F"* PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOOILME FRONTE UL A SLOVENSKO ERI OR J E UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOI.DONl l, I NAD. Telefoni? Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-80 J Rokopis: sb ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 13 in od 15 do 18 - Tel. 93-80'. CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca, trgovski 40 lir, finančni tn pravni 60 lir. osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 Ur; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 65.165, S30.650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska naložba*: Trst 11-6156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-80. . Leto III Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 9. septembra 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp diziom m abbon. postale JStev. 689 OB VELIČASTNI PROSLAVI Za Slouence na STO-ju samo ena pot pot enotnosti OF, pot dosledne in brezkompromisne borbe proti tistim, ki bi hoteli enotnost razbiti - Uspešna borba za narodne pravice slovenskega ljudstva na STO ju je edino mogoča v edinstvu z italijanskimi demokratičnimi množicami Razpust Dražbe sv. Pavla v Pazinu ’ hedeljo dopoldne se je zbralo spomenika v Bazovici več ti-“r ^b. Vedno znova so prihajale uPine, L so prinašale vence. Zla-1 so napravile nepozaben vtis stili 2ehe, matere padi li partizanov, -so b’le vse v čmo oblečene. V sc nosile trnjev venec, na ka-so viseli slovenski trobojni ra*®v'- z rdečo zvezdo. Te žene niso »Odstavljale le simbola štirih ma= ^ bazoviških žrtev, marveč so bile ^hov5 ^b01 mat'er Padiai parti- spomenika je bil postavljen - ar. na katerem je tovariš župnik ®doy< » ;’-c opravil sveto mašo, pri ks- i® pel bazoviški p.-vski zbor Z ^vsktga hriba je pihal kraškl j, tn od daleč 50 peli kraški bo-(faSVol° žalost Inko, kot tistega ju-^ot so se sprožile puške faši* w°hh morilcev. ^ verskem obredu je spregovoril •Prešel M'ro in pozdravil rastop-^ JA ter antifašistične organi--Je iz Trsta in Gorice, zastopn ka (Cmega sa neodvisnost tiia ^ G-aJ1P:cco*i-ia> dr. Coffe* k,.. republikansko gtban 'e za ‘ " * 3tiri matere padlih partizanov, ki simbolizirajo matere vseh padlih partizanov, polagajo trnjev venec ng, spomenik bazoviških junakov no ljudstvo ne bo pozabilo predhodnikov narodno osvobodilna borbe in ne bo nikdar več dovolilo, da bi 'ktnokr^.°St' zast°F‘aika neodvisnih ^ remiju STO Ja vstali novi irnpe- °kratov g. Constantinija ter °-,c« Padlih žrtev- Nat° ie govoril v slovenščm tov. rlalisti; bor‘li se bomo stroj »ni v skupni fronti, Slovenci »n Italijani za demokratične pridobitve. V Wt ^^eva. Zarad; temeljitih imenu istrskih Hrvatov iz Bujščine tov. D-.k eve bomo njegov je govora njllfov zastopnik in med Ptpst Rjavili zaradi pomaajkanja ' drugim dejal, da so tudi za Hrvate v celola v prihodnji ne- Bidovec, Marušič, Miloš in Valen-WaV5»,Številk:, k° na štirih čič nosilci onega upora, ki ga je Pri njih zanetil Vledlmj- Gortan in g! ^ J® polaganje vencev. Pr-: ki je dobil pravo obrko in vrebmo h",t Položili venec zastopnici JA, šele v narodno osvobodiin -borbi. na ,_______ kh P®- predstavniki raza h masov-^tganizacj. Lep venec s tržaško "r"^° 82 Pilonih tud: zastopaj fržaškega odbo.a za noodvis-tov c- lta!JJanšč ni je govoril nato , • *W2Zottl, ki je dejal, da delov-1 Ob njihovem vzgledu pa je tudi-.tali jansko demokratično ljudstvo spoznalo, da tudi zanj ne bo svobode, če Slovenc; in Hrvatje ne bodo svobodni. V imenu tržaškega odbora za ne- odvisnost je govoril dr. Giamplccoli, k, je dejal, da Trst ne sme postati žarišče raznih nacionalizmov, kjer bi se borili drug prot; drugemu, marveč moramo spoštovati tud na-rodnostne pravice in različne nazore, če hočemo ustvarit, pogoje za mirop sožitje. L? tako bo spomin na padle imel svoj pomen- Po končanih govorih je bila zaključena dopoldanska svečanost. Popoldne je godba krožka Ri-naldi priredila usp 1 koncert, ki so se mu sledili govori In m®ož’čni nastop združenih, pevskih zborov iz Trsta, Milj in drugih krajev Tržaškega ozemlja. P;v; je govoril tov. Branko Babič, ki "ga je oaddvRjsettlsočglava množica navdušeno pozdravljala. Dejal je. Tovariši/ nam?6* se v tefl dneh spominjamo l!°čin. ?Unafc°t>. ki so v borbi proti ®eSo m fašizmu in za svobodo na-nk. par°d-a žrtvovali mlado življe-”<* bazoviški junaki so nam djje. ’ k^o je naš narod v težkih 9a „ svienjstva in najbrUtalnejše-ttit^^dnega zatiranja pod faši-1° j dalijo pokazal odporno si-kone glede na žrtve, da sp«!- lVeti sv°bodno in biti sam go-jvjia/. na svoji zemlji- Bazoviški ! So visoko dvignili plamen'co n*9a ‘a osv°boditev izpod fašistio-***+ Slovensko ljudstvo Pribore 6 T°- je tedaj spoznalo, da se da bi njih, samozvane voditelje, v-prašclo za svet. Med tem ko je naše ljudstvo krvavelo v borbi s fašizmom, ko so po naših gričih in gozdovih, pa mestih in vaseh padali najboljši sinovi slovenskega ljudstva, so ti ljudje začeli izdelovati razne programe, narodne svete, itd., ki so imeli edini namen, kako bi ti samozvani voditelji zlezli ljudstvu na hrbet in mu iz toplih prostorov ukazovali, naj se za božjo voljo ne pobija preveč fašistov. Ukroti so se ti ljudje povezali a vsemi mogočimi narodnimi izdajalci belogardisti, s četniki Draže Mihajloviča in z drugimi fašističnimi hlapci. Ko pa so videli, da vse to nič ne pomaga, da gre ljudstvo svo'o pot, so končno v strahu, da jih ljudstvo ne pozabi, šli za njim iti se ljudstvu pričeli hinavsko dobrikati govoreč mu, da so tudi on za OF, da so tudi oni pomagali partizanom in se trkali na prša kot največji narodni borci. Z nastankom Tržaškega ozemlja pa ti Nudje mislijo, da je prišel ponovno čas. ko lahko pridejo na dan s svojo staro proFVudsko politiko v novi obliki in vod plaščem Osvobodilne fronte. Naenkrat se tem ljudem zdi, da je v OF preveč komunistov, da komunisti izvajajo diktaturo in da bi b'lo potrebno v Osvobodilno frontg in na odgovorna mesta poklicati izrazitejše nekomuniste, češ da komunisti preveč kompromitirajo OF itd., skratka hoteli bi Osvobodilno fronto očistiti komunistov — vseh resnično narodnih borcev, da bi lahko nemoteno pripeljali OF na pozicije udinjanja protijugoslovanski politiki in jo končno razbili na razne skupine in grupice samozvanih narodnih vod'teljev. Kadar ti ljudje govorijo o Jugoslaviji, ne vidijo v njej ogromnih naporov jugoslovanskih narodov za izvršitev petletnega načrta, ki naj jugoslovanskim narodom ustvari lepše in srečnejše življen-je, pač pa se zgražajo, ko nova Jugoslavija čisti svojo domovino raznih narodnih izdajalcev in špitonov tipa Furlan in podobnih. Kadar pa govorijo o ljudski oblasti, se zgražajo nad razni-m' ukrepi, ki jih ljudska oblast izvaja proti ostankom fašizma, špekulantom, črnoborzijancem in vsem dajstva nad lastnim narodom. Ti \l.udmi je naš narod se davno oh ra- mogočim sovražnikom ljudstva, ljudje so jasno naši vso oporo pri | čunal. | Takšno je pravo lice teh samozva- anglo-ameriški vojni upravi v Tr- . V Trstu pa so tudi taki ljudje s tu in pomoč pri nadaljevanju svo- med Slovenci, kise delajo veliki pri-je izdajalske politike proti Jugo- jatelji slovenskega ljudstva, ki pa slaviji. V Trstu pa se ti narodni iz- na drugi strani mislijo, da ni po-dantlci povezujejo z raznimi posa- [ trebno v borbi za nac onalne pra-meznimi Slovenci, ki so bili bodisi ! vice slovenskega ljudstva pri nas, že včeraj za časa faš stične Italije naslanjati se na tradicije, izkušnje in pridobitve narodno-osvobodilne v&jne, ki mislijo, da se ta naša borba lahko vrši odvojeno od ostalega slovejiskega naroda v domovini in ki mislijo, da je zaradi nekih posebnih prilik v Trstu potrebno politično gibanje Osvobodilne fronte spremeniti in dati drugačno no- pri nas vrši razne provokacije proti Jugoslaviji in ljudski oblasti v coni B, kot je bil zadnji dogodek v Lanišču, pa ti ljudje ne zahtevajo obsodbe mednarodnih provokuterjev proti vsemu, kar je resnično demokratičnega, ampak obsodbo Jugoslavije in ljudske oblasti v coni B, katera naj bi bila po njihovem kriva, da je do tega dogodka prišlo. Tako ti ljudje, kot so razni dr. Čoki in njemu podobni, s takšno politiko postopoma vedno bolj pr ha-jajo na odkrite pozicije narodnega izdajstva tednika in-njegovim odposlancem Uk-marlem. Tainik Družbe ev. Pavla Bulešič. ks je bil ubit med inriden- i ti v Lanišču, le bil avtor vseh ge sel proti ljudski oblasti in eden glavnih voditeliev talnega fašist!č-neea delovanja: Dogodki v Lamšču so bili priorevHenl na nos«bni seji Dražbe sv. P«vla v Paz!nu. Na tej seji so sklenili, da borci jugoslovanske voake in mladinci, ki so delsh na mladinski nroed ne bodo mogli b!H tv "m h n s k; botri. 2e samo to dejstvo zadostuje za prepoved in razpust tega gnezda. Poslanec Mack o Jugoslaviji Nova doba v odnosih med demokrat č-državami v fužnovzhodni Evropi nmu Bukarešta, 8. — List «Liberta-1 je Groza dejal, da ne zaupa tistim, tea» poroča, da je laburistični po- j ki dajejo darila sedanj; Grčiji, in slanec John Mack., ki je obiskal Romunijo, izjavil, da ni v Velik: Britaniji, kjer prevladuje konservativno stališče, delovno ljudstvo deseglo nobenega uspeha glede enotne fronte. Mack je dalje izjavil, da pripomnil, da je b;l namen pariških razgovorov točnp odloč'ti, kaj vsaka država lahko in kaj ne sme napraviti. Romunija b; morala osta, ti poljedelska država ;n pridelovati samo turščico ter se odpovedat; .'n-je ameriško posojilo glavni vzrck, dustrializacljl, brez katere ni neod-da ee je gospodarska odvisnost An- visnosti. glije od ZDA spremenila v politlč no odvisnost. O Jugoslaviji je Mack dejal, da se mu zdi kakor cgromna delavnica, kjer kraljuje ustvarjalno in konstruktivno delo. Junaško delo delovnih brigad spreminja obraz Jugoslavije. Dejal je tudi. da je odpoved Jugoslavije do pravice bolgarskih reparacij tipična za nov duh, ki vlada med ljudskimi demokracijami v južnovzhodni Evropi. Ta korak je začel novo dobo prijateljstva in sodelovanja med jugoslovanskim in bolgarskim ljudstvom. O R-nrun'ji je dejal da po stabilizacij; valute prevladuje povsod optimizem. Ljudstvo sodeluje z vlado pri njeni gospodarski poli- ZahvalU se je Češkoslovaški za dobavljanje strojev, ki bodo omogočili industrializacijo Romunije, za kar b0 Romunija dobavila 25 000 vagonov turščice. Groza je zaključil: «Vsak poizkus za novo Monakovo bi doživel isti konec kakor prejšnji: njegove žrtve bi postal; avtorji sami.» . I PriiatePska polH'ka Romuniie do ZS'R Praga, 8. — Romunski m'nistrskl predsednik Groza je dopisniku lista «Rude pravoi> ;2jav‘l: <(Atomska bomba lahko mnogo napravi, ne bo nas pa pr’silila vstopiti v za padni blok. Romun ja bo vodila vedno po-lit'ko prijateljstva s Sovjetsko zvezo« Glede Marshallovega načrta Anilo-imeriška uodpora albanskim izdajalcem Tirana, 8. — Včeraj se Je v Tirati; začela razprava proti skupini izdajalcev. Obtoženi Tesara je priznal, da ji njegova organizacija polagala vse upanje na obljube Ai.glo-ame-ričanov, ki so napovedovali :zkr canje svojih čet v Albaniji. Neki drugi obtoženec je izjavil, da j.. bil član tororidtlčae organizac'Je «Homsatan>, ki j 3 dobivala denarno pomoč od angleške misije v Tirani. Anigilo-ameriška misija je tajni organ'zacij; dajala politične in gospodarske informacije to navodila za oborožen upor. Obtoženec te priznal, da je sodeloval pri sabotažnih dejanjih, ki so bila izvršna po navodilih Anglo-američanov. Ofe^ein^a vsfeje v Istri Reka, 8. — Včeraj je ob vznožju Snežnika velika množica praznovala obleinico vstaje istrskega ljudstva leta 194L Rrcslava je bila na kraju, kjer se je 1. aprila 1941 u-stanovlla prva istrska brigada »Vladimir Gortan*. Navzoči so bili tudi podpredsednik hrvatske vlade ter delegat; Pulja in Trsta. nih voditeljev tržaških Slovencev, ki se delajo prijatelji ljudstva, na Stalinov proglas ob 8. stoletnici Moskve Moskva, 8. — Ob 8. stoletnici Moskve so včeraj v Moskvi slovesno položili prvi kamen za osem najvišjih stavb v Sovjetski zveri. Na Leninc-vem griču bodo zgradili 140 metrov visoko stavbo na 32 nad- PROTESTKA ZBOROVANJA V ITALIJI Milijon poljedelskih delavcev v stavki = Togliatti in fcenni obsojata povubno polit ko De Gasperiieve vlade drugi strani pa bi hoteli pod pla- J stropij, ob reki Moskvi pa drugo vezani s fašizmom, ali pa ki so kakor koli še miselno ali pa neposredno vezani na protinarodne sile stare Jugoslavije. Ti ljudje izdajajo razne časopise, k' se imenujejo celo «Demokracijay>, in ki so si nadeli glavno nalogo, v imenu nekakšne zapadne demokraci‘e. napadati in ščem OF razbijati našo politično enotnost in pripeljati slovensko po-; Ulično gibanje na pozicije anglo-ameriškega imper alizma in njegove protijugoslovanske politike- Ko mednarodna reakcija s pomočjo Vatikana in preko škofa Santina stavbo na 26 nadstropij. Ob praznovanju 8. stolenice je izdal Stalin proglas na sovjetsko ljudstvo, v katerem poudarja miroljubno politiko Sovjetske zveze. Tudi vojni minister general Buiga-nin je izdal proglas na vojsko. p>,^e osvoboditi le z oborožen m bo- blatiti Titovo Jugoslavijo. Osnovna | tranjo obliko, ki naj bi jasno zrah ,/^i so mlado ž . Vniia teh ljudi je antikomunizem j Trumana, in pri tem napadalo v vodili slovensko ljudstvo , prvi vrsti Komunistično partijo in k herojskim dejanjem, jofta-io. da izvaja teror nad slovenskim l-ivdstvnm. da ne domiš^a, da hi Str"-en"i uc-n-ial' nekakšno l S1WS^' voditi sioie izdajalske politike v >(no irtvam slovenski narod ni jugoslavi i vreti interesom lastnega 0sV(ybojpn. Zaradi imperia- naroda. Zato pa napadajo in blati-[ ko nacionalno politiko ur, ziwu.it- Mije gg Amerike irt An- j j0 Komunistično partiio, tisto par- stva in se na tej osnovi smatrali asr— koroški Slovenci še vedno i m. u .--------------•—» —j- -j- za edine voditelje slovenstva pri Ko pa je slovensko ljudstvo Ijala enotnost Osvobodilne fronte. Poleg tega mislijo ti ljudje, da se nimamo prav ničesar naučiti od politične borbe slovenskega naroda v domovini, kjer si slovenski narod na novih ekonomsko-socialnih osnovah gradi boljšo in lepšo bodočnost. Nadalje ti ljudje mislijo, da so edini poklcani voditi Slovence v Trstu, zato ker so zadnjih pet in dvajset let političnega življenja tržaških Slovencev vodili ne-hejslovan- ŽIDJE GROZIJO % napadom na London Stavka v Pa astin' - Aniietto 'eta^Mn v nrioravi^enostl er’kani><- oiovenci m; iruiiu . tijo_ M ,ma naiveč zasiUg, da je da-PrikUuM? bL voaii° ^ ,° ^ , nes slovensk’ narod v ogromni ve- J \ ev k. FLRJ, deset m ■ iini svoboden in neodvisen ter sam z et tlir,ti ' ’ ”, .. : cini svoooaen m ncoavisi benešklh 'n gospodar na svoH zemlj °»!<«i -Z Slovencev bodo ponovno jo lahko svoznatt To s0 mdje> ki -) «toivw itcuHo, a Čez $to tisoč . . « , 1 yncev v “ n . 1 se ne sramujejo nositi na sebi pe- , i čata narodnega izdajstva in so pripravljeni za najmanjše osebne koristi prodali vsak čas sebe in svoj narod tujim imperialistom. S temi Hamburg. 8. — Ladja z skimi izseljenci «Exodus» je pri- plula v hamburško pristanišče. Med 2!dl vlada veliko razburjenje in včeraj so v taborišču Hohne, ki leži v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča Belsen, protestirali prot; ukrepom angleških oblasti. V Palestini pa so Židi v znak protesta proti izkrcanju židovskih izseljencev v Hamburgu Primorske mimo teh voditeljev šlo proglasili stavko, ki je trajala dve Te ljudi v odločen oborožen boj sa svojo na- j url. Rim, 8. — Protest; italijanskega 1 delovnega ljudstva proti porazni I politiki vlade in preti vedno večji draginji se nadaljujejo. V Krnu Jo policija s silo razgnala vel:ko ljudsko zborovanje, za katero so zadnji hip preklicali dovoljenje. Tudi v Terr.iju js bilo vel'ko protestno zborovanje. Protest; se množijo po. vsej Italiji. Dar,:s so začel; stavkati poljedelski delavci v Milanu, Vagese Novari, Vercelli, Pav.ji in Bolonji. Jutri bodo stopili v s avko še delavci v Benečiji. Število stavkajočih presega milijon. Ker so zemljiški pes stniki odklonili tudi miri inaine zahteve poljedelskih delavcev, so ti proglas,!; splošno stavko. Včeraj so po vsej Italiji praznovali dan garibaldincev. V Modeni je govoril pcelanec Longo, ki ;e ostro napadel politiko De Gaspe-rijeve vlade. Popoldne je govoril Togliatti, ki je poudaril, da bodo delavci lahko vsak hip zahtevali vstop njihovih predstavnikov v vlado in dejal: cPozva', bomo italijansko ljudstvo, naj se bori za svobodo, k; s; jo je težko priborilo in ki je s:daj ogrožena.* V Bolonji' je govoril Neuni, ki je poudaril potrebo dogovorov bodisi z Ameriko bodisi s Sovjetsko zvezo. nas. dalje, kako nekateri htfa • da bi Jugoslavija krapa k po;.j j, Jugoslavija, ki bi vodi-r° koncesij angloameriškirn ^*ebi h, °m’ dotovo dobila Trst. Tit0 | pa i( odgovoril že maršal la te, iedmni: «Ce bi Jugoslavija dobita Trst, bi s tem La tw Beogradu. dalje, da mi sicer nismo Ju, ampak smo ga v in- Kl°. V” priznali kot gotovo dej-r(*hie borba za naše na- 4an 'rese ne bo lahka; to nam kai*iQ poskusi razbijanja »i a, vrst z namenom, da ^To.i^-oanier ški imperializem iz ' e ustvaril oporišče za S^.^okacij,, prvi vrs(j proti * kot T,atg se bp treba boriti prej za enotnost vseh žall- sil ,la osnovi slovan-tl*t Gnsksga bratstva. 0b ° Babič nadaljeval'- > ~ ^ f..:: •• * •'x-' ob udeležbi velike množice in glavnih članov strank. Govorila sta Marcel Cachln in Andre Martjr, kl ata estro napadala vladno politiko In porivala na skupno delovanje socialistov ia komunistov. m KR Al Ki VEŠJim TEHERAN —- List «Journal Teheran* poroča, da ao s sovjetsko vlado nadaljujejo pegajanja glede pogodbe o petrolejski družbi. VARŠAVA. —- Podpredsednik poljske vlade Gomulka, minister za Industrijo in trgovino Mino in minister za premet Rabanonvaki so prispeli v bčečin na tretji kongres industrij« v osvobojenih ozemljili. RIM. — Konferenca držav, ki so. delujejo pr} Marshallovem načrtu, se bo po vesteh Is Pariza zaključila la, septembra« PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — G. septembra 1947. Za Slovence naSIO-ju samo ena pot (Nadaljevanje s I. strani). je protijugoslovanske politike domače in mednarodne reakcije ter svetovnega imperializma in so tembolj nevarnejši, kolikor bolj se poslužujejo za izvajanje te svoje izdajalske polit ke imena Osvobodilne fronte Zato ponavljam, kar St*m prej rekel, da ni dovolj biti samo prepričan o potrebi enotnosti slovenskega ljudstva v okviru OF, ampak se je treba za to enotnost vsakodnevno boriti proti vsem poskusom odkritih in prikritih sovrainl-kov te enotnosti tn razkrinkavati zlasti tako zvane prijatelje Osvobodilne fronte samo v besedah, dejansko pa najhujše sovražnike in narodne izdajalce interesov slovenskega ljudstva sploh. Za slovensko ljudstvo na Tržaškem ozemlju je samo ena pot, pot politične enotnosti OF, pot dosledne in brezkompromisne borbe proti vsem tistim, ki bi hoteli to enotnost razbiti. Boriti se je treba proti vsem tistim, ki bi hoteli pod parolo obrambe vere in antikomunizma opravičevati svojo protijugoslovansko politiko. Nobena duhovniška halja ne more opravič ti ogromne večine slovenske duhovščine narodnega izdajstva, ko danes hlapčevsko služi protijugoslovanski politiki Vatikana. Jugoslavija je vsem nam naša domovina, s krtero smo m bomo najtesneje povezani. Poleg tega pa je nova Jugoslavija danes vzgled in vzpodbuda vsem ljudem in narodom v njihovi borbi za nacionalne in demokratične pravice. Uspešna borba za narodne pravice slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju pa je edino mogoča v bratstvu in ed n-stini z italijanskimi demokratičnimi množicami in v borbi proti vsem tistim, ki bi hoteli to enotnost in bratstvo razbiti. Slovansko-italijan-sko bratstvo mora biti osnova vsega našega življenja in delovanja na Tržaškem ozemlju. Ob zgledu bazoviških junakov, ki so dali mlado življenje za pravice našega ljudstva, moramo hod ti p0 tej poti, ki je e-dina pot do uresničenja vseh nacionalnih in demokratičnih pravic našega ljudstva in zmage demokracije sploh na Tržaškem ozemlju. Pretekla borba našega ljudstva je ustvarila vse pogoje doma in v svetu za našo uspešno borbo, če bomo tudi v bodoče kot včeraj dosledni in nepopustljivi v tej borbi. Naj živi Osvobodilna fronta/ Naj živi Slovansko-italijanska antifašistična un!ja. Večna slava bazoviškim junakom I TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Trgovski nameščenci odločno in strnjeno branijo svoje pravice Govor tov. Gasparinija Po n:kaj pevskih točkah 'e spregovoril tov. Gasparini, ki Je med drugim dejal, da bazoviške Jurake proslavljajo tudi vsi italijanski antifaš stični demokrati. Ko so Bidovec, Miloš, Marušič ln Valenčič dal* prvi udarec fašizmu, so tvegali življenje tudi za osvoboditev Italijanskega ljudstva. Ko so onega usodnega jutra počili streli, pod katerimi 90 padli štirje Junaki, ni bilo to maščevalno dejanje s-mo nad Slovenci, pač pa tudi teroriziranje italijanskega ljudstva ln številnih podtalnih skupin. Bazoviškj junaki niso junaki samo Slovencev, pač pa tudi vseh antifašistov, kajti eden In 'sti Je bil skupni sovražnik. Številne d’>u-ge skupine so podtalno deloval«.. Čeprav so bile različnega prepričanja in so delovale po različn'h poteh, so sl bile zelo blizu, ker Jim jo bil cilj skupen: zruščnje fa- šizma. Poudaril je dalje, da pomen! enotnost Slovene;v okrepitev tud! Italijanske demokracije, kakor tudi pomeni enotnost Italijanov korist za Slovence, ki brez enotnosti z (talljai skimj demokrati ne bi Imeli možnosti uspešn ga uveljavljanja svojih pravic. Kdor skuša razbiti to enotnost, izdaja slovenski in Italijanski narod. Omenil je nato spletke reakcije in škofa Santina, kateremu je neki slovenski duhovnik na vprašanje ali je kdaj pozdravljal s stisnjeno pestjo, odgovoril: »Ekscelenca, ni-kolj nisem pozdravil s fašist čn m pozdravom.* Za tov. Gasparinijem je predstavnik Hrvatov STO-ja tov. Velič govoril o nečloveškem preganjanju Slovtncev in Hrvatov po italijanskem fašizmu in imperializmu. Združili so se Slovenci In H«-vatl in se skupno z italijanskimi unti-fešist; boril; proti zatiralcu. In v tem odporu so pad/li bazov škl junaki, padel je istrski Hrvat Vladimir Gortan, ki je bil z njimi tesno povezan v ist; organizaciji. In te žrtve našega ljudstva niso bile zaman. Po trinajstih letih so Slovenci, Hrvati in Italijanski antifašisti združeno vedili borbo proti ttalljanskomu fašizmu ln netn-šktmu okui>atorju. Leta 1945 so fašisti in imperialisti hotel; znova zasužnjiti naše ljudstvo, k| vodi sedaj skupno z italijanskimi antifašisti odločno borbo za uveljavljenje svojih pravic, demokracije In za neodvisnost na STO-Ju. V tej borbj P® nismo nami Je zaključil tov. Vc-llč. Z r.amt so vse demokratične sile Italije, Francije, Anglije in vsega svita, k! se borijo proti ostankom fašizma. Zato, tovariš;, ostanimo enotni v Osvobod Inl fronti pod zastavo StlAU ln stopnjujmo našo borl» za demokracijo ln pravo neodvisnost na STO-ju. Blava bazoviškem junakom! V imenu tržaškega odbora za neodvisnost Je spregovoril g. Sporer kj j« omenil italijanski fašatični teror nad Slov mol in Hrvati, rad ltalijansk.ml antifašist, ter pouda ril, da so Bidovec. Miloš, Maruš'č ta Valenčič naznačtll pot za poznejšo osvobod'lno borbo. To naj nam bo za opomin, da bomo do kraja vodili borbo do končnega iztrebljenja fašizma. Združeni pevsk; zbori so zatem Izvedli še ostali del programa ln z občutkom zapeli vrsto borb nlh pesmi pod vodstvom pevovodij tov. Draga Žerjala, Oec rlja, Franca Fabrisa Vladka Švare, Vladimirja Lenardona ln Sonje Mahničeve. 8 tem je bila proslava zaključena in množica se je polagoma razhajala s trdnim sklepom v srcu da bo čuval« ln izvršila izročilo »asovlšklh mučmlkov. Stavka trgovskih nameščencev je bila tudi včeraj skoraj popolna. Mesto ima bolj mrtev videz in železni zastori eo spuščeni. Osrednji odbor za sindikalni sporazum je prevzel vodstvo stavke vseh strok trgovskih nameščencev in sporoča: 1.) Pojasnila, ki jih vsebuje poročilo zveze trgovoev, so tendenciozna in vsekakor ne odgovarjajo resnici. Stavko je svobodno in enoglasno napovedala skupščina name-ščenoev, in sicer na podlag! izčrpnega poročila sindikalnih predstavnikov o poteku pogajanj. Med pogajanjem so poskušali sindikalni predstavniki na vse načine preprečiti, da bi se pogajanja razbila. Zaradi tega so pri najrazličnejših upravičenih zahtevah popustili ln pristali na kompromisne rešitve. Pristali so tudi na to, da se bo vprašanje normativne pogodbe kasneje reševalo. Ta pogodba ima mnogo določb o odpravninah odpuščenim ln onih, ki sami zapustijo službo. Pripadniki te stroke čakajo namreč že skoro eno leto, da bi se to vprašanje uredilo. Vseh teh žrtev delodajalci niso prav nič cenili in se s tem popuščanjem niso hoteli zadovoljiti. Za uradništvo, ki je zelo številčno, »o nam -hoteli vsiliti svoje mnenje. Ko pa se je ugotovil kriferij plačil za industrijo, tedaj so hctell, da bi se pri tej stroki upoštevale le nekatere postavke teh plačil. , 2.) Stroka je pričela z očitno borbo proti delodajalcem ln OOSS, upoštevajoč načela pravičnosti ln zmernosti, kar je bilo vedno znač".-no za sindikalne predstavnike, poziva vse delavstvo ln vse konsu-mente, da izrazijo svojo solidar Stavka v Tržiču Delavstvo triižkih ladjedelnic Je včeraj od 10. do 11. ure stavkalo. Stavkali so zaradi sol damostl z varilci ln uradništvom ladjedelnic, ki zahtevajo mezdna izboljšanja. Glavni vzrok pa je bil nezadovoljstvo delavstva, ki zahteva, da se izvedejo sindikalne volitve za notranjo tovarn ško komisijo. Ker bo trž.ška okolica pripadla Italiji, imajo v Tržiču sarro Delavsko zbornico, tj. sindikalno organizacijo italijanskega delavstva. Vendar pa dosedanji odbor. Delavske zbornice kljub novemu položaju ni razp sal novih volitev v notranje tovarniške odbore. Na ta nedemokratični način ščiti polo&aj dosedanjih članov odbora, ki se nikakor nočejo odpovedati svojim stolčkom. r.ost s stavkajočimi. To se najlaže manifestira s tem, da prebivalstvo ne kupuje v onih trgovinah, ki bi bile za časa stavke odprte. 3.) OOSS je nadalje odločen za-igjotoviti stavkajočim vse njihove pravice, tudi če bi moral taka zagotovila podpreti z nadaljniml navodili o omejitvi sedanjega poslovnega časa trgovin z živili in tudi če bj bilo potrebno razširiti sindikalno akcijo. 4.) OOSS formalno objavlja, da ne bo polemiziral z zvezo delodajalcev. Ti so z dosedanjimi komunikeji žalili dostojanstvo sindikalnih organizacij in njih predstavnike. Sindikalni predstavniki ne morejo tolmačiti tega postopka drugače kot za poskus, 3 pomočjo katerega bi hoteli delodajalci zmanjšati moč te stroke in obenem želeli povzročiti dizorientacijo javnega mnenja. Vse to pa seveda izključno v njihovem interesu. OOSS Značilno Zanimivo je vedeti, kateri izmed slovenskih duhovnikov bodo pri misijonu sodelovali. Z ozirom na dejstvo, da je škof Santin določil tudi slovenske pridige in da ima pri tem čisto politične namene, so se vsi narodno zavedni duhovniki v mestu odtegnili ali se vsaj držijo bolj spri strani». Vneto pa ga propagandirajo duhovniki, ki so pribežali s Kranjskega, kamor so pristojni, kakor dr. Gr., A.G., J.G., I. T., se nočejo vrniti v svoje kraje in se krčevito držijo Trsta in škofa Santina, ki jih podpira. Zato tudi trobijo v njegov rog. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da je dal škof za pridigarje poklicati kranjske duhovnike, ki so pred narodno - osvobodilno vojsko zbežali in se sedaj potikajo po Italiji. Naše ljudstvo pa, ki noče Santina, odklanja tudi njegove «darove», v kakršni koli obliki jih ponuja. ## Teden knjige in tiska' v istrskem okrožju . Prihodnji teden od 8. do 15. sep- , birali Prešerna, Cankarja, Gregor-tembra se bo vršil v okviru trime- | čiča in Zupančiča in marsikdo je sečnega tekmovanja v Istri »teden šele v borbi pravilno spoznal in ra- knjige in tiskaj). Ta teden tiska in knjige ima namen poživiti zanimanje za tisk Ui lepo knjigo. Tiskana beseda Je bila vedno vodnik in učitelj našemu ljudstvu, danes pa je prav tisk tisto orožje, s katerim oborožujemo široke ljudske množice, da jih sovražna propaganda ne more zapeljati. Ze za časa borbe sta nud-le knjiga in časopis našim partizanom in aktivistom pouk, dvigala njihovo politično zavest in yero v zmago. Bataljonska, br gadna in divizijska glasila so bila polna člankov o borbi za tisti novi svet, ki ga danes v con; B gradimo in utrjujemo. Ob partizanskem časopisju se je dvigalo na tisoče kadrov, ki jih zasledimo na marsikaterem odgovornem mestu- Ko pa so se pojavile v partizanskih tehnikah in tiskarnah prve brošure in knjigo, so naši borci pre- RAZPRAVA JAVNIH DEL Darovi-izraz ljubezni trdi odvetnik Poiilucci bivala gradbeni material, za katerega so zaprosila. Prav tako je priča zanikal, da bi Hiibn ir jeva lahko vplivala na podjetnike, ki so prihajali v njegov urad. Od Hiib-nerjeve ni po njegovih izjavah nikoli zahteval, naj mu daje polovico nagrad, ki so ji Jih dajali podjetniki. Squire je prav tako skušal zmanjševati krivdo Hiibnerje- Včcraj ob 10. ur; zjutraj se je 1100 zlatih napoleonov, potem 100 ve z izjavami, da se ni zanimal, od razprava o škandalu javnih del na- I tisoč lir za letovanje in še poso-1 kodprihaja denar, ki ga je Hub- daljevala. Prva priča, k! je pred jilo v znesku 250.000 lir, ki ga ji | r,*rJ€va z nlim delila, nabito polno dvorano govor,1, je je dal za njenega bolnega brata, bil jugoslovanski begunec in u- ! Čeprav Svarc ni po poklicu grad-pravnik gradbenega podjetja «VE- b nik, temveč trgovec a stroj!, sta LA* Janko Svarc. Potem ko je povedal, katera javna dela je pod Jetje izvrševalo, je trdil, da so bili darovi, ki jih je on dajal Štrukljevi, strogo zasebnega značaja, ker ni imel namena podkupovati pri dodelitvi javnih del. Zapisnike svo Jih zasliševanj js v glavnem potrdil razen dveh izjem. Iz teh zapisnikov izvemo, da se je g. Svarc spoznal s Štrukljevo v Firencah, od tod sta odpotovala v Turin, od koder ju je njur.a pustolovska pot privedla v Trst. Čeprav je na sodišču priča trdil, da Slava Štrukljeva ni mogla na noben način vplivati na Richardsona pri dodehtvi javnih del podjetju, je vendarle priznal, da j; je dajal darove naravnost bajne vrednosti. Kaj je ugajalo Štrukljevi? Med darovi, ki jih je Svarc dal Štrukljevi so bili: za Miklavža krznen plsšč, vr»dn 180.000 Gr, ob božiču prstan, vreden 160.000 lir, F/ZKUL7 URA Poraz L). Ponziane v Skoplju. Najvažne ša tekma med Dinamom in Rdečo zvezdo se je končala neod-loč no. Torpedu napelo Iztrgati Partizanu 1 točko Enajstorlca LJ. Ponziane, ki Je v nedeljo gostovala v daljnem Skoplju, Je doživela že drug hud poraz Vsokega poraza je krlya ožja obramba, kj Je popolnoma odpovedala, kar se najbolje vidi iz rezultata. skih igeT v lahki atletiki, pri katerih sodelujejo tudi trl^ki lah-koatleti in atletinje. Prv. dan se je vodla glavna borba med Ma-dž rsko :n Jugoslavijo, katero je prva s tremi točkami odločila v svojo korist. Po prvem dnevu vodi Ma- V najvažnejši tekmi IV. kola sta džarska 78 točk, pred Jugoslavijo se v Beogradu pomerili enajst,orlci, 75 točk, Romunijo 49 točk, Bolgari-Rdeče zvezde ja zagrebškega Dina- jo 13 točk m Albanijo 4 točke. Po-ma. Po od.očni igri, k; je navdušila drobne rezultate bomo prinesli v jutr.Snji številki. Sporočilo tekmovalcem za fizkulturni znak Sporočamo vsem tekmovalcem za z nekim prijateljem iz Zagreba ustanovila gradbeno podjetja, v katerega je on vložil svoj denar. Na predsednikovo vprašanje, zakaj se je posvetil stavbarstva, je Svarc odgovoril, da je tedaj pomislil, s katerim poklicem bi se največ zaslužilo. Končno ja sprevidel, da 9s v Trstu zasluži največ v stavbarski stroki, zaradi tega je tud; finansiral podjetje. Za njim se je prikazal v aodrni dvorani kot priča agent Pagnotta. Dobro rejeni gospod z žvečilnim gumijem v ustih, je s svojim običajnim počasnim govor jen jetn potrjeval verodostojnost zapisnikov z izjavami obtožencev, kat.re je on zaslišal. Med temi zapisniki je bila izjava obtoženke Hubnerjeve. Tudi ta obtoženka je precej zaslužka med svojim službovanj, m na uradu za javna dela. Tvrdka Gium-gi ji Je darovala I milijon hr, SI-CELP 700 tisoč lir, ker je pripo-mog£a, da je urad za javna dela prepustil tvrdko kot ponudn ka pri licitaciji javnih del. Tvrdka Brel-*er ji je darovala 2 milijona Ur, It sni trgovec Toros ji je dal 2 m ilijona lir. Vsa te denarne zneske pa sta si z majorjem Squireom delila na polovico. Sam Squire ji je daroval radijski aparat, budilko in 30.000 lir. Odvetnik Poijlucci je Pa-gnottl zastavil nekaj vprašanj, s katerimi je skušal dokazati, da je bila Hiibnerjeva zaslišana ponoči in da je bila tako prisiljena marsikaj izpov dati, posebno pa, ker so Ji med zasliševanjem omenili, da je tudi njena mati aretirana. Priča Pagnotta pa je ta vprašanja popravil in dodal, da je bila njena mati zaradi tega aretirana, ker so pri njej obtoženci shranili svoje dragocenosti. Prav tako je gosuod Poiilucci hotel dokazati, da je bilo med pričo in obtoženko ljubavno razmerje. Agent Pagnotta pa o tem ni vedel ničesar pov dati. Nato je sodišče prebralo Izjave majorja Squlrea, k; jih je dal na zasliševanju. «Darovl» so italijanski običaj Iz zapisnika je razvidno, da je Dinamo 4 3 1 0 15 4 Hajduk 4 3 0 1 9 3 Rdeča zvezda 4 2 2 0 8 3 Lokomotiva 4 2 1 1 8 7 Pa: tlzan 4 1 2 1 8 6 Metalac 4 1 2 1 2 2 Vardar 4 1 1 2 8 U Lj. Ponzlana 4 1 1 2 5 12 Torpedo 4 0 2 2 4 11 Spartak 4 0 0 4 1 11 30.000 glavo množico, sta se razšli z neodločenim rezultatom. S tem je ostalo vprašanje jesenskega prvaka še vedno odprto. Za presenečenje tega kola Je poskrbel sarajevski Torpedo, ki je sredi Beograda odvzel lanskoletnemu prvaku Partzanu 1 točko. Splitski Hajduk Je na domačem Igrišču ^ I kulturni znak v Ajdovščini daje še da je to navaden italijanski običaj. .. „„ o -o nadalje na razpolago tekmovalcem fizkulturnj znak, posebno onim k; j Squire o nerodnostih na uradu za so se prijavili avgusta meseca da J javna dela obvestil majorja Rije rok tekmovanja podaljšan do j chardsona. Ta pa ga je pomiril, 1.11.1947. Zato okra.ni center za fiz- ! r.aj si tega ne jemlje k srcu, češ komot.va pa je odpravila beograjskega Meta,ca. 1 za polaganje norm inštruktorja ter R zu.tati: Vardar-Ponzlana 6:3: / * - ' „a DInamo-Rdeča zvrzda 1:1; Partzan Torpedo 3:3; Hajduk-Spartak 2:0; Lokomotiva-Metalac 2:1. V glavnem pa zapisnik ponavlja vso to, kat je zapisano v zapisni-vse potrebno telovadno orodje na 'ku Hubnerjeve. Po čitanju tega Kvalifikacijska lestvica F. D. Barkovlje si je osvojilo Frausinov pokal V nedeljo dopoldne so bile v plavalnem bazi nu »Ccdos* v Ba.kov-ljah pravalne tekme za Fraus‘nov pokal. Ker se lanskoletni zmagovalec F. D Fraus n letošnjih tekem ni udeležil, ge Je razvila glavna borba med F. D. Barkovljami in F D. E'ettro, v kateri so zmagali Bar-kovljani in si tako priborili za eno leto lep pokal. Rezultat; so: 400 m prgsto: 1 Dolenc (Barkovlje) 6.20.2; 2. Bubnlk (Barkovlje) 6.39. 1. DoFnc (Bark.) (Eletra) 1.15.4; 3. SvagelJ (Bark.) X. Persl (Bark) 3.24.8; 2. Predonzani (Eletra); 3. Starc (Bark.); 4. Portoleone (Eletra). 100 m hrbtno: 1. Černigoj (Bark.) 1.41.3; 2. Pertot (Bark.); 3. Buffolo; 4. Terronl (oba Eletra). Štafeta 4x200 m; 1. Barkovlje; 2. Eletra- Skupina B: *o m prosto: 1. Sva-gelj 36.9. so m hrbtno: 1. Starc 53.9; 50 m prsnoi 1. Pertot Jurij 44.1. Balkanske igre v lahki atletiki v Bukarešti 100 m prosto: 1.13; 2. Temini Porro (Elet.); 4 200 m prsno'- V petek popoldne Je bilo v Bukarešti svečana otvoritev balkan- Igr šču F. D. v Ajdovščini vsak ve- | zap anlka j; pričal bivši major čer od 5. do 7. ure. V torek 9. t m. bodo prvi treningi. Tekmovalci naj sc zg.as.jo na sedežu okrajnega fizkultunn ga odbora, Gregorčičeva ul- 16. Vabljeni so tudi mladinci in mladike, ki so se vrnili s proge in niso izpolnili vseh norm, da se Jim omogoči nadaljne tekmovanje. Squire. Kot zavezniški častnik !n Richardsonov namestnik je imel pravico, da Jo v odsotnosti načelnika urada podpisoval dodelitve Javnih del v znesku do 1 milijona lir Ker je bil gospod Squire načelnik odd lka za dodelitev gradbenega materiala podjetjem, je na tožilčeva vprašanja razlagal, na kakšen način so podjetja lahko do- Tudi predsedniku že preseda angleščina odv. Cavalierija Na popoldanski razpravi ,'e nadaljeval 9 svojim pričevanjem g. Squire. Zopet so se tožilčeva vprašanja vrtela okrog vprašanja, kdo je lahko podpisoval nakazila za dodlitev gradbenega materiala. Odvetnik Cavalieri, ki na sodišču govori angleški, je za svojega klienta ing. Rappa postavil priči nekaj vprašanj v angleščini. Predsednik sodišča pa mu je svetoval, raj vprašuje v italijanščini, da ga bodo lahko tudi drug; razumeli. Tud; gospoda Squirea, ki Je omenil, da ga je britansko vojaško sodišče obsodilo zaradi sodelovanja pri podkupovanju, čeprav n; oškodoval ZVU, je major Bayliss zavrnil s pripombo, da Je to strogo obsojenčevo mnenje. Podoben odgovor je dobil odvetnik Po'llucci, ki j« s svojimi vprašanji, ki jih Ji stavil pričam, skušal dokazati, da so obtožencem dajali podjetniki denar le iz ljubezenskih razlogov. Predsednik Bayliss je odvetnika prosil, naj ne stavlja takih vprašanj, iz katerih naj bi sod'šče dobilo vtis, da so vsi gradbeni podjetniki v Trstu bili ljubimci prisotnih obtoženk. Sodišče je še prebralo izjavo trgovca Torosa, ki je Hubnerjevi dal 400 do 500.000 lir. Pri njem je Hiibnerjeva imela palož nih 4 milijone 800.000 lir. Po čitanju tega zap'sn!ka, Je sodišče razpravo od-godllo na danes zjutraj ob 10. zumel besede velikih napovedovalcev borbe za svobodo, V istrskem okrožju bodo razstave knjig in tiska po vseh večjih vaseh in centrih, Prosvetna društva bodo poskrbela za .zložbene prostore in njihovo okrasitev. Mladina pa bo prodajala knjige in časopise. Vršili se bodo čitalnlškl večeri in predavanja o knjigi, literaturi, prosveti, o časopisju itd. Do oddaljencjšh vasi bo zadnje dni tedna vozil kamion s knjigami, tako da si bo lahko vsakdo nabavil lepo knj.go V samem Kopru bo razstava knjig v vseh večj h trgovinah, v glavni izložbi pa bodo knjige na razpolago tudi za prodajo. S «t-;dnom knjige in tiska* si bodo Slovenci m Italijani medsebojno lahko izmenjali misli o novi knjigi in njenem razvoju. Zlasti pa bomo v tem tednu posvetil; čim več pažnje širjenju dobrega tiska in še prav posebaj bomo širili med naše ljudstvo tisto knjigo, ki govori o veliki borbi ljudskih množ.c za svobodo, napredek :n demokracijo. Oborožen; z znanjem in vzgledi naš h najboljših sinov, ki so nam kazali pot, bomo podrli vse barikade, s katerim; skuša reake ja ustavit; to zmagovito napredovanje delovnih množic. V tednu knjige in tiska se bo Istra Izkazala vredno velikih dogodkov, k; jih je že doživela, od kar sq bataljon; IV. armije zmagovito porabili zadnje ostanke nacifašistič-nih hord. Napredna knjiga in časopis bosta v vsak; istrsk hiši porok lepš.h dni ljudstvu, ki ljub; to zemljo, pesem In smeh, kot ljubi mir in svobodo. Torek 9. septembra Serafina, Marij Sonce vzhaja ob 6.34, zahaja ob 19.26. Dolžina dneva 12.52. Jutri 10. septembra Nikolaj, Ra kil ta Spominski dnevi 1921: so italijanski šovinisti požgali Narodni dom v Barkovljah. 1943: je nemška vojska zasedla Ljubljano. Ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho. Preskrba Delitev mhka. Z današnjim dnem se je pričela delitev ml ka za otro-! ke od 0 do 1 leta in bolnike, ki prejmejo 2 škatli sladkanega kondenziranega mleka na odiez:k 1 j do 15 dodatne nakaznice ter za delavce, k; so izpostavljen; strup? tlim plinom na odrezek I in II. Delavci naj dvignejo ml ko pri tvrdki Oreste Canetto, ul. Giustiniano 8. Delitev se zaključ; 15. t. m. CENE NA 2IVILSKEM TRGU TRST 8. septembra Po zas’ugl ES bo morala SllGEP p ?rn!ti škodo Odločni nastop ES kmetijske stroke prot; brezobzirnosti tvrdke SILCEP pri gradnji avtomobilske ceste Trst-Trbiž je zalegel. Tvrdka bo morala poravnati vso povzročeno škodo. V ta namen je tvrdka »Autovle Venete* pooblastila ES kmetijske stroke, da zadevo uredi. Kmetje bodo najeli strokovnjaka, ki bo o-benem z dvema njihovima pooblaščencema ugotovil vso škodo. Na posebnem sestanku so zainteres:rani že izvolili dva pooblaščenca. Škodo pa bodo ocenjevali za vsakega pcedinca posebej in za vsak primer posebej sestavili zapisnik. Vse zapisnike bo nato prevzel ES kmetijske stroke, ki bo vodil z «Autovie Venete* pogajanja za povračilo škode. «Autovie Venete* oddaja namreč vsa cestna dela in bo Vsi prizadeti Lonjerci In Kat!-narci lahko dobijo vsa potrebna pojasnila pri ES kmet!jske stroke v ul. Imbriani 5-1. tel. št. 93-710. iz kavcije, ki jo morajo poedine tvrdke položiti pri njej, sporazumno z ES kmetijske stroke plačala vso škodo. DNEVNA KRONIKA Trika nesreča na bazoviški cesti 1 mrtev in 2 rankna V nedeljo zvečer je prišlo na ba-z'vlški cesti, na ovinku pr. Facca-noniju do težke nesreče, ki Je zahtevala smrtno žrtev. Neznani avto je podrl 59-letnega mizarja Alojzija Lu’na i ul. Gluha 156, 42-ietn.ga Matevža Bož.ča .z ul. Fonderia 5 in 10-letnega Lina Zer.ala s Skolje-ta 197. Pokhcani rešilni avto je takoj odpeljal vse tri v bolnico. Težko ranjen; Lu n Je umrl že med prevozom v bolnico. Ostala dva sta bila le laže ranjena in bosta zapustila bolnico v 15 dneh. Pr; nes.eči je bila pričujoča tudi 2erjalova teta Karla Gruber, ki je edina priča nesrečnega dogodita. Poškodovana Božič in 2erjal se namreč niče sar ne spominjata. Nesreča pri delu Pr! delih na cesti blizu Pr oteka Je zašel med dva vozička delavec Nikolaj Prašelj s Kontovela 39. Ker sc ni mogel pravočasno umakniti, S kamenjem nad avto SP. Živila kg Oene aa debe.o lir dene na rfrobnr Ur Krompir . , , 36-38 38-48 Solata .... 70-100 80-140 Bučke . , , . b0-80 70-110 Kumarice ,.. 60-80 65-90 Stročji f žr.l . 130-150 140-170 Sveži fižol . 140 150-160 Radič 80-100 90-160 Paradižniki 30-35 36-48 Melancane 40-60 45-72 Paprika . 40-50 48-70 Zelje (vrzote) 60 60-72 Čebula .... 40-45 48-52 Breskve , . 60-100 88-140 Hruške .... 60-80 40-110 Jabolka .... 15-20 20-88 Češplje .... 40-45 42-60 Grozdje . . . 60-80 70-140 Smokve .... 40-50 45-65 Melone . . 30 40 Limone . 90-110 100-140 Lubenice . . . 15-25 20-30 Jajca (kom.) 39-40 39-42 Enotni sindikati Urad za tisk. V četrtek tl. t. m. ob 17.30 bo sestanek referentov tiska ES za težko in sr dnjo industrijo v ul. Monfort 3. Zaradi važnosti sestanka pridite vsi. Si :dikat prevoznikov. Danes ob 19. uri bo seja upravnega odbora v ul. Zonta 2. OSS kemijske stroke. Danes ob 18. uri bo seja v ul. Imbriani 5. Mestni odbor se sestan: danes ob 19.30 uri v ul. Imbriani 5. Šolstvo Vinars/co sadjarska šola t; 15. septembra se prične novo šolsko leto na Kmet.jski šoli v Sk0C1J8®: prt Kopru. Pi-venstveno naj ee P j javijo oni, ki b; bili pripravije po končanem dveletnem sprejeti službena mesta pri nas kmetijsko gospodarsk.h ustanova Vpraševanje po kmeUjsk.h strok njakih je izredno vel;ko. Vsi o ja lanskega leta so odšli na služben mesta, ker so uvideli, da je to nujno potrebno. .. „ Pomorsko trgovska akademija Kopru. Popravn; izpiti bodo tembra, sprejemni ;n razredni pili pa 16. septembra. «. Slovenska gimnazija v -Poripf ‘ Sprejemni izpiti za dijake, » )• šc niso polagali, bodo 15. seP ._ bra. Kolkovani prošnj; (30 lir) P . ložlte rojstni list in zadnje šol. aP oevalo. Privatni in posebni izpiti b°“ 12. in 13. septembra. Kolkova«« prošnje z rojstnim listom ‘D j njim šol. spričevalom vlož.te do septembra. ju.dit Opozarjamo dijake na dlja5 dom v Portorožu. p.d. Nižja gimnazija v Tolminu, n no vpisovanje za vse razrede 8., 9. in 10. septembra. Srednja tehniška šola v AOKVj Kolkovane prošnje vložite d° ' septembra. Sprejemni izpiti pr-c jo 15. septembra. . :« Drž. učiteljišče v Tolminu, i«- , 11. septembra bodo popravni ’ 12. do 14. septembra bodo vp 3 nja. Reden pcuk se prične tembia. Oskrbovalnina v d0aa domu znaša 2000 jugolir. r3*:^ valnina se lahko zniža po lin0 skem stanju prosilca. 1 Slovenska gimnazija v K „1 in 9. sept. bodo ob 8. uri P°P, o izpiti, 10. sept. razredni izP„ ’ -zp. ii, j.u. »epi. razieum r ^p. sept sprejemni zpiti, 12. in 1 tembra vp sovanje za vse ,r j:ja; K vpisu naj prinese vsak^ - ^ lansko spričevalo, rojstni 120 lir. . doa Prošnje za sprejem v d-jask- . naj bodo potrjene od kraj. ‘F skega odbora. pg. Zenska obrtna šola v šdriP-pravni izp t! bodo 11. in **• $ tembra. Vpisovanja bodo od 1 • 14. s-ptembra. Nove učenke ra priložiti prešnji kara'?^i..{eva- rojstni 1‘st ln zadnje Sol. s"?- s«. lo. Redni pouk se prične 15- tembra. Sofa za otroške vrtnarioe v ■--» leto®1 Prosvetno društvo «S. Jenka» opozarja svoje članstvo na današnji občni zbor, k' bo ob 20.30 uri pri Kraljiču. torožu. Z letošnjim šolsk na '~rofg se prične na učitelj šču v P°,r' ,jct. triletna šola za otreške vri® Pogoj za sprejem je nižja ® jcjj- šola. Prijave sprejema ®avrQ5itr- stvo uč'telj!šča v Portorožu. ^ bovalnina znaša v dijaškem^ Pevski zbor Z. P. P. obvešča pevce, da bo v četrtek 11. t. m. ob 19.30 ur j redna pevska vaja v dvorani kulturnega krožka Kraljič (Dom pr.staniških delavcev). Udel:žba in točnost obvezni. 3000 jugolir, ki se pa revnejš ®1 ko zniža. tržaških slovenj Izpiti na vrzasKui _ rfl srednjih šolah v jesenskem ^ ^ I Popravni, razredn; ln pi. i piti se bodo začeli v tori k Pripravljalni odbor za proslavo obletnice ustanovitve XIX. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Srečka Kosovela vabi c.a sestanek, ki se bo vršil na sedežu ZPP, ul. Corso 19 dne 11. t. m. ob 14. uri, sledeče tovariše: Ukmarja Draga (Bojana), Jamnika (Zveza mvalidov - Ajdovščina), Budo Franca, tajnika alt predsednika ZPP okraj Komen, Skalo Stanka (Kobdilje). ob 8 30, zrelostni Izpiti v 8 prt 2. oktobra. Redni pouk 8®. A, ob* Čel 16. oktobra. Pcdrobnosti javljene na oglasiti deski posu^ nih zavodov. V nedeljo popoldne je napadla skupina neznancev blizu Sv. Ivana pri Devinu avto z značko SP- Med potrikl Je bila v avtomobilu tudi bolna ženska. Po tem «junaštvu» so jo neznane, popihali. Podel napad na bivšega partizana Tov. Modic Joco z Opčin, ul Na-zionale 17, Je v nedeljo zvečer okoli 21. ure šel po cesti prot: Repenta-boru. V Istem času sta privozila po cesti z motornim kolesom dva neznanca. ki sta se ustavila ln ga nenadno napadla z nožem. Ker sta se ustrašila hrupa prihajajočih ljudi, sta jo nagio odkurila. Tov. Modic ima le lahko prasko otl noža. Plače ladijskih moštev Z veljavnostjo od 1. januarja 1947 se zviša na štirikratni znesek mesečna plača moštva, k; je usluž-beno na jadrnicah, jadri.leah s po-mosi.im motijrjem, motornih jadrnicah ln motornih ribišk.h ladjah.. Povprečna dnevna plača je ena trid »ttinka mesečne plače. Znesek za prehrano v gotovini se zviša za štirikrat po osnovi, ki je določena za vsak »pomot sk: okraj*. Ta odlok je stopil v veljavo 6. srptembra 1947. v torek 9. septembra TRST II redi 11.30. Dopoldanski kon cert- 12.0°- Sodobna Anglija. 12.10. cirana glasba. 12.45. Naprve ...ml cirana glasba. 12.45. JNap1 ' " ^urin poročila. 13.00. Slovenske P" [r« 13.30. Ritmična glasba. 13.45. glasba. 14.15. Zgodovina 19. .-3O. ja. 14.28. Citanje sporeda. ,sJ. Plesna glasba. 17.50. Komor®8 g 30, ba. 18.15. Vesele melod je-Slovenska književnost. 1®* jjaj*-na glasba. 19.00. Mladinska c N 19.30. Havajske kitare. 19.45-_, _tj8 1 -mOO. Policija zaprla bar «CoIorado» Ncč za nočjo so moral; poslušati vpitje in razgrajanje lahkož'vccv stanovalci okoli bara steno nasproti sebi, na kateri so se od časa do časa zasv tlikali odsevi žarometov, Je v mojem srou zazvenela kakor na ftntel vibrirajoči struni nelznkljiva ljubezen. Ležal sem nepremično, nisem se ganil, toda zdelo se mi je, da hodim od enega do drugega teh mladih ljudi, tel so se nemirno premetavali na posteljah in rahlo hropeli, in ga božam po laseh. Spomnil sem se na stavek Iz Bismarckovih zapiskov: sCelo noč sem sovražil (Francoze namreč). A jaz sem oelo tlslo noč ljuiill to ljudi Is vsega srca m ni sem zaspal prav do jutra, ko Jt bil te svetel dan. V m'slih sem hodil s temi mladimi Makedonci po njihovih pašnikih in »e čutil enega Izmed njih. In sem hodil z Italijani po delavskih četrtih Milana in Torina fn st spet čutil enega izmed njih. In s’’et sem hodil s temi svojimi tržaškimi fanti, s temi mulci, ki so ml napravili marsikatero preglavioo, tn sem bil spet eden izmed' njih, XSo nadaljuje). BIZJAK por. VOVK je Izgubila osebno izkaznico, ki jo Je /stavi! odsek za notranjo upravo okraja Gorica. S tem jo prekl'cuje. ved časa in poročila. 20.00j^f ^jj, na vasi pojo narodne Pe6tnP,er®’e' Koncert violin!sta Alberta J' „pje lja. 20 45. Zgodovinsko P®ad .]) V 21.00. Balelna glasba. 20.15- pu-veste? 21.30. Melodični orkest«1 ^ dolf Starič. 22.00. Sodobni .p južnoa®®e‘ skladatelji. 22.45. plesna glasba. 23.15. Odg. urednik DUŠAN , t,o Tisk Stabilimento Tip. IVI A L 1 O G L A DEKLE, vajeno vsega S0’^ 'i1 sk ga dela dobra kuhari®;1, jvd-ali “i.sk mesto pri boljši slovensk, rav' *k! družini. Ponudbe >18 »Prim, dnevnika* pod er tTTem ir mitj nnn r no .vv/ndtO.' I j/V UISO V TRSTU z 32 pros«"'^ dam ali oddam v rajem-valci izključeni. Por.udbe 118 pe® DAROVI IN PRISPEVKI Ob poroki hčerke Tee daruje družina Berger 10.000 lir za Dijaško Matico. Na mesto cvetja na grob pok. Jožefi Kalc darujejo za spomenik padlih partizanov iz Padrič Just Žagar 1000 lir M!hael Grgič 1000 Ur, Just Kalc 500 lir ln Antonija Pertot 200 lir. vo »Primorskega dnevnika* »Pripravno za lnd.nsir'jo*._^-gffi MODERNO ZAKONSKO' CO popolnoma novo proda®! .j J, odpotovanja. Trst, ul. A' vi ata 1. — Šivalni stroji „Sin?8 n h vseh tipov i>o različnih 12.000 lir dalje, z garanCJo. prilika. — Prodaja COSiA^jti KWf>FREDSTAVEIi ROSSETTI. 16.30: »Dol z bogastvom!*, Ana Magnani in Vitto-rio De Slca. ALABARDA. 16 00: «2enin obraz*, Joan Cravvford, M. Douglas. MA991MO. 16.00: »Bengalski sull-čarji*. IDEALE. 16.30: »Ob veliki zor:*, Rcssano Brazzi. TRST,' UL. MANZONI, ŠOFERSKI TEČjJ V LOKVi IN STANJE^ i V Lokvi se prične t čaj 0p 1 ob 18. url, v Štanjelu 13. t. h1’ Prijati se lahko V nedeljo 14. t. m. VSI V DIVAČO! PLES NA PROSTEM, SREČOlOV IN DRUGA PRESENEČENJA Vabi pripravljalni °' db«r- Velika Hkiidarlj« modulov |To /II/1IIH krznarstvo • MlkT, 11L IHIiATU