Št- 88. V Gorici, dnegl. avgusta 1901. Tečaj XXXI. Ishajt trikrat na tedea ˇ Šestih Udanjlh, in sioet: vsak torek, ietrtek in aoboto, ijttramje tedanje opoldne, reSertto iadanje pa ob 3. ari popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pofiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 2etrt leta.......3 , 40 . . , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema 'njiirtvnjlR^^v-^eifeeki^oUoj. 5tv. H v Gorici v cGoriški Tiskarni« A: Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročil« brez doposlane naročnin« se ne oziramo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e» vsak. petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1*60. «So6a» in «Prynor.Bc^se prodajata v Gorici v to-bakarni Schirarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Caserma in Pipan v olioi Fonte della Fabbra. Odgovorni urediik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. Eopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ---3--- v delokrog uredništva, "' upravnl&tvn. pošiljajo le (Večerno izdanje.) w raSunijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. w . Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. „GorlSka TIskarna" A. Gabrfžek tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. ImjiMoi* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSžek (odgov.Iv. Meljavec) tiska in žal. Po deželnem zboru. Ker je pritiskala neznosna vročina in ker je rnlo videti, da ima deželni zbor rešiti še celo dolgo vrsto rečij, česar ni mogoče storiti tako hitro — gaj je bilo na dnevnem redu zadnje seje kar 61 točk'. ~~ so odgodili zasedanje za jesen, in tako zaključimo tekočo Šestletno dobo deželnozborskega delovanja menda meseca septembra. Deželni zbor je imel lepo število sej in »Oorriere* poudarja z nekakim ponosom, da ta deželnozborski sestanek je najdaljši in najdelavnejši (!), kar se jih spominja zadnjega četrtstoletja. Že iz tega je razvidno, da je vredno, spominjati se podrobneje omenjenega zasedanja, in to še toliko bolj, ako pomislimo, da so se kazale v deželnem zboru kaj čudne politiške razmere, ki skrajno neugodno posegajo med Slovence, razmere, kakoršne so mogoče le v deželi, katero prištevajo deželam neverjetnosti). Kakor vedno pod zvitim lisjakom Pa-jerjem, seje varovala tudi v prekinjenem zasedanju »lati ni ta« naše deželo na zunaj; deželni glavar dr. Pajer je dosledno preziral slovenski jezik v deželnem zboru, niti besedice slovenske ni bilo iz njegovih ust. Tako prezira dosledno deželni glavar jezik večine deželnega prebivalstva, in to dela tim lože, ker Lahi so današnji dan še vedno absolutni gospodarji položaja v deželi, na slovenski stram pa ni odpora proti dr. Pajerju, ker »načelnik slov. kluba«, vitez in doktor AntoJi Gregorčič, je zvezan z deželnim glavarjem tako, da od njegove strani in njegove večine med slovenskimi poslanci ni misliti niti na najmanjši odpor. Lahi hodijo torej kaj lahko svojo začrtano pot dalje, in spravljajo do veljave v deželnem zboru le tisto, kar je njim po godu, pa če treba, tudi svoje — kaprice! Pozicija Lahov v deželni hiši je torej trdna in neomajljiva, oni čutijo, da z dr. Pajerjem na čelu so v sedanjih razmerah nepremagljivi, radi tega pa se tudi vedejo v deželnozborskih sejah nasproti Slovencem tako, kakor gospodar nasproti svojemu podložniku s gledajo jih, kakor pravimo, od zgoraj doli in semtertje glasno in očito pokarajo, kadar se pokaže kak znak ne-ubogljivosti. To jim je tim lože, ker na slovenski strani vlada, odkar je gnal dr. Gregorčič Slovence pod kavdinski jarem, in odkar je počil razkol, nekaka zmešnjava, katere nočemo tu prav označiti. Gregorčičevce je obsenčil neki čudni duh, da v slučajih ne vedo, kaj bi storili, ali ker se le mora nekaj storiti, storč najrajši napačno in v škodo naroda, katerega zastopajo, v slučajih pa jih vidimo skozi in skozi pokorne Lahom. Včasih seveda je treba vreči ljudem tudi nekoliko peska v oči, in to se stori tudi lahko tako, da namestnik noče prevzeti mesta glavarjevega za trenotek, da bi govoril kot poslanec, češ, tako se le dobi kakšen kalin, ki ne bo verjel več v alijanco Gregorčič - Pajer jo vo ! Neka raztrosonost se vidi med Gregorčičeve!, katera izvira menda iz strahu pred izgubo mandatov, ali včasih so je skušajo otresti s tem, da spuščajo v svet govore in predloge, s katerimi se hočejo malce polaskati volilcom, kateri jim obračajo vedno očitneje hrbet. Od strani posl. Berbuča in Grče je bilo več takih znakov v baš prekinjenem zasedanju ! Poleg konfuznosti med njimi samimi, udanosti do Lahov, hinavskega laskanja nasproti volilcem, »diči« te Gregorčičevce hudobna zloba do dr. Turne, kateremu mečejo polena pod noge, kjer le morejo, s katerega interpelacijami in predlogi se po večini norčujejo po svojih farovških trobilih, katerega bi najrajši kar ugonobili, o čemer ho dosti jasno in glasno pričale zlasti besede iz ust posl. Berbuča in Grče, po katerih se da meriti klerikalno zlobo proti voditelju narodno-napredne stranke na Goriškem. Navzlic tej hudobiji od strani Gre-gorčičovcev pa ne more nikdo oporeči dejstva, da prav narodno-na-predna stranka se je v tem zasedanju potezala mnogo in vsestransko za blagor prebivalstvi, prav od narodno-napredne stranke se je jemalo ozir na te in one potrebe našega ljudstva —• da pa ni bilo mogoče vsega provesti, ta krivda ni na naši str.ani, ta krivda je na strani Lahov, ki f oznajo le sami sebe, in ta krivda je jia strani Gregorčičevcev, ki rujejo neopravičeno proti dr. Turni, kateri ima s pristaši nalog, potezati se v deželnem zboru za koristi našega naroda v vsakem pogledu. To se je dejanski tudi vršilo, prej omenjena krivda pa kaže, da ako hočemo sploh še dobro našemu ljudstvu, je zadnji Čas, da pometemo iz deželnega zbora razne -- »petre-fakte!« Spomini na IV. sokoiski shod v Pragi 28., 29.J0.jun. inl.jul.tL (Dfdje.) 6. Narodni divadlo — narodno gledališče, V petek i8. junija ob 7J/t zvečer je bila slavnostna predstava v „N:irodnfni di-vadlu*, v tem prekrasnem zaveti&ču češke Muze, Talijo in Terpsihoro. Umeje se, da so bili že v naprej razprodani vsi sedeži; občinstvo odlično, dame v bogatih toaletah. Jaz sem bil v loži prijatelja z dvema odposlancema iz — Danske, ki sta se kaj živo zanimala za vse, kar bi utegnila v Pragi videti in doživeti. — Predstava je pričela z veličastno Dvofukovo slavnostno ouverturo »Husitskd* ; in tako so pričele sokolske slav-nosti s spominom na velikega mučenika češkega naroda Jana Husa, katerega so dali na grmadi živega sežgati nemško - rimski lopovi, ki so bili največji sleparji in pohotneži svoje dobe nasproti čistemu, pobožnemu, svoj narod ljubečemu Husu, ki je šel za svoje prepričanje pogumno na grmado, kakor prvi kristijanje za Neronovih časov v arene pred leve in tigre. Sokolstvu treba srčnosti, poguma, odločnosti, zato je Jan Hus njega vzor! Sokolstvo hoče osvežiti narod češki z duhom in pogumom husitskih časov. — Ta ouvertura je bila zložena (op. 67.) leta 1883. nh .nun o trlnm TT.mnll in klavirsko slilrn 1 ,Ze Sumavv«, Motivni materija! črpa iz pro-siule starobeie husitske pesmi »Kdo ž j ste b o ž i b o j o vn i c i", ki je veličasten koral, najčešče v D-moll. Dvorak je razvil vse motive v ogromno, veličastno skladbo, ki mora zmagati povsod v muzikalnem svetu in tudi v resnici zmaguje. Ko je poleglo viharno ploskanju, je nastopil stari naš milaček, br. Vojta Slu k o v, katerega sem omenjal v svojih spominih že 1. 1895.; kakor takrat tako nas je pozdravil tudi ob tej priliki s prekrasnim proslovom iz peresa proslulega pesnika Bogdana Kaminskega. .Smo narod ubožcev*, govoril nam je pesnik po umetniških ustih br. Slu-kova, (ki je odličen član narodnega gledališča) — toda obvarovali smo si zaklad, zlato, perle, biserje, katerih nas usoda ni oropala. To je ono sveto odušovljenjo, ki nas prešinj i; to je ona vroča ljubezen, ki nas vse uči, kako moramo biti udani svoji domovini; to je ona vera, ki nas dela obre (velikane), da naš ideal ni brezpomemben sen, da boj naš je vedno pošten in dober ter da ne ležemo v grob brez zmage. Naj morje okrog vihra in razbija ob trde češke skale, sreča junaška bodi z vami, junaki, ki verno ste vedno stali ob praporu ter v Iju-bavi do rodne zemlje, nad vse ljubljene, kakor je učil že prvi val učitelj Fagner, ste pogumno stali v prvih vrstah, kjer je bil napad sovražnikov najdivjejši. In v nepregledne vrste vzrastla je nekdanja Fugnerjeva četa. Domovina pregleduje danes hrabre čete svojih sinov, in verovati sme, gredosa po trnjevi svoji poli, da v oduševljenju tem svetem, vročem, tolika splošna ljubezen ne dopusti, da bi poginili mi niti naši potomci. »6 uatišene vy českych jima plukjr, to nadšeni v svžm srdci živte dal! Vy, kteri 2 drahe Miroslava ruky jste vzali prapor, ktery hrde vlal v ty češke kraje, budte na striiži dal všudc tam, kdo zapotrebi vas, kde nejprudši vždy fitok doraži, kde velke" more hfmi v tu naši hraz, kde nejvic moro hfmi a buracf — — a v boji tom za svatč oteuv statky, za cest a slavu, št5stf drahe" matky zdar junacky bud s vami, junaci!« Govornik, umetnik br. Slukov je dokončal s svojim mogočnim: ,zdar junaek? bud' s vami junaci l* a ob enem s triom F-moll in klavirsko sliko \ po gledališču se je odzval viharni, odušev- UO Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewic«. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Konečno se oglasi z glasom tragika: »Jupiter, Appolin, Hero, Athena, Persefon in vi vsi neumrljivi bogovi, čemu nam niste prišli na pomoč ? Kaj je učinilo to nesrečno mesto tem okrutnikom, da so je tako nečloveški sežgali?« »Oni so sovražniki Človeškega rodu in tvoji,« reče Popeja. Drugi pa so jeli klicati: »Napravi pravico! Kaznuj požigalce! Bogovi sami zahtevajo osveto!« Na to sede, pobesi glavo na prsi in zopet molči, kakor bi ga nepoštenje, o katerem je ravnokar slišal, bilo oglušilo. Čez trenutek zamahne z rokami ter reče: »Kakšno kazen, kakšne muke zasluži tako zlo-Činstvo? Toda bogovi me ne zapusti in s pomočjo Tartara pripravim svojemu revnemu ljudstvu takoi gledališče, da se me bt na veke spominjalo s hvaležnostjo.« Petronijevo čelo se nakrat pokrije z mrakom. Spomnil se je na nevarnost, kakoršna visi nad Ligijo in Vinicijem, katera je ljubil nad vse, dasi je zame-toval vero teh ljudij, o nedolžnosti katerih je bil prepričan. Domislil si fe tudi, da se prične zopet jedna onih krvavih orgij, katerih ne morejo prenesti njegove po lepoti koprneče oči. Pred vsem drugim pa je dejal: »Moram rešiti Vinicija, kateri zgubi pamet, ako ona deva pogine,« in ta sklep je odtehtal vse druge. Pe-tronij je dobro razumel, da se je lotil nevarne igre, kakor še nikdar doslej v življenju. Jel je govoriti polagoma in malomarno, kakor je sploh govoril, kadar je kritikoval, ali kadar se je posmehoval ne dovolj estetičnim načrtom cesarja in augustijancev. »Nu, torej ste našli žrtve! Prav! Lahko jih pošljete v areno, ali pa jih oblečete v .bolestne tunike'. Zopet dobro! Toda poslušajte me. Imate moč, imate pretorijance, imate silo, bodite torej odkritosrčni vsaj takrat, kadar vas nihče ne sliši. Varajte narod, toda ne varajte samega sebe. Oddajte ljudstvu kristijane, obsodite jih na kakošne koli muke, imejte pa tudi pogum reči, da oni niso sežgali Rima. Phi! Imenujete me arbitra elegantnosti, radi tega vam pravim, da ne prenesem te bedne komedije. Phi! Oh, kako me to vse spominja kolibe za igre pri porta Asinaria, v kateri igralci igrajo v razvedrilo predmestnih prostakov kot bogovi in kralji, po predstavi pa se napijo na povžito čebulo kislega vina, ali pa so celo tepeni. Bodite zares bogovi in kralji, kajti pravim vam, da si to morete dovoliti. Kar se tiče tebe, cesar, Žugal si nam s sodbo bodočih stoletij, toda pomisli, dr zgodovina izreče tudi sodbo nad teboj. Pri božji iiliji! Nero, vladar sveta, Nero, bog, je sežgal Rim, ker je bil tako mogočen na zemlji, kakor je Jupiter v Olimpu. Nero, pesnik, je tolikanj ljubil pesništvo, da mu je žrtvoval domovino! Od začetka sveta si še nihče ni drznil na kaj podobnega. Zarotim te v imenu deveterih Libetrid, ne odreci se take slave, kajti pesmi o tebi se bodo glasile do konca sveta. Kaj bo poleg tebe Prijam, kaj Agememnon? kaj Ahilej? kaj bogovi sami ? Kaj za to, ali je požar Rima dobra ali slaba stvar, saj velika in nenavadna je na vsak način. A pri tem ti še povem, da ljudstvo po tebi ne stegne svojih rok. To pa ni resnica! Imej pogum! Čuvaj se dejanj, ki te niso vredna, kajti tebi grozi samo to, da bodo bodoča stoletja mogla reči: Nero je sežgal Rim, toda kot malosrčen cesar in kot malosrčen pesnik je zatajil veliki čin iz strahu ter zvalil krivdo raz sebe na nedolžne!« Petronijeve besede so navadno silno vplivale na Nerona, toda sedaj se niti sam Petronij ni mamil. Razvidel je, da to, kar govori, je poslednje sredstvo, katero more v srečnem slučaju kajpada kristijane rešiti, toda katero more tem lože ugonobiti njega samega. Ni pa omahoval, ker mu je šlo ob enem za Viniciia, katerega je ljubil, in za hazardno igro, ki ga je bavila. Kocke so že vržene, si je dejal, in sedaj vidimo, ali v opici strah za lastno kožo ne dobi navlade nad težnjo po slavi? V duši svoji pa ni niti dvomil o tem, da konečno le strah nadvlada. Po njegovih besedah je nastalo molčanje. Popeja in vsi navzoči so uporno zrli Neronu v oči, on pa je odpiral ustnice, da so mu segale k samim nosnicam, kakor navadno ob času, kadar ni vedel, kaj ima početi; konečno se mu upor in obup očividno prikažeta na licu. >Gospod, dovoli, da odidem,« zakUče Tigelin, videč to zadrego, >kajti kadar hočejo izročiti tvojo osebo poginu ter te pri tem imenujejo malodušnega cesarja in malodušnega pesnika, požigalca in komedijanta, pa moja ušesa ne morejo prenesti teh besed.« (Dalje pride*) ljeni aokolski ,Na zdar!« in »Slava!« __ a br. Siukov se je moral zopet prikazati, da je sprejel v zahvalo in priznanje lovorov venec. Tu se je videlo, kako ljubijo Sokoli svojega Slukova! Ki se Se dobro poleglo živahno vrvenje po gledališču, *e se oglasi zvonec in zastor se dviga.... odgrnivši nam prekrasno živo sliko v pestrih barvah in Čarobni luči. »Za praporom sokolskim!* je bilo dano geslo, ki je naSIo v tej živi sliki najkrasnejšo razlago.... Na belih podstavcih smo videli poprsji velikih Sokolov Fugnerja in Tyrša, — med njima na povišenem mestu sta se sklanjali k njima dve krasni ženski postavi, spuSCaje jima zaslužna venca na glavi, pred-očujoči tako genija, kako proslavlja zasluge dveh prvih sokolskih boriteljev. Pod obema dražestnima genijema je klecal mladostni junak, ki je uprav raztrgal okove z rok. Cela ta ^kupinr je bila obrobljena s-cvetjenv ozadje pa je krasila bogata draperlja, pritrjena na veličastnem stebričju, pod katerim so se zgrnili Sokoli v pestri skupini. Nad celo to živo skupino je plavala v zraku ale-goriška postava, M klice z rogom junaške Sokole na shod. V dragi roki dviga znak kraljevstva Češkega. Vse prostranstvo so napolnili Sokoli s prapori, s katerimi so se klanjali. V ospredju je bilo nekaj Sokolov tudi v telovadnem kroju, v ozadju pa na konjih, In dalje v dolini je bila glava pri glavi, nad njimi so vihrale zastave in se majale Cepiče ..... Ta slikoviti, veličastni prizor je prikoval vse občinstvo kakor začarano na svojih sedežih. Zopet in zopet se je moral dvigniti zastor in ploskanja ter .Slava" in »Na zdar!• klicev ni hotelo biti konca ne kraja. — To divno živo sliko je sestavil aka-demiški slikar in scenograf narodnega gledališča g. Karel Štampfer. Slava mu! Na to je bil kratek presledek. Po skupinah, najprej Črnogorci, potem Hrvatje, Bolgarji, Slovenci itd. smo šli v kraljevsko ložo, ki je zares nekaj krasnega, dragocenega. Intendant g. dr. Herold nam je razkladal alegoriške slike Brožikove in Hjnajsove. Hvala mu! Na to je sledilo prvo dejanje narodne opere »Pohlavci*. Libreto je po velikem romanu enakega imena, ki je izšel tudi že v slovenskem prevodu. Godbo pa je zložil g. Karel Kovafovic. Premiera je bila 28. aprila 1898., ko je dosegla svojo slavno zmago, katere je vredna. Češki narod sme biti ponosen na to novo veliko delo domaČega ustvarjajočega duha na višku umetniške slave. Ko smo zapuščali hram umetnosti, je vsplamtela cela ogromna stavba v neštetih elektriških žarnicah v treh slovanskih barvah; mogočna kupola je daleč, daleč tje do vid-nokroga oznanjala rodoljubnim srcem, da je minul prvi slavnostni nastop ob 17. vseso-kolskem shodu. — Na to smo šli na Zofinj ondi zraven (otok na Vltavi), kjer je mrgolelo občinstva. O tem drugič. V nedeljo 30. junija so predstavljali na Čast Sokolom Smetanovo opero »Dalibor*. Gledališče razprodano. Sokoli, katerih je bilo prav veliko navzočih, so bili kar očarani, kajti redek je bil poprej tako srečen, da je videl in slišal tako slovansko opero. Zado-voljnost, katero čuti človek ob taki priliki, je dragocen spomin za vse čase. — DOPISI. Iz Bolea, 29. julija 1901. — (Klerikalna toli hvalisana .omika*.) Kako vzgojuje obče znani gospod kaplan Abram svoje pristaše, ne kaže le slučaj kler. preds. Mihe lica, proti kateremu se ravno vrši obravnava radi javnega nasilstva, marveč še premnogo drugih jednakih, izmed katerih hočem opisati za sedaj le enega; prihodnjič pa, če bo trebalo, lahko kaj več. Kakor vže povsod znano, je ruval kaplan Abram toliko časa proti gosp. nad-učitelju, dokler ga ni z vednim izzivanjem prisilil, da je odstopil od orgljanja. Na njegovo mesto je privlekel s Kranjskega nekega organista, vstvarjenega prav po klerikalnem kopitu! — Ta klerikalni agitator je bil v nedeljo dne 28. t m. zvečer prav po katoliško pijan, in v svoji sladki ginjenosti si je dovolil že v neki gostilni marsikaj, kar ni bilo umestno in tudi ne na pravem mestu — ali kaj se hoče, klerikalcem je .na katoliški podlagi* marsikaj dovoljeno in vse — od-pustljivo! Ko so gostilno zaprli, je začel v svoji blaženosti — katero* si je prisvojil gotovo po vzgledu Abramovem — na cesti razsajati nad nekim delavcem in nekim od revme pohabljenim siromakom in ju pital z raznimi nesramnimi priimki! Ker sta mu omenjena dva nekaj ugovarjala, kar pa ni bilo klerikalnemu pobožnjaku prav, zgrabi prvo delavca, ga prekucne na tla in ga začne s pestmi in nogami obdelovati tako, da se je uni komaj zopet skobacal na noge. — Mislite, da =xi J* b;Ift *o dovoli — nikakor; zgrabi še unega na ravno isti način, in to je trajalo nad 1 uro! K sreči prikoraka po cesti občinski redar, kateremu ni bil nič kaj povleči ta prizor, zato je tudi poskrbel, da je odstranil klerikalnega razgrajalca — ali ta ni hotel odnehati; ko je redar ona dva spravljal domov, se je vrnil, zaletal se v njiju in jih znova napadal, obdeloval, in če se ne motim, celo ranil onega pohabljenca. Le z veliko -težavo-je- redar -poskrbel_za_mir-__v__tako_ pozm uri! — Ha, g. Abram, kdo se vede surovo!? Saj imamo dosti vzgledov, 7- da, še preveč! Hinavci!! Kdo je kriv, da je sedaj v Bolcu tolika napetost, toliko sovraštva in pretepov? Le sprašajte si vest, koliko je pridobila vera in morala, kar ste Vi v Bolcu? — Dostavek. Bavno sedaj smo doznali, da je prej imenovani kler. predsed. Mihelič obsojen radi javnega nasilstva, izvršenega na shodu pri Huber-ju, na 8 dni zapora in povrnitev sodnih stroškov! Obžalujemo le, da je prišel Mihelič tako daleč — ker je bil obCe spoštovan in priljubljen rokodelec-obrtnik I — 3z Korltnice pri Bovca. — (Gospodu kaplanu Abramu.) Po Vašem prizadevanji dobivam »Primorski List*. Ker sem pa narodno - naprednega mišljenja in sem tudi naročnik .Primorca*; ker sem bil dne 21. t. m. pri zaupnem shodu nar.-napr. stranke in sem se prepričal, da so vsi govorniki govorili Cisto resnico in le dostojno branili svoje stališče brez hujskanja in blatenja drugih stanov, kar se pa pri Vašem shodu ni godilo; ker sera čital v 30. štev. .Prim. Lista* lažnjivo poro Čilo o tem našem shodu in sem v nevarnosti, da s čitanjem tako lažnjivega lista postanem tudi sam lažni k, prosim Vas, da ustavite pošiljatev tega lažnjivega lista na mojo osebo. Moj prijatelj, Vaš pristaš, mi je pravil, da je bilo na Vašem shodu le kakih 60—70 udeležencev. Vi ste poročali, da jih je bilo 170. — Torej izbrišite »enojko-stotico", potem še-le poveste resnico. — 12. t. m. je bil pri nas sklep Šolskega leta. Po sv. maši ste se proti meni izjavili in pretili s pestjo v zraku: »Zdaj, zdaj bo pa drugačiM Prosim Vas, kaj ste s tem mislili? Odgovorite to tudi v »Prim. Listu*! Se že potrudim, da izvem ! Mene pa pustite s svojimi prisraodarijami v miru! Andrej Mleku ž, posestnik na Koritnici. Z Vipavskega, 28. julija, 1901. — Bralno in pevsko društvo »Školj* iz Šmarij je preteklo nedeljo napravilo izlet v Skrilje. .Bralno društvo* v Skriljah je razobesilo slovenske trobojnice v čast došlemu društvu. Zares je to mlado, še komaj eno leto staro društvo časti in hvale vredno. Po vsej pravici smem reči, da se odlikuje od drugih sosednih društev. V Skriljah smo se kratkočasili s tem vrlim društvom nad 3 ure, potem jo pa mahnemo še h g. Vrčonuv Dobra vije na par butilk hladnega piva. — Povsod nas je društvo kratkočasilo in navduševalo s krasnim ubranim petjem. V prvi vrsti moram izrekati čast gosp. učitelju Kavsu, kateri se je res pokazal, da ne spi na narodnem polju, ampak deluje za svoj narod in blagor svojih občanov. Gospod učitelj Kavs je pokazal s tem društvom, da res deluje, da res napreduje. Ni le jih zvežbal v petju, ampak še nekaj drugega, kar bi bilo marsikje dandanes potrebno. To društvo šteje okoli 25 pevcev, kateri so res vzgled drugim mladeničem. Ako pogledamo v druge občine, kjer nimajo bralnega ali pevskega društva, tam so mladenči nezavedni, obnašajo se kot ži-vinče, namesto petja pa se cuje neko tu-lenje, neko rjovenje. Dne 1. septembra je v Šmarjah veselica, takrat pokažimo čast društvu, čast učitelju Kavsu, kateremu kličemo danes: Živili! — Le naprej, naprej mladina, tebe kliče domovina! Domače in razne novice. ftg. naročnikom naznanjamo, da mesec avgust 1. 1901. je tu, — sicer Cas kislih kumar, ali mi jih moramo plačevati redno in vedno — dr a že. Trebamo torej: denarja, denarja, in zopet denarja! Gg. naročniki' pa so v prevelikem številu: nemarni, nemarni, in zopet nemarni! To dvoje pa ne gre skupaj, prej ogenj in slama! Zato prosimo, kogar to tiče, da izpolni svojo dolžnost! N*v odvetnik v Trsta. — G. dr. Edvard SI a vik je otvoril z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v ulici Molin piecolo 3. Ia pel Je, da ga prati bolč. — Janez Mrcina je hrabro nadaljeval, po priliki tako, kakor smo povedali. V 55. štev. je začel, v torek je izšla 60. štev. »Norice*, v vsaki po par sto vrst, a še ni konca. -— Šele iz teh spisov smo razvideli, kakošen velikan je Janez Mrcina. Žal, da se vsem enako godi, tudi pristaši njegove stranke so ubogo maio vedeli tega, kar je pripovedoval. — Sirota se je res potrudil, da bi naslikal G. za groznega sovražnika ^alhice itd. Kaj je v tem pogledu napisal, presega meje navadne človeške hudobije. Ne pade nam na um, da bi zavračali vse laži Ivana Mercine ter pobijali izrodke njegove domišljije, rečemo le to: Janez Mrcina, vi ste pisec teh člankov, če se uredništvo .Norice" tudi stokrat zlaže po »katoliški* morali, da to ni res, in apisali ste o sebi toliko hvale, da smrdite z Goč doli do Gorice, o Gab. pa je lažnjiva zapored vsaka vaša trditev! Človek, ki se je tolike predrzni!, zasluži le zaničevanje! — Sicer na svidenje na drugem mestu! »Šolski Dom* bera« pri mesta podpore pod sramotnim pogoji, do katerih nima nikake pravice. — »Corriere" od torka je sporočil čudno novico, da je došla na mestni zastop prošnja društva »Šolski Dom* za redno letno podporo, vsled katere bi se goriški Slovenci odpovedali izbojevani pravici do ljudskih šol na mestne troške. Mestni zastop je odbil to prošnjo. — Od kdaj pa ima onih par zdražbarjev, ki so si osvojili »š. D.", pravico, da govore" v imenu goriških Slovencev? Odkod mandat, da smejo baran-tati s pravico, izbojevano že 1. 1895. pred upravnim sodiščem ? — Nerodni in neuki so, vse so zapackali, zdaj pa še barantajo v imenu Slovencev! Pritožbe delaveev pri Vipavski železnici. — Pred kakimi 14 dnevi smo dobili z Vipavskega poročilo, da se postopa z našimi delavci pri Vipavski železnici jako trdo, da morajo delati dolgo vrsto ur za nizko plačo, katere pa Še niso gotovi itd. Na to smo napisali par besed o tem v »Primorcu*, opozarjaje delavce, naj sklepajo s podjetniki in podpodjetniki pogodbe, obvezne obe strani, ter naj zahtevajo odločno, kar jim gre. Ali pozneje se je nam zatrjevalo še od več verodostojnih stranij, da vseh pritožeb je krivo le podjetništvo. Naš gosp. dopisnik pred 14 dnevi je pisal: Naši pridni delavci delajo, kakor so navajeni, prav vestno. Toda plača je pa v istini nizka; delajo od pete zjutraj do sedme zvečer. Delovodje pridno nadzirajo delavce in jih izkoriščajo, kar se da. S prva so slepili delavce celo, da delajo na akord, da so reveži čim več naredili. Potem pa so jim plačali umazano nizke cene. Tudi sedaj ne določijo v naprej dnin, ampak vsak dela, ne vedoč za koliko na dan. Po več dneh ali celo ob mesecu izve šele, da je služi! ob svojem na dan po 1 gld., ali pa morda kak krajcar več. Zato pa se delavci večkrat vpro.,,. no, pa »kapo* jih potem z obljubami potolaži, doloži par krajcarjev in odslovi neljube mu »zdražbarje". Država je določila potrebno svoto za zgradbo, podjetniki tudi dobd denar, aH menda žele, da jim ostane ves v žepu itd.* Tako dopisnik pred 14 dnevi. Iz prvotnih stavkov že se da sklepati, da smo imeli prav, ko smo opozarjali na potrebo pogodbe, obvezne na obe strani. Le po taki pogodbi more biti jasno vse v vsakem pogledu. Ako pa jih skušajo podjetniki ali podpodjetniki opehariti za zaslužene novce, treba povzdigniti glas, kakor pritiče, solidarno vsi, in ako je kdo prepričan, da se mu le še krivica godi, je sodnija tu! Drugega pota ni. Podjetnik prevzame od drŽave delo, se pogodi za toliko in toliko do tega ali onega časa, pa je pogodba veljavna. Na delavce se tu nikdo ne ozira! Podjetniki jih nalove, kjer in kakoršne dobč, in plačujejo, kakor se vidi njim prav. Delavec je tu pravi suženj nasproti gospodarju! Ako hočeš, delaj, ako nočeš, pa hodi! Le borba za vsakdanji kruh jih sili, da ostajajo ter 3e zadovoljujejo s pritožbami, ki ostajajo neuslišane! Kam se hoče pritožiti in koga bodo vslišali podjetniki, ako nočejo?! Nikoga! Tu se občuti živo pomanjkanje široširne delavske organizacije!... Včeraj smo dobili iz peresa uglednega moža v Vipavski dolini zopet pismo, ki potrjuje isto, kar je gori rečeno, kako se postopa z delavci, kako jih odiraj,, itd. Ost {pa je naperjena naravnost proti ; glavnima podjetnikoma, o katerih se izreka jako nepovoljno. Ker je bilo torej več glasov, pismenih in ustnih, ki soglašajo v tem, da se postopa pretrdo z delavci, izvršujemo svojo časnikarsko dolžnost v tem, da opozarjamo prizadete, naj odpravijo vse nerednosti, ker to se lahko zgodi, da bodo delavci zadovoljni in bo delo končano pravočasno! — Toliko danes! Rodoljube po Vipavskem pa prosimo, da nam v tem pogledu še nadalje blagovoli poročati. Sodba o »Pevskem In glasbenem drnStvu*. — »Edinost" piše med drugim glede petja na koncertu po razvitju zastave »Kola* v Trstu tako-le: »Kakor rečeno: mi ne moremo kritično presojati nastopanja posamičnih društev'. Ali dva momenta bi vendar radi povdarili. Po splošni sodbi strokovnjakov se je med vsem najbolj odlikovalo rPevsko in glasbeno društvo iz Gorice" pod spretnim vodstvom gospoda pevovodje S t e 1 e t a ; izbor-nost tega društva je tem znameniteja, ako pomislimo, da je še-le malo časa, odkar se je ustanovilo." Ne pristavljamo niči Klerikalna domišljija. — .Gorica* je bila skrpucala članek o »Šol. Domu*, na kateri nismo nič odgovoril«, ker se nam ni zdelo vredno. Kam bi pa prišli, ako bi hoteli odgovarjati na vse njene norosti. »Gorica* je na to prijadrala z modro besedo: »molk potrjuje resnico!" Ker smo mi molčali, je torej vse res, kar je »Norica" klobasala. — Domišljijo imajo pa veliko, to moramo že priznati! — Pa tudi danes nič ne odgovorimo! Morali bi le ponoviti, kar smo že neštetokrat povedali. — Kaj pa naj odgovorimo ljudem, ki trdd, da »Gorica", »Prism. List*, »Narodna stiskama', »Centrifuga* in vse sorodne zdražbarije imajo zavetišče v drugi hiši ,Š. D." ter da plačujejo najemščino, — ter da se to ne pravi: zlorabiti »Š. D." v strankarske namene! — Mi pa pravimo: Vse te zdražbarije proč od ,Š. D.", vodstvo drugim rokam, potem bo vse v redu! Zakaj »kavči" tega ne marajo? Zato ne, ker hočejo zlorabiti v strankarske namene, mi naprednjaki naj pa še pridno podpiramo! Še veliko prevoč se to godi! Ako klerikalci tako delajo, naj tudi plačujejo, — tega pa ne marajo! Tema se pa lahko opomore. — V .Edinosti" čitamo, da bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je bila prosila, da bi bila za njene ude slovesna tridnevnica, s propovedjo, sv. mašo in slovesnim blagoslovom, in slovenski delavci so hoteli praznovati god sv. Cirila in Metoda s pristopom k sv. obhajilu. Tržaška cerkvena oblast pa na pisano prošnjo še odgovora ni dala. — Ali je ravno potreba ali ne, da slovenski delavci na tako pobožen način slave sveta slovanska apostola, ne bomo razpravljali, ali ako jih noče sveta rimsko-katoliška cerkev, ki je nezmotljiva, ako jim ne da niti odgovora, potem, nd potem ne ostaja pač nič drugega nego obrniti jej hrbet in k večjemu še povedati gladko obriti gospodi, kar in kakor jim pritiče. Čemu diklamovati, d a naš narod si ne pusti večje mati takih pravic!! Radi tega ne pojde nikdo izmed slovenskih delavcev v Trstu v pekel, ako ni opravil pobožnosti na čast sv. Cirilu in Metodu. Ako jih sveta rimsko-katoliška cerkev v svoji nezmotljivosti meče iz cerkve, čemu siliti nazaj vanjo? Čemu biti bolj rimski nego Rim sam, bolj papeški nego papež sam! Obrnite jim hrbet, — še klicali jih bodo! — Sveta unijatska cerkev pa tudi ni tako daleč strani! — — — In pa poteza nje za sveti post, proti kateremu se je baje pregrešil »Slovenec*! — Tu pa res ne vemo, kaj bi rekli, ali bi krenili na smešno stran ali bi se spu?Wi v začudenje! No, ali naj bo že kakorkoli, gotovo je, da ni prav nikake potrebe, braniti reči take vrste, ako gre proti njim »Slovenec", glasilo ljubljanskega škofa!! — Takih in sličnih stvarij je veliko preveč v tržaški javnosti, zato toliko nepotrebne polemike in nesporazttmljenjo, toliko izgube časa s praznimi besedami, kateri bi se dal porabili drugače vse plodonosnejše za delavske in druge sloje. — čemu siliti vedno tje, kjer jih nočejo — dober kristjan pa moli lahko tudi doma! — Ljudstvo treba podučevati, ne pa pehati ga pod noge rimsko-italijanske gospode, da mu dajajo brco na brco! Kdaj se vendar prav zavemo na to stran ?! Br. PeČnlk o mizarski zadrugi. — z.nano je, kako žalostno vlogo so igrali naSi »kavči* nasproti mizarski zadrugi. Najprej so brili norce s prekmorsko trgovino, potem, ko se je ustanovila zadruga, pa so začeli svariti pred dr. Turno, torej pred njim, kateri je v glavnem pripomogel, da se je sploh oživotvorila ta zadruga, ter svetovati mizarjem, naj le sami med seboj ostanejo in napredujejo, da ne bo škode, ako bo poleg dr. Tuma, k večjemu smejo vprašati za svet dr. Pečnika v Aleksandriji. Mizarji so se smejali budalostim na .katoliški podlagi* v »Gorici*, kakor so pomilovali te »čiste rodoljube* drugi, ki poznajo raz v i tek mizarske zadruge. Sedaj pa čujte še, kaj piše dr. Pečnik Andr. Gabrščeku: . Aleksandrija, dne 25. julija 1901. Velečastiti gospod ! Slava Vam ter Č. g. dr.-ju Turni o lepem vspehu mizarske zadruge. Le tako naprej, stvar je v tiru, da boljši ni mogoč. Vspeh ,M. Z.6 bo drugim strokam v vspod-budo in v pouk. Ko se stvar v Solkanu ter v Trstu vtrdi ter spopolni, pride muzej pohištva s prodajalnicami na drobno in debelo v kakem jutrovskem mestu sam po sebi. To bo soha jeklena, soba kljubovalka vsem viharjem. Živeli duševni delovalci, slava mizarjem! Z odličnim spoštovanjem dr. Pečnik. Tako piše dr. Pečnik! »Kavči*, berite in sramujte se, da hočete pokopati vse, kar ne prihaja iz Vaših rok. To so res .Čisti" rodoljubi, namreč čisti pravega plodonosnega delovanja, ker za tako niso sposobni, pač pa za nagajanje in podiranje! Kaj jim mari korist obrtnikov!! Morsko kopališče .T S^.ljanu (Si-stiana) kneza Thurn-Taxisa -'JeletSs"''te prekrasno urejeno. Oivni zaliv že sam na sebi je mikaven, miren kotiček, ob morju; knez Thurn-Tasis je potrosil mnogo tisočakov, da je napravil ceste in drevorede, da je nasadil na tisoče dreves, ki vsa bujno rastejo. Kopališče za moške Ifr žehskerje prav ukusno prirejeno. — Restavracija tik morja je prostorna, ukusno prirejena z vsem modernim komfortom; cene so zmerne. — Tam blizu je tudi poštni urad. — K vsakemu vlaku vozi omnibus, v Trst pa tudi parnik. —- Letos je .ondi .iudi. nekaj odličnih rodbin iz Ljubljane, n. pr. dr. Hudnikova. —-Želeti bi bilo, da bi se naši rojaki bolj okle-nili teh kopelji, ki so na naših tleh. Ako se to zgodi, bomo imeli več pravice do dolžnega obzira v jezikovnem pogledu, — Slovenci se zgubljajo po raznih krajih, nikjer nimajo potem prave družbe, dočim bi se v Sesljanu lahko izborno zabavali, Vikar Kos iz Opatjegasela je že znan prijatelj naprednjakov. Večkrat je že ta mož prav po načelih krščanske ljubezni privoščil kakemu naprednjaku vse drugo, le dobrega ne. Vendar je bilo nekaj časa sem mir ž njim. Ali pretekli četrtek je čutil zopet potrebo, pokazati svojo sovražno narav napred-njakom. V n,kem pogovoru o letini, da bo dobra, ker je Bog dal dež, ni mogel zadržati Kos svojega posvečenega jezika, marveč bleknii je, da ko bi bil on Bog, bi ga ne dal deset let, seve naprednjakom. Verjamemo, da bi storit on to, ali po drugi strani je g. Kos preveč od Boga strani, da bi njegove besede kaj veljale! Zato ostanejo njegove želje edino le Želje. Opajcem pa priporočamo lega prijatelja naprednjakov, katerim žcii skozi deset let sušo, za — ,eno dobro bdro!" V Borubergn priredi dne 18. avg. t. I. ženska podružnica sv. Cirila in Metoda veselico z raznovrstnim zanimivim vsporedom, ki se objavi pravočasno. — Slavna društva se naprošena pri določevanju svojih veselic jemati na ta dan ozir. Lažnikl po poklicu. — Da se naši klerikalci ne sramujejo niti najpodlejših laži j, to je že dognana reč. Tu še eno. — Oni dan so pisali, d* smo iz naše stranke pisali v »Informatkin*, da .... se nam ne zdi več potrebno nasproti Italijanom nagiaftali narodno idejo. — In kaj je res? — Na klerikalno hujskarijo je ondi tako odgovorjeno: »Be-zuglich der nationalen Gegensfitze zwischen Hal. und Slov. ist sogar anzunr^men, dass .... eine scharfe Betouung (les nationalen Eleroentes seitens der slovenischen Liberalen nicht nothvvendig sein wird, und dass sich der Landtag auf Grundiage der fortschrifMichen Ideen bei ruhiger Arbeit crnslftren und grosseren Aufgaben widraen kOnnen wird*. — Torej; je verjetno, da tega ne bo potreba, t. j. da Slovenci v deželnem zbora dobimo to, kar nam ta more dati. — da se lahko skupno posvetimo večjim nalogam napredka! — Le farovški lažniki morejo tako nesramno biti resnici . v obraz! Za telet čeških kolesarjev t naše slovenske kraje se je prvotni program nekoliko predrugačil. V nedeljo 11. avg. odidejo iz Prage do Dunaja; 12, avg. odidejo z Dunaja do Trbiža, od tam v Žabnico, na sv, Višarje, 13. avg. gredo Čez Zabnice in Trbiž v Rabelj na Predel, nazaj v Trbiž, Belopeč, v Kranjsko goro; 14. avg. gredo na Dovje, v Mojstrano, v Vintgar, na Bled; 15. avg. z Bleda v Bohinj k Savici; 16. avg. v Kranj, Medvode, Ljubljana; 12> avg. izlete v Po-stojino. — Naloga SK.r"*»cem jet da prirede severnim češkim bratom časten vsprejem po prizadetih krajih. Učiteljsko društvo za tolminski okraj bovje imelo letošnji občni zbor dne 8. avgusta (v četrtek) ob 9. uri zjutraj v Kobaridu v šolskem poslopju z navadnim dnevnim redom. Zgubljeno. — Nekdo je zgubil na potu iz Volč v Gorico iz svoje suknje notes, v katerem so zaznamovane zanj važne reči. Kdor ga je našel, naj ga blagovoli oddati v našem uredništvu ali pa naznaniti svoj naslov, da povemo, komu naj ga izroči. Za to dob! primerno nagrado. Drobiž. — V nedeljo so se stepli v Pevmi. V pretepu so ranili 16-letnega Jos. Pintarja v prsi z nožem. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, ali ni nevarno ranjen. Utonil je v Viškonu v Furlaniji neki starec, ko je hotei prebresti Torre. Prevrnil se je v vodi in utonil. Razgled po svetu. Potrditev ljubljanskega župana. — Cesarje potrdil izvolitev g. Ivana Hribarja županom stolnega mesta Ljubljane. Inštalacija je določena na dan 3. avgusta t. 1. Deželni zbor Istrski je imel 30. pr. m. zopet sejo v Kopru. Deželni glavar Campi- telli je otvoril zborovanje ter konstatoval sklepčnost. Na to so volili zbornične tajnike, revizorje in različne odseke. Manjšina je želela spraviti v razne odseke le po enega člana, ali večina je prezrla popolnoma slovansko manjšino, in tako večino prebivalstva. Prečitali so na to predloge manjšine ter izjavo, zakaj se udeležujejo sedanjega zasedanja. Deželni asesor dr. Chersich je čital resolucijo dež. odbora, da ne sprejme vla-dine ponudbe,gl?dš doklade na žgane pijače. Dr. Rizzi je hotel, da bi se takoj razprav-Tj§T(nrt'ej rSSrJtoeiji, in sicer nujnim potom, ali dr. Laginja je poučil gr*podo, da nujnih predlogov se ne more razpravljati, ako ne glasuje za nujnost 3/4 navzočih poslancev, česar pa večina ne-tvori. Vsa večina je pala pri tem v nekak čuden molk. ~ Predsednik je priznal, da ima dr. Laginja prav. Potem je prišla na vrsto zakonska osnova glede učiteljskih plač in pravnih razmer učiteljev. Čitali so potem tudi nujni predlog Spinčiča v tem oziru. Dež. glavar je hotel, da Spinčič odstopi od nujnosti svojega predloga ter se bo o njem razprav- | Ijalo skupno z osnovo v glavni razpravi. Spinčič se je pridružil temu, seveda v hrvatskem jeziku. Tu pa je bila gornja galerija v ognju. Kričali so in vpili, da Spinčič ni mogel spregovoriti par stavkov. Predsednik je dal sprazniti spodnjo galerijo, ki je bila mirna, na gorenjo se pa niti ozrl ni. Ta je kričala naprej, dokler je niso izpraznili. Ali še ni bilo miru. Sedaj je začela tuliti pa večina ital. poslancev, katerim pa je manjšina povedala par krepkih v obraz. Na to je manjšina odšla iz zbornice, vsled česar je postala ista nesklepčna. Spremljali so manjšino s sklici: Fora i ščavi 1 Za jutri je določena zopet seja ob 10. uri dopoludne. Tržaški škof Nterk je šel v Rogatec-Slatino zdravit se. Tam pa je obolel jako nevarno, da se je bati najhujšega.. Jezni (Je na Francoskem so sklenili, da se ne pokore" novemu zakonu proti redovnikom, marveč da se vsi izselijo. Kdo ve, koliko njih pride v Avstrijo!! Nemški carinski tarif. — Nemška vlada je razkrila svoj načrt novega carinskega tarifa, ki je obudil senzacijo ne le v Evropi, marveč tudi v Ameriki, kajti načrt kaže, da stopi Nemčija v gospodarski politiki v nov kurz. tSlov. Narod" se bavi obširneje s tem tarifo in lor pravi med drugim : Glasom tega tarifa hočo Nemčija vso dosedanje carine sitno zvišati. Pradloga se uprav kolosalno zvišanje carin na pšenico, ječmen, rž, oves, na les, jajca, maslo, živali itd., sploh na najvežnejše kmetijske proizvode in sicer na ravno tiste, katerih se največ v Nemčijo uvaža. V Nemčiji sami je ta tarif naletel na najhujši odpor. Obrtni in delavski krogi se mu silovito ustavljajo. Delavci se upirajo, ker se jim s carinami živila silno podraže, obrtniki se, ustavljajo, ker vedo, da bodo sedaj tiste države, na katerih proizvode se nalože velike carine, plačale to s tem, da bodo nemškim obrtnim izdelkom zaprle vhod. Nemški oflciozni listi sicer namigavajo, da se utegne ta in ona določba carinskega tarifa še premeniti, ali to ne preminja dejstva, da se je, kakor svedoči ta tarif, Nemčija odločila opustiti politiko trgovinskih po-godeb ter začeti carinsko vojno proti vsaki državi, katera se noče ukloniti nemškim agrarcem ugodnemu carinskemu tarifu. Prva mej vsemi državami, ki tega ne more storiti, ako neče izkrvaveti, je Avstro-Ogrska. Novi nemški carinski tarif je v prvi vrsti naperjen zoper nas. 48% vsega avslro-ogrskega eksporta gre v Nemčijo, 37 % vsega importa prihaja iz Nemčije. Med tistimi produkti, ki jih A vstr»-Ogrska eksportira v Nemčijo, zavzemajo prvo mesto kmetijski pridelki, tisti, na katere se hočejo naložiti največje carine. Vodilni krogi avstrijski in še posebno ogrski so takoj spoznali velikansko nevarnost novega nemškega tarifa za našo monarhijo. To priča okolnost, da Ogrska, ki se je doslej na vse načine branila začeti pogajanja zaradi določitve avslro-ogrskega avtonomnega carinskega tarifa, ki bo podlaga novim trgovskim pogodbam z drugimi državami, je takoj opustila vsak upor in sedaj sama deluje, da se čim prej izgotovi avtonomni avstro-ogrski carinski tarif. Avstro-Ogrska je dobila pač lepo plačilo za to, da je toliko let plačevala vse stroške za trozvezo, da je doprinašala ogromnih žrtev, vsled katerih sta se mogla Nemčija in Italija neprimerno hitro razvijati ter ekonomično in politično utrjevati. — Danes pravi Italija: brez vinske klavzule ne bo tro-zveze; danes pravi Nemčija: brez zvišanja carin na kmetijske produkte ne bo trgovinske pogodbe, ampak pride do carinske vojne. To zanje Avstro-Ogrska za svojo pripadnost trozvezi. KrUger je odklonil posredovanje ho-landske kraljice Viljelmine, katera se je obrnila do njega s predlogom, naj odstopi od zahteve popolne neodvisnosti Transvala ter se zadovolji z avtonomijo, v katerem slučaju izposluje ona konec vojne pri angleški vladi. — Kruger odpotuje baje v kratkem v Ameriko, Crlspl umira. Po današnjih poročilih je pričakovati smrt v najkrajšem času. Szllagv, nekdanji ogerskftminister in | predsednik poslanske zbornice, je -nagloma umrl po noči 31. pr. m. Vrnil se je iz Karlovih vari v Budimpešto, šel po večerji v svojo sobo, v kateri so ga našli v jutro mrtvega. Pokojni Szilagv je bil markanten član ogerskih liberalcev. Proti spravi na Moravskein. — Radi spravnega gibanja na Moravskem se je vnela po čeških listih velika polemika. Nekateri so mnenja, da treba napraviti konec besnemu boju med Neme*m..Cehi,, ter da naj se volilna preosnova sklene tako, da dobe Nemci četrtino poslancev v deželnem zboru, Čehi in veleposestniki pa tri četrtine. Drugi pa se protžvijo tej spravi, zlasti radikalni listi nočejo slišati o njej ničesar. Rusi proti Židom. ~- Ruska vlada je nedavno po daljšem posredovanju avstrijskega zunanjega urada dovolila, da smejo gališki obmejni Židje na ruska tla le proti zadostnim izkazilom. Sedaj je pa izšel od ruske vlade nov ukaz, ki obsega jako ostre naredbe zoper židovsko vsiljivost.___________ V Južni Atrlkl. — Lord Kitchener, poveljnik angleške armade v južni Afriki, se vrne domu na Angleško. Njegovim naslednikom bo imenovan baje general Littleton, nečak pokojnega državnika Gladstona. Torej hočejo poskusiti srečo z novim poveljnikom, kar kaže, da še ni misliti na konec vojne. Eaznotero. — C. in kr. bojna avstrijska ladija »Marija Terezija" je dospela v Taku, kjer ostane kakih 10 do 12 dnij. Na ladiji je vse zdravo. — Sestanek ablturijentov na Sušaku pri Reki je odložen na 5. 6. in 7. septembra. — Na železniškem tiru mod Mirarnarom in Grljanom se je vstrelil v ponedeljek zvečer neki nepoznani elegantno oblečeni mož, star kakih 40 let. Kdo je, se ne ve. — Na Kastavščini v Zametu je šel krčmar Fran Udovičič v sosednjo krčmo, kjer je prišlo med njim in nekima bratoma Ilorst do pretepa; Udovičič je umrl na licu mesta vsled dobljenih težkih ran. — Maroški sultan je dal zapreti svojega poslanika, ki je bil zdaj v Londonu in v Berolinu, ker je obljubil Angležem prevelike koncesije in ker je porabil baje preveč denarja. — V torek se je usmrtil v Pulju v hiši, kjer stanuje, poštni kontrolor Franc Leeb, star 40 let. Zapustil je neka pisma, v katerih trdi, da so ga preganjali, vsled česar se je usmrtil. Narodno gospodarstvo. BORZE in BORZNI POSLI. Opisal Albert Žnideršič.*) (Dnjje.) Bor/.ni posli z blagom. Gospodarska stran trgovine zahteva, da se blago pravično razdeli med konsumente; v tem obstoji tudi riziko za trgovca, ker on mora pripeljati blago vedno na ono mesto, kjer ga potrebujejo, in v onem času, kadar ga potrebujejo. Stari trgovci so radi tega skrbeli, da jim bodo megacini vedno polni blaga; kjer pa to ni bilo mogoče, so poskrbele to državne oblasti, osnivajc državne in mestne magacine, katere so polnili z blagom. Med tem je zahteval ta način velike glavnice in vničen je bil v formi zgubljenih obresti eventuelni dobiček posameznega trgovca, — našli so boljšo metodo, kako bi polnili magacine z blagom. Začeli so skrbeti za blago na ta način, da so več mesecev pred faktično potrebo sklenili posel za blago, katero ni . bilo ne zrelo, ne končano. Na podlagi tega j delimo trgovske posle z blagom v več vrst. Odnosno likvidacije posla razlikujemo: 1. Posli s pripravljenim blagom, (Ge-sehifte in prompter Waare), — kjer se kupno-prodajni predmet mora izročiti kupcu prihodnji dan po sklenjeni trgovini. 2. Posli z blagom, katero je odposlano, (Geschafte in rollender oder schwimmender VVaare). Prodajalec mora v času sklepanja kupčije imeti v roki pismeni dokaz, tovorni list, ali konesman (connaissement), da je blago v resnici odposlano. 3. Posli z blagom, katero se ima nakladati v določenem času. (Geseh&fte auf Verladen in einer bestimmten Zeit). Omenjene tri vrste poslov sklepajo se vedno na temelju predloženih vzorcev. 4. Posli dobavni (Lie.%?ungsgesch&fte) z blagom, katero prodajalec v času sklepanja kuptije v resnici nema v zalogi, marveč ga misli še le dobiti do časa, ko bi ga kupec rabil. 5. Ročni posli (Termingeschafte), kateri prav za prav niso drugo, kakor dobavni posli. Pri ročni kupčiji epredeluje borzni statut vrsto in kupno prodajno količino blaga. Zahteva se, da .vrsta blaga odgovarja točno borzni usanci", da je najmanjša prodajna količina .kup* od 1000, 500, ali 100 q in da se samo višekratnik takšnega kupa sme staviti v promet. Vsi posli se likvidirajo, kakor borza opredeluje. Vse posle, izven ročnih, razreša-vajo stranke direktno med seboj. Ročni posli se razrešavajo pri posebnih .uradih za obra-čunanje". (Abreehnungs- oder Arragement- Prvi trije omenjeni posli se štejejp med efektivni promet borze, ker prodajalec blago v resnici izroči kupcu, dočim so do- *) Predaval v .Goriški CitEitnici* dne S6, jol. t.1. bavni in ročni posli špefculativni, ker stranke računijo samo na dobiček, kateri je lahko doseči na razliki dnevne cene in one, katera bo v času likvidacije posla. Prodajalec torej, kateri sklepa dobavni ali ročni posel, nema blaga, katerega bi mogel izročiti kupcu; posel se torej sklepa: in bianco, — efektuiranje posla se mora odgoditi na sta-noviti rok, kakor: medio (petnajstega), ultimo (zadnjega) ednega prihodnjih mesecev, — nadalje na: letni rok, na jesenski rok itd. Ročni posli so efektivni, če se na ustanovljeni rok likvidira posel faktično z blagom; v nasprotnem slučaju so špekulativni, ker stranke likvidirajo posel z izplačilom razlike, katera nastane izmed pogojene cene in one, katera se pokaže na dan likvidacije. Tako so nastale od trgovine igre, katere so na borzah poznate pod imenom: agiotage (B6rsen-Spiele, Wette). Poprej so trgovci posredovali zameno blaga med producenti in konsumenti, ter je v preprodaji hila tudi njih korist Dandanes iščejo dobiček največ v razliki cene na različnem tržišču in v različnih časih. Mnogi praktiki mislijo, da je način razrešenja posla v izročbi in prejemku blaga zeld riskantna špekulacija, posebno če se misli na velike količine blaga. Importerji prekomorskega blaga sklepajo navadno s kupcem kontrakte za prodajo blaga in ga še le potem mislijo naročiti in kupiti v prekomorskih deželah. Ako pregledamo statistiko o sklenjenih kupčijah na svetovnih borzah, se lahko uve* rimo, da število špekulativne trgovine stoji proti, efektivni, kakor 20: 1. Na borzi v Berlinu je sodelovalo na pr. pred par leti okoli 250 trgovskih hiš, dokazalo se je pa, da 100 od njih niso imele nikdar ne maga-cina, ne žita v zalogi, ter so ti psevdo-trgovcl z žitom delali samo z diferenco na ceni. Letni promet je iznašal torej kakšnih 27 mil. hI, — a v Berlin je v resnici prišlo samo dvajseti del in 19/20 je iznašala špekulacija .in bianco!" In kakd se špekulira? Špekulant mora skrbno zasledovati dogodke v produktivnih deželah in na različnih tržiščih; on zasleduje izvestja o lepem in ružnem vremenu, pretresuje statistišku izvestja o žetvah in setvah, ter jih primerja z vspehom prejšnih let; on zasleduje izvestja o eksportu in importu blaga iz drugih dežel, spoznava množino sklenjenih efektivnih in špekulativnih poslov, promatra padanje in rastenje cene blagu. Potom mora vse to dovesti v sklad s poliliškimi prilikami, vzeti v postov trgovske državne ugovore, nove ceste in kraje za prodavanje blaga in Se le potem vstvarja svoje mnenje o aktuelnih prilikah na tržišču, kombinira za prihodnost, — «n torej špekuliral Pri tem pa je potrebno veda veliko razumnosti, duha, prakse* . — sreče! Špekulant mora biti vedno pripravljen na vse mogoče slučaje pri kupčiji, če ravno se odloči, skleniti posel na podlagi najsigur-nejših in najiočnejših računov, — mora vkljub temu biti pripravljen, da se mu posel lahko ponesreči, — pripravljen mora biti torej na zgubo. —• Špekulant mora biti premožen in dober gospodar. Prej nego se odloči za kak posel, ne sme misliti na dobiček, ampak mora sam sebe prašati, koliko sme zgubiti. Kdor ne dela tako, pride kmalu ob svoje premoženje, če nema posebne — sreče! Dandanes so pozabili ljudje, da je špekulacija podlaga pravega trgovskega posla in tolmačijo isto kot borbo za dobiček na razli-kosti cene. Ta način tolmačenja špekulacije je že star, takč da so se že v srednjem veku trudile države omejiti špekulacijo z izdajo raznih zakonov, — ali zastonj 1 V 17. veku je zabranila Holandija prodajo blaga ,in bianco", — ali ta zakon ni pomagal. Od tega časa so skušale države za-prečati slabe strani špekulacije; dokler ni bil i. 1824. izdan v Holandiji prvi reglement za sklepanje špekuialivnih in ročnih poslov na borzi; danes ga imajo že vse borze. * (Dalje pride.) Goriška ljudska posojilnic« je imela za mesec julij prometa K 217.800*58. Lani ob tem času ga je bilo le za K 154.759-98. Vpliv električne luči na vegetacijo; — Decembra lani je opazoval Couchet na plantanah v Genfu v Švici, da so oni deli vršičkov, katere so obsevali zvečer žarki električne lampe, obdržali zeleno in gosto listje, dočim so bili drugi vršički že ob listje. Vpliv se je pokazal na mnogih plantanah najrazličnejših ujic in trgov jednako pospešljiv za vegetacijo. Listi so ostali dlje časa od drugih zeleni in vršički so se lepše in hitreje razvijali. Bogatstro Evrope. — V .Dietionarv of Statistics« je preračunano bogatstvo Evrope, katerega ima premičnega in nepremičnega 1175 milijard nemških mark (1 marka je približno toliko, kakor 1 krona in 18 ali 20 v.), premičnega kapitala samega je 500 milijard. Po deželah imajo tega bogatstva: Angleška 295, Francoska 247, Nemška 201, Ruska 160, Avstrija 103, Italija 79, Belgija 25, Ho-landska 22 milijard. Na posameznega človeka bi prišlo povprečno: na Angleškem 5920, na Francoskem 5200, na Holandskem 3680, v Belgiji in Nemčiji 3120, v Avstriji in Italiji 2500, na Ruskem 115. Obtežitev narodnega premoženja po državnih izdatkih je največja v Italiji, namreč 2*3%, najmanjša na Angleškem 1% ; v Avstriji 1:8%. Injižeirnost. Ruska antologija. — Svoj čas smo že naznanili, da je izšla knjiga pod takim naslovom ter tudi navedli vsebino iste. Knjiga je naSla že mnogo odobravanja, v „SIov. Narodu« v podlistkih dne 25. in 26. pr. m. pa pišejo o književnih podjetjih naše »Goriške Tiskarne" in o antologiji tako-le: .Vestni literarni in sploh kulturni zgodovinarji Slovencev bodo morali posvetiti »Goriški Tiskarni" poseben odstavek. Za prosveto slovenskega naroda, za prospeh domačega slovstva si je pridobila ta tiskarna že doslej nevenljivih zaslug. Zdi se mi kakor močan vrelec pod zeleno goro, izpod katere vre neprestano v močnem curku sveža cista voda, ki plodi in napaja peščene trate. Vsak mesec se odpro parkrat zatvomice te odlične slovenske tiskarne, in razlije se preko slovenskih dežel nova ploha slovstvenih del, krasnih po svoji vsebini in opremi. Petero je perijodično izhajajočih knjižnic*. (Tu omenja n»Slov. knjižnico«, iKnjižnico zst mladino*, »Salonsko knjižnico*, Svetovno knjižnico*, ,Venec slov. povestij* z vsebino doslej izišlih zvezkov.) Dalje pravi; ,!z tega pregleda je razvidno, koliko del je izšlo v »Goriški tiskarni* Andreja Gabršček«, ki pa je poleg omenjenih knjižnic izdala tudi že desetero večjih in manjših samostojnih, izvirnih in prevedenih leposlovnih in znanstvenih del. Med temi sta nedvomno najvažnejši: ,Ročni rusko-slovenski slovar in slovnica* in »Slovensko-ruski slovar*. Oba je spisal naš rojak profesor M. M. Hostnik v Rilsku na Ruskem. V kratkem izidejo aH pa so že v delu poleg navedenih del še sledeče knjige »Goriške tiskarne*: ,Sad greha", izvirna drama, spisal Eng. Gangl — »Spisi Zofke Kvedrove" I. — Dve drami Silvija Pellica — Izbrani spisi modernega italijanskega pisatelja Fo-gfzzara in še nekaj drugih dramatičnih in leposlovnih spisov. »Goriška tiskarna* A. Gabrščeka vrši torej resnično uprav vzorno svojo kulturno misijo, zato pa je dolžnost narodnega občinstva, da vrlo podjetje tudi gmotno podpira. Založnik in tiskar ne izdaja knjig zase in za svoje shrambe, brez izdatne podpore pa mora zamreti podjetnost tudi najideal-nejšemu izdajatelju. A. Gabršček ima danes v svoji zalogi knjig še za nad 30.000 K, naročniki pa le — kapljajo! Žalostno in skoraj sramotne iejstvo je, da mora založnik vedno in vedno ponavljati tožbe, ker Slovenci še doslej niso izprevideli. kako velikanska nesreča bi bila za naše slovstvo in za našo kulturo, ako bi bi! A. Gabršček vsled nebrižnosti naroda prisiljen, izdajanje svojih knjižnic ustaviti! Zatorej pa naj bi odbori vseh čitalnic in bralnih društev ter različnih knjižnic vsako leto postavljali v svoje proračune neko svoto tudi za nabavo knjig iz »Goriške tiskarne*. Le tako se more vzdržati podjetje, ki je za napredek in procvit največjega pomena, in kjer morejo domači pisatelji spravljati svoja dela najlažje in naj-vspešnejše v denar! (Konec pride.) Foulardevo svilo od65lir.dogId.3G5 meter na bluze in obleke; ravno tako črne, bele ia barvane »Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. 14-65 meter. Vsakemu frasfco in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročita naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Hennebergr, tovarnar svile (2) (c. in kr. dvorni zalagale!]) v Curihu. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturini štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter Žganja prve vrste po nizkih cenah. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iznildjafl.3'75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1 20; bndilnik iz niklja „„^_ . fl. 1-95. u Tvrdka je odlikovana s c. kr, orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — HnatroTan cenik zastonj! »Goriška Tiskarna" A. Gabršček je izdaia ravnokar: t »Salonska knjižnica" III. Zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc slovenskih prevodih „BerIik« Tiskarna" A. Sabrttok Cena po pošt! K 320 l^i^ra^^M^^^i®^i^^S^ Venec slovaoskil) povestij Prevodi in raznih slovanskih jezikov IV, V GORICI 1301 Tiskala in založila »Goriška Tiskarna" A. Gabriček f^^M;Mk%^^^ Cena po pošti K 1-30 Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejene prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Scmenlški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« hp~ Veliko zalogo -»• šivalnih strojev, dvokeles in slamoreznic raznih sistemov prve angleSke tovarne ,Heiical' SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municiplo št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolngo, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovim od 80 gld. naprej. Z nami {• vsaka konkuranca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUNIG & DEKLEVA. Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi Baštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nfrnherškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje, STctinjice. — Kožni venci. — Masne knjižice. iišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave,°trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 «* i* S* <$ Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA 3 Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»»c««*- Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. S* Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Darbo) pred nadškofijo štv. 5. Podružnica konec RaStela štv 2. Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. ? posojilnižni niši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega žo!«za, ielezne, cinkaste, podajana in medena plo-ščevine, orodja za razna obrti in pohiinega, stedilna ognjišča, pači, cevi in predpečnike, nagrobna križa. Vsakovrstne okova xm pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in droga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico Izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nuaabaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Breseian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.