PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRI °to 2. §tev. 453 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedlzione ln abbon. postale ORJE TRST, petek, 22. novembra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI itm 1 . L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisj se ne vračajo DA NE BO TRST GOSPODARSKO PROPADAL CARINSKO UNIJO Z JUGOSLAVIJO Ta ko zvana borba za Trst, se Vravi borba med demokracijo in P° zkusi imperialističnega vsiljevanja, ne pozna oddiha. Oblike te borbe se sicer spreminjajo v skladu 5 spreminjajočim se položajem mednarodnega političnega ravnotežja, a Mro in smisel razpravljanja o trpkem vprašanju ostajata vedno 'Ha. Ce se beZno ozremo na mejnike 'J reševanju našega vprašanja, pri-krn o do naslednjih zaključkov: prvotno je borba med demokracijo 1 imperialističnim vsiljevanjem za-dobila obliko znanih razmejitvenih ki so vse — razen sovjetske '* jugoslovanske — nesprejemljive naše ljudstvo. Spretno so nato Ameriški in angleški predstavniki Popustili do francoske črte, ki pred-"iovlja skrajno mejo imperialistične popustljivosti in prav tako spretno izsilili internacionalizacijo Tr-*t* in okoliškega področja. Kar čez n°b so tako angleški kot ameriški Predstavniki postali vneti zagovni-take rešitve tiZaškega vprašanja, tako odkrili ozadje igre z raz-n,ei>tvenimi črtami. Jasno je, da rJ,trt internacionalizacije — vsaj !®ko, kot so si ga zamislili oni, ki *9 zanjo najbolj ogrevajo — ne "streza in ne more ustrezati živ-*bnjskim koristim tukajšnjega pre-hvalstva. A to je zanje postranska Hvar; poglavitno je, da v danem P°Utičnem položaju internacionali-£®ci;a Trsta predstavlja nove moZ-b°sti imperialističnega vsiljevanja '®je volje in s tem tujih koristi na modo naravnega razvoja tržaškega P°spodarstva in rastoče blaginje Pnzadetega prebivalstva. ^ okviru sprejete internaclonali-je tržaškega področja se borba Hed demokracijo in imperialistič-n'm vsiljevanjem nadaljuje v spremenjenih oblikah. Ce je zaradi tre-butnega ravnotežja med naprednimi in reakcionarnimi silami v sve-maksimum demokracije in pra-mčnosti (priključitev Jugoslaviji celotne Julijske krajine s Trstom) ^dosegljiv, vodimo dgnes borbo na istih pozicijah, ki ustrezajo dejansko vsebinskim vrednotam priklju-bitve same. Lahko se — dasi s teZ-k'm srcem — odrečemo marsičemu; Pikoli pa se ne moremo odpovedati demokratičnim ciljem in teZnjam, $ tofirijo trajno osnovo našega na-Slindstnega in političnega obstoja. •Tatto se u novem položaju oblike mperjialstičnega vsiljevanja izrabo 'V povdarku na guvernerjevi °blašti, na večji ali manjši podrobnosti guvernerju šefa policije, na Prisotnosti okupacijskih čet, na in-brnacionaliziranem področju, na bim šibkejši povezanosti področja * njegovim naravnim zaledjem itd. .® drugi strani pa se ista borba £® demokracijo vodi na pozicijah, so v neposrednem nasprotju z >ahtevami imperialističnega vsilje-^»ja: ljudska oblast, suverenost Stiske zbornice, neodvisnost in Potratnost internacional' žirant ga Področja, valutna in carinska uni-'a z Jugoslavijo, najtesnejša pove-£®*iosf z naravnim zaledjem, takoj-e,i umik okupacijskih čet itd. "bedno na istih pozicijah more-n‘° pozdraviti tudi vsak poskus neposrednega sporazumevanja med .V3oslavijo in Italijo, v kolikor lah-■J® sluzi ciljem naše demokratične proti imperialističnemu vsi-bvanfu in izsiljevanju, in v koli-£°f ostvarja nemotenemu detno-Jrdtičnemu razvoju ustrezne kon-rttne pogoje. &den izmed takih konkretnih po-!4)!o demokratičnega razvoja, to |? takega razvoja, ki sluZt najširši slojem našega delovnega Ijud-<(«a, je nedvomno tudi carinsko, ^ija med Jugoslavijo in interna-n°r'allziranim področjem. Obstoj in bzvoj tržaškega gospodarstva je izključno na podlagi čim te-Ptjše povezanosti z njegovim na-zaledjem. V tej povezano-** le kruha za vse. V tej poveza-/°s,i je tudi edino jamstvo, da se gospodarskim propadanjem Tr-.® Prekine za vedno. Drugega iz-'"to, ki bi upošteval koristi in blažjo najširših deloimih množio in-,lr»iac-to nalizira nega področja «1 in e Piore biti. Vse druge rešitve vo-v kolonialno suženjstvo. Samo rdjno kratkovidni in za gospo-“r«fce nujnosti popolnoma slepi L, si more predstavljati obstoj 1*01 kt 0 o nasprotju z načeli, ki obl<-LS^jo gospodarsko življenje p o-.^ne.ga in neposrednega tržaškega *,fdja. povsem jasno je, da bo pravica in-Nf".^analiziranega področja skle-carinsko unijo naletela na od-\J predstarmikov imperialistične-Vsiljevanja, in je zato tudi na-, da carinsko unijo z Jugo-i, ”Mo zahteva vprav tukajšnje prelij a‘*tvo, ki je na demokratični re-j,!’* našega vprašanja življenjsko ^}eresirano. tkega gospodarstva ločeno ali v Dimilrov sestavlja Oyo bolgarsko vlado ^ofiia. 21. — Vlada Kimona '"Sijeva, ki je bila Bestavljcna l>šflt"arca Je mu je sporočil sledeči sklep komisije za pogodbe pri ItaTjanski ustavodajni skupščini: »Komisija za pogodbe, ki je soglasno izrazila upanje, da je mogoče začet, z neposrednimi pogajanji med Jugoslavijo in Italijo in jih voditi z uspehom v duhu miroljubnega sodelovanja, Simič, Qua-roni, jugoslovanski veleposlanik Sava Kosanovič .n pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Aleš Bebler so se dolgo in prijateljsko razgovar jali.» Danes je bila seja italijanske vlade, na kateri so zopet razpravljali o možnosti neposrednih pogajanj z Jugoslavijo. Dotaknil; so se tudi Togliattljeve obtožbe proti de Gasperiju, da je italijanski predsednik vlade odbil predloge za povratek italijanskih ujetnikov iz Jugoslavije. De Gasperi se je bra-n’l, rekeč, da so jugoslovanske oblasti odbile vizum italijanski misiji. Končno se je ministrski svet sporazumel ;n izdal sledečo medlo izjavo: »De Gasperj je v vsakem pogledu, v kolikor je imel pobudo in akcijo, delal za vrnitev ujetnikov iz Jugoslavije.* Italijanski zunanji minister Nen-n; je danes izjavil, da je vprašanje neposrednih pogajanj zelo težavno. Pristavil je, da ima italijanska de. LJCDSKa UflLJa, KI JO JR TREM BPOSTKtaTl Demokratičen statut Umik tujih okupacijskih čet Gospodarska povezanost z zaledjem f Resolucije s tisoči in tisoči podpisov izražajo voljo tržaškega ljudstva v času, ko v New Yorku ponovno razpravljajo o naši usodi. Od vsepovsod, iz tovarn in delavnic, iz mesta in okoliških vasi, se oglašajo delavci, kmetje, mladinci, žene; oglaša se demokratično tržaško ljudstvo. Iz Ilve, ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka v Miljah, iz Lloydovega arzenala, iz rafinerije pri Sv. Soboti, iz rafinerije A-quila, iz pivovarne Dreher prihajajo resolucije z zahtevami tržaških delavcev. Partizani, žene, mladina, vse ljudstvo iz Ban, Proseka, Gropade, Trebč, Padrič, Opčin, Sv. Križa, Kontovelja, Konkonela, Bazovice in od vsepovsod izražajo težnje in zahteve našega ljudstva: tržaški statut mora biti demokratičen, v skladu z voljo italijanskega in slovenskega ljudstva, dati mu mora preko Ljudske skupščine vso suvereno oblast; vse tuje okupacijske čete se morajo umakniti z našega o-zemlja takoj po podpisu mirovne pogodbe; tesna gospodarska povezanost z zaledjem v obliki carinske unije z Jugoslavijo. Brez tržaškega ljudstva ni mogoče reči zadnje besede. legacija mandat za razpravljanja o vssh vprašanjih, vštevši teritorialna. Dejal je, da je treba neposredne sporazume vključ.ti v mirovno pogodeo, k; jo bodo odobrili štirje zunanji ministri. V treh dneh pričakujejo važne vesti o pogajanjih med Jugoslavijo In Italijo gled’ vprašanja meje. Obe Jelegaciji sta poročali svojima vladama o razgovorih. Zdi se, da Svet štirih ne bo načel nemškega vprašanja, dokler ne uredi tržaškega statuta. Francoska delegacija je že izročila predlog o ured.tvi te zadeve, toda samo glede postopka. Francozi • namreč menijo, da lahko o pogodbi z Nemčijo razpravlja samo dokončna francoska vlada, do katere bo pa prišlo šele v januarju. Postopek, ki ga predlaga de Murville, se tiče samo dnevnega reda in določitve kraja, kjer se bo ta razprava vršila. Kakor je znano, je Molotov predlagal, naj bi razpravljali o pogodbi z Nemčijo v Evropi. Končno zahtevajo Francoz; določitev časa zasedanja. Britanski zunanji tiskovni urad je javil, da se po sporočilu Byrne-sa Molotov pripravlja na nujni odhod v Moskvo. Zaradi tega menijo, da bodo razgovore o Nemčiji odložili. Američani pa zanikajo to vest. Skupščina /.IV pristranska Spričo bližnjega zaključka zase-dnja glavne ekhpščine je glavni odbor razpravljal o možnosti po-spešenja dela v poIitično-varnoBt-nem odboru. Indijska delegacija je predložila novo protestno resolucijo zaradi slabega ravnanja z In-dijlci v Južni Afriki. Egiptski dele. gat je pozdravil sovjetski predlog o umiku tujih čet, ker upa da bodo tako tud; Egipt izpraznile angleške čete. Predlaga ustanovitev mednarodnih oboroženih sil. Sovjetski predlog je podprl francoski delegat Parodl, ki je dejal, da je vprašanje tujih čet v raznih delih sveta tesno povezano z vprašanjem razorožitve. Varnostni svet, je izjavil Molotov, ki bo prt jel podatke o stanju oboroženih sil, bo lahko presodil, ali ima vprašanje čet na tujih ozemljih političen pomen. Britanski zunanji minister Bevin je predlagal, da se vzame v pretres splešno vprašanje razorožitve. Po njegovem mnenju, ne bi smeli razpravljati ločeno o sovjetskem predlogu, temveč bi morali obe vprašanji o znižanju obo-icžitve in o umiku tujih čet iz ne-sovražnih ozemelj skupno proučdi. Dopisnik Tassa pri ZN ugotavlja, da se pojavlja pri volitvah stalnih organov ZN težnja, da bi si ar.glc-ameriški blok zagotovil odločilen vpliv. Tako na primer so Libanon, ki ima neznaten pomen v svetovnem gospodarstvu, izvolili v soclalno-gcapodarski; svet, medtem ko niso obnovili mandatov Ukrajine in Jugoslavije. V takih razmerah ipia borba za načelo soglasnosti peseben pomen. Dopisnik pristavlja, da je glavna skupščina ZN bila vedno pristranska, tako da je z lahkoto vedno šla po pot' anglo-ameriškega bloka. Medtem ko so vfdno SCiIf.li Turčijo, katere zadržanje med vojno je bilo negativno, so potiskali na stran tiste države, ki so mnogo pripomoglo k zmagi nad fašizmom, kct sta Jugoslavija in Belorusija. Orna kronika ZN je danes zabeležila incident, v katerem je bil ranjen član ukrajinske delegacije Stadnik. Ko je vstopil v neko restavracijo, je neki neznanec strt-Ija.I nanj ln ga zadel v bedra tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so izvršili transfuzijo krvi. Tanjug o vzrokih klevelniske gonje profi Jugoslaviji Odpor grškega ljudstva je naravna posledica terorja monarhofaSisticne vlade in ne Dotrebuje vzpodbud Iz Inozemstva KRATKE VESTI BEOGRAD. — Maršal Tito je danes popoldne sprljel francoskega pisatelja Jeana Richarda Blocha. TIRANA —»^Agrarna refoima v Albaniji je končana. Zemljo je prejelo 200.000 kmetov, to je 25% podeželskega prebivalstva. MOSKVA. — Znanj sovjetski učenjak Nikolaj Gusev je iznašel postopek za izdelavo barvanega jekla, ki ga izdelujejo dosl:j v zlati in rdečkasti barvi. Jeklo se da variti in ne rjavi. NAPOLI. — 11 vagonov Unrine-ga premoga za Italijo so v neapeljskem pristanišču ukradli jn jih odpeljali y severno Italijo, kj:r jih je, kot je ugotovila policija, kupil in- strijalec Magno iz Lombrate. BUENOS AIRES. - Argentinska vlada je javila sinod:, da je prepovedala ve.-', zvnz k', -e Beograd, 21. - Tanjug — Ze nekaj Časa vodi grški reakcionarni tisk in tisk nekaterh uradnih krogov silno klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji z namenom, da bi zvrnil nanjo pred demokrat; vsega sveta odgovornost za hud notranji položaj, ki je nastal v Grčiji zaradi monarhofašističnega terorja. Tako sc je zgodilo ob spopadih, do katerih je nedavno prišlo med oddelki grške vojske in «zaščitnih bataljonov® na eni strani in prebivalstvom vasi Skra skupno z enotami grškega partizanskega gibanja na drugi strani. Grški fašistični tisk in nekatere uradne osebnosti so poskušali prikazati, da je ta spopad naščuvala Jugoslavija, da so oddelki grškega demokratičnega gibanja prišli iz Jugoslavije in se po končanem boju tja tudi povrnili. Tanjug je pooblaščen, da vsa ta obvestila demantira kot laži in provokacije. V drugem uradnem poročilu je grška vlada zatrdila, da so videli na čelu grških partizanskih enot jugoslovanske, častnike, Jn da prihaja iz Jugoslavije pomoč v orožju in municiji. V potrdilo teh zatrdil so gršk; listi objavil; 5. oktobra vest, da so našli na bojišču kartonske patrone jugoslovanskqega izvora; objavili so tudi fotografije, na katerih pa je bilo na žalost videti grb bivše jugoslovanske dinastije, katere orožarne so delale od aprila 1941. Te obtožbe je postavil na laž poveljnik grškega tretjega korpusa, goneča! Vembiiris, ki je poveljeval oddelkom, ki so »čistil; ozemlje* v Makedoniji in Tesaliji. Izjavil je, da nikakor n; res, da bi grški partizani dobivali orožje iz inozemstva ali pa bi jim poveljevali inozemci. V Makedoniji, kjer bivajo stoti-soči demokratov, so fasisti razv.li obširno teroristično kampanjo, tako da je bilo ljudstvo v samoobrambi prisiljeno pobegnit; v gozdove. V vsej Grčiji preganjajo demokratične organizacije; najboljši grški de-mokratje so izgubili življenje. Po izjavah Unrinih zdravnikov, ki so ■ob skali koncentracijska tabor:'ra v Grčiji, znaša število ujetnikov v teh taboriščih okol; 100.000. Te izjave je objavil tudi londonski «Eco_ nomist* 12. oktobra 1946. Zaradi tega ni nič čudnega, če se grško ljudstvo danes bori preti vlad; in vsekakor nima nobene potrebe, da ga drugi ščuvajo na to borbo. Odpor grškega ljudstva je močan v Makedoniji kot v Tesaliji, na Peloponezu kot na Kreti. Grški monarhofašisti bi radi zakrili svoje zločine; zato poskušajo zvaliti vso odgovornost na druge in zavajati svetovno javno mnenje. Poročilo, ki ga je podala Jugoslavija Varnostnemu svetu, je poponoma upravičeno in res je obžalovanja vredno, da ni bilo storjeno še nič, da bi se končal položaj, ki ogroža svetovni mir in varnost. Proglas demokratičn Atene, 21. — Vodstvo partizanske oborožene borbe proti vladnim monarhističnim tolpam je izdalo proglas, ki se tajno širi po vsej Grčiji. Partizansko vodstvo izjavlja, da se je ustanovi' la grška narodna demokratična vojska, ki ni v stikih z nobeno inozemsko državo. Policija je prepovedala objavo tega proglasa v listih «Elefteria», «Rizo-spastis» in «Vima». Proglas pravi: «Poveljstvo demo-kratične vojske na severu odločno odbija obtožbo, da bi bila demokra tična vojska v zvez; s tujimi deželami tako kar se tiče opreme, kot kar se tiče priprave in izvedbe vojaških akcij. Glavni vir orožja in municije za narodno demokratično vojsko so monarh’stidne tolpe, ki so jih oborožile in opremile britanske okupacijske čete. Orožje dobivamo s tem, da ga odvzemamo tem tolpam. Demokratična vojska je nastala zaradi zatiranja grškega ljudstva po neofašizmu. Kršitve sporazuma v Varkizi so prisilile partizane, da so ponovno odšli v gore.» Bombe v Palestini Jeruzalem. — Skupine arabskih delavcev so delale vso noč ob luči reflektorjev in pod nadzorstvom anglfške policije ter vojaštva, da so odstranile ruševine razdejanega poštnega poslopja v Jeruzalemu; razdejanje je bila povzročila bomba, ki je eksplodirala v sredo. BBG poroča, da bodo jutri obnovili v Palestini žflezniški promet v omejenem obsegu. Promet se bo vršil po dnevi; prekinjen je bil od torka dalje. Vojaštvo bo stalno patruljiralo ob progi. Proglas nadaljuje: »Demokratična vojska kategorično odbija vse obtožbe, ki ji hočejo pripisati sepa. ratistične namene, kajt; zanjo so meje grške dežele svete. Bori se za življenje in za čast grškega ljud. stva, za demokracijo in neodvisnost Grčije. Narodna demokratična vojska odklanja končno klevete, da njeni člani požigajo vasi ter pobijajo žene in otroke. Pokolje vrše iz. ključno od vlade podkupljene tolpe z angleškim orožjem, proti katerim se borimo za svobodo Grčije.* Boji v Grčiji in težave Tsaldarisove vlade Kot poročajo, se nadaljujejo hudi boji na področju gorovja Tse-nas. Vladno letalstvo je včeraj sedemkrat napadlo partizanske položaje. V severozapadni Makedoniji sn partizani zavzeli železniško postajo v bližini Dojranskega jezera. Grški ministrski predsednik Tsal-daris je v vedno težjem položaju Da bi si pridobil podporo parlamente, se je včeraj ponižal pred opozicijo in obžaloval svoje besede, zaradi katerih so opozicionalni poslanci zapustili parlament. Drugi ukrep, s katerim se skuša Tsalda-ris reš.tl iz zagate, je «amnestija», s katero obljublja partizanom pomilostitev, če se prostovoljno predajo. Hkrati pa je izdal odlok, ki omogoča deportacijo članov opozicijskih skupin. List «Nea» pravi, da je sedanja Tsaldarisova pomirjevalna politika samo spletka v okviru splošnega terorističnega postopanja in zato obsojena na neuspeh. List poudarja odgovornost vlade za sedanji po-Icžaj v Grčiji. PRIMORSKI DNEVNIK 22. novembra 1946. Slika maršala Tila le ponovno smo poročali v zveze z najnovejšimi ukrepi sočasne Šolske oblasti gleda naSega Šolstva, kako je eden izmed njenih pogojev za redni pouk na naših šolah ta, da se iz razredov odstranijo slike maršala Tita, ki so jih. ljudje in tudi sami Solarji postavili tja, da iz, pričajo Se na zunaj svojo voljo in svoje teSnje tudi na področju šolske vzgoje, obenem pa da bude tudi najmlajšemu rodu od dne do dne misel na mosa, ki mu vsa Primorska dolguje svojo osvoboditev iz fašističnega suženjstva. Dogajajo se je te dni, da so posamezni funkcionarji šolskih pa tudi upravnih oblasti s silo odstranjevali slike maršala Tita iz Sole, da so jih posamezni guvernerji snčmaJi z zidov celo lastnoročno ob polni zavesti, kako globoko Šalijo naše ljudstvo, kako kruto ranijo celo otroška čustva in ljubezen do velikega moia, ki jim uteleša vse, kar si najlepšega, najvišjega predstavljajo o veliki domovini, o veliki zmagi, o silni osvobodilni borbi. Tudi na Zagi pn Bovcu je bita slika maršala Tita v šoli pred kratkim prepovedana. Preteklo sredo pa je zapihal na Zagi menda nov veter. Zavezniški guverner iz Bovca se’je oglasil v vasi. Sestal se je z roditeljskim svetom in se z njim domenil, da bodo v šoli lahko spet Izobesili Titovo sliko. Ljudem je bilo prav, da je bila končno le upoštevana njihova želja. Vprašanje je, ali bo to obveljalo in ali bo obveljalo ne le na Zagi, ampak tudi drugod, po vsej naši deželi. Mladinci iz Anqllie Skupina angleških mladincev, ki so se vrnili z dela na Mladinski progi v Besni, se je, kakor smo pred dnevi kratko že poročali, usta. vila tudi na Opčinah, kjer je bila goste openske mladine. Tuji mladinci so bili zelo navdušeni za Jugoslavijo in so zatrjevali, da če bi vsi njihovi rojaki ime. li priliko videti na lastne oči življenje in delo v Titovi Jugoslaviji, bi se javno mnenje v njihovi deželi zelo spremenilo v našo korist. Mladinci so povedali inozemskim tava. rišem, kako oblasti preganjajo naše ljudsko šolstvo, kako nam vsiljujejo neljudsko učiteljstvo in nam nasprotne knjige. Pripovedovali so jim o trpljenju našega ljudstva in o škodi, ki so jo trpele naše vasi v osvobodilni vojni. Angleški mladinci so z zanimanjem poslušali pripovedovanje svojih slovenskih tovarišev in so se čudili vztrajnosti in junaštvu malega slovenskega naroda. Odnesli so z Opčin najlepše vtise in obljubili, da bo njihova skrb, da se tudi v njihovi domovini zve resnica o Slovencih in o slovenskem Primorju. TRŽAŠKI DNEVNIK Ljudstvo odklanja kolonialni statut in p°zIv Luiju Adamižu ^ * f*nriški niftiiipli Riuifll sp nh znnlp.mhi I.imlskpirM doma v Gorici Od Tržiča do Milj, po tovarnab in krožkih je na množičnih sestankih postavilo svoje zahteve po demokratični oblasti v Trstu ln gospodarski povezavi z Jugoslavijo Sirite »Primorski dnevnik* Ljudstvo po Trstu in okolici je razgibano. V teh dneh, ko so na pobudo Tito-Togliattijeve izjave sprožili neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo in ko štirje zunanji ministri v New Torku zaključujejo svoje razgovore o Trstu, se vse ljudstvo, zlasti pa delavci in kmetje prav dobro zavedajo, da gre za njihovo prihodnost, za tisto boljšo prihodnost, ki so jo imeli vedno pred očmi, ko so se borili in krvaveli po poljih in gozdovih, ko je besnela šs borba. Po razhih okrajih Trsta, po tovarnah in krožkih, v Tržiču, Miljah, Sv. Križu, Gropadi, Trepčah, Lcnjerju, Katinari in po drugih krajih se zbira slovensko in italijansko demokratično ljudstvo na množičnih sestankih, kjer postavljajo svoje zahteve za zares pravi, demokratični statut, za carinsko urni jo tržaškega ozsmlja z njegovim naravnim jugoslovanskim zaledjem in za umik tujih čet s tega svobodnega ozemlja. Množice so te svoje zahteve izrazile v neštetih resolucijah in jih s tisoči podp'sov poslale štirim zunanjim ministrom v New Yorku. Naj vidijo še enkrat, da je ljudstvo iz Trsta in okolice politično zrelo in sposobno vladati samega sebe ter da ne bo priznalo nobenega kolonialnega sistema, pa naj se ta pojavi v kakršni koli obliki. Tako pravi mladina iz Lonjerja in Katirrare pri Trstu: Antifašistična mladina iz Lonjer-ja in Katinare, ki se je zbrala na množičnem sestanku, na katerem je obravnavala probleme v zvezi s tržaškim ozemljem, vabi zunanje ministre, ki obravnavajo naše vprašanje, da vzamejo v pretres sledeče točke, ki se morajo upoštevati, če hočejo doseči res trajni miril ker je tukajšnje ljudstvo dovolj zrsio, da se lahko samo vlada, naj se tuje zasedbene čete umaknejo takoj po podpisu pogodbe. 2) Guvernerjeva naloga naj bo, da pazi, da se spoštujejo določbe statuta. 3) Statut mora biti drmokratičen in zato mora imeti vso oblast ljudska zbornica. 4) Za večji gospodarski in trgovinski razvoj se mora ozemlje carinsko združiti z Jugoslavijo, ker peljejo1 vse tržaške zveze preko o-zemlja ta države. Prepričani smo, da bo Trst na la način lahko izpolnjeval svoje trgovske naloge s svojim naravnim zaledjem, Prepričani smo tudi, da gornje točke ne predstavljajo samo volje mladine iz Lonjerja in Kati-naro, ampak voljo vsega demokratičnega tržaškega ljudstva. Enako resolucijo so poslali tudi pristaniški delavci v Trstu, na kateri je okrog 300 podpisov. Partizani iz Trepč pravijo med drugim: «Kri, kj so jo prelili naši padli borci in trpljenje nas samih zahtevata, da se podeli Trstu demokratičen statut, ki mora biti pravičen slovenskim in italijanskim partizanom. Mi partizani in aktivisti smo se v dolgi borbi tako prekalili, da si lahko sami izvolimo svojo skupščino in svojo vlado,* Tako in podobno se glasijo tudi vse druge resolucije in dokazujejo ne samo zrelost našega ljudstva in njegov čut najvdšje odgovornosti, ampak tudi njiegovo odločnost, da bo vztrajalo v tej svoji borbi do konca. Darujte za božičnico otrok! Darove sprejema uprava «Primorskega dnevni-ta», (Piazza Goldoni 1-L cel- št. 93806), in mestni Koordinacijski odbor (ul. Salatti 20, tel. 68-89). VESTI S PODEŽELJA POBEGI Ljudstvo zboruje. Vaščani iz Pobegov pri Kcjpru so sklicali sestanek, da se pomenijo o raznih vaških vprašanjih. Ob tej priliki so pregledali delovanje posameznikov ln določili, kdo je vreden pohvale in kdo graje. One, ki so bili grajani, je ljudstvo pozvalo, naj z delom dokažejo, da so pravi Istrani, nakar bodo lahko dobili tudi oni SIAU izkaznico, kot so jo dobili že sedaj tisti, ki so jih spoznali za vredne. Tako zborujejo danes v Istri vaški parlamenti, ki so res pravi odsev ljudske volje. ŽIRJE Naš stenčas. Zlrski fantje so se okerajžili in napravili krasen stenčas. Vsi se zanj zelo zanimajo in miadina se pripravlja, da ga bo za. lagala z dopisi. ST. PETER NA KRASU Delavci za Albanijo. Delavci s parne žage «Sikla» in s Troštove žage so sklenili, da bodo dali iz sindikalnega fonda lesne stroke 10.000 lir za pomoč albanskim poplavljen-cem. Tako so zavedni delavci v trenutku, ko zaseda prva ustavodajna skupščina ljudske republike Slovenije, sklenili pomagati, albanskim borcem, ki so prav tako doprinesli velike žrtve za osvoboditev in za triumf demokracije. HERPELJE Kulturna prireditev. Preteklo nedeljo so žene iz Hrpelj uprizorile dramo M. Pucove «Syet brez sovraštva*. Ciati dobiček v znesku 5100 lir so darovale za albanske po-piavljence, ter taka dokazale veli ko socialno razumevanje za trpeče albansko ljudstvo. STARANCAN Otrokom grozijo. Pretekli četrtek jo prišla policija v Starancan in grozila nekaterim otrokom z zaporom, če ne bodo povedali, kdo je pretepel neko žensko, ki je šla klicat policijo. Otroci, kj o vsej stvari niso ničesar vedeli, so se začeli jokati. Jokajoči otroci so se smilili vsem navzočim, razen policiji. KRONIKA Našli ho izstrelek Ob železniškem tiru so med Skednjem in Zaulami našli 88. mm izstrelek brez vžigalnika. Pobiralci min so ga odstranili. Zopet so napadli vlak Predvčerajšnjim je kakih 60 ljudi napadlo blizu Skednja vlak s premogom, ki je vozil proti postaji sv. Andreja. Stražniki so razgnali ljudi, ki so hoteli odnesti premog. Utonila je VCeraj dopoldne so pripeljali v tržaško bolnico truplo Dom. n: k e Meuljetove iz Domja št. 61, k: so jo našli mrtvo v nekem bližnjem kanalu. Kaže, da jc Mevljetova po nesreči padla v kanal. Goriški pisatelj Budal se ob zaplembi Ljudskega doma v Gorici in požigu slovenskih knjig z njim obrača do slavnega ameriškega literata Goriški pisatelj Andrej Budal je pisal slavnemu .ameriškemu pisatelju in našemu rojaku Luisu Adamiču, ki se je že toliko zavzel za r.ašj pravice, pšmo, v katerem mu opisuje zaplembo Ljudskega doma v Gorici in vandalski požig slovenskih knjig ter ga prosi za pomoč. V njem pravi: Pred meseci ste ameriški javnosti pojasnili, kako je nastala cfran-acska» črta, Se preden je prišla razmejitvena komisija na Primorsko. Tedaj smo Vas prosili, da bi ameriško javnost opozorili na krivice, ki jih morajo prenašati v pasu A slovenske in italijanske protifašistične ljudske množice zaradi no-vofašističnega nasilja. To nasilje dobiva zmeraj nove oblike. Zadnja je ta, da mečejo naše ljudske organizacije na cesto in da njih kulturno imovino javno zažigajo. Vojaška oblast je dne 6. novembra 19^6. zasegla Ljudski dom v Gorici, osrednji sedež slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij za Goriško in Furlanijo. Z Ljudskim domom (prej Trgovskim domom) v Gorici je najtesneje povezano vse naše kulturno življenje v dvajsetem stoletju. To je bil hram naše besedo in naše umetnosti. Starejši rod je v njem prejel tisto na- leče z grabežljivimi rokami v praznino. Tako se morda njegovi današnji učenci ne zavedajo, kakšno krivico delajo s svojimi nasilji slovenskim in italijanskim protifašističnim ljudskim množicam. Zaradi dobrega imena ameriških vojakov, ki so ob istem' času kakor slovenski in italijanski partizani trpeli, krvaveli m umirali za dokončno osvobojenje Evrope in sveta od neblovtško krivičnega in nasilnega nacizma in fašizma, bi primorski Slovenci radi, neskončno radi verjeli, da se današnji ameriški vojaki ne zavedajo, kakšno krivico prizadevajo svojim bivšim sobojevnikom z dejanji, kakršna so izvršili e. novembra 191/6. z zaplembo Ljudskega doma, nato pa 11/. in 15. novembra 191/6., ko so s pomočjo nemških ujetnikov naložili v Ljudskem domu cele kamione naših knjig, časopisov, listin, slik in gledaliških predmetov, jih odpeljali na mestno smetišče, jih polili z bencinom in jih javno zažgali. Take grmade je zažigala srednjeveška inkvizicija. V dobi protestantizma jih je na Slovenskem netila domača avstrijska reakcija. V novejši dobi so v ljubljanski škofiji zapalili riso prvo izdajo Cankarjevih pesmi, pozneje pa je škof Jeg- Bjeginiske matere junaško branijo šolo in bodočnost svojih otrok V Sedlu na Breginjskem se ja pričel šolski pouk šele 18. t. m., ker so Nemci požgali šolsko poslopje in ga do zadnjih dni niso popravili. ZVU ja pri nas namestila učitelja in učiteljico. Dan pred pričetkom pouka so se sestale matere z roditeljskim svetom in razpravljale o šolskih vprašanjih. Pooblastile so roditeljski svet, naj navrže, stik z učiteljem, preden se začne pouk, da jim pojasni učni načrt in pove, kdo je, da bi vedele, komu zaupajo svoje otroke. Učitelj se je predstavil za nekega Jelkiča in je dejal, da je svoje dni poučeval v Jugoslaviji. Pred leti je prišel v Trst in Goriao, od koder ga je ZVU poslala na sedanje mesto. Dtjal je, da ho poučeval slovenščino in brez političnega strankarstva. Na vprašanje roditeljskega sveta, če smejo otroci prinesti v šolo sliko maršala Tita, je odgo- S pogorišča naše knjige na bregu ob Soči FIZKULTURA Kako so sodili reskim boksarjem v Ferrari Večkrat smo že v naš; rubriki omenili nemogoče razmere v športu, za katere so odgovorni skorumpirane športne organizacije CONI-ja, UVI-ja itd. Ko smo samo nakazovali na gnilost športnih organizacij, ki hočejo tudi še pri nas voditi šport, čeprav imamo svojo Zvezo za telesno vzgojo, bt lahko marsikdo menil: «Saj samo tako pravijo, Bog ve, č« je res!* Da pa je to, kar smo pisali, bridka resnica, nam je med drugimi dejstvi pokazalo tudi italijansko prvenstvo v rokoborbi, ki je bilo v Benetkah. In pred dvema dnevoma se j« dogodila podobna »tvar Rečanom v Ferrari. Reškim boksarjem Je sodniški zbor priznal zmago samo, kadar je bila več kot očitna, kadar so premagali nasprotnike s kncckou-tom. Ce ni ležal naeprotnik na tleh, takrat tudi nf bilo zmage. Ce j« reski boksar zaslužil gotovo zmago, so proglasili dvoboj zn neodločen, če pa je zaslužil neodločen rezultat, so proglasili za zmagovalca domačina. Tako je bilo pri diletantih. Ista pesem S2 je ponovila pri glavnem srečanju med bivšim olimpijskem prvakom Sergom z Reke in Fevan-cipom iz Ferrare. Sergo bi zaslužil neodločen rezultat, vendar pa so sodniki proglasili za zmagovalca domačina. Mimogrede povedano najbrž tudi zato, ker je prvi dvoboj Ferancin na Reki že izgubil. Toda n« samo sodniki, tudi kritika športnega časopisa iz Ferrare ne prinaša niti besedice o zmožnostih reških boksarjev, temveč sa- LAZAR LAGIN mo hvali domačine, ki bi ob pravičnem sodniškem zboru lahko ravno tako zmagali, kot so pri takem zgubili. Morda pa mislijo, da je to v korist športa? Rezultati: peresnolahka teža: Barbadoro II (Reka) je primagal Bianoonija (Ferrara) zaradi zapustitve ringa v 3. kolu. Lahka: Barbadoro III (R) . Mantovani (F) neodločeno. Bianconi (F) je premagal Vaca (R) po tečkah. Srednje težka: Forza (R) - Bbttonr (F) neodločeno. Srednja: Buzzont (F) je premagal Rocca (R) po točkah. Srednje težka: Frcgani (F) je premagal Gentileja (R) zaradi zapustitve ringa v 1. kolu. Težka: Bac-cilieri (F) je premagal Marsija (R) po točkah. Petelinja: Ferancin (F), 51.500 kg, je premagal Serga (R), 53.500 kg, po točkah v osmih kolih. Spored nedeljskih tekem Pbkr*.jiinsktr prvenstvo: Tržič ob 14.30 Trždč-Gorica; v Ronkah ob 14.30 Ron ke-A j do všči na; v Raij ob 14.30 Rašs-Mbntebello; na Reki ob 14.30 Torpedo-Milje; v Kopru ob 14.30 Koper-Gradiška; v Pulju ob 14.30 PuJJ-Izola; v Trstu na igrišču Ponzlano ob 10.30 Gasilni-Krmin in ob 14.30 Skedenj-Tovarna strojev. Okrožno prvenstvo; na Igrišču v Nabrežini ob 14.30 Primorje P-Na-brailna; na openskem Igrišču ob 10 uri Rolanese-Skedenj II, ob 12.30 Rauber-Dreher Sv. Ivan II; ob 14 Opčirne-Ponziana. Igrišče CRDA ob 8. uri Primorje D-Coi; ob 10, uri 22 Cebiilec-Acegat; ob 12.30 Vom-Mon-tebello II; ob 14.30 Dreher Sv. I-van-Kraljič. Igrišče Ponziane- ob 8. šča v korist Costailunge z 2:0. Ker n« bilo moštva Primorja D na igrišče, se tekma med Sv. Markom in Pisoni-Tovama strojev II. uri Sv. Marko-Costalunga; ob 12.30 Primorjem D odloči v korist prvega z 2:0. Vse ostale neodigrane tekme bodo igrane določenega dne. Opomini. Opominjajo se sledeči igralci: Bellini (Tovarna strojev); Boris in Konrad (Postojna), Fantin (Koper), Vasootto (Izola), San-zin in Senica (Tovarna strojev II), Kral (Opčine). Kazni igralcem. Igralec Tovarne strojev Diva Renato se kaznuje s prepovedjo igranja dveh tekem. Globe društvom. Z globo 300 lir se kaznuje Primorje D, ker ni prišlo na igrišče. Z globo 500 lir pa se kaznuje Primorje P, ker je neopravičeno zapustilo nogometno igrišče. Vpoklici društev. Ze drugič pozivamo vodjo Cola, da se javi v društvenih prostorih zveze. Tajniki športnih druitov Tovarne strojev, Opčine, Acegata in Rau-berja naj pridejo drevi ob 17. uri v prostore zveze v ul. Galatti 20 zaradi, važnih obvestil. V košarki sta zmagala Sinoči sta bili. na igrišču Tomažiča odigrani zopet dve že odloženi tekmi v košarki za «Tomažičev pokal*. Med moškimi sta se srečali petorici' »Perosse* in «Rauberja». Se neizkušeno moštvo Rauberja so zmagali košarkarji «Perosse» s 16:9. Tekma je bila posebno živahna v drugem polčasu, v katerem je bil Rauber enakovreden nasprotnik. V drugi tekmi pa sta igrali ženski petorici Chimici in Tomažiča. K tekmi, ki se je končala z zmago Tomažiča, s 6:4, bi pripomnili ne preveč pravilno in objektivno Sojerje. Vtis smo imeli, da je favoriziralo dekleta iz Tomažiča. Pravilnejši in pravičnejši bi bil neodločen rezultat, katerega so si dekleta iz Chimici res zaslužila. Drevi pa bodo igrali sledeče tekme: žensk f: Chimioi-Rinaldi ob 20 url in VOM-Ba~kov!je ob 21. uri, obe na igrišču Chimici. Objavo ZDTV Nogometni odsek. Na podlagi sodniških poročil se verificirala dve tekmi pokrajinskega prvenstva in atear Izola-Ronke in Gradiška-Mi-lje. Tekmi Ajdovščina-Koper in Fo-stojna-Tovarna strojev se jemljeta v pretres. Vse neigrame tekmo se bodo igrale določenega dne. Pri okrožnem prvenstvu se verificirajo tekme Dreher-Tovarna strojev II; Col-Pisom ln Montebello II-Dreher. Tekma med Costalungo ln Primorjem P se odloči zaradi n eo pravičnega odhoda Primorja P z igri* Obvestila športnih društev Športni odsek K. D. * Rauber*. Igralci nogometnega moštva naj pridejo drevi ob 20. uri na sedež. Krožni tek v priredbi K. D.