Poštnina plaćana v gotovini
|i STR CT *
STH P I
Šf. spbc.:
Šm
-6. NOV. 195?
CEffA »DOJ
URADNI Ltšrr
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
c..o
Leto XIV
V LJUBLJANI, dne 31. oktobra 1957
Številka 40
VSEBINA:
170.	Zaton o varstvu voda.
171.	Zaton o racionalnem iztoriičanju kmetijskih zemljišč.
172.	Odlok o pooblastitvi zakonodajnega odbora Republiškega zbora Ljudske skupščine, da ugotovi, katere določbe republiških zakonov o upravnem postopku ostanejo še naprej v vedjavi, druge pa razveljavi ali spremeni.
173.	Odlok o spremembi odloka o novi določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču Ljudske republike Slovenije in pri okrožnih sodiščih na območju Ljudske republike Slovenije.
174.	Sklep o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča LRS.
175.	Uredba o razglasitvi novih naselij, o združitvi naselij in o preimenovanju naselij.
176.	Odlok o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja.
177.	Odlok o določitvi oPčlnakih ljudskih odborov, ki overjajo podpise, pisavo in prepise.
178.	Odločba o imenovanju predsednika upravnega odbora sklada Ljudske republike Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš.
Odloki ljudskih odborov:
203.	Odlok o spremembi odloka o gradbenih okoliših v občini Celje.
204.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Dravograd.
205.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Lenart.
206.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Ruše.
207; Odlok o gradbenih okoliših za naselja Jarenina, Jakobski dol, Sladki vrh in Ceršak v občini Šentilj.
170.
UKAZ
Na |xxJla:gi 11. točke 72. čl^eua ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni »vet Ljudske skupščine LRS zakon o varstvui voda, ki ga je »prejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 22. oktobra 195i7 in tki se glasi:
ZAKON
o varstvu voda
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi posebnega pomena za gospodarstvo, ljudsko zdravstvo, klimatske razmere in druge splošne 'koristi so vode in vodna zemljišča v Ljudski republiki Sloveniji pod posebnim družbenim varstvom.
Vode in vodna zemljišča se smejo uporabljati samo v skladu z določbami tega zakona.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tista razmerja glede uporabe voda dn vodnih zemljišč, ki »o urejena s posebnimi predpisi.
2.	člen
Za vode po tem zakonu se štejejo atmosferske, Površinske in podzemeljske vode ter obalno morje.
Za vodna zemljišča po tem zakonu se ne glede na lastništvo štejejo struge, korita, bregovi, obale, priibrežna zemljišča do višine srednje visoke vode, Zapuščena korita, dokler jih voda od časa do časa še Poplavlja ali dokler so potrebna za urejanje vodotokov ter nekultivirani otoki v rekah. Za vodno zemljišče po tem zakonu se štejeta tudi dno obalnega morja in njegova obala.
Za vodno rastlinstvo po tem zakonu se štejejo drevesa in druge rastline, ki rastejo v vodi in na bregovih korita.
Meje obale površinskih voda in njegovih poplavnih območij ter meje morske obale določi okrajni ljudski odbor.
3.	člen
Za ureditev (regulacijo) in uporabo voda in za vse druge posege v prirodni ali umetni vodni obtok (vodni režim) je potrebno vodnogospodarsko dovoljenje v vseh primerih, kadar je s tako ureditvijo, uporabo ali posegom prizadeta splošna korist.
4.	člen
Splošna korist je prizadeta z vsakim posegom v prirodni ali umetni vodni obtok in v vodna zemljišča, s katerim se v večji meri spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda ali pa se v večji meri spreminjajo razmere na vodnih zemljiščih.
5.	člen
Ne šteje se, da je prizadeta splošna korist po 4. členu tega zakona:
1.	če se voda neposredno uporablja za pitje, za umivanje, za kopanje, za pranje, za vožnje s športnimi in ribiškimi čolni in za druge podobne osebne potrebe posameznikov, kakor tudi za napajanje živine;
2.	če lastnik, posestnik oziroma upravitelj na lastnem zemljišču:
—	zgradi enostavno zavarovanje pred rušenjem brega in obale,
—	spremeni zaradi zavarovanja zemljišča pred zamočvirjen jem ali zaradi zavarovanja stavb in naprav odtok voda brez struge ali preloži majhne površinske vodotoke in uredi odtekanje vode z drenažo,
—	zajame za potrebe svojega gospodinjstva in • gospodarstva studenec, zgradi vodnjak ali kapnico
ali neposredno, brez uporabe posebnih naprav uporabi vodo iz potoka, reke ali jezera:
3.	če se izkoriščajo vodna zemljišča na običajen kmetijski način;
4.	če se pridobiva na vodnih zemljiščih prod, pesek, blato, zemlja, led in vodne rastline za potrebe
po&anieaueiga gospodinjstva ali zasebnega kmečkega gospodarstva;
5.	če se (postavljajo električne in druge napeljave čez struge neiplovnifa in nesplavnik površinsikib vodo-tokov v višini najmanj treh metrov nad najvišjo gladino vode ali če se postavljajo preproste brvi in mostički čez jarke in manjše potoke;
6.	če se uporabi voda ali poseže v prirodni &M umetni vodni obtok ob požarih in elementarnih nesrečah po posebnih predpisih o obrambi pred požari in o obrambi pred drugimi elementarnimi nesrečami.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS lahko določi še druge primere, za katere se šteje, da ni prizadeta splošna korist po 4. členu tega zakona.
Uprava za vodno gos,podaTstvo LRS predpiše natančnejše pogoje za urejanje in uporabo vode po prejšnjih odstavkih.
6.	člen
Za zadeve vodnega gospodarstva pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora prepove ali omeji urejanje oziroma uporabo vode po 5. členu tega Zakona na posameznih vodah ali na posameznih odsekih voda, če je taka uporaba ali ureditev voda škodljiva za kakovost vode, za struge, korita, bregove in obalo, če je nevarna za življenje ali zdravje ljudi in živali ali če je sicer škodljiva za gospodarstvo, za narodno obrambo ali ža javno varnost.
Uporabo vode po 5. členu tega zakona lahko prepove ali omeji iz zdravstvenih razlogov'tudi pristojni sanitarni inšpektorat po predpisih o sanitarni inšpekciji.
7.	člen
Kdor namerava urediti ali uporabiti vodo ali vodna zemljišča ali izvršiti kak drug poseg v prirodni ali umetni vodni obtok na tak način, da bi bila s tem prizadeta splošna korist, je dolžan zaprositi za vodnogospodarsko dovoljenje.
Vodnogospodarsko dovoljenje izda za vodno gospodarstvo pristojni up ravni organ.
Vodnogospodarski upravni otgan lahko vpelje postopek za izdajo dovoljenja tudi uradoma, če ugotovi, da se brez dovoljenja urejuje ali uporablja voda ali sicer posega v prirodni ali umetni vodni obtok na način, ki prizadeva splošno korist.
8.	člen
Vodnogospodarsko dovoljenje se sme izdati samo, če je nameravana ureditev oziroma uporaba vode ali poseg v prirodni ali umetni vodni obtok v skladu z vodnogospodarsko osnovo. Dokler vodnogospodarska osnova ne bo izdelana, lahko Uprava za vodno gospodarstvo LRS določi ureditvene smernice za vodnogospodarsko ureditev določenega povodja ali dela povodja. Ce so take smernice določene, se sme vodnogospodarsko dovoljenje izdati samo, če je nameravana ureditev oziroma uporaba vode ali poseg v vodni Obtok v skladu s takšnimi smernicami.
9.	člen
V vodnogospodarskem dovoljenju je treba zaradi varstva splošne koristi določili:
—	vodne količine (najmanjše in največje količine pretoka), ki jih je treba upoštevati pri ureditvi ali uporabi vode oziroma pri zgraditvi objektov na vodnih zemljiščih;
—	karakteristične kote vodostajev;
—	varnostne ukrepe, ki so potrebni za zavarovanje vode in vodnih zemljišč ter za odvrnitev nevarnosti za življenje, zdravje in gospodarstvo;
—	vodne količine, ki jih sme koristnik odvzeti in uporabiti na določenem mestu;
—	časovno razporeditev uporabe vode;
—	pogoje in ukrepe za zagotovitev kakovosti vode, preden se po uporabi povrne v vodni obtok;
—	pogoje za ureditev objektov, na katere bi utegnila voda neugodno vplivati;
—	druge posebne pogoje, ki jih mora upoštevati koristnik ureditve in uporabe vode oziroma vodnih zemljišč, da se zagotovi družbeno najbolj smotrna uporaba vode in kar najugodneje uredi vodni obtok.
V	vodnogospodarskem dovoljenju se tudi uredijo
razmerja glede souporabnikov voda, ki so prizadeti z izdanim dovoljenjem, določijo obveznosti soupo-rahnikov, ugotovijo med njimi doseženi sporazumi ter predpiše način obratovanja in vzdrževanja dovoljenih vodnih naprav.	4
10.	člen
Vodnogospodarsko dovoljenje se izda pred izdajo gradbenega dovoljenja.
V	primerih, kjer je predpisana poprejšnja potrditev investicijskega programa in glavnega projekta, mora biti izdano vodnogospodarsko dovoljenje pred potrditvijo investicijskega programa, če je pa predpisana samo potrditev glavnega projekta, pa pred potrditvijo glavnega projekta.
Ce v vodnogospodarskem dovoljenju, ki se izda pred potrditvijo investicijskega programa ali glavnega projekta, nd mogoče rešiti vseli vprašanj in določiti vseh pogojev iz 9. člena tega zakona, si vodnogospodarski organ lahko pridrži pravico, da taka vprašanja uredi z dopolnilno odločbo o vodnogospodarskem dvoljenju.
Vodnogospodarsko dovoljenje se izda praviloma na podlagi postopka, ki se uvede z javnim naznanilom.
11.	člen
Vodnogospodarsko dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas.
Vodnogospodarsko dovoljenje preneha veljati, če koristnik ne začne urejati ali uporabljati vode oziroma vodnih zemljišč ali opravljati dovoljenih po; segov v vodni obtok v treh letih od dneva izdaje dovoljenja ali če nepretrgoma več kot tri leta ne izvršuje pravic iz vodnogospodarskega dovoljenja.
Vodnogospodarsko dovoljenje, ki je izdano k investicijskemu programu, preneha veljati, če se investicijski iprogram ne potrdi ali če preneha veljati odločba o potrditvi investicijskega programa.
12.	člen
Vodnogospodarsko dovoljenje se lahko prekliče, če se okoliščine, ki so bile odločilne pri izdaji dovoljenja, tako bistveno spremenijo, da so zaradi nadaljuje ureditve ali uporabe vode oziroma vodnih zemljišč ali zaradi izvrševanja posegov v prirodni oziroma umetni vodni obtok ogrožene pomembne družbene koristi ali če se tisti, ki mu je bilo dovoljenje izdano, kljub opozorilu ne drži v dovoljenju določenih omejitev in pogojev.
Ce se namen iz prejšnjega odstavka lahko 'doseže že z omejitvijo izdanega dovoljenja, se izdano dovoljenje spremeni tako, da se predpišejo potrebne omejitve.
13.	člen
Vr(xl.nogo6|jxxlarsiko dovoljenje iada Uprava za vodno gospodarstvo LRS y primerih, za Latere je predpisana 'revizija in potrditev investicijsikoga programa po repnihiišikem organu, v vseh drugih pri-* merih pa za vodno gospodarstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora.
Uprava za vodno gospodarstvo LRS lahko v po-samezniih primerih prenese na upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za zadeve vodnega gospodarstva, pravico, da izda dopolnilno odločbo o vodnogospodarskem dovoljenju po tretjem odstavku 10. člena.
Voduogospodarö'ko dovoljenje' za vodopreskrbne naprave za potrebe prebivalstva in živilske industrije # teir za odvajanje odpadnih vod, ki bi ogrožale zdravje ljudi, izda voduogospodarslkii organ v soglasju s pristojnim sanitarnim inšpektoratom.
14i. člen
Če zaradi uporabe vode aili vodnega zemljišča, zaradi obratovanja vodne naprave aili zaradi kakšnega drugega posega v prirodni ali umetni vodni obtok nastane za politično teritorialno enoto, gospodarsko organizacijo ali koga drugega škoda, mora tisti, ki izvrši tak poseg, povrniti oškodovanemu dejansko škodo. Če se koristnik in oškodovanec do izdaje vodnogospodarskega dovoljenja ne sporazumeta, oziroma če se ne sporazumeta glede odškodnine za Škodo, ki je nastala po izdaji vodnogospodarskega dovoljenja, odloči o odškodnini sodišče.
13. člen *
Za izvrševanje del, ki so potrebna za učinkovito varstvo voda po določbah tega zaikona, se Ustanovijo vodne skupnosti. Za njihovo ustanovitev, ureditev medsebojnih razmerij članov in določitev vodnih prispevkov, se uporabljajo predpisi o vodnih skupnostih.
16.	člen
Kolikor je po gradbenih predpisih potrebno uporabno dovoljenje za uporabo zgradb oziroma naprav, se ne sme izdati uporabno dovoljenje za hidroteh-nične zgradbe, čistilne in druge vodne naprave prej, dokler niso izpolnjeni pogoji vodnogospodarskega dovoljenj«.
II.	POSEBNE DOLOČBE
»
1.	Urejanje, vzdrževanje in varstvo vodnih zemljišč in vodnih zgradb
17.	člen
Vodna zemljišča morajo biti stalno urejena in vzdrževana tako, da ne ovirajo odtekanje vode, premikanja leda, proda in plavajočega materiala ter da se zagotovi čim ugodnejše vplivanje vode na vodna zemljišča in v kar največji meri preprečijo erozija >n drugi škodljivi vplivi vode.
Vodne zgradbe morajo biti zgrajene in vzdrževane tako, da se kolikor mogoče upošteva splošna družbena korist ter prepreči morebitno škodljivo vplivanje takih zgradb.
18.	člen
Za urejanje, vzdrževanje in vairstvo Blejskega in Bohinjskega jezera, rek Mure, Drave, Savinje, Save,
Krike, Soče, Sotle, Ljubljanice, Kolpe, Notranjiske Reke, kraških ponora ih voda, hudournikov £ veliko prodonoisnostjo in obalnega morja ter vodnih zemljišč in zgradb ua teh vodah je pristojna Uprava za vodno gospodarstvo LRS.
Za urejanje, vzdrževanje in varstvo drugih površinskih voda, vodnih zemljišč ter zgradb na njih so pristojni za zade ve vodnega gospodarstva . pristojni organi tistih ljudskih odborov, ki upravljajo te vode.
Lzviršni svet lahko določi pristojnost Uprave za vodno gospodarstvo LRS ludi za posamezne druge vode.	,
Uprava za vodno gospodarstvo LRS lahko prenese odločanje o posameznih zadevah glede voda iz prvega odstavka lega člena ua upravne organe okrajnih ljudskih odborov, ki so pristojni za vodstvo negospodarske zadeve.
19.	člen
Za vzdrževanje vodnih zemljišč in vodnih zgradb, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije aili vodne skupnosti, ali ki so last zasebnikov, skrbijo ti sami.
20.	člen
Lastniki zemljišč, ležečih oh manjših potokih in jalrkih, so dolžni čistiti struge ter gojiti na obali za njeno varstvo primerno zarast.
21.	člen
Akumulacijske bazene, jarke, kanale in druga umetna korita, jezove, pragove in podobne vodne zgradbe so dolžni vzdrževati tisti, katerim te naprave služijo.
Način vzdrževanja se predpiše v vodnogospodarskem dovoljenju.
22.	člen
Spore o dolžnosti vzdrževanja v primerih iz 20. člena rešuje za zadeve vodnega gospodarstva pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, v primerih iz 19. in 21. člena pa organ, ki je po 18. členu pristojen za urejanje in varstvo voda.
25.	člen
Zemljišča, ki «o podvržena čezmerni eroziji, morajo biti urejena, vzdrževana in izkoriščana tako, da se preprečuje in zmanjšuje čezmerna erozija.
Ljudski odbori po potrebi lahko potem, kd so povprašali za mnenje Upravo za vodno gospodarstvo LRS in Upravo za gozdarstvo LRS, z odlokom odredijo primerne varstvene ukrepe za preprečevanje čezmerne erozije (terasiranje, dreniranje, pogozditev, zasaditev z določeno kulturo, prepoved paše ali ora-nja, prepoved odpiranja kamnolomov in peskolomov ter podobno).
24. člen
Lastnik, posestnik, upravitelj oziroma koristnik (v nadaljnjem, besedilu: lastnik) vodne naprave je dolžan ustrezno vzdrževati in obnavljati tisti odsek vodotoka, kj je zaradi obratovanja naprave v neposrednem območju delovanja te naprave‘trajno podvržen poškodbam. Ta odsek se določi v vodnogospodarskem dovoljenju aili s posebno odločbo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje se tak odsek lahko razširi ali zoži..
Ce dela obratovanje vodne naprave izven odseka vodotoka iz prejšnjega odstavka na koritu, bregovih, na regulacijskih, melioracijskih in drugih vodnih
agradibaäi trajjno šikodo, ki jc ob izdaji 'voduogosipo-<larakc'ga dovoljenja ni bilo mogoče predvidevati, lah'ko uipravai organ, fci je izdail vodnogos'|x>darwko dovoljenje, odredi lastniku, da preuredi napravo oziroma »premeni obratovanje tako, da se prepreči ali vsaj zimanjža naelaljtrja škoda.
215. člen
Nasipi za obrambo pred poplavami se ne smejo uporabljati na način, kj bi ogrožal njihovo trdnost in obstoj. ,
V ožjem okolišu teh nasipov (varstveni pas), ki ga določi organ dz 18. Siena tega zakona, se ne smejo postavijattd take zgradbe in izkoriščati zemljišča tako, da bi bila s tem ogrožema trdnost in obstoj nasipa.
26.	eten
Material, ki bi ga mogla voda odplaviti, se sme na poplavnem območju odlagati ali zlagati samo, če se primerno zavaruje im če ne ovira odtekanja vode.
27.	člen
Na bregovih in obalah površinskih voda je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje, plotove ali kakšne druge zgradbe tako, da bi ovirale odtekanje vode ali prost prehod ob vodi, kolikor mi v vodnogospodarskem dovoljenju drugače določeno.
28.	člem
Uslužbenci pristojnega vodnogospodarskega organa in uslužbenci pristojnega sanitarnega inšpektorata imajo pri opravljanju službe pravico dostopa do vode čez tuja zemljišča na primernih mestih in pravico hoditi ob vodi po bregu in obali.
Enako pravico imajo tudi uslužbenci vodnih skupnosti ter lastnikov naprav iz 24. člena, ki so zaposlen/ pri vzdrževanju stirug, korit in vodnih naprav.
2.	Varstvo podzemeljskih voda
29.	člen
Z zajezitvami, regulacijskimi deli, namakalnimi napravami, črpanjem podtalnice in drugimi podobnimi deli se ne sihteta spremeniti vrši na (nivo) in smer podzemeljskih voda v taki meri, da bi bili ogroženi kmetijska proizvodnja, naprave za preskrbo z vodo, mineralni, termalni in radioaktivni vrelci ali stabilnost zgradb.
Za delo, ki bi imelo posledice iz prvega odstavka, pa je zaradi splošnih koristi nujno potrebno, se izjemoma lahko da vodnogospodarsko dovoljenje; v dovoljenju se lahko določijo potrebni ukrepi, da se voda ustrezno nadomesti iz drugih vodnih virov ali da se zgradbe ustrezno zavarujejo.
30.	člen
Za zavarovanje javnih naprav za preskrbo z vedo ter termalnih, mineralnih in radioaktivnih vrelcev se lahko določi varstveni pas. V Varstvenem pasu se ne smejo izvrševati taka gradbena in druga dela, ki .bi lahko poslabšala kakovost ali zmanjšala količino vode iz teh vodnih virov.
Občinski ljudski odbor določi z odlokom varstveni pas za zavarovanje javnih naprav za preskrbo z vodo. Izvršni svet pa za zavarovanje termalnih, mineralnih
in radioaktivnih vrelcev. Ce javna naprava za preskrbo z vodo ati varstveni pas presega območje občine, določi varstveni pas okrajni ljudski odbor.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se tudi določi, kancšna dela se v varstvenem pasu ne smejo izvrševati ter ob kakšnih pogojih se smejo izvrševati posamezna druga dela,
31.	člen
Vodnjaki, kapnice, zajetja, vodovodi in naprave za črpanje in uporabo mineralnih, termalnih in radioaktivnih voda morajo biti zgrajeni tako, da s« kakovost vode ne poslabša.
Natančnejše določbe o načinu gradnje naprav iz , prejšnjega odstavka predpiše Uprava za vodno gospodarstvo LRS v soglasju s Sekretariatom Izvršnega sveta za nrbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve ter s Sanitarnim inšpektoratom LRS.
3,	Varstvo kakovosti voda
32.	člen
Prepovedano je v površinske vode in v obalno morje odlagati, odplakovati ati na kak drug način odvajati zemljo, pesek, kamenje, ogorke, žagovino, smeti, mrhovino, fekalije, industrijske odpadne in druge podobne snovi.
Odpadne vode je dovoljeno neprečiščene odvajati v površinske vode in v obalno morje le tako, da po količini in sestavi ter glede na bližino naselij in samočistllno moč vode, v katero se odvajajo, ne povzročajo čezmernega onesnaženja votle.
Snovi in odpadne vode iz prvega in drugega odstavka tega člena se tudi ne sinejo odlagati oziroma odvajati na taka mesta ob vodi in v okolišu vodnega izvira, od koder lahko pridejo v vodo po naravni poti.
V površinske vode se tudi ne smejo odvajati čiste industrijske vode s tako visoko temperaturo, da bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu.
33.	člen
Prepovedano je spuščati škodljive odpadne vode neposredno v podzemeljsike vode.
Uprava za vodno gospodarstvo LRS lahko v soglasju s Sanitarniim inšpektoratom LRS izjemoma dovoli odvajanje odpadnih vod v tako podzemeljsko vodo, ki se ne more uporabljati za pitje, ali v tako vodo, pri kateri ni nevarnosti z,a večje onesnaženje.
34.	čtem
Odpadne vode, ki utegnejo zaradi svoje sestave, količine, bližine naselij ali premajhne samočistilne moči vode, v katero se spuščajo, čezmerno onesnažiti vodo, se smejo odvajati vanjo le, če se prej očistijo in ,po potrebi razkužijo v ustreznih čistilnih napravah.
35.	člen
Stopnjo čiščenja in razkuževanja odpadnih vod, kj jt* potrebno, da se prepreči škoda za zdravje ljudi in živali ter druga gospodarska škoda, določi Uprava za vodno gospodarstvo LRS glede na že obstoječe onesnaženje In samočistilno moč vode, v katero se odvajajo odpadne vode ter glede na nižje ležeče potrošnike in higienske zahteve.
Stopnjo čiščenja in razkuževanja odpadnih vod, ki je potrebna zato. da se prepreči škoda za zdravje
/ljudi, doLooi Uprava za vodno gospodarstvo LRS v soglasjiu s Sanitarnim inšpektoratom LRS.
56.	člen
Industrijske naprave, kanalizacije in podobne naprave, ki utegnejo čezmerno onesnažiti vodo, ne smejo začeti z delom, dokler niso urejene ustrezne čistilne naprave,
57.	člen
Izvršni svet lahko iz posebnih gospodarskih, pri-rodnoznanstvenih ali turističnih koristi predpiše za določeno vodo aild njene dele potrebne ukrepe, da se ohrani prirodna kakovost in prirodni značaj vode ali prepreči prekomerna obremenitev voda z odpadnimi snovmi.	<
IH. NADZORSTVO
58.	člen
Izvrševanje tega zakona nadzoruje Uprava za vodno gospodarstvo LRS oziroma za vodnogospodar-ske zadeve pristojni upravni organi ljudskih odborov, vsak v mejah svoje pristojnosti, določene v 18. člen ti tega zakona.
Pri izvrševanju tega nadzorstva lahko nadzorni organi odredijo vsak v mejah svoje pristojnosti ukrepe, ki so potrebni zato, da se prepreči taka uporaba vode ali posog v vodni obtok, ki j« v nasprotju z določbami tega zakona ali z izdanim dovoljenjem. Kolikor ti organi niso sami pristojni za izdajo ustreznega ukrepa, morajo obvestiti organ, ki je za izdajo takega ukrepa pristojen.
59.	člen
Organi sanitarne inšpekcije nadzorujejo izvajanje tega zakona po predpisih o sanitarni inšpekciji.
40.	člen
Ce se brez vodnogospodarskega dovoljenja postavi vodna zgradba ali naprava, za katero je po tem zakonu potrebno vodnogospodarsko dovoljenje, odredi organ iz t8. člena tega zakona, da se taka zgradba ali naprava odstrani na stroške investitorja in vzpostavi prejšnje stanje, razen če se vodnogospodarsko 'dovoljenje pozneje izda.
Kjer je v tem zakonu določeno, da je zaradi zavarovanja vode, vodnih zemljišč, vodnih zgradb in naprav dolžan kdo kaj storiti, pa tega ne stori, mu z odločbo naloži pristojni vodnogospodarski organ, da to stori v določenem roku.
Za prisilno izvršitev upravnih odločb iz prvega in drugega odstavka tega Slona je pristojen upravni organ občinskega ljudskega odbora.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
41.	člen
Ce ne gre za kaznivo dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku, se kaznuje za prekršek z denair-n'<> kaznijo do 10.000 din ali z zaporom do 50 dni:
1.	kdor brez dovoljenja uredi oziroma uporablja vodo ali .izvrši kak drug poseg v prirodni ali umetni vodni obtok ali v vodno zemljišče, če je po tem zakonu z,a to .potrebno dovoljenje, ali kdor izvrši taka dejanja v nasprotju z izdanim dovoljenjem;
2.	oseba iz 21. člena tega zakon«, ki ne vzdržuje akumulacijskega bazena, jarka, kanala ali drugega
umetnega korita, jeza, praga aili .podobne vodne zgradbe ter lastnik vodne naprave iz 24. člena tega zakona, ki n«e vzdržuje tistega odseka vodotoka, ki ga je dolžan vzdrževati;
3.	kdor ne izvrši ukrepov, izdanih po 23. členu tega zakona ali ravna v nasprotju z njimi;
4.	kdor uporablja nasip za obrambo pred poplavami ali izkorišča zemljišča v varstvenem pasu teh nasipov v nasprotju z določbami 25. člena tega zakona;
5.	kdor odlaga ali zlaga material, ki bi ga mogla voda odplaviti, na poplavnem območju v nasprotju z določbami 26. člena tega zakona;
6.	lastnik, ki zasadi ali zagradi obalo v nasprotju z določbami 27. člena tega zakona ali ki s silo ali z grožnjo ovira dostop ah prehod osebam iz 28. člena tega zakona;
7.	kdor v varstvenem pasu iz 30. člena tega zakona gradi ali izvrši kakšno drugo delo v nasprotju z določbami 30. člena tega zakona;
8.	kdor odlaga, izliva ali na kak drug način sprava odpadno vodo in druge snovi v površinsko ali podzemeljsko vodo ter v obalno morje v nasprotju z določbami 32., 35. du 54. člena tega zakona;
9.	lastnik industrijske naprave, kanalizacije in podobne naprave, ki utegme čezmerno onesnažiti vodo, če začne z delom prej, kot je uredil ustrezno čistilno napravo (36. člen);
10.	kdor v roku iz 45. člena tega zakona ne uredi čistilne naprave ah je v redu ne vzdržuje in uporablja.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna osoba z denarno kaznijo do 1,000.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorni uslužbenec z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali iz za,porom do 50 dni. ,
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen
Ce za vodno zgradbo ali napravo, ki že obstoji na dan, ko začne veljati ta zakon, ni bilo izdano vodnogospodarsko dovoljenje, oziroma ni bil določen način uporabe vode in obratovanja naprave, lahko upravni organ, ki bi bil po določbah tega zakona pristojen za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja, naknadno določi način uporabe in obratovanja.
45. člen
■ Pri obstoječih industrijskih napravah, kanalizacijah in podobnih napravah, ki povzročajo čezmerno onesnaženje vode, je treba najpozneje v desetih letih od dneva, ko začne veljati ta zakon, urediti čistilne naprave v skladu z določbami 34. člena tega zakona. Izvršni svet lahko za posamezna podjetja ali naprave iz utemeljenih razlogov te rok podaljša.
Uprava za vodno gospodarstvo LRS določi v soglasju z republiškim upravnim organom, ki je pristojen za ustrezno upravno panogo in Sanitarnim inšpektoratom LRS v časovni meji iz prvega odstavka tega člena lastniku posamezne naprave rok. v katerem mora urediti čistilno napravo. Uprava za vodno zospodarstvo LRS lahko določi, da se uredi čistilna naprava postopoma po posameznih fazah, lahko pa izda tudi delne odločbe za ureditev čistilne naprave po posameznih fazah.
Uprava za vodno gospodarstvo LRS lahko določi lastniku obstoječe naprave iz prvega odstavka tega
Slona, 'ki ima nouporaLno čistilno napravo, rok, v katerem mora čistilno napravo usposofcdti.
44. člen
Zotper odločbe, ki jih izda Uprava za vodno gospodarstvo LRS na prvi stopnji po 7., 12., 2i., 4Z. in 45. äliemi tega zakona, je dovoljena pritožba.
45. člen
Izvršni svet izda poteetbne predpise za izvrševanje tega zakona.
46. člen
Ta zakon začne veljati v enem mesecu po objavi v »Uradnem listu LRS<.
Št. U 149/1-57
Ljubljana, dne 22. oktobra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
posameznih kafenr, da je zagotovljena vsaj tolikšna proizvodnja, kot je glede na klimatske razmere, sestavo tal in lego zemljišč v tistem kraju povprečno dosegljiva, ne da bi bila zaradli prekomernega izrabljanja zemlje ogrožena trajnost 'kmetijske proizvodnje.
4.	člen
Las toliki ifemetijiskih zemljišč se lahko dogovorijo, da si zaradi- boljšega izkoriščanja svojih zemljišč, racionalnejše obdelave in uporabe agrotehnike uredijo na določenem zemljiškem kompleksu skupne strnjene kulture a® nasade. V ta namen lahko ustanovijo v okviru kmetijske zadruge s pritrditvijo njenega upravnega odbora posebno skupnost.
Skupnost po prejšnjem odstavku se lahko ustanovi tudi za skupno izvršitev melioracijskih del in agrotehničnih postopkov pri izboljševanju kmetijskih zemljišč in fcuTtiviiranju nekultiviranih zemljišč.
% člen
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
m.
UKAZ
Na podlagi II. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 22. Oktobra 1957 in ki se glasi:
ZAKON
o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč
L Splošne določbe
1.	člen
Da bi se zagotovila družbena rentabilnost sredstev, ki se vlagajo v kmetijstvo, in povečala kmetijska proizvodnja, morajo lastniki, posestniki in uporabniki (v nadaljnjem besedilu:	lastniki) zaradi
splošne koristi in gospodarske pomembnosti zemlje obdelovati kmetijska zemljišča tako, da bodo kar najbolj racionallno izkoriščena.
2.	člen
Za kmetijska zemljišča po tem zakonu se štejejo: njive, Vinogradi, sadovnjaki, travniki, košenice in pašniki ter tista nekultivirana zemljišča, steljniki in podobno, ki se dajo kultivirati s sorazmerno majhnimi melioracijskimi deli.
Okrajni ljudski odbor določi z odlokom, katera manjša s trto ali sadnjm drevjem zasejana zemljišča se ne štejejo za vinograd oziroma sadovnjak po tem zakonu.
5.	člen
Za racionalno izkoriščanje zemljišč po tem zpkonu se šteje tak način priprave zemljišč, gnojenja, izbora semen in vrstenja posevkov ter gojitve in varstva
Skupnost iz prejšnjega člena tega zakona je posebna pogodbena enota pri kmetijsiki zadrugi. Skupnost ima svoje /Tbsebne upravne organe, pravico sklepati pogodbe v mejah svoje poslovne dejavnosti in . pravico samostojno razpolagati z dohodki, skladi in z drugimi sredstvi po določbah pravilnika skupnosti. Poslovanje in organizacija skupnosti se uredita s pravilnikom skupnosti, ki ga sprejmejo člani skupnosti s pritrditvijo občnega zbora kmetijske zadruge.
Premoženjska razmerja med člani skupnosti in skutpnostjo ter med skupnostjo in kmetijsko zadrugo n se urejajo s pismeno pogodim.
Ce se spremeni .pravilnik- skupnosti po sklenitvi pogodbe, ostanejo za razmerja, ki jih ureja pogodba, v veljavi določbe pogodbe in pravilnika, ki je veljal tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, razen če član skupnosti privoli v spremembo v pravilniku.
S pogodbami med člani skupnosti in skirpnostjo se zlasti določi, katera zemljišča vložijo člani v skupno gospodarjenje ter za kakšno razdobje in pod kakšnimi pogoji jih vložijo. Če se ustanovi skupnost zaradi organizirane večje proizvodnje, ne more biti rok, za katerega vložijo člani zemljo skupnosti v, gospodarjenje, krajši od enega leta. Če se pa ustanovi skupnost zaradi melioracij, oziroma obnove nasadov ali se sicer vlože investicije v zemljišča, s katerimi gospodari skupnost, ne more biti trok krajši kot amor-tizacijiska doba izvršene melioracije, obnovljenega nasada oziroma drugih vloženih investicij.
6.	člen
V skupnost se vključijo lahko tudi zemljišča v družbeni lastnini. O tem odločajo organi upravljanja teh zemljišč. Premoženjska razmerja med skupnostjo in organi upravljanja vključenih zemljišč se uredijo s pogodbo.
7.	člen
Tehnična in diruga sredstva, ki so potrebna za racionalno skupno Obdelovanje kmetijskih zemljišč oziroma za melioracijo takih zemljišč, zn gotovi skupnosti iz 4. člena tega zakona kmetijska zadruga proti plačilu storitev. V ta namen lahko kmetijska zadiruga organizira posebne strojne postaje in druge ustrezne servise ali pa preskrbi potrebna finančna sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka si lahko priskrib’ tudi skupnost sam« iz dohodkov lastnega poslovanja
ali pa ji zagotovi ta sredstva zadružna poslovna zveza.
8.	člen
Ce se je ustanovila skupnost iz 4. člena zato, da se bo določen zcmlljišikii kompleks skupno obdeloval, da se ma njem uredi skupen nasad ali da se skupno meliorira, pa leži zemjišče (enklava), katerega lastnik ne vstopi v skupnost, znotraj tega zemljiškega kompleksa v taki legi, dia je zaradi tega skupno obdelovanje, ureditev nasada ali izvršitev melioracijskih del onemogočena ali bistveno otežlkočena, lahko kmetijska zadruga na zahtevo skupnosti predlaga, da se tako zemljišče vključi v skupno Obdelovanje, ureditev skupnega nasadu oziroma v skupno mcliori ra nje ali pa da se izvrši arondacija zemljiškega kompleksa.
Odločbo o vključitvi takega zemljišča v skupno obdelovanje oziroma melioracijo izda za 'kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Lastnik zemljišča, vključenega v sikupno obdelovanje oziroma melioracijo po prejšnjem odstavku ima glede skupnega obdelovanja, ureditve nasada oziroma skupnega izvrševanja melioracijskih del ter morebitne delitve skupnega pridelka enake pravice in dolžnosti kot člani skupnosti.
Arondacija zemljišč iz prvega odstavka se izvrši po predpisih, ki veljajo za arondacijo zemljišč kmetijskih posestev in kmečkih obdelovalnih zadrug.
9.	člen
Ce kmetijsko zemljišče zaradi slabe priprave, obdelave ali gojitve kultur ali zaradi splošnega zanemarjenja ne daje povprečnega dosegljivega pridelka, odredi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora lastniku, da mora v naslednjem obdelovalnem letu uporabiti določena agrotehnična sredstva, izvršiti določene agrotehnične postopke, uporabiti določene vrste semen in vrstiti posevke talko, da se pri posameznih kmetijskih kulturah doseže ipovprečen pridelek.
Ce po preteku obdelovalnega leta v določenem roku lastnik ne izvrši ukrepov, ki so potrebni, da se doseže povprečen pridelek, se glede zemljišča iz Prejšnjega odstavka uporabijo določbe o začasnem odvzemu neobdelauih zemljišč po zakonu o obdelovanju neobdelanih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 10/1957).
Ne glede na določbe zakona o obdelovanju neobdelanih zemljišč se za zemljišča, odvzeta po prejšnjem odstavku, prizna lastniku zakupnina v višini vrednosti donosa, ki bi ga dosegel lastnik, če bi zemljišča obdeloval sam na dosedanji način, po odbitku Proizvodnih stroškov, ki bi jih pri tem imel.
II.	Posebne določbe o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, v katera se vlagajo družbena sredstva
10.	člen
Kalkar se zaradi izboljšanja zemljišč, uvedbe racionalnejše proizvodnje ali racionalnejših kultur vladajo družbena sredstva neposredno v zemljišča, stavke, naprave in kmetijske stroje, ki služijo za racionalno izkoriščanje zemljišč, se šteje, da so taka kmetijska zemljišča racionalno izkoriščena le, če se u;po-rablja tak način priprave zemljišč, uporabe agroteh-
ničnih sredstev in agrotehničnih postopkov ter tak izbor kultur, semen in vrstenja posevkov, da je zagotovljena taka višina proizvodnje, kot je bila predviden« v investicijskem programu.
11.	člen
Ce vloži družbena sredstva za racionalnejše izkoriščanje zemljišč kmetijska zadruga, občinski ljudski odbor ali drug organ ali organizacija tako, da jih dodeli skupnosti iz 4. člena, se mora skupnost s pogodbo zavezati, da bo vložena sredstva povrnila ter Obdelovala zemljišča na način, kakor je določen v investicijskem programu.
V	pogodbi se lahko določijo penali in druge pogodbene kazni za primer, da bi se zemljišča ne obdelovala na način, predviden v prejšnjem odstavku.
12.	člen
Ce so bila v investicije za racionalno izkoriščanje zemljišč vložena družbena sredstva, pa imajo od takih investicij koristi razen članov skupnosti tudi drugi lastniki zemljišč, lahko občinski ljudski odbor na sejah obeh zborov z odlokom predpiše:
1.	da je treba na posameznih vrstah zemljišč vpeljati določene kulture, uporabljati določeno vrsto semen in vrstiti'poscvke na določen način;
2,	da je treba pri gojitvi posameznih kultur uporabljati določena agrotehnična sredstva in agrotehnične postopke;
5. da je treba zaradi izboljšanja zemljišč ali zaradi kultiviranja nekultiviranih zemljišč izvršiti določena manjša melioracijska dela.
V	tem odloku se za izvršitev 'posameznih ukrepov lahko predvidi najdaljši ali najkrajši rok.
Odlok se lahko izda šele potem, ko so družbena sredstva že vložena oziroma ko so vsaj glavna dela za tocionalnejše izkoriščanje zemljišč že izvršena.
13.	člen
Na podlagi odloka -iz prejšnjega člena izda po potrebi in po smernicah zia kmetijstvo pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora upravni organ občinskega ljudskega odbora 'posameznim 'lastnikom odločbe, v katerih podrobneje določi, kakšne ukrepe so dolžni izvršiti in v kakšnem roku.
Ce lastnik ne izvrši ukrepov v roku, določenem v odločbah iz prejšnjega odstavka, se uporabijo glede zemljišč, na katerih bi se morali izvršiti, določbe o začasnem odvzemu zemljišč po zakonu o obdelovanju neobdelainih zemljišč. Ukrepi po 3. točki 12. člena se lahko izvršijo tudi prisilno po določbah zatkona o splošnem upravnem postupku.
Določba 3. člena tega zakona o priznanju zakupnine velja tudi za začasni odvzem zemljišča po tem členu.
i4k člen
Ce je že vnaprej očitno, da posamezni lastnika sami ne bodo mogli izvršiti predpisanih melioracijskih del ali da bi bilo nesmotrno ali škodljivo, če bi jih izvršil vsak lastnik sam, lahko za kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora odredi, da izvrši ta dela kmetijska zadruga ali druga gospodar-ska organizacija. V takem primeru je treba v odredbi tudi določiti, koliko in na kakšen način so dolžni lastniki prispevati za izvršitev teh del.
HL RagiMMMc^ia katetigske pavtxpmfenje
K. člen
Da »e zagotovi čdtnibolj smotrno izkoriščam je kme-tijsikiiJi zemrlljišč gilede na prirodne pogoje, potrebe potrošmik središč jm predelovalne industrije in da sc izkoriščanje zemljišč vskladi z načrtoim perspektivnega razvoja kmetijstva v Ljudski republiki Sloveniji, se lahko z odlokom določi, da so kmetijska zemljišča v posameznih proizvodnih okoliših namenjena prvenstveno za določeno kmetijsko proizvodnjo ali za gojitev določenih kmlitur (odlok o irajonizaciji).
Odlok o rajon iznciji mora biti v skladu z republiškim načrtom o peris|>eiktivnem razvoju kmetijstva.
Odlok o rajonizaciji siprejme okrajni ljudski odbor na sejah obeh zborov potem, ko so predlog odloka obravnavali prizadeti občinski ljudski odbori in dali o njem svoje mnenje.
16.	člen
Za pripravo osnutka odloka o rajomzaoiji imenuje okrajni ljudski odbor strokovno komisijo, sestavljeno izmed kmetijskih in ustreznih drugih strokovnjakov.
Komisija prouči geografske in klimatske razmere, zbere podatke o sestavi tal, o proizvodnih uspehih, doseženih v posameznih okoliših pri posameznih kulturah ob uporabi različnih vrst in sort semen in sadik, ter podatke o drugih okoliščinah, ki so pomembne za pravilno določitev proizvodnih okolišev in ukrepov, ki se odredijo z odlokom v rajonizaciji (17. člen), ter predloži osnutek odloka s svojim poročilom ljudskemu odboru.
Komisija spremlja izvrševanje odloka o rajonizaciji, daje okrajnemu ljudskemu odboru poročila o tem ler predlaga po potrebi spremembe in dopolnitve odloka.
17.	člen
Z odlokom o rajonizaciji se določijo:
1.	območja posameznih proizvodnih okolišev,
2.	kakšni kmetijski prizvodnji so posamezni proizvodni okoliši pretežno namenjeni oziroma katere kmetijske kulture je treba v njih gojiti kot glavne kulture,'
3.	izbor vrst in sort semen in sadik za posamezne kulture, izbor vrstenja posevkov ter izbor vrst živine, ki jim je treba v posameznih obdelovalnih okoliših dati prednost ali jih izključno uporabljati in gojiti.
18.	člen
Z odlokom o rajonizaciji lahko okrajni ljudski odbor za posamezne proizvodne^ okoliše, ki so namenjeni pretežno sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu, tudi predpiše:
1.	da se smejo v teh proizvodnih okoliših gojiti samo določene vrste in sorte sadja, trte in hmelja;
2.	da je treba urediti na določenih zemljiških kon.pleksih strnjene (plantažne) nasade in uporabiti določene agrotehnične postopke in agrotehnična sredstva.
Za i.Tedttev in obnavljanje sadovnjakov, vinogradov in hmeljnilkov je treba v teh proizvodnih okoliših Izdelati ureditveni načrt, ki ga potrdi za kmetijstvo pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora.
19.	člen
Gospodarske organizacije, zavodi dn individualni proizvajalci, ki vzgajajo semena, sadni in trsni razmnoževalni material, smejo gojiti oziroma dajati v promet sumo take vrste in sorte semen in sadik, ki so za določene proizvodne okoliše predvidene kot izbrane vrste in sorte v odlokih o rajonizaciji.
Določbe prejšnjega odstavka se primemo uporabljajo tudi za gojitev plemenske živine.
20.	člen
Posojila in dotacije iz družbenih sredstev se s™6* jo dajati samo za tako kmetijsko proizvodnjo v posameznih proizvodnih okoliših, ki je v skladu z odlokom o rajonizaciji.
IV. Končne določbe
21.	člen
Za kmetijska zemljišča, ki ležijo na območjih, melioriranih z družbenimi sredstvi, veljajo posebna predpisi.
22.	člen
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo izda:
—	predpise o tem, katera melioracijska dela se štejejo za manjša melioracijska dela ter kakšni agrotehnični ukrepi se lahko odredijo po 12. členu tega zakona;
—	predpise o tem, kako se v odlokih o rajouiza-ciji ugotavljajo proizvodni okoliši in kako se izvede izbor semen, sadik, vrstenja posevkov ter vrste živine;
—	natančnejše predpise o vsebini, načinu izdelave in postopku za potrditev ureditvenih načrtov iz drugega odstavka 18. člena tega zakona;
—	s pritrditvijo Izvršnega sveta predpise o ureditvi in poslovanju sadnih drevesnic, trsmic, matiič-njaikov in matičnih nasadov ter o nadzorstvu nad prometom s sadnim in trsnim materialom.
23.	člen
Natančnejše predpise za izvrševanje tega zakona izda po potrebi Izvršni svet.
24.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. U 148/1-57
Ljubljana, dne 22. oktobra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega svet a
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher I. r.
172.
Na pmlilagi prvega odistavika 43. člena ustavnoga zakona o temeljili eiru/ibe-ne in poli ti en e ureditve in o orgainih oblasti Ljudske republike Sloveni je, v zvezi z drugim odstavkom 298. člena zakona o upravnem postopku (Uradni list FLRJ, St. 52-651/56) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 22. oktobra 1957 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi zakonodajnega odbora Republiškega zbora Ljudske skupščine, da ugotovi, katere določbe republiških zakonov o upravnem postopku ostanejo še naprej v veljavi, druge pa razveljavi ali spremeni
1.	člen
Zakonodajni odbor Republiškega zibora Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije se pooblašča, da na predlog Izvršnega sveta do 19. decembra 1957 ugotovi, katere določbe republiških zakonov, s katerimi se urejajo posamezma vprašanja, ki se tičejo upravnega postopka, ostanejo še naprej v veljavi, druge pa razveljavi ali spremeni.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. LS 145/1-57
Ljubljana, dne 22. oktobra 1957.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik	Predsednik
Republiškega zbora:	Ljudske skupščine LRS:
Josip Rns 1. r.	Miha Marinko L r.
173.
Na podlagi 54. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št, 30/1954) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na. skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 22. oktobra 1957 sprejela
ODLOK
o sprememb: odloka o novi določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču Ljudske republike Slovenije in pri okrožnih sodiščih na območju Ljudske republike Slovenije
I
Točka II odiloka o novd določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču Ljudske reptiibMke Slovenije in pri okrožnih sodiščih pa Območju Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 21-96/56) se spremeni tako. da se določi za:
Okrožno sodišče v Ljubljani — 28 sodnikov
Okrožno sodišče v Mariboru — 25 sodnikov.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. LS 142/1-57
Ljubljana, dne 22. oktobra 1957. <
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
174.
SKLEP
o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča LRS
Na podlagi 77. dn 78. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/1954) je bil na skupna seji Republiškega zibora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS dne 22. oktobra 1957
,	razrešen
dr. Hočevar France, kot predsednik Vrhovnega sodišča LR Slovenije.
Št. LS 141/1-57
Ljubljana, dne 22. oktobra 1957.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske sfcupščine LRS:
Miha Marinko L r.
175.
Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označevanju trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48 in 20-106/50) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
UREDBO
o razglasitvi novih naselij, o združitvi naselij in o preimenovanju naselij
1.	člen
Za samostojna naselja se razjglasijo spodaj našteti zaselki, vasi, vasice in skupine hiš, ki v zakonu o območjih okrajev in občin v Ljudski reipuibllEki Sloveniji sicer niso določeni kot naselja, imajo pa že sedaj svojo zaključeno numeracijo ab pa jih že sedaj prebivalstvo šteje za naselja, čeprav nimajo svoje zaključene numeracije, in sicer:
V Okraju Koper:
V Občini Izoda:
1.	Barodi v k. o. Izola (del); v to naselje spadata tudi zaselka Livižam in Ronkoldo,
2.	Dobrava v k. o. Izola (de1!); v to naselje spadata zaselka Kavarije in Merzane. S tem preneha naselje Strunjan (del) v tej občini. Zato se v občini Piran — k. o. Piran (del) črta pristavek »(del)c za imenom' naselja Strunjan.
3.	Jagodje v k. o. Izola (del); v to naselje spadajo zaselki Kane, Kanola, Kasanova, Košterlag, Lavore, limimjam, Loret in Šailet.
4.	Livade v k. o. Izola (del); v to naselje spadajo zaselki Cervinjan,. Kasadievolo, Murer, Pregavor, Ri-korvo in Sv. Donat.
5.	Polje, ki leži deloma v k. o. Izola (del), deloma v k. o. Lazaret (del); v to naselje spadajo zaselki Lončan, Pivol. Prove in Viližan (del). S tem preneha naselje Semedela (dol) v tej občini. Glede na to se v občini Koper — k. o. Lazaret (del) črta prisjavek »(del)« za imenom naselja Semedela.
6.	Šared v k. o. Izola (del); v to naselje spadajo tudi zaselki Busomo, Grbci, Kavaljer, Kocina, Mon-tekalvo. Sv. Jakob in Škamal.
Z razglasitvijo v 1. do 6. tooki navedenih naselij 'Ptreneha naselje Izola okolica.
Vsa na novo razglašena naselja so na tistem dedni Jt. o. Izola (deli), jkj ne spada v ožje mestno območje.
2.	člen
Zd'ruržijo se naslednja naselja:
V odirajo Kranj:
V občini Kranj:
Naselje Cirčiče v k. o. Cirčiče, naselje Dmlovika in naselje Orehek, obe v k. o. Drulovka, naselje Huje v k. o. Huje, naselje Klanec v ik. o. Klanec, naselje Gorenja Sava, naselje Kranj in naselje Zlato polje, vsa v k. o. Kranj, naselje Gorenje in naselje Primskovo, obe v k. o. Primskovo, naselje Rmpa v k. o. Rupa, naselje Kalvarija, naselje Labore, naselje Stražišče in naselje Šmarjetna gora, vsa v k. o. Stražišče, in naselje Struževo v k. o. Struževo se združijo v eno naselje z imenom Kranj, ki odslej leži deloma v k. o. Cirčiče, deloma v k. o. Drulovka, deloma v k. o. Huje, deloma v k. o. Klanec, deloma v k. o. Kranj, deloma v k. o. Primskovo, deloma v k. o. Rupe, deloma v k. o. Stražišče in deloma v k. o. Struževo.
3.	člen
Glede na 3. ölen zakona o imenih naselij in o označili trgov, ulic in hiš se preimenujeta spodaj navedeni naselji v okraju Koper:
L Cetore v občina Izola v — Vinica
2.	Körte v občini Izola v — Dvori nad Izolo.
4.	ölen
Ta uredba začne veljati a dnem objave v »Uradnem listu LRS<.
St. U 156/1-37
Ljubljana, dne 26. Oktobra 1957,
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher L r.
176.
Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 3-13/53) izdaja Izvršni svet Ljpidske skupščine
o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja
1
Občinski ljudski odbori norajb voditi evidenco eemljišč in zgradb splošnega ljudskega premoženja ij pravic na njih ne glede na to, ali pravica uporabe oziroma upravljanja tega premoženja pripada njim ali drugim državnim organom ali zavodom, gospodarskim ali družbenim organizacijam ali pa je premoženje damo v uporabo posameznim državljanom.
Evidenca splošnega ljudskega premoženja obsega tudi splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi (pota, reke, kanali, jezera, pairki in -podobno).
Evidenca splošnega ljudskega premoženja obsega tudi nepremičnine, ki so po veljavnih predpisih ■splošno ljudsko premoženje, a še n-iso prevzete ali izročene v uporabo posameznim organom upravljanja, kakor tudi stvarne pravice, 'ki jih ima splošno ljudsko premoženje na tujih nepremičninah.
2
Evidenca splošnega ljudskega premoženja obsega:
1.	zemljišča, ki spadajo v kmetijski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja,
2.	gozdna zemljišča splošnega ljudskega premoženja,
3.	zemljišča v splošni rabi,
4.	nepremičnine splošnega ljudskega premoženja, 'ki so v upravljanju ali v uporabi državnih organov, zavodov, gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter v uporabi državljanov,
5.	zemljišča bivših agrarnih skupnosti, ki so vključena V skupne pašnike, in užitne pravice teh skupnosti na tujih nepremičninah.
Za vsako vrsto nepremičnin se vodi posebna evidenca.
3
Po določbah tega odloka se vodi posebna evidenca za nepremičnine iz točk 2/2, 2/3 in 2/4 tega odloka.
Za nepremičnine iz točk 2/1 in 2/5 tega odloka se vodi evidenca -po posebnih predpisih.
4
Evidenca obsega:
a)	register zemljišč in zgradb splošnega ljudskega premoženja ter njegovih pravic na tujih nepremičninah,
b)	imenik upraviteljev in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: upravitelji),
c)	zbirke listin,
č) vpisnik zbirke listin.
Državni sekretar za finance LRS predpiše potrebne obrazce ter izda natančnejša navodila za naložbo in vodenje evidence.
5
Evidenco splošnega ljudskega premoženja naložijo občinski ljudski odbori.
Okrajni ljudski odbori morajo pri tem delu zagotoviti občinskim ljudskim odborom vso potrebno strokovno pomoč.
Pristojni upravni orgam občinskega ljudskega odbora ugotovi vse nepremično' premoženje, ki ga je treba evidentirati po 2. točki tega odloka, zbere vse potrebne podatke im dokazila ter vpiše nepremičnine splošnega ljudskega premoženja v ustrezni register, sestavi imenik upraviteljev i-n uredi zbirko listin.
Vsi državni organi, zavodi in organ-zacije morajo dati občinskim ljudskim odborom na vpogled evidence, listine in podatke, s -katerimi Razpolagajo, kolikor se nanašajo na nepremičnine splošnega ljudskega premoženja.
6
V 15. dneh po objavi tega odloka morajo občinski ljudski odbori z javnim razglasom pozvati vse upravitelje oziroma uporabnike nepremičnin splošnega ljudskega premoženja (državne urade, zavode, gospodarske, zadružne in družbene organizacije ter dr-
žaviljane), du niu premoženje ia took 2/2, 2/3 in 2/4 tega odtoka priglasijo -v nadaljnjih 30 dneh po izdanem pozivu.
Priglasitev obsega vse podatke, ki morajo biti vpisani v ustrezni register oziroma imenilk upraviteljev.	t
7
Evidenco po tem odloku morajo občinski ljudski odbori naložiti v enem letu od dneva, ko začne veljati ta odlok.
8
Vsi upravitelji in uporabniki splošnega ljudskega premoženja kakor tudi državni organi, ki izdajo odločbo, ki se nanaša na nepremičnine iz 6. točke tega odloka, morajo v 13 dneh po nastali spremembi sporočiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru vsako spremembo glede podatkov, vpisanih v register oziroma v imenik upraviteljev, in mu poslati ustrezne listine (pogodbo, odločbo in podobno).
9
Če se pri naložitvi evidence ali pa pozneje ugotovi, da kdo nezakonito uporablja nepremičnino splošnega ljudskega premoženja, mora orgau, ki vodi evidenco, ukreniti vse potrebno za varstvo splošnega ljudskega premoženja.
10
Občinski ljudski odbor lahko odloči, da državljan, ki uporablja posamezno nepremičnino splošnega ljudskega premoženja brez pravnega naslova, uporablja to nepremičnino še najprej ob pogojih, ki mu jih določi.
11
Kolikor je po posebnih predpisih naložena državnim organom, zavodom ali organizacijam dolžnost, da vodijo o splošnem ljudskem premoženju evidenco, so se ne glede na določbe tega odloka dolžni ra vnati po teh predpisih. .
12 '
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje z® prekršek organizacija, zavod ali državljan, če v roku iz 6. točke tega odloka ne priglasi splošnega ljudskega premoženja, ki ga ima v upravi oziroma v uporabi, ali pa spremembe glede tega premoženja po 8. točki tega odloka ali če navede nepravilne podatke.
Z enako kaznijo se kaznuje tudi odgovorni uslužbenec pravne osebe kakor tudi odgovorni uslužbenec državnega organa, ki stori prekršek iz prvega odstav-ska te točke.
13
Evidenca nepremičnin, ki spadajo v kmetijski zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja, se vodi tehnično skupaj z evidenco, ki je predpisana s te-m odlokom.
14
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. U 195/1-37
Ljubljana, dne 26. oktobra 1937.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
177.
Na podlagi 2. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list 1LRJ, št. 105-768/47), v zvezi z 11. členom zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
ODLOK
o določitvi občinskih ljudskih odborov, ki overjajo podpise^pisavo in prepise
1
V Ljudski republiki Sloveniji overjajo podpise, pisavo in prepise pristojni upravni organi ljudskih odborov vseh občin.
2
♦ Organi iz 1. točke opravljajo vse overitve podpisov, pisave in prepisov, razen tistih, ki so po 13. do 15. členu zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov in po XIII. in XIV. točki navodila za izvajanje tega zakona (Uradni list FLRJ, št. 16-109/48) pridržane sodiščem ali drugim državnim organom. Overitve opravljajo ne glede na bivališče tistega, ki zahteva overitev,
3
Ko začne veljati ta odlok, nehata veljati odredba o določitvi občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin, ki overjajo podpise, pisavo in prepise (Uradni list LRS, št. 2*0-105/52) in odredba o dopolni tv i te odredbe (Uradni list LRS, št. 2-10/33).
4
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U 134/1-57
Ljubljana, dne 26. oktobra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih 1. r. ’	Boris Kraigher 1. r.
178.
Na podlagi 3. člena uredbe o skladu Ljudske republike Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš (Uradni list LRS, št. 33-133/56) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
Za predsednika upravnega odbora sklada Ljudske republike Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš se imenuje ing. Alojz Rojec, sekrethr za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve.
Št. S 2976/1-57
Jjjiubljana, dne 26, oktobra 1957.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
Odloki ljudskih odborov
203.
Na podlagi dimnega odstaTika 15. člena zakona o okraj niti ljudskih odborih (Uradni hst LRS, številka 19-i89/5f2) in v zvezi z 2. členom zakona o uporabi zenu Ijiišč za gradlbcne nametne (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odhoir Celje po predlogu občinskega ljurkkega odbora Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. jiulija 1957 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o gradbenih okoliših T občini Celje
L člen.
V odloku o gradbenih okoliših v občini Celje (Uradni list LRS, št. 32-136/56) se spremeni 1., 2. in
3.	člen, ki se sedaj glasi takole:
1.	član: V občini Celje se smejo uporabiti za zidavo samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših Mesto, Lisce, Podgolovec, Jožefov hrib-Skalna klet, Lipo, Smarjeta itn Lopata.
2.	člen: V vseh gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor Celje, pri tem pa je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in drugih zavarovanih objektih.
3.	člen: Gradbeni okoliši so takole omejeni:
a)	Mesto: črta Savinja, železniška proga Zidani
most—Maribor, Mariborska cesta, Pokopališka cesta, Cesta na Dobravo, Dečkova cesta, Savinjska železnica, Ljubljanska cesta ter zaključna parcelaeijska črta do Savinje.	,
b)	Lisce: Savinja do Seidlovega studenca, obronek Anskega vrha, ravna črta med parcelami 320 in 476 k. o. Lisce.
c)	Podgolovec: Dečkova cesta, podaljšana Ipavčeva ulica, Zupančičeva ulica. Cesta na Dobravo.
č) Jožefov hrib-Skalna klet:'trasa bodoče Voglajne, Cesta na Stan' grad, Zvezna cesta ter črta 60 m severno od Večne poti.
d)	Lipa: Pot od kovinarske šole do rudarske šole, pot do otroškega vrtca ob gozdnem robu do lesenega mostu, cesta od tega mostu do kovinarske šole.
e)	Smarjeta: Mariborska cesta, nova krožna cesta.'
f)	Polnile: Cesta proti Zidanemu mostni, daljnovod proti zahodu, zahodna meja vodovodnega varovalnega pasu ter črta ob gozdu do glavne ceste.
g)	Jjopata: Cesta v Šmartno, črta bb parceli 1100/2, gozdni ipnrobek, črta ob parceli 1100/5.
Drugi členi ostanejo nespremenjeni.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Celjec, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-9545/1-57
Celje, due 8. julij« 1957.
Predsednik OLO:
Riko Jerman L r.
204.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na predlog Obč. LO Dravograd je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. septembra 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Dravograd
1.	člen
Na območju občine Dravograd se smejo uporabiti v gradbene namene samo tista zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih v 2. členu-tega odloka, in na način, ki je predviden v 3. členu.
2.	člen
Gradbeni okoliš Črneče I obsega strnjeno zazidano jedro naselja, ki ga omejujejo na jugu severnovzhod-na meja pare. št. 186/28 180/1 ter severnozahodna meja pare. št. 179/5, 179/2, 6, 14/1 in 20, na severovzhodu ravna črta, ki poteka v globini 1/3 vzporedno s se-vennovzhodno mejo parcel št. 147 im 140 ter severno-vzhodna meja parcele št. 136/4, na zahodu severnozahodna meja parcel št. 136/4, 136/3, 136/2, 137/5, 137/3 in 137/4, vse v k. o. Črneče.
Gradbeni’ okoliš Črneče II obsega predel, ki ga omejujejo južjna polovica zahodne meje pare. št. 24/17, na severovzhodu ravna črta, ki poteka vzporedno z okrajno cesto Dravograd—Libeliče do vzhodne meje pare. št. 12, na zahodu vzhodna meja pare. št. 12 do okrajne ceste Dravograd—Libeliče, ta cesta do pare. št. 179/6 ter na jugozahodu severnovzhodna' meja pare. št. 8 do južnega vogala stavbne parcele št. 8 in nato ravna črta vzporedno z omenjeno okrajno cesto do južnega roba pare. št. 26/3, južna meja pare. št. 26/24, severne meje parcel št. 26/8 do 26/19 ter na vzhodu zahodna meja pare. št. 26/20 in okrajna cesta Dravograd—Libeliče do zahodne meje pare. št. 24/17, vse v k. o. Črneče.
Gradbeni okoliš Šentjaž obsega del, ki ga omejujejo na vzhodu železiška proga Celje—Dravograd, na severu južna meja pare. št. 169/1, 129 in 131, na zahodu vzhodna meja parcel št. 136, 135, 164, 195/1, 194/1, 194/2 ter ravna črta vzporedna z občinsko cesto št. 761/1 in omenjeno železniško progo do južne meje pare. št. 227/1, vse v k. o. Šentjanž.
Gradbeni okoliš Trbonje št. 1 obsega obe strnjeno zazidani jedri naselja Trbonje im vmesni nezazidani del zahodno od občinske ceste 293/3, obsegajoč pa'rc. št. 260 in vzhodni del pare. št. 261/1 in 261/2, vse v k. o. Trbonje.
Gradbeni okoliš Trbonje II obsega še nezazidani del sevennozahodno in jugovzhodno od občinske ceste št. 295 od vzhodne meje pare. št. 234 in sredine pare. št. 217/1 na zahodu do zahodne meje pare, št. 246. vzhodne meje pare. št. 184/5 in dela zahodne meje pare. št. 184/1 na vzhodu, vse v k. o. Trbonje.
Gradbeni okoliš Dravograd I obsega idol. ki ga omejujejo na severu južna moja parcel št. 306/1. 307. severni deli parcel št. 305 . 308. 309. severnozahodna meja pare. št. 331, občinska pot št. 336/1 in stara cesta Dravograd—Ojstrica ter Štrajtov rob, na zahodu
parcele st 56, 57, 58, 59/1, 352, 147/7, 149, 142/1 la 15S, na juigozaihödu olbčiuska pot št 363/3 ter ravna črta tlo jugozahodne meje pare. št. 211 in .nato občinslka pot št. 363/2 do dravskega obrežja, dravsko obrežje do severne meje parcele št. 288/1, severna meja pare. št. 288/2 do vzhodne meje pare. št. 291 in podaljšek v. isti smeri do zahodne meje pare. št. 299/66, kjer preide meja v Izhodiščno točko.
Gradbeni okoliš Dravograd II obsega del, ki ga omejujejo na vzhodu republiška cesta Dravograd— Celje od dravskega mostu do podvoza železniške proge Dravograd—Prevalje, reka Meža pi retka Drava do izhodiščne točke, vse v k. o. Otiški vrh.
Gradbeni okoliš Dravograd III obsega del, ki ga tvori območje Elektrarne Dravogiud in skladišča podjetja »Petrol« v Dravogradu.
3.	člen
Strnjeno zazidano jedro naselja Dravograd je zavarovano ter je za nove gradnje, prezidavo in dozidavo potrebno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo LRS. V ostalem delu gradbenega okoliša Dravograd I so parcele zazidljive z individualnimi hišami, vrstnimi hišami dn stanovanjskimi bloki do vključno
III.	nadstropja.
Gradbeni okoliš Črneče I, II, Šentjanž, Trbonje I in II so zazidljivi z individualnimi hišami do vključno 1. nadstropja.
Parcele št. 142/1, 141/1 in 141/2 so namenjene za javne zgradbe, športne in rekreacijske namene.
Zemljišča v gradbenem okolišu Dravograd II so določena za lahko industrijo in Obrt, dočim so zemljišča v gradbenem okolišu Dravograd 111 določena za razširitev HE Dravograd in obstoječega obrata podjetja »Petrol« in druge industrije.
V gradbenem okolišu Dravograd 1 je treba pustiti zadostno širok zaščitni pas. za preložitev republiške ceste Maribor—Dravograd—Vič—državna meja, ki je v grafičnem prikazu označen z zeleno barvo. Kot zavarovano zemljišče je šteti tudi vsa zemljišča na jugozahodu od predvidenega zavarovanega pasu za preložitev republiške ceste.
4.	člen	»
Ožje lokacije v območju gradbenih okolišev določi gradbeni organ Občinskega ljudskega odbora Dravograd.
Za gradnje v varstvenem pasu cest pa se lokacija ne more dovoliti brez soglasja pristojne cestne uprave.
5.	člen
Občinski ljudski odbor Dravograd je na podlagi tega odloka dolžan poskrbeti za izdelavo detajlnega zazidalnega načrta predvidenih gradenj za dobo prihodnjih dveh let.
6.	člen
Grafični prikazi gradbenih okolišev, izdelani v merilu t :2880 so sestavni del tega odloka.
7.	člen ,
Pri določanju ožjih lokacij je predvsem paziti na to, da se v gradbene namene uporabijo v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenih zazidanih jedrih naselij ter nato šele druga zemljišča, določena za gradnjo.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objav» v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 04/32-10.151/4-57 .
Maribor, dne 20. septembra 11957.
Predsednik OLO; Milan Apih L r.
205.
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na predlog občinskega ljudskega odbora Lenart je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. avgusta 1957 sprejel
ODLOK.
o gradbenih okoliših v občini Lenart
1.	člen
V občini Lenart se smejo v gradbene namene uporabiti samo zemljišču v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloku.
2.	člen
1.	Gradbeni okoliš Lenart obsega predel, ki ga omejujejo: na severu ravna črta od pare. št. 202/1 v severovzhodni smeri do zahodne meje pare. št. 212, zahodna meja te parcele, okrajna cesta Lenart—Malina, sredina pare. št. 260 proti severu, južnu meja pare. št. 259, nato ravna črta proti vzhodu do vzhodne meje pare. št. 267/4, ta meja in nato južna meja pare. št. 270/2, 276/1 ter južna in vzhodna meja pure. št. 282, vzhodna meja pare. št. 283, južna meja pare. št. 290, 289/1, na vzhodu okrajna cesta Lenart—Cmurek, ravna črta do seve roza hotin ega vogala pure. št. 22/1, dalje ravna črta od tega vogala po severni meji pare. 14/1, zahodna meja te parcele, vzhodna meja pare. št. 10/1, sredina pare, št. 37/4 in 37/1 in dalje ravna črta^ proti jugu do severozahodnega dela pare. št. 53/2, nato ravna črta proti zahodu do zahodne meje pare. št. 67/2, ta meja in vzhodna meja pare. št. 63/2; na jugu 'ravna črta od j užitega konca pare. št. 96/3 na zahod do vzhodne meje pare. št. 107/3 in na zahodu ravna črta od vzhodne meje pare. št. 107/3 do pare. št. 127/1, nakar poteka meja vzporedno z Veličansko in Ptujsko cesto preko pare. št. 127/2, stavbne parcele št. 16, zahodnega dela pare. št. 123 do južne meje št. 140, po južni meji te parcele ter vzhodni in severni meji pare. št. 138, ravna črta od sredine te meje na sever do južne meje pare, št. 158, dalje ravna črta od te točke do sredine pare. št. 160, kjer se meja lomi proti severozahodu, gre preko republiške ceste Maribor—Lenart-rLjutomer do zahodne meje pare. št. 203 in po tej meji v izhodiščno točko, vse v k. o. Lenart.
2.	Gradbeni okoliš Gradišče obsega predel, ki ga omejuje na severu ravna črta. ki poteka od vzhodne meje parcele št. 29 do sredine meje št. 36, kjer krene proti severu na mejo katastrske občine Spodnji Pčrčič, meja te k. o. do pare. št. 44 in bd tod ravna črta do sredine južne meje pare. št. 65; na
Ysabodiu xavma črta od sredine jiuižne meje parcele št. 65 do eeverne meje parcele št. 130/1; »a jingu severna meja pare. št. 130/1, in dalje ravna črta do parcele št. 132, južina meja te parcele in severna meja parcel št. 147, 151, 193 in 1711, katere severozaihodui del je v globi no ca 40 m j užno od olbčinslke meje parcela št. 172 zajet v gradbeni okoliš, nato poteka meja proti vzhodu po vzhodni meji parcele št. 170 in ravni črti, ki preide na jngu v severni del parcele št. 180/1, kjer zavije proti zahodu v severovzhodni del parcele št. 288, od koder zavije naravnost proti severu do južne meje parcele št. 298, prečka to mejo in gre v ravtni črti do vzhodne meje pare. št. 29, kjer je izhodiščna točka. Ves predel leži v k. o. Trojica.
3.	Za gradbeni okoliš Cerkvenjak se določi strnjeno zazidano jedro tega naselja, ki je v grafičnem prikazu označeno s sivo barvo in novo priključeni predel parcele št. 144/1 na vzhoda naselja, ki je v grafičnem prikazu pobarvan z rdečo barvo, vse v k. o. Cerkvenjak.
4.	Za gradbeni okoliš Dr vanj a I se določi strnjeno zazidalno jedro naselja, ki je v grafičnem prikazu označeno s sivo barvo.
5.	Za gradbeni okoliš Drvanja II se določi predel, obsegajoč dele palrcel št. 495/2, 495/3, 495/4 in 4/95/6 v k. o. Benedikt, ki je v grafičnem prikazu označen z rdečo barvo.
6.	Za gradbeni okoliš Zgornja Ščavnica se določi strnjeno zazidano jedro naselja Zgornja Ščavnica, ki je v grafičnem prikazu označeno s sivo barvo, in novo prikljiučene površine na jugovzhodu naselja na severozahodnem delu pare. št. 3 in 16/2 k. o. Zg. Ščavnica, ki so v grafičnem prikazu označena z rdečo barvo; vse v k. o. Zgornja Ščavnica.
7.	Za gradbeni okoliš Jurovskj dol se določi strnjeno zazidano jedro naselja, ki je v grafičnem prikazu označeno s sivo 'barvo, in novo priključene površine na jugozahodu naselja na delih parcel št. 19/2, 19/4 in 20/1, ki so v grafičnem prikazu označena z rdečo ba'rvo, vse v k. o. Jurovski dol.
8.	Za gradbeni okoliš Voličina se določi strnjeno zazidano jedro naselja, ki je v grafičnem prikazu označeno s sivo 'barvo, in novo priključene površine •na jugozahodiu naselja, ležeče na delih parcel št. 749/3 in 746/1 k. o. Spodnja Voličina, ki so v grafičnem prikazu označena z rdečo barvo. Ves okoliš leži v k. o. Spodnja Voličina.
3.	tsleu
V gradbenem okolišu Lenart se določijo za zidavo stanovanjskih blokov parcele št. 289/1, 288/1, 288/2. 288/3, 287/1, 287/2, 286/1, 206i/2, 286/3 in 80l/2, vse k. o. Lenart.
Za tovarniško območje Usnjarne in parne žage se določijo parcele št. 83/1, 83/2 in 83/3 k. o. Lenart pri že obstoječem tovarniškem objektu ob potoku Velika.
Za predelovalnico sadja se določijo parcele štev. 14/4 in 14/1 pri silosu KZ Lenart.
Za odprta skladišča in obrtne delavnice se določijo parcele št. 367/16, 367/17, 367/18, 367/19, 367/20, 367/410 in 367/41, vse v k. o. Lenart, ležeče ob cesti parcela št. 660 iste k. o.
Za graditev nove republiške ceste II. reda Maribor—Lenart—Senarska je določeno zemljišče od mostu preko poloka dobavnica na Mariborski cesti proti jugovzhodu do izhodiščne točke na Ptujski cesti pri parceli št. 608/2 v širini 50 m.
• Za graditev nove ceste Maribor—Lenart—Sp; Por-čič je določeno zemljišče od navedenega mostu v prejšnjem odstavku tega člena v severovzhodni smeri preko okrajne cetste Lenart—Maina in Lenart—Ščavnica do izhodiščne točke pri parceli št. 347 k. o. Lenart v širini 50 m.
,	4. člen
V	k. o. Benedikt predstavlja zemljišče od parcele 506 proti severu v 50 m širokom pasu do parcele 450/1 varovalni pas ceste H. reda Lenart—Gornja Radgona.
•	5. člen
V	k. o. Jurovski dol se določijo parcele št. 13/1, 13/2, 7/2 in 7/3 k. o. Jurovski dol za novo vaško pokopališče.
6.	člen
Obč.LO Lenart mora v skladu s tem odlokom oskrbeti detajlni zazidalni načrt predvidenih gradb v posameznih gradbenih okoliših za dobo prihodnjih dveh
7.	člen
•
Način zazidave in ožjo lokacijo določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora v skladu s tem odlokom in zazidalnim načrtom gradbenega okoliša; za trg Lenart pa je pri določitvi ožje lokacije upoštevati regulacijski načrt trga.
8.	člen
Grafični prikaz gradbenih okolišev, ki so izdelani v merilu 1:2880,'so setavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v >Uradnem vestniku okraja Mariborc, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
št. 04/32-10234/2-517 • '
Maribor, dne 2. avgusta 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
%
206,
Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na predlog občinskega ljudskega odbora Ruše je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. avgusta 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Ruše
1.	člen
V	občini Ruše se lahko uporabijo v gradbene namene samo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih v 2. členu tega odloka, in na način, ki je predviden v 3. členu.
2.	člen
Gradbeni okoliš Ruše I obsega strnjeno zazidano jedro naselja in ozemlje, ki je po regulacijskem zazidalnem načrtu določeno' za perspektivno graditev
ter j.u omej uje ua j uigu meja strnjenega za/jtlauega jedra naselja, na vzhodu eetvoröki ma pare. 454/1, na severu zavarovani pas za preložitev okrajne ceste Maribor—Ruše—Lovrenc v ravmi črti od parcele št. 454/1 do pare. št. 719/1 na zahodu, fci dela s pare. št. 718 an 717 ik. o. Rmše zahodno mejo tega okoliša.
Gradbeni okoliš Ruše II otbsega predel, ki ga omejujejo: ma severu občinska pot pare. št. 983/9, ki poteka ob meji žeLezuiškega zemljišča od postaje Ruše proti zahodu v smeri lesnoindustrijskega obrata do pare. št. 636/1 k. o. Ruše, na jugu zavarovani pas za preložitev okrajne ceste ter na vzhodu pare. št. 698/4, 699/4 in 735 k. o. Rmše.
Gradbeni okoliš Ruše III obsega območje tovarne dušika Ruše im predel, ki je določen, za ujemo razširitev, ter ju omejujejo: na severu južna meja št. 251/1, na jugu pare. št. 991/2 — pot in na zahodu pare. št. 493/1, vse k. o. Ruše.
Gradbeni okoliš Selnica ob Dravi obsega predel, ki ga omejujejo na vzhodu im severu meja zazidanega jedra naselja, na zahodu del pare. št. 282/1 ter pare. št. 282/2, 282/3 in 276, ma jugu pa meja strnjeno zazidanega jedra naselja ter zavarovani pas za preložitev republiške ceste II. reda Maribor—Dravograd izvem naselja.
K temu gradbeuemu okolišu spada še osamljena parcela št. 179/3 k. o. Sp. Selnica.
Obcestni parceli št. 282/3 in 379/5 k. o. Sp. Selnica pa nista zazidljivi vse do preložitve navedene republiške ceste.
Gradbeni okoliš Bistrica obsega st m jemo zazidano jedro naselja in parcel št. 48 s podštevilkaimi 4—10 , k. o. Zg. Selnica.
Obcestne parcele št. 48/1, 48/2 in 48/3 k. o. Zg. Selnica pa so nezazidljive vse do preložitve republiške ceste Maribor—Dravograd izven tega naselja.
Gradbeni okoliš Janževa gora obsega pare. štev. 457/1, 457/4, 457/5, 451/4 im 451/5, vse k. o. Janževa gora.
Gradbeni okoliš Lovrenc na Pohorju obsega strnjeno zazidano jedro naselja ter pare. št. 150 in 157 k, o. Lovremc na Pohorju.
Gradbeni okoliš Bistrica pri Rušah obsega strnjeno zazidani del naselja zahodno od potoka Bistrica ma obeh straneh odcepa od okrajme ceste Maribor— Ruše—Lovrenc proti severu do zavarovanega pasu za preložitev te ceste.
Gradbeni okoliš Bistrica pri Limbušu I obsega strnjeno zazidani del naselja ob občinski poti vzhodno od potoka Bistrica, na sever proti tovarni TOB1 in ozemljei, ki j« določeno za njegov razvoj, ki ju omejujejo: na severu trasa zavarovanega pasu za preložitev okrajne ceste Maribor—Ruše—Lovrenc, na vzhodu dovozna pot na železniško postajo Bistrica, na jugu okrajma cesta na zahodu že omenjena občinska pot proti tovarna TOBI, vse v k. o. Bistrica pri Limbušu.
Gradbeni okoliš Bl^rica pri Limbušu II obsega sedanje območje tovarne TOBI in 49 m širok pas proti vzhodu do pare. št. 66, ležeče južno od železniškega zemljišča proge Maribor—Dravograd.
Gradbeni okoliš Bezena obsega strnjeno zazidamo jedro naselja na obeh straneh cestnega odcepa od okrajne ceste Maribor—Ruše—Lovrenc na jug do
pare. št. 607/2, 611/1 im 611/2, vse k. o. Bistrica pri Rušah.
3,	člen
Strnjeno jedro starega dela naselja Ruše j€ zavarovano in je za nove stavbe, prezidavo in dozidavo potrebno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo LRS.
Ostali del tega gradbenega okoliša je zazidljiv z vrstnimi hišami, stanovanjskimi bloki do vključno lil. nadstropja, stolpnimi hišami do vključno 4. nadstropja, toda v skladu z regulacijskim zazidalnim načrtom, v katerem so določene potrebne površine za javna poslopja, promet ter športne im rckreaoijsike namene. Za individualno zidavo so deloma zazidljiva v lem okolišu pare. št. 718, 723, 818, 724, 730, 732 in 735, vse k. o. Ruše.	'
Gradbeni okoliš Ruše II je zazidljiv z individualnimi stanovanjskimi in drugimi poslopji.
V gradbenem oikolšu Selnica ob Dravi so pare. št. 379/4, 380, 378/4, 282/3 in 179/3, vse k. o. Sp. Selnica, zazidljive z individualnimi hišami do vključno I. nadstropja ali pa z vrstnimi hišami najmanj 4, toda največ 12 v vrsti.
Pare. št. 276 5. o. Sp. Selnica je določena za razširitev šolskega poslopja.
Gradbeni okoliš Bistrica, Janževa gora, Bistrica pri Rušah in Bezena so zazidljivi z individualnimi stanovanjskimi hišami do vključno I. nadstropja, gradbeni okoliš Lovrenc na Pohorju pa je zazidljiv tudi z vrstnimi hišami do vključno I. nadstropja.
Parcele št. 19/3, 135, 138, 195 in 148/4 k. o. Lovrenc . na Pohorju so določene za zidavo šolskih objektov.
Pare; št. 36 k. o. Lovrenc je določena za zidavo krajevne pekarne.
Gradbeni okoliš Bistrica pri Limbušu I je zazidljiv z iudividuailmimi hišami, vrstnimi hišami najmanj 4 in največ 12 v vrsti/ četverčki in večjimi stanovanjskimi bloki do vključno 2. nadstropja.
4.	člen
Ožje lokacije v območju gradbenega okoliša določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Ruše.
Za zidavo v varovalnem pasu republiške ali okrajne ceste .pa se lokacija ne more dovoliti brez soglasje pristojne cestne uprave.
5.	člen
Grafični prikazi gradbenih okolišev, izdelani v merilu 1:2880, so sestavni del lega odloka.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Mn ribon, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
St. 01/1-14212/1-1957
Maribor, dne 2. avgusta 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
207.
Po 2. člomu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/36), 4. točke 64. člena zaikona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89752) in na ipredlog občinsikegu ljudskega odbora Šentilj je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. avgusta 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših za naselja Jarenina, Jakobski dol, Sladki vrh in Ceršak v občini Šentilj
1.	člen
V naseljih Jarenina, Jakobski dol. Sladki vrh in Ceršak se smejo v gradbene namene uporabiti samo zemljišča v gradbenih okoliših, določenih v 2. členu tega odloka.
2.	člen
I.	Gradbeni okoliš Jarenina obsega predel, ki ga omejujejo južni del parcele št. 672, na vzhodu zahodna meja parcel 2, 3/1, 3/3 , 21/1, 20/1, 20/2, 27, 6077, 60/1, na jugu južna meja parcele št. 6P/6. zahodna meja parcele št. 60/7, severna meja parcele št. 65/5, vzhodna meja parcele št. 65/1, in severna meja te parcele ter na, zahodu vzhodna meja parcel št. 66/5, 67/2, 56/7, 56/6. 56/1, 56/2, 42, 46, 12/1 in 6/1, vse k. o. Jareninstki dol.
II.	Gradbeni okoliš Jakobski dol obsega predel, ki ga omejujejo ua severu južna meja . katastrske občine Zg. Hlapje, južni del parcele št. 120/1 k. o. Sp. Jakobski dol, severna meja parcel št. 120/2; na vzhodu vzhodna meja parcele št. 120/2 k. o. Sp. Jakobski dol, občinska cesta parcela št. 1174/2; na jugu južna meja parcele št. 186/1, okrajna cesta 1173 k. o. Jakobski dol. severna meja parcele št. 186/2, 193/2 k. o. Sp. Jakobski dol in na zahodu zahodna meja parcele št. 842 k. o. Zg. Jakobski dol, zahodna meja parcele 843 ista k. o., jugozahodna meja parcele št. 845/1, potok parceli št. 1035/1, in 1035/2, vse k. o. Zg. Jakobski dol, severovzhodna meja parcele št. 841/1, vzhodna meja *te parcele in severni del vzhodne meje parcele, št. 839/1 k. o. Zg. Jakobski dol, kjer preide meja v izhodiščno točko.
III.	Gradbeni okoliš Sladki vrh obsega predel, ki ga omejujejo: na severu južna meja parcele št. 793/1, na'vzhodu vzhodna meja parcele št. 1/9, 1/8, zahodna meja parcele št. 373/1, in parcele št. 374/2, na jugu južna meja parcele št. 368/4, severna meja parcele št. 368/6, severozahodna meja parcele št. 368/7, vzhodna . n južna meja parcele št. 14, občinska pot parcele št. 801 k. o. Sladski vrh, severna meja parcele št. 37/7, 57/4 in ravna črta proti zahodu, ki poteka po sredini parcele št. 37/6; na zahodu severni del vzhodne meje parcele št. 37/5. okrajna cesta 811/1, vzhodna meja parcele št. 27/5, južna in vzhodna meja parcele št. 26/2, vzhodna meja parcele št. 31/4, kjer preide meja v izhodiščno točko, vse v k. o. Sladki vrh.
IV.	Gradbeni okoliš Ceršak obsega predel, ki ga omejujejo na severu južna meja parcele št. 62, 48/5 in 48/4s, ua vzhodu: zahodna meja iu južna meja parcele št. 55/1, okrajna cesta parcela št. 1552/3 in ravna črta od zahodne meje parcele št. 1110 k. o. Ceršak v jugovzhodni smeri do južne meje parcele št. 1130; na jugu: omenjena južna ter zahodna meja parcel št. 1131, 1127/2, okrajna cesta 1552/3 na sever do južne meje parcel št. 1506 in 1509, zahodna meje te parcele in parcel št. 1515/1, 1516/2, 1518, 1320/1, 1523, severna meja te parcele in parcele št. 1522/2, vzhodna meja parcel št. 1522/1, 1539, 227, 225, 223, občinska pot 1542/1 in vzhodna meja parcele št. 66/2 do izhodiščne točke. Vse v k. o. Ceršak.
3.	člen
Način zazidave in ožjo lokacijo v gradbenih okoliših določi gradbeni organ občinsikega ljudskega odbora v skladu s tem odlokom.
Za zidavo v navedenih okoliših ob republiški alii okrajni cesti se ne more določiti ožja lokacija brez poprejšnjega soglasja pristojne cestne uprave.
4.	člen
Občinski ljudski odbor Šentilj mora na podlagi tega odloka oskrbeti detajlni zazidalni načrt predvidenih gradb za dobo prihodnjih dveh let. V gradbene namene se morajo najprej porabiti še nezazidana zemljišča v jedru naselja, nato pa druga zemljišča, ki so zajeta v gradbenih okoliših.
5.	člen
V gradbenem okolišu Sladki vrh je za tovarniške objekte Sladkogorske tovarne celuloze in lepenke določen poseben predel, ki je zazidljiv samo z industrijskimi zgradbami.
6.	člen
Grafični prikazi gradbenih okolišev posameznih naselij, izdelani v merilu 1:2880, so sestavni del tega odloku.
7.	člen
Za naselje Šentilj bo sprejet poseben odlok o gradbenem okolišu, ko bo dokončno izdelan regulacijski načrt tega naselja in rešeno vprašanje železniškega odcepa.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Mariborc, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 04/32-14211/1-57
Maribor, dne 2. avgusta 1957.
Predsednik OLO:
Milan Apih 1. r.
Izdaja Časopisno založniško podjetje »ürpänl Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta TomSIčat. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din vsake nadaljnje 1 strani 3 din ve£ - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne številke - Uredništvo in uprava-t.lubljana. Erjavčeva 15a. po§tnl predal 338 — Telefon direktor in k n 11 eo vodstvo: 20-701 uredništvo tn uprava: 23-579 -
Čekovni račun? 60-KB-5-7-399