Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno 1'20 K; za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta ^ 80 K. PasariMM itnllka 10 v, Reklamacije io poitain« pr.sl«. McfianUrana plusa as «pn lUkopiii ta m«kjot lUltliL Ka.sUpu paUt-nsiin (llriaa 88 mm) ca takrat 10 v ta., viikrat p« iagevtra. 58. štev. V Ljubljani, v torek, dne 15. junija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnldtvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/11. Državni zbor. V soboto je državni zbor po dolgem presledku prišel zopet do dnevnega reda. Od 5. maja se je zbornica, kolikor je sploh zasedala, bavila z drugimi rečmi. Razni nujni predlogi so zadrževali redno delo in parlament je prišel vsekakor v neprijeten položaj; ker poteče koncem tega meseca v decembru dovoljeni proračunski provizorij, pa se mora do tistega časa rešiti proračun, ali pa podaljšati sedanji provizorij. Ge imajo stranke dobro voljo, še stvar že lahko izvrši; seveda je nad vse neroden tisti način; ki ga predlagajo nemški nacio-nalci, namreč da bi bila o celem proračunu le ena specialna debata, kar ne pomeni nič druzega, kakor ponoviti generalno debato. Proračunska razprava ima dve strani; po vseh konstitucionalnih navadah je to glavna politična debata, s katero obračunajo stranke z vlado in pa med seboj. Taka razprava se sme po sili krajšati in bičati, če se hoče razjasniti položaj. Na drugi strani je pa stvarni romanbolj v Specialni nego v generalni de* bati, kajti o posameznih postavkah proračuna se more temeljito govoriti, kadar prihajajo na vrsto. Med strankami se vrše še pogajanja, kako naj se uredi ta debata, a med opozicijo in vladnimi strankami je še veliko nasprotje. * Kar se tiče nujnih predlogov, je bil Šušteršičev vsekakor umesten in če ga ne bi bil vložil on, bi ga bili priglasili socialni demokratje. To se pa ne more reči o ostalih nujnih predlogoih, ki so povzročili samo nepotrebno potrato časa. Kar je bilo v njih, bi se bilo lahko večinoma opravilo z interpelacijami. A nekateri gospodje v parlamentu mislijo, da morajo dajati svetu povoda, da se bavi ž njimi. V soboto je bil na vrsti predlog gališkega poslanca Breiterja, ki je bil popolnoma brezpomemben, zlasti ko ga je nekoliko izpremenil. Predlagal je namreč, da se izreče vladi obžalovanje, ker se je Turčiji izplačala odškodnina za Bosno, Od obžalovanja še nobena vlada ni umrla. % Po dolgočasnem Breiterjevem utemeljevanju je govoril dolgovezno finančni minister Bi lini ki. Potem so nekateri poslanci v imenu svojih strank podali izjave, zakaj ne bodo glasovale za nujnost. V imenu socialnih demokratov je sodrug Nfimec povedal, da smatrajo predlog za komedijo. Nujnost je bila odklonjena. Ko so bili nujni predlogi opravljeni, se je po dnevnem redu nadaljevalo prvo čitanje tinančnoga načrta, ki se ja bilo prekinilo pred 4 tednu Prvi je govoril češki agrarec Oklaaek proti načrtu. Potem je dobil besedo poslanec Glfickl (soc. dem.), Razložil je, kakšne posledice bi imeli novi davki za najsiromašnejše sloje prebivalstva. Za de-lelne finance ne more biti odgovorno delavsko ljudstvo, dokler gospodujejo v deželnih zborih pri* viligirani poslanci. Ce hoče država kaj storiti ta dežela, naj vpelje splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. Socialna demokracija je resnična nasprotnica alkoholizma, tttpak proti tej kugi se ne bo doseglo nič, če bo država od nje hotela imeti velike dohodke. Parlament mora nastopiti proti vsakemu zvišanju indirektnih davkov. Krščanski socialec kanonik Bauchinger je delal neslane medklice, pa ga je govornik pošteno posadil na suho. Polemiziral je nadalje z nemškim liberalcem Redlichom ter je povdarjal, da večina čeških Nemcev ne zastopajo nacionalci, temveč socialni demokratje. Zvišajo naj se tisti davki, ki zadenejo bogatine, ne pa davki revežev. Mi nastopamo, ne da bi se ozirali navzgor; mi ne koprnimo po naslovih ekscelenc, nimamo želje po zvišanih ministrskih penzijah in ne vemo, kaj bi počeli z ordeni, naslovi in odlikovanji. Mi poznamo samo obzire na delavno ljudstvo. Rogajte se nam, kolikor se hočete, pa nas imenujte narodne izdajalce; resnica je vendar ta: S socialno demokratično stranko je prišel delavec, mali obrtnik, učitelj, uradnik tukaj do besede. (Živahno odobravanje.) Le pojdite zdaj v odborske sobe, pa premišljujte, kako bi vendar zvišali indirektne davke; nič vam ne bo pomagalo. Dejstvo bo govorilo proti vam. Mi se bomo bojevali za široke ljudske sloje radi in upamo, da z uspehom. (Živahno odobravanje.) Dr. Redlich je polemiziral s sodrugom. Glčcklom, potem je govoril posl. Budžinovsky. Nato se je prekinila razprava. Posl. Fresl je hotel vložiti še en nujen predlog, pa ni dobil dovolj podpisov. Zato je zdaj opravil stvar z vprašanjem na predsednika. Na to se je zaključila seja. Resnica o shoda N. D. 0. v Ljubljani. V nedeljo, 6. junija, se je vršil shod N. D. O. v »Mestnem domu* ljubljanskem. Navzočih je bilo vseh skupaj okrog 220 oseb; med temi 60 do 80 socialnih demokratov. Shod prav klavern! Tri četrtine dvorane »Mestnega doma* so bile prazne. To seveda ne moti poročevalca v »Slov. Naroda*, da se zlaže: <400 jih je bi 1 o!» Govoril je neki jurist Knaflič iz Gorice. Kako? O tem se ne da pisati, kajti kar je ta modrijan skupaj zgnete), to je pač vršek konfuznosti. Mož nima pojma o socialni demokraciji, o njenem programu, še manj seve o razvoju socialne demokracije. Ne loči strokovne delavske organizacije od politične socialno- demokratične stranke. Ne ve, kaj zasleduje ena in seve prav tako ne ve, kaj hoče druga. Nebeška zabava je bila poslušati tega fantiča. Razpravljal je n. pr. t£mo: »Kaj je »narodni delavec P P* Rešil jo je: »Narodni Delavec je pol meščana, pol delavca.* Sodrug Anton Kristan je zato napravil povsem upravičeni medklic: »Zi-zibambula*, kar je grozovito poburilo Feldsteina in njegove ... Kaj je g. Knaflič pripovedoval o tem, da je N. D. O. revizionistična socialna demokracija — na to se je samo smejati, kajti mož je pozabil, da se je N. D. O. doslej predstavljala le kot »strokovna* organizacija, koje člani morejo biti člani različnih političnih strank. Gosp. Knaflič bi se radi svojih oslarij prejel za glavo, če bi malo mislil N. pr. Clan N. D. O. — bivši njen pred sedaik — Dolfe Ribnikarjev je po Knafličn revizionističen socialni demokrat, kar ga seveda nič ne moti, da sedi v izvrievalnem odboru liberalne stranke in — da po kmetih organizira liberalno stranko 1 Resnica je, da take zabave ni bilo že kmalu v Ljubljani kot ta v »Mestnem domu* 6. junija. Navzoči socialni demokratje so se konfnzariji gg. N. D. O. tako smejali kot malokdaj v življenju. Zato so bili zizibambulci zelo hudi, zlasti so imeli na piki sodruga Antona Kristana, na katerega so hoteli parkrat dejansko navaliti. Suroveže od Feldsteina pa do Juvana in Zadnika se je vedno tako zavrnilo kot so zaslužili. »Slovenec* poroča, da so sodruga Antona Kristana zizibambulci ven potisnili; to ni res. Noben se ga ni dotaknil — dasi je bil n. pr. Feldstein divji kot pijani vol — ker so naši sodrugi takoj obkrožili sodruga Antona Kristana in potisnili podivjane zizibambulce nazaj. Po govoranci g. Knafliča je dobil besedo sodrug I. Kocmur, ki je pokazoval v mojstrskem govoru na nezmisle Knafličeve, poučeval je zmedenega jurista — ubogi klientje — iz Gorice o socialni demokraciji in o vzrokih rojstva N. D. O. Vsaka beseda sodruga Kocmurja je zadela zizibam-bule tako v živo, da so kar besneli. Modri Juvan, ki je predsedoval shodu, je na svet Dolfeta Ribni-karjevega — odvzel sodrugu Kocmurju sredi govora besedo: »češ, da agitira za socialno demokracijo*. Socialni demokratje smo proti takemu počenjanju opravičeno protestirali. Nastal je nato tak šunder, da se ni slišalo nobene besede več. Zizibambula Ludvik Zadnik je skakal kot ndr, za njim njegovi kolegi. Socialni demokratje pa smo se smejali, delali dovtipe, ploskali v pohvalo klovnom i. t. d. Dolfe Ribnikarjev je vpil, Škerlj se je drl — Feldstein pa besnel. Tak »teater« je nastal, da si ni želeti boljšega. Končno pa šo zizibambulci zapeli »Hej Slovani* in se jezni razšli. V »Slovenskem Navodu* se sedaj zgražajo nad socialnimi demokrati, ki so se tako imenitno zabavali na njihovem shodu. Nazivljajo socialne demokrate »tolpo napojenih pretepačev*. Mi samo konštatiramo, da so se socialni demokrati vzorno obnašali — tepsti so se hoteli le zizibambulci. Medklici so pa menda povsod dovoljeni . . . Nedeljski shod je zopet pokazal: kako brez zmisla in brez razuma nastopa N. D. O. Glavni njeni cilj je bil in — kakor kaže — tudi ostane: boj proti soeialni demokraciji z vsemi starimi in novimi sredstvi, ki se sploh kje dobijo. Slovensko delavstvo ve to, zato pa ne mara zizibambulcev kakor ni maralo liberalcev, kajti delavska stranka na širnem svetu sploh jevdino socialna demokracija . . . Zbor srbskih socialistov. Dalje. Bel grad, 30. maja. Za javnost najvažnejša točka dnevnega reda na zboru srbske socialne demokracije je bila Kolonialna politika in narodno vpraianjo. Poročal je o tej stvari sodrug Dušan Popovič, ki je svoja zanimiva izvajanja reasumiral v sledeči resoluciji: »Aneksija Bosne in Hercegovine predstavlja po načinu, po katerem je izvedena, in po cilju, zaradi katerega se je iivriila, dejanje kapitalistične kolonialne politike, ki jo vodijo evropske države že davno na Balkanu, dejanje monarhističnih, militarističnih, klerikalnih stremljenj veledržave. Obsojajoč najenergičnejše to dejanje, stoji redni kongres srbske socialne demokracije na stališču socialistične internacionale, ki se je na kongresu v Stutgartu nafieloma izjavila proti kolonialni politiki, ker ovira svobodni razvoj produktivnih moči človeštva, išče potratno izven dežele bogatstva, ki ga je vstvaril delavski razred v deželi, pospešuje militarizem, krepča reakcijo, budi imperialistično pohotnost, dovaja mir trajno v nevarnost in goni ves svet v pogumnost splošne vojne. Povrh teh razlogov, ki veljajo v enaki meri za socialno demokracijo vseh dežel in jo navajajo, da najodločnejše nastopa proti vsaki kolonialni politiki, naj jo vodi kdorkoli in kjerkoli, nalaga srbski socialni demokraciji Se poseben interes, da nastopa proti temu najnovej'emu dejanju avstroogrskega kapitalizma. Žrtev te kolonialne politike je srbski narod. 2 njo je dober del srbskega naroda vržen v najtežje gospodarsko in politično suženstvo modernega časa, v kolonialno suženstvo in s tem so mu odvzeti najelementarnejši pogoji za daljni razvoj. Drugemu delu srbskega naroda pa, ki živi v narodno samostabi državi, je preprečen normalen in intenziven razvoj. Zakaj politično edinstvo n neodvisnost naroda, ki dobiva danes izraz v narodnem edinstvu, ni samo potreba domačega kapitalizma, temveč sploSna kulturna potreba vseh družabnih razredov. Kolonialna politika tujega kapitalizma zadržuje razvoj in uničuje svobodo srbskega naroda kot celoto, za katero se bojuje socialna demokracija prav tako kakor za svobodo vsakega posameznika. Toda sočasno konštatira kongres, da ovirajo in onemogočajo razvoj srbskega naroda poleg vladajočih razredov evropskih kapitalističnih dežel tudi domači vladajoči razredi. Ce so na Balkanu interesirane kapitalistične države, glavno Rusija in Avstrija, s svojo politiko brutalne sile, preračunanega izzivanja in večnih spletkarij trajno ovirale vresničenje srbskega narodnega ideala, združitev vsega našega naroda, v narodnem edinstvu, so nahajale za to svojo politiko vedno neutrudljive pomočnike v vladajočih razredih Srbije, poglavitno v monarhiji, ki je bila vsak hip pripravljena, da potepta splošne politične in kulturne interese naroda za kakšno dinastično koncesijo. Srbski vladajoči razred, vpoštevaje v prvi vrsti buržoazijo, onemogoča razvoj srbskega naroda še vse bolj s tem, da je po zistemu kapitalističnega izrabljevanja monopoliziral zase vso kulturo, torej tudi kulturo, kolikor ima naroden značaj: Narodno kulturo, ki je temelj narodnega edinstva. Držeča delavski razred v gospodarskem suženstvu in v politični potlačenosti, ovira srbska buržoazija intelektualni in moralni razvoj množice, njen vstop v kulturno, torej tudi v narodno enoto, kolikor ima kulturno edinstvo tak značaj. Srbska buržoazija ovira razvoj in stremljenje svojega naroda. S politiko reakcionarnih reform in glavno militarizma, katero vodi izza aneksije silnejše kakor kdajkoli, izpopolnjuje delo Avstrije v uničevanju srbskega naroda. Edina socialna demokracija vstvarja srbskemu narodu politične in kulturne pogoje za njegov razvoj. S politiko socialnih reform, s katero dviguje na relativno visok nivd življenje delavskega razreda, omogoča večini naroda, da si prisvoji čim več proizvodov moderne kulture, torej tudi kar velja od narodne kulture. S socialno revolucijo izvaja to delo do konca. Socialistična družba daje vse rezultate kulture, torej tudi narodne kulture, na razpolaganje delavskim množicam, ki so jih tudi vstvarile, materialno kulturo neposredno, duševno pa posredno. V socialistični družbi prestane tudi vsako potla če vanje posameznika, razredov in narodov. Tedaj prest|ne tudi vsaka kolonialna politika. Edini vspešni boj proti kolonialni politiki, ki jemlje narodom neodvisnost in svobodo, in proti antinacionalni politiki domačih vladajočih razredov, ki jemljejo narodom njihovo kulturo, je torej mednarodna politika proletariata, kateri je cilj uresničenje socializma.* O tej zanimivi točki so govorili na vabilo predsedništva zastopniki avstrijske, nemške, jugoslovanske ter zastopnik bolgarske socialne demokracije. O debati, ki je bila vseskozi resna in važna, bomo poročali. Za pravice bosenskega ljudstva. (Iz govora poslanca drja. Adlerja na seji državnega zbora dne 8. junija.) Dalje. Dr. Redlich je izjavil, da zaupa vladi. Seveda: On zaupa vladi, ona pa njemu. Dr. Redlich je zaupal že v jeseni in zaupa tudi danes, ko je vlada že sramotno prevarila to zaupanje. Nam se zdi, da je že davno prišel trenotek, ko je vlada izgubila zaupanje zbornice. Seveda nam pravita generalni protigovornik in ministrski predsednik, da se bodoči bosenski gabor ne sme postaviti pod varuštvo. Kaj smo otroci, da nas hočete odpraviti s takimi frazami P Kaj pa zahtevamo? Ali hočemo kaj vzeti bosenskemu saboru? Ali ni res, da mu hočemo nekaj dati? Mi zahtevamo, da lahko rešuje to vprašanje, kakor je treba za kmete, ne da bi imel že vezane roke, Bosenskemu poslancu, ki bo prvič imel oddati svoj glas, se mora jasno pokazati: Ni se ti treba bati agentov in faktorjev ogrske klike, naj že sede pri vladnem ali pa pri kakšnem bančnem koritu; saj ne stojiš pred gotovimi dejstvi, nisi še prodan agrarni banki, ampak pravico imaš, da ■klepal iTobodio, kako naj se kmetje osvobode izkoriščanja. Dr. Glom-binski pravi: Bosna Bošnjakom. Da! Ampak ne Bošnjakom, ki imajo zvezane roke in noge, zvezane s kurialno ustavo, zvezane z mnogovrstnim vplivom tiste korumpirane in korum-pirajoče klike, ki povzroča iz političnih in umazanih profitarskih razlogov, da se vgnezdijo kapitalizem in kapitalistični interesi v vsak tak zastop. Ge je dejal Glombinski in prej enkrat tudi baron Morsey, da so leta 1848 tudi baroni glasovali za zemljiško odvezo, nas pustite pri miru s takim nazorom na zgodovino. Saj vemo natančno, koliko je stalo, da se je vtepla gospodom baronom in grofom na tej in na oni strani Litve, na jugu in v Galiciji, pamet in človečnost v glave. (Pritrjevanje.) Ker to vemo, nočemo, da bi ostal bosenski sabor brez varstva, temveč mu hočemo povedati: Nič strahu, ker niste sami! Ge imate slabo ustavo, so tukaj narodi, ki so si vendar priborili košček resnične demokracije ter imajo dolžnost in sveto nalogo, da porabijo to demokracijo ne le zdse, ampak za vse narode in da jih varujejo nasilja onih, ki so naši in njihovi sovražniki. (Burno odobravanje.) Seveda frče zdaj gesla po zraku: Slovani ne glasujejo s Slovani in nam se očita, da ne glasujemo z Nemci. Ne uganjajte vendar take komedije! Kdo vam pa verjame, da gre tukaj za vprašanje med avstrijskimi narodi? In če ste tako slepi, da verjamete, mi ne verjamemo. Tukaj glasujemo za to, kar smatramo, da je potrebno v interesu bosenskih kmetov in v našem skupnem interesu. Nemci, Slovani in Italijani glasujemo za to, pa nas ne briga čisto nič, če sopihajo tamle Nemci, da glasujemo s Slovani, kakor se smejejo naši češki sodrugi, če jim kdo očita, da se ne vklanjajo slovanski vzajemnosti. Včasi je pač nejasno, v čem tiči ilovanika tli Bernika vzajemnost. Ampak gotovo je, v čem ne tiči. V tem gotovo ne more obstojati, da bi se strahopetno vdajali vladi, ki ni izpolnila naloga, sprejetega od zbornice. V tem ne more obstajati, da bi poitUI na cedila narod, naj je slovanski, nemški ali laški. Resnica je, da Nemci tamle ne glasujejo za vlado, ker gre za slovansko stvar. Saj je tudi lepo število Nemcev, ki glasujejo za predlog: Dvainpetdeset socialnih demokratov, ki imajo za sabo armado volilcev, o kateri lahko pravimo, da ni med njimi ne eden, ki ne bi bil v tej stvari popolnoma složen z nami. Marsikdo v nemških strankah se čuti kaj neprijetno v položaju, v katerega so prišli pod ■lnvnlm Oezimannovim vodstvom. Vi še kaj verjamete drju. Gessmannu. Mi smo pa že pred vami in mu ne verjamemo nič. Ampak ne mislite, da grajam, če ste se vdali Gessman-novemu vodstvu. Narobe 1 Saj bi bil sam sebi sovražnik. Svojim nasprotnikom nisem nikdar želel dobrih voditeljev in mnogo politične pameti. Opozarjam vas, da se v > vseh rečeh lahko daste voditi od Gessmanna, le ne v rečeh, ki se tičejo opra-vilnika. On je fanatik opravilnika, tudi ignorant (nevednež) opravilnika. Poslanec Seitz vasje svaril in vas je opozarjal, da pride stvar na vsak način v zbornico. A Gessmann se ni dal posvariti. Pa je stvar res prišla v zbornico, vi pa v zagato. Konec prih. Politični odsevi. * Ceikl minister rojak Isiek, ki je demisio-niral, ker je prišel s torkovim glasovanjem v nasprotje s svojo stranko, je imel potem posvetovanja s češkimi poslanci, med katerimi so tudi taki, ki bi radi preprečili njegovo demisijo. V tem se pa že govori o njegovem nasledniku. Geški klerikalci zahtevajo, da se mora zdaj izbrati minister izmed njih in kandidirajo drja. Hrubana. Mladočehi predlagajo profesorja drja. Gelakovskega. * Koiatova avdienca je ostala na Dunaju brezuspešna, v Budimpešti pa kaže slabe posledice. V klubu neodvišnjaške stranke je Košut poročal, da ni prav nič upanja, da bi se sprejela politika neodvišnjaške stranke. Vladar je očital večini, da ne izpolnjuje dolžnosti, ki jo je prevzela, ko se je zavezela, da izvrši volilno reformo. Ce bi se sklical parlament sedaj, ko je kriza, je. vladar dejal, da bi ga moral odgoditi z reskriptom. — H o 11 o je godel svojo znano, da mora biti leta 1911 samostalna banka. Justhje strastno govoril, da ne pusti nobene zadeve pred banko in da je sodelovanje s strankami, ki so na stališču leta 1867, nemogoče. Košut je omenjal, da vlada ne bi podpisala kraljevskega dopisa zaradi odgo-ditve parlamenta, temveč bi takoj odstopila in tedaj bi kralj imenoval novo vlado. V sredo zvečer sta se J ust h in Košut prepirala zaradi volilne reforme. Justh je dejal, da hoče splošno in tajno volilno pravico, Košut je pa klical, da rajši izstopi iz političnega življenja, kakor da bi dovolil, da pridejo brezdomovinci v parlament. * O ministrskih penzijah se je govorilo na zadnji seji proračunskega odseka in finančni minister je priznal, da dobivajo razni vpokojeni ministri mnogo višje penzije, nego jim gredo po zakonu. Natančnih podatkov pa ni predložil; odsek je sklenil, da se ima ob prvi priliki predložiti tako poročilo. * Pri razpravi o nsninem ministrstva v proračunskem odseku je vložil poslanec Beer predlog, ki poziva vlado, naj poskrbi, da se vpelje na vseučiliščih in tehnikah pouk o socialni higieni in o boleznih poklica. Predlog se je sprejel. * Pri nadomestni državnozborski volitvl v Gradca namesto Derschatte je bil v soboto v ožji volitvi izvoljen Demški nacionalec Wastian z 2235 glasovi proti krščanskemu socialcu N e u n-teufelu, ki je dobil 124 glasov. Udeležba je bila zelo pičla, ker se je naprej vedelo, da ne more biti drugačen rezultat. * Zadružni inštruktor za Kranjsko. Na interpelacijo dr. Zitnikovo je odgovarjal trgovinski minister, da je njegov namen, za vsako deželo nastaviti zadružnega inštruktorja, nima pa za to potrebnih sredstev. Takoj, ko dobi ta sredstva, bo tudi za Kranjsko ustanovil samostojni zadružni inštruktorat. * V italijanski zbornici je govoril novi vojni minister, general Spingardi, da utemelji povišanje vojaškega kredita. Mirovno stanje vojaštva se ima povišati na 225.000 mož. Izredni kredit znaša 125 milijonov in se bo v prvi vrsti porabil za utrditev meje, da se «zapro domača vrata*. Namen reorganizacije armade je le ta, da bo Italija «od velikih narodov spoštovana*. * Raška dumi je po živahni debati sprejela s 131 proti 87 glasovom interpelacijo o delovanju družbe «pravih ruskih ljudi*, takozvanih črnih stotnij. Vlada je hotela preprečili interpelacijo, pa se ji ni posrečilo. * StolJIpin ne bo spremljal carja na potovanju v inozemstvo. Sledil bo Stoljpinu najbrže varšavski generalni gubernator Skallon. Rasi j a v Perziji. «Globa* javlja, da nameravajo reakcionarci v Rusiji trajno okupirati Perzijo. General Snarsk ij da je že dobil nalogo v tem zmislu. Iz Perzije. Iz Carigrada se poroča: Perzijski poslanik je posredoval pri turški vladi, da bi odpoklicala turške vojake, ki so zasedli nekatere kraie v Perziji. Veliki vezir je odgovoril, da je le malo turških vojakov v Perziji, da varujejo turški konzulat v Urmiji, čim bo red, odidejo vojaki. Sodrngll Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orožje v našem boju. Vsak napredek našega časopisja je napredek naše stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno-demokratičnim ciljem. Razširjajte torpj neumorno •Rdeči Prapor*, pridobivajte mu nove naročnike, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih, v katere zahajate! Ako bo «Rdeči Prapor* krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. «Rdeči Prapor* je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! Vse, kar storite za svpje glasilo, ste storili zase, za svoj napredek, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti viak posamezni sodrugi Domače vesti. — 0 politiki *> io bojai organi strank in od njih se pričakuje, da podpirajo njih taktiko z najboljšo močjo. Tega pa v •Narodu* nikakor ni bilo opaziti; v času najhujšega boja je bil tako mlačen, kakor da se rešuje kakšno vprašanje v Patagoniji, ne pa v dunajskem držav-nem zboru. Č? bi list ne imel dovolj prostora, mu ne bi bilo mnogo zameriti; ampak tega razloga ni. In tako se vsiljuje človeku kot najmilujša misel ta, da se v uredništvu cNaroda* zavedajo, da pišejo list, ki je izgubil v politiki ves vpliv. Morda hoče postati kakor dunajska «Zeit»: Ein farbloses Nachrichtenblatt.. . — Slabe Čase je doživelo tržaško narodnjaštvo, ki je tako temeljito pozabilo na svoje nekdanje cilje, da že ne ve več, čemu je pravzaprav na na svetu. Pred desetletji se je postavilo na noge, da bi vodilo boj «za narodne pravice* in proti •krvnemu sovražniku*. Danes pa je dospelo tja, da se bojuje komaj še za par bornih mandatov in sinekur proti — slovenskim socialnim demokratom. Temeljito so se izpremenili časi, toda ne v prid tržaškemu narodnjaštvu. Možakarji, ki so nekdaj grmeli proti italijanstvu in italianizaciji, so deloma obmolknili, deloma pa začeli deklamirati proti Slovencem, ki so socialističnega mišljenja. Ce se stare korenine v stranki ozro po preteklosti in spomnijo na čase, ko so jim prvaki obljubovali slovenska nebesa ob jadranskem morju, se morajo začuditi ob radikalni izpremembi scenerije. Mi pa se ne moremo čuditi, zakaj to, kar se zdaj godi, smo sami napovedovali in prepričani smo, da do-žive najstarejši med nami tudi še tisti čas, ko se izpolnijo zadnje konsekvence naših napovedeb. Dr. Rybsf je v zadnjih tednih že namigaval, da bi se utegnilo zgoditi, da bi slovenski narodnjaki glasovali za italijanske nacionalce proti socialnim demokratom. Kar je vodja tržaške narodnjaške klike napovedoval le kot možnost za politične volitve, se je pri volitvah v davčne komisije in v druge korporacije itak že vršilo. Prav gotovo se pa prikaže taka koalicija tudi že pri političnih volitvah, kajti če bi se ves nacionalizem postavil na glavo, vendar ne bi mogel ustaviti gospodarskega razvoja, ki bo prejalislej prisilil vso buržoazijo brez razlike narodnosti, da se združi proti socialni demokraciji. Ponehavanje boja med slovenskimi in italijanskimi narodnjakarji je le nezavedna predigra, katero pa že diktirajo tisti gospodarski pogoji, ki vodijo polagoma vso buržoazijo v en tabor, vse delavstvo pa v druzega. Čim krepkeje se razvija kapitalizem, ter hitreje se bo vršil tudi ta neizogibni proces. Zadnje vesti. Tržaške volitve. Trtt, 14. junija. V okoljščinah, za katere doslej fie ni bilo izkušenj, so se včeraj vršile deželno-zborske odnosno občinske volitve iz četrtega razreda v mestu in iz druzega v okolici. Volilna obveznost, ki je predpisana v novem volilnem zakonu, je spravila na volišče mnogo volilcev, ki so bili doslej politično popolnoma indiferentni, pa so se, kakor povsod novinci, pridružili tistim strankam, ki najbolj kričavo delujejo z opojnimi frazami: Na eni strani italijansko nacionalistični, na drugi slovensko narodnjaški. Ves volilni boj se je vršil v znamenju nacionalizma in socialna demokracija je mogla računati samo z glasovi svojih zavednih pristašev, ki so dovolj utrjeni v socialističnem prepričanju, da vedo, zakaj so socialisti in da ne glasujejo po slučajnem, momentanem razpoloženju. Boj je morala socialna demokracija voditi proti obema nacionalističnima frontama; v tem so bili italijanski in slovenski narodnjaki složni, da so besno napadali socialne demokrate, samo socialne demokrate in so si tako neposredno vzajemno gladili pot. Temu položaju odgovarja rezultat volitev, ki je v glavnih potezah tak kakor je bil pričakovati. V splošnem je tako kakor pri zadnjih državno-tborskih volitvah: V mestu se v nobenem okraju ni dosegel definitivni rezultat, v okolici so izvoljeni alovenski narodnjaški kandidatje. V posameznostih >o pač razlike. Dočim so bile pri državnozborskih volitvah v vseh mestnih okrajih ožje volitve med ■ocialnimi demokrati in italijanskimi nacionalci, so >daj vse tri stranke v ožjih volitvah, celo tako, da da so v enem okraju udeleženi kandidatje vseh treh strank. Za danes naznanjamo splolni rezultat; na vo ntve same se ob priliki ie povrnemo. V Mita: Pni okraj: Št. Vid. Vpisanih volilcev ........ 1809 Oddanih glasovnic.......................1320 Veljavnih glasovn c.....................1258 Praznih glasovnic........................ 60 Neveljavni glasovnici ....... 2 Dobili so: Dr. Gosulich (it. 1) ...................519 8pazzal (soc dem.).........................389 dr. S la vik (slov. nar.).................247 Ožja volitev med Cosulicttem in Spazzalom. Drogi okraj: Staro mesto. Vpisanih volilcev ......................2618 ' Oddanih glasov...........................1953 Veljavnih * 1762 Praznih in neveljavnih ,...................191 Dobili so: Ferrazzutti in Trojer (ital. lib.) 814 in 803, Chiussi in Doff-Sotta (soc. dem.) 683 in 665 Hrvatin in Marinkovič (slov. nar.) 80 in 79 glasov. V ožjo volifev pridejo Ferrazutti in Trojer ter Chiussi in Dcff Sotta. Tretji okraj: Novo mesto. Vpisanih volilcev................. . 2670 Oddanih glasov.........................1954 Veljavnih „ 1856 Praznih glasovnic....................... 88 Neveljavnih „........................... 10 Dobili so: Dr. Mr ah in Baldini (it. lib.) 688 odn. 651 Perez in Novak (soc. dem. 504 odn. 493 Dr. Gregorin in Mladovan (slov. nar.) 520 odn. 495. Vožjo volitev pridejo: Dr. Mrach in Baldini ter dr. Gregorin in Perez. četrti okraj: Nova Barjera in Skorija Vpisanih volilcev..................• . 3615 Oddanih glasov........................ 2906 Veljavnih „ 2638 Praznih glasovne........................108 Neveljavnih ........................... 60 Dobili so: Ital. nac. dr. Ara 1125, Bratos 1133, G h er bet z 1086; Soc. dem. Golobig 683, Gerin 688, Kerin olj 636; Slov. nar. Kravos 744, Muha 748, dr. Rybaf 780. Vožjo volitev pridejo Ara, Bratos in Gher-betz ter Kravos, Muha in Rybaf. Peti okraj: Stara Barjera in Kjadin. Veisanih volilcev......................6129 Oddanih glasov . . 4715 Veljavnih „ 4377 Praznih glasovnic.......................266 Neveljavnih „ 71 Dobili so: Ital. lib. Amaranto 1881, Banelli 2001, dr. d’Osmo 1909, Pulz 1851; Soc. dem. Blasizza 1455, Calligaris 1419, dr. Senigaglia 1474, Simonetta 1447; Slov. nar. Cotič 610, Gregorič 616, Kolb 607, dr. Wolfan 616. V ožjo volitev pridejo socialni demokratje z italijanskimi liberalci. Šesti okraj: Sv. Jakob in Kjarbola. Vpisanih voililcev.....................5145 Oddanih glasov........................ 4075 Veljavnih ., 3781 Praznih glasovne........................186 Neveljavnih „ 108 Ital. lib. Demarchi 803. Marchig 794, Masutti 806, Snidersitz 790; Soc. dem. Cernlutz 1779,Paulich 1782, Pittoni 1816, dr. Puecher 1783; Slov. nar. Balonič 939, Mandič 949 Može 939, Zivič 937. V ožjo volitev pridejo socialni demokratje s slovenskimi narodnjaki. Brezpomembne so bile kandidature Mazzi-niancev in Nemcev ter esamostalcev* De-pangherja. Mazzinianci (ital. narodni socialc') so dobili v 1. okraju 16, v drugem 50, odnosno 38, v tretjem in četrtem nič, v petem 72, 73, 82, 126 (Spadoni) glasov, v šestem pa 58, 60, 62, 72. Nemci (kandidat Czerny) v 1. okraju 27, v drngem 20, v tretjem 76, v četrtem 72, v petem in šestem nič. Oepangher pa je dobil v 1. okraju 31, v drugem 30, v tretjem 45, četrtem 57, v petem 75, v šestem 30 glasov. Oi|e Tolitve n vrle dne 16. L m. od 7. zjutraj do 1. popoldne. Po volitvah so italijanski liberalci ponudili socialnim demokratom kompromis za ožje volitve. Socialna demokracija je odklonila Tiak kompromis. O izidu ožjih volitev poročamo v prihodnji številki. V okolici bo dobili: Prvi okraj slov. nar. Miklavec 1086, soc. dem. Končnik 324 glasov. Drugi okraj: Slov. nar. Bjeker 1157, soc. dem. Milost 510, ital. nac. Cimadori 118 gla-sov; 292 je bilo neveljavnih, 106 razcepljenih. Tretji okraj: Slov. nar. Ferluga 1753, dr. Pertot 1730; soc. dem. Kopač in Pittoni po 516; ital. nac. Cumar 191, Ferluga 154; 85 glasov je bilo razcepljenih. Izvoljeni so torej v vseh treh okrajih slovenski narodnjaki. ŽačkOTa demllija. Dunaj, 14. junija. Včeraj je bil baron Bi ene rt h */« ure na avdienci pri cesarju ter mu je poročal tudi o demisiji češkega ministra-rojaka Zač k a. C;sar je odklonil Z88-kovo demisijo. Bnrian. Dunaj, 14. junija. Današnja «Mon-tagsrevue* trdi, da bo skupni finančni minister baron Burian v kratkem demisioniral in da bo belgrajski poslanik F or ga c h njegov naslednik. Proračun. Dunaj, 14. junija. Državni zbor začne v sredo s proračunsko razpravo. Finančni načrt Bilinskega se odkaže davčnemu odseku, ki bo najbrže čez počitnice permanenten. Državni zbor. Dunaj, 15. junija. Razprava o vladnem finančnem načrtu še ni končana. Včeraj sta bila izvoljena generalna govornika in sicer proti dr. Renner, za Gessmann. Govorila bosta danes. Poslanec Kalina je včeraj vložil še svoj nujni predlog Goriško okrožno sodišse prosi za izročitev poslanca Gregorčiča zaradi žaljenja čašli. Poljedelski minister Brdf odgovarja na interpelacije poslancev Rieseja, Kirchmayra, in Nageleta zaradi prestolonaslednikovega lova na Koroškem. Pravi, da je vse v redu. k Potem se nadaljuje prvo čitanje finančnega načrta. O predlogi govore K r a u s (nem. rad.). H r u b a n (češki klerikalec), B u d i g (kršč. socialec), Levickij (Rusin), U r b a n (nem lib), Diamant (soc. dem.), Glombinski (poljski nar. dem.), Gross (nem. nac.), Žitnik (slov. klerikalec), Stransky (nem. rad.), C h o c (češ. rad.). Potem se seja zaključi. Prihodnja danes ob 10. dopoldne. Dunaj, 15. junija. Po seji zbornice je bila konferenca klubskih načelnikov. Chiari je izjavil, da sprejme Luegerjev predlog, da bi bila za ves proračun poleg generalne le ena špecialna debata. Šušteršič predlaga kratko generalno debato, špecialna debata naj bi se pa tako vršila, da bi bila za tri ministrske skupine po ena debata. Dr. Adler želi, da bi bila špecialna debata za vsako ministrsko poglavje posebej. Pergelt posreduje, da bi bili poleg generalne dve Specialni debati in sicer ena (politična) za min. predsedstvo, za notranje, pravosodno, učno, finančno in brambovsko ministrstvo, druga (gospodarska) pa za ostala ministrstva. St einwender predlaga še tretjo za finančno ministrstvo in finančni zakon. Potem je govoril Bienertb, ki je priganjal, ceš, da mora biti proračun rešen do 25. junija. Potem se je konferenca prekinila in se je nadaljevala ob pol 9. uri zvečer, ter je sklenila, da se začne proračunska debata danes in traja 10 dni odnosno 76 ur. Iz-vrše se ena generalna in štiri sumarične Specialne debate: Prva za ministrski svet, dvor, parlament; druga za notranje, justično, učno in brambovsko ministrstvo, tretja za poljedelsko, trgovsko, delavsko in železniško, četrta za finančno ‘ministrstvo in finančni zakon. Bnrian. Dunaj, 15. junija. «N. F. Prrsse* aznikuje vest »Montagsrevue*, da bi imel Burian v kratkem demisionirati. Ograka kriza. Dunaj, 15. junija. Vsled sklepa neodvišnjaške stranke, da izda proklama-cijo, ki bo zahtevala samostalno banko, kar onemogoči na podlagi 1867 stoječim ministrom vsako sodelovanje s Košutovci, bo Weckerle prosil cesarja, da odpusti ministrstvo iz službe. Sliši, se, da bo potem imenovana neparlamentarična vlada s Khuen Hedervarym, Lukačem ali pa Hyeronimom na čelu. Krečansko vpra&anje. London, 14. junija. Tukaj smatrajo, da krečansko vprašanje ni kritično, ker je dala grška vlada velesilam take izjave, da se ni bati konflikta. — Več mizarjev dobi delo; obrniti se je na strokovno tajništvo v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6, drugo nadstropje. Gospodarski pregled. Cene žita so letos tako strašno narasle, da že od nesrečnega leta 1873 ni bilo take žitne draginje. In še ni konec podraževanja. Na budimpe-štanski borzi, kjer je pšenica za avgust v soboto beležila 13 K 45 vin., je poskočila na 13 K 80, rž za avgust pa od 10 K 20 na 10 K 45. Za gotovo blago se je plačalo 34 kron. Država drži carino, špekulantje izrabljajo svojo ugodnost, ljudstvo pa lahko lakote umira. Raznoterosti. t Skrivnosten nmor. V Monako vem se je nastanil v privatnem stanovanju neki Paul Ldstez iz Amerike. Cel dan je čepel doma. Drug dan ga je obiskal 33 letni mož, zaklenil se ž njim v soba, zapustil jo čez dobro uro, po stopnjicah izguba-val razne papirje iz žepa, katere mu je pomagala gospodinja pobirati in odšel. Kmalu je pa gospodinja zapazila, da je njen gost zastrupljen. V njegovih kovčekih so dobili vse polno donarja, zlata, ur in raznega orodja za ulorae. D j sedaj še ni dognala policija, ne kdo je Lojtez, ne kdo je njegov morilec. m )■» n: i? i: n»: »i )V)i i: uiEt Kavarna ,Unione' v Trstu i ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. ki so vajeni tvorniškega izdelovanja vsakovrstnih kij ueavaie sprejme takoj v stalno slnžbo 2~1 tvornica železnih izdelkov v Kamniku na Kranjskem, Izvrstne orodjarske In strojne ključavničarje sprejme takoj v stalno slnžbo 2-1 i izlita v Kamnika (Kranjsko). 7ivt-Ol Tr&AvxksSfcvi&J«i? ir/U>7Ci = Velika in moderna = : zaloga oblek: = za gospode, dečke in otroke =s A. KUNC LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3 :: (na vogalu Židovske ulice). :: Stroko vnjaš a postrežba z izbornimi izdelki p o nizkih, stalnih, na vsakem predmeta označenih cenah. :: 24—12 Naročila po meri točno in priicnano dobro. 10 zapovedi za zdravje lično tiskaae, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar 6—3 Trnk6czy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni. Pozor! Mesto lO kron samo 3 krone! Lepa gloria - srebrna anker remontoar žepna ura s plombo 80 ur idoča in prima Švicarskim kolesjem, gravirana, sekundarnim kazalcem, z lepo pozlačeno ali posrebrnjeno kavalirsko verižico z obeskom stane samo S K. Ako se vzame 3 komade, samo 8 K 60 v. Nadalje prodajam pozlačeno 30 ur idočo (prima švicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verižico za 6 K z dveletno pismeno garancijo. Razpošilja se po povzetju. Za neugajajoie se vrne denar. Razpošiljata or 1. Golli, Krakov ulov. 282. sJh/nj/u. Jvtrlijo doNv, po I rn-na^iivpotovaU rufff .^SimonTš"*-— Hodni salon UK. Sedej-Strnad Ljubljana 13-12 • Mestne Prešernove ulice št. 3 (v palači hranilnice» priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejših fason in najfinejiega okusa. ozirajo ——i«■ rm -r~ na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listu. ^ Telefon 6t. 177 BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blsgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, ko-stume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejša otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija M. Krištofič-Bnčar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—30 62-3 L Tomažič zaloga piva v Spodnji Hii pri Ljubljani. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : deško pivo : fr * fr % fr fr fr fr ♦ * ¥ * I * ♦ Ž _ J! — mmIamm najboljia ln najoeaejia tvrdlca se NAJTOOja zaloga, n«ro6evan|e o*lr. Čopičev ca pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. LakOV, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */»,'/,,l/, in 1 kg. 104—53 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Ustanovljeno /. 1832. Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov ln steklarskega kleja. »»»»»»»»»»»»»»»■ fr fr fr fr fr fr t v ♦ ♦ ♦ * * ♦ v nalcupovanje I Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schonfelda. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizaije in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. vv najbolj uarno naložen denar 5~1 len slooenski Jffestnf hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih ulog nad 35 mllliDnoo kron. Rezeronl zaklad nad f milijon kron. Za varnost denarja Je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem ln vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok ln župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta hgkapitalu. Dne 1. In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. -------- Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišče po 4s/«0/o na loto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62% leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, po« plača dolg 1 68. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domaCe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ■■■ ■.........kredltflO drUŠfOD. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v PrtSenmvili, prej Slinili (Elefantnih) ulicah 3. um Ufejatslj ii »4|iv«r«i »srtiiik frpa RhIIi Tiska Iv. Pi, Umpist v Kranj«,