CENA 240 din - Leto XL - št. 79 Kranj, petek, 9. oktobra 1987 SSUGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO SEKRETAR ZAVRNIL IZJAVO stran 2 PREMIERA NA JESENICAH stran 8 OD NOVINARJA DO GOSTILNIČARJA V ZAGREBU SO NAS PRETEPLI Jesenice — Z nedeljsko premiero ob 10. uri dopoldne se v gledališču Toneta Čufarja začenja letošnja gledališka sezona. Na oder bodo postavili pravljično igro Princeska na zrnu graha, ki jo je po Andersenovi pravljici priredil Jiri Streda. Režiser predstave je Saša Kump, koreograf Janez Mejač, kot igralca in luktkarja pa nastopata Rado Mužan in Mira Bolte. »tran ta je h r°SU ma!° odraslih — Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju Se V at'etski klub Triglav organizator letošnjega občinskega je-^ *e8* prvenstva v krosu. V vseh kategorijah je za izbiro repre-sU>intOV Za '*nam' nastoP za pokal Dela v Titovem Velenju na-iolonK "^.dvesto udeležencev. Najmočnejša je bila udeležba med ihed ezn'm' "čenči in učenkami, medtem ko je bila udeležba 0 Stt»rejšimi krosisti kaj klavrna. (D. H.) — Foto: G. Sinik Smrt inflaciji, svoboda napredku Pred desetimi meseci je SZDL z geslom Smrt inflaciji, svoboda napredku opredelila brzdanje inflacije za prednostno nalogo v državi in pozvala vse državne organe, družbenopolitične organizacije in vse ljudi k skupnemu in enotnemu prizadevanju proti galopirajočemu naraščanju cen. Poziv ni bil kdovekako odmeven in smo v teh dneh namesto z napovedano (programirano) 30-odstotno inflacijo prisiljeni živeti s 130-odstotno. Po besedah Jožeta Smoleta, ki se je v torek pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom, je poziv zvodenel, ker v državi ni bilo enotnega protiinflacijskega programa, še manj pa so bili enotni ukrepi, ki jih je ZIS usmeril predvsem proti osebnim dohodkom, družbenim dejavnostim in negospodarskim investicijam, glavni spodbujevalci inflacije pa so ostali nedotaknjeni. Zvezni izvršni svet pravkar pripravlja nov protiinflacijski program, ki bo uresničljiv le, če ga bodo ljudje sprejeli fcza svojega in se bodo po njem ravnali. Sprejeli ga bodo, če se bo predlagatelj nehal sprenevedati o vzrokih inflacije oziroma bo prenehal za glavnega spodbujevalca rastočih cen razglašati krizo v svetu, jugoslovanske plače, kulturo, zdravstvo, šolstvo in naložbe, saj smo na vseh področjih med zadnjimi v Evropi,in bo pošteno začel čistiti pri vrhu. Glavni vzroki za najvišjo inflacijo v Evropi so namreč že lep čas znani in jih na kratko lahko opredelimo takole: — preveliki zvezni in za njim republiški in občinski proračuni — socializacija izgub — zgrešene investicije — 2 milijardi dolarjev iraškega dolga delovnim organizacijam oziroma Jugoslaviji in dolga v drugih državah tretjega sveta — 1,5 milijarde dolarjev trgovinskega presežka s Sovjetsko zvezo — preveliki proračuni, od občinskih do zveznih — ogromen režijski oziroma birokratski aparat, za kar je potrebno stalno dodatno tiskanje denarja. Od volje in resnosti prizadevanj za odpravo omenjenih in še drugih vzrokov inflacije bo odvisno, kaj bodo o novem programu rekli ljudje. Brez ustreznega razpoloženja, vzdušja in pripravljenosti ljudi, da se marsičemu odrečejo v veri, da prispevajo k urejanju razmer, še v nobeni državi niso zmanjšali inflacije in je tudi v Jugoslaviji ne bomo. Tudi ni treba, da bi bil program povsem izviren, saj v svetu obstajajo številni, v praksi preizkušeni in uspešni recepti za brzdanje podivjanih cen. L. Bogataj V nedeljo v Rovt H0O^f Loka, oktobra — V neti* Ski oktobra, bodo ob 11.30 Pfetio'?.pen nad Rovtom odkrili nK d 0 spominsko zname-' Posvečeno italijanskim in gorenjskim partizanom, ki so tam padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945. leta. Pred tem, ob 9. uri, bo pred hotelom Transturist v Skofji Lo- ^°do morali ukiniti nekaj osnovnih ^ganizacij Po izgubi ugleda se osipa članstvo °dh«r' -7' oktoDra — Razočarani so mladi in izobraženci, iz ZK bil; Ja*° nro'zvodni delavci, borci, učitelji in komunisti, ki so °stai 'et' sPreieu v kampanjskih akcijah. Kdo torej v ZK še ka i 1 niar ni že smešno in neprijetno vprašati mladega člove-koLu *e,i Postati član ZK, so se spraševali na seji občinskega m,teia ZKS Kranj. Orga^anirr>iv je zasuk v oceni, zakaj komunisti zapuščejo svojo njettl Racijo. Še pri sestavi poročila o gibanju članstva v letoš- 2 prvem polletju (zmanjšalo se je za 130 in upadlo na 4.206), "teranv^'' du ^m ^e cetrtina odšla zaradi nezadovoljstva z raz-°s^li ' V družbi, slaba četrtina zaradi previsoke članarine, seji 0w*aracu občutka nemoči in osebnih razlogov. V sredo na \,Clnsl(ega komiteja pa smo slišali, da jih zdaj kar 80 do 95 ^žbi uV razlog navede nezadovoljstvo z razmerami v °r8ftni k°r so lahko ocenili na posvetih s sekretarji osnovnih ^2acij, ki so jih imeli minule dni. Pi$He ^ra Agrokomerc in druge nepravilnosti, ki polnijo časo-kcJo ja pce- »majo torej velik odmev med komunisti. Marsi-vecVj^n° »n glasno reče: pošten komunist sem, ne želim biti *i kor* organizaciji z lumpi, ki so izkoristili svoj položaj v zve- ^nistov in v družbi. razpr °. težko je v zvezo komunistov pridobivati mlade. Več je reklo, da jim je nerodno in da se počutijo sme-•^o Jih vprašajo. s«cie (j1,8.^8, razprava je bila zelo kritična, slišali smo ostre be-vprj^a Je treba sleherno odgovornost izpeljati do konca, zlasti da r?rU ^rokomerc in pri drugih kriminalnih dejanjih. Tudi gQ 1 moral zvezni izvršni svet odstopiti, saj nas ukrepi teko-WvenPOdarske politike pehajo v vse globljo krizo in zaradi In* n'h ri'>Sk'n P°segov izstopajo iz ZK zlasti komunisti v družbe tU(r°Javnostih. Kritika ni bila naslovljena le navzgor, tem-^ibij 0 1 na občinski komite, ki da je premalo povezan z osnov-8ovj^ .Sanizacijami, slišali smo celo oceno, da so na dveh bre- \J ln vzklik, da mora v takšnih razmerah »pasti« forum. !>ekat«»-!-Qku Pa Je obviselo vprašanje: ali bodo morali ukiniti »osnovne organizacije, saj se boje, da bodo pri /.ume-ih vodstev težko našli nove sekretarje. M. Volčjak ki zbor borcev italijanskih enot in Škofjeloškega odreda. Slavnostni govornik na Skle-peh bo nekdanji komisar Škofjeloškega odreda Tone Volčič-Sa-šo, zbranim pa bo spregovoril tudi Mario Gantini-Sasso, komandant divizije Garibaldi Natisone. Pripravljen je tudi bogat kulturni program italijanskih in domačih izvajalcev. Ob 13. uri se bo pri osnovni šoli v Lenartu nad Lušo začelo to-variško srečanje vseh udeležencev. Proslava bo ob vsakem vremenu. V Rovt lahko pridemo z osebnimi vozili prek Luše in Lenarta v Selški dolini ter skozi Poljane, Javorje in Zaprevalj ter po ble-goški vojaški cesti do Rovta. Borce Škofjeloškega odreda, ki nimajo lastnega prevoza, bo po zboru borcev pred hotelom Transturist ob 9.45 na proslavo odpeljal posebni avtobus. Temeljna banka Gorenjske Ne številke, preventiva je pomembna Aids in mi Ob vsem strahu kaže morda povedati tudi kaj pomirjujočega: aids, ta kuga našega stoletja, se trenutno širi počasneje, kot so strokovnjaki sprva napovedovali. Toda to ne pomeni, da se ljudje z virusom ne okužujejo več, da ne obolevajo in ne umirajo. Razveseljuje nas tudi to, da so mladi pri nas, vsaj v Sloveniji, v povprečju kar dobro seznanjeni z boleznijo, kar pomeni, naj bi se je znali tudi obvarovati. In tretja vest: letos na ljubljanski infekcijski kliniki niso sprejeli nobenega bolnika z aidsom. Doslej pa sta se zdravila dva, ki sta tudi umrla. Vendar pa to še ne pomeni, da drugo leto ali še prej kdo od dvajsetih doslej odkritih, okuženih z virusom, ne bo zbolel. In končno še ena dobra vest: Dokaj pozno — vsaj v primerjavi z drugimi deželami — smo se pri nas vendarle odločili tudi za kar najbolj široko zastavljeno akcijo vzgoje, seznanjanja, izobraževanja. To pa je, dokler ni za bolezen ne cepiva ne zdravila, za zdaj edina zaščita. Kajti za aids še vedno velja — v večini primerov da ne poišče bolezen nas, pač pa obratno. Več na 8. strani. L. M. m TEKSTILINDUS ESIEJMT INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas Kranj, 6. oktobra — Bavarski ministrski predsednik dr. Franc Josef Strauss je danes na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji obiskal tudi kranjsko Iskro Telemati-ko. S svojimi sodelavci, najvišjimi predstavniki Bavarske, si je ogledal del proizvodnje, nato se je pogovarjal s predsednikom republiške- fa izvršnega sveta Dušanom in igo jem, sprejel pa ga je tudi predsednik predsedstva SRS France Popit. Pogovor med najvišjimi predstavniki Bavarske in Slovenije je bil odprt, govorili pa so predvsem o medsebojnem sodelovanju in pomoči bavarskega gospodarstva pri razvoju sodobne industrije v Sloveniji. — V. Stanovnik, Foto: G. Sinik N0N STOP VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG • VSE ZA VAŠ DOM IN GOSPODINJSTVO • VELIKA RAZSTAVA GOB 20. sejem stanovanjske opreme kranj,16.-2£. 10. '87 UGODNI NAKUPI OZIMNICA POPUSTI KREDITI KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.; 22-347 N0N STOP @®IMiSSciJ©IEIIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI JOŽE KOŠNJEK ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Naše ogledalo Naša družbena in gospodarska kriza sta se že tako globoko zaglodali v naše življenje, da bi težko našli stvar, s katero bi se lahko doma ali navzven pohvalili. Raznih Agrokomer-cov, prevar najrazličnejših sort, dogodkov v Paračinu in Makedoniji nas je lahko sram. Mnogi ljudje doma in po svetu skozi te dogodke gledajo Jugoslavijo. Ob tem nam tudi očitajo, da so to primeri, ob katerih bi morali odgovorni in pristojni (teh ni malo) hitreje ukrepati. Zadnjim, v uvodu naštetim dogodkom, smo pretekli teden dodali še enega, ki ne bode samo nas, ampak tudi svet. Prekipelo je slabo plačanim carinikom. Pustimo zdaj vnemar, ali so pretekli teden res štrajkali ali niso. Dejstvo je, da je v tej službi gospodar nezadovoljstvo, da je zagrožena stavka na meji, da se zaradi nerešenih problemov lahko kakovost dela na meji zmanjša. Zakaj toliko prahu zaradi carinskih problemov in grožnje s štrajkom, saj so v Jugoslaviji štrajki vedno pogostejši in se o njih na glas govori tudi ob sedanjih osnutkih sprememb zvezne ustave, bo menil kdo. Pa ni tako. Naša meja je obraz Jugoslavije. Ob prijaznem nasmehu in pozdravu carinika in miličnika na mejnem prehodu bo tujec hitreje pozabil na probleme, ki bi jih doživel med vožnjo in bivanjem pri nas. Ob sedanjih plačah pa je carinik na slovenskih prehodih lahko nezadovoljen, besen, brez prave volje do dela, tudi nagajiv in osoren. Njegova jeza je lahko še bolj upravičena, če vidi, da so drugi, na istem mejnem prehodu službujoči ljudje, veliko boljše plačani, pa ne opravljajo bolj odgovornega dela. Ob tem pa se kar samo po sebi vsiljuje še eno vprašanje: kako da država ne zna bolj poskrbeti za službe, ki so po naravi dela predvsem njene, zakaj primernejše ne plača kure, ki na meji nese zlata jajca, tako dragocena za nikdar zadosti poln zvezni proračun. Rekli bi, da je to slaba država. Od dobro, bolje rečeno, primerneje plačanega uslužbe nca je veliko lažje tudi več zahtevati, od discipline in pijanosti do doslednosti. Tega se premalo zavedamoftako kot smo se pri podobnih problemih med učitelji, v pravosodju in še marsikje. Nemira med cariniki se bolje zavedajo nam ne pretirano naklonjeni ljudje, ki naprej črnijo že sicer našo ne preveč svetlo sliko. Lahko pa se v tem nemiru najde tudi kdo, ki bi se v Jugoslavijo rad pretihotapil, bodisi sam ali pa material, potreben za njegova dejanja. Ce bi do tega prišlo, potem časa za razmišljanje, kako plačati takšne službe, sploh ne bo. Zato ne bo odveč resneje razmišljati tudi o tem ogledalu naše Jugoslavije. J. Košnjek V soboto in nedeljo Srečanje zbirateljev starin Ljubljana, 8. oktobra — Konec tedna bo numizmatično društvo Slovenije v hotelu Ilirija v Ljubljani organiziralo srečanje zbirateljev starega denarja, značk, odlikovanj, starih razglednic in drugih drobnih starinskih predmetov. Člani društva se srečujejo ob nedeljah od 8. do 13. ure v prostorih hotela Ilirija. Dvakrat letno organizirajo dvodnevno mednarodno srečanje, na katerem se zbere veliko numizmatikov. Društvo pripravlja razstavo zbirk svojih članov, izdaja strokovno revijo Numizmatični vestnik in društvene vesti. Poleg tega brezplačno ocenjujejo izvirnosti in vrednosti posameznih predmetov, ki jih lahko vsak prinese v oceno. V. S. Višji davki, višje cene Beograd, 7. oktobra —ZIS je po sprejetju proračuna federacije določil tudi višje prometne davke za vrsto proizvodov. Najbolj so se podražile cigarete, za katere bo treba odšteti kar 50 odstotkov več, alkoholne pijače, naravno žganje in izdelki iz zlata bodo dražji za 10 odstotkov, podražile pa so se tudi brezalkoholne pijače, pivo, okrasni izdelki, izdelki iz usnja, gume, toaletni proizvodi, dragi kamni, osebni avtomobili in čokolada. Vse to pomeni udarec po žepih potrošnikov, ki pa sredi meseca lahko pričakujejo ponovne podražitve. V. S. 'oJMEUGLASflt Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Le« Mencinger (kultdra), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka). Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je pol tednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Zakaj komunisti v dveh osnovnih šolah zapuščajo ZK Sekretar zavrnil izjavo Škofja Loka, 6. oktobra — Ko so konec junija v predsedstvu občinskega komiteja ZKS Škofja Loka obravnavali gibanje članov od leta 1982 do konca letošnjega prvega polletja, ni nič kazalo, da bi se v osnovnih šolah dogajalo kaj posebno presenetljivega; v tem obdobju v nobeni od šestih osnovnih organizacij s 54 člani niso sprejeli novinca, izstopil je eden, dva člana sta bila črtana. Precej splošna, vsakdanja podoba, bi lahko rekli. Potem pa je prišlo, skoraj kot strela z jasnega. V osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati in Petra Kavčiča v Skofji Loki je v zapisnikih sej napovedalo izstop šestnajst komunistov. Na komiteju izstopnih izjav še nimajo. Ali torej komunisti izstopajo ali ne? V ponedeljek dopoldne je sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v šoli Petra Kavčiča Janko Vodopivec po telefonu zavrnil pogovor o tem vprašanju. »Nobene izjave ne bom dajal,« je bil odločen, »to je osebna stvar vsakega posameznika.« Ravnatelj Jože Peternelj je bil bolj priljuden. Na mizi je imel šop večinoma že podpisanih izstopnih izjav. »V osnovni organizaciji ZKS nas je bilo štirinajst. Že okrog novega leta so nekateri nehali plačevati članarino, kar je pomenilo nekakšen tihi štrajk proti družbenim razmeram; ni šlo toliko za osebne dohodke, tudi partijska članarina je bolj postranski vzrok, nezadovoljstvo je sprožil splet vseh dogajanj v družbi: začelo se je pojavljati nezaupanje v lik komunista, ugled partije, komunisti so začutili, da ne morejo vplivati na spreminjanje negativnih tokov, da so nemočni.« Samo dva od štirinajstih komunistov v šoli Petra Kavčiča nista sprejela obrazca za izstopno izjavo. Eden od učiteljev in ravnateljev Jože Peternelj, ki je dejal: »Mislim, da si bo partija vendarle povrnila ugled, da bo toliko močna in pometla s tisitimi, ki so krivi za težave. S tem, ko vržeš puško v koruzo, ničesar ne storiš. Če pa bodo tokovi še naprej tako neugodni, če si partija ne bo popravila ugleda, ni rečeno, da tudi sam ne bom razočaran izstopil.« Po srcu ostajajo komunisti Sekretarka osnovne organizacije v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati Dana Mohor (tudi sekretarka občinskega aktiva komunistov prosvetnih delavcev) pa je povedala: »Dva člana sta izstopila že v prvi polovici leta, tudi drugi so vse pogosteje izražali nezadovoljstvo. Na sestanku 9. septembra smo se odločili, razen ravnatelja in učiteljice iz podružnične šole v Retečah, da bomo izstopili. Ne zaradi kakšnih razprtij v kolektivu, niti zaradi osebnih dohodkov, ampak zaradi razmer v družbi, iz protesta proti neučinkoviti politiki vlade, iz nemoči, da bi sami, ki imamo zavezane roke, lahko na kaj vplivali, premaknili. Nezadovoljstvu je dala piko na i afera Agrokomerc. Uvideli smo, da ne moremo z glavo skozi zid. Izstopili smo člani, ki smo vsi pošteni, dobri delavci. Tudi sama delam pošteno, dobro, kolikor morem, zato ne želim stati v isti vrsti z nepoštenimi. Po srcu bomo še vedno komunisti, delali enako kot prej.« Neplačana članarina prvo opozorilo »Že v začetku leta, ko smo v občinskem komiteju opažali, da je v šoli Pe- tra Kavčiča iz meseca v mesec več primerov neplačevanja partijske članarine, sem se o tem pogovori I s sekretarjem Jankom Vodopivcem in ravnateljem šole Jožetom Peterneljem,« je povedal sekretar France Benedik. »V pogovoru je dal Janko Vodopivec vedeti, da bodo nekateri člani izstopili in da neplačana članarina pomeni tihi umik. Takrat smo se tudi dogovorili za sklic osnovne organizacije. Bil je že proti koncu šolskega leta in sem bil zraven, ko pa smo prejeli zapisnik tega sestanka, je bila v njem tudi že skupna izjava enajstih članov, da bodo izstopili. Takoj smo sklicali še en pogovor, ki pa je minil brez posebnih zaključkov. Dogovorili smo se, da bodo člani, ki nameravajo izstopiti, podpisali izstopno izjavo, drugi pa začeli plačevati članarino. Izstopnih izjav do danes še nismo dobili, čeprav smo obrazce dali, članarine pa tudi ne plačujejo. Kaže, da bodo izstopi- Nezadovoljni šolniki z dobrimi plačami »V prvem polletju so bili učitelji nezadovoljni s svojim položajem, z osebnimi dohodki, ki so zaradi interventne zakonodaje spet začeli zaostajati za gospodarstvom. Zaostajanje se je potem s poračunom za prvo polletje nehalo, septembra pa so se osebni dohodki v osnovnih šolah povečali še za 30 odstotkov,« je nadaljeval France Benedik. »Menim, da so trenutno osebni dohodki v osnovnih šolah v primerjavi z gospodarstvom in tudi z osebnimi dohodki funkcionarjev v občini tako visoki, kot še nikoli niso bili. Tudi zaradi tega sem pričakoval, da se bodo nekateri komunisti premislili. Tedaj pa je prišla afera nepokritih menic, ki je pri tistih, ki so morda še oklevali, ali ostati ali izstopiti, pretehtala na drugo stran. To je privedlo tudi do napovedanih izstopov v osnovni šoli Cvetka Golarja, kot se da sklepati iz njihovega zapisnika, saj se ne pritožujejo nad osebnimi dohodki, ampak so razočarani nad dogodki v naši družbi. Vabilo za njihov sestanek 9. septembra smo v komiteju dobili. Tedaj je bil na dnevnem redu izstop enega člana. Moral sem se opravičiti, ker smo ravno tedaj imeli sejo predsedstva, izvršne sekretarke pa ni bilo. Tudi ravnatelja njihove šole ni bilo na sestanku, kjer se je pet komunistov odločilo za izstop. Mislim, da ne bi bilo nič drugače, če bi bil prisoten, saj so, kot so kasneje povedali, o izstopu že dlje razmišljali.« »Umikanje pred problemi ni način za reševanje problemov,« je dejal France Benedik. »Res, da komunisti, ki izstopajo, pravijo, da bodo po srcu ostali komunisti. Vendar se umikajo v verjetno najbolj kriznem obdobju, ki ga I*1"6' življa partija. Zveza komunistov bi rabila borce, da razčisti v svojih vrstah m da usmeritve družbi za izhod iz krize.« Vsak izstop aktivnega in zavzetega komunista je boleč Mnenje o »kolektivnih« izstopih iz zveze komunistov v dveh loških šola*1 je dal tudi Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. »Odstopnih izjav na komiteju še ni> tako da izstop še vedno ni gotovo dejstvo, je pa res, da je razmišljanje o izstopih v teh dveh osnovnih organizacijah že nekaj časa prisotno. Pojav izstopanja iz zveze komunistov je v zadnjem obdobju, ko se je kriza bistveno poglobila, prisoten v celotni Zvezi komunistov Slovenije. Centralni komite bo v petek, 16. oktobra, obravnaval problematiko gibanja članstva zveze komuni- stov, analiziral tudi izstope ter pre(l vsem mnogo večjo problematiko, *°/f' da se je vstop v zvezo komunistov o stveno zmanjšal. V večini primerov so kot vzroki na vedeni neobvladovanje kriznih razmeri neprepričanost v sposobnost zveze ko- munistov, da kot vodilna idejnopol'*1 čna sila zagotovi preokret družbeni tokov. Prisotni so pojavi malodušja, kot vzrok navajajo tudi članarino in podob no. V zadnjem obdobju pa je posebn^ pogost vzrok izstopov kriminalno poee tje v Agrokomercu. Izstopanje je prisotno tudi na Go- renjskem, tudi v družbenih dejavn stih, še zlasti pa v vzgoji in izobražev nju. Sodimo, da so vsi zaposleni v te dejavnostih, ne samo komunisti, 'zr8.V to nezadovoljni z nesprejemljivo P0'1 ko, kakršna je letos v odnosu do Bj**f1 rialnih okvirov za te dejavnosti. y* zoženje materialnih okvirov v tem 'e (zdaj že lahko rečemo, da bo stanj ugodno rešeno) je povzročilo ponove porast nezaupanja v uspešno uresnlm, tev zastavljenega programa po decem^ hrski uskladitvi osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih s Pr merljivimi v gospodarstvu. in zavzetega člana iz zveze komunistov * organizacijo boleč. Razmere so ^ ' vendar se jih bo dalo premagati ne umikanjem, ampak le z aktivnim delovanjem. Osebno pa verjamem, da 00- stoječi gospodarski rezultati in širj nje krize na druga področja delajo tU zvezo komunistov dostikrat neprepri ljivo, predvsem v pogledu njene akcU ske sposobnosti, še toliko bolj, če ■ Seveda je vsak izstop aktivnega zvezo komunistov presoja izključno kot organizacijo na oblasti in ne kot iuMg ktivno politično silo znotraj politične« sistema. Zato bodo izstopanja tudi prihodnje.« H. Jelovčan Jože Smole se je pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom in direktorji večjih delovnih organizacij Odgovornost kot pesek v puščavi Kranj, 6. oktobra — V pogovoru gorenjskega političnega aktiva in direktorjev večjih delovnih organizacij s predsednikom republiške konference SZDL Jožetom Smoletom o razmerah v .Sloveniji in Jugoslaviji ni manjkalo kritičnih in ostrih besed, pri čemer se je z odločnostjo in jasnostjo stališč odlikoval predvsem gost. Predsednik medobčinskemu sveta ZKS za Gorenjsko .lune/, (Jrašič je v uvodni besedi opozoril na velike težave, ki jih ima letos gorenjsko go spodarstvo predvsem zaradi neustreznega deviznega zakona in ukrepov ekonomske politike. Opozoril je tudi na težak položaj družbenih dejavno sti, kjer se nihče več ne ukvarja z vsebino dela, temveč le z iskanjem lu kenj v interventnih zakonih. Ko je govoril o delu SZDL, pa je pomblj poudaril izredno angažiranost mladih ob najrazličnejših družbenih problemih, pri tem je posebej omenil ekološki tabor v Bobovku. SZDL bi morala ta pozitivna gibanja izkoristiti za pridobivanje mladih k delu v S/l )|, Marica Praprotnikova i/. Tržiča |e predsednika vprašala, kako naj v SZDL delajo, ko ljudje nič več ne verjamejo. Razpoloženje ljudi je /lasti -Tržiču slabo, kjer so plače še nižje kot drugod, v tovarnah pa delajo po sv ropskih normah. • Ida Kiličič-Pečelinova iz Škofje Loka je povedala, da so razmere v gospodarstvu katastrofalne, čeprav obračuni tega ne kažejo. Dovolj zgovo ren je podatek, da je zaradi rastočih davkov in prispevkov akumulacija škofjeloškega gospodarstva padla s povprečnih 25 na 11 odstotkov v dohodku. Slavku Zalokar iz kranj k.s i je govoril o odnosu zve- zne vlade do pi odlogov, gospodai ;tva ("'oprav |e gospodarstvo opozarjalo, da predlagani devizni sistem pomeni napad na izvozniks in bo imel za posledico upad izvoza, je bil sprejet. Tudi ■ i.li!jiil)l|eninii spi emembaiiii |u nija ni bilo nič, čeprav je predsednik zvezne vlade obljubil, da bo upošte- da v ^ val predlog gospodarstva Vse kaže, je dejal Slavko Zalokar, prevladuje mišljenje, da je v državi vse v redu, le ljudstvo ne. ^tr^' Tudi Jane/, (irašič iz tržiškegu Peka.je govoril o posledicah n ti(nul^ nega deviznega sistema. Povedal je, da v Peku dobivajo izvozne • dol»(' cije v povprečju s petmesečno zamudo in bodo zato pri 30 mu':\ jt,h0*^ jev konvertibilnega izvoza imeli za 2,5 milijarde dinarjev manj*1 : pO* Hernard Tonejc iz Radovljice je dejal, da vsak obrtnik ^ ^o,K'r narediti in kako Tako bi moralo biti tudi v politlkiKazmere po/-1 ^ mu, kaj hočemo, ne znamo pa se dogovoriti, kako delali Več govornikov' je opozorilo na izredno slabo razpoloženj«'.^0jt verjamejo več nobenemu organu in politki, nekateri t^ s«Jv,i^ mic) pa so Se vedno govorili o zunanjemu in notranj«'1 n1 niku, ki izkorišča sedanje razmere in pozivali k uktivističnem mi, ki ne lan z lose ljudmi Jože Smole se je večkrat oglasil in je v začetku Se em^rat svjvj, po/iv SZDL, da brzdanje inflacije postane ključna naloga v dr ,ča' |L, |e .u injal, da |c zalo treba pripraviti dober program, ki I)" Il(,st' jj, di. Prav tako ni mogel mimo Agrokomerca In vprašanja odgovo u|tfept |al |e,da jehilooh izbruhu afere na v seli ravneh rečeno, da iM»m< 1$*$' veudai se .eda | bop. da se |e vse končalo / aretacijo Abdicu "i • gUv nh, V zvezni konferenci SZDL, je dejal, sem sam predlagal «.M -S||U.,. i" nerja Narodne banke Jugoslavije, zveznega sekretarju za „|S, ■rja SDK Jugoslavije. Vendar se nt nič zgodilo monl*^ Težko pa |e kazati le na državo, kei tudi v Sloveniji mMj|. pO- Banka je »zahirala« 92 milijard, vendar Polde Maček, pred9^yjpd Jjjj »droga odbora t In: podal ;ke banke, ki ima sama na esti ■ .j pa k I ivlja, da ne misli odstopiti, zlasti ne na zahtevo politike -.'"•k,,tpf gospodarstvo, ki i< izgubilo denar. Odgovornost se tako iz»4u . v puščavi. I it.ig" J 55^ 9. OKTOBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®IS®3SrciJ©IEnGLAS kkra na sejmu Sodobna elektronika 87 v Ljubljani Iskra razstavlja izdelke, ki so naprodaj kak *na* °ktobra — Iskra na letošnjem sejmu Sodobna elektronika 87 v Ljubljani razstavlja izdelke, ki jih je moč kupiti in ne prototipe, ^r*r^e bilo včasih v navadi. Tako praktično ponazarja tržno usmeritev, ki dobiva največjo težo v poslovni politike Iskre, najbolj očitna je v r^iem času prav v kranjski Telematiki, kjer so začeli proizvodnjo prilagajati prodaji, takšni proizvodnji pa število zaposlenih. Poslovna ■ '"ka in cilji Iskre do leta 1990 temelje na že znani usmeritvi v izvoz, na kadrovski prenovi, na večji usklajenosti naložb znotraj sozda in ^ .ez°vanju stikov s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji, na večji akumulativnosti proizvodnje in inovativnosti, ki jo bodo zlasti med diu 0va'c' m razvojniki skušali spodbuditi z akcijo »Nov izdelek«, še letos pa kot šesti steber nameravajo dodati akcijo za celovito obvladanje kakovosti. •tu '^arno z energijo« ie geslo letošnje IsRrine predstavitve na sej-•tovoH °.n? elektronike v Ljubljani. Predstavlja sisteme daljinskemu Cn^a m avtomatizacije ter teleinformacijske sisteme v energe-naj'°')r^mo za male vodne in industrijske elektrarne, naprave za ri°lošlt^f^ari^e Ja'ove energije, za izravnavanje konic, vodenje teh-z$ Sra Procesov, sisteme za temperaturno uravnavanje, naprave tu«]} n°trn°. P°rabo energije v naseljih itd. Seveda pa predstavljajo °vosti drugih proizvajalcev programov. Foto: G. Siniki sW °menJenih šest točk je po- leta iQQPolitiko in cilJe Iskre do ^rsk i? na tradicionalni časni-^°bn 1 n^erenci na sejmu so-§ifj"e. elektronike strnil Franc negaVl^' Predsednik poslovod- h a Sozda Iskra in pri aeJal, da so v zadnjem letu cfjfl0 rnoči posvetili konsolida r0cno°--.in oblikovanju dolgo ^ poslovne politike, s katero pospešili tehnološki korak cvetom. Vemembe devizne ^konodaje niso ?obre piSalkraš> so v letošnji načrt žalijo no J bodo izvozili za 300 mi-več kV dolarJev, kar je bistveno ot lani. ko je izvoz znašal 236 milijonov dolarjev. V devetih mesecih letošnjega leta so izvozili za 184 milijone dolarjev, kar je 4 odstotke več kot lani v tem času, napovedujejo, da bo konec oktobra izvoz znašal 200 milijonov dolarjev, letošnjega ambicioznega izvoznega načrta pa letos verjetno ne bodo v celoti uresničili. Kako slabo uslugo jim dela devizna zakonodaja, seveda ni treba ponavljati, omeniti velja besede Janeza Vipotnika, direktorja Iskre Commerce, da tudi s predvidenimi spremembami devizne zakonodaje niso zadovoljni, saj rešitve še vedno temelje na tako imenovanih družbeno priznanih pravicah, prav proti njim pa se v Iskri borijo. Pri letošnjem izvozu je zanimivo, da se je najbolj povečal orav v dežele razvitega Zahoda, irčiji proizvajajo po Iskrini tehnologiji. Foto: K. Mohar Telematika Podpisala pogodbo s torško pošto "^»ki^h!' otvt°bra — Pred kratkim smo zapisali, da se Tele-Že pjjj °beta nov izvoz v Turčijo, pred dnevi so s turško pošto s^ih n Pogodbo o dobavi telefonskih central in telefon- v Turi«*j[*tov v »kupni vrednosti 13 milijonov dolarjev. Izvoz »Jtuplj0 * konvertibilni, Te lema tika pa ga bo uresničila Umi * 8 irskim partnerskim podjetjem TTE, navezuje pa se h pr*nos tehnologije, o čemer gredo dogovori prav tako ni sodeluje s turško firmo TTE že 34 let in je njen del- t»rtfe t,uk- po njeni tehnologiji so doslej tam izdelovali cen-lije ' e,e'one in električne števce, na področju Javne telefo-Jo Pr~4 zaceli sodelovati leta 1983. Telematika zdaj v Turči- }J|j* Približno 100 tisoč telefonskih priključkov. b> dj-i. * P°godba obsega dobave malih javnih elektronskih !S 20ftJ/?irllh centn»1 vrste Iskra 500A/1000. SI 2ooo/224 In **j cem i' d0Oo kubičnih metrov vode ter jo po ceveh spe Ijali v korita /a napajenje. Pastir je letos varoval .VI telit in bikcev domačinov ter iz kranjskega K/K Ko so pred nedavnim pripeljali živino v hleve, so ugotovili, da je precej pridobila na t«iti, predvsem pa je namesto kmetov pokosila manj kakovostno hribovsko travo. S pašo bikcev i/ KZK je pašna skupnost telo nekaj zaslužila. Prihodnje leto nameravajo pašnik še pov»<.iti saj je na območju se vet opuščenih seno/eti. — II J, Godešič: Za praznik so odprli dvorano Zdaj so možnosti za poživitev kulture Godešič, 8. oktobra — »S samoprispevkom, prostovoljnim delom in pomočjo smo lani zgradili trogovino in bife. Letos do praznika smo uresničili tudi drugi del programa. Zdaj imamo dvorano za prireditve in prenovljene prostore v skupnem objektu. Mislim, da smo dokazali, da smo sposobni in da bomo zdaj znali oživiti tudi kulturo,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Miro Križnar. Z manj kot 600 prebivalci na 135 hektarih je naselje Godešič in krajevna skupnost hkrati med manjšimi v škofjeloški občini. Včasih so delali v okviru krajevne skupnosti Reteče, zdaj pa s to in sosednjo krajevno skupnostjo Trata zelo dobro sodelujejo. Skupaj se namreč pripravljajo na gradnjo telefonskega omrežja. Ko smo se pred dnevi srečali s predstavniki krajevne skupnosti, so povedali, da bo prihodnje leto na celotnem območju telefonija glavna akcija. • Domala vsaka hiša naj bi potem imela telefon. Denar so začeli zbirati že pred štirimi leti. Nabavili so že potreben material in imajo tudi že vsa potrebna soglasja. Akcijo vodi poseben odbor in upajo, da bodo prihodnje leto tudi začeli delati na terenu. »V srednjeročni program do leta 1990, ki smo ga sprejeli lani, smo uvrstili več nalog,« je razlagal predsednik skupščine krajevne skupnosti Miro Križnar. »Tako lani kot letos smo vse sile usmerili v gradnjo objekta, kjer je zdaj že eno leto trgovina z bifejem. Sami smo jo zgradili s samoprispevkom, dodatnim prispevkom in prostovoljnim delom. Letos smo nadaljevali z gradnjo dvorane in urejanjem prostorov za delo krajevne skupnosti in organizacij. Prek 2400 udarniških ur je bilo opravljenih in posebej moram ob tej priliki pohvaliti Franca Bertonclja, Alojza Igličarja, Ivana Igličarja, Draga Hafnerja in Ernesta Seljaka, ki so sami naredili kar 817 ur.« Razen tega je 31 družin na Go-dešiču prispevalo prek 200 tisoč di- Takoj po slovesni otvoritvi je bila minulo nedeljo v novi dvorani prva prireditev narjev, lastniki gozdov pa 34 kubičnih metrov lesa. Mladi se pri prostovoljnem delu niso najbolje odrezali. V praznični številki krajevnega glasila, ki je izšla v teh dneh, so jih zato malo ošvrknili češ, čas, ki ga mladi prebijejo v bifeju, bi morda lahko malo skrajšali in se vključili v akcije. Navsezadnje bo zdaj dvorana namenjena tako dejavnosti športnega društva Kondor kot kulturnega društva bratov Križnar. Slednje je do zdaj obstojalo bolj na papirju. Res pa je, da v mali dvorani tudi niso imeli pravih možnosti, da bi se lahko predstavili. Zdaj so jim vrata dvorane na široko odprta. »Res je! Obljubljeno pripravljenost bodo zdaj lahko pokazali tako športniki, za katere pa že zdaj lahko rečem, da so delavni na različnih področjih, kot tudi člani kuda. Da pa nam je celotna akcija uspela, se moram zahvaliti za pomoč tudi nekaterim delovnim organizacijam v občini; še posebej EGP Skofja Loka, Jelovici in Termiki ter KŽK Kranj — posestvo Suha in izvršnem svetu občine.« Letos ne razmišljajo več o kakšnih večjih akcijah v krajevni skupnosti. V programu je sicer še gradnja pločnika, ureditev razsvetljave in bankin ob asfaltiranih krajevnih cestah. Ernest Seljak, predsednik sve* krajevne skupnosti: »Lani Uf£ vina, letos dvorana, prihodnl1 leto pa telefonija...« »Pač pa imamo, kot je bilo že čeno, za prihodnje leto v progra*' telefonijo,« je povedal predsedn^j sveta krajevne skupnosti Ern<3 Seljak. »V srednjeročni progr** smo tudi zapisali, da bomo po ku sedanjega samoprispevka m^j da razmišljali o novem. Mislim« *| danes samoprispevek na P0^*8^ referenduma ni najboljša obu** zbiranja denarja za reševaHFJ skupnih potreb. Marsikje so se »I raje odločili za enkratne prispev* in tako hitreje in lažje naredil'. k»r so si zadali. Nas — * 1----'i7£T&a pa čaka po iz^rfJfl tudi kanali^ Vsako leto za praznik se prebivalci krajevne skupnosti Godešič spominjajo 14. oktobra 1941, ko je bil ustanovljen vaški odbor Osvobodilne fronte. Praznovanje se je letos začelo že minulo nedeljo, 4. oktobra, ko so odprli novo dvorano, in se potem nadaljevalo v sredo z vajo domačih gasilcev. Sinoči so v domu odprli razstavo slik Hermana Gvardjančiča, ki bo odprta do nedelje vsak dan od 9. do 18. ure. Drevi ob 18. uri bo v dvorani doma slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili priznanja in pohvale. Jutri, 10. oktobra, bo ob 9. uri v dvorani najprej nami/ noteniški turnir, ob 13. uri pa se bo začelo finale teniškega turnirja za pokal Godešiča. Praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo, ko se bo v športnem centru krajevne skupnosti ob 9. uri začelo tekmovanje v malem nogometu. nji telefonije tudi M"":"h^\ui Morali bomo ugrizniti v to jak0'^.' saj je na našem območju g'8*'n?0.« pališče pitne vode za Skofjo j, • Gradnja trgovine, bif<\ja, V^o ne in skupnih prostorov V fl kratkem času je za tako "^^jč krajevno skupnost kot je Go« zares velik uspeh. Res je, da so J pomagale nekatere delovne °TpW nizacije, vendar so glavni °teri opravili ljudje, med njimi nek^ ^ zares zavzeti posamezniki. s ..J saj nimajo na celotnem obm. bi lahko. delovne organizacije, kjei yi ""»udi] potrkali na vrata za pomoč. W J zato je za krajevno skupnost v dneh to velik praznik. A. fcslar . Rok je 25. november Se letos bi morali padaljevati Križe, oktobra — »Zdaj je na območju krajevnih skupnosti Križe, Pristava in Senično položenega okrog 90 odstotkov primarnega kabla za telefonijo, v Sebenjah, kjer sami vodijo akcijo, pa okrog tri četrtine. Bojim se, da izvajalec ne bo naredil vsega do roka,« pravi predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonije Drago Papler. Že nekaj časa je od slovesne otvoritve stavbe za avtomatsko telefonsko centralo v Križah, ki bo imela 1000 priključkov. V centralnem gradbenem odboru za gradnjo telefonije imajo zagotovilo, da bo centrala pravočasno nared. Bolj pa jih skrbi, če bodo letos uspeli do roka končati prvi del akcije. »Akcija se je začela na območju krajevnih skupnosti Pristava, Senično in Križe ter za območje Kovorja (kjer bodo prevezave) 1. julija letos. Izvajalec, PA P Ljubljana, je v pogodbi določil, da mora biti primarni kabel položen v 100 delovnih dneh, kar pomeni, da morajo biti dela končana 25. novembra. Ta dela smo tudi denarno pokrili, vendar pa nas skrbi, če bodo dela opravljena do roka. Manjka namreč še celotna kabelska kanalizacija od stare do nove centrale v Križah, postav iti je treba drogove, spojke in zgraditi vse do omaric,« pravi Drago Papler. Tako v centralnem gradbenem odboru kot na območju krajevne skupnosti Sebenje so odločeni, da morajo še letos /.učeti priprave na tako imenovanem sekundarnem delu izgradnje telefonije. Ros je, da bodo to v glavnem zračni vodi in bo delo manj zahtevno, ven-da pa zakasnitve na primarnem delu lahko vse skupaj zavlečejo v spomlad prihodnje leto. Takrat pa bodo stroški za izvedbo in nadaljevanje del zelo poskočili. Res je sicer, da imajo za primarni del po pogodbi zagotovljene fiksne cene, vendar ocenjujejo, da je sedanji izvajalec precej drag. Res pa je tudi, da v občini tudi so niso izpolnili obveznosti iz finančnega načrta za izgradnjo telefonije na tem območju. A. Žalar Spomladi je bil usadek, zdaj je že kar pošteno velik usad cesti od Trebije do Hotavelj. Res, da nanj opozarja dobro vi na zaščitna ograja, še bolj res pa je, da je taka ograja, po** no tik pred nepreglednim ovinkom, lahko le začasna. V pr« kovanju popravila je sovodenjska dobila že »domicil«. P* 1^ ne, da bo morala prestati tudi zimo?! (H. J.) — Foto: G. Sini* PRITOŽNO KNJIGO, PROSI^ Pridni Kianjskogorti pospravili okolico — V /aretku šolskega leta naši utent i pri nit-jo /a grahljc in lopate ter očistijo Okolico. Najprej morajo pospraviti vso nesnago in odpadke, ki so se puko poletja nabrali v okolni njihovih osnovnih sol. obrezali drevje in pograbiti Ihrtjc lako pridni so bili minuli teden ludi osnovnošolci kranjskogorske osnov ne sole. — Foto I) Sedej Tudi otroci so potniki -Dve hčerki se rozttu v Kranj v so/o .Simonu Jenka z avtobusom, ki vozi na relaci jt Trstemk šola Simona Jenka. To je izključno šolski avtobus. 22. septembra letos bi se hčerka morala vrniti U sole ob IS.35. Vi je bilo Ob 19 uri je po telefonu sporočila, da je s sošolko s Pangršice ostala pred šolo Voznik šolskct/a avtobusa tovariš Hibnikar. ki sicer vozi na relaciji Itr nik Kranj redno progo, ju je pustil pred šolo. ker sta pozabili doma COZni karti Kljub prošnji, naj ju pelje domov, ker nimata s seboj denarja za avtobus m kljub oo/jubt. da mu pnncsetu tlrugi dan mesečni vozovnici ali še isti lian ob povratni vožnji (na vpotded). je voznik sel v avtobus in zaprl vrata Sošolec jima je vrqel iz avtobusa skozi okno 1000 dinarjev, da bi kupili vozovm-ii Hčerka je pokarala denar vozniku, qa prosila naj odpre Vrata in potem tekla ob avtobusu, vendar zaman. Vozu'* Hibnikar je odpeljal. deklic pa pustil sami pred šolo. Mislim, da komentar potreben. Kljub temu Pa sprašujem voznika Hibnika'' ja, kaj i), ukrenil, če bi <"-' mk pustil njegovega of°ka pred šolo z H) do /.'. kiU>9T°\ mor težko torbo daleč od dO' ma Tudi v Alpetourv bi *j morali zamisliti nad takšHrn ravnanjem. \aj malo po*V?'t da otroci ne bodo skakal' Jj vozečega avtobusa, ker * m nikom ne da ustavi)'"^ da jih ne bodo pnpirah i-rafu (>r> septembra na 1 ^ steniku) m se zaletavali odhodu izpred šole. kot se J zgodilo >H septembra. 1» JJJ nazadnje, naj se držijo l'0' nega reda. da otroci ne h° čakali dlje. kot je treba, postajah J, Priznam, da so med l'°:JL. ki tudi dobri m kulturni- li u bežnimi in pazljivi do °' ,, in odraslih. \jim se v *\'PiL. m v imenu otrok zahi" jem 'Vsi drugi pfl n0) 11 < , ^unanjost kranjskega Kie- ' Tiateina Je sicer zdaJ mal° : an3 odurna, in to odkar po- \ triavlJa30 fasado (resda že kar WeSece)in ^e zat0 temU pri fria ka s**upina škofjeloške občine — Komorni pevski zbor spet pripravila tradicionalni koncert v »drobovju« I-ubnika, v jami, /mini po imenu Kevderc. carni 'Povito, s kapniki olepšano ter s svečami in žarni-valCev a£svetljeno luknjo se je spustilo okrog 100 obisko-8raniu' ^} so imeli priložnost prisluhniti raznolikemu prodni zk e^a' Je pesmi iz železnega renesančnega prodih * °ra- preko črnskih duhovnih do slovenskih Ijud-1 Pesmi. ^jtou1 se. }e zbranemu občinstvu predstavil s svojim >*vnirri dir'8entorn Janezom Jocifom, ki se je pred ne-*e na za^'1'' '7 ^u presenečenje je bilo poskrbljeno l^6 Jajn» ^° s0 P° uradm napovedi koncerta iz spodnje 6 PriP'uvul' k poslušalcem zvoki znane Večernice, ^u°likn^e ^ zbora, postavljen v prostoru za skalami pod ie ^aekak! J° Pa Jih Je pripovedovul Marko Črta ^•"dih t °r Pr'Jetnu prireditev, kar so s svojim c ločeni k S krunom in zaseko ter šilcem domača ltl s srn , 'sk()Valt'. ki jih niti malo težji (a /.uto z.ava C*rta v a/i označen) dostop do jame ni odvrnil o ^s°tičnPr°St0ru' ki kl^UD tradic'J» deluje še vedno mulce 1 MČ V spodnjih prostorih Kieselsteina so te dni zaživeli tudi likovni krožki, ki jih vodi akad. slikar Herman Gvardjan-čič. Letos je za to dejavnost sicer nekaj manj zanimanja tako med otroci kot tudi med odraslimi, vendar pa bo očitno le dovolj udeležencev za vse razpisane oblike, od šole risanja do tečaja grafike in keramike. gledališču pokazal osvetlitev. Skratka, v tej sezoni bodo iz vseh gorenjskih kulturnih društev lahko udeleženci poskušali soustvarjati najpomembnejše elemente dela v gledališču.« Že prejšnja leta je bil na Gorenjskem, kadar so bile organizirane take ali podobne izobraževalne oblike za kulturna društva, odziv kar precejšen. Tokrat pa je še posebno velik. Zato organizator že sedaj zagotavlja, da bodo posamezne seminarje tudi ponovili, če bi bilo morda za katerega preveč prijavljenih. Delavnice bodo praviloma vsak konec tedna. Druge dni pa je v gradu prav tako živahno. Prav zdaj namreč skupina deklet iz dramske skupine Gledališča čez cesto z Alenko Bole-Vrabčevo »pili« besedilo Jonatanovega Galeba, predstave s konca minule sezone. Ob tem ne manjka tudi za gibčnost jezika in izgovorjavo sploh koristnih jezikovnih vaj. To, da je jezik na ljubiteljskih odrih nasploh slab, je že stara stvar, novost pa je, da ga ta jezikovna šola v okviru ZKO Kranj skuša izboljšati. L. M. Plesni gib — Prejšnji mesec se je začela plesna delavnica, to so plesni tečaji za najmlajše otroke v tako imenovani pripravljalnici, mala šola plesa za večje otroke in plesna delavnica za mladinsko plesno skupino. Lanska skupina je že dobila ime — Nova — in se bo prvič predstavila s tem imenom na srečanju plesnih skupin Gorenjske 16. oktobra v Kamniku. Zanimanja za ples pa je toliko, da je sestavljena še nova začetna plesna skupina, ki bo začela vaditi 19. oktobra. Tako kot lani tudi letos ne bo izostal plesni atelje za odrasle z bioenergetskimi vajami in kreativnim gibom. — Foto: G. Sinik Razstava v Šivčevi hiši ILUSTRACIJE, GLEDALIŠKE MASKE IN LUTKE Radovljica — Ves mesec bodo v Sivčevi hiši na ogled ilustracije akad. slikarke in dipl. arhitektke Marije Vogelnik ter gledališke maske in lutke Eke Vogelnik, arhitektke in akad. slikarke Uustratorski opus Marije Vogelnik, ki se ukvarja tudi s pisateljevanjem za otroke in še posebej s plesno-baletno kritiko, obsega obdobje skoraj 50 let, saj so najstarejše ilustracije za Tr-doglava in Marjetico izšle že 1939. leta, najmlajša pa je na razstavi Miška, ki si je trebušček raztrgala iz 1986. leta, to je koroška ljudska pripovedka, ki jo je slikarka tudi sama zapisala. Čas vmes izpolnjujejo številne ilustracije in slikanice, kot na primer za Kanglico O. Župančiča v originalnih lesorezih, za Kettejevo Šiviljo in škarjice v izvirni litografiji, Breskve Ele Pe-roci, knjižico pesmi Lili Novy Pi-ka-poka v več izvedbah od 1963 do 1985, pa Potovanje v Tunizijo Vide Brest, Matiček in Maja... Jane Milčinski, Vetrova uspavanka Desanke Maksimovič, Krivopetnice in zlatorog in mnoge druge. Posebej omenimo knjige, ki jih je Marija Vogelnik sama napisala in ilustrirala, npr. Babica je najmlajša in Tri muce in ena, in se veliko drugega dragocenega po otroškem in mladinskem revijalnem tisku Ilustracije Marije Vogelnik odlikuje veliko likovno znanje, i/lomno poznavanje otrokovega načina dojemanja sveta in nje- govega likovnega izražanja, pristen čut za otrokove potrebe po gibanju, igri, plesu itd. ter visoka pedagoška profesionalnost. Pogosto se slikarka vrača k istim literarnim temam, ki jih rešuje na novo z novim znanjem o otroku in z vedno bolj prečiščenim likovnim jezikom, ki se odreka lepotnosti, a ostaja otroku zelo privlačen in razumljiv. Ilustracije spremljajo maske in lutke Eke Vogelnik. Zanje je značilen ekspresionistični izraz v živem koloritu, smisel za močan neposreden vtis in ljudskost. Med lutkami omenimo vsaj kravo in pujsa v skoraj naravni velikosti, pa stol kot otroško ritko in živo poslikane maske za obraz, ki spominjajo na bujno vegetacijo. Zagotovo bo razstava pritegnila mlado in staro, saj jo poleg visoke likovne kulture odlikuje tudi izjemna neposrednost. Nastop plesne skupine Akt Ane Vovk-Pezdir iz Celja s predstavo Tehtanje duš v maskah in kostumih Eke Vogelnik, ki bo spremljala ples s petjem in igranjem na ljudske inštrumente, bo posebno doživetje. Prireditev je namenjena tednu otroka. Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Me bom oprala teh kr\avih madežev. V Mali galeriji Mestne hiše se s slikarskimi in kiparskimi deli predstavljata akad. slikar Mario Petrič in akad. kiparka Štefka Petrič. V Mestni hiši je na ogled tudi razstava del skupine fotografov iz Furlanije in Julijske krajine. RADOVLJICA — Danes, v petek, ob 17. uri odpirajo v Šivčevi hiši razstavo ilustracij inž. arh. in akad. slikarke Marije Vogelnik ter razstavo gledaliških mask in lutk ing. arh. in akad. slikarke Eke Vogelnik. V kulturnem programu bo pred Šivče-vo hišo nastopila plesna skupina Akt Ane Vovk-Pezdir s predstavo Tehtanje duš. BOH. BISTRICA — V osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja je na ogled razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno. SKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. KAMNIK — V Stolovem Interieru na Duplici je odprta razstava fotografij Dragana Arriglerja. KRANJ - CARIUM, Delavski dom, vhod 6, spodaj — video: danes, v petek, ob 19. in 21. uri amer. znanstv. fant. film Blade Runner. Jutri, v soboto, ob 19. in ob 21. uri belgijski animirani film Asterix in Kleopatra (brez prevoda) da KONCERT V RADOVLJIŠKI _GRAŠČINI__ Radovljica — Moški komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice je povabil v goste pevski oktet DPD Svoboda iz Žirovnice. Koncert narodnih in umetnih pesmi bo danes, v petek, ob 19.30 v mali dvorani radovljiške graščine. Vstop je prost. PARIŠKA RAZSTAVA KRANJSKE _ SLIKARKE_ V avli Visoke šole za družbene vede (Hali de la Maison des Sciences de L'Homme) so te dni zaprli štirinajstdnevno slikarsko razstavo akad. slikarke in arhitektke Alenke Kham-Pičman iz Kranja. Umetnica, zdaj je v svobodnem poklicu, se pariškemu občinstvu ne predstavlja prvič. Tokrat je razstavila sedem oljnih slik, dvanajst risb v suhi barvni tehniki in tušu ter štiri grafike velikega formata. Dodala pa je še vso nedavno slikarsko predstavitev iz Bavreutha, ciklus podob, vezanih na verze kranjskega pesnika Bojana Piska z naslovom Skrivna gaz. Razstavo je spremljal tudi katalog. L M. JAZZ SE VRAČA Se še spomnite znamenitih kranjskih jazzovskih večerov? Pred leti, ko so potekali v Prešernovem gledališču, so bili pomembna kulturno-glasbena popestritev sicer dokaj mrtve kranjske glasbene scene. Različni zapleti, o katerih smo že pisali, so botrovali odločitvi, da je jazz v Kranju za nekaj časa zapustil koncertni oder. V tem času je bolj kot preblisk le uspelo kaj podobnega, pa spet potonilo v pozabo. No, Tone Janša in fantje iz kranjskega Dixielanda menijo, da se tudi na jazzovski sceni nekaj pač mora dogajati. Zato pripravljajo — začeli bodo v četrtek, 15. oktobra ob 20. uri — v kranjskem Delavskem domu jazzovske večere. Več o načrtih in poteku jazzovskih večerov bomo pisali v torkovi številki Gorenjskega glasa. V. B. Kranj — V galeriji Mestne hiše je te dni odprta zanimiva razstava mojstrov fotografije iz Furlanije in Julijske krajine. — Foto: G. Šinik Srečanje malih instrumentalnih skupin _Gorenjske_ VELIKO GLASBE Tržič — Drevi ob 19. uri se bo na odru tržiške kinodvorane zvrstilo pet instrumentalnih skupin iz vseh petih gorenjskih _občin._ ZKO Skofja Loka pošilja na srečanje Mladinsko instrumentalno skupino DPD Svoboda iz Žirov, ki jo vodi Franci More. ZKO Jesenice zastopa Mini orkester centra srednjega usmerjenega izobraževanja z Jesenic. ZKO Domžale pošilja na nastop številčno največjo zasedbo, in sicer komorni orkester Domžale-Kamnik pod taktirko Toneta Savnika. Harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica, ki ga vodi Jože Ažman, pa bo zastopal ZKO Radovljico. Domačo, tržiško zvezo kulturnih organizacij bo na prireditvi predstavil ansambel Tretji človek, ki ga vodi Boris Leban. Skupaj 80 glasbenikov bo predstavilo del svojega pestrega programa, in prepričani smo lahko, da bo vsak ljubitelj instrumentalne glasbe našel kaj zase, tako po zvrsti kot po kvaliteti. Prireditev bo vodil Janez Kikel, organizacijsko pomoč pa daje prireditelju še odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO Tržič in tržiška glasbena šola. Vstop na prireditev je prost. Boris Kuburič _BIANALE VIDEA_ Ljubljana — Včeraj se je v Cankarjevem domu začel 3. mednarodni bianale Video CD 87. Na prireditvi, ki bo potekala do 12. oktobra, bo predvidoma prikazanih 130 del samostojne video in televizijske produkcije. V rednem programu si bodo obiskovalci lahko ogledali 60 del video umetnikov iz Danske, ZRN, ZDA, Italije, Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Japonske in Jugoslavije. Organizatorji prireditve, ljubljanski Cankarjev dom, Televizija Ljubljana in TDS Magenta Ljubljana, so ob rednem programu pripravili tudi vrsto posebnih prostorov, avtorske večere ter razgovore o video umetnosti in televnfEp y g ®@II^S5cJJ©IEnGLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 9. OKTOBRA 1 TA MESEC NA VRTU S spravilom kitajskega ohrovta ni treba preveč hiteti, saj prenese brez škode 6 do 8 stopinj pod ničlo. Konec septembra povezana zimska endivija je sredi oktobra že skoraj ubeljena in je pripravljena za spravilo in uporabo. S spravilom beljene endivije ni treba pretirano hiteti, saj prenese tudi nekaj stopinj mraza. Kdor je belil endivijo s pokrivanjem cele gredice, lahko mirne duše pusti endivijo na prostem do konca oktobra. Listnati ohrovt smemo nabirati oktobra samo takrat, če ga je mraz v nekaj mrzlih nočeh že dodobra poparil. Šele ko slana in nočna zmrzal nekajkrat posmodita listnati ohrovt, dobi svoj pravi okus. Iz semenskih kumaric, ki smo jih pobrali že septembra, izločimo seme. Plodove po dolgem razpolovimo, iz čolničastih polovic pa postrgamo seme in vse mehko tkivo. Posamezna semena težko ločimo iz sluzastega semena, zato damo vse skupaj v posodo z mnogo vode in postavimo zanekaj dni na toplo (vsaj 15 stopinj C). Ta zmes bo po nekaj dneh začela vreti in takrat z lahkoto izperemo na cedilu vse seme-nje. Semena na zraku posušimo in spravimo v papirnato vrečko. Kolerabico, ki jo nameravamo spraviti za zimo, moramo pobrati z vrta, preden nastopijo nočne po zebe. Pri tem odstranimo vse liste razen najmanjših, komaj nakazanih. Kocene porežemo tako, da ostane samo kratek štrcelj. Shranimo jo v zasipnici ali pa tudi v kletki, vendar jo moramo z nepoškodovanimi koreninami in celim kocenom zakopati v peščeno zemljo ali vlažen pesek. Podzemsko kolerabo ali kavlo pustimo v zemlji kolikor dalj je mogoče, toda močnejšega mraza vseemo ne prenese. Spravljamo jo le v suhem vremenu, kar mokra kavla hitreje gnije. Najbolj se drži v zasipnici na prostem. V prvi polovici oktobra moramo saditi solato, ki smo jo sejali v začetku septembra. Pozneje presajene sadike se ne vrastejo dovolj in jih mraz rad poškoduje tako močno, da se posuše ali zgnijejo. Moda Že precej časa deklicam ne šivamo več krilc, oblekic z volanč-ki (čeprav moda poskuša včasih vrniti lepo staro dekliško modo), tudi dekleta so vse raje v hlačah, oblečena športno, moško. Tudi najmlajše. Odlično se bodo počutila tudi v modni topli flanelasti srajci. Pa še občutljiva ni tako kot svetle bluzice. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDE Sprostimo trebušne Janeževi piškoti Potrebujemo 200 gr masti, 1/2 margarine, 1 celo jajce, 3 rumenjake, skodelico mleka (skodelice za pravo kavo), čajno žlico pecilnega praška, 200 gr sladkorja, moke za toliko, kolikor je rabijo sestavine. Nazadnje potrebujemo še janež, in to polno malo žličko, naj pa bo zmlet ali drobno stoičen v kuhinjskem možnarju. Maščobo penasto umešamo, dodamo jajce in rumenjake, mleko, sladkor, moko ( pecilni prašek in stolčeni janež. Iz vseh DOBROTA IZ DOMAČE PEČICE sestavin napravimo dobro ugne-teno testo, malo ga pustimo počivati, potem pa ga razvaljamo malce bolj na debelo, z modelčki izrežemo razne oblike piškotov in jih spečemo na nenamazanem pekaču pri 200 stopinjah C. Če boste janeževe piškote spravile v kovinsko škatlo ali v kozarec in ga zavezale s perga-mentnim papirjem, bodo dolgo zdržali. Seveda pa piškote lahko izboljšate tako, da namesto masti vzamete maslo; toda po starem so jih pekli z mastjo. Vležite se na hrbet. Težo prenesite na ramena. Z rokami se primite za boke. Noge naj bodo iztegnjene in tesno skupaj. Sedaj poskušajte dvigniti noge in spodnji del trupa v navpični položaj. Noge morajo biti venomer iztegnjene in roke ob bokih. Pomagajte si z rokami in komolci. Glava naj ostane na tleh. Dvignite se tako visoko, da se bo brada dotikala prsi. Dihajte globoko in počasi. Ob pravilnem dihanju boste z rokami zaznali, kako se prsni koš širi in oži. Na koncu vaje se mehko spustite na tla. Predstavljajte si, da se vretence za vretencem kotali drugo čez drugo na tla. Kaj boste imeli od vaje? Vaja sprosti trebušne organe, ki se lahko osvobodijo svoje lastne teže in pritiska prsnega koša. Prebava se umiri in uredi. Prekrvavitev možganov se zavoljo navpične lege izboljša. To vas bo izredno poživilo. Ta vaja vrača občutek za ravnotežje. Spodbuja dihanje in prekrvitvi- ZDRAVO Končno so tudi naše počitnice mimo. Privoščili smo si malo daljše kot vi, in to po zaslugi poletne sheme Gorenjskega glasa. No, zdaj smo spet skupaj in vas lepo pozdravljamo. Posebnih novosti na naši petkovi polovički strani ne načrtujemo. Obljubljamo vam zanimivosti s področja zabavne glasbe, filma, semintja bomo spet sestavili horoskop s super nasveti, vam zastavili uganko, odgovorili na vprašanja, povezana z vašimi poklicnimi dvomi in odločitvami in še kaj. Seveda pa bodo tudi letos »glavni« vaši prispevki: spisi, pesmi, risbe. Kar zajeten šopek se jih je že nabralo v mesecu naših podaljšanih počitnic, veliko jih še pričakujemo. No, najpomembnejše bi pa skoraj prezrli. Namesto knjig, ki smo jih prejšnja leta podeljevali za nagrade, smo letos naročili kar ves avtobus. Vsak teden bomo v prazno okence posadili novo ime. Na koncu vas bo nekako trideset. Odpeljali se bomo na izlet. Naš »šofer«, ki mu lahko rečemo tudi mecen ali pokrovitelj ali dobrotnik, bo tovarna Alpina iz Zirov, ki si jo bomo takrat lahko ogledali tudi od znotraj. Na prvi sedež smo posadili Črtomira Šilarja iz 8. c šole Lucijana Seljaka, katerega spis Biti pismen, kolikšna sreča! Danes objavljamo. rWs v šolo Rada sem prišla v šolo, ker se bom naučila veliko novega. — Tina Valovic V šolo nisem rad prišel, ker se nekateri učenci radi tepejo. — Uroš Potočnik V šolo nisem prišel rad, ker ne morem več gobariti. — Simon Semrov V šolo sem prišla zelo rada, ker sem spet lahko s svojimi prijateljicami. — Kristinu Karni-čar Komaj sem čakal prvega šolskega dne, ker mi je bilo zelo dolgčas po prijateljih. — David Rogelj V šoli sem zadovoljna, ker sem knjižničarka. — Marjana Tepina V šolo rad hodim, ker zelo lepo rišem. — Robi Kusič V šolo sem rada prišla, ker bomo veliko brali. — Nataša Bizjak, vsi 2. r Prišla sem rada, da se bom kaj naučila. — Vesna Gerič V šolo sem rada prišla, da se lahko s sošolkami igram v odmoru gumitvist. — Špela Semrov V šolo rad hodim, ker bomo računali. — Damir Končnik V šolo rad hodim, ker v odmoru igramo nogomet — Rok Teul, vsi L r. Učenci osn. šole Jezersko Dopisniški krožek Obiskujem 3. a razred osnovne šole Cvetko Golar. Sedaj hodim prvič k dopisni-škem krožku. Obiskujem ga zato, ker mi je svetovala mami in tudi sama sem to želela. Upam, da bo zanimivo. Barbara Sifrer, 3. a r. OŠ Cvetka Golarja Skofja Ix>ka organe tev telesa in vam s tem vrača marsikaj, kar z vsakodnevnim notoričnim sedenjem izgubljate. ★★★★★★★★★ REZERVIRANO ZA ZVEZDE ★★★★★★★★★ Iščemo sodelavca V rubriki Rezervirano za zvezde nameravamo tudi letos predstavljati nekatere najbolj znane skupine in pevce, njihove uspehe, sestavljati lestvico najbolj priljubljenih in podobno. A ker je glasba mlada, vi, naši bralci in sodelavci, pa večinoma tudi v še precej rosnih letih, smo se odločili, da med vami poiščemo nekoga, ki bo to rubriko vse leto vodil, skrbel zanjo. Vabimo vas, da se oglasite vsi, ki se dobro znajdete v zabavno-glasbenih vodah in mislite, da bi bili sposobni voditi rubriko. Oglasite se nam čimprej, najbolje s pismom, povejte kaj o sebi, svojem poznavanju predvsem svetovne glasbene scene! Pišite na naslov: ČP Glas 64000 Kranj, Moše Pi jade ju 1. Za spodbudo pa tokrat glavni član priljubljene skupine U 2, pevec Bono Vox (27). Skupina je ta hip v svetu spet na vrhu. Tudi na Stopovi lestvici jo najdemo z Ulicami brez imen (Where the streets have no name) na petem mestu. ★★★★★★★★★ D OMAČltzDRAVjNTlI Vinski kis — zdravilo • Vinski kis je lahko tudi odlično domače zdravilo. Vinski kis nastaja z octenim vrenjem iz dobrega starega vina. Kis hladi, zg°s' čuje, ustavlja driske in krvavitve; pijemo ga nekoliko razredčenega ali pa ga uporabljamo za obkladke. • Obliži s čistim kisom zelo pomagajo pri napredujočih čirih' krastah, lišajih na obrazu in drugem. • Če vsrkamo v nos nekaj kapljic vinskega kisa, bo prenehalo tudi močno krvavenje iz nosu. • Če podržimo vinski kis pod nos, često pomaga pri rahli" omedlevicah. • Če damo otrokom malo kisa, odpravimo gliste. • Če zlijemo kis na vročo opeko in pustimo, da izhlapi, se s tem očisti zrak, zlasti v bolniških sobah. • Z razredčenim kisom pripravljamo zelo dobre obkladke, s katerimi odpravljamo vročico. Če bolnike umijemi z njim po vsem telesu, ga to okrepi in obvaruje pred preležaninami. Tudi za zdravega človeka je dobro, če se včasih umije z razredčenim kisom P° vsem telesu: to zelo čisti kožo, pospešeno se odpirajo pore, telo se utrjuje proti vremenskim vplivom, poleg tega pa stopnjuje prekr-vavljenost kože. fm ^ kisa le liter in polvode — rada potemni. Vsekakor pa se mi zdi. ^ je za vrečo paprik (to je blizu 18 kg) 3 litre kisa premalo. Moro ^ z močnejšim kisom le malo ublažila kvarjenje paprik, stanjša rjavo zgornjo plast, povsem izognila bi se ji pa vendarle ne. Le čete vso papriko zdravo, kot jo na primer dobite v trgovini, jo rate vkuhavati s patentnimi pokrovčki, podobno kot sadje. Pa.Proa. bi morala surovo naložiti v pečico ali v veliko posodo z vodo m P sterizirati. mpa Toliko bi vam o vlaganju paprik lahko povedala jaz. Prosim F bralke, če poznajo kakšen boljši način za vkuhavanje paprik, se oglase z nasvetom. In če poznate še kakšen drugačen recep ■• vlaganje paprik, nam ga, prosim, pošljite. Za vsak nasvet vam mo hvaležni. Ko bom velik. Alenka bo učiteljica Alenko Pivk smo dohiteli na Hotavljah, ko jo je s cekarjem mahala proti trgovini. Punca je že velika, pomislili smo, da je najmanj že v tretjem razredu. A nosi šele rumeno rutico. Prvi razred obiskuje v Gorenji vasi. Ni se še odločila, kaj bi bila najraje, ko bo velika. Nazadnje je le zaupala, da jo mika postati tova-rišica v šoli. Učila bi tretji razred. V njem so otroci že bolj veliki, pridni, že nekaj znajo. Prvč-ki so preveč sitni. No, časa ima še dovolj. (H. J.) - Foto: G. Sinik Biti pismen, kolikšna sreča xf dzTt9r$& Ko sem bil še čisto majhen, sem v vsako knjigo gledal kot v čudo, polno majhnih in nerazumljivih znakov. ^1 Pri štirih letih sem spoznal prvo črko: I. Potem sam se lo leto s pomočjo mamice potil, da sem spoznal približno ^ a. set črk. Dobro se še spominjam, da se nisem nikoli m°£efjaj učiti napisati črk Z, J, B in K. Pri B sem trebuščka redkoKa^j postavil na pravo mesto. Velikokrat še mi je zgodila da J° en trebušček črke na levi, drugi pa na desni strani. Čez P°..0jj ta sem že znal prebrati in napi .ati besedo AVTO V mali ,t sem že kar dobro bral in pisal. Zatikalo se mi je le šc pri a v gih ali nevsakdanjih besedah. Spominjam se, da sern.n tre-časopisu zasledili besedo paragrafi. Takrat sem zanjo P°ve£ boval celi dve uri, saj sem vedno prebral kakšno črko PreelTi ali pa premalo. Mami se mi je velikokrat smejala, ker skombiniral kaj čisto drugega, kot je bilo napisano. Takra. mi to sploh ni zdelo pošteno, saj je bila tudi ona nekoč m na. . Tako sem prišel do prvega razreda. Tam sem spozna ^ črke v dveh verzijah: pisane in tiskane. Naučil sem se tuđ ^ kaj lepo brati in ne preveč lepo pisati. V naslednjih ^ve razredih sem svoje znanje postopoma stopnjeval. V četrte u zredu pa je bilo spet nekoliko bolj grozno. V nekem P°£°; s tovarišico sem izvedel, da bomo vsak teden pisali vs J^j. spis. Seveda sem to preživel, le na začetku se mi je zdelo no, da se tovarišica sploh lahko spomni toliko naslovov- lfi Sedaj sem v osmem razredu in vsi kar dobro p',^.. pfO' beremo. Včasih se sicer kaj zatakne, vendar ni prevelikv* jjrfl blemov. Seveda sem zelo vesel, ker sem pismen, saj več takih težav kot takrat, pred devetimi, desetinu U'11, Črtomir Silar, 8. c r. OŠ Lucijam« flP? Kranj EIIEK, 9 OKTOBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN ®Q)ISIlSIcJJ©ISHGLAS TV SPORED PETEK 9. oktobra 10.00 Tednik 11 00 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, ponovitev 5 dela švedske nadaljevanke 16.30 Videostrani 16.45 TV mozaik — tednik 17.45 Vukov kotiček, 6. del otroške serije TV Beograd 18.00 Dr. Who: Maščevanje pločevincev, 10. del angleške serije 18 25 Več'veselja z vrtom, 5 del izobraževalne oddaje 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 'S.i2 !z TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19 25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.05 J. Jakes: Sever in jug, 3. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Zakon ljubezni, 5. del dokumentarne serije 21.50 TV dnevnik 22.05 čas brez zločina, ameriški film 23 55 Kronika video CD 87 0125 Videostrani 16.55 17.10 17.30 1 00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.45 21.05 22.35 8.20 8.25 8.55 10.30 10.35 12.30 14.00 15.00 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 1,1910 19.30 20.00 21.00 22.00 22.15 23.45 Oddajniki II. TV mreže Test TV dnevnik »Fore in fazoni«, otroška oddaja Znanost Žive hipoteze Risanka Štev ilke in črke — kviz Šopek domačih TV dnevnik Skupina 220, zabavnoglasbena oddaja Včeraj, danes, jutri Ameriški volkodlak v Londonu, ameriški film En avtor, en film: N. Pavkovski: Bučan Trvptich TV Zagreb I. program Poročila »Fazoni in fore«, otroška oddaja TV v šoli: Jesenski plodovi, Človek in tehnika, Angleščina, Mate Balota Poročila TV v šoli: Helenizem, Risanka, Vukov leksikon. Južni Slaveni, Risanka, Iz naših krajev, Zadnje minute Poročila Prezrli ste — poglejte TV v šoli: Angleščina, Mate Balota Dober dan Kronika Reke »Fazoni in fore«, otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke — kviz TV koledar Risanka TV dnevnik čigav otrok, avstralska nadaljevanka Kviz TV dnevnik Kultura srca BIS — nočni program SOBOTA 10. oktobra 820 Videostrani M 30 Kljukčeve dogodivščine, 7 A ah del 'u,kovne serije 45 Moj prijatelj Piki Jakob, 7 9 ne del otroške serije 3 05 Batujina škatlica, otroška oddaja 9 30 Slovenske ljudske pesmi, gledališka predstava 10 00 Ta čudoviti notni svet, otroška oddaja TV SA 10.55 Maribor: Odkritje spomenika generalu Maistru, prenos 11 45 Naša pesem, ponovitev 11 oddaje 12.15 Videostrani 13.50 Videostrani 14.05 Ciklus Laurenca Oliviera: Kralj Henrik I. 16 25 Ohranitev kulturne dediščine mesta, 1 oddaja dokumentarne serije 18 25 Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Knjiga 19 12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19 50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Vsako sredo, ameriški film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Alpe Jadran, informativno-mozaična oddaja 22.35 TV dnevnik 22.50 N. Shute: Mesto kot Alice, 4. del avstralske nadaljevanke 23.45 Kronika Video CD 87 01.15 Videostrani _Oddajniki II. TV mreže 14.25 Test 14.40 Jugoslavija, dober dan 15.10 Dr. Doolittle, mladinski film 16.40 V registraturi, ponovitev TV nadaljevanke 17.40 Zlatar 87, otroška ponovitev 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet na zaslonu 20.55 Rezerviran čas 21.45 Poročila 21 50 Feljton 22.20 Jazz 22.50 Športna sobota 23.10 Šahovski komentar: Karpov-Kasparov _TV Zagreb I. program 9.00 10.30 15.30 1600 16.45 16.50 17 00 18.30 19.30 20.15 21.05 22.25 23.10 TV v šoli Poročila Narodna glasba Sedem TV dni Poročila TV koledar D P v košarki — CZ : Bosna.prenos Prisrčno vaši TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija Tarzan opičji človek, ameriški film TV dnevnik Nočni spored NEDELJA 11. oktobra 9.00 Videostrani 9.15 Živ žav: Risanka, Sršeni v panju 10.15 Dr. VVho: Maščevanje pločevincev, ponovitev, 10. dela angleške serije 10.40 N. Shute: Mesto kot Alice, ponovitev 4. dela avstralske nadaljevanke 11.30 Alpski večer, 7. oddaja. Ansambel Slovenski muzikantje in Ansambel dobri znanci 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videostrani 14.40 Video strani 14 55 W Renner: Sokolov let, 1. del nemške nadaljevanke ma x um Končno prihaja v gorenjska kinematografe odličen film. Ja Jt Z8dn!' ,ilm režiserja Johna Hustona Čast Priizijavih z ckom Nicholsonom in Kathleen Turner v glavnih vlogah ^ePo je. ko se dva zaljubita Toda če pripadata različnima ^ndoma podzemlja in če imata povrhu vsega še nalogo, da ug drugega ubijeta, se stvar zaplete in potegne v vrtinec vr ° r**ličnih situacij Film je dobil sriri zlate globuse, oskarja SJ ž«nsko stransko vlogo, razglašen pa je bil tudi za ameriški »n leta. Ta konec tedna ga bodo gledali na Jesenicah, pričanj, teden pa v Kranju yi Mračna sonca je kitajski king -fu film Posega v zgodo "sko leto revolucije 1911 in prikaže vlogo kung - fu borcev v 2j revoluciji Mnogi slavni kung fu borci so namreč svojo vo dosegli prav v boju za pravico Do k strahu je ameriški psihološki film Policaj Jastreb je _ knv»m nekaj časa odsedel v zaporu Ko pride na svobodo, H ne obračunava s korupcijo, temveč hoče na|ti predvsem zn«* S8^e 'n 8vo' Pro8tor na soncu V Vandini kavarnici spo mlad par z otrokom Fant iz province pride v mesto, da bi VsPrefOVa'' Dn*e' do denarja, pa četudi s pomočjo kriminala ob° S ie v »vetu kriminalnega podzemlja, pride tudi do računa Tudi Jastreb se znajde v središču prelivanja krvi "n je bil imenovan za enega od desetih najboljših ameriških r»dine V °,avnih v,°9Bh 'O'8'8 Kr,s Knstofferson in Keith Car 16.10 Tlakovalci puščave, francoski-tunizijski film 17 45 Blejski srček, posnetek festivala otroške popevke 1845 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19 17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 D Ugrešić-R. Grlic: To ni moje življenje, to je samo začasno, 2. del nadaljevanke TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zrno 22 30 Kronika video CD 87 00.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Sodba, jugoslovanski film 12.00 Štefan Milenkovič na turneji po ZDA in Kanadi, reportaža 15.30 Test 15 45 Črnogorska kulturna zakladnica 16.25 Ćuprija: Mednarodne cestne dirke, posnetek 17.10 Ljubljana: Rokomet (ž) Belinka-Olimpija : Budućnost, prenos 18.30 PEP v vaterpolu- Partizan : Barcelona, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film 20.25 Mali koncert 20.40 Včeraj, danes, jutri 21.00 Therese Humbert, francoska nadaljevanka 21.55 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 22.40 Poezija _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14 00 Vsi smo hodili v šolo, serijski film 15.00 Nedeljsko popoldne 16.35 Mesta 17.10 Druga žena, ameriški film 18 55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Človek v srebrnem jopiču, dramska serija 21.00 Pesem je ženska: Ditka Haberl 21.30 TV dnevnik 21.55 Športni preged PONEDELJEK 12. oktobra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Afriška kamera, tunizijsko-francoski film 16.50 Video strani 17.05 TV mozaik - ponovitev 17.25 Radovedni Taček: Roka in noga, 2. det 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 2. oddaja 17.45 šola za klovne, otroška oddaja TV Skopje 18.15 Republiška revija MPZ— Zagorje 86 18.45 Risanka 1855 Videostrani 19.00 Obzornik 19 12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19 25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 P-opagandna oddaja 20.05 Y. Courriere: Kuharske zvezde, 1 del francoske nadaljevanke 2100 Propagandna oddaja 21 05 Aktualno: Pred javno razpravo o ustavnih spremembah 23.05 Poročila 23.10 Kronika video CD 87 00.40 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Basnodrom, otroška oddaja TV Skopje 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja 18.00 Mariborska kronika 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.3O TV dnevnik 20.00 Paraieie, zunanjepolitična oddaja 20.30 Chopiniada 20.45 Informativna oddaja 2105 Nočni obiskovalci, francoski film 22.45 Znanstveni grafiti _TV Zagreb I. program 16.00 17.10 17.30 17.45 18.00 18.40 19.00 19.30 20.00 21.10 22.00 22.25 23.00 23.30 Dober dan, šport Kronika Bjelovarja in Varaždina Basnodrom, otroška oddaja Vukov kotiček ^ Izobraževalna oddaja Številke in črke-kviz TV koledar TV dnevnik Celesta, švicarska drama Pohod evropske civilizacije, tuja dokumentarna oddaja TV dnevnik Zabavnoglasbena oddaja Šahovski komentar Poročila TOREK 13. oktobra 10.00 11.00 11.05 11.35 16.25 16.40 17.45 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 19.55 20.05 21.10 Šolska TV: Psihologija-otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden Naravoslovni dan: Noben gozd ni navaden gozd Jezikovni utrinki Angleščina XIX Francoščina II. Video strani TV mozaik-Šolska TV-ponovitev Ta čudovit notni svet, otroška oddaja TV Sarajevo Risanka Videostrani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Glasbeni večer 40 let mariborskega baleta K. Cipci-I. Otrin: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 22 20 Propagandna oddaja 22 25 TV dnevnik 22 40 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.45 Test Tuji jeziki 17.00 Angleščina XIX.' 17.30 Francoščina II. 18.00 Ljubljanska kronika 19.00 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije Danes Pokrajinski muzej Celje 20.45 Informativna oddaja 21.00 Narodna glasba 21.45 Žrebanje lota 22.20 Kraljevo, dokumentarna oddaja 23.05 Pot do umetniškega dela, izobraževalna serija _TV Zagreb I. program 18.30 Risanka 18.40 Številke in črket 19.00 Tv koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje :0ia 20.05 Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka 21.00 Teme in dileme, kontaktni magazin 22.30 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar 23.25 Poročila 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mariborska kronika 21.00 Slovenski oktet v Postojnski jami 21.30 Informativna oddaja 21.45 Umetniški večer _Zagreb I. program 18.45 19.05 19.10 19.30 20.00 22 30 22.50 23.35 00.05 Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Kino oko: Norec, ameriški film in pogovor na temo Odkloni in stvarnost TV dnevnik Zabavnoglasbena oddaja Šahovski komentar Poročila ČETRTEK 15. oktobra SREDA 14. oktobra 10.00 Integrali 10.40 B. Kantušer: Flamska legenda, posnetek predstave baleta SNG Maribor 13.45 Videostrani 14.00 TV Mozaik 14.40 Angleščina 15.10 Francoščina II. 15.40 Kljukčeve dogodivščine, 8. del lutkovne serije 15.55 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, 1. del otroške nadaljevanke 16.25 Tovarna prihodnosti: Poslovno računalništvo, 2. del izobraževalne serije 16.55 Sarajevo: Nogomet-kvalifikacije Ol Jugoslavije : Severna Irska 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 lzTVstudioy 19.17 Propagandna oddaja 19.15 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna - ciklus Tennessee VVilliams: Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 21.50 Propagandna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Mednarodna obzorja: Kopja nad Kabulom, oddaja TV Novi Sad 22.50 Videogodba, ponovitev 23.20 Video strani _Oddajniki M. TV mreže 10.00 11.00 16.05 16.20 17.20 17.30 18.15 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 Šolska TV. Umetnostna zgodovina-Stili-Obdobo- ja-Življenje: Srednji vek-Gctika Glasbena vzgoja Kulturna dediščina: Miniature Sovražnik ljudstva, ameriški film Video strani TV mozaik-šolska TV, ponovitev Leteča hišica, oddaja za otroke Pisma iz TV klobuka Mozaik kratkega filma Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21 10 F Lehner: Z mojimi vročimi solzami, 1. del avstrijske nadaljevanke 22 40 TV dnevnik 22 55 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Balkanski vohun 00.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Zlata ribica, otroška oddaja TV Ljubljana 18.00 Ljubljanska kronika 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.55 Dokumentarni večer 22.25 Videopis _TV Zagreb I. program 12.30 Poročila 14 05 Prezrli ste.poglejte 14.55 TVvšoli: Monikino veliko potovanje, Zobje, Pingvini 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Splita 17.30 Zlata ribica, otroška oddaja TV Ljubljana 18.00 Družinski magazin, otroška oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 »1984«, angleški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Šahovski komentar radio žiri 17.15 Test 17.30 Otroška oddaja 18.00 Jovan Žu j novic, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka Žiri in Poljanska dolina na Skofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91.2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja. 11. oktobra 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Mi sprašujemo - vi odgovarjate — Z mikrofonom v DO Jelovica 12.00 Čestitke in pozdravi ______Torek, 13. oktobra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Zagotavljamo pogoje za zdrav razvoj otroka? 18.00 Novice in dogodki — Novosti v naši knjižnici — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek __ Sreda, 14. oktobra 16.00 Napoved programa — EP — obvestila 17.00 Naš gost v studiju bo Janez Bončina- Benč _Četrtek, 15. oktobra 16. Napoved programa — EP — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Oddaja o knjigi 18.00 Novice in dogodki — Pet minut za požarno varnost — Med filmarji na Mestnem trgu 19.00 Napoved programa za nedeljo - RADIO PETEK, 9. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako čista je bila naša reka - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 Mladi mostovi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22 30 - 24.00 Iz glasbe ne skrinje - 00 05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 10. oktober Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin -17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 11. oktober Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15 30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 -22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 12. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Ponedeljkov križemkraž — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba TOREK, 13. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za sreanjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA. 14. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Koncert za besedo — ljubezen — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 15. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant -14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -23.05 Litaratni nokturno -00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 9 oktobra: amer barv. akcij, film KARATE KID II. ob 16. in 18 uri, sovjet barv drama NIKOLI TE NE BOM POZABIL ob 20 uri, 10. oktobra: amer barv. akcij, film KARATE KID II. ob 16.. 18. in 20 uri, premiera amer barv. akcij filma MAŠČEVALEC ob 22. uri, 11. oktobra: amer barv ak Oij. film TOP GUN ob 10 uri, amer. barv akcij film KARATE KID II. ob 15., 17. in 19. uri, pre miera amer. - ital. barv vvest fil ma TRINITA ob 21 uri, 12., 13. in 14. oktobra: amer barv srhljiv ka ULICA STRAHU ob 16., 18 in 20. uri KRANJ STORŽlC 9. oktobra: ital barv erot film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 18., 18 in 20 uri. 10. oktobra: ital barv zgod spektakel HERKUL ob 16 uri, ital. barv. erot film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 18 in 20 uri, 11. oktobra: hongk. barv akcij film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 14 uri, ital. barv erot film PERVERZNA SLUŽKI NJA ob 16 in 18 uri premiera kitaj, barv film MRAČNA SEN CA ob 20 uri, 12. in 13. oktobra: kitaj. barv. film MRAČNA SENCA ob 16., 18 in 20. uri, 14. oktobra: ital. barv. zgod. spektakel HERKUL ob 16., 18. in 20 uri, 15. oktobra: amer. barv. drama REKA ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 9. oktobra: premiera amer. barv. črne komedije ČAST PRIZZIJE VIH ob 16. in 18. uri, amer. barv. vvest film TRINITA ob 20. uri, 10. oktobra: amer. barv. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. srh-Ijivka ULICE STRAHU ob 20. uri, 11. oktobra: amer barv. srhljiv -ka ULICE STRAHU ob 16. uri, amer barv. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 18. in 20. uri, 12. in 13. oktobra: amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 14. in 15. oktobra: ital barv. srhljiv ka PHENOMENA - NADNARA VNI POJAV ob 16., 18 in 20. uri KAMNIK 9. oktobra: amer. barv akcij, film TOP GUN ob 18 uri, pred premiera amer. barv spektakla PIRAMIDA STRAHU ob 20. uri, 10. oktobra: amer barv akcij film TOP GUN ob 16. uri, amer barv komedija KLOŠAR Z BE VERLY HILLSA ob 18 in 20 uri, premiera kit barv filma MRA ČNA SENCA ob 22 uri, 11. okto bra: amer. barv. pust. film TARZAN ob 15. uri, amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLLY HILLSA ob 17 in 19. uri, pred premiera amer. barv. akcij, filma MAŠČEVALEC ob 21. uri, 12. oktobra: ital. barv. srhljivka PHENOMENA - NADNARAVNI POJAV ob 18. in 20. uri, 13. oktobra: ital. barv. srhljivka PHENOMENA - NADNARAVNI POJAV ob 18. uri, amer. barv. drama REKA ob 20. uri, 15. oktobra: ital. barv srhljivka PHENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 18., 18. in 20. uri TRŽIČ 10. oktobra: ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. pust. filma MOČNA FANTA ob 22. uri, 11. oktobra: ital. barv. akcij, film SUPER PO LICAJA IZ MIAMIJA ob 15. uri, amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 17. in 19. uri, premiera ital barv. erot film SUŽNJA PRE GREHE ob 21 uri. 12. oktobra: amer barv akcij, film TOP GUN ob 17. uri, ital. barv akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 19 uri, 13. oktobra: ital. barv erot film SUŽNJA PREGREHE ob 17 in 19. uri, 15. oktobra: amer barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLLY HILLSA ob 17. in 19. KRANJSKA GORA 9. oktobra: amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 18. in 20. uri, 13. oktobra: amer. barv. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 18. in 20. uri RADOVUICA 9. oktobra: amer. barv. pust. film DIRKA KONOBAL II. del ob 20. uri, 10. oktobra: amer. barv. pust. film NEVAHO GROM ob 18. uri, amer. barv. pust. film DIRKA KONOBAL II. del ob 20. uri, 11. oktobra: amer. barv. pust. film DIRKA KONOBAL II. del ob 18. uri, hongk. barv. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri, 12. in 14. oktobra: hongk barv. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri, 13. oktobra: amer. pust. film NEVAHO GROM ob 20. uri, 15. oktobra: ital. barv. pust. film KONDORJEV LET ob 20. uri BLED 9. oktobra: kanad. akcij, film PARK JE MOJ ob 20 uri, 10. oktobra: slov. barv. film ČAS BREZ PRAVUIC ob 18. uri, kanad. barv. akcij, film PARK JE MOJ ob 20. uri, 11. oktobra: kanad barv. akcij, film PARK JE MOJ ob 18. uri, nem. barv. film NAJSTNICA ob 20. uri, 12. in 13. oktobra: amer. pust. film DIRKA KONOBAL II. del ob 20. uri, 14. oktobra: amer pust film NEVA- HO GROM ob 20. uri, 15. oktobra: hongk. barv. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri BOHINJ 10. oktobra: nem. barv. film NAJSTNICA ob 20. uri. 11. oktobra: slov. barv. film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 18. uri, amer. barv. film HOT DOG ob 20. uri, 15. oktobra: amer. pust. film DIRKA KONOBAL II. del ob 20. uri _Skofja loka 9. oktobra: amer. barv. film IrT LO - III. del ob 18. in 20. uri, 10. in 11. oktobra: amer. barv. akcij, film RAMBO ob 18. in 20. uri, 13. in 14. oktobra: amer. barv. komedija HOT DOG ob 18. in 20. uri, 15. oktobra: amer. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri ŽELEZNIKI 9. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 18. in 20. uri, 10. oktobra: amer akcij, film ZAKON MOLKA ob 20. uri, 14. oktobra: amer. znan.fant. film POIZKUS PHILADELPHIA ob 20 uri POUANE 11. oktobra: amer. znan. fant film POIZKUS PHILADELPHIA ob 18. uri, 13. oktobra: amer. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri (^S^SJ^SIEIIGLAS 8. STRAN PETEI<* 9. oktobra 1987 ZANIMIVOSTI Hoteli ali ne, toda morali bomo Živeti z aidsom Morda je res manj pomembno, da pri nas nimamo točnega podatka o pojavnosti aidsa pri nas (pristojni se pač niso mogli dogovoriti o metodologiji zbiranja podatkov). Pomembnejše je namreč, kako se bomo znali sprijazniti s to boleznijo pri nas, kako se jo varovati. Da bi jo že ta generacija lahko pozabila, je velika iluzija — najbrž se bo še naslednja generacija krepko ukvarjala s to hudo boleznijo in morda našla tudi zdravilo zanjo. Čeprav v strokovnih krogih prevladuje mišljenje, da ori nas glede boja proti aidsu, bolezni, ki je tako kot nekatere druge preskočila meje in obšla svet, ni še nič zamujenega, pa še vendarle ob tem pojavlja tudi več vprašanj. Glede na to, da je aids v svetu že kar nekaj let, pri nas pa kaki dve leti, in da tudi Svetovna zdravstvena organizacija lahko svetuje kot sredstvo za preprečevanje le obveščanje in seznanjanje prebivalstva, smo pri nas ravnali po polževo. Šele na poletje so se v zdravstvenih ustanovah in drugih javnih zgradbah pojavili rdeči lepaki, ki opozarjajo na to bolezen. Tudi zloženka, založil jo je Rdeči križ Slovenije v nakladi 480 tisoč izvodov in jo menda razdelujejo od julija dalje, še ni prišla prav v vsako slovensko gospodinjstvo. Škoda, kajti vsi bi morali vedeti, poznati bolezen, le tako je mo- rov obolenj. Podatki za Jugoslavije bodo urejeni naslednji teden, saj so v zvezni komisiji za aids sredi septembra lahko le ugotovili, da ne morejo po-streči ne javnosti ne Svetovni zdravstveni organizaciji s svežimi, aktualnimi podatki. Najbolj urejeno statistiko imata Slovenija in Vojvodina. Če sklepamo po pojavljanju novih bolnikov, potem je za Slovenijo letošnja epidemiološka slika ugodna: ni bilo namreč nobenega novega bolnika. Sicer pa je v Sloveniji do konca septembra letos bilo okuženo z aidsom 24 oseb, vse s stalnim bivališčem v Sloveniji, štiri osebe pa z bivališčem drugje. Dva bolnika sta umrla, dva imata obliko aidsa — ar k, 20 oseb je okuženih, a brez znakov bolezni. Od vseh 24 okuženih je kar 15 hemofilikov, ki so se okužili po prejemu uvoženih preparatov za zdravljenje he- Časopisna hiša Primorske novice je v nakladi 4000 izvodov pred kratkim izdala brošuro s kratkobesednim, a dovolj zgovornim naslovom Aids. Poljudno napisana knjižica, ki so jo pohvalili tudi strokovnjaki, je že skoraj pošla, saj so večino naklade že pokupile primorske delovne organizacije za svoje zaposlene. Zanimanje prebivalstva za to bolezen v obmejnem predelu pač ni neobičajno, saj končno turizem in velik transport prav za to področje pomenita tudi določeno stopnjo ogroženosti. goče tudi preprečevati širjenje. Kratkovidno se je varovati na ta način, da sami odločimo — nisem v nobeni rizični skupini, torej se me bolezen ne tiče, se me ne more prijeti. Prav na take podrobnosti v pojavljanju bolezni pri nas je opozorila tudi komisija za aids pri republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo na nedavni tiskovni konferenci. Sedanje pojavljanje bolezni namreč ni omejeno le na homoseksualce, narkomane. Ljudje se pač okužujejo z aidsom tudi z heteroseksualnim kontaktom. Področje spolnosti pa je verjetno eno najobčutljivejših, skritih, neobvladljivih področij človekove dejavnosti, kjer ne veljajo prepovedi in tudi ne enaki vzorci obnašanja. Kaj torej početi? Najbrž se bodo bolj kot sedanje vse naslednje generacije že znale obnašati v medsebojnih spolnih odnosih tako, kot da so vsi ljudje seropozitivni. Koliko naj bi ta, zaradi aidsa osveščena in zatorej bolj varna spolnost tudi varovala in preprečevala širjenje te smrtne bolezni, je seveda vprašanje, ki bi ga morali rešiti že zdaj šnja, ne šele kasnejše generacije. Ne glede na to, da se trenutno bolezen širi počasneje kot so strokovnjaki sprva predvidevali. Najprej je veljalo, da se število bolnikov v enem letu podvoji; zdaj pa je epidemiološko stanje v svetu nekoliko ugodnejše, podvoji tev se je namreč zakasnila in podaljšala na osemnajst mesecev. Kar seveda pomeni, da se bolezen še vedno širi, vendar nekoliko počasneje. Toda ah bolezen pripravlja ljudem tudi presenečenja drugačne vrste, take. kot jih strokovnjaki za epidemije niso mogli predvide ti, je dodatno vprašanje v celi vrsti vprašanj, na katera še ne vemo odgovorov Kako je pri nas? /a sedaj je znano, da se je bolezen pojavila v 11.1 deželah, do sredine julija letos pa je bilo registriranih 51.751 prime mofolije. Zdaj taka okužba ni več mogoča, saj se vsi preparati toplotno obdelajo, kar zadošča za varno uporabo. Za druge osebe pri nas, ki imajo virus aidsa, pa je značilno, da so se okužile ali v Zahodni Evropi, eden celo v Keniji oziroma so s svojim načinom življenja — tudi spolnega — »poiskali« bolezen. Kajti za aids bolj kot za katero drugo bolezen velja, da je od posameznika odvisno, ali se bo okužil ali ne. Strah pred okužbo z aidsom ni tako enostavna reč. O tem vedo povedati tudi na treh kli nikah, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kjer so za sedaj edini sposobni sprejemati bolnike z aidsom. Sicer pa je strah pred leti, ko se je bolezen pojavila v ZDA, imel podobne oblike tudi med medicinskim osebjem: bolnikom so namreč hrano nosili kar zdravniki sami, saj ni bilo strežnice, ki bi SPOLNI ODNOSI Z OSEBO ISTEGA SPOLA, ČE JE EDEN IZMED PARTNERJEV OKUŽEN m okužen moški zdrav mosk ofcužena ženska rdrava ženska O tem, koliko mladi pri nas vedo o aidsu, je dokaj zgovoren podatek, ki so ga posredovali z Vojno medicinske akademije v Beogradu. Novinci v JLA zdaj izpolnjujejo anketo, koliko vedo o aidsu. Zanimivo, da so po znanju izstopali vojaki iz Slovenije in Vojvodine. Ti vojaki so tudi v 60 odstotkih odgovorili, da se bolezni boje. Brez strahu pa so bili anketiranci, ki so najmanj ali celo nič vedeli o bole- hotela prestopiti prag bolniške sobe. Da ima strah velike oči, vedo povedati tudi pri nas. Še najbolj osveščena populacija je za sedaj tista, ki daje kri. V Sloveniji in tudi po vseh drugih republiških centrih se po zagotovilu strokovnjakov ne more zgoditi, da bi bolnik dobil nepregledano kri. Dosedanjim pregledom krvi v Zavodu za transfuzijo na sifilis, hepatitis in podobne bolezni, ki se prenašajo s krvjo, se je najprej 8. januarja lani v Sloveniji pridružil test za aids. Zdaj kri testirajo tudi v drugih republikah; odlok z datumom 15. avgust letos obvezuje tudi druge manjše enote, ki odvzemajo kri, da vzorce pošiljajo v testne centre. Ali imam aids? Tako se je v dveh letih, odkar na infekcijski kliniki v Ljubljani deluje ambulanta za aids, vprašajo in tudi preverilo stanje 729 ljudi. Večina je odšla pomirjena, okužbo so odkrili le pri treh. In kaj je privedlo ljudi v ambulanto? Dr. Ludvik Vidmar z infekcijske klinike je povedal, da večinoma neupravičen strah, strah brez razloga; takih je bila dobra tretjina. Ostala tretjina so bili zdravstveni delavci, v preostali tretjini pa je bilo na pregledu največ takih oseb, ki sodijo med narkomane ali pa so spolni partnerji že okuženih oseb. Sicer pa se nikoli ne ve... Da osveščenost vendarle prodira, kaže tudi to, da si je preventivno pregledalo kri tudi nekaj parov pred poroko. L. M. DRUGE MOŽNOSTI NARKOMANI (OKUŽENE IGLE IN BRIZGALKE) PHEN06 OO OKUŽENE MATERE NA OTROKA Kmalu bodo po šolah pu (udi po krajevnih organizacijah Rdeča ga križa razdelili zloženko Rdečega križa Slovenije, ki mi na/o ren način govori o nevarnostih okužbe / aidsom ter o situacijah, ki so varne. POPULARNI NA GORENJSKEM A P k A ^ Gostilničar Darko Koren iz ^ OU ^ J Pristave pri Tržiču:__, »Če hočeš ali ne, pri nas te vedno stisne...« Tržič, 8. oktobra — Nekdanji novinar Darko Koren prizadevno uresničuje gostinske načrte v domači gostilni Pr' Primožk, kilometer od Tržiča. Posadil je lipo, obnovil stranišče, ki je ogledalo vsake gostilne« Domači koinpoi in kuharska samopostrežba. Nekdanji radijski novinar Darko Koren iz Tržiča se je pred osmimi meseci poslovil od novinarske tinte in odprl domačo gostilno Pr' Primožk v Pristavi, kilometer od Tržiča. Novinarske slave mu je bilo zadosti, še posebej »nagrajevanja po delu«, zato si je dejal: Trinajst let sem delal za družbo, zdaj bom trinajst let zase — in odkorakal naravnost med gostince. Danes je že pozabil na dni, ko je moral biti povsem miren, ko je »objektivno« poročal o dogodkih s Kosova, ko je moral pisati komentarje o malem gospodarstvu, ki ga danes okuša na lastni koži. V gostinstvo se je vrgel z vso dušo in srcem in si obljubil, da bo posadil lipo, obnovil staro kaščo, odprl disko — kajti: »Mladina na vasi se nima kam dati, želje gostilničarja pa ja ni, da bi mladina samo popivala...« Darko Koren ima še vedno nabrušen jezik, duhovitost ga nikoli ne mine. Darko, kako je s tvojimi obetajočimi načrti? »Lipa pred gostilno je posajena in ko bo zrasla, se bo Pri-možkova gostilna spet imenovala kot nekdaj — Pod lipo. Njen boter je bil Uroš Aljančič, Elanov direktor. Za zdaj je sicer še premajhna, da bi se okoli nje dogajale velike stvari, ko pa bo zrasla, se bo okoli nje tudi veliko dogajalo.« Še kaj? »Stranišče, ki je ogledalo vsake gostilne. Tako lepo smo ga uredili — v ploščice mozaičnega vzorca — da te mora stisniti, če te prej ni..« desetih zvečer, lačna, žal« sem jih v kuhinjo, naj s« sami pripravijo, kar hočejo-Ženske' so opravile vsa očisc*" valna dela, rezale čebulo i*0-' moški p» pekli zrezke. Ko s0 skuhali, smo vse družno poje"' li.« Ali se to redno dogaja? »Bognedaj!« Zamisli, da Prl' dejo tri družine, pa hajd v kuhinjo. Saj potlej ne veš, kdo za koga kuha.« Ponujate oblilne porcije? »Obilne. Tu ni nobenega sprenevedanja, ne idejnosti iD nobene fantazije. Zrezek je natanko tako velik, kakršnega vidiš. Bolj je kdo lačen, večjega dobi.« Kaj pa, če kdo razgraja? »Pet pijančkov ti brž unic* vzdušje, a z njimi opravimo PJ mirni poti. Firmi kvarijo ugl?° in ljudi je navsezadnje treb kultivirati.« Ljudje veliko pijejo? , »Ljudje so pili, pijejo in boa pili; eni iz potrebe, drugi zaradi veselja ali razočaranja. P"* ča je v tej Sloveniji tako P<*J ni, da človek še edino v Ali ima tudi pri tebi gost vedno prav? »Vedno. Pr' Primožk ponujamo odlične tržiške bržole, nedeljska kosila, telečja prsa in druge jedi, če pa je naročilo drugačno, se počaka pol ure in — vse imamo.« Imate res vse? »Imeli smo gosta, ki je naročil domači kompot. Zato, ker pri nas vse imamo, smo imeli tudi domači kompot. Izginil sem v kuhinjo in zmešal vse kompote, ki smo jih imeli pri hiši, jih oplemenitil z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. 'Ni za prehvalit,' je resno dejal, ko se je poslavljal.« Kaj pa, če se pritepejo zvečer, ko kuharja ni več? »Pri nas nihče ni lačen.* Prišla je ljubljanska družba, ob najde uteho. Vemo, da Je ^ uteha nična, zlasti nasledi dan je precej zoprna.. ^a^i. zaželeno piti do razumne n* je.« Kaj je za gostilničarja do& reklama? Tale pogovorče* že...? la »Kje pa! Reklame se ne a« po »cajtengah,« za g°s,f'brj sploh ne. Ustno izročilo od? hrani in prijazni postrežbiu. najboljša reklama. Kot n nar sem veliko hodil p° °e cah in finih lokalnih '"Zjokaj je prijazen nasmeh in bra volja natakarja, kaj P° ^ ni dober kuhar, ki ga zdaj s^ iščem z lučjo pri belem dn^, Vzgojili smo sto in sto filof0 ^ različnih sort, le za 'J^'igli, naj bi dobro in pošteno de nam nikoli ni bilo mar.« . D. Sedel IMATESJKONJICKA? Ma ruša Mohorč iz Doslovč; Če se zatakne, pa še mami pomaga Menda je že od prvega razreda pri krožku za ročna delu. V 4. razredu je imela že samostojno razstavo tapiserij, na statve narejenih. Vsako leto ob koncu šolskega leta pokaže kaj novega, kaj lepšega. na razstavo, le tisto nujbolj uspelo. Tokrat je pokazala dva zares lepo spletena pulo verja: rdečega s kito in lu knjičastim vzorcem in rožnatemu /, zanimivo '.prljanim vzorcem iz samih levih in desnih Bank, »Najbolj me navduši tisto, kar je novo. Vsega se lotim in če se zavzamem, tudi kaj lepega naredim. Hvaležna sem tovarišieam za ročno de lo, Pavli Pintar, ki nas navdušuje /a pletenje,in Ljubici Zima, mentorici za ročna de la iz vrst staršev. Kaj vse že nismo delali v šoli! Prav nič nam ne vsiljujejo. Sama imam ponavadi zamisel, predlagam jo tovanšici, potem pa še ona pove, kaj bi bi lo bolj prav Če se pa zatak ne, je pa še mami tu, da po maga.« Svoja lepa puloverja |e Maruša spletla letošnjo zimo in pomlad, če/ poletje pa je pletla i/ belega garna, da je imela zračno bluzico za na morje In prepričana sem, da tudi letošnje šolsko leto ne drži kri/em rok 1) Doletu /daj je Maruša Mohonč i/ Doslovč že v 8. razredu žirov niške osnovne šole in zagoto vo spet plete, tke tapiserijo, izdeluje makramojo, obdelu je baker, veze rešilje m po ene kdove kaj še vse Spo /nala sem jo ob koncu šolskega leta, ko je | drugimi UČencI sole poka/ala, ka| vse je pri ročnem delu naredila co/ leto Seveda, vse ne pride Planinsko zavetišč na Brdu Prihajajo planinci in vaščani prej*"'' Robidnica, 7. oktobra — « 0Y petek, ko je mraz že poš'f j J zel pod kožo, je v gosti"*" ^ planinskega zavetišča n* pf1 lončena kmečka peč daj*'J jetno toploto. Dišalo je P° ^ 't zraven, v veliki kuhinj«- ^ Pavla Me/ek pripravljala a »Od pozne jeseni do n*?s pP pomludi ne bo več veli k A|. nincev zašlo sem gor. /' predvsem poleti Zavetih« I pj* skegu društva Cerkno "»j/ H24 metrov visoko, je ena,fl|lirf na idnjsko-cer kljunski P'«^ poti, je povedala prija»n« niča, ^(jis*', Zatorej m čudno, da *',,,I'.kii.1. v alci Primorci i/. Idrije, L {Jl drugih krajev, čeprav ji'1 ' ..jf škofjeloškega konca P^'jjtj; Ušće. ki so ^a odprli 'v ^ \)W namreč stoji na meji rra'astr/„ občinama, a že na idrij-«"*' prF, \a Kohidensko brdoJ^j* tudi / a\ lom po dokaj ''''u,,^' Cerkna in po slabši * HIi/u je slovita b»lni*n**jpj pogled potuje po zelenju >• ^ uh gozdov. redkih **P]*%i$0ld ko\ m nju , M. Usta\ i ni\ k,nšK hu, na pasu žičnic t*1 , - MUH IS, a sjj \,, »Mišk a |e vedno odp"l.,;|V|.i ;, doma, je nadaljeval.' ' ^fijfj, /ek Tod, vaščani i* H'' >'£ drugih okoliških /.asclK«' hajajo Druge gostilne J. |a trgov in,i je v Novak i' V petek opoldne ni »>" -i1' , ga gosta l.c maček sl' pred vrati, c akal. du >e na toplo |l J ZANIMIVOSTI PETEK, 9. OKTOBRA 1987 9. STRAN ©@IM1SM©IEEGLAS SVET BREZ BLEŠČtC no je stalno prosjačiti El,v*r Gashi Kadarkoli zadenem ob revščino, se mi ljudje, ki v njej žive, najprej zasmilijo, potem pa začnem tuhtati: ali jim je idi sami krivi *PTetibnide aU se Jl res noceJ° me ? i pa Iniai° samo druga-km-rn]ske vrednote kot mi, L_... ezl]ivci«, in se morda v ni čisto dobro počuti- m lupi mfu}€' ninče noče biti reven, tem a.očeh sosedom, sodelav-\i$mo n}lhovernu posmehu in ,an lenju- Vsak bi bil rad mo-'Jstobeiameten' b°9aL Če name-jje t0 De?a kruha gloda revščino, isfci/j Q^C.s?'(i Narave in življenj-fiaJce čin'< vsl ljudje nimajo l'o$t) Jn!!re Poguma, iznajdlji-Podjetnosti. irenlnV€T Gashi, doma iz Pri-tu »/ le moral že mlad po sve- PTed rf rej ie delal v AvstriJi' ^asirf etiTni leti se je neizučen aral v škofjeloški zadrugi. ^BostV6 °{enil> žena je doma So6ti0 t ]e dooil zadružno dvo-ct So *ry.°»onj'e v Selcih. Otrobi prihajati. Najstarejši deček je star šest let, deklica štiri, najmlajši tri. Žena. ki je prej delala v Alplesu, je pred slabim letom ostala doma. Tudi ona je nekvalificirana, čistilke, ki bi lahko delala dopoldne, ko bi bili otroci v varstvu, ne rabijo. Prošnje ima v več podjetjih. Revne bog »poplača« z otroki, pravijo stari ljudje. Kako naj Enver Gashi svojim otrokom dd vsaj pol toliko kot imajo drugi otroci? Zadnii mesec ie zaslužil iS5 tisočakov, s katerimi je treba shajati celo do naslednje.pla-če; poravnati stanarino, posojilo za pohištvo, elektriko, hrano, obleko. Ko bi imeli vsaj svoj vrt! Še težje bo, ko bodo otroci postali šolarji. Prvi sin gre letos v malo šolo. Dobro, da so vsaj otroški do-kladi, da ni treba plačevati polne stanarine, da je zadruga kupila štedilnik in odobrila posojilo za doplačilo elektrike, da ne bi ostali v temi, da bo občinski sindikat morda tudi letos kaj primaknil k ozimnici, da social-,io skrbstvo obleče otroke... Enver Gashi je bil lani zaradi srca pol leta v bolniški, ko je družina morala živeti s 60 tisočaki na mesec, letos je bil zaradi oči že dvakrat v bolnišnici v Ljubljani. To pride od živcev, pove. »Nerodno mi je, ker vedno prosjačim...« H. Jelovčan ©i PETKOV PORTRET Zalka Potočnik Imeti šestero otrok je danes za Slovenko že kar neobičajno. Zalka Potočnik iz Dvorij, ki jih ima cel »pušeljc«, 12-letno Marjetico, 10-letnega Damijana, 9-letno Veroniko, 7-letnega Jureta, 4-letnega Janeza in 1-let-no Karmen, mora na ta račun požreti marsikatero grenko. Pri Potočnikovih, Mihlezovih po domače, ni videti, da bi zlobni jeziki skalili družinsko srečo. Živijo skromno, vendar iim ničesar ne manjka. Zaika in njen mož Janez imata rada otroke, zato sta si osnovala številno družino, vendar pa gre zidava nove hiše nekoliko počasneje, avto ni najbolj luksuzna limuzina, čeprav mora biti za tolikšno družino malo večji, namesto z družino gredo otroci na morje s kolonijo. Pri hiši je le Janezova plača, kajti Zalka se je pred dvema letoma s solzami in šopkom poslovila od sodelavcev v Prešernovi osnovni šoli v Kranju, kjer je bila čistilka. Zdaj otroci dobijo otroški dodatek in ta odtehta drugo plačo. Drugih ugodnosti za otroke Zalka ni iskala. Štirje otroci hodijo v šolo in sami plačajo malico, naročeni so na Cicibana, Kurirčka, Pil, za starše je pri hiši Gorenjski glas. »Otrokom ničesar ne odrekava,« pravi Zalka. »Le oblačila morajo ponositi drug za drugim. Jeseni moramo stisniti zobe, ko so vsi naenkrat potrebni novih čevljev, plaščev, bund. Ob novem letu, Miklavžu, rojstnih dneh pa so prav tako kot otroci v manj števičnih družinah deležni darila in tortice, le da je pečena doma. Igrač jim ne kupujem, pač pa jih izdelamo doma. Moji otroci morda nimajo vsega, česar imajo edinčki v izobilju, zato pa jim ne manjka ljubezni. Zlasti mala dva sta prav razvajena. Rada jih imava, pa tudi med seboj so veliki prijatelji. Saj so včasih trenutki, da me kar glava boli. Kričijo drug čez drugega, iz šole prihajajo vsak s svojimi težavami, bolezen se loti zdaj tega,zdaj onega... Res, vzgajati šest otrok niso mačje solze! Vendar me je to vedno manj skrbelo kot pa to, kaj bodo k naši številni, še za podeželje nenavadni družini rekli ljudje.« Ko sta se Zalka in Janez vzela, sta sklenila imeti veliko družino. Vedela sta, da se bosta sama morala mnogočemu odreči: morju, frizerju, lepim oblekam... Vse kaže, da je bilo vredno. Otroci so zdravi, pridni, dobro se učijo in kaj je za mater lepšega, čeprav mora včasih njihovo živahnost krotiti tudi s palico. D.Z.Žlebir Ovčerejci so praznovali °^tob na» oktobra — Kar bolj lahkih nog so se v nedeljo, 4. ojllQ .ra' Planinci spuščali z bohinjskih hribov. Že visoko v pla-«e bilo namreč iz doline slišati poskočno muziko... v !ic-jih je Pričakala rejci 7~z,n»- Tu so namreč ov-S^ani ^g0rnJe doli ne, ki so po-St*ra p\.0včerejsko društvo ruzina sreč anje ta dan priredili kjj so °^cereJcev. Teden dni Lenega * ,.Je ovce prignali z kWekV Ja' a nekakšen za- %, so rif-Vfnlarle treb» Pr'Pfa- ^nosrJa Že laniso narodili eeanje z veselico in pe- čenim jangnetom, letos pa spet, in pravijo, da bo postalo tradicionalno. Naj se ve, da so tu ljudje, ki se navdušujejo nad ovčerejo, ki skrbe za svoje črede in ki bi radi, da bi ovčereja tod zaživela tako, kot je živela nekoč. 70 članov šteje ovčerejsko društvo v Stari Fužini, vsega skupaj pa imajo okrog 300 ovac. Njihov predsednik je Stojko Žmitek iz Stare Fužine. Veselico prirede, pravijo, da dobe kakšen dinar za postavitev ograd, za pastirja in tudi za zdravljenje ovac. Letos so veliko dali za preventivo. V Bistrici se je namreč pojavila šepavost ovac in le s hitro preventivo so pomagali, da se ni širila po tropih. Medobčinski vetari-narski inšpektor dr. Roman Grandič jim je pomagal. Da je bilo srečanje prava veselica, je pripomogel seveda tudi Bohinjski kvintet, ki je užigal tako poskočne, da so planinci kar z nahrbtniki zaplesali. In če je že veselica, ne sme manjkati tudi srečelov. Glavni dobitki so bili plemenski oven, omarica LIP in 1000 kg cementa. No, to pa ni kar od muh! D. Dolenc V DELOVNI HALJI Otroci kot vsi drugi dveh* c^er miaJ° opravka Z otroki, se delovni dan ne konča ob Nu§a' y Kre Ml prizadete otroke, to zanesljivo še bolj drži. ra*Voi 'k, specialna pedagoginja, vzgojiteljica in vodja jnega oddelka VVO v Kranju, opravlja tako delo šest let. Sestio* • so v 1 J° tudi od tega, kar v°jni ru£U.Moica odPrli raz" Varu eindelek' kJt>r vzgajajo. k°mbin 'n ne8uJejo otroke s dušev',Iranimi motnjami v ju em in telesnem razvo- lek BH! "S? Je razvojni odde- Helene n! " osnovne šole Vsem n Unu''Jeve, kar je po :-ociPr'ay,ln" Naj prizadeti dru8imi v?,JO skuPaj z vsemi s°'ski ,* ^,ednjič so to pred-da jlh °JrOci kot vsi drugi, le ^fno. j<> d,uMače sprejo niu • razlaga Nuša Vod nik »I) *uuševno in telesno priza-^ega otroka vzgajamo bolj 'nti»vidualno. Zastavimo si ^ojni program, pol.mu pa v ~*Vl>u tega programa delanj0 z vsakim posebej in raz-llarno sposobnosti, ki so mu Postale. V dveh oddelkih razvojnega oddelka imamo *a °trok, starih od tri do se-Jem let, z njun. pa dela sku P'na strokovnjakov, od nas ^'Miteljev specialnih peda-K°gov, fizioterapevta, U>g<>po ^ do psihologa, sodelujemo 1 dispanzerjem za menial '° higieno, centrom za soci-^no delo, osnovno šolo s pn 8°ienim programom...« Vse strokovno moštvo od "e»kov (v enem so laže, v dru-Sf'n leže prizadeti) je nepre-da nap nuj lo **U n» ,. ■■---' -e li' im- ^Jih*XOlJ0 Btaivsak UP'eHl< "M «>t'okovim ai ^0rn. SV,hn, L..... M se (),„ ' sv<-tu,e, k,,ko h'kaC?,lnjimukvari'1 rt»niti n J se 'Kra- k«ko ga h negovati, v preoejV njo pomoč pri delu s starši sta tudi obe gorenjski društvi, ki vključujeta starše pri zadetih otrok, Društvo za pomoč duševno prizadetim in 1 )rustvo za cerebralno parah zo. V slednjem aktivno dela tudi Nuša, ki se vsako leto udeležuje njihove kolonije. »Naša oddelka sta zelo odprta m sprejela bi se novo otroko, če bi bilo treba. Vem, du je za starše takšna odločitev težka. Zato otroke tistih na pragu odločitve sprejme mo v vrtec en dan v tednu. Razvojni oddelek je /a starše brezplačen, ne glede na siceršnje socialno stanje družine, saj se zavedamo, koliko družino ta otrok stane. Tu v vrtcu zanj storimo vse, da bi bil zadovoljen, srečen. Vem, da govorim kot na kaki misi jonarski misiji, a kaže, da ne morem iz svoje kože.« D. Z. Zlobi r Glavni dobitek pri srečelovu je bil seveda plemenski oven. — Foto: I). Dolenc IZ ZGODOVINE Italijanska partizanska udarna divizija Garibaldi Natisone in 158. brigada Antonio Gramsci Po razpadu italijanske fašistične države so na obmejnem ozemlju Italije in Jugoslavije naglo nastajale italijanske partizanske enote. V njih so bili pretežno protifašistični prostovoljci, zlasti delavci iz Gorice, Vidma, Tržiča, Trsta in nekateri celo iz Sardinije. 3. oktobra 1944. leta je bila iz prvotnih manjših partizanskih enot ustanovljenu udarna divizija Garibaldi Natisone. Sedmega novembra 1944 je bila priključena 9. korpusu NOV in POS. Poveljevali so ji komandant Mario Fantini - Sasso, komisar Giovani Padoan - Vanni, namestnik komandanta Rudi Kodrič - Branko in operativni oficir Gino Lizzero - Ettore. V letu 1945 so sestavljali divizijo, 156 brigada Bruno Bouzzi, 157., brigada Guido Picelli in 158. brigadu Antonio Gramsci. Brigada, ki je nosila ime italijanskega teoretika - marksista Antonija Gram-si 11 a, je bila ustunovljenu v Benečiji 3. oktobra 1944. Konec februarju 1945 so ji poveljovuli Giuseppe Gurgano - Boris, politični komi-sur Munfrodi Mazzocca in namestnik komandanta Alojz Furlan -Milko Brigada Gramsci je imela tri bataljone, Gregoratti, Mameli in Pustetto, ter štabno četo in težki vc '. minometalcev. Štela je 250 mož. nadaljevanje prihodnič iiiiUtiMtaltoU Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo Gorenjski glas, 2. oktobra MLADINSKI FESTIVAL CELJE '87 Danes ste v Glasu objavili reportažo z Mladinskega festivala v Celju. Zelo prav je, da ima mladina svojo stran v Glasu, saj je Glas list za vse Gorenjce, stare in mlade. Prav je tudi, da dd mladina duška svojemu nezadovoljstu razmeram, kiji niso naklonjene, razmeram, v katerih se vse bolj oži njihov življenjski prostor in je vse bolj zamegljena njihova svetla prihodnost, o kateri smo tako napihnjeno nekoč govorili. Toda svoboda tiska imd tudi nekje svoje meje, mar ne? To bi vsaj pri vas morali vedeti. Če smo zabredli v hudo ekonomsko krizo, še ni treba, da bi se spet oprijemali fašističnih gesel, ki jih je uporabljal Hitler v svojem klavrnem, a krvavem pohodu po Evropi. Smo mar že vsi ponoreli in ne vemo več, kaj je prav in kaj ne? Tisto - EIN GEIST, EIN VOLK, EIN LAIBACH, ne sodi v parolo, pod katero naj mladina uveljavlja svoje ustavne pravice!! Meni se današnja mladina smili, ko vidim, da jo je spet nekdo speljal na napačno pot v slepo ulico. Vemo, kakšen konec je doživel Hitler in njegov fašizem, zato ne potrebujemo več ne Hitlerja ne njegovih gesel, ampak potrebujemo zdravo in borbeno mladino, ki bo nekoč z boljšo politiko in sposobnejšimi gospodarskimi prijemi spet pripeljala našo deželo iz krize in iz kriminala, v katerem se je znašla. Razni Agrokomerci in druge zgrešene investicije, inflacija in kraje, ki se vse bolj množijo, vse to je anarhija, brezzakonje, kriminal, ki nas bo lahko popolnoma uničil, če ne bo mladi rod sposoben napraviti reda. Boriti se je treba proti anarhiji, nespoštovanju zakonov, proti krivicam, ki so postale že vsakdanja praksa v naših medsebojnih odnosih. Mladina naj povede ta boj proti birokratom, ki botrujejo takemu »razvoju«. Mladina naj stopi naprej, vendar ne s fašističnimi gesli, kajti naši ljudje so narodnostno zavedni in v bistvu pošteni, čeprav razmere, v kakršnih smo, kažejo drugače. Moramo upoštevati, da so nekatere vodilne skupine, ki nas predstavljajo, šle svojo nezakonito pot, kar pa še ne pomeni, da je vse ljudstvo en sam kriminal, še manj pa, da si želi spet Hitlerja, ki ga kliče na pomoč z onega sveta. To je najnovejše poneumljanje mladine, da bi jo odvrnili od pravih krivcev in prave poti, po kateri naj krenejo v boju za svoje pravice. Ali je Aleš Dvor-žak okusil fašistični teror, ali je bil žrtev fašizma, da zdaj lahko pljuje na 1,700.000 žrtev fašističnega nasilja? Gotovo da ne. In kdo ga je zavedel tako daleč, da zdaj piše v Glas fašistična gesla? In ali Glas res ne ve, da je tako početje neumestno in žaljivo za vso zdravo slovensko javnost in ali je umestno dajati prostor v Glasu takim člankom s takšnim parolam, medtem ko veliko bolj koristni članki v Glasu ne dobijo prostora! Dragi tovariši, ali smo ali nismo več Slovenci? Ali so nas nemške marke že tako daleč preslepile, da smo postali izdajalci slovenstva in si dajemo nemška imena celo za našo slovensko kulturniško skupino? Baje ta skupina visoko ceni Hitlerja, ki da je bil baje prvak rokerjev. In če že ne moremo brez teh rokerjev, ki se mi zdijo kot eksces neke družbe, ki gre rakovo pot, pa pustimo vsaj Hitlerja in njegova gesla na tej rakovi poti in ne vznemirjajmo poštenih Slovencev. Raje prisluhnimo odmevu" v nemških časopisih, ki zelo objektivno in kritično pišejo o »pohodu« LAIBACHA na zahod. Očitajo jim nemšku-tarstvo, mi jih pa povzdigujemo v nebo, pa ne vemo pravzaprav zakaj. Kot vse kaže, potrebujemo v teh kriznih časih nekaj nenormalnega, nekaj, kar naj bi nas potopilo v brezumje, da ne bi. ne videli ne slišali ogromnih škandalov nepoštenih vodilnih ljudi v našem gospodarstvu in naši politiki, ki to gospodarstvo slabo vodi, saj mnogi priznavajo, da do časa, dokler niso prevzeli (ne)odgovornost, v gospodarstvu, o tem niso imeli niti pojma. Mi pa pišemo in STTiO pisali, tudi Glas, o PRAVIH LJUDEH NA PRAVIH MESTIH, o tem, da smo na volitvah volili in izvolili najboljše med najboljšimi, ki jih je predlagala, seveda kdo drug kot naša edina monopolna politična stranka. Ne, dragi tovariši pri Glasu, niti LAIBACH, ne NEUE SLO-WENISCHE KUNTS, ne RDEČI PILOT in še nekateri ne bodo rešili naše bodočnosti, čć' ne bomo vsi skupaj Jbolj pošteni do naših ljudi, ki so nam zaupali, vključno tudi LAIBACH in naša mladina, ki je nismo ne vzgajali ne usmerjali, ker smo se pač le pehali za bogastvom, šole pa so le učile in se izgovarjale, naj vzgajajo starši. Tako je mladina tu, kjer je, na negotovih tleh, kjer se zaletava neusmerjena in nekaj kot v obupu poskuša storiti, žal zelo zgrešeno in brez kakršnegakoli zagotovila, da bo uspela. Zato se zavzema za čimveč hrupa, ki ga proizvajajo razne skupine z glasbo in motorji, da bi ta hrup prevpil današnjo stvarnost, današnje kritične razmere, ki pa jih, kot rečeno, niso povzročili delavci. Delavci so pošteno delali in ustvarjali dobrine tudi za našo mladino, toda te dobrine so si prilaščali posamezni vodstveni ljudje, iskoriščujoč zaupanje svoje baze, ki jih je postavila na odgovorna mesta, prepričana, da bodo dobro in pošteno delali za našo družbo, za njeno bodočnost in srečo mladega rodu. Izdali so nas, ne le nas, stare, ampak predvsem mlade in jim kruto zasenčili bodočnost. Že sedaj je preko milijon brezposelnih, ki živijo od milosti drugih. Z nemškimi parolami pa ne bomo tega rešili. To ni prava pot za to revno družbo z bogatimi posamezniki! Ivan Šepetavc Gorenjski glas, 2. oktobra TRŽNICA, PRALNICA, ALI... Bralcem Gorenjskega glasa želimo pojasniti netočnost, ki jo je napisal tov. Marjan Štem-pihar v svojem članku, objavljenem pod naslovom Tržnica ali pralnica ali..., objavljenem v petek, 2.10.1987. Na kranjski tržnici ni nobene ribje restavracije, le naša delovna organizacija ima že skoraj tri leta obnovljen bife, v katerem pripravljamo tudi ocvrte sardele. Prav toliko časa pa je v Kranju odprta nova prodajalna rib naše delovne organizacije z imenom Delfin, ki je v Tavčarjevi ulici 1 (v bližini Maistrovega trga na začetku starega dela mesta). Bife na kranjski tržnici je lično opremljen in primerno vzdrževan in ima vsa soglasja za obratovanje. Obiskovalci so z izbiro in postrežbo zadovoljni, kar nam dokazuje tudi promet tega lokala. Pripomba tov. Marjana Štempiharja v zvezi z omenjeno ribjo restavracijo in prodajalno rib bi torej lahko veljala pred tremi leti. Z ostalimi opažanji in predlogi tov. Marjana Štempiharja se tudi mi strinjamo in menimo, da je tržnica v starem delu mesta lahko dodatna zanimivost, vendar je potrebno zagotoviti našim krajem primerno čistočo. Vsekakor je tržnica v sedanjem obsegu premajhna in okoliške spomeniško zaščitene zgradbe vidno propadajo. Direktor TOZD Gostinstvo Ivan Demšar 'IMiSv5JJ©IEEGLAS 10. STRAN RAZVEDRILO NAVIJAŠKE STRASTI: V ZAGREBU SO NAS PRETEPLI Na hokejski tekmi Medveščak — Jesenice v Zagrebu se niso stepli le igralci na ledu, ampak tudi navijači po tekmi pred dvorano. Pripoveduje pretepeni in zgroženi navijač Jsssnićsnc'v z fcilsds. »V Zagreb smo potovali z osebnim avtomobilom. Prvi dve tretjini je bilo vse v redu, držali smo im skupaj in športno navijali za »nase«. V dvorani je bilo okoli 10.000 ljudi, bili smo v občutni manjšini, zato je nesmiselno misliti, da smo kogarkoli žalili ali izzivali. Le športno smo navijali, kot vedno navijamo na vseh tekmah. Pred zadnjo tretjino smo stali pri »šanku«, ko je od nekod pritekel navijač Zagrebčanov in nas resno posvaril: Zbežite, kamorkoli že in takoj, kajti pred dvorano vas čakajo! Svarilo sem vzel zelo resno in takoj poprosil bližnjega miličnika, naj nas zaščiti Zamahnil je z roko in dejal: 'Nič se ne bo zgodiio, saj se tudi na univerziadi ni!' Ko pa smo po tekmi zapuščali dvorano, se je začelo. Bilo je dovolj, da so nas slišali, da govorimo slovensko, bilo je dovolj, da so opazili značilni navijaški šal okoli vratu. Kar udarjali so. brcali in nas pri tem nesramno žalili. Vsega sem vajen, tudi navijaških športnih strasti, a takih žaljivk na račun Slovencev še nisem slišal... Ko sem videl, da je poleg mene obležal na tleh prijatelj Slavko, sem ga hotel vzdigniti, pa je padlo in padalo tudi po meni. Miličniki so priprli dva naša, Mlinarca, brata hokejskega igralca in še nekoga, iz Zagreba nismo odšli, dokler ju niso spustili. Priprli pa so ju zato, ker naj bi menda metala denar na ploskev in žalila igralce. Lepo vas prosim, Mlina-rec naj bi metal denar na led! Ko smo spraševali, zakaj nas niso pravočasno zaščitili, so nam miličniki rekli, da pač kaj takega sploh niso pričakovali. Veseli smo bili zmage, a zato smo bili tepeni. Nas, kakih 40 proti 10.000 Zagrebčanom, ki so res metali denar na led in žalili jgralce. Proti priprtima navijačema bodo vložili prijavo, mi pa se vsi sprašujemo: Kako je mogoče, da opozorjeni miličniki niso ukrepali tako, kot bi bilo treba, saj ie nedopustna sramota, da so nas v Zagrebu tako zelo žalili in pretepali!« Cvek • Spisek najbogatejših Ugledni ameriški ekonomski časopis Fortune je objavil listo najbogatejših ljudi na svetu. Britanska kraljica Elizabeta II je na petem mestu, saj je njeno zasebno premoženje ocenjeno na 7,4 milijarde dolarjev in ji na leto prinaša 30 milijonov dolarjev. Vendar se kraljica po palači zvečer sprehaja tako, da ugaša luči, ker se boji velikega računa za elektriko. Njeno bogastvo je impresivno, a daleč zaostaja za prvim in drugim na listi. Prvi je neki sultan s premoženjem 25 milijard dolarjev. Živi v palači s 1788 sobami in dvema ženama ter potomstvom, drugi pa je kralj Saudske Arabije. # Novi telefoni za varnost V neki ameriški državi so dovolili montiranje telefonskih aparatov, na katerih se pokaže številka tistega, ki kliče, še preden se dvigne slušalka. Teh telefonov so posebno veseli policaji in varnostniki, saj so prepričani, da bodo tisti, ki radi po telefonu vznemirjajo druge, dvakrat premislili, preden bodo zavrteli številko. kje kaj DELAJO Hm NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI KLEMEN KOBAL Kot pionir je Klemen Kobal začel skakati pri smučarskem klubu Triglav v Kranju pri trenerjih Dejanu Sinku in Jožetu Javorniku. Iz pionirskih vrst je prišel v mladinsko državno reprezentanco in trikrat je bil celo mladinski državni prvak. Bil pa je tudi v članski državni reprezentanci. »Moj največji tekmovalni uspeh je bilo drugo mesto za pokal Kongsberg, v katerem je tekmovala svetovna elita skakalnega športa. Tekmoval sem do leta 1973, potem pa študija arhitekture in skakanja s smučmi nisem mogel več uskladiti. Žrtvoval sem smuči. Veste, čeprav je risalna deska ravno tako iz lesa kot skakalne smuči, to dvoje ni šlo več skupaj. Doštudi-ral sem arhitekturo in zdaj sem zaposlen v Projektivnem podjetju v Kranju. Star pa sem štiriintrideset let.« Kaj priporočate mladim športnikom? »Naj se varujejo uspehov za vsako ceno — ta cena je namreč mnogokrat previsoka. Ko pa trenirajo in tekmujejo, naj bodo z mislimi in srcem pri stvari, da bodo uspeli, da bodo izpolnili cilj, ki so si ga zadali.« In kaj vam pomeni šport? »Športu sem ostal zvest, zlasti tistemu, ki je povezan z naravo. Še vedno se rekreativno ukvarjam z alpinizmom, turnim smučanjem in zadnje leto zelo uživam v letenju z jadralnim padalom.« D. H. FESTIVAL LJUBLJANA V ljubljanskem Festivalu poleg klasičnih glasbenih zadevščin ponudijo obiskovalcem tudi kaj novejšega. Jani Jerant in Drago Vovk, prvi predvsem v odgovornem, drugi v izvajalskem smislu, se v vsakdanjiku prav solidno obneseta. Mala Viteška dvorana in Letno gledališče Križank, to sta osrednja izvajalska prostora, sta gostila že prenekaterega glasbenika, spomnimo se samo zadnjega dogodka, koncerta Martina Krpana. In kaj nam Festival ponuja v bližnji prihodnosti? Danes bo ob 19.30 uri nastopil Marko Brecelj z Javno vajo in še nekaterimi gosti. 12. in 13. novembra bo Viteška dvorana gostila kantavtorja Ibrico Jusiča, ki bo predstavil svojo novo veliko ploščo. Slab mesec dni pozneje, 10. decembra, pa bo kantavtorske vrste zastopal Bojan Drobež, in to skupaj z Ladom Jakšo. Konec de- cembra pa imajo v planu še Svetla-no Makarovič. Sicer pa je s pomočjo Festivala možno dobiti v svojo mesto tudi različne ustvarjalce. Pa preletimo njihovo ponudbo. Martin Lumbar je bil v mladosti znan kot pevec Kekčeve pesmi, dandanes pa veliko časa posveča indijski glasbi in glasbilom — Sitarju in tablam. Tomaž Pengov je seveda vsem ljubiteljem kvalitetne kantavtorske glasbe dobro poznan (LP Odpotovanja, singlici Napisi padajo — Črna pega čez oči). Posebno je zanimiv v zadnjem času, ko njegova nova velika plošča kar ne more in ne more ugledati luči sveta... Duo Vlado Kreslin in Miro Tom-massini, dva stara rockerja, ki ju verjetno ni potrebno preveč precjr stavljati, recimo pa besedo več o skupini Epitaf. Gre za petčlansko zasedbo, ki igra svoje skladbe, z razpoloženjsko, ljubezensko in družbenokritično tematiko ter irske, škotske in bretonske narodne pesmi. Tudi o Tomažu Domicelju ni potrebno preveč besed. Kljub temu. da je fant sicer trenutno v Veliki Britaniji, domače trenutke rad preživi na koncertnem odru. Omenimo še šestčlansko zasedbo štajerske skupine Pohorje Expres in potujočo videoteko Sraka (o njej več kdaj drugič) in počasi lahko sklenemo krog tovrstne ponudbe pri ljubljanskem Festivalu. PETEK, 9. OKTOBRA 1987 ŠEGE IN OBIČAJI • SKOPARNIKI IN KIDAČI. VOZARJI IN GNOJVOZA Kaj in kako so delali naši dedje in pradedje? Med drugimi je; senskimi opravili so gnojili tudi njive in travnike ter pri tem imeli svoje šege in navade. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev (III), takole opisuje: »Gnoj so vozili z vozovi, mnogokje so prvi voz pokropili z bla goslovljeno vodo, opravilo pa imenovali »gnojvoza« ali gnojavož Gnojvoza je eden izmed primerov vzajemne pomoči kmečke sr nje, saj en kmet dela ni zmogel. Vsakemu vozu so dodelili dva »k dača«, vozniku pa pravili »vozarni«. Na njivah so čakali »skoparn ki«, da so skopali gnoj z voza in so ga dekle nato trosile. Prvi voz je zapeljal z doma veliki hlapec, ki je veselo zavriska to je bilo znamenje, da se je gnojvoza začela. Treba je bilo trdo d-lati, saj je voz za vozom prihajal na njivo... Po večerji je sledila svojevrstna zabava. V hišo je vstopila domača hči ali prva dekla in prinesla več pušeljcev. Gospodar je prišel s peharjem jabolk, prijel eno in ga vrgel na sredo. Fantje in možje so planili po njem. Kdor je jabolko zgrabil, nato pa zajuckal, je dobil pušeljc. V enem jabol; ku je bil tudi denar: »cvancgarca«, pred vojno pa krona. Pri tej igri je bile veliko hrupa in trušča. Ko so bili pušljci razdeljeni, je bilo igre konec. Kdor si ga je pridobil, se je nato v nedeljo postavlja! ž njim! Za slovo je dobil vsak gnojvozar po dva krapa in po dva »brata« (buhteljna). Naslednje jutro pa k sosedu, dokler ni vsa srenja razvozila gnoja na njive... Duo Herbie v Pop delavnici — Člana dua Herbie, Hajni Bla-gne s Koroške Bele in Marjan Zupan iz Podhoma. sta minulo sezono zabavala obiskovalce gostišča Jurček na Homu in goste restavra^ cije Dalmatinska konoba na Bledu. Program je bil dokaj pester, saj se je bilo treba prilagoditi gostom, kljub temu pa sta ostala zvesta svoji glasbi. Hajni Blagne, ki igra klaviature pri skupini Obvezna smer, je pred kratkim v studiu Akademik posnel svojo lastno skladbo Tiha si. Z Marjanom imata oktobra namen posneti še eno skladbo za Pop delavnico. Instrumentalna zasedba Herbie je dokaj zanimiva, saj sta oba klaviaturista, ki z uporabo svnthesizerjev, avtomatskih ritmov, efektov in seveda z lastnim glasom ustvarita izjemen zvok. PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO štarico Anico Peternelj oni dan res obiskali. Trojica domačinov, ki je bila tedaj ravno v uradu v zadružnem domu, je potrdila, da smo zadeli v črno. Poštarica Anica pa je bila predvsem presenečena in tudi malce nerodno ji Je bilo. »Izučila sem se za trgovko, je potem le povedala. »Včasih *° nas učili, da sta glavni odliki trgovca prijaznost in ustrežljivost. Mislim, da je danes v javnih službah vse premalo prijaznih ljudi. Ni treba, da bi se na široko smejali, le več spoštovanja, tistega pravega človeškega odno-sa,razumevanja jim manjka.« Anica je prišla na sovodenj* sko pošto pred trinajstimi letijz poljanske trgovine. Tu ima bliže do doma na Koprivniku. Do nedavnega je tudi raznašala pošto po Sovodnju, od hiše do hiše, od vrat do vrat, v lepem in slabem vremenu. Zdaj dela samo za poštnim okencem; sprejema *fl izdaja pisma, pakete, denar, P0" sređuje telefonske pogovore, vse, kar pač sodi na pošto. »Starejši ljudje se ne spoznajo n* zapletene obrazce. Njim jih rada izpolnim. Mladi se moraj0 naučiti,« je še dejala Anica P®" temelj in nas pospremila s pr1' jaznim nasmehom. H. Jelovčan ANICA PETERNELJ Če vas bo pot zanesla na Sovodenj v Poljanski dolini, stopite na pošto. Tu vas bo prijazno pozdravila naša »poštarica« Anica Peternelj. Anica je resnično kadarkoli pripravljena na vse želje krajanov in nikoli ni slabe volje. Mimogrede vam izpolni položnico, če vam ne uspe, odšteje denar, zavrti telefon, če niste vešči vrtenja številčnice, spotoma pa še prijazno poklepeta o tem in onem. Na prijazno povabilo Lidije Jezeršek smo sovodenjsko po- Male gorenjske vasi Slatna Piše: D. Dolenc »A gremo h levo?« Sadje dobro rodi. Včasih so kuhali žganje pri vsaki hiši. Kot najboljša žganjekuharica pa je slovela Štefanca, Ivana Plemelj, sestra dr. Josipa Plemlja z Bleda, ki jo je celo tržiški tovarnar Gassner najemal za kuhanje svojega žganja. Njegov šofer jo je z avtom hodil iskat. Še na špice je imel kolesa, se spominja Potočnikova Štefka. Po štirinajst dni je ostajala tam. Njen brat, ki je bil slikar, pa je na Štefanovo hišo v Slatni narisal ogromnega leva in napisal Žga-njarna. Za dom je Ivana skuhala po 350 litrov žganja in od daleč in od blizu so ga hodili poskušat. Tržičani so govorili: »A gremo h levo?« Štefka se še spominja teh druščin, ki so silno lepo pele in jodlale. Na drajer da pojo, so pravili. Tudi domači so lepo peli in igrali. Štefka še danes zelo lepo zaigra na citre. Njene hčerke so »sestre Potočnik«, Tatjana, Jelka in Erna, ki so nam deset let skupaj prepevale po radiu z Dobrimi znanci, s Silvestrom Mi-helčičem in drugimi... Tatjana in Erna sta zdaj v Ljubljani, Jelka pa še vedno poje pri Pekovem zboru. Mama Štefka poje pri radovljiškem ženskem pevskem zboru Lipa. Zlato Gallusovo značko je dobila pred nekaj leti. Svoj tamburaški orkester je imela svoj čas v Begunjah, vsa družina je živela z glasbo. Črne bukve Vas se je tudi v starih časih znala po svoje zabavati. Najbolj imenitne so bile »črne bukve«, ki so jih imeli vsaj pri dveh hišah, pri Ždovin in pri Štefanu. Pravijo, da so iz teh »črnih bukev« tudi coprali, 'hudiča pršverali', in zgodilo se je, da je nekoč eden od starih Zdovinovih gospodarjev, ki je bil iz Bohinja doma, za-copral sosedu Tacmanu krave, da tri dni niso nič jedle. Coper nikakor ni hotel pojenjati, še danes povedo pri Ždovinu, tako da so morali Tacmanovi iz Stražiš-ča v gnojnem košu pripeljati drugega coprnika, da je živino Konje imajo v Slatni le še trije kmetje: Vrban, Koštan in Ždovnk. odcopral. A je imel veliko dela, preden mu je uspelo, menda je bil na koncu ves grižav... Starim coprom se seveda v Slatni le še smejejo, včasih pa so take stvari hudo resno jemali. Na lan in ajdo le se spomin Kot po vseh gorenjskih vaseh so včasih tudi v Slatni vse pridelali doma. Sejali so tudi ajdo in lan, slednjo še po vojni. Včasih so ga tkali tudi v Slatni, po vojni pa je za vse te vasi tkal platno Metrnekov ata iz Leš. Eno leto so sejali lan, drugo pa koruzo, zaradi kolobarjenja. Tudi 'pajšt-be' so imeli za sušenje lanu in po vasi je dišalo po lanenem semenu. Zdaj že dolgo let ni videti modro cvetočega lanu, ne ajde, še koruze ne, ker jo divjad uniči. Leta 1947 so se pojavili divji prašiči in odtlej neusmiljeno pustošijo. Krompir posade, pa pšenico in oves za dom. Tudi ribez so imeli zadnja leta, a ker ni bilo organiziranega odkupa, ker je odkupna cena vse nižja, so ga ljudje opustili. Ni računice, pravijo pri Zdovin, če eno češnjo posekaš, pa dobiš tisti denar notri. Še največ dohodka imajo od gozdov. Tudi za mleko nimajo organiziranega odvoza. Vsak po svoje ga vozi v Begunje. »Banditenstrasse « In kdaj je bilo vaščanom najhuje? Zagotovo med zadnjo vojno. Tu so se zbirali prvi partizani. V Dobrči so se držali. Skozi vse te vasi so tekle kurirske poti. Za nekakšno osvobojeno ozemlje so veljale in Nemci se potem, ko so se partizanske vrste okrepile, zlepa niso upali sem gor. V Bistrici in v Begunjah sta stali tabli z napisom: »Aufpassen! Banditenstrasse!«, ki sta opozarjali, da so tu partizani, da je nevarno. Nemci se sem gor brez večjih skupin in močno oboroženi sploh niso upali. Če so le prišli, so jo skupili. Padlo pa je tudi veliko partizanov, posebno kurirjev. Cesta pod gorami je kar posuta s spomeniki padlim. Za spomenik, ki stoji v neposredni bližini gasilskega doma v Slatni, skrbe gorenjski civilni invalidi vojne. Vsako leto organizirajo pohod do spomenika. Ko je bil ob koncu polletja Štefka Potočnikova še danes rada zaigra na citre. — Foto: Dolenc 1984 organiziran spominski P° hod po poteh Kokrškega odreda-smo pohodniki obiskali tudi vs vasi pod gorami, vse partizan' ske hiše in v Slatni nam je Štefka Potočnikova prelepo zaigra19 na citre. JL°KTOBRA ^87 RAZVEDRILO 11. STRAN (m§)IMiS»ESGLAS Nagradna igra •JABOLKA DOBI ZINKA PODOBNIK V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, kateri je največji nasad jabolk na Gorenjskem in dobili veliko (420) Pravilnih odgovorov. Vsi ste uganili, da je največji nasad jabolk na Gorenjskem nasad Resje pri Podvinu, celo to ste Pripisali, da zanj že leta zgledno skrbi inženir Tine Bene-dičič. Izžrebali smo Zinko Podobnik, Mrzli vrh 14, 64225 Sovodenj, ki bo v nasadu Podvin prejela dva zaboja lepih ozimnih jabolk. Čestitamo in dober tek, Zinka! ALPETOUR ^ •PO ITALIJI IN KORZIKI Turistična agencija Alpetour vas vabi na šestdnevno Potovanje po Italiji in Korziki. Udeleženci potovanja si bodo ogledali Piso, Rim in Firence, na kratko se pomudili na Sardiniji, najdlje pa na Korziki. Iz italijanskega Livorna se bodo s trajektom zapeljali do oastie, odtod pa z avtobusom do mesteca Ajaccio, kjer bodo ovakrat prespali. Med bivanjem v Ajacciu bo dovolj prostega casa za obisk kraja letalske nesreče pred šestimi leti. Cena potovanja znaša 290.000 dinarjev po osebi, prijavite Pa se lahko v vseh Alpetourovih poslovalnicah. N*GRA DNA KRIŽANKA S°natin 6 preJšn-ie križanke: spletkar, traverza, rodilnik, elita, ^enelf'r110' kraa1' ng' boit' Jasnost- -)ard' degustacija, ego, nagib, neran *i , e' obla' anina, kjeld, vojna, ant, sato, anatas, gig, anton, L> SI, kipi MaUKn oo„« ---J Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Brigita in Anastazij Lan-gerholc, Podlubnik 335, Skofja Loka; 2. nagrada: Angela Pesjak, Zgornja Lipnica 13, Kamna gorica, 3. nagrada: Rezka Šunkar, Predoslie 28, Kranj. Za današnjo nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: L nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Goren efitve Pošljite do srede, 14. oktobra, na naslov: Uredništvo zank") ega glasa- Mose Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno kri- varčevanja Naša želja je, da skupaj z vami izboljšamo kvaliteto bančnega servisa in dosežemo raven storitev, ki bo omogočala oseben in zaupen odnos med bančnim delavcev in varčevalcem. Za uresničitev te naloge bomo enostavne in masovne posle, kot so dvigi gotovine, opravljali čim hitreje. samo gotovinska izplačila Iz hranilnih kn\\i\c in tekočih ratunov Tako so v vseh Večjih ekspoziturah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske označena bančna okenca na katerih je možno samo dvigovati gotovino iz hranilnih knjižic in tekočih računov. Varčevalce, ki nameravajo ob obisku v banki samo dvigniti gotovino#prosimo, da se poslužujejo omenjenih okenc, na katerih bodo postrežem najhitreje. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ^AVNE OBRESTNE MERE OD 1.10. 1987 DALJE **a sredstva občanov V|0ge na vp£>9'ed e. vezane nad 3 mesece °9e, vezane nad 6 mesecev 9®. vezane nad 12 mesecev 9e, vezane nad 24 mesecev 9o, vezane nad 36 mesecev letna diskontna obrestna obrestna mera mera 7,5% 131 % 93,13 % 132 % 104,63 % 134 % 136 % 138 % • PRIDEMO TUDI NA DOM V naši novi rubriki Pridemo tudi na dom bomo odgovarjali na vaša vprašanja, ki nam jih lahko sporočite po telefonu vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure (telefon 21-860 ali 21-835). Lahko nam seveda tudi pišete (za rubriko Pridemo tudi na dom). Če ste v stiski in ne včste, kje bi poiskali pravi odgovor, sporočite nam in pomagali vam bomo. Naš servis bo res 'naj' servis, saj bomo prišli k vam na dom: vsa zanimiva vprašanja in odgovore bomo namreč objavili in jih boste tako doma, »fletno« v fotelju ali na divanu, prebrali. Božena B. iz Kranja; »Koliko stane čiščenje usnjene ženske jakne? Ali v prodajalnah Industrije usnja Vrhnika prodajajo nove modele ženskih jaken na posojilo?« Čistilnica Bistre v Stražišču: »Čiščenje usnjene ženske jakne stane 13.020 dinarjev, očistimo jo v štirinajstih dneh.« Prodajalna Industrije usnja na Vrhniki: »Ženskih zimskih jaken (stanejo okoli 500 tisoč dinarjev) ne prodajamo na potrošniško posojilo, nudimo le akontacijske ugodnosti. To pomeni, da kupec lahko plača v treh obrokih, vendar lahko izdelek prevzame le po plačilu zadnjega, tretjega obroka.« Žarko C. iz Naklega: »Koliko metrov lesenega opaža lahko uvozim iz Avstrije?« Carinarnica Jesenice: »Blagovna lista, ko so potniki lahko uvažali določene količine blaga (denimo 4 kvadratne metre opaža ob prestopu meje) ne velja več! Zdaj brez plačila carinskih obveznosti imetniki maloobmejnih prepustnic lahko uvozijo blaga za 5.000 dinarjev, medtem ko s potnim listom za 1.500 avstrijskih šilingov. Carinske dajatve v višini 51 odstotkov od vrednosti blaga se plačujejo od 6.000 dinarjev naprej.« Milena D. iz Radovljice: »Koliko zdaj stane renault 4, »katrca«? Murka Lesce: »Tovarniška cena katrce je 3 milijone 810.000 dinarjev. Če prištejemo še 36,5 odstotka davčnih dajatev, je tako »na cesto postavljena« vredna 5 milijonov 200.650 dinarjev. Dobavni rok je do 60 dni.« £. Gorenjski GLASILO OKIAJNCCA O O ■ O I * O f KRANJ Kako mile so naše kazni F. Z. iz Strahinja pri Naklem je dopolnil komaj 18 let. pa se je že moral zagovarjati pred sodiščem zaradi raznih kaznivih dejanj, katera so v glavnem posledica prevelike fantovske razposajenosti. V nočnih urah je potegnil čez vaško pot v Strahinju bodečo žico, visoko meter in pol,in jo na obeh štrenah pritrdil. Ko se je v jutranjih urah še v temi peljala po poti neka ženska, se je zaletela v žico in padla po tleh ter si pri padcu raztrgala obleko in zadobila razne odrgnine. Naslednjega dne je ponoči v neki hiši v Bistrici, kjer je vaso-val, vzel aluminijevo posodo z govejo juho. ki jo je potem polil po cesti, posodo pa razbil. Tako je že v mladosti pokazal surovost in kazen mesec in 15 dni zapora naj bi ga zmodrila. Mi pa se čudimo tako milim kaznim... Gorenjski glas, leta 1953 Dahnili so da: LJUDSKI ZAVETNIKI • LUKEŽ JE REPNI PUKEŽ 16. oktobra goduje Gal, dva dni kasneje pa Luka. Galu so hudomušno naprtili očitek: »Gal panj čebel ukral...« V Poljanski dolini vedo takole povedati: Svet Gov je čebele krov pa so ga v sod zabil pa po breg zavalil. Ko je v grapo prletu, je sod razletu. Nato je doge nazaj prinesel in za kazen doge na rami držal. Gal je le skromen vremenjak: svet Gal je repo v jamo vgnal, svet Lukež je repni pukež, sveta Urša je dur zabušlat Na Lukežovo, ki je ponekod živinski patron, so tudi voli brez moči. Luka imajo slikarji za svojega zavetnika, kajti bil je izobražen mož, zdravnik in slikar. »Če žerjavi pred Lukom od nas v tuje kraje ne gredo, smemo upati, da do božiča zime ne bo.« • Na Jesenicah: Barbara Čimžar in Boštjan Pristavec iz Kranjske gore; Merima Pajič in Ismir Korlat z Jesenic; Stanislava Ribnikar in Henrik Hočevar z Jesenic; Amela Kurbegović in Mirsad Salkič z Jesenic; Murisa Ajanović in Ibrahim Alagič z Jesenic; Romana Krivec in Vojko Komac iz Kranjske gore; Ana Zidarevič in Bogomir Dacar z Jesenic. • V Kranju: Ana Kern in Danijel Selan s Trate; Milena Gašperlin in Janez Dolinar z Visokega; Jana Podlesnik in Rajko Zebovec iz Strahinja; Mateja Martinović in Ivan Lužovec s Kokrice; Marjeta Švab in Robert Lavtar iz Tržiča; Jurka Korenini in Samo Pavel Kavšek; Nataša Bohinc in Dušan Fern iz Kranja; Romana Valjevec in Bojan Makovec iz Kranja; Ljubica Ču-librk in Borut Verber iz Kranja: Boža Dodev in Anton Pustoslemšek iz Zgornjih Bitenj; Saša Preisinger in Tomaž Sadar iz Kranja; Jana Štular in Janez Kuhar iz Luž; Irena Šimnovec in Filip Murnik iz Kranja; Anita Zupan in Slavko Štefe iz Voklega; Dragica Petrovič in Janko Cof iz Šutne; Tadeja Česen in Dušan Zalokar iz Zaloga pri Cerkljah; Darja Jamnik in Tomislav Gorjanc iz Zgornjih Bitenj; Zdenka Šušteršič in Bojan Delovec iz Srednje vasi pri Šenčurju; Andrejka Velikonja in Mihael Rozman iz Zgornjih Pirnič; Karmen Kamenšek in Marko Korenjak iz Hrastja; Mirjana Rogelj in Franc Senk iz Kranja, Dragica Mraz in Branko Bukovec iz Kranja; Saša Bogataj in Ivo Gladek iz Kranja; Zdravka Rotar in Pavel Bohinc iz Praš; Marjeta Tiringer in Anton Miklavčič iz Zgornjih Bitenj; Danila Sparovec in Tomislav Žagar; Andreja Ciglič in Jože Ramovš iz Kranja; Tatjana Čuk in Slavko Murn iz Tenetiš; Vida Hudobivnik in Sašo Šilar iz Kranja; Nada Potočnik in Bojan Križaj iz Naklega; Marija Jeras in Peter Pogačar iz Komende; Andreja Kržišnik in Stanislav Tičar iz Kranja; Ljudmila Čemažar in Franc Jeglič iz Podbrezij; Zdenka Kovačevič in Bojan Mandič iz Tržiča. NAGRADNA KRIŽANKA /xZ>/ w GRUČA SKAL HRVAŠKI BASBA-RIT0NIST PESNICA SEIDEL STRNIŠČE POTOMEC ŠPANCEV V JUŽNI AMERIKI OANSKO MESTO NA JYLLANDU AVTOR KRIŽANKE R N0Ć PETER ERŽEN lJubu TV REDAKTOR VOJVOD ŠAHOVSKI MOJSTER KIJEVSKI VELIKI KNEZ SRB SKLADATELJ IN MUZIKOLOG \V0JISLAV1 PIANIST BERT0N CEU RAVNILO DANSKI DRAMATIK (SlMBO-LIST) ANTON AŠKERC TEŽAVEN POLOŽAJ TORBA ZA POTOVANJE MARIA RILKE NASPROTNIK REVOLUCIJE VRSTA VIŠNJE SLEDI NEM.POLI TIKIKARL USTRE UEN) SREDIŠČE ROMUNSKE MOLOAVUE LITIJ IT GENERAL UftfcERTOi GREGOR KLANĆNIK PUBLICIST FINCI JEZERO V VZHODNI AFRIKI VRTNA CVETLICA NEVARNO OBOLENJE KONICA SENENA KOPICA NEM VOJNA LUKA MORSKA RIBA ATENSKI DRŽAVNIK ŽEUZNI ŠKA KOM POZICIJA NEM ŠVIC FILOZOF (TA.UL ^ AM FILM IGRALEC GR.R0OU 'TELlN * UUBKOV M0ŠIME SIMBOL MESTA ALI ORŽAVE K0NĆEK SUKANCA UKANA. PREVARA REKA V S FRANCIJI BIZMUT 3 HUMORIST JURIĆ VATROSLAV OBLAK SRBSKA IGRALKA f.Vj Kotnik (Mošnje), med vete0ed A Janez Sitar (mošnje) l1x^o$- Hrovat V Lesce, 5. oktobra — V začetku oktobra je bilo v Lescah radovljiško šolsko prvenstvo v krosu. Ekipno je zmagala blejska osnovna šola, v posameznih kategorijah pa so zmagali Manca Urbane (Lesce), Klavdija Mohorič (Bled), Saša Potočnik (Bled) in Zorica Stojakovič (Lipnica). Med pionirji so bili najhitrejši Branko Horvat (Zavod Kamna Gorica), Klemen Mohorič (Bled), Aleš Piber (Bled) in Andrej Zorč (Bohinj). Mošnje, 5. oktobra — V Mošnjah pa je bilo občinsko prvenstvo v krosu za telesnokulturne organizacije. Ekipno so bili naj- nje). Prva zvezna hokejska liga Jeseničani zmagali tudi v Zagrebu Kranj, 8. oktober — Vse se razpleta tako, kot je bilo predvideno. Po sedmih kolih prvega dela državnega prvenstva v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi so Jeseničani pokazali premoč. Tudi v tem kolu niso klonili, čeprav so gostovali v Zagrebu pri močnemu Med-veščaku Gortanu. Tesno za vodilnimi Jeseničani so hokejisti Kompas Olimpije in šele nato Medveščak Gortan in Vojvodina. V tem kolu je na Jesenicah gostoval Partizan iz Beograda, pokazal dobro igro in visoko ugnal Kranjsko goro Gorenjka. Izidi — Kranjska gora Gorenjka : Partizan 1 : 8 (0:2, 1:4, 0:2), Medveščak Gortan : Jesenice 3 : 4 (0:1, 1:2, 2:1), Vojvodina : Kompas Olimpija 2 : 4 (1:1, 0:2, 1:1), Crvena zvezda : Cinkarna 2 : 2 (2:2, 0:0, 0:0), Bosna : Makoteks 6 : 3 (1:2, 2:1, 3:0). V osmem kolu Jeseničani ob 18. uri jutri gostijo Vojvodino, Kranjska gora Gorenjka pa gostuje pri Makoteksu. D. H. Zmaga v Bistrico Tržič, 6. oktobra — ŠD Senično in TKS Tržič sta priredila v Seni-čnem prvenstvo v krosu za posameznike in ekipe krajevnih skupnosti. V 14 starostnih kategorijah je nastopilo 150 tekmovalk in tekmovalcev. Najboljša udeležba je bila med mlajšimi, starejše skupine pa so bile slabše zastopane. Mladinke ni bilo niti ene. Sodelovale so ekipe osmih krajevnih skupnosti od trinajstih, preseneča pa neudeležba Loma, kjer je šport na zavidljivi ravni. Ekipno je zmagala Bistrica s 105 točkami pred Krizami, Tržičem mesto, Seničnim, Sebenjami itd. Najhitrejši med vsemi je bi! Križan Jože Bohinc, ki je prejel poseben pokal. V cicibanskih kategorijah so zmagali Monika Bohinc (Križe), Aleš Jazbec (Bistrica), Tea Tavčar (Bistrica), v piopnirskih kategorijah Anže Rener (Pristava), Petra Jurjevičič (Bistrica), Fadil Hamzič (Bistrica) in Urška Ude (Bistrica). Med mladinci je bil najhitrejši Andrej Fijavž (Bistrica), med članicami Andrejka Mali (Križe), med veterankami Anica Jerman (Bistrica), med člani Jože Bohinc (Križe) in med veterani Janez Ambrož (Križe). J. K. Vabila, obvestila, prireditve Nogometni spored — Triglav Iz Kranja igra v nedeljo 0£ 14,30 doma proti Rudarju iz Titovega Velenja, Naklo, Jcse*^ ce in mladinci Save pa gostujejo: Naklo ob 14,45 pri sto*!j!T Duplici, Jesenice v Ajdovščini pri Primorju, Sava pa v JM*E boru. Nadaljevalo se bo tekmovanje v kranjskih občinsk»» gah. Člani igrajo v soboto ob 15,30, in sicer Podgorje 'JjTzL skovo, Mavčiče : Visoko, Sava : Zarica, Podbrezje : J1*0*^ f: Primskovo. Pionirji bodo igrali v soboto oo *•»• —.n in sicer Naklo : Visoko, Primskovo :Zarica,Sava : Kokrica"' Podbrezje : Mavčiče. Pri mladincih (nedelja ob 9,30) pa bofl« igrali Naklo : Primskovo, Visoko : Zarica ln Kokrica : M*vo če. Rokometni spored - V prvi republiški ligi so P*™/** . mopol : Jadran med moškimi In Alples : Burja in Cerkno. Kranj med ženskami. Do zaključka redakcije rokometna zve za še ni poslala, kdaj bo začetek teh tekem. V drugI m°* Vi«, publiški ligi igrajo jutri ob 1830 Kamnik : Grosuplje, v neo* ljo ob 10. uri Preddvor : Dinos Slovan, rokometa*! Fe*?JZ gostujejo v Ponikvah. Preddvorčanke pa bodo jutri ob W» » v Preddvoru Igrale s Perotehno. Med mladinci skupina igrajo Termopol II : Šentvid, Termopol I : Prule, Dinos»!£ van I: Križe, Dinos Slovan II: Preddvor, Alples : Peko,**"* nik : Resnica. Med mladinkami pa Igrajo Preddvor : Rf/V~ vec, Alples : Kranj, Kamnik : Itas Kočevje In Olimpij« « rel"* Duplje so proste. Prvo tekmovanje v jadralnem letenju s padalom — ~* y štvo za prosto letenje Let iz Škofje Loke prireja v soboto «» nedeljo (Če bo slabo vreme, bo tekmovanje prihodnji tea' ob 10. In ob 15. uri prvo tekmovanje v jadralnem letenju* P*\ dalom pri nas. Ta mlada In temi športna dejavnost se tufl,J,„ nas vedno hitreje uveljavlja. Ker pa je to početje brez "9tf% nega znanja lahko zelo nevarno, so pri Letu oblikovaliJ- m tovrstno šolanje in prve inštruktorje že imamo. Start vanj« bo na pobočju Kriške gora, cilj p« na travnikih ob W» niku. Tekmovalci se že lahko prijavijo na telefon tl-Vj-^— K. 9. OKTOBRA 1987 OGLASI, obvestila_13> STRAN ©©SMIMIEnGLAS T i ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ po. Kranj, Koroška c. 53/c javlja potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog: NABAVNI REFERENT Po 6°Ji:V. stopnja izobrazbe - elektrotehnik - elektroenergetik, 36 mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika, smisel za komunikacije in vljudnost Vl0gea HniaV° je 8 dni od obiave j° na n i 1 0 izPolnjevanju pogojev naj kandidati pošlje-53/c Kranj'' Elektrotenniško Podjetje Kranj, Koroška cesta DELAVSKA UNIVERZA SKOFJA LOKA Skofja Loka, Podlubnik l/a ^elavska univerza Skofja Loka vabi, da se vpišete v novo izo-Drazevalno obliko ~" IGRANJE KITARE e vedno je možen vpis tudi v naslednje tečaje: t STROJEPISJA (pričetek 12. oktobra 1987 TPv^^ADISCNEGA POSLOVANJA, ZA VOZNIKE VILICAR-J£V IN ZA KURJAČE Vpis Vgln informacije vsak dan od 7. do 15. ure na rzi Skofja Loka, Podlubnik l/a, tel.: 61-865 ali i Delavski uni-62-761, int.48. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, z n. sol. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE 1 delavec Pogoja: ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 2. KV KUHARJA 1 delavec Pogoja: poklicna šola ali šola SUI IV. stopnja zahtevnosti in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. 3. POMOŽNEGA DELAVCA V KUHINJI 1 delavec Pogoj: končana osemletka Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, komisija za delovna razmerja DS skupne službe Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijave je 8 dnih od dneva objave. so*d *gp giposs Ijubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Kranj, Nazorjeva 1 Komisija za ocenitev in odpis osnovnih sredstev objavlja JAVNO DRAŽBO ki bo 16. oktobra 1987 ob 15. uri v prostorih TOZD SKO na Kokrici, Cesta na Rupo. Licitirajo se naslednji predmeti: — rovokopač JD 310 — buldožer TG 90 C — kompresor, prevozni FGR 702 — školjka za Z 101 — nova — streha za Z 750 — nova — kompresor Trudbenik — pisalne mize — lesene — dvigala — razna vrtalna kladiva Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 13. do 14. ure na mestu samem. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je možno vplačati 16. oktobra 1987 na Kokrici od 14. do 15. ure. Licitacija bo po načelu videno — kupljeno. Izlicitirane predmete je treba plačati takoj. Prometni davek plača kupec. Rok za prevzem izlicitiranih predmetov je 7 dni. ALPETOUR -Simonov zaliv, vikend-paket po posebnih cenah (za skupine) JESENI ,N P0Z,MI KUCANJE NA JAH0RINI IN BJELAŠNICI pJ^BURG-SALZKAMMERGUT, 2 dni, odhod (zagotovljen) 16.10. tad ^ dn'- 0I",0(' (za90t°vIJen) 5. 11 zvečer Ppa?RAD' letal0' 23 dni- odhod 26- in 28 11 • RoAr.A ZA DAN REPUBLIKE, 3 dni, odhod 26 11 zvečer DKAT1SLAVA ZA DAN REPUBLIKE, 3 dni odhod 26. 11 zvečer OMN0-0M0UC, 3 dni. odhod 26. 11. zvečer (za skupine) R,M FIRENCE, letalo-bus, odh. 26. in 29. NOVO: KORZIKA, avtobus. 6 dni (Piza-Ajaccio Sardinija Rim 'nformacije in prijave: Alpetourove turistične poslovalnice * Ljubljani (211118), Kranju (21 022), Škofji Loki (60 960) in na Bledu (77 575) Solarij Savna Akupunktura Moksibustija pen*ion Akupresura Ml 64260 BLED Cankarjeva c. 20 a tel.: 064/78-370 Z metodo kitajske tradicionalne medicine odpravljamo prekomerno telesno težo, celulit, nervozo, nespečnost, glavobol, bolečine v hrbtenici, sklepih itd. Obiščite nas! Previjam vse vrste elektromotorjev, transformatorjev, altelnatorjev, črpalk in električnih strojev. Elekromehanika Anton Martinčič Poljane Predmost 11 H/ Prodajalna ELGO UGODNA PONUDBA IZ UVOZA PLAČLJIVO Z DINARJI Glasbeni stolp FISHER — 811.580 din Televizorji GRUNDI6 color Rosfrei posoda, cedila za juho in zelenjavo Cvrtnik Elma — 85.478 din Hitri pekač Elma — 56.418 din MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT k ne nudimo vam popusta DAJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI sodob na izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu To so odlike pravih oken iz KLI Logatec IZBR/4LI SOZMflS V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo na zalogi več različno velikih kotlov za žganjekuho. Na sliki je 60-litrski, ki stane 306.709 dinarjev. Imajo pa tudi večje kotle in še stiskalnice za sadje — na sliki je najmanjša, ki stane 50.230 din). Naj vas spomnimo tudi na veliko izbiro plastičnih sodov in veder za namakanje sadja in kisanje zelja. c V salonu pohištva v Globusu razstavljamo in prodajamo stavbno pohištvo in lesene obloge UGODNO Pokličite 061/741-711 — informacije in prodaja KLI Logatec telex 31656 yu kli c v času prodajne akcije od 12. do 20. oktobra 1987 nudimo kupcem: — brezplačno odstavo do 30 km, posebne ugodnosti: — strokovne nasvete — okna in vrata na zalogi po ugodnih cenah. ♦ GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 9. OKTOBRAJ987 MALI 00 LASI tel.:27-960 ceiia J1AI6 apaiatl_itro|l Prodam 60-litrski bojler, ležeč, nov, 50 % ceneje. Telefon 26-768, Kranj Prodam ohranjen 80-litrski KOMPRE-SOR, cena 30 SM. Tel.: 26-153 ali 28-645_16800 Prodam skoraj nov HLADILNIK z zamrzovalnikom gorenje za 190.000 din. Franci Rozman, Gasilska c. 30, Šenčur _16807 Prodam star ELEKTROMOTOR 4,4 KW 1400/min, nerabljen 7,5 KW 1440/min, po dogovoru zamenjam za 7,5 KW Prodam odlično ohranjeno barvno TV Gorenje. Tel.: 23-641._ 900/min ali 3 KW 1400/min, 2 traktorska PLAŠČA 6-00-16 in ZRAČNICO 10 odstotkov ceneje, za traktorje TV do 21 kon.sil, smuči RC 150 cm, nove. Tel.: 51-352_16817 Nujno prodam CIRKULAR z motorjem 3 KW in koritom, cena ugodna, dostava. Šmarca, Jerahova 26, Kamnik _16825 TV iskra, čmo-beli, 37 cm ekran, star dve leti, malo rabljen, in vodno ČRPALKO za Z 101, novo, prodam 10-od-stotkov ceneje. Tel: 26-232 16831 Prodam KULTIVATOR z ježem (manjši). Suha 4, Kranj 16834 Prodam KOMPRESOR za«zrak, 100 litrov. Tel: 60-352_16842 Singer šivalni STROJ, gospodinjski, prodam za 22 in 26 SM. Tel.: (061) 223-838, dopoldan in (061) 266-940, zvečer 16845 Prodam črno-belo TV. Tupaliče 43, Preddvor 16867 Prodam panasonic autofocus FOTOAPARAT C 600 AF in FOTOAPARAT bei-rette. Tel: 36-300 16876 Prodam pralni STROJ gorenje. Tel.: 28-246_16882 Prodam STROJ za mikrotočkasto varjenje. Tel: 27-790, zvečer 16883 Prodam črno-beli TV na daljinsko upravljanje. Tel.: 28-628, zvečer 16887 Prodam HI Fl STOLP silver z zvočniki 2 x60 W. Tel.: 34-285_16890 Prodam C 64, igralno palico, kasete s §rogrami. Sajovic, Velesovska 19, enčur 16891 Skobelni STROJ mio standard RSO osijek, prodam. Tel.: 38-077 16914 Prodam barvni TV iskra mediteran, star 8 let. Ogled popoldan. Franc Mar-kuta. Delavska 15, Šenčur 16927 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ ei niš Tel. 36-828, po 20. uri 16930 Prodam trifazno gradbeno elektro omarico in dvovaljni KABEL za 3 SM. Tel.: 77-576 16957 Prodam šivalni STROJ overlook. Tel.: 22- 933, popoldan_16971 Prodam betonski MEŠALEC, motor BT 50, nov v garanciji, registriran in Z 101, letnik 1976. Tel.: (065) 88-129, od 18. do 20. ure_16973 Prodam AVTORADIO pioneer. Tel.: 23- 547 16974 Prodam 38-469 VIDEOREKORDER. Tel.: 16979 Prodam TUNER technis STS 505. Tel.: 26-175_16985 Prodam TRAKTOR zetor 6245 ali menjam za gozd. Tel.: 64-086, zvečer _16991 Prodam pralni STROJ zoppas super avtomatica, malo rabljen, odlično ohranjen. Tel.: 22 455, zvečer 17006 Prodam barvni TV gorenje, star 10 let za 200.000 din, brezhiben Tel : 74-151, od 19. do 20 ure_17020 Kleparske ŠKARJE prodam, dolžina rezila 1 m. Tel : 61-115, od 19 do 21. ure_17024 Prodam manjši CIRKULAR za žaganje drv in 50 m2 ladijskega PODA 22 mm Reteče 46, Skofja Loka 17031 Prodam šivalni STROJ bagat slavica Kuraltova 14, Šenčur, popoldan 17037 ČISTILEC na paro 100 gradi, najnovej-ši model, uvožen, še v garanciji, prodam Poljanska cesta 33, Skofja Loka _17046 Prodam črno bel TV, star eno leto Zi jad Mušič, Blaževa 3/a, Skofja Loka, tel.: 61 161, dopoldan_17048 AMSTRAD CPC 464, barvni monitor, programi, literatura in APN 6, prodam. Tel. 50 406_17055 Prodam barvni TV gorenje Visoko 130, tel: 43 090 17118 Ugodno prodam črno-bel TV gorenje 106, star dve leti, Parizanska c. 41, Skofja Loka, stanovanje 5/1, po 15. uri _17069 Prodam dvostopenjski ELEKTORO-MOTOR 9 KW 970 obratov, 13 KW 1450 obratov z omarico in kovinskimi sankami ter barvno TV grundig avto-matic na daljinsko upravljanje. Sp. Ve-terno 10, Tržič 17072 Prodam TUNER teac za 5 SM, SMUČI RC 03 z marker M 30. Tel.: 39-673 _17075 Prodam komplet OZVOČENJE mon-tarbo 740 S (10 kanalov, 300 W, ste-reo). Tel.: 77-143_ 17078 Prodam malo rabljen šivalni STROJ bagat danica. Tel.: 28-161, int. 36, dopoldan 17089 Prodam philips barvni TV, ekran 40 cm. nov, najnovejši model. Tel.: (061) 448-475_17125 VIDEOREKORDER NEC HI OUALDI-TY, nov, prodam. Tel.. 22-535, po 20. uri_17147 Prodam RADIOKASETOFON saba in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Tel.: 36-820, ogled popoldan 17151 Ugodno prodam HLADILNIK 170-litr-ski z zamrzovalnikom 60-litrov. Tel.: 45-647 16984 Kranj Prodam kombinirani ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Tel.: 27-793 17003 Dve otroški POSTELJICI z jogijem prodam za 10 SM Daka Aljeski, Gregorčičeva 5, Bled 17007 Ugodno prodam klubsko MIZO, dva fotelja, otroško posteljo in električni radiator. Tel.: 82-103_17011 Prodam POHIŠTVO dnevne sobe. Tel.: 75-628_17013 Prodam dva meseca star 50-litrski HLADILNIK in kombinirani ŠTEDILNIK (2 + 2). Tel.: 39-368_17016 Prodam eno leto star itpp kiippers busch rjav in eno leto staro trajnožare-čo PEČ plamen magma 7. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka 17017 Plinsko PEČ super ser, prodam. Tel.: 25-385, zvečer_17018 Prodam kuhinjske elemente s pomivalnim koritom in hladilnikom. Franc Troha, C. 1. maja 65, Kranj, tel.: 25-201 _17026 Ugodno prodam novo 120-litrsko zamrzovalno OMARO gorenje. Tel.: 75-354_17032 Prodam termoakumulacijsko PEČ elind 2,5 KW in pralni STROJ gorenje. Dušan Sušnik, Strahinj 66, Naklo _17039 Poceni prodam kiippersbusch in plinski BOJLER faflik. Pot na Bistriško pla- nino 1. tet.: 51-458_17040 Prodam otroško POSTELJO z jogijem. Tel.: 36-824_17042 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektri-ka), zelo poceni. Podlubnik 211, Skofja Loka, tel.:62-824_17047 Ugodno prodam novo KUHINJO. Kol-man, Zgoša 8, tel.: 74-671, int. 224 _17082 Prodam nov kiippersbusch, širine 43 cm, 15 odstotkov ceneje. Tel.: 70-087 17094 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ. Ivica Blaževič, Virje 2, Tržič, popoldan 17095 Ugodno prodam KAVČ Tel.: 34-388 ___17100 Prodam KAVČ trosed, velikosti 190 x 90 in avtoradio MTC avtoreverz, moč 2 x 12 W nov Zvonko Mušič, Ul. 1. avgusta 7, Kranj, tel: 28-159 17107 Ugodno prodam rabljen TROSED, raz tegljiv kavč. Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovljica 17112 Prodam kiippersbusch za etažno cen tralno ogrevanje 12.000 kal, nerabljen, ul Vide Sinkovčeve 2, tel : 27 850 _17117 Prodam novo trajnožarečo PEČ na trdo gorivo St Žagarja 9, Kranj, tel.: 25-650 17132 Prodam rabljeno PEČ in BOJLER za centralno. Ferlan, Trojarjeva 18/a, Stražišče_ 17136 Prodam odlično ohranjen ŠTEDILNIK (plin, elektrika). Juvan, Zasip, Blejska 9, tel.: 77-609_17141 Novo 14 KW PEČ za etažno centralno KURJAVO, prodam Ogled popoldan, po 16 uri Ivan Šepetavec, Kidričeva 36, Kranj 17149 DEŽURNI VETERINARJI OD 9. do 16. OKTOBRA 1987: Živinorejsko . veterinarski /uvod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Tone Bedina, dipl. vet.. Kranj, Betonova 58, tel.: 2'A 518 za občino Skofja I .oka: Andrej Pipp, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37. tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice: Jane/. Urh, dipl. vet . Kranj, Valjavčeva (i. tel.: 23-718 za občino Tržič: Drago Sokhc, dipl. vet.. Naklo, Strahinj 118, tel.: 47 192 Prodam električni rabljen ŠTEDILNIK in prenosno TV novo. Ciril Pršeč, Kidričeva 38; Kranj, ogled vsak popoldan po 16. uri_17150 razno prodam Prodam zbirko NAŠA BESEDA - 92 knjig za 110 SM in 83 knjig zbirke 100 ROMANOV za 40 SM. Naslov v oglas-nem oddelku_ Prodam LIGUSTER za živo mejo. Parti- zanska 28, Šenčur _16699 Prodam prenosni črno-belo TV z vgrajenim radijskim sprejemnikom, še v garanciji, in moško dirkalno KOLO na pet prestav, znamke rog. Tel.: 50-134 _16797 Prodam KROMPIR za krmo. Mavči-če41_16816 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK ' giordani. Kovač, tel.. 34-469 16824 Ugodno prodam krzneno JAKNO lisica in popolnoma novo jakno nutrija št. 40-42. Tel: 37-184_16839 Prodam 0,15 ha KORUZE za silažo. Ana Vodnik, Trboje 80, Kranj 16843 Zobno ZLATO prodam. Tel.: 75-931, od sobota zjutraj dalje 16550 Prodam lepo lisičjo JAKNO št. 42 za 450.000 din, 4 GUME tiger 145/13, skoraj nove za 32.000 in zbirko Naša beseda, 92 knjig, za 950.000 din. Šorlijeva 29, stanovanje 17 16852 Prodam novo krzneno JOPO korejski pes št. 42 in polarno lisico št. 40. Tel.: 23-440 16862 Prodam KORUZO ža silažo. Tel.: 42-621_16875 Ugodno prodam črn in temno moder PLAŠČ št. 50. Valjavčeva 18, Kranj, tel.: 23-984_16878 MAČEHE, velikocvetne, prodam. Slavka Marn, Cerklje 16889 Prodam uokvirjen GOBELIN poljsko cvetje in ŠTEDILNIK kiippersbusch. Olga Koračin, tel.: 68-730 16932 Prodam KOMAT 21,5 col. Papler, Žirovnica 52 16938 Prodam PLAŠČ perzjanar št. 40. Tel.: 36-693 16945 Prodam PESO in drobni KROMPIR. Predoslje78 16954 Prodam ŠOTOR za štiri osebe. Tel.: 36-852_16966 Prodam novo italijansko usnjeno JAKNO bele barve, cena 70.000 din. Tel.: 22-132_16975 Poceni prodam kombinirani otroški VOZIČEK. Dobnikar, Titov trg 18, Kranj _16978 Prodam večjo količino krmilnega KROMPIRJA. Oman, Žabnica 17, tel.: 44-562_16981 Prodam ZELJE-glave. Strahinj 68, Naklo_ 16987 Prodam drobni KROMPIR.Zg. Bitnje 67_17051 Prodamo kombiniran nemški otroški VOZIČEK za 5 SM, krzneno dolgo, skoraj novo JAKNO, divji zajec za 10 SM in super 8 mm japonsko KAMERO z enim filmom za 10 SM. Tel.: 74-515 _17056 Prodam KROMPIR za krmo. Dorfarje 34, Žabnica, tel: 44-556_17068 Prodam diatonično HARMONIKO be-sas. Aleš Meg.ič, Potarje 7, Tržič, tel.: 51-340_17070 Ugodno prodam globok otroški VOZI ČEK tribuna. Tel.: 83-465, popoldan _17079 Prodam nov športni VOZIČEK chicco za 5 SM. Tel: (061)611-197 17086 Prodam APN 4, dodatno opremljen, 35 SM, FOTOAPARAT vashica FX A qu-art quarz s flešem, nov, 30 SM ter JADRALNO DESKO z jadrom 10 SM Tel : 50-908_17088 Ugodno prodam belo dolgo poročno OBLEKO št. 40, električno PEČ 2 KVV in 80-litrski viseči BOJLER. Bratkovič, Tomšičeva 23, center_17096 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK tribuna. Tel: 35-744_17119 MAČEHE, cvetoče, prodam. Sr. Bela 6, Preddvor. Tel : 45-223_17127 Prodam silažno KORUZO. Jezerska 103 ( Kalinškova 28 ), Kranj, tel : 39-696 _17130 Novo prodam RCX, 195 cm, smučarski čevlji salamon 801 št. 42 in OKOVJE salamon 347 Tel.: 23 810_17131 Prodam 2000 kg semenskega KROM PIRJA desire in 1500 kg semenskega KROMPIRJA igor. Tel.: 42-639 ali 42-958 17140 lian.oprema Prodam trajnožarečo PEČ emo 5 Tel : 61 316 16790 Popravljam PEČI za centralno ogreva nje. Tel 28 612_1608 Prodam kompletno dnevno SOBO Tel 34 781_15952 Ugodno prodam sedežno GARNITURO, primerno za manjšo sobo Tel.: (061)611 308, int. 140, Bogataj 16815 OMARO 3,00 x 2,50 m z vloženim jogi jem prodam za 6 SM in sedežno sku pmo fjord, 7 kosov, karo, prodam za 7 SM Tel (061) 223 838, dopoldan in (061) 266 940, zvečer 16846 Prodam popolnoma nov kuppers busch za tri miliione ceneje Robida, Zg Bitnje 149_16859 Prodam otroško jogi VZMETNICO Anica Behek, Tomšičeva 32, Kranj _16880 Zelo poceni prodamo otroško POSTE LJICO z jogi vzmetnico in volneno pre sito odejo, pleteno zimsko vrečo za dojenčka, omaro (vitrino) in omarico za šivalni stroi bagat Deržič Frankovo nas. 164, Skofja Loka * 16906 Prodam PEČ za centralno kurjavo TAM TVT 32 KW z bo|lerjem Tel 79 755_ 16910 Prodam zamrzovalno SKRINJO gore nje, 210 litrsko, nerabl|eno Tel 70 495 16917 Zamrzovalno OMARO, 120-litrsko, staro tri leta, in HLADILNIK, 120-litrski, poceni prodam. Tel.: 33-912, popoldan ______16920 Prodam 120-litrsko zamrzovalno OMARO. Resnik, Preddvor, tel.: 45-658 _16928 Prodam OMARO za spalnico. Tel : 33-740 16950 gradbeni mat. Prodam strešno OPEKO kikinda in strešni LES. Ivan Narandže, Sorska 1, Skofja Loka_16792 Zelo ugodno prodam starejše hrastove PLOHE in deske, dve OKNI z roletami ( 150 x 115, 80 x 115), 28 steklenih prizem, rabljen kavč in 80 kg GIPSA. Lavtar, Sebenje 68, Tržič_- 16795 Prodam betonsko ŽELEZO 0 8 in 0 10 ter armaturne MREŽE. Voklo 53, tel.: 49-194_16830 Prodam 150 m2 salonitne strešne KRI-TINE. Tel.: 24-130, vsak dan od 14. do 17. ure_16861 Prodam 140 kosov silikatne OPEKE, starejše sive SALONITNE plošče in tri zavitke rjave tegule canadese. Tel.: 26-149_16869 Etažno PEČ emo central 12.000 ccal in italijanski 80-litrski BOJLER za priklop na peč za etažno centralno kurjavo, oboje rabljeno pol sezone in brezhibno, ugodno prodam. Možnost plačila z gradbenim posojilom. Tel.: 45-230, po 18. uri_16886 Prodam PEČ za etažno centralno TVT 23, 80-litrski BOJLER, ekspanzijsko posodo (vse novo) 10-odstotkov ceneje, in ČRPALKO grundfos. Štefan Pesjak, Prešernova 1, Radovljica 16896 Poceni prodam dobro ohranjeno PEČ za centralno kurjavo staedtler, 25.000 ccal, in dva rabljena pralna STROJA. Vinko Benedik, Gorenjesavska c. 43, Kranj, tel.: 23-341, int. 67_16901 Prodam rabljeno toda dobro ohranjeno strešno OPEKO špičak. Šmid, Dolenja vas 34, Selca nad Škofjo Loko, tel.: 64-058_16916 Prodam SALONITKE 40 x 60 100 din, pohištvo 10.000 din in pralni stroj obo-din 20.000 din. Zlato polje 15/a, Kranj _16919 1 kubik opečnega ZDROBA in 3 kubike fasadnega PESKA krem barve, prodam. Alojz Frlic, Senično 17 16951 Prodam nov lončen KAMIN velikosti 2 x 4 x 4, satje, rjav. Tel.: 28-423 16953 Prodam 20 m2 suhih bukovih DRV. Tel: 64-107 16989 Ugodno prodam tri nove termoaku-mulacijske PEČI 2 3 in 4 KVV in 23 m3 keramičnih PLOŠČIC 20 x 20. Virmaše 30, Skofja Loka_16999 Ugodno prodam 2000 kosov cementne OPEKE folc in eno krilno OKNO 52 x 125 in dvokrilno okno. Viktor Podgoršek, Kovor 39 17002 Prodam 1,5 m3 suhih hrastovih DESK, debelina 2,5 cm in nerabljeno sobno PEČ na kurilno olje emo 5, cena po dogovoru. Novosel, Koritno 8, Bled 17019 Prodam 20 vreč APNA. Vasca 6, Čer-klje _17021 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Eržen, Čirče 37 17028 Ugodno prodam 6-valne barvne salonit PLOŠČE. Tel: 34-688 17030 Zelo poceni prodam 2000 kosov rabljene betonske strešne OPEKE špičak. Božnar, Poljanska 34, Skofja Loka _ 17050 30 m2 smrekovega OPAŽA, širine 10 cm, enkrat premazanega z zaščitnim premazom (oreh), prodam po 5.000 din/m2. Kavar, Križe 117, tel.: 57-076 _17054 Po ugodni ceni prodamo šest armatur nih MREŽ (6 x 8) in 800 kosov modularne OPEKE prve kvalitete. Škrjanc, Sp. Duplje 24_17060 Prodam 22 kosov ŠPIROVCEV za ostrešje. Tel. 47-433_17123 prodam kompletni LES za ostrešje Naslov v ogl. oddelku 17131 Prodam rabljeno strešno betonsko OEPKO Tel : 50 476_17133 Prodam 7 klasičnih RADIATORJEV Tone Roblek, Bašelj 15, tel : 45-765 17134 živali Oddam mlade siamske MUCKE, me-šance. Tel.: 45-056 Prodam mlade PAVE in PURANE. Za-log 62, Cerklje 16977 Prodam KRAVO križanko, dobra mle-karica, po prvem teletu Mohorič, Njivica 7 17025 Mlade MUCKE črnobele, vajene ljudi, oddam Tel 61 066_17049 Prodam mlado KRAVO. Gasilska 1, Šenčur 17080 Prodam 6 tednov stare PUJSKE Kun šič, Perniki 4, Zg Gorje 17115 Prodam čistokrvno KRAVO friziko tik pred drugo telitvijo in 5 kg spredene domače VOLNE Zg lipnica 1, Kamna gorica 17122 Prodam mlado KRAVO s teletom Šmartno 11, Cerklje 17138 Prodam mlado KOZICO, staro 6 mese cev, in sansko KOZO, staro 4 leta Enis Kamenčić, Savska c 42, Kranj 16783 Prodam KRAVO simentalko s teletom in OBRAČALNIK za kosilnico Zg Ve terno 1 dopoldan 16793 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE Fr lic, Vinharje 6, tel 68 633 16798 Prodam eno leto stare riave KOKOŠI za zakol ah za nadaljnjo rejo Mesec. Mlakarjeva 13, Šenčur 16806 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecov brejo, TELICO simentalko eno, leto staro, in 6 tednov starega BIKCA Sp Bitnje 20, Ž?bmca 16814 Prodam 6 mesecev stare ZAJCE Tel 45 150 16837 • 16. oktober — dan ugodnih nakupov v Nami (živita, obutev, po soda, pripomočki za gospodinjstvo, čistila, dekorativa...) • ponovno v prodaji — univer žalni čistilec na paro (lavaporosa in cento gradi) VELEBLAGOVNICA nama Skofja loka Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Skofja Loka_ 16879 Prodam mladega KOZLA in brejo KOZO. Kidričeva 9, Bled-Zaka 16888 Prodam PUDLJA črne barve. Behek, Gradnikova 4, Kranj 16899 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. Tel.: 79-732_16911 Prodam ZREBICO norik staro 6 mesecev. Jože Žvan, Vrba 3, Žirovnica _16933 Prodam KOBILO, vajeno vseh del. Arh, Bitnje 3, Bohinj 16936 Prodam 100 kg težkega BIKCA simentalca. Škofjeloška 33, Kranj 16941 Rejci koz, pozor! Pripuščam sanskega KOZLA z rodovnikom, starega tri leta, vice prvaka z republiške razstave pa-semskih koz v Sevnici 1986 in 1987. Albert Perko, Podljubelj 95 (gasilski dom), Tržič 16959 Prodam KRAVO simentalko, prvič telila, s tri tedne starim teletom. Slavko Mur, Podgora 15, Gorenja vas, tel.: 68-481_16969 Šest nas je. Nehvaležni oče, nemški ovčar nas je zapustil. Mama - madžarski kuvasc — bo skrbela za nas še štirinajst dni. Če nas kdo potrebuje za igro z otroki in za zveste pse čuvaje, nas dobi v Bistrici pri Tržiču (Begunjska 46) ali pa pokliče našega lastnika natel.:064/50-202 17010 poselil V okolici Jesenic najamem delavnico (trofazni tok, dostop z avtom-vulkani-zerstvo). Tel.: (065) 88-129, od 18. do 20. ure_16972 Iščem nadzornega za gradbena dela, ki bi sodeloval proti nagradi z rednim obrtnikom, ki izvaja gradbena dela. Šifra: Zidarstvo 16994 Prodam GARAŽO na Zlatem polju in menjam JUGO 45 A, letnik 1986 za starejšo Z 101. Jože Jelovčan, Fr.Rozmana Staneta 3, Kranj 17012 kupim Kupim manjšo starejšo HIŠO, nad 20 let, v okolici Škofje Loke, plačljivo z devizami. Naslov v ogl. oddelku 16243 Kupim garsonjero, najraje v Šorlije vem naselju. Ponudbe s ceno pod šifro: Gotovina ali gotovinski kredit _16805 Kupim pasjo UTO za večjega psa. Tel : 26 263_16840 Kupim suhe hrastove PLOHE 50 mm-bukev ali jesen. Tel: 69-509 16915 IGLO za pobiranje zank na ženskih nogavicah kupim. Tel.: 33-912, popoldan _16921 Kupim MOTOR za FIAT 124. Tel.: 78 164_16931 Kupim dele za FORD CORTINO, letnik 1976. Jože Šmid, C. 4.julija 15, tel.: 51 230 16967 Kupim suhe smrekove DESKE (colan ce). Jezerska c 8, tel.: 26 466 16982 Kupim MOTOR za FORD ESCORT 1100, letnik 1970 Tel : 82 718 17052 ilano%an|a Na Planini III, prodam novo, takoj vse Ijivo enosobno stanovanje 41 m2 s telefonom Tel 36 929 ali 39 993 15888 35 letni fant išče sobo s souporabo kopalnice, lahko tudi pomoč pri hiši Tel 25-661_16680 Oddam sobo dekletoma Naslov v ogl oddelku 16794 Prodam STANOVANJE in garažo, 80 m2, 4 stare milijarde, m lokacija blizu stadiona Tel : 24 809 16821 Prodam STANOVANJE v Kranju, Parti zanska 25 Tel 24 809_16836 Mamica s sinom nujno išče sobo ali manjše stanovanje v Tržiču ali okolici šifra Vrba_16871 Zamenjam družbeno STANOVANJE v Radovljici, 42 m2, za večje družbeno stanovanje na Bledu ali v Radovljici Tel 77 258 16893 Ženska z dvema otrokoma išče sobo m kuhinjo v okolici Škofje Loke ali Kra nja Marjeta Buh, Staniše 2. Skofja Lo ka__16997 64'm2 veliko družbeno STANC3VANJE v Kranju, Vodovodni stolp, centralno ogrevanje, zamenjam za večje na Go renjskem Naslov v ogl oddelku 17004 Uuokojefiki Slovenki dli samskemu moškemu oddam stanovanje Šifra 5 km iz Kranja 17014 Dvosobno STANOVANJE v škof|i Lo ki, prodam Tel 62 021 17035 Bodoča mamica in oče nujno STANOVANJE ali garsonjero na rew ciji Jesenice-Rateče. Možna po1* pri hišnih opravilih. Snežana Sod -Vršiška 29, Kranjska gora ___J-^-Takoj vseljivo STANOVANJE, 78 rt1 -prodam za 4,7 milijarde v Škofji L°*: Tel.: (061) 443-872, ali na na*0 Osredkar, Frankovo nasl. 176, SkOT* Loka __I71"! Oddam STANOVANJE družini ski. Milic, Preddvor 8 Enosobno družbeno, konfortno =>''-NOVANJE v Ljubljani, 43 m2 zarn« njam za enako v Kranju, centralna, 1 plovod. Tel.: (061 )324-070 __Jii> Najamem enosobno STANOVANJE^1 garsonjero v Kranju ali okolici. Cenjz'0. ponudbe pod šifro: Redno plačilo, rn žno manjše predplačilo zaposlitve Za prodajo najnovejšega programa Mladinske knjige *"p^p-' izku-delo>°: "Bi* KLO'PEDIJE. ATLASI, itd.) HU*0^.' NO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE.^, šene in neizkušene. Pogoj te in nedelje, lasten prevoz Odlično plačilo Honorarno zaposlimo izurjeno VALKO, tudi upokojenko. Usnjena*^ lanterija, Kebetova 11, Kra^j___---^r Iščem zidarsko in fasadersko imam skupino. Zasavska 6, Kranj Sposobnim nudimo prodajo a'ltuaj'e|. ga artikla. Lasten prevoz ni P°90,;fifl&A 24-407, v petek od 15. do ^JjUt-^ Obratni električar, star od 25 do 30 dobi takoj delo. OD po dogovoru _a vanska oprema Anton Rajgel). .„35 2/a, tel: 79-478 _____ Sprejmem kakršnokoli delo rta g Tel: 28-060 _____ Sprejmem kakršnokoli delo na Delam hitro in kvalitetno. Lasten ^ stor in prevoz. Šifra: Bled_____ Ce hočeš odlično zaslužiti s Pr0'-j|0 knjig, se javi pod šifro: Pošteno P*gg47 Mladinska knjiga vabi k sodelovanj^ zastopnike za predstavljanje najn ^ ših del. Lahko začetniki ali izkuSeL|o imate slabe pogoje za dobro ^ Tel. 51 805 J^f ——--:—rifed°' Delovna organizacija v Kranju ,b° klo-bre SITOTISKARJE za obdobje o^, ber, januar. Šifra: Pričetek takoj^-- ---—■--—■—' lanK" Iščem delo na domu, šivanje, -0. DO ali zasebnikom. Šifra: Poklicn*' ^ la____ Lepo je v naši domovini biti m,afjaja si sposoben akviziter. Knjige Pr ^rU. danes že vsakdo, zato je uspeh v' . gačni ponudbi. Oglasite se na $ Sanje so moja resničnost poieiil Najboljšemu ponudniku Prod|QVG0 visokopritlično mansardno H IS renji vasi nad Škofjo Loko Hiše J ^rt nerna za gostinstvo ali drug0 ^576 Jaslov v ogl. oddelku___—£fS Prodam 500 m2 parceleTa^vrtv oj^gj Kranja. Naslov v ogl. oddelkjJ_^<^ V bližini Kranja prodam 33 ar°v j"™ 3ooote; DA Tel 28 786 VIKEND. V faza ( 60 m', zemlje na Dolenjskem, prodam ^9 27—^3 V najem vzamem HISO na ^ Krani, Skofja Loka. Ljubljana >^g| Cigale, Sp Duplje 94, Oapij^^^ ° _____nloV Na periferiji Kranja prodam P° for HIŠE z garažo in sadovnjakom■ tj)| macije od ponedeljka dalje P *5-164 ^-^--^ V najem oddam GAR"aZ0 Šifra ^ Prodam enostanovanjsko ^fV^.^ rovnici s 1200 m2 zemlje Tel enostanovanjsKu 1200 m2 zemlje Tel W ali na naslov Moste 25/a Dvostanovanjsko hišo z gospoda'f j mi poslopji, razvrščenimi okoli dv%, ča v Selški dolini, primerno za.%EU prodamo Tel (061) 342 7A2__JJ>-Prodam starejšo HIŠO Šifra G°K°ll na Mavec __ GARAŽO na Planini, prodam Tfo 21 255 ,7' - w«lla Prodam Z 101 konford, letnik lJ»7fl>tt gistnran do maia v zelo dobrem nju Tel 37 769 Prodam Z 101 GTL 55, prvaTegistjffi januarja 83. in VAUXHAU CHE*" ^ GL, prva registracija februarja 79 lovšmk. Nova vus 12/a. Rado^i^' E_KJ_. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN ©©II^SS^ISIIGLAS Ca9n°kan0 P'0dam 126 ca - P. letnik 1987 rieva 12, stanovanje 9, Radovlji 16662 govor.? L °J ■le,mk 1978' cena P° do & HMeh,č' Ravne 12' Trž'c tel : ~__?_!___^___lan__ 16759 CoCan 750'letnik1977 -Tel 34-189, pT~r——_____ 16749 *am^JUGOlTletnik 1981. garaž,-Bled te,l0v7a" Radonj.č, Sebenje 69, P^!!_-I7j257____16789 seDtemKR 4'letnik 1983' registriran do ^T6??Q 71988- Prevoženih 52 000 {Tr-^L7ii______16796 74000? Pr°dam Z 101 L' letnik 1978-<*na 1M Qr»_9'!trirana do_ 'uni'a 1988-PodoIh, M Joze Ert|. Žirovnica 11, FV~J^--______1680_ 1976 T d°bro ohranieno Z 750, letnik Janska ivic0v°90v0ru Kokel'- Parti p^Tjj/i6^. Tel.: 69-455 16802 aprit &4 diesel. prva registracija toedvnn Čka Kuralt^ z9 Semca 4/a, p^^H!___16473 Tel S?,__?RD TAUNUS, letnik 1979 TehBO^^ESTA. letnik 1979. p^-=-__-___ 16811 aamZ750, letnik 1979. Tel 79-562 pp~--__ _16812 *P*d* i,0PEL MANT0- letnik 1976-*en naV -ambolirano °9led Je m°-Jože mJD,vsem odpadu na Jesenicah, "orn, A. Verdnika 47, Jesenice p~~j--__________16813 °am ^OTOR APN 6. Ručigajeva 3 p7^—-____16819 obnoli" 126 P- letnik december 1980, Poldan k Si110 SM Tel : 26388' do" p^3i_______popoidan 16820 nova3"! SlMcO 1307 craisler, metalik, °Prernl' °2eno 67200 km' dodatno tovora i primerna Z3 obrtnike glede 85/h tV-Z-0 lePa Šparovec, Pristava P7^i_____16822 T^^^MOPED- APN 6, star 2 leti. rjr^-tZL___16823 40-6840 prodam LADO 1500 SL. Tel.: P^p-_______16826 1974a^,VyV 13°3. december, letnik j^~-!!_J____16828 randb! 2 101 lux' ,etnik 1977- registri-Studo^arca' °9led popoldan. Romih 16832 favlif^ 2 750 SC, letnik 1979. Jan p^|_£____28, Begunje 1683J darn rl L'prva registracija 1976, pro fi~~J-i_!1_302 16841 a«r« Z 101 po delih. Tel: 47-180 16430 karavan, prva re 'nGUMAk- ' Prevoženih 50000 km cijj siav^- z. motoriem 3,5, še v aaran Lp'anina garar viča 8 16847 avka Mežan, Veljka Vlahoviča 1975 ? 0Sebni avto FIAT 127, letnik 5-1 -595 Pol)anc, Sebenje 24, tel.: p^-___________16849 torjnT1 "J^GO 45, karamboliran, mo-nikova 11 _°2je brezhibno. Tršan, Zev p0^-__J!_____16850 eni Prodam R 16 TS. Br.tof 101 P^p--T~________^_16851 Boi«? ^KODOTlo Š, letnik 1972, ne- registr a^uu 110 S, letnik 1972, ne-okna lana. ter 4 blatnike in stekla za Sod,- ^ 9, možen vsak dan Zlato p^__l__odvorska 46, Bled 16853 ^ocin?1 2 101' karambolirano, po zelo 17 urJ^e,ni Tel 38-289, popoldan od r^Rnrr^— ' 16855 n»Dr^' tmk 1980. 50.000 km, ugod-P^°____Je__j5-990 16856 ran tI? V** 1200, letnik 1976, registri jj^^l______]_popoldan 16857 1g79 t„, pIodam VVARTBURG, letnik n^^2!^ 16858 dam ?enJam za manjši avto ali pro 35-404 dnost 100 SM Tel : 39-184, fj^j-—___________16860 DrVan°rpPr0dam F0RD TAUNUS L 1,3, registriran do ure 388 Tel.: 77-801, od 19. do 21. p7^p__________16863 '97, _J_*r schirocco GTL, letnik Tel'77 483n° ohran'en za 750 SM ^650^.^'SO, letnik 1984, garaž pTo^t^^80-037 ceni 101-Jetnik 1981, po ugodni P^a^-__l7_j|enčur 16868 *a cea|o|G»0LF' 'etnik 1976, registriran trnovih k° Malčov Dimčov, Trg Pre-16870 16865 irana, 16866 n° ^AGn SC'letnik 1980 in motor fOs. R0j; st,hl 0,41 ter črpalko grund PoPoldar,an V,lrnan. Savska 17, Lesce, SdSmt-__— Te|•: (0RiT_? onranjen R 9, letnik 1982 P^H_L612 259 16874 __259 _16874 104 C na Rupo 1 ^od^---,. 16877 f?n Pn/i 1Q1. letnik 1978, karambol SjD' 7' Tači, Likozarjeva %o^r--^___!__e' 38 525 16885 ^ie^,^000 120 L. letnik 1982 Pf^--^___!y__^_> 16892 I980 Dn*PEL REKORD 20 S, letnik -_ienice Ko9°i' Tomšičeva 98/a, PTo^--________16894 _H29 QOLF jl, letnik 1980 Tel.: fW:---_^ 16895 25, ?e b»ry_ ,0Lf JGL. 'etnik 1981, „ R'.ia 390 SM M Rekar, Roble lV^__Lddvljica 16897 ^aistrir-'AM 550 vlačilec s prikolico, <_-Te|-rr_T,? 'uniia 1988 Cena 270 "■Umi ^J^) 831 730 16898 9?4- S**™ obnovljeno Z 101, letnik lor '6. za55SM Tel 69 426 16900 K~ufi. in 7 ^ ASCONO, letnik avgust SSHa-edaT' letnik '978 Alojz Pod P^da^-^i__iatec 18902 arn R TTT~r—;---- n u. Kobal, Predoslje 175 pr^^~_______16903 l"2 Lahi 750 LE' 'etn'k december na anal"ar, Triglavska 35, Mojstra "Sia^r—_ ______ ^ 0Qlerialeteno 2 128' staro 3 mese-tJ? CnV_nie.doel,° od 10 do 12. ure *3i_0 526 pn aasilskem domu, 16905 Prodam SIMCO 1307 GLS, avgust 79, brezhiben Tel 77-828 16864 Prodam GOLF (nemški), letnik 76, odlično ohranjen Draksler, Preddvor 68 d, tel 45-662_ Prodam MZ ETZ 250 disk, dodatno opremljen, letnik 1986 Tel.: 76-209, dopoldan_16907 Prodam R 11, december 1985 Jago dic, Krvavška 28, Cerklje_16908 Prodam JUGO 45, letnik 1982, za 150 SM Tel : 89-052_16909 Prodam FIAT 126, letnik 1977, cena 70 SM Tel.: 28-780_16912 Prodam KOMBI Z tip 850, letnik 1982 Zelenica 1, Tržič 16913 Prodam SAAB 99, letnik 1971 Tel.: 21- 795 _16923 Ugodno prodam VW JETTA, letnik 1981 Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovljica 16924 Prodam Z 101. letnik 1978 v dobrem voznem stanju. Virmaše 60, Skofja Lo- ka, tel 61-920 _16926 Prodam R 4 TLS. letnik 1981 Bojan Hočevar, Vrba 29, Žirovnica 16929 Prodam Z 101 C, letnik 1982, registracija do septembra 1988. Hudobivnik, Betonova 42, Kokrica 16934 Prodam Z 101 mediteran. Visoko 5, Šenčur 16937,. Prodam Z 101, letnik 1980. Pogačnik, Njivica 2, Zg Besnica 16942 Prodam MZ 250/TS, letnik 1980, 5200 km, 55 SM. Simon Valančič, Zg Bitnje 133 (pri puškami) 16943 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1982, re-gistriran za vse leto, cena po dogovoru. Joka Sukobljevič, Dežmanova 4, Lesce_ 16944 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. C. JLA 58, tel.:23-959_16948 Prodam Z 101, letnik 1981, in eno OKNO 120 x 100. Bertole, Breznica 4/a, Žirovnica 16949 Prodam Z 101 C, letnik 1979, registri-ran do 21. junija 1988, cena 170 SM. Partizanska 33, Kranj 16955 Prodam FIAT 750, letnik 1976, dobro ohranjen. Sekne, Voglje 10 16956 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 26-422, popoldan 16958 Prodam VVV 1600 kombi (kombiniran). Tel: 70-330 _16960 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1976, registrirano do avgusta 1988. Dušan Berlot, Žiganja vas 34/a, Duplje 16961 Prodam BMvV 1600 ali zamenjam za manjši avto. Miloševič, Partizanska 33, Kranj 16963 KOMBI Z 850, letnik 1981, registriran do maja 1988, ugodno prodam. Tel.: 24-191__16964 Prodam APN 6 za 400.000 din. Tel.: 51-926_16965 FIAT 126, letnik 1978, cena 95 SM, pro-dam. Majda Cergolj, Gasilska 29/a, Šenčur, tel : 41-115_16968 Prodam karamboliran VVARTBURG v voznem stanju, letnik 1982, cena 60 SM. Bohinjska Bela 149 16970 CX 2000, zelo dobro ohranjen, prodam za 6,5 M. Tel : 064/50-202_17011 Ugodno prodam AUDI 50 LS, letnik 1979, registriran do oktobra 1988. Kri-žnarjeva 3, Kranj — Stražišče 17012 Prodam Z 101, letnik 1983. Uranič, Gol nik 9, tel.:46-515 _ 16976 Prodam Z 101, letnik 1978. Posavc 135, tel.:70-281 16980 Prodam dobro ohranjeno Z 101 con fort, letnik 1979, cena 160 SM. Tel.: 76- 448_16983 Z 750 SC, letnik 1980, prodam. Tel.: 22- 513_16986 Prodam ALFA SUD, letnik 1975. Tel.: 77- 440_16988 Prodam 4 PLATIŠČA z aumami za GOLFA dve 175 13 col in dve 185 13 col. Vili Aljančič, Retnje 31/a, Tržič, tel.: 50 260, int. 559, dopoldan 16990 Prodam Z 101, letnik 1982. Ogled pe tek popoldan in sobota Miloš Rosic, Demšarjeva 24, Skofja Loka 16992 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1982, 29.000 km. Klemenčič, Frankovo nas. 68, Skofja Loka 16993 Prodam MZ ETZ 250, dodatno oprem Ijen. Tel . 39-152 _ 16995 JUGO 55, december 1983, 42 000 km, prodam. Tel.: 61-743_16996 Prodam R 12 in 2 m3 bele TERANOVE. Virmaše 97, skofja Loka 16998 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, letnik 1978. Tel: 21 896 17000 MOPED elektronik 15, prodam ali za menjam za APN 6 Tel : 80 706 17001 GUME 4 kose continental 155 x 13 90%, prodam. Tel.: 22-455, zvečer _______17005 Prodam Z 750, letnik december 1984 Prebačevo 50, Kranj 17008 Prodam LADO 1200, letnik 1972, cena 80 SM. Demšar, Titova 71, Jesenice, tel 83 417 17009 Prodam OPEL KADET 1200 Tel.: 25 893_ 17010 Nujno prodam GOLF, letnik 1979. Zin ka Petrovič, Cankrajeva 24, Radovljica, stanovanje 11 17015 Z 128, letnik 1985, garažiran, z dodatno opremo, ugodno prodam. Jenko, Go-dešič 170___ Ugodno prodam Z 750 Hotemaže 65, Preddvor 17022 ŠKODO 100 L, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do oktobra 1988, ugodno prodam Darko Pustovrh, Volča 17, Po- Ijane_17023 Ugodno prodam dve leti star APN 6 ter nerabljen ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva, širina 35 cm Jure Žitnik Sv Duh 175, Skofja Loka_17027 Prodam Z 101 L 1300, letnik 1978 no vember. Uršič, C 4 julija 29, Tržič _17029 Prodam HROŠČA, letnik 1976, gene-ralno obnovljen motor Janez Svetina, Bodešče 28, Bled 17033 Prodam VISO club, letnik 1982. Tel : 27-220 _17038 Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1984. Košir, Zg. Biotnje 134/a, pri puškami 17041 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1984. Žirovnica 59/a_17043 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977 in prikolico za osebni avto. Jevšek, Godešič 70, Skofja Loka_17045 Ugodno prodam SIMCO 1005 LS, letnik 1977, nevozen (motor), zelo dobro ohranjen, metalne barve, neregistriran. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Mencinger, Boh. Bistrica, Vodnikova 30_17053 Prodam Z 750, starejši letnik. Prebačevo 26 17058 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik avgust 1984. Bojan Prešeren, Pristava 43, Tržič_17059 Ugodno prodam R 4 Tel.: 57-197 _17061 Prodam Z 101 confort, letnik 1981, dobro ohranjen ali zamenjam za 126 P ogled ves dan. Nikolov, Janeza Puhar-ja 3, Kranj, tel: 35-296_17062 AUDI 100, letnik 1970, dobro ohranjen, registriran do 1988 marec, prodam. Tel: 24-369 ali 45-637_17063 Prodam Z 101 confort, letnik 1981, odlično ohranjen garažiran. Kalan, Zg. Bitnje 245_17064 Prodam APN 6, star leto in pol, dobro ohranjen za 55 SM. Bojan Blažič, Mo-ste 49, Žirovnica, tel.: 80-228 17066 Prodam SUZUKU GSX 750. Tel.: 68-645_17067 Prodam R 4, letnik 1976, prevoznih 100.000 km, registriran do septembra 1988. Tel.: 57-112, popoldan 17074 Fiat 126 P in OPEL KADETT v garanciji. Ferjan, Rino, Gorenjska 41, Bled 17076 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Tel.: 44-541 17081 Prodam LADO 1500 SL, 47.000 km. Prebačevo 8, tel.:39-650_17083 GOLF JGLD, letnik 1983 december, prodam. Cegnar, Virmaše 102, Skofja Loka_17084 R 4 TLJ, letnik december 1983, prvi lastnik, zaščiten, prodam za 260 SM. Tel.: (061)611-197_17085 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979. Jo-že Hafner, Lom 3, tel.: 51-442 17087 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1974. Tel: 44-531_17090 Prodam VW 1200, letnik 1976, dobro ohranjen. Alojz Bukovec, Moškrin 3, Skofja Loka_ _17091 Prodam 125 P, letnik 1980. Balderman, V. Vlahoviča 3 17092 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, 58.000 km. Ogled v petek in soboto. Sukalo, Ul. Gorenjskega odreda 14, Planina Kranj_17093 Ugodno prodam VARTBURG, letnik 1983. Langusova 51, Radovljica, popoldan 17097 Z 750 LE, letnik 1981. Trg svobode 23, Tržič_17099 Prodam MOTOR E 90, letnik 1980. Stara cesta 9, Kranj 17101 Ugodno prodam obnovljen VARTBURG, letnik 1975, dobro vzdrževan in garažiran. Plešec, Cankarjeva 8, Radovljica 17102 ALFA ROMEO GULLIETA 1,6, letnik 1982, izredno ohranjen, 56.000, prodam. V račun vzamem manjši avto, cena zelo ugodna. Tel: 68-468 17103 Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Ni-količ Peter, Zlato Polje 3/e 17104 Prodam Z 101 confort, letnik 1980, do-bro ohranjen. Nikolič, Jenkova 2, Kranj _17105 prodam PEUGEOT 304, letnik 1977. Tel: 46-476_17109 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Tel.: 83-517_17110 Prodam R 4, letnik 1976, dobro ohranjen. Tel: 51-619, popoldan 17111 AUDI 80 turbo diesel in 126 P, prodam ugodno. Tel: 23-864 17113 Prodam dobro ohranjeno in garažira-no Z 128, letnik 1983, prevoženih 66.000 km. Tel: 64-339_17114 Z 101 GT 65, letnik 1984, registriran do septembra 1988, prodam Kidričeva 37, Kranj_17116 FORD ESCORT 1,3, letnik 1983, nujno prodam. Kalinškova 5, Kranj, tel.: 39 445_17120 prodam 126 P, letnik 1978, registracija do aprila 1988, komplet zimske gume in verige za 80 SM Cernilec, Kebetova 22, Kranj, tel: 22-074 17121 Prodam Z 101, obnovljeno 23 414 Tel.: 17126 Prodam KADET, letnik 1974 B, lepo ohranjen Tel : 36 930 17128 Z 128, letnik '85, garažiran, z dodatno opremo, ugodno prodam. Jenko, Godešič 170 17011 Prodam Z 750 luxe, letnik 1976, obnovljena, registrirana do konec septembra 1988, cena 65 SM. Ogled petek in soboto popoldan Jasmina Kličič, Prešernova 5, Radovljica 17137 Prodam dvoje VRAT, ena zadnja in ena prtljažna, streho in drobni material za avto Z 101. Tel: 24-921 17139 prodam Z 101 confort, letnik 1980 november, cena 145 SM, potrebno manj-šega popravila. Tel: 33-441 17142 Prodam Z 101 lux, letnik 1977, dobro ohranjen, martin župane, Voglje 119, Šenčur 17144 prodam Z 101, letnik 1974. Kokalj, Brezje 41/a, Tržič 17145 Prodam SAAB, 81-916 letnik 1970. Tel.: 17146 Prodam Z 750, letnik 1977 in avtomobilsko plinsko NAPRAVO. Gostišče Draga, Begunje 17148 Ugodno prodam GOLF JGL bencinar, letnik 1982. Igor Bitenc, Žeškova 4, Kranj_17152 Prodam Z 101 GTL, stara deset mesecev, in Z 750, letnik 77, registrirano do oktobra '88. Golniška 48, Kranj 11111 OBVIlfl-LA TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, obvešča, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Tel.: 40-347. SE PRIPOROČAM! 16371 Popravljam tranzistorske sprejemnike, gramofone, kasetofone. Staneta Žagarja 57, pri plinarni 16311 Žagam drva, pokličite po tel.: 37-213 _16804 GASILSKO DRUŠTVO ŠENČUR razpi-suje prosto mesto HIŠNIKA v gasilskem domu Šenčur. Prijave Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. 16809 Delam vsa zidarska dela. Obrtnik Šalja Nazif, Pestotnikova 1, Mlaka 16818 Čiščenje in popravila termoakumula-cijskih peči. Kodrič, tel.: 40-684 16827 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši in tudi razne predelave (popravila) vam naredi obrtnik. Tel.: 28-427 16922 Prodam plinotesne fluorescentne SVETILKE 2 x 40 W, primerne za delavnice, lakirnice ali hleve, 2,8 SM, in novo ročno krožno ŽAGO makita 900 W 9 SM. Tel.: (061) 832-841, popoldan _16925 Drugo leto bo minilo 40 let, ko smo obiskovale TRGOVSKO ŠOLO v Škofji Loki, zato pozivamo vse tovarišice, ki so obiskovale šolo v času od 8. februarja do 30. aprila 1948, da pokličejo na telefon 66-486, 61-107 ali 61-108, zaradi skupnega praznovanja 40 letnice! _17077 Ansambel Obvezna smer s pevko HELENO BLAGNE obvešča, da je vsako nedeljo, s pričetkom ob 17. uri MLADINSKI PLES v domu na Primskovem. VABLJENI!_17106 V NAJEM, ZAKUP ali SOINVESTIRA-NJE, nudim gostinsko-turistični objekt na Bledu. Uporabne površine 2400 m2, 1,5 ha okolice, ENKRATNA LOKACIJA. Možnost opravljanja s petnajstimi sobami naslednjo sezono. Ponudbe od delovnih organizacij, zdomcev ali zasebnikov na naslov: Milan Pibernik, Ljubljanska 40, Bled, tel.: 77-886 17129 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube in skrbne žene, mame in stare mame HELENE SUDŽUKOVIČ po domače Špančeve iz Sela pri Žirovnici upokojenke Železarne Jesenice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje, za njihovo pomoč in za spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Žirovnica, ZB Žirovnica, Trgovskemu podjetju Murka Lesce, Gostišču Osvald, pevcem okteta Žirovnica za zapete žalostinke, govornikoma za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki so jo spoštovali in imeli radi. Žalujoči: mož Božo, hčerka Božena in sin Srečo z družino V SPOMIN Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. 10. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dobri mož in oče FRANC LANGERHOLC Bajželnov ata iz Sp. Bitenj Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI OIUIO Gradbena dela nudi redni obrtnik pozimi na področju obale Slovenije. Ku-prešak, Frankovo naselje 42, Skofja Loka_16791 Instruiram osnovnošolske predmete in srednješolsko nemščino. Tel.: 26-149 __16881 V centru Kranja najamem lokal za mirno obrt. Šifra: Lokal 16884 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE ŠKRJANC roj. Košnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Žgajnarju in dr. Bavdku. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Hvala govorniku, tov. Jelarju, in praporščakom. Hvala sodelavcem Save FS, Planike-Montaže in Iskre-Telematike. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Žalujoči: sinova Lojze in Vinko, hčerke Nada, Marica, Francka in Jožica ter snaha Danica z družinami Trstenik, 25. septembra 1987 V SPOMIN Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite! 10. oktobra mineva žalostno leto, ko je prenehalo biti plemenito srce naše ljubljene IVANKE LUZAR Čas mineva, praznina ostaja. Hvaležni smo vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJENI Kranj, 5. oktobra 1987 V SPOMIN VENCELJNU HAFNARJU 11. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče. Hvala vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob. VSI NJEGOVI Bitnje ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica JOŽETA SEDEJA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, zlasti pa sosedom za pomoč, spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za pogrebni obred in nagovor ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Olga in Silva ter sin Jožko z družinami, sestre in drugo sorodstvo Debeni, 5. oktobra 1987 NOVICE IN DOGODKI Cariniki ne opozarjajo prvič na nizke plače Najhujša grožnja: štrajk po carinsko Kranj, 8. oktobra — Zvezna vlada bo plače carinikom sicer povečala, vendar ne za toliko, kolikor zahtevajo in kolikor bi morali biti po veljavnem družbenem dogovoru. Slovenski carinki pravijo, da je to delna rešitev, v katero ne privolijo. Če ne bo šlo drugače, se bodo odločili za štrajk, kar pa po carinsko pomeni dosleden popolni pregled vsakega potnika in speljava vseh postopkov, kot zahteva zakon. Cariniki se zadnja leta ne obračajo prvič na zvezno vlado s prošnjo, naj jim popravi plače. Uspeha je bilo malo. Rešitve so bile več ali manj polovične in tudi v tem je treba iskati vzroke za stalno nezadovoljstvo carinikov. Tokrat je nezadovoljstvo slovenskih carinikov, doseglo vrhunec. Njihove plače so za-smehljivo nizke, carinska uprava ne more reševati stanovanjskih problemov svojih delavcev, na mejah se bojijo zime, ker menda nimajo dovolj kurilnega olja za ogrevanje, in podobno. Carinikom je prekipelo: predloga vlade, da jim za okrog 50 odstotkov popravi plače, in to v dveh rundah, ne sprejemajo, ampak terjajo, da mora biti povišanje najmanj enkrat tolikšno. Toliko bi morali namreč dobiti po družbenem dogovoru, katerega pa ne uresničujemo in z njegovim uresničevanjem kasnimo. Če ta pogoj ne bo upoštevan, cariniki grozijo s štrajkom. To pa ne pomeni nič drugega, kot dosleden pregled in spoštovanje predpisov pri vsakem, ki prestopa meje. Vrste bodo hipoma dolge, sramota za državo bo velika, nepopravljiva tudi zaradi tega, ker imamo že ob tem doma kup problemov. Do 20. oktobra mora vlada problematiko plač carinikov rešiti. Delegacija carinikov se je medtem že sešla s predstvniki zveznega izvršnega sveta, sprejel pa jo je tudi predsednik jugoslovanske skupščine dr. Marijan Rožič. Pri nas in še posebej na tujem so pisali, da naši cariniki stavkajo, da je naše mejne prehode zajela »paraliza«. Ne razsojamo in ocenjujemo, koliko je v tem pisanju resnice. Dejstvo je, da je bila na primer na Šentilju res velika gneča in dolge kolone, vendar cariniki pravijo, da zaradi nenormalno velikega prometa. Štrajka za zdaj ni bilo_ V razprave o tem, ali gre na naših mejah za štrajk ali ne, se je vključil tudi direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščić. Zanikal je vesti o paralizi na naših mejnih prehodih, o čemer so veliko pisali v tujini. Prekinitve dela ni bilo nikjer, je dejal, čeprav je res, da so cariniki v Sloveniji nezadovoljni s svojim položajem. Cariniki so svoje nezadovoljstvo izpovedali po legalni poti. Prvi mož jugoslovanske carine je tudi dejal, da gre za upravičeno nezadovoljstvo zaradi gmotnega položaja in osebnih dohodkov carinikov. Gre za večmesečno zamudo pri usklajevanju osebnih dohodkov carinikov s povprečjem v gospodarstvu. Vprašljivo je postalo opravljanje osnovnih funkcij carinske službe. Tanjug pa že poroča, da o zahtevi carinikov po višjih plačah za zdaj še ni nič dokončnega. Vse kaže, da o 40-od-stotne povečanju osebnih dohodkov od sredine leta dalje ne bo nič in da utegne zvezna vlada pristati na 21,7 odstotkih, novembra pa naj bi se plače ponovno povečale za približno enak odstotek. To pa je polovico manj kot terjajo cariniki. Ob misli, da bi se cariniki resnično odločili za štrajk, se človek zgrozi. Ko na primer iz Italije in Francije poročajo o štrajkih mejnih delavcev (tu so takšni primeri najpogostejši), se pojavijo na kilometre dolge kolone. Pri nas ne bi bilo nič drugače. Pa niti ne gre za štrajk v klasičnem pomenu besede, ko nihče nič ne dela, ampak za počasnejše delo, za opravljanje dolžnosti na meji, kot je zapisano v zakonu. Predstavljajte si, da bi bili med čakajočimi otroci, starci, bolni, predstavljajte si, da bi ure in ure čakali v ljubeljskem predoru, polnem plinov... Delamo za miloščino Na ljubelskem mednarodnem mejnem prehodu smo se pogovarjali s cariniki. meji bolj plačani, zadnja leta pa je vedno slabše. Deležni smo bili raznih povišanj, vendar vedno prepozno. Moja neto plača znaša med 22 in 23 starimi milijoni dinarjev, na račun skoraj 80 izrednih ur ponoči in v sobotah in nedeljah pa pridem na 26 starih milijonov. Še sreča je, da sem sam, da živim pri mami, sicer ne vem, kako bi jo zvozil. Na našem mejnem prehodu delamo normalno. O štrajku ne moremo govoriti. Problemov ne povzročamo. Če pa bi začeli delati dosledno po zakonu, bi bile vrste takoj daljše. Že sem razmišljal, da bi šel ven iz te službe, vendar: kam naj pa grem Če sem optimist glede rešitve naših zahtev? Optimist bom, ko bom videl rešitev na listku. Prej ne. Kolikor vem, nam ponujajo sedaj le delno rešitev.« »Ni nam vseeno, kaj še dogaja na meji« »Problem osebnih dohodkov in materialnega položaja carinske službe ni nov, traja že tri leta,« pravi upravnik jeseniške Carinarnice Mihael Stojan. »V teh treh letih smo probleme re; ■ I sevali z občasnimi intervencijskimi ukrepi, nikoli pa se ni uresničeval druz; beni dogovor, po katerem naj bi sproti / ___ usklajevali osebne dohodke. O vsem I r tem smo vedno temeljito seznanjali ta- ko naše delavce kot vse naše predstavnike v republiki in v zveznih organih v Beogradu. Pričakovanih nujnih sprememb ni bilo, zato smo se v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih orga; nih dogovorili, da posebna delovna skupina, v kateri sem tudi sam sodeloval, odpotuje v Beograd in zvezni carinski upravi obrazloži, v kako neugodnem položaju je služba v Sloveniji-V Beogradu so nas podprli, čeprav so obenem poudarjali, da je zvezni proračun premajhen. Nič nimamo proti višjim osebnim dohodkom drugih carinskih izpostav po državi, le trdno smo prepričani, da so naši delavci na terenu v izjemno težkem položaju, saj so pri nas življenjski stroški neprimerno višji. Nam ni vseeno, kaj se dogaja na meji, zato smo bili za trezno in strpno reševanje problemov. Naši delavci prejemajo izjemno nizke dohodke, ki niso primerljivi z dohodki drugih delavcev, ki delajo na meji. Ob vseh teh dogodkih le upamo, da bo prevladal razum in da se bo ustrezno rešil problem nizkih osebnih dohodkov in materialni položaj carinske službe. V prihodnje bi radi pošteno delali, ne pa se ukvarjali s problemi, za katere so že zadolžene in plačane posamezne službe.« D. Sedej Janez Tomažin iz Radovljice: »Carinik sem 13 let, najprej v Ratečah, nato v Podkorenu in na železniški postaji na Jesenicah, sedaj pa na Ljubelju. V preteklih letih smo bili v primerjavi z ostalimi službami na Blagoje Ivanovski, doma iz Bitole, stanuje v Kranju: »Tri leta in pol službujem v Sloveniji. Moja plača je 21 starih milijonov, samo za sobo, uporabo kopalnice in elektriko pa plačam šest starih milijonov. V Bitoli imam hčerko in ženo. Rad bi jih pripeljal v Slovenijo. Toda kako naj preživimo s tem denarjem, kako naj pridem do stanovanja. Prosil sem, da me premestijo domov, v Makedonijo. Tam bom lažje shajal. Trikrat ali štirikrat letno grem k družini. Večkrat niti ne morem: zaradi značaja služ- be in denarja. Žalostno je, da zaslužimo tako malo. Komaj za hrano imamo. Še bolj žalostno pa je, da drugi naši sodelavci na meji dobijo veliko več. Delamo normalno in upamo, da bodo naše zahteve rešili in da se o tem ne bo treba več prerekati.« Vladimir Srebotnjak, vodja carinske izpostave na Ljubelju: »Za makedonskega carinika je povprečna jugoslovanska plača dobra, saj je višja od makedonske, za Slovenijo pa to ne pride v poštev. Naša osnova bi moral biti osebni dohodek v slovenskem gospodarstvu, pa nam ga zmanjšujejo, čeprav smo podpisali sporazum. Sprašujemo se, zakaj ga sploh sprejemamo, če ga potem ne izva- jamo. Zakaj s tem dražimo lJM(pj di. Če bi bil upoštevan sporazum, bi znašala carinikova plača okrog 40 starih milijonov, kolikor imajo tudi ostali delavci na meji. Delamo normalno in tudi delali bomo. Mislim, da se bo ta problem rešil. Tako sklepam na osnovi 25-letnih izkušenj dela v carini. Ne znam si predstavljati, če bi tudi na Ljubelju štrajkali. Kaj vse bi se lahko zgodilo, tudi tragičnega. Jaz kaj takega nobenemu delavcu ne bi svetoval. Ne bom namreč prevzel odgovornosti namesto tistega, ki je krivda smo se cariniki znašli v takšnem položaju.« J. Košnjek Slike: F. Perdan NESREČE Ukradli in izropali avtomobil Kranj, 3. oktobra — Ob maka-damski cesti, ki pelje od brniške ceste proti Hrastju, so okoli dveh popoldne našli avtomobil, znamke zastava 850, oziroma tisto, kar je še ostalo od njega. Tega dne je bil namreč ukraden iz podzemne garaže na Cesti talcev v Kranju, kjer ga je prejšnji dan parkirala lastnica. Storilec, ki ga je odpeljal, je iž njega pobral vse, kar se mu je zdelo vrednega: akumulator, merilnik hitrosti, oba prednja sedeža, tapete z obeh vrat, ročko z vrat, steklo, senčnike, obe levi kolesi, rezervno kolo, iztočil je tudi 25 litrov goriva. Tudi z motorja je odvil več delov, od vplinjača, razdelilnika do delov električne napeljave in celo izpušno cev. Neznani storilec je s tem napravil za 300 tisoč dinarjev škode. D. Ž. Prehitro v ovinek Studeno, 7. oktobra — 39-letni voznik osebnega avtomobila Ivan Kejžar iz Škofje Loke je na cesti Skofja Loka — Železniki povzročil prometno nesrečo, ker je prehitro pripeljal v nepregleden ovinek. Tam je zapeljal na neutrjeno bankino, potem pa avto sunkovito obrnil nazaj na cesto. Pri tem je zapeljal na nasprotno stran ceste, koder je pravkar pripeljal tovornjak, ki gaje vozil 55-letni Franc Eržen iz Železnikov. Ta je sicer ustavil vozilo, a prepozno, da bi preprečil trčenje. V nesreči je bil Kejžar huje ranjen. V današnji številki je zaradi pomanjkanja prostora ostalo precej objav in oglasov. Naročnikom obljubljamo, da jih bomo objavili v torkovi številki. Prosimo za razumevanje. Večer za bruce Kranjski klub študentov spet dela. Njihova letošnja prva akcija bo danes ob 20. uri, ko vabijo v Mladinski servis Kranj vse študente prvih letnikov, kjer jim bodo pripravili osnovne informacije v zvezi z življenjem in delom na univerzi. y g. Sezam, odpri se Skofja Loka je postala filmsko mesto Waldheim Za noč ljubezni Frizerski saloni, knjigarna, trgovina, gostilne so te dni postali hoteli, muzeji, glasbene hiše... Skofja Loka, 7. oktobra — Konec prejšnjega tedna so v Škofjo Loko prišli igralci, snemalci, režiserji, scenaristi, z eno besedo vsi, ki so potrebni pri snemanju filma. Mestni trg pa tudi okolico so spremenili v filmsko mestece, k sodelovanju pa so povabili tudi precej Ločanov, ki jih kot statisti in scenski delavci pomagajo pri snemanju. Film z naslovom Za noč ljubezni (Za jednu noč ljubavi) je koprodukcija med Canon filmom in zagrebškim Jadran filmom, snemati pa so ga začeli sredi prejšnjega meseca na Bledu. Del fil- Konjenik na Mestnem trgu Pozor! Snemamo! ima največ občudovalcev ma so posneli tudi na muzejskem vlaku, prejšnji teden pa so Prl šli v Škofjo Loko. ke »Film je zgodba o ljubezenskem življenju bogate študent* ' Mislimo, da bomo v Škofji Loki do približno dvajsetega oktobr » snemati pa naj b. nehali v začetku decembra. Film bomo p r* predstavili na festivalu v Cannu. Naj še povem, da je režiser pisec scenarija Dušan Makavejev, direktor fotografije Tomis1 Pinter, scenograf pa Veljko Despotovič, ki je Škofjo Loko izbr kot najprimernejše mesto za snemanje filma. Film se namre1cQo9, gaja v majhnem avstroogrskem mestu Weldheim okrog leta i" ' zato smo Škofjo Loki spremenili v filmsko mesto VValdheim- • ko pri Ločanih kot tudi pri občinskih organih, milici in vseh d gih imamo veliko razumevanja, le vreme nam ni najbolj naK ^ njeno,« je o snemanju filma povedal Tozija Gorjan, ki je skupaj Borisom Gregoričem direktor filma. kj V filmu igrajo tudi znani ameriški, angleški in Jugoslovan ilina, Rade Šerbedžija, »v igralci, kot so Erich Stolz, Alfredo Mol tozar Cvetkovič in Tanja Boškovič. V. Stano vnik Ce nimate stare mame... Mlada starša delata v dveh izmenah in se bojita pustiti otroke uro ali dve same; popoldne kličejo študijske ali službene obveznosti, naročeni ste pri zdravniku ali pa bi zvečer radi za urico izpregli in šli v kino, gledališče, na tekmo? Kam z otrokom? Starši v Ljubljani niso več v zadregi, saj imajo Sezam, servis za popoldansko varstvo otrok SErvis ZA Malčke so ustanovili letos na pobudo Republiške konference ZSMS in njegovih šest poskusnih mesecev je mimo. Servis je sklenil pogodbo s kakimi petdesetimi varuhi, večinoma študenti, ki ob popoldnevih in zvečer hodijo k družinam varovat otroke. Zdaj so že dobro uigrana skupina in imajo veliko dela, saj po njih stalno vprašuje prek 120 staršev iz ljubljanskih občin, pa tudi iz okolice pride telefonski klic. »Sodeč po zanimanju staršev za našo storitev smo s Sezamom zadeli v črno,« pravi Irena Vi-rant, ki tu honorarno dela kot organizatorka varstva. »Potrebam ljubljanskih staršev v glavnem zadoščamo, le v mlajših naseljih kot so Fužine bi potrebovali kakega varuha več. Obojestranske izkušnje sovečidel pozitivne, saj se večina staršev večkrat obrne na naš naslov. Iščejo nas navadno takrat, kadar zaradi nujnih razlogov ne morejo biti z otroki, le redko pa, da bi si privoščili zabavo. Običajno se tisti, ki potrebujejo naše storitve, navadijo enega varuha in ga potem stalno kličejo: Vse kaže, da se jim tudi cena varstva ne zdi pretirana, saj doslej še ni bilo pritožb. Za prvi dve uri varstva zaračunamo 1.500 dinarjev, Kdaj se bo Sezam odprl tudi otrokom na Gorenjskem? za tretjo in četrto 1.300, za peto in šesto (ko otrok spi) pa 1.100 dinarjev.« Denar dobijo varuhi na roko, ne študentski servis ne Sezam si ne jemljeta provizije, zato slednji živi od tistega, kar dobi od mestne skupnosti otroškega varstva. Med varuhi so tudi fantje, ki se izredno dobro obnesejo. Eden od njih je tudi študent medicine Sašo Kampijut iz Most: »Varuh sem že od Sezamove-ga začetka, in to ves čas pri eni družini. Mlada zakonca imata popoldanske obveznosti, pa pridem za tri, štiri ure varovat otroke. Igramo se, pojemo, sina vodim tudi v pionirski dom. Delo mi je všeč in na moji 'kartici' je že prek deset varstev.« »Med študijem sem hotela dobiti delo, s katerim bi zaslužila in uživala hkrati,« pravi Slava Horvat, varuhinja iz Bežigrada. »To je takšno delo. Otroke & dim varovat petim družin*^. Spoznali so me in očitno mi z^jj pajo, saj so me povsod pova tudi naslednjič.« ^ \i Špela Roje, mlada mamica Bežigrada, o Sezamu govori presežnikih: k0t »V večjih mestih je servis je Sezam res potreben. MoJe ^ otroku uspešno nadomešča babici, kadar ne utegneta P^Jj. žiti nanj. Nanj se obračam v n ^ nih primerih, včasih pa tud večeren obisk gledališča. vj^,. hinjo imam vselej isto, Na'j^jj tako da jo je otrok spoznal zaupa.« ^j-o Servis zdaj čaka, kako ^ odločili o njegovem obstoj**'^ bo po prestanem poskusnem $r dobju delal še naprej (kar to p čno želimo), upamo, da bo s mrežo razpredel sem do GO ske. D.Z- 2leb»r