«, kajti za vsakega ubitega nemca so streljali po sto srbskih talcev. Človeško življenje je bilo res strahotno poceni. V Sloveniji so takrat streljali deset talcev za enega Nemca. Pod temi pogoji je bilo zelo težavno dobiti stanovanje. Na srečo sem ga dobil pri svojem starem študentskem tovarišu, ki mi je tudi preobvezoval rano. Nemške patrulje so neprestano križarile po mestu. Vedno sem se jim skušal izogniti, ker so me kar preveč spominjale na lansko srečanje z njimi. Kot Dušan Furlan, rojen v Ljubljani (tako je pisalo v legitimaciji, ki sem jo dobil preko partijske organizacije v Vrnjački banji), sem šel na italijanski konzulat po pro-pustnico, da bi se vrnil v »svoj« rodni kraj. iNekaj sem tudi tolkel italijansko, kar mi je ostalo še s potovanja po Italiji pred nekoliko leti. Italijanski uradnik mi je brez obotavljanja dal propustnieo in mi celo voščil srečno pot. Tako sem dobil v roke spet avtentičen dokument. Toda to še ni zadostovalo za potovanje za takratne čase. Najbolj kočljiva zadeva me je še čakala: nemška vizaj S to akcijo sem še počakal. Na Rdečem križu sem pregledoval spiske umrlih izseljencev. Zelo sem bil vesel lastne smrti. Našel sem sebe v spisku umrlih. iNisem se zanimal kdo me je prijavil, da sem umrl. (Na vsak način sem mu bil hvaležen. Okupatorjeva krutost je dosegla čudovite oblike. Nadčlovek je postal prava zverina! Bilo je februarja 1942. Lepo sončno jutro nas je vabilo na ulice. Iz Slavije (sedaj trga Dimitrije Tucoviča) sem pešačil proti Terazijam. Kmalu sem obstal kot ukopan. Pred menoj se je pokazala strahotna ANTON INGOLIČ V Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH Ko se je s prsti dotaknil'materinega pisma, je pogledal na popisani papir pod seboj. »Še nekaj, Štefek prosi za avtomobilček, na-viješ ga. ..■» Tudi na Bukovcu torej že mislijo na avtomobile? se je trpko nasmehnil. »Če bi se zadržala dlje časa,« je rekla Ančka z glasom, ki je zvenel negotovo, »saj veš, kako je pri šivilji, v pečici imaš večerjo.« Odprla je vrata. Zadnji trenutek se je obrnila h Klepu. »Srečno, Stanko!« »■Ančka, pogovoriva se do kraja!« je Klep zaprosil. Toda Klepu so odgovorili nagli koraki iz veže. Na pragu so se za hip ustavili. »Čuj, Ančka!« ■ Klep se je pognal "k vra-tam. Toda, ko jih je odprl, Ančke ni bilo več na pragu. Počasi je vrata spet zaprl. Z izgubljenim pogledom se je ozrl po kuhinji. Čeprav jo je pomladi pre-belil, je bila siva. Do prihodnje pomladi bo črna, kakor so črni rovi spodaj v jami. Da Ančka tega ne vi-di? Oči so mu obstale na gajbici ob oknu. Šele tedaj je zaslišal gruljenje grlic. Sta prej ves čas molčali? Stopil je h kletki. Doma bi šele grulili. Ne, ne, vaju ne bi vzel s seboj ... • Zunaj prav v bližini, je vžgal motor. Klep je prisluhnil. Precej časa je gro-movito ropotalo. Zakaj ne požene? Mar preizkuša motor? Se spravlja na zadnji sedež kdo, ki še ni vajen vožnje? Slednjič je motor le odropotal. Klep se je vrnil k mizi. »Ljubi sin, ljuba snaha! Zakaj ne prideta? Kaj še čakata?« Zganil je pismo in ga potisnil v ovitek; nato je stopil h kredenci in odprl skrajni levi predal. Dvignil je pet, šest slovenskih časnikov in potisnil pismo podnje. Prsti so otipali ostala tri materina pisma. Ne, ne! Ni druge rešitve kakor afriško sonce, rdeče afriško sonce! S tako silo je potisnil predal nazaj, da se je kredenca zamajala, in s tako naglico odprl vrata in jih zaklenil, kakor bi se bal, da bo pri Gillesu sonce vsak čas mrk-nilo. V nizkem kavarniškem prostoru oblaki tobakovega dima, hrupne besede, predvsem francoske, poljske, italijanske in slovenske, in širok rudarski smeh: danes smo, jutri nas morda ne bo več; in na nepogrnjenih ve-gastih mizah v steklenicah in kozarcih sonce iz Afrike in sonce iz Champagne. »Praviš, Obran, da bodo odhajali transporti tako dolgo, dokler bo kaj ljudi?« »Kakor sem rekel: poleti, so začeli prihajati iz Jugoslavije vlaki in bodo prihajali, dokler bo kaj povratnikov. Markova Neža je že pisala naši Marjeti. Doma je dela na izbiro. Murko je samo teden dni vihtel kramp, zdaj je paznik. ,Norci ste, ki še čakate! Tu človek nekaj velja in bo veljal vsak dan več. Pridite!' Tako je Neža zaključila svoje dolgo pismo.« »Kdaj boste šli, Obran?« je Klep vprašal s pridržanim dihom visokega, suhljatega moža. »Kako naj grem, ko nismo enih misli?« je Obran kriknil z bridkostjo in jezo. »Marjeta bi šla, s prvim transportom. A brž, ko zač-ne o vrnitvi, že pristavi Andrej svoj pisker: ,Si ponorela? Pojdiva na Poljsko! Tam dobiva hišo z dvema, s tremi sobami, hlevom, kašča-mi, vrtom in še njivo po vrhu! Pri vas je, kolikor vem, revščina, v krajih, od koder so naši pregnali Nemce, pa je doma bogastvo.' Marjeta pa seveda o Poljski prav tako ne mara čuti kot Andrej ne o Jugoslaviji.« »Pa Vinko?« »Kakor pri tebi, Klep. Vinko: da, Polona: ne! ,Najhujše je mimo,' zatrjuje, ,in otroci hodijo v šolo, francosko bolje govorijo kot po naše, in...' Eh, kaj vse najdejo ženske!« »Prav imate, Obran, ženska vedno najde izgovor« »Vendar bom šel« je za-klical Obran uporno. »Sami ?« »Sam?!« V Klepa se je zagledalo dvoje hudo začudenih oči. »Kaj naj počnem sam v Topoli? Ko sem odhajal, je bilo Tonču osemnajst let, a že tedaj je imel trdo glavo. ,Ne grem, vi pa le pojdite! Če bo dobro, pridem za vami.' Seveda ni prišel, čeprav je bilo bolje in smo ga vabili. Našel si je kmečko dekle z doto in postavila sta si v Topoli hišo. Komaj sem ga pridobil, da je za denar, ki sem mu ga pošiljal, prizidal zame stanovanje. Z Lizo imata pet otrok. Ne poznam jih. Bojim se, da še Tonča ne poznam več. Zato sam ne pojdem. Ali z Marjeto ali z Vinkom.« »A kaj, če pri Marjeti obvelja Andrejeva, pri Vinku pa Polonina?« Namesto, da bi odgovoril, je Obran segel po kozarcu. »Pijva, Klep!« Tudi Klep je segel po kozarcu. »Da, Obran, pijva!« je rekel mrko. »Ančka res ne mara domov?« je vprašal Obran, ko je postavil prazni kozarec na mizo. Povedal sem.« »če bi še živela moja Tre-za, bi bila že davno doma. In za nama bi prišli vsi drugi. Vem, da bi prišli. Tudi Marjeta z Andrejem. Ej, to bi bilo življenje! Nekaj let bi še hodil v jamo. Vsako nedeljo bi vodil otroke na Bukovec. Tam zgoraj je tako čist zrak in toliko sonca .,.« Klep se je pognal kvišku. »Gilles, plačam!« »Že greš, Klep? Kam se ti mudi ?« ' »Kaj imate, monsieur Klep?« je vprašal zajetni Gilles. »Dve steklenici zvodene-lega afriškega sonca! In s seboj vzamem steklenico francoskega, belega! Koliko znese?« Plačal je in odšel. Obran pa je zaklical za njim: »Srečno, Klep! Steklenico ga bom še udušil. Ob sobotnih popoldnevih in večerih si doma v napoto.« Zunaj, prao d bližini, je svetlo. Čeprav se je Klep trudil, da bi stopal trdno in . naravnost, ga je vendarle zanašalo. Noge, so mu bile v kolenih mehke in čevlji so se bolj kot navadno vdirali v črno blato. Tako tedaj, še nadalje bosta z Ob-ranom posedala ob razredčenem afriškem soncu? Nekaj časa še oba, potem samo eden, Obran, seveda. Obran bo tudi potem, ko bodo njega, Klepa odnesli tja gor k cerkvi in vrgli v črno jamo, še nadalje zahajal h Gillesu. A kaj bo z Ančko? Kaj naj bi bilo z njo? Našla si bo drugega moža. Prav hitro si ga bo našla. Morda bo tudi njen drugi mož zahajal h Gillesu. In tod se bo vračal. Prav po tejle ulici, kjer sta šla tistega poletnega večera in jo je vprašal, če bi hotela biti njegova žena. Ko bo njen dvigi mož takole na večer stopil v kuhinjo, ga bo sprejela s srečnim smehljajem in dobro večerjo. On pa bo ležal tam zgoraj ob cerkvi in trohnel. Toda pljuča ne bodo strohnela. Kamen ne more strohneti. Ze čez nekaj let bodo prekopali njegov grob. Saj ne bo nikogar, ki bi skrbel zanj. Med strohnelimi kostmi bodo našli precej velik kamen. »Kaj je tole?« se bo začudeno vprašal stari grobar Julien. Pa se bo le domislil. »Glej, glej, to so pljuča tistega Slovenca ali Slovaka, ki je stanoval v Rue des nations. Znamenitost, ki jo je vredno pokazati gospodom v rudniški upravi.« Vzel bo njegova okamenela pljuča in se napotil sem v kolonijo. Prišel bo do številke osemnajst. Kot navadno bo stala Ančka na pragu. »Monsieur Julien, kaj imate v rokah?« »Nič posebnega, madame .. . pljuča vašega pokojnega moža!« Rezko ropotanje motorja je pregnalo vsiljive slike. Klep je pogledal predse. Vidi prav? Ne stoji Ančka ob motorju, ki se je pravkar ustavil na križišču? »Klep, si sam? Kje imaš očeta?« Ne da bi se ustavil, je pogledal na levo. »Obran si je naročil še eno steklenico afriškega sonca,« je odgovoril Obra-novi Marjeti in se vrnil s pogledom k motorju. Kdo je motorist? Rojak, znanec? »Tako je z moškimi, najprej se napijete afriškega sonca, potem pa vas trka francoska luna.« Pred Klepom je zažarelo dvoje pričakujočih otroških oči. »Stric Klep, stric Klep! Ste danes naleteli na cukrp- no žilo?« 10 »Linka, danes ni bilo nič, jutri, pojutrišnjem bom gotovo spet imel srečo.« »Linka, spet nadleguješ strica Klepa? Pridi!« Šele zdaj se je Klep ustavil; medtem je motorist zdrvel v prečno ulico in Ančka je že hitela po ulici navzdol. »O, ko bi le imel kaj takega, čeprav bi ves dan žvrgolelo o cukreni žili.« Stegnil je roko, da bi pobožal svetlolaso glavico, toda dekletce je že odhitelo k materi in se z njo vred izgubilo v temni veži. Krenil je na drugo stran cestei pred stanovanjem je počakal na Ančko. »Ni ljudi pri Gillesu?« je začudeno vprašala, ko je zasopla prišla do njega. »In ti si tudi že opravila?« je vprašal Klep, ki mu je oddaljajoče se ropotanje še vedno rezalo v ušesa. »Opravila,« je Ančka odvrnila kratko, stopila v vežo, se naglo sklonila in izpod predpražnika vzela ključ ter odklenila vrata. V kuhinji je bilo temno; še potem, ko je zavrtela električno stikalo, ni bilo kaj prida svetlo. Ančka se je molče ustavila sredi kuhinje. Tudi Klep ni vedel kaj naj reče. Odnesel je steklenico v shrambo. Šele ko se je vrnil, je vprašal: »Kdo je bil tisti človek, tisti motorist?« »Trgovski potnik Jožef, Poljak,« je odvrnila Ančka, kakor da je čakala na vpra- šanje, »ponuja mi šivalni stroj. Nisi rekel, da ga boš kupil?« »Rekel sem, ampak ceneje je, če greva ponj v Car-beaux. Mislim pa, da ...« Ančka je bila že v sobi. Klep ji je sledil. Kljub polmraku je razločil mehke in vabljive oblike Ančkinega telesa. Kdaj je zadnjič imel dlani na njenih prsih, roke okoli njenih bokov? »Stanko, veš, kaj sem slišala?« je Ančka segla v njegove besede in misli. »Kaj, Ančka?« je vprašal pričakujoče. »Koritnikovi so si kupili avto. To so prvi Slovenci v Le Briexu in daleč naokoli, ki bodo imeli avtomobil. Pomisli, Stanko,« je zavzeto zaklicala, »avtomobil!«_, »Bi rada imela avtomobil?« je vprašal Klep tjavdan. A že ga je od nenadne misli stisnilo pri srcu. »Ančka,« je vprašal hlastno, »Ančka, bi šla domov, če bi kupil' avtomobil?« Kako čudno so se slišale te besede v njunem stanovanju! A bile so izgovorjene. Treba je nadaljevati, samo mirno in stvarno, da se Ančka ne začne smejati. »Seveda, ne novega, marveč starega, rabljenega. Takega bi kupil, seveda ne takoj ...« (Pohiti, dokler te še posluša, vsak čas si bo oblekla delovno obleko, prišla sem v kuhinjo na svetlo, in se začela glasno smejati!) »Ne kolesa, ne radijskega aparata ne bova kupila, tudi šivalnega stroja ne, kupila bi avto- 11 mobil in se z njim odpeljala domov. Vsak čas bi iz Bukovca lahko skočila v Topo-lo, ob nedeljah pa bi se odpeljala kam dalje, v Celje, na Bled . ..« Ančka je prenehala s pre-oblačenjem. »Ančka in Stanko Klep sta se vrnila z avtomobilom,« je rekla sanjavo. »To se sliši zares gosposko.« »Zgoraj na Bukovcu pred hišo prižgeš motor in potem brni vso pot dol do Topole,« je Klep nadaljeval kot v vročici, »v Topoli prihajajo na cesto ljudje ali odpirajo okna. ,Glejte, glejte, Klepo-va sta se pripeljala z avtomobilom!' Kaj praviš, Ančka?« Ančka je na pol oblečena stopila na prag. V njenih očeh ni bilo nič posmehljivega, nasprotno, nekaj veselo pričakujočega je gorelo v njih. »Ančka, še danes bom pisal materi! Na pomlad se odpeljeva! Do tedaj prislužim avtomobil.« ■Položil je roko Ančki okoli ramen in jo stisnil k sebi. (Hvala Gilles, za afriško sonce!) »Ančka, kupil bom avtomobil in odpeljala se bova.« »Z avtomobilom bi se peljala kamorkoli,« je dejala Ančka resno, »tudi na Bukovec.« Ne stojita že na domačem pragu, ne sije nanju domače sonce, ne žvrgole v drevju neugnani ptiči, ne dehti naokoli po rasti? Seveda. Ka- ko bi sicer prihajala moč v njegove mišice, kako bi se kri po njegovih žilah pretakala hitreje in šumneje? Skoda, da mora takoj zdaj napisati pismo, škoda, da sveti tu v kuhinji luč, da vrata niso zaklenjena, da ... Sicer pa, v sobi ni luči, pismo lahko napiše jutri, vrata iz kuhinje v vežo zaklene ... »Ančka, Ančka ... « Odhitel je h kuhinjskim vratom in jih zaklenil. Potem se je vrnil k Ančki, ki se je smehljala, kakor da ne verjame temu, kar je slišala in videla. »Ančka, pridi, Ančka!« je dahnil vroče in jo potegnil v sobo. Ze dolgo ni na .Bukovcu sonce tako vroče sijalo, ni tako opojno dehtelo po rasti in zelenju in v jablanah okoli hiše ni bilo toliko ptičjega petja ... Potem je Klepa obšla sladka utrujenost. V njem je drhtela samo ena želja: tako naj bi se končalo to njegovo bedno življenje. Vseeno, kaj se bo zgodilo potem z njim, naj stari Julien nosi njegova okamenela pljuča po Rue des nations, naj na tejle postelji spi kdorkoli hoče, samo da se ne bi več zdramil iz te sladke utrujenosti, da ne bi slišal nikakega glasu več, tudi Ančkinega ne, da ne bi gazil več črnega blata, da se ne bi spuščal v ropotajočem dvigalu globoko pod zemljo. Naj bo konec, konec! slika: Od palače »Ježa« pa tja do palače »Albanije« so bingljala mrtva trupla na kandelabrih. Nisem jih štel. Pod njimi so se režali »nadljudje« s svojimi pomagači. Po stranskih ulicah sem se vrnil v stanovanje. Nepre-stano mi je kar v podzavesti brnelo po glavi: Barbari! Bar-bari! Kdaj bo konec teh grozodejstev? Še pomislil nisem, na to, da bo trajalo še tri dobra leta ... Racije so postajale vse pogostejše. Beograjska tla so že gorela pod njimi. Odločil sem se, da pojdem po nemško vizo. Tvegan korak, vendar v nastali -situaciji najpametnejši. Tovariš, ki me je spremljal iz Vrnjačke banje, je po vsej verjetnosti padel v roke okupatorju, ker ga nisem več našel. Tako sem bil prepuščen popolnoma sam sebi. Nasproti gledališča v bivši palači »Verkehrsbiora« je bila nemška komanda, kjer so izdajali vize. Tu je pred vojno imela pribežališče peta kolona. Tovariš Hrabro, pri katerem sem stanoval, me je spremljal do narodnega gledališča in me tam čakal, da bi lahko sporočil dalje, če me slučajno no bi bilo več nazaj iz hiše, ki je pogoltnila že mnogo ljudi. Mimo straže sem stopil v komando. Imel sem precej mešane občutke. Težko jih je opisati. V želodčni me je nekaj stiskalo in glava me je zabolela. Globoko sem vdihnil in na videz mirno odšel do okenca. Tam je sedel starejši uradnik. Povedal sem mu svoje želje. Izpolnil sem neke komplicirane formularje. Dolgo jih je ogledoval. Potem je nekam telefoniral. Verjetno na italijanski konzulat. Njegovi prsti so drseli po nekem spisku. Nekaj časa me je motril. Smehljal sem se kar se le da prijazno. Vprašal me je, če imam starše v Ljubljani. Prikimal sem in dodal, da se že veselim, da jih bom po dolgem času spet videl. Končno je "udaril nemško vizo na italijansko prepustnico. Plačal sem takso in urno odšel iz sobe. Spet je šlo vse po sreči... Hrabro, ki me je nestrpno pričakoval, mi je krepko stisnil roko. Ves dan sem se poslavljal od svojih prijateljev. Pri čevljarju Poldi, kjer smo se češče shajali, smo za slovo še pretresali situacijo na frontah in v Sloveniji. Stari Vra-bičev oče, ki je stalno poslušal tuje radijske postaje, je pomembno pomignil na skorajšnji krah nemške^vojne mašine. Prihodnji dan sem že sedel v vlaku proti Zagrebu. V Zagrebu sem čakal na zvezo z Ljubljano. V kolodvorski restavraciji sem. naletel na prve ustaše v mojem življenju. Takrat sem se spomnil nekega lingvista, ki mi je pravil, da besede z »U« redno pomenijo nekaj neprijetnega, strašnega. ,No, takrat še nismo poznali ustašti pogoji najslabši. Lansko leto je bila kmetovalcem na Kri rešuje življenja Zadnja krvodajalska akcija v naši občini ni tako uspela kot prejšnje. Na občinskem odboru Rdečega križa so nam povedali, da so priprave skrbno potekale in da so sindikalne podružnice ter organizacija Rdečega križa dobile mnogo več prijav-ljencev kot pa je bilo potem krvodajalcev. Menijo, da je bil eden izmed glavnih vzrokov ta, ker nekatere delovne organizacije niso pustile svojih, članov med delovnim časom oddati kri, ali pa so zahtevale, da se takoj vrnejo na delovno mesto. Največ krvodajalcev je bilo iz šoštanjske »Galanterije«, kjer je od 170 zaposlenih darovalo kri kar 55 članov tega kolektiva. Najmanj krvodajalcev- pa je bilo iz TGO »Gorenje« Velenje. Med krvodajalci,-ki so dali svojo kri pri zadnji akciji so bili tudi takšni, ki so že večkrat bili na seznamu prostovoljnih krvodajalcev krvi. Tako so darovali kri: Rado Kasesnik iz kmetijske zadruge — 10 krat, Franc Fricelj iz »Galanterije« — 1.1 krat, Jože Vajdl iz krajevnega urada šoštanj — 10 krat, Alojz Pučko iz RLV — 9 krat, Ciril Navršnik iz Šoštanja — 7 krat, Mirka Antlej iz kmetijske zadruge — 12 krat. Antonija Mavsar iz LlK-a — 12 krat, Karel Janžovnik iz Šoštanja — 10 krat, Leopold Dvoršak iz termoelektrarne — 11 krat, Zofka Galovič iz »Galanterije« — 7 krat, Arno Svetlin — 7 krat, Cvetka Prislan iz »Topra« — 11 krat, Marija Kurnik iz Šoštanja — 10 krat. Vito Kolšek, učitelj iz Šoštanja —8 krat, Cvetko Pol nt nik iz Velenja — 11 krat, Alojz Spital, upokojenec iz Velenja — 13 krat, Marjan No-vin.šek iz RLV — 11 krat, Stane Zula iz občinske skupščine — 10 krat, /Vijdrej Virant iz RLV — 17 krat, lože Vogle r iz RLV — 12 krat, Alojz Salobir iz RLV — 13 krat, Karel ■ Rudolf iz komunalnega zavoda za socialno zavarovanje — 12 krat, Marija Ogrinc iz osnovne šole »M. P.-Toledo« — 14 krat, Edi Kranjc. iz RLV — lil krat. Matija Škrlep iz RL V— 10 krat, Franc Drev iz RLV — 10 krat. Evzebij Zager iz RLV — 10 krat, Ivan Povh iz Velenja — lil krat, Vili Hercog iz RLV - 17 krat. Jože Tekavc iz RLV — 17 krat, Vinko Koštric iz RLV — 20 krat, Rudolf Oplotnik iz Chrom-mctala — 10 krat. Fanika Zapovšek, gospodinja iz Velenja — 10 krat, Rafael Korun iz termoelektrarne — 11 krat, Nestl Zgank iz RLV — 16 krat, Kristina Kraševec, gospodinja iz Velenja — 10 krat, Bruno Trebič-nik iz RLV — 10 krat, Janko Osoj-nik iz RSC — lil krat, Franc Oštir iz Chrom-metala — 16 krat, Leopold Planko iz RLV — 13 krat, Martin Sušeč iz termoelektrarne — 10 krat, Ivap Petre iz RLV — 18 krat, Rudolf Boli iz RLV — 12 krat in Anica Turnšek, gospodinja iz Velenja — 10 krat. Pravilnik RLV o ukrepih za varnost pri delu območju naše občine odmerjena dohodnina v višini 22,069.000 dinarjev, občinske doklade pa v višini 31,955.000 dinarjev, tako da so iz teh dveh naslovov morali plačati skupno 54,024.000 dinarjev. Za letošnje leto je zvezna skupščina določila, da bo znašal zvezni prispevek od kmetijske dejavnosti 3 % od katastrskega dohodka posameznega kmetovalca, občinski prispevek pa znaša po odloku občinske skupščine v 1. proizvodnem okolišu 10%, do-čim se republiški prispevek od km.e-tijistva ne plačuje. Kmetovalci, ki imajo svoja zemljišča razvrščena v IV. proizvodni okoliš pa so plačevanja prispevka od kmetijske dejavnosti v celoti oproščeni. Letošnja obremenitev zasebnih kmetijskih proizvajalcev je razvidna iz naslednjih podatkov: Prispevek od kmetijstva Proizvodni okoliš Katastrski dohodek — zvezni — občinski Olajšave Cista odmera I. 42,778.000 683.000 14,753.000 1,395.000 14,041.000 H. 60,351.000 1,699.000 1,0,831.000 1,176.000 11,354.000 HI. 99,486.000 3,145.000 7,342.000 1,029.000 9,458.000 IV. 99,158.000 — — - — — Skupno 301,753.000 5,527.000 32,926.000 3,600.000 54,853.000 Občinski prispevek od gozdov pa se ne plačuje po katastrskem dohodku, pač pa v določenem odstotku od vrednosti lesa, ki ga posamezni kmetovalec poseka v letu za katerega se odmerja prispevek. Občinski upravni organ za . finance je dosedaj od posekanega lesa ocbjaeril kmetovalcem prispevek v višini 5,143.000 dinarjev, tako da je skupni občinski prispevek od kmetijske dejavnosti v letošnjem letu 38,996.000 dinarjev. Prispevek od gozdov še ni v celoti odmerjen in se bo po cenitvah povečal za okoli 5 milijonov, tako da bodo skupne obveznosti zasebnih kmetovalcev do družbene skupnosti znašale 44,000.000 dinarjev, ali za okoli 10,000.000 dinarjev manj kot lansko leto. Nekoliko drugačni so podatki glede odmere prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Višina tega prispevka v lanskem letu jc znašala 23,388.000 dinarjev, letošnje leto pa jc bil ta prispevek odmerjen v naslednji višini: d Splošni prispevek din | Proizvoc okoliš Premija din Skupno din - I. 2,603.000 1,254.000 3,859.000 11. 3.627.000 1,633.000 5,260.000 m.. 5,873.000 3,317.000 9.2S6.000 IV. 5j850.000 3,708.000 9.658.000 Skupaj 18,155.000 9,908.000 28,036.000 (Opomba: Splošni prispevek se odmerja vsem lastnikom zemljišč, ki je v lastnini občanov in znaša 6 % katastrskega dohodka, premijo pa plačujejo le tisti, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in znaša 4,51 % katastrskega dohodka). Čeprav je prispevek za zdravstveno Zavarovanje letošnje leto za skoraj 5,000.000 dinarjev višji, pa znašajo skupne obveznosti kmetovalcev v naši občini letošnje leto za okoli 5,000.000 dinarjev manj kot so znašale lansko leto. Letos bodo imeli manjše obveznosti zlasti višinski kmetje, saj je v IV. proizvodni okoliš razvrščenih okoli 45 % vseh površin v občini, ker plačujejo kmetovalci le prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za kmetijstvo pa le od dejanskega poseka v gozdovih. Ce računamo, da so se v letošnjem let« cene kmetijskih pridelkov občutno povišale, plačevanje obveznosti do družbe ne sme predstavljati posebnega problema in bi bilo zaradi tega pošteno, da bi svoje obveznosti pravočasno in v redu izpolnjevali. HOTEL »PAKA« VELENJE '.. -. ;; !•>'-'• " ' v- * rt KONCERTNA. .'. ■ ■ NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DA^ RAZEN POSlED-IiJKA TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA ZA GOSTINCE HOTELA PAKA Na delavski univerzi so začeli specialni tečaj nemškega jezika za uslužbence gostinskega podjetja »PAKA«. Tečaj je posebej prirejen za potrebe gostinskih delavcev. Obiskuje ga 36 tečajnikov v dveh skupinah in bo trajal štiri mesece. (Nadaljevanje) Ker se bo na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta RLV v členu 2. končnih določb pravilnka izdal celotni »Splošni del« pravilnika v obliki priročne knjižice in Izročil vsakemu članu kolektiva RI.V, objavljamo v tem nadaljevanju le še IX. in X. del Splošnega dela. Kretanje ljudi na RLV Člen 46. Dostop na delovna področja rudnika, v obratne zgradbe in na delovne prostore podjetja je vsem, ki na podjetju niso zaposleni, prepovedano, če nimajo za to odobrenja direktorja ali teh. direktorja ali pooblastila upravnega organa. Osebam, katerim je direktor ali tehn. direktor dovolil dostop na delovno področje podjetja, je dolžan tehn. vodja obrata oz. enote, kamor vstopajo, dodeliti zanesljivo spremstvo. Te osebe se morajo pri kretanju na področju podjetja podrejevati navodilom dodeljenim jim spremljevalcev. Ce ta navodiia samovoljno kršijo, so same odgovorne za posledice (nezgode, nesreče, škode), ki bi nastale, kar morajo pred vstopom na delovno področje polrditi v knjigo obiskov obrala oz. enote s svojim podpisom. Clžn 47. Delavci RLV se smejo med delom kretati le na področju, ki ga zahteva opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Vodje delovnih skupin tako one, .v katere delavec opravlja svoje delo, kot one, v katere delovne področje se je delavec nepooblaščeno podal, sta soodgovorna za posledice. Za to sta dolžna delavca opozoriti na kršenje te prepovedi, pri ponovitvah pa mora eden ali drugi proti kršitelju disciplinsko ukrepati. IX. KRŠITEV VARNOSTNIH PREDPISOV Člen 1. Delavec, ki pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti krši ali omalovažuje določbe tega pravilnika, in delavec, ki ne izvršuje ali ne upošteva odredb ali ukrepov, ki so Izdani po tem pravilniku, zagreši kršitev varnostnih predpisov. Za kršilve je osebno in materila-no odgovoren. Člen 2. Kršitev varnostnih predpisov je lahko hujša ali lažja, storjena pa z naklepom, iz malomarnosti ali iz neznanja varnostnih predpisov. PESTRO ŽIVLJENJE V SAMSKI STOLPNICI Ob mrtvilu, ki vlada med našimi hišnimi sveti, sem se nehote spomnil življenja in živahne dejavnosti v takoimenovani samski stolpnici, ki se kot najvišja zgradba dviga v geografskem- središču Velenja. Čeprav je v specifičnem načinu življenja, ki se odvija v tej stolpnici. bilo že veliko napisanega, ne bo odveč, če kljub temu pogledamo kako kaj žive naši ljudje; s tdm mislimi predvsem na rudniške družine rn njihove podnajemnikč — fante, ki se šolajo in pripravljajo za rudarski poklic. V sklopu rudarskega šolskega centra v Velenju obstajajo pravzaprav trije domovi, ki pa vsak zase predstavljajo neko specifičnost. Dom klasičnega tipa bi lahko imenovali prvotno zgradbo rudarske šole, z domskimi sobpmi za učence. Zgradba v kateri je mladinski klub ima že zopet posebno obele'žje. Tu so prostori osrednjega mladinskega kluba, s televizorjem in športnimi igrišči. V tem domu ne bivajo samo učenci rudarske šole ampak tudi sanici, člani kolektivov RLV in RŠC. No, in kot tretje, zase posebno obliko, pa predstavlja samska stolpnica. Ne bi želel podrobno opisovati že ustaljene obliko življenja, temveč bi želel samo poudariti nekatere stvari, ki so zelo razveseljive ob misli, kako se lahko odvija življenje v večjih stanovanjskih skupnostih. Morda ne bo odveč, če omenim, da trenutno živi v tej zgradbi preko 500 ljudi, od tega 380 fantov — učencev raznih letuikov rudarskega šolskega centra. Vsaka družina ima na skrbi največ do 8 fantov, Jci so v večini primerov s hrano in oskrbo zelo zadovoljni. Ker je samska stolpnica domskega značaja in spada v sestav rudarskega šolskega centra, je tudi upravljanje hiše oziroma skrb nad hišnim redom v njej poverjena posebnemu svetu staršev, ki ga tvorijo člani družin, ki v hiši bivajo. Svet staršev skrbi za hišni red in čistočo ter obravnava še druge zadeve, kot so: vzgoja učencev, varstvo otrok itd. Svet daje priporočila upravniku doma in upravi rudarskega šolskega centra, ki jih v veliki meri upoštevajo. Tako je svet staršev ob sodelovanju upravnika dom/a organiziral posebno otroško varstvo predšolskih otrok. Nd vrhu stolpnice, v svetlih in čistih jiroslorih, preživi prijetne dopoldanske ure nekaj desetin malčkov, otrok staršev, ki v domu stanujejo ob skrbnem varstvu vzgojiteljice. Starši prispevajo za vsakega otroka po 2.300 dinarjev mesečno, ter s6 na ta način matere lahko ves dopoldan posvetijo kuhi, čiščenju in pranju za svojo veliko »družino«. Tudi za šolske otroke je organiziran v domu pionirski klub, kjer se na vrhu stolpnice v popoldanskih in večernih urah otroci ukvarjajo z najrazličnejšimi vzgojnimi stvarmi. Tako ravnokar pripravljajo otroško igrico, ki jo bodo prikazali staršem in ostalim prebivalcem stolpnice. Tovariš upravnik Ivan Oštir je povedal, da pripravljajo za pionirje kratka in zanimiva predavanja o prometni vzgoji. Povedal je tudi, da ji i on i rji zbirajo star papir, z izkupičkom pa si bodo kupili nekatere pofrebne stvari za svoj pionirski klub. Otroci so zelo zadovoljni, da se laliko v prostem času v svojem klubu lotevajo raznih koristnih in zanje zabavnih reči. V stolpnici pa nameravajo ustanoviti. tudi aktiv Zveze komunistov in aktiv mladine. Dom ima na razpolago tudi knjižnico. Vrhnje prostore stolpnice pa še urejujejo, tako, da bodo pravzaprav služili družabnemu življenju prebivalcev stolpnice. Tako se bo tudi svet staršev v bodoče sestajal v teh prostorih na svoje seje. Upravnik doma tovariš Oštir, ki je socialni delavec, se je res lotil svoje naloge resno in uspehi se že kažejo. Bolj kot svetovalec in socialni delavec, ne pa samo kot upravnik. jiomaga reševati družinam vse težave, ki se od časa do časa pojavi-j6 in vedno ima pri delu veliko uspeha. Vsekakor lep uspeh in prizadevnost uprave rudarskega šolskega centra, da nudi tako družinam in njihovim otrokom, kot učencem rudarske šole, vse možnosti za prijetno bivanje, počitek in razvedrilo v tej veliki skupni hiši. Morda bi se ob tem lahko zamislil marsikateri hišni svet ostalih hiš v Velenju in čeprav ne v taki obliki, pa vsaj v nekoliko skromnejši in vendar koristni, poiskal podobno rešitev za svoje stanovalce. - C AN člen 3. Kazensko odgovornost za kazniva dejanja po kazenskem zakoniku, v kolikor jih delavec stori zaradi neizvrševanja ali neupoštevanja določb tega pravilnika, obravnavajo redna sodišča. Kazenska odgovornost za taka dejanja ne izključuje uporabo varnostnih ukrepov, ki jih določa ta pravilnik. Člen 4. Za lažjo kršitev ali opustitev in za hujSo kršitev ali opustitev varnostnih predpsov tega pravilnika se izrekajo storilcem takih dejanj varnostni ukrepi. Člen 5. Namen izrekanja varnostnih ukrepov je: a) preprečevati podjetju in družbi nevarno ln škodljivo neizvrševanje varnostnih' predpisov; h) vplivati vzgojno na delavca, da ne bi kršil varnostnih predpisov; c) vplivati na razvoj morale in varnosti delavcev pri izvajanju varnostnih predpisov. Člen 6. Za opredelitev storjene kršitve varnostnih predpisov v lažjo aH hujšo kršitev ali opustitev varnostnih ukrepov je pristojna v prvi stopnji komisija za varnost pri delu obratnega delavskega sveta (V nadaljnjem besedilu Komisija VD — ODS) oziroma enote, kjer je bila kršitev storjena Komisija VD — ODS upošteva pri kvalill-kaciji kršitve varnostnih predpisov zlasti: težo kršitve in njene posledice, stopnjo delavčeve odgovornosti, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo ter vedenje delavca in podobno. Člen 7. Za lažjo kršitev ali opustitve predpisov o varnosti pri delu in določb tega pravilnika izreka varnostne ukrepe obratni delavski svet na obrazložen predlog komisije VD — ODS za hujše kršitve ali opustitve predpisov o varstvu pri delu in določb tega pravilnika pa prepušča komisija VD — ODS prijavo s svojo obrazložitvijo v postopek Komisiji VD ODS, ki po obravnavi primera predlaga z obrazložitvijo Centralnemu delavskuemu svelu (CDS) izrekanje strožjih varnostnih ukrepov. Člen 8. Varnostni ukrepi za lažje kršitve ali opustitve predpisov tega pravilnika so: 1. javni opomin; 2. premestitev na drugo delovno mesto za dobo od 1— 3 mesecev; 3. prepoved opravljanja dela na razporejenem delovnem mestu za dobo do enega leta. Člen 9. Varnostni ukrepi za hujše kršitve ali opustitve predpisov tega pravilnika so: 1. premestitev na drugo delovno mesto za več kot 3 mesece; 2. prepoved opravljanja dela na razporejenem delovnem mestu za dobo, daljšo od enega leta; 3. izključitev iz delovne skupnosti. Člen 10. Kršitev varnostnih predpisov delavca se mora ugotoviti v postopku, ki ga določa ta pravilnik, odnosno se primerno uporabljajo določbe pravilnika o odgovornosti delavcev v delovni organizaciji RLV, ki ureja postopek za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Člen 11. t 4 Za začetek postopka so pristojne vse osebe, komisije in organi, ki so po določbah tega pravilnika odgovorne za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu ter za izvajanje drugih ukrepov za varnost ljudi in zavarovanje lastnine. Člen 12. Prijava, ki služi za začetek postopka, mora biti pismena in podpisana od osebe, ki kršitev prijavlja. Navajati mora: ime ln priimek delavca, delovne enote in delovno mesto, na katerem dela, od kdaj je član delovne skupnosti In njegovo bivališče, opis kršitve in dokaze za delavčevo krivdo, datum kršitve in njene posledice v varnostnem in skupnem pogledu. Člen 13, Obratni delavski svet spozna, po opravljenem postopku Komisije VD — ODS, s svojo odločbo delavca za krivega ali mu izreče enega izmed ukrepov iz člena 8. tega pravilnika ali pa ustavi postopek zoper njega. Ce komisija VD — ODS spozna, da je treba izreči katerega izmed varnostnih ukrepov iz člena 9. pošlje komisiji VD — CDS obrazložen predlog V obravnavo. Komisija VD — CDS predlaga po obravnavi kršitve centralnemu delavskemu svetu, da določi in Izreče varstveni ukrep iz svoje pristojnosti. V odločbi o izreku varnostnega ukrepa izreče obratni delavski svet odnosno centralni delavski svet tudi višino škode, ki jo je delavec zakrivil delovni organizaciji v zvezi s kršitvijo varnostnih predpisov. Člen 14. Zoper odločbo obratnega delavskega sveta ima delavec pravico ugovora na centralni delavski svet RLV. Rok za vložitev ugovora je 8 dni od dneva vročitve odločbe. Ugovor zadrži izvršitev odločbe. Odločba centralnega delavskega sveta o ugovoru je dokončna. Člen 15. Zoper odločbo centralnega delavskega sveta sme delavec začeli delovni spor pri pristojnem rednem sodišču, če meni, da je bil s to odločbo kršen postopek ali kakšna njegova pravica. Člen 16. Uvedba postopka zastara po preteku šestih mesecev od storjene kršitve, pravica za izvršitev izrečenega varstvenega ukrepa pa v 30 dneh od pravomočnosll odločbe, s katero je bil varnostni ukrep Izrečen. Člen 17. Komisija VD —- ODS oziroma komisija VD — CDS vodijo evidenco o prijavah zaradi kršilve varnostnih predpisov v knjigi z naslovom: »Varnostni ukrepi zoper kršilce varnostnih predpisov po pravilniku RLV o ukrepih za varnost pri delu«. Evidenca mora biti ažurna. X. — KONČNE DOLOČBE Člen 1. Ta pravilnik^ velja, ko ga potrdi Centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje. Člen 2. Temeljne določbe pravilnika (del A—I) objavijo v »šaleškem rudarju«, glasilu obč' skega odbora SZDL v Velenju, celotni »Splošni del« pravilnika (deli A — I do X) se ii da v priročni obliki kot knjižica, katere ; en Izvod se vroči vsakemu članu delovn« skupnosti RLV, sestavni deli »Posebnega dc (dela B) pa se po en izvod proti podpisom vročajo delavcem na določenih delovnih mislih oziroma onim z določenimi zadolžitvami. V Velenju, dne 28. avgusta 1963. . šport šport šport šport AVTO -MOTO DRUŠTVO SVETUJE SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Dve tekmi brez točk 8. in 9. kolo SNL je bilo ponovno neuspešno za domačega ligaša, saj so morali prepustiti vse točke vode-čima na lestvici Celju in Triglavu. RUDAR : TRIGLAV i : 2 (1 :1) V prvenstveni tekmi 8. kola so domači sprejeli v goste enajstorico Triglava iz Kranja. Kranjčani so v tem, srečanju veljali za. favorite, vendar pa so prve minute igre pokazale, da je domače moštvo enakovredni nasprotnik in so tudi povedi i z 1 :0. Vsled poškodbe napadalca Lukača. ki ga je zamenjal neenakovreden Illadin, pa je napad popustil v tempu. To pa so izkoristili gostje ter pred odmorom izenačili rezultat na 1 : 1. V nadaljevanju so gostje dosegli svoj zmagoviti gol. V zadnjih 20. minutah igre pa so domači igralci bili boljši, kljub temu, da so igrali z desetimi igralci, kajti sodnik je zaradi nešportnega izpada na igrišču izključil Vladisavljeviča. Svoje premoči domači niso znali izraziti z golom. Sodnik Podlipnik iz Ljubljane je spregledal tudi enajstmetrovko v korist domačih. Lahko rečemo, da je Rudar to pot nesrečno izgubil saj bi po prikazani igri bil pravičnejši neodločen rezultat. V moštvu »Rudarja - so nastopili: Devic, Rednak. Tomšič, Kuret. Koren, Gojevič, Vodeb, Topčič, Vladi- ljevič, Bizjak, iLukač (Hladin). vsi ostali odpovedali. Napadalna p<2-torka je dosegla dva gola kar je vsekakor pohvalno. V moštvu »Rudarja« je po daljšem času nastopil Majdak od katerefga si klub mnogo obeta. Strelec obeh golov za Rudarja je bil Kujan. »Rudar« je nastopil v naslednjem sestavu: Devic, Rednak, Tomšič, Koren, Kuret, Topčič, Bizjak, Gojevič, Majdak, Kujan in Vodeb. Ostali rezultati: Mura : N. Gorica 3:1 (0:0) Ljubljana : Koper 2:1 (0:1) Triglav : Branik 6:3 (2:1) Železničar : Kladivar 2:0 (2:0) Rudar (T) : Aluminij 1:3 (0:2) i Lestvica po 9. kolu Celje 9 8 0 1 29 7 16 Triglav 9 7 1 1 24 12 15 Aluminij 9 6 1 2 19 10 13 Ljubljana 9 6 0 3 13 10 12 -Rudar (T) 9 3 3 3 13 13 9 Nova Gorica 9 4 1 4 17 15 9 Rudar (V) 9 3 1 5 12 19 1 Železničar 9 3 1 5 8 19 7 Kladivar 9 2 2 5 10 14 6 Mura 9 2 2 5 16 21 6 Branik 9 2 2 5 16 24 6 Koper 9 0 2 7 9 22 2 Rezultati ostalih srečanj: Aluminij : Kladivar 3 0 (0 0) Celje : Železničar 4 1 (3 0) Branik : :Mura 2 1 (1 0) Gorica : Ljubljana 2 0 (1 0) Koper : Rudar (T) 2 2 (1 1) CELJE : RUDAR 7 :2 (4 :1) Dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva SNL je Rudar igral v Celju z istoimenskim klubom, ki vodi na lestvici. Celjani so zabeležili visoko zmaju, ki jo. gre pripisati predvsem ze-io slabi igri obrambne vrste »Rudarja«. Razen prizadevnega Korena so SPET PORAZ RUDAR TRBOVLJE RUDAR VELENJE 5 2 To je bilo srečanje 10. kola ROKOMET - MLADINSKA LIGA Strojniki vodijo V nadaljevanju mladinske rokometne lige ŠŠD rudarskega šolskega centra so moštva odigrala 2. in 3. kolo. Do sedaj se je najbolj izkazala ekipa »strojnikov«, ki je zabeležila dve zmagi in eden neodločen rezultat. 2. kolo Strojniki : Rudarji 22:13 (10:7) Kovinarji : Gimnazija 37: 8 (15:4) Tehniki : lElektrikarji 16:14 ( 6:6) 3. kolo Rudarji : Tehniki 15:13 (5:7) Gimnazija : Strojniki 11:20 (4:8) Elektrikam : Kovinarji 18:15 (6:5) Lestvica po 3. kolu Strojniki Tehniki Rudarji Kovinarji Elektrikarji Gimnazija Dviganje uteži VELENJČANI V SARAJEVU V okviru priprav na bližnje tekmovanje velenjskih dvigalcev uteži v zvezni ligi skupine D so gostovali v Sarajevu, kjer so se pomerili s tamkajšnjimi dvigovalci zveznega ligaša »Železničarja«. Zmagala je ekipa domačinov z rezultatom 1."40,1:1.252,5 kg. Najbolj sta se izkazala pri Ve-lenjčanih Melanšek in Salmič, dočim so ostali dvignili izpod svojih sposobnosti. SNCL — VZHOD ŠOŠTANJ : OJSTRICA 4 : 0 V prvenstveni tekmi 8. kola je v, Šoštanju gostovala enajstorica Ojstrice iz Dravograda. Domači nogometaši so se topot dobro izkazali in zasluženo zmagali z visokimi rezultatom. Gole za šoštanjčane so dosegli: Kostajnšek 2, Erhart in Pavšek po enega. Ostale enajstorice pa so igrale takole: Grafičar :iNafta 2:1 SI. Klon jice : Fužinar 2 : 1 Mejnik : Olimp 1:3 Kovinar : Papirničar 3 : 3 OLIMP : ŠOŠTANJ 4 : 3 V 9. kolu pa so, nogometaši iz Šoštanja gostovali v Celju kjer so se. pomerili z vodečo enajstorico SNCL — vzhod »Olimpom«, šoštanjčani so KINO KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 20. in 21. novembra — »KAR-TUŠ«, francoski barvni CS film. Dno 23. in 24. novembra — »VSI ZALJUBLJENI«, italijanski film. Dne 25. in 26. novembra — »SMRT PRIHAJA IZ VSEMI,RJA«, italijanski film. Dne 27. in 28. novembra — »KRIK STRAHU«, angleški film. Dne 50. novembra in 1. decembra — »ZADNJA PRIČA«, nemški film. Dne 2. in 3. decembra — »POTEPUHI«, španski film. Dne 4. in 5. decembra — »MONGOLI . italijanski barvni CS film. FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 22. novembra — »GRENKA ŽR- ■ TEV«, angleški barvni film. Dne 29. novembra — »LJUBITELJ VOJNE*, ameriški film. PAZITE NA SVOJA KOLESA V Velenju je bilo v zadnjem času ukradenih precejšnje število moških in ženski It dvokoles. Ker varnostni organi ne morejo povsem zaščititi vsa kolesa, ki jih lastniki malomarno in nezaklenjena puščajo' pred stanovanjskimi zgradbami, zato hodo morali lastniki sami bolje zaščititi svoja kolesa. Predvsem bi bilo potrebno, da ne puščajo dvo-koles zunaj preko noči. MALI OGLASI ZAŠČITA SPODNJEGA DELA VOZILA Zmaga in poraz Šoštanja se odlično zoprstavili in bili enakovredni domačinom. Z več pažnje v obrambi bi lahko dosegli neodločen rezultat. Strelci golov za Šoštanj so bili: Pofek, Koren in Pavšek. Rezultati ostalih tekem: Ojstrica : Kovinar 0 : 2 Fužinar : Mejnik 3 : 4 Nafta : Partizan (SK) 3:0 Drava : Grafičar 2 : 0 3 2 1 0 5 61:43 3 2 0 1 4 50:38 3 2 0 1 4 48:51 3 t 1 1 3 71:45 3 1 0 2 2 48:51 3 o 0 3 0 28:78 Franc Melanšek Emil Salmič Anton Šile Ivan Velunšek Jože Zaluberšek Polde Krevselj ŠAH 315 kg 300 kg 260 kg 275 kg 267,5 kg 285 kg Lestvica po 9. kolu 5- Olimp 8 5 1 2 17 11 11 5_ Drava 8 5 0 3 18 15 10 8 9 Mejnik 8 5 0 3 17 19 10 Grafičar 8 3 2 3 10 17 10 10 11 12 Kovinar 8 3 3 2 16 18 9 Šoštanj 9 4 0 5 23 14 8 Papirničar 8 3 2 3 d8 23 8 Ojstrica 8 2 2 4 16 15 6 15 Fužinar 8 2 2 4 23 26 6 14 Slov. Konjice 8 1 0 7 5 22 2 SKRBNE PRIPRAVE Marljivi velenjski, šahisti se skrbno pripravljajo na pestro sezono. Pomorili se bodo s šahisti iz Šoštanja, Celja, reprezentanco Savinjske doline, dalje z igralci Mežice, Hrastnika in Slovenj Gradca. Vsak mesec pa se bodo pomerili med seboj v brzopoteznem šahu. Predviden pa je tudi povratni dvoboj z Grazem (Avstrija). Na zadnjem brzopoteznem turnirju, ki se ga je udeležilo 14 igralcev, sta se najbolj izkazala Janko Osoj-nik in Fedro Gorjanc, ki sta si podelila prvo mesto z lil točkami. iReznltati 1—2 Tanko Osojnik, Šoštanj 11 točk 1—2 Ferdo Gorjanc, Velenje 11 točk 3—4 Boris Brešar. Velenje 9 točk 3—4 Aco Radosavljevič, Šoštanj 9 točk 5—7 Vlado primožie. Velenje 8 točk 7 Jože Pukmajster, Šoštanj 8 točk 7 Ivan Godec, Velenje 8 točk Ivan Drev, Velenje 7,5 točk Vinko Preložnik, Velenje 6 točk Mirko Labuz, Velenje 5,5 točk Štefan Cvar. Velenje 3,5 točk Fidej —Vojnovič. Velenje 3 točke Franc Korovic. Velenje 1,5 točke Darko Lesničar, Šoštanj — i RLV : CINKARNA 28:21 Šahovska ekipa rudnika se je v povratnem srečanju pomerila s Sadisti delovnega kolektiva Cinkarne iz Celja na sedmih deskah. V zanimivem, in borbenem srečanju, saj so se DOmerili vsak z vsakim, so 'i boljši Velenjčani in so dosegli rezultat 28:21 točk. Za velenjčane so dosegli: Vinko Preložnik 5 točk Ferdo Gorjanc 4,5 točk' Mirko Labuz ' 4,5 točk Vlado Primožič 4 točke Vilic — Grienik — Pevnik 4 točke Boris Brešar 3 točke Ivan Godec 3 točke I. Ilojan Antikorozijska zaščita motornega vozila, zlasti spodnjega dela, ki je izdelan iz pločevine in močno izpostavljen zunanjim vplivom, predstavlja za naše avtomobiliste poseben problem. Ce primerjamo jugoslovanske avtomobiliste z onimi v državah, ki imajo močno razvito avtomobilsko industrijo in kjer pomeni poslovnemu človeku avtomobil samo sredstvo za čim hitrejše opravljanje njegovega dela, potem ugotovimo, da je pri njih avtomobil amortiziran že po treh letih, pri nas pa mora še vedno vzdržati vsaj 10 let. Čeprav po letu 1951. narašča življenjska doba motornih vozil zaradi mehanskih izboljšav in boljše zaščite kovinskih delov pred rjavenjem, moramo pri nas. kjer imamo po večini motorna vozila »Zastava«, ki so v spodnjem delu zelo občutljiva, še vedno dobro vzdrževati zlasti spodnji del vozila. Le z vestnim vzdrževanjem in z upoštevanjem vseh navodil proizvajalcev zaščitnih snovi, bomo podaljšali življenjsko dobo svojega vozila. (Na spodnjem delu avtomobila nastane korozija zaradi mokrote, kalcijevega klorida, ki ga uporabljajo pri protiprašni obdelavi cestišč, raznih ogaskov," ogljenega prahu in drugih nečistoč. Največjo nevarnost pa predstavlja sol, ki jo uporabljajo za posipanje zasneženih in poledenelih cestišč. Pri zaščiti spodnjega dela karoserije pred rjavenjem zavzemajo važno mesto razni bitumenski premazi. S temi premazi lahko premažemo spodnji del vozila na temperaturna obmiočja od 40 do lSC^C. Lastnosti zaradi katerih se bitumenski premazi pogosto uporabljajo so naslednji: •— slaba topnost za vodno paro; -»■ slaba prepustnost za vodno paro; — bitumenski premazi nanešeni v debelih zaščitnih slojih odbijajo vodo; — bitumeni so mrtvi materiali in z materialom, ki ga ščitijo, ne dajejo nobene ireakcije; — dobra odpornost proti atmosferi-lijam; — bitumenski premazi so odporni proti kislinam, alkalijami in solem; — lahko se' prilagodijo različnim toplotnim razlikam; — njih uporaba je povsem enostavna. » Naj omenimo še slabo stran bitumenskih premazov. Neobstojni so % Ugodno lahko kupite pralni stroj »Maris« 3,5 kg, za lilO.OOO din in centrifugo »Himo« 3 kg perila, za 40.000 din, štedilnik VS »Gorenje« s pokrovom in cevmi za din 35.000. — Informacije dobite pri Urtelj Dragu, Velenje, Sta-netova 18. 9 Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 358. Grašič Ivan, Preloge. proti mineralnim oljem in organskim topilom. Prvi pogoj za vsako zaščito so dobro očiščene površine, ki jih bomo premazali. V poštev pride peskanje in čiščenje. Strokovnjaki ne priporočajo peskanje pri vozilih »Zastava«, ker bi peščeni curek prebil pločevino in napravil večjo škodo kot korist. Po mehanskem čiščenja mora biti pri bitumenskih premazih površina razmaščena, očiščena z bencinom in nato oprana z vodo. Očiščeno površino premažemo z osnovnim premazom bitumenskim lakom. Kot osnovni premaz nanašamo raztopino bitumena v bencinu, ben-colu ali podobnih topilih. Ta raztopina zaradi svoje sestave dobro omoči površino kovine ter prodre oziroma zapolni vse vdolbine. Na kvadratni meter porahimo 0,5 do 0,7 kg laka kot osnovni premaz. Poraba materiala zavisi od hrapavosti površine. Bolj gladke površine zadržijo manj laka in zato pri majhni uporabi priporočamo dvojni premaz, ker bi bil sloj sicer pretanek. Pri sušenju topilo izhlapi, bitumen pa ostane v tanki plasti na kovinski površini. Na osnovo premaza pa nanašamo še tukozvano avto pasto. Pri nanašanju paste se tanek sloj bitumena osnovnega premaza ponovno raztopi s topilom, ki se nahaja v pasti. Pri izhlapevanju topila tvori bitumenski namaz paste z osnovnim premazom celoto, ki se kovine čvrsto oprime. Premazni material, ki se uporablja za zaščito kovine, mora imeti sledeče lastnosti obstojnosti na hladu do — 10®C, na toploti do 4- 14°C. Vodni curek pri 60°C namaza ne sme premakniti. Skrbni voznik vozila, bo to delo lahko opravil sam ali pa zaupal komu drugemu. Najboljši način izolacije spodnjega dela vozila je ta, da vozilo na posebni pripravi naslonimo na bok pri čemer pa moramo prej iztočiti vodo, olje in gorivo. Pri takem načinu dela imamo dober dostop do vsakega kota vozila. Delo bo mnogo bolje opravljeno, če pri tem uporabljamo kompresor, tako, da z zračnim pritiskom nanašamo potrebni premaz. Avtopasto pa je najbolje nanašati s čopičem. Če se boste odločili za premaz spodnjega dela avtomobila, se obrnite na Avtomoto društvo šaleške doline, obrat avtoličarskih del, Šoštanj. I. F. NOVOSTI ZA FILATELISTE — Po že ustaljeni praksi bo poštna u-prava OZN zamenjala dve redni franko znamki lz leta 1951 — za IS in 20 centov. Novi vrednosti bosta isti, samo risbi bosta drugi. Na znamki za 15 centov bo pergamentni zvitek s citatom preambule za ustanovno listino ZN: »Mi, narodi Združenih narodov . . .« Na znamki za 20 centov bo znak OZN in poslopje ZN v New Yorku. — FRANCOZI so tudi letos izdali več posebnih znamk, ki naj vabijo tuje turiste k ogledu Francije. Na znamki za 60 centimov je detalj iz Riviere. — ORGANIZACIJA AMERIŠKIH DRŽAV je pred nedavnim proslavila 75-Iel-nico obstoja. Nekaj držav članic te organizacije je ob tem jubileju izdalo posebne znamke. Tudi Dominikanska republika, ki jo zadnje čase pretresajo notranji boji, je izdala dve spominski znamki. — Otočje TRISTAN DA CUNHA je britanska posest. Na novi seriji znamk s tega otočja so uporabljene trgovske in vojne ladje. — Pred 400 leti so Turki zaman napadali MALTO, ki so jo branile združene sile. Ob obletnici bojev za ta sredozemski otok so izdelali serijo znamk s pisanimi zgodovinskimi motivi. — Poštna uprava kanalske cone PANAME izdaja prav malo znamk. Toda motivi teh znamk so zanimivi. Zdaj so izdali karto z znamko za 4 cente, na ka-kateri sta upodobljena prekop pa ladja, ki vozi po njem. — Tudi MADŽARI so (tako kot Avstrijci) počastili spomin znamenitega kirurga Ignaza Semmeiweisa (1818—1865), ki vetja za rešitelja porodnic. Znamka nosi vred* nost 60 filerjev. — ZAHODNA NEMČIJA izdaja nove znamke v vrsti EVROPA. Skupni motiv za leto 1965 je pri teh znamkah vejica s tremi listi. Obe nemški znamki veljata 15 in 20 pfenigov. V prodaji sla nekaj tednov. — V Zahodni Nemčiji je izšla tudi dobrodelna serija štirih znamk s tradicionalnimi pravljičnimi motivi. Tokrat je na vrsti Pepelka. Znamke nosijo te vrednosti: 10 in 5 pi, 15 in 5 pf, 20 in 10 pf in 40 in 20 pf. Baje so se oglasili že nekateri kritiki — Pepelka se jim ne zdi dovolj lepa?! — V vrsti »Kulturnih dogodkov« Je CSSR izdala nekaj novih znamk. Gre za 500 let univerze v Bratislavi, 100-letnico smrti slikarja Josefa Navratila, 150-let-nlco rojstva zgodovinarja in filozofa Lu-dovita Stura in 75-lemico rojstva skladatelja Bohuslava Martinuja. Pozornost zbirateljev pa velja petkronskl znamki Tizianove slike Dama pri toaleti, ki visi v novi zbirki galerije na praških Hrad-čanyh. — Mednarodna komisita za atomsko energijo je zasedala v TOKIU. Znamka za 10 jenov prinaša s tem simbolične motive. — Ob panarabskih igrah v Kairu so izdelali tri znamke ZAR. Posebno znamko so izdali tudi ob plavalnih tekmovanjih v Aleksandriji. — OTTAWA Je 100 let glavno mesto Kanade. Na to spominja spominska znamka za pet centov s sliko parlamenta. — Ob 75-letnici Ho Si Minha Je poštna upravn DEMOKRATIČNE. REPUBLIKE VIETNAM izdala dve spominski znamki s predsednikovim portretom. niiiiii&SiBslAiviOsit :: 'v i'' GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBClHE VELENJE Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan šterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek In Rudi Ževart — Časopis izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 din — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din — Naročnina se vplača vnaprej na tekoči račun 526-608-43 pri Narodni banki Šoštanj — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — Tisk in kllšejl: CP »Celjski tisk« Celje. PIONIRJI NAM PIŠEJO OBČNI ZBOR SVOBODE ŠOŠTANJ Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« šoštanj je imela v soboto, dne 6. novembra 1965 v dvorani termoelektrarne svoj redni letni občni zbor. Zbora se je udeležilo preko 70 članov društva, .zastopnikov družbeno političnih organizacij, podjetij in krajevne skupnosti. Občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij Velenje je'zastopal njen predsednik Stane Žula, občinski odbor SZDL Avgust Vohar ter občinski komite ZMS Štefan Dolejši. Po uvod nem pozdravu predsednika društva Martina Primožiča je zapel nekaj pesmi domači oktet. Po tem svečanem uvodu je zbor izvolil v delovno predsedstvo Maksa Podlesnika, Justino Trobina in Rudija Bolha. mentov. V razpravi je sodeloval tudi Avgust Vohar, ki je pozdravil občni zbor v imenu občinskega odbora SZDL in zaželel društvu kar največ uspehov pri nadaljnjem, delu. Prav bi bilo, da bi za kulturno prosvetno dejavnost prispevali mesečno po 50 dinarjev vsi zaposleni na območju mesta šoštanj in tako pomagali društvu, brez katerega v Iz poročila predsednika društva je bilo razvidno, da v sestavu društva delujejo vokalna, instrumentalna, likovna in dramska sekcija. Vokalno sekcijo sestavljajo ženski, moški in mešani zbor ter' oktet. V instrumentalni sekciji pa. delujeta godba na pihala in glasbeno zabavni orkester. Vokalna sekcija je z združenimi zbori in oktetom priredila doma in v okoliških krajih 5 celovečernih koncertov. Sodelovali pa so tudi na reviji pevskih zborov biv>šega celjskega okraja v Dobrni. Moški zbor je samostojno nastopal v Slovenj Gradcu; pet krat na raznih proslavah in štiri krat na pogrebnih svečanostih ali komemoracijah. Oktet pa je doživel celo nastop na televiziji, v oddaji pokaži kaj znaš, kar je brez dvoreja odraz kvalitete tega ansambla. Godba »Zarja« je pripravila tri samostojne koncerte. V sodelovanju z zabavnim orkestrom in oktetom pa je gostovala tudi v sosednji Avstriji, kjer so vsi trije ansambli bili deležni izrednega, priznanja tamkajšnjega občinstva. Maks Podlesnik, načelnik oddelka za splošne zadeve SOb Velenje, je novi predsednik šoštanjske »Svobode« Likovna sekcija je za ljubitelje umetnosti pripravila več umetniških razstav na katerih je bilo več likovnih stvaritev tudi odkupljeno, tako od delovnih organizacij kakor tudi od zasebnikov. Ravno na področju likovne vzgoje je DPD »Svoboda« šoštanj zaorala ledino. Vse razstave so bile za obiskovalce brezplačne predvsem zato, da se našim ljudem omogoči tudi na podeželju stik ,s tovrstno umetniško dejavnostjo, ki je do nedavna bila privilegij le prebivalcem velikih mestnih središč. Organizirano so vse razstave obiskali tudi učenoi višjih razredov šoštanjskih in okoliških šol, ki so na njih poslušali tudi razlago o razstavljenih delih in življenju posameznega likovnega ustvarjalca. Dramska sekcija se je v pretekli sezoni zelo okrepila predvsem z mlajšimi igralci, kar je za društvo zelo razveseljivo. Vsekakor gre zasluga za tako razgibanost, zlasti med mladino, vodji sekcije in hkrati tudi režiserju Tonetu Repu. Dramska skupina, ki ima sedaj preko 25 članov je v pretekli sezoni naštudirala dve komediji. Razveseljivo je. da so kar osemkrat gostovali v okoliših krajih, trikrat pa za domače občinstvo. V poletnih mesecih pa so nudili predstavo tudi pripadnikom predvojaške vzgoje, ki so taborili v Šoštanju. Predsednik društva je nato poudaril, da je za vse te uspehe sekcije bilo vloženega mnogo truda še posebno pa dobre volje, saj so se člani posameznih sekcij m,oral i odreči marsikateri prosti uri, ki bi jo sicer lahiko preživeli v krogu svoje družine. Za vso opravljeno delo se je predsednik društva vsem članom kakor tudi vodjem sekcij ter članom upravnega odbora in nadzornega odbora najlepše zahvalil. Poročali so tudi o poslovanju kina »Kajuh«, ki je v sestavu »Svobode«. Upravnemu odboru je menda v zadnjem momentu uspelo s pomočjo sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS nabaviti še en projektor »Iskra«, v vrednosti treh milijonov dinarjev, tako, da sedaj med predvajanjem filmov ni več odmorov. Razveseljivo je tudi to, da poslovanje kinopodjetja ni več deficitno. Za tem je poročal gospodar doma ' Svobode« Martin Hudej, ki je zbor seznanil s problematiko upravljanja doma, ki bo v prihodnjem letu terjal večja popravila. Se najbolj pereče pa je to, da dom kljub vodovodni napeljavi niti čez dan niti v večernih urah pri raznih predstavah nima tekoče vode za pitje in za sanitarije. O finančnem stanju društva je poročala Anica Podlesnik, nato pa še predsednik nadzornega odbora tovariš Stanovšek. Po vseh teh poročilih je sledila živahna razprava predvsem o dejavnosti kina in o gospodarski problematiki doma. katerega bo potrebno čimprej popraviti. Predstavnik krajevne skupnosti se je zanimal zlasti za obstoj godbe na piliala, ki je trenutno v prehodni krizi vsled pomanjkanja finančnih sredstev za vzdrževanje inventarja in instru- »GALANTERIJA«; TOVARNA POHIŠTVENEGA OKOVJA IN GUMBOV ŠOŠTANJ razpisuje 0 8 prostih delovnih mest za obrat polister 0 1 prosto delovno mesto industrijskega oblikovalca za gumbe in pohištveno okovje iz plastičnih mas 0 1 prosto delovno mesto obratovnega knjigovodje 0 2 prosti delovni mesti strojnega ključavničarja Tudi v Ravnah smo praznovali Ze takoj, ko smo prekinili počitnice in začeli s poukom, smo se na naši šoli začeli pionirji pripravljati na Dan pionirjev. Lepo smo ga pričakali. Bil je lep dan. Vsi smo bili veseli in razigrani. Najprej smo imeli pionirsko konferenco na kateri smo izvolili tudi novo pionirsko vodstvo. Predsednica je Marica Mevc, gospodar Janko Anželak, blagajničarka Agica Šmon in zastavonoša Tonček Plazi. Mene pa so izvolili za tajnico Na pionirski konferenci smo so tudi pomenili o bodočem delu krožkov in o težavah pri učenju. Ko smo končali s konferenco smo imeli še kratek program. Dekla-mirali smo, peli, uprizorili kratko igrico in na koncu zapeli še pionirsko himno. Nato smo odšli vsi veseli na šolsko igrišče in igrali med dvema ognjema. Zoga je poskakovala iz roke v roko, včasih pa je padla tudi na tla, in kmalu je bila zmaga na naši strani. Nasmejani in izmučeni smo odšli domov. Zdaj pa se spet pridno učimo in zvemo toliko novih in lepih stvari iz naših knjig. Ivanka Rihter, pionirka Ravne "pri Šoštanju Hvala lepa, draga Ivanka za tvoje pismo. Tako smo vsaj delno zvedeli kaj počenjate pionirji v Ravnah. Prepričani smo, da nam bo kdo iz vašega pionirskega odreda še napisal kaj več o vašem delu. Obljubljam vam, da pisemca, seveda če bodo lepo sestavljena in čitljivo napisana, ne bodo romala v moj koš. Hkrati pa vabim pionirje še iz drugih krajev naše občine, da nam pogosteje pišejo in povedo kaj delajo, česa se najbolj vesele in seveda kaj bi radi imeli, da bi se lahko boljša učili in lepše preživljali svojo mladost. (Naš časopis bere precej mladih bralcev, zato bodo vsi veseli novic, ki jih boste napisali pionirji sami. Vse pionirje pozdravlja: urednik SR Leta 1935 je sodelovala na zletu »Svobod« v Celju godba »Zarja« iz Šoštanja. Šoštanju skoraj ni1 nobene proslave. Zastopnik godbe na pihala Rudi Bolha je povedal, da bo godba praznovala 40-letnico obstoja ter izrazil željo, da bi pri tej proslavi sodeloval zlasti s finančnimi sredstvi tudi bodoči upravni odbor društva »Svobode«, saj je godba svoja finančna sredstva porabila za gostovanje v Avstriji. Izvolili so tudi upravni in nadzorni odbor društva, ki bo deloval v sledečem sestavu: Maks Podlesnik, Martin Primožič, Anica Podlesnik, Ivo Kajba, Mirko Zager, Anton Rep, Tončka Drvarič, Ivan Matko, Maks Medved, Viktor Kojc, Jože Kaker, Ivan Gošnik, Amalija Yučina in Martin Hudej. Predsedujoči zbora Maks Podlesnik je poudaril zasluge, ki jih ima društvo kakor tudi posamezniki, ki so za to dejavnost žrtvovali mnogo svojega prostega časa. Dejal je, da se to odraža tudi navzven, saj sta 'obila Kajuhovo nagrado kar dva člana šoštanjskega društva »Svoboda«; lansko leto Justina Trobina, letos pa predsednik društva Martin Primožič. Dr. SRDAN SEVNIK RAZSTAVLJA V ŠOŠTANJ® V NAPOTNIKOVI GALERIJI NA II. OSNOVNI ŠOLI V ŠOSTA-NJU SO PRETEKLI PETEK ODPRLI NOVO SLIKARSKO RAZSTAVO • TOKRAT SO SE GALERIJSKI PROSTORI ODPRLI TUDI AMATERJU, DR. SRDANU SEVNIKU, KI JE PO POKLICU ZDRAVNI! Sam pravi, da je začel slikati že kot otrok. Pobudo za slikanje pa je povzel po svoji materi in stricu, ki sta oba slikala le sebi v veselje. Ze pred vojno je začel študirati na medicinski fakulteti, nato pa je bil izgnan v Srbi jo. tako, da je medicino doštudiral šele po osvoboditvi. Med svojim bivanjem v Srbiji je bil zaradi sodelovanja v NOB večinoma v zaporu in sicer najprej v Krušev-cu nato pa v zloglasni Banjici od koder je bil odpeljan na prisilno <^elo v Nemčijo. Zanimivo je tudi to, da je pred vojno nekaj let vodil lutkovno gledališče v Ptuju za katerega je sam izdeloval tudi lutke in kulise. •Intenzivneje se je s slikarstvom za. čel ukvarjati šele po letu 1952, ko je doštudiral in diplomiral. Za svojei raznovrstne motive je dobil mnogo pobud širom lepe Slovenije, ki jo je kot republiški sanitarni inšpektor prepotoval po dolgem in počez. Skrbni opazovalec njegovih platen, predvsem pa barv, bo zlahka presodil slikarju povsem svojski iz- Posnetek smo naredili zadnjo sončno nedeljo v Velenju. Kot napovedujejo vremenoslovci je konec res lepe jeseni, kakršnih nismo imeli že več let nazaj. Podoba naših krajev se je zadnje dni povsem spremenila. Zapadel je sneg in pobelil pokrajino. ZA LJUBITELJE PIVA Potrošniki piva so verjetno opazili, da je zadnje čase v prodaji pivo v steklenicah, ki so manjše oi običajnih steklenic, katerih smo navajeni. Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki, ki zalaga s pivom našo dolino, je nabavilo v pivovarni Laško pivo, ki je polnjeno v steklenicah 0,33 1, kar je posebno primerno za sedanji zimski čas. Marsikateri ljubitelj te grenke in osvežujoče pijače, ki mu je običajna steklenica preveč, se bo po malici ali kosilu lahko okrepčal z manjšo količino piva. Pivo Zlato-rog 12% in Laški golding, ki je polnjeno v omenjene stekleničke, je zaenkrat že na voljo v delavskem klubu v Velenju in hotelu »Kaju-hov dom« v Šoštanju. Pivovarna Laško namreč še nima na razpolago zadostne količine potrebne embalaže. Zatrjujejo pa, da bodo ta problem v kratkem rešili. P. L. PISMO VOJAKA ČLANOM RUDNIŠKEGA KOLEKTIVA Spoštovani tovariši 1 Rad se .spominjami svojih tovarišev rudarjev in zato sem se odločil, da se oglasim iz Niša, kjer sem na odsluženju kadrovskega roka. Rad bi sporočil mojim tovarišem, da sem šele zdaj, ko sem moral začasno zapustiti kolektiv rudnika lignita Velenje, začutil, kako ponosem sem nanj. Zato si resnično želim, da mi me moji tovariši na rudniku sprejeli nazaj, ko se bom vrnil iz JLA. Upam. da se bo ta moja želja uresničila, zato bi že zdaj želel biti na tekočem z dogodki na rudniku in v Velenju. Ker vem, da poroča o tem najbolje naš lokalni list »šaleški rudar«, prosim, če bi mi ga lahko pošiljali. Vem, da ga bom z zanimanjem bral, saj me zelo zanima, kakšna je na rudniku proizvodnja, kakšni so plani za naprej, kako je z izgradnjo energo-kemičnega kombinata, kako je s pripravami za prehod na 42-urni delovni' teden in podobno. Precej tega bom, lahko prebral v »šaleškem rudarju«, zato še enkrat prosim, da mi ga redno pošiljate. Ob zaključku pa naj povem, da mi je vojaško življenje všeč in sem ponosen na to. da lahko služim domovini in svojemu narodu. Srečno! Zvonko Vezjak V. P. 5959/4 VE-5 NTS Tovariš Zvonko! Z veseljem bodo na rudniku tudi tebi pošiljali »šaleškega radarja, saj ga pošiljajo vsem fantom, ki služite vojsko. Gotovo bo v njem tudi zate kaj .zanimivega. Bodi pozdravljen! Urednik ŠR S. SEVNIK: Primorska hiša raz, čeprav tu in tam išče improri onističnih navdihov. Preko trideset lepo in z veliko ljjl beznijo opremljenih likovnih del dl Sevnika, ki se je tokrat prvič javi/ predstavil širši likovni publiki, daj j.e slutiti veliko ustvarjalno m.oč i cer zelo skromne osebnosti. Vodstvo 'Napotnikove galerije, kij kor tudi številni šoštanjčani, ki i se zbrali na svečani otvoritvi, sil kar j u dr.' Sevniku iskreno čestitajj in niii želijo še mnogo uspehov področju medicine in slikarstva, kij oboje združuje nadvse plemenite i| humane cilje. V. I Ob dnevu republike čestita bralcem I UREDNIŠTVO