pR|MORsK| DNEVNIK ,3 2ačel izhajati v Trstu -45' nie9°V DNEVNIK bra 1943 c®rkni PARTIZANSKI pa 26. novem-v vasi Zakriž nad cikinJ-71' raznnnožen na temhr" ' 0d 6' V- “thbra 1944 se je „5^, ,isitarni ^Od lar' Gorenii Trebu-do i '8'. septembra 1944 •Slovo^^3 1945 v tisl ' Najvidnejši gostje praznika so še vedno v Rimu, prvi dan pa sta staro in novo stvarnost v KP1 predstavljala Giancarlo Pajetta in Walter Veltroni. Praznik Unita. bo trajal polnih 23 dni, ob številnih okroglih mizah, ki bodo posvečene najaktualnejšim dogodkom, pa bo prostor tudi za zabavne prireditve, na katerih ne bo manjkalo znanih filmov in najpriljubljenejših domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev ter komikov. Zahodnonemški zunanji minister Genscher se je že vrnil v Bonn Bodočnost Jugoslavije je v Evropi BEOGRAD — »Evropska perspektiva je najboljši način za reševanje vseh problemov na starem kontinentu in to velja tudi za Jugoslavijo. Zato bi bilo napačno, če za Jugoslavijo to načelo ne bi veljalo.« To je izjavil zahodnonemški zunanji minister Dietrich Genscher na skupni tiskovni konferenci po včerajšnjih pogovorih z jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Lončarjem. Ob tem je Genscher še poudaril, da je Bonn vedno podpiral jugoslovanska prizadevanja za zbliža-nje z Evropsko skupnostjo. Ministra sta se pogovarjala o doslednem izvajanju začetega procesa demokratizacije v državi, uvajanju tržnega gospodarstva, precej pozornosti pa sta namenila tudi spoštovanju človekovih pravic. S tem v zvezi je vodja zahodnonemške diplomacije dejal, da so se vseh vprašanj lotili popolnoma odkrito, pri čemer naj bi se z Lončarjem strinjala, da lahko le demokracija predstavlja osnovo za rešitev teh problemov. V zvezi z združitvijo Nemčij je Genscher povedal, da sta se z Lončarjem pogovarjala tudi o posledicah, ki jih bo ta združitev imela za Jugoslavijo in še posebej o posledicah zaradi monetarne unije dveh Nemčij. Po Gen-scherjevih besedah se bodo o teh problemih še pogovarjali, da bi tako nevtralizirali morebitne negativne učinke za NADALJEVANJE NA 2. STRANI in prr^V0, vinogradništvo (enološka oprema), miniaturno orodje stav 6 meti’ čebelarstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, slikarska raz-- ■ ’ povedo, zajčereja, ptičarstvo, razstava gob, zeliščarstvo, Priden^' kušn^a,s^a razstava, razstava obrtništva, razstava grozdja, po-V|na, medu in mlečnih izdelkov, sejem prašičev kmetijsko orodje, veterina, tehnične knjižne izdaje, SEJEM ZABAVA V Bol juncu od 14. do 17. septembra na KMETIJSKIH DNEVIH J90 Naši razstavljalci in prodajalci Vas pričakujejo z dobro založenimi kioski z domačim vinom in hrano. V petek, soboto in ponedeljek ples s skupino "HAPPV DAY", v nedeljo z ansamblom "VRTNICA". URNIK RAZSTAVE petek 17.00 - 22.00, sobota/nedelja 9.00- 22.00, ponedeljek 17.00 - 22.00 Kioski, predstave in ples vsak dan do 24. ure "Dneve" prirejajo Občine: Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor lider SPD Lafontaine bo kandidiral za kanclerja BONN — Lider nemških socialdemokratov Oskar Lafontaine je uradno sporočil, da bo kandidiral za kanclerja, čeprav se zaveda, da ga čaka težak volilni boj. Tudi splošne napovedi opazovalcev Lafontainu niso preveč naklonjene. Menijo namreč, da bi se moral 2. decembra, ko bodo prve vsenemške volitve, zgoditi »pravi čudež«, da bi bil Lafontaine izvoljen za kanclerja. Oskar Lafontaine, ki je popolnoma okreval po atentatu, ki ga je spomladi izvedla neka neuravnove-šenka, je najbolj priljubljen voditelj, kar so jih Nemci imeli po Willyju Brandtu. Prevladuje pa mnenje, da mu karizma ne bo v veliko oporo na volitvah. Gospodarske reforme Rižkova zastarele in neučinkovite Jelcin zahteval odstop so\jetskega premiera MOSKVA — Ruska vlada, ki jo vodi Nikolaj Rižkov, mora odstopiti, sicer se bodo vsi napori za sanacijo gospodarstva izjalovili. Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je na včerajšnjem srečanju z novinarji jasno in odločno potrdil zahtevo bo temeljitih zamenjavah sedanjega federalnega vodstva, pojasnil pa je tudi, da ne bo pristajal na noben kompromis glede gospodarskih načrtov, ki jih sedaj proučuje predsednik Sovjetske zveze Gorbačov in o katerih se bo moral čim prej izreči vrhovni sovjet. Gospodarska reforma se v Ruski federaciji dejansko sploh še ni začela. Načrt, ki ga je predstavil Rižkov je Jelcin že od vsega začetka odklanjal, saj »temelji na centralizaciji, ki ji večina Rusov nasprotuje ter na ideologiji«. Drugi načrt, ki mu je ljudstvo z Jelcinom vred bolj naklonjeno, je predložil akademik Stanislav Šatalin in vsebuje vrsto konkretnih ukrepov za izhod iz vse večje gospodarske krize. Predvsem pa se opira na tržno gospodarstvo, ki v načrtu Rižkova zavzema le postransko vlogo. Poleg tega pa je Ša-talinov načrt naletel na precejšnje odobravanje tudi pri osrednji vladi, predvsem pri Gorbačovu. Primerjava obeh gospodarskih načrtov je po mnenju ruskih radikalcev, ki jih vodi Jelcin, nemogoča, saj sta si vsebinsko in pomensko zelo oddaljena. Paradoksalno bi torej bilo, če bi Rižkov še vztrajal na svojem mestu, meni Jelcin in se čudi, da je Gorbačov zelo previdno vzel v pretres možnost o odstopu sedanje ruske vlade. Jelcin je na ta račun izjavil, da je treba še okrepiti t pristojnosti predsednika države, vendar je treba vzporedno s tem ustvariti nova federativna telesa, ki bodo nadzorovala gospodarske premike. Jelcin je prepričan, da bo tržno gospodarstvo, seveda ko se bo uveljavilo, že v teku prvih sto dni obrodilo sadove, predvsem pa bo omogočilo stabilizacijo rublja, ki postaja vedno manj zanimiv za zunanje partnerje. Neapelj končno brez umazanije Peterle v Riminiju tudi z Andreottijem NEAPELJ — Neapeljska smetarska služba je od včeraj prav gotovo najbolj zaščitena javna služba na svetu. Po številnih atentatih na smetarje in njihova delovna vozila, je občinska uprava odločila, da jih bodo vsaj nekaj noči spremljala policija. Smetarsko službo so namreč prevzeli zasebniki, ki so za zakup odšteli 350 milijard lir, s to spremembo pa se niso strinjali občinski delavci, ki so prejšnje dni uprizorili pravo ofenzivo proti »vsiljivcem«. Tako je prejšnjo noč vseh 170 smetarskih vozil spremljalo več kot sto policistov, kot bi šlo za vozila za prevoz dragocenosti. Čeprav je celotna zadeva nemara malo groteskna, so Neapeljčani priznali, da so novi smetarji dobro opravili svoje delo. Odpeljali so grmade nakopičenih odpadkov, poleg tega pa so brez težav namestili 15 tisoč novih velikih zabojnikov. Ta teden pa bodo zasebni smetarji začeli tudi s čiščenjem že pregovorno umazanih mestnih ulic. RIMINI — Svojo pot v Rimini na zaključne prireditve 11. tradicionalnega srečanja demokrščanskega ljudskega gibanja, ki združuje tudi tisoče podjetnežev in katerega se je letos udeležilo blizu milijon ljudi, je predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle uspešno končal še s pogovori s predsednikom Giuliom Andreottijem in Robertom Formigonijem, podpredsednikom Evropskega parlamenta. Pogovori z Andreottijem so predvsem zadevali zunanjepolitične vidike suverenosti republike Slovenije, beseda pa je bila tudi o dosedanjem sode- lovanju in kako ga še pospešiti. Posebna pozornost je bila posvečena tudi gospodarskemu sodelovanju. S Formigonijem se je Peterle srečal dvakrat in se zadržal v daljših, intenzivnih pogovorih. Ob vsem tem pa je imel še vrsto srečanj s številnimi gospodarstveniki, ki nameravajo že v bližnji prihodnosti odpreti svoje predstavništvo v Ljubljani. Lojze Peterle je kakšnim dvatisoč udeležencem tradicionalnega srečanja krščanskih demokratov v enournem nastopu predstavil sedanji trenutek Slovenije, novinarjem pa je odgovarjal na posebni tiskovni konferenci, (rsi) Rosangela najlepša Od sinoči imamo novo italijansko miss. V razkošnih ** ,z. ranah toplic Salsomaggiore so za naj lepšo Italijanko brali devetnajstletno Rosangelo Bessi, na sliki levo, t® nolaso in temnooko študentko iz Bergama. Naslov sPr,n mljevalk sta si izborili Rimljanka Arianna Jacomell* Lara Capitanio iz Vicenze. Pred žirijo, ki so jo sestavil le nekdanje nesojene lepotice, se je zvrstilo 56 kan , datk. Štiri so zadnji trenutek odstopile. Kandidatkar so jo izbrali za miss Cinema 90, se finala ni mogla ude žiti, ker si je poškodovala koleno (Telefoto AP) Pritisk srbskih oblasti na Kosovu pred jutrišnjo stavko ne pojenjuje PRIŠTINA — »Ostro obsojamo eksces v vasi Trnava in hkrati pozivamo prebivalstvo, naj kljub stalnim poskusom srbske policije, da bi izzvala albansko prebivalstvo, ne naseda takim in podobnim provokacijam in tako prispeva k mirnemu reševanju političnih vprašanj,« je med drugim na tiskovni konferenci v baraki Društva književnikov Kosova dejal predsednik kosovske Demokratične zveze Ibrahim Rugova. Omenjeno vas Trnava v bližini Po-dujeva so v petek okrog osemnajste ure menda obkolile močne policijske enote in brez naloga izvršile preiskavo hiše Jaha Podvorice, sicer zaposlenega v Švici. Pri tem so menda pretepli njegovega najstarejšega, osemnajstletnega sina. Nad vas so menda poklicali tudi helikopter, ki je nad to in bližnjo vasjo Bijelo Polje odvrgel solzilec. Ko v vasi niso našli ničesar, so ob odhodu miličniki streljali po bližnjih poljih, pravijo priče, nekdo pa je tudi povedal, da je slišal komandirja milice, kako je po radijski zvezi sporočal, da oni pač tu ne morejo narediti nič, da so vsi pobegnili v gozd in da bi tu morala posredovati vojska. Govori se, da so streljali tudi vaščani, vendar pa govorice še niso potrjene. Isti vir sporoča, da so policijske enote, ko so se po neuspešni preiskavi vasi Trnava vrnile v Podujevo, brez razlo- ga začele metati solzilec na vse strani, kar je med tamkajšnjim prebivalstvom povzročilo preplah in mnogi med njimi so se menda takoj potem preselili k sorodnikom ali sploh odšli iz pokrajine. Odbor za zaščito človekovih pravic je na isti konferenci posredoval javnosti svoj protest zoper zapiranje voditeljev združenja neodvisnih sindikatov Kosova. Doslej so zaradi »motenja javnega reda in miru ter širjenja lažnih vesti« obsodili in takoj, še pred pravnomočnostjo izrečene kazni, poslali v zapor dr. Hajrulaha Geranija, predsednika Zveze neodvisnih sindikatov, dr. Ilira Tolaja, člana koordinacijskega odbora sindikata in štiri zdravnike iz Uroševca, vse aktiviste omenjenega sindikata. Odbor je protestiral tudi proti nasilju nad posameznimi sindikalnimi voditelji in nad kršitvijo avtonomnosti univerze, do katerega je prišlo v sredo, 29. avgusta, ko je med nasilnim posredovanjem policija vdrla tudi na prištinsko filozofsko fakulteto, tam poleg drugih pretepla tudi magistra Branislava Milutinoviča, čeprav je ta menda ves čas poudarjal, da je Srb, in zapečatila sobo prof. Agimu Hyseniju, predsedniku sindikata pedagoških delavcev v tej ustanovi. Brez nalogov so premetali tudi delovne mize prof. dr. Ganija Bobaja in dr. Kadrija Metaja. O sedanjem stanju v pokrajini zgovorno priča tudi včerajšnji dogodek, ko je vodja prisilne uprave v kosovski banki Rušid Redžepagič ob prisotnosti policijskih inšpektorjev podpisal nalog za prenos sredstev, okrog milijon in pol nemških mark v dinarski protivrednosti, na račun Investicijske banke, katere sedanji direktor je menda nekdanji urednik srbohrvaškega radia v Prištini. Gre za denar, ki ga je le nekaj dni pred ukinitvijo kosovske avtonomije s prostovoljnimi prispevki zbrala prištinska televizija za zboljša-. nje slabega finančnega stanja in za posodobitev opreme. Tik pred uvedbo prisilne uprave na televiziji pa so direktor Agim Mala in drugi vodilni v RTV Priština denar vezali na eno leto pri omenjeni banki in ga menda deponirali v Zagrebu, kot se je takrat govorilo. Zdaj kaže, da le ni bilo tako in da je denar prišel v roke srbskih oblastnikov. Stanje na Kosovu je še naprej precej napeto, tu in tam pa prihaja do manjših incidentov. Vsi čakajo, kaj se bo zgodilo jutri, ko je na Kosovu napovedana 24-urna splošna stavka. Za stavko so se odločili v znak protesta proti odločitvi srbskih oblasti, da razpustijo krajevno skupščino in vlado. Iz vrst kosovske alternative pa sporočajo, da stavko lahko tudi podaljšajo, »če bodo razmere to zahtevale.« (me) • Povratek tva, ki se trudi, da bi tudi vsem ostalim italijanskim državljanom zagotovil varen povratek v domovino. Se ena skupina žensk in otrok je včeraj pripotovala iz Kuwait Cityja v Bagdad, kjer počasi, a za sedaj brez večjih zastojev, delijo vizume za odhod. Po daljših pogajanjih s francoskimi, britanskimi in ameriškimi letališkimi oblastmi so včeraj dosegli tudi pomemben dogovor, ki omogoča pristajanje iraških letal v Londonu, Parizu in Washingtonu. Na bagdadskem letališču, ki je poimenovano po Sadamu Huseinu, se je zbralo več kot 400 tujih državljanov, žensk in otrok, ki bi bili morali že v noči zapustiti Irak. V obe evropski prestolnici ter v Washington bi moralo odpotovati 332 oseb, 72 japonskih in avstralskih državljank pa bo letelo v Jordanijo, od koder jim bodo povratek domov zagotovile domače letalske družbe. Na krovu boeinga 747 družbe Iragi Airways bo tudi bivši ameriški predsedniški kandidat Jesse Jackson, ki se je mudil v Iraku na zasebni mirovni misiji. Temnopoltega politika je sprejel sam predsednik Husein, rezultat njunih razgovorov pa je povratek v ZDA skupine šestih težko bolnih Američanov. Jacksonu so dovolili, da je z linijskim letalom poletel v Kuwait City, kjer je prevzel v oskrbo skupinico in jo pospremil v Bagdad, od koder so nato odpotovali s prvim »transportom«. Iraški minister za informacije je dejal, da bodo smeli »osvobojeni« tujci zapustiti Irak izključno na letalih državne družbe, Francija in Velika Britanija pa sta že poskrbeli za alternativne polete Air France in British Air-ways. Britansko zunanje ministrstvo je tudi posredovalo informacijo, da je v Iraku še na tisoče Britancev, ki bi jih morali čim prej pospremiti domov. • Genscher jugoslovansko gospodarstvo. Seveda sta se Genscher in Lončar dokaj podrobno dotaknila tudi zalivske krize. Pri tem naj bi Genscher poudaril vlogo Jugoslavije kot neuvrščene države, Lončar pa je s tem v zvezi povedal, da neuvrščeni pripravljajo novo skupno akcijo, ki naj bi pomagala k rešitvi tega žarišča napetosti. Na konkretno novinarsko vprašanje v zvezi s to akcijo, pa jugoslovanski zunanji minister ni hotel povedati nič določenega. Glede povrnitve dela škode, ki so jo utrpele nekatere države zaradi iraškega napada na Kuvajt in kasnejšega izvajanja popolnega gospodarskega embarga Iraka, pa je Genscher na tiskovni konferenci dejal, da statut OZN predvideva nadomestila v takih primerih in da bo med državami, ki bodo ta nadomestila prejele, po vsej verjetnosti tudi Jugoslavija. Zahodnonemški zunanji minister je takoj po pogovorih odpotoval v Bonn. EU««1'5 cnnip FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Center za poklicno usposabljanje Trst Ul. delTIstria 57 tel. 765285 TEČAJI ZA ODRASLE TEČAJI ZA SPECIALIZACIJO IN IZPOPOLNJEVANJE SEKTOR INFORMATIKE: Tečaji alfabetizacije □ bazična informatika Drugostopenjski tečaji □ uvajanje v programiranje □ programiranje v BASIC □ programiranje v CLIPPER □ programiranje v C □ uporaba,dBASE III □ uporaba elektronskega lista □ uporaba Word Processorja □ uporaba GAD □ mehanizirani računovodski zapisi □ mehaniziranje upravljanja z osebjem ELEKTRONSKI SEKTOR: □ tehnike video in avdio snemanja □ prenos podatkov □ električne in elektronske instalacije AVTOMOBILSKI SEKTOR: □ elektronika avtomobila □ elektronske naprave za kontrolo □ instaliranje in diagnoza avtoradijskih naprav ' dodatkov POSTDIPLOMSKO UDEJSTVOVANJE (za absolvente višjih šol) □ Tehniki za industrijski »OFFICE AUTOMATION« □ Tehniki za upravljanje in »OFFICE AUTOMATIO . 12.OO Informacije in vpisovanje v tajništvu šole od 9.00 do in od 15.00 do 17.00 (sobota 9.00 - 12.00) Azijske napredovale, milanska tudi, newyorška pa ustaljena Evropske borze so zastale Pridržana prognoza Milanska borza spominja tačas na bolnika, ki se je izkopal iz kratke, a sila ^všečne bolezni in ga čaka dolgo zdravljenje: po petih dneh sunkovitih trzlja-I v navzdol in navzgor se je naposled umirila, vendar ji niso razvezali pridrža-.e Prognoze. Kazalniku MIB je uspelo nadomestiti del izgub iz prejšnjih tednov j? je povzpel za 7,42% na 912 točk, s čimer se je zaostanek za 2. januarjem KMil na 8,8%. S tem so se okoristile zlasti vodilne delnice kakor Fiat (+6,93% enenj tednu), Montedison (+7,04%), Generali (+6,27%), Mediobanca ' + 10,41%) in Olivetti (+2,66%). Toda kupčij je bilo prav malo, kar je viden °«az, da prevladuje med borzijanci negotovost, ta pa zavira kakršen koli ki ga ne označuje zgolj kratkoročna špekulacija. Od tod občutek, da so °časne poskoke indeksa navzgor - v ponedeljek, torek in četrtek - povzročile t^itne operacije, predvsem pa upočasnitev prodaje tako na notranjem kot na *Ph finančnih trgih. Borza je očitno še zmeraj pod mučnim vtisom krize v 'Viškem zalivu, saj napetost ni pojenjala kljub upom, ki spremljajo diplomat-ke pogovore med sekretarjem OZN in iraškim zunanjim ministrom. Le malce a napetost ublažila samo razvedritev okoli kočljive afere Lombardfin - v .!edo so banke-upnice pristale na pomoč tej posredniški družbi - in sklep držav anic kartela OPEČ, da iztisnejo iz globin več nafte kot do sedaj. Vsekakor na jesenskem obzorju ni jasno: nasprotno, na debelo se kopičijo Preteči oblaki vnovične prebuditve inflacije (v agustu +6,3%), izbruha novih Znancih pretresov (Fiat hoče poslati v dopolnilno blagajno 35.000 in Enimont ■000 nameščencev) in podražitve denarja (zavod Credito italiano je že sklenil Povišati aktivne obresti - v breme varčevalcev). Vse to šibi vzmeti, na katerih °ni donosnost finančnih investicij. Da bo mera polna, pa ne moremo mimo ^trojnih slabosti italijanskega borznega sistema. Kaj neki pomaga, da nadzor-1 organizem (Consob) naenkrat prepove grobe špekulacije, kot je kupovanje ejnic, za katere nimaš denarja (kaže, da je nekritih kar 30% vrednosti vseh Jj nic v prometu), ko pa se na vladni ravni politiki še danes kregajo okoli ^tPrijkajočih mehanizmov za opredeljevanje natančnih pravil (borzne) igre: o in °rm* Posredniških poslov, o zakonu, ki naj ureja javne ponudbe vrednotnic, izit0 Praviiniku, s katerim naj bi enkrat za vselej pričeli sodno preganjati . koriščanje zaupnih informacij v špekulacijske namene, samo brusijo jezike, n°risti pa nobene. Pač v skladu z interesi tega ali onega lobija, katerih obarva-0sf je raznolika in prepletajoča. Dokler se ta zamočvirjenost ne izčisti, ni mogoče zasukati niti rakove poti, ki jo je ubrala Piazza Affari. DRAGO GAŠPERLIN Minuli teden je minil na mednarodnih borzah v znamenju neprestanega nihanja indeksov oziroma cen, vendar s to razliko, da so se azijske popravile, evropske (razen milanske, o kateri poročamo na drugem mestu) pa oslabile, medtem ko se stanje na newyorški ni kaj prida spremenilo. Borze so bile seveda še vedno pod vplivom zalivske krize oziroma tudi optimističnih napovedi glede naftne preskrbe, toda v prvi vrsti so občutile posledice gospodarsko-finančnih premikov na notranjih tržiščih. Tokijski kazalnik Nikkei je pridobil novih 836,61 točke in se vzpel s ponedeljkovih 25.141,76 na 25.978.37 točke predvčerajšnjim. To gre pripisati prvenstveno četrtkovemu povišanju japonske uradne eskontne mere na 6%. Na hongkonški borzi, ki je bila v ponedeljek zaprta zaradi praznika, je indeks Hangseng poskočil za 8,06%. Še izdatnejši je bil napredek na sydneyski borzi: +30,30 - od 1.477,30 do 1.507,60. V Londonu se je kazalnik Financial Time 100 zboljšal za 36,70 in se dvignil z 2.126,10 v torek (dan prej je bila borza zaprta zaradi praznovanja bančnikov) na 2.162,80 v petek. Newyorški Dow Jones se ni bistveno premaknil; zdrknil je za manj kot pol odstotka do 2.614,36 proti 2.614,60 v začetku tedna. Frankfurtski indeks Commer-zbank je izgubil 3,60 točke in zdrsnil s 1.991,30 na 1.987,70. V Parizu se je CAC 40 oslabil kar za 9,55 od 1.699,72 na 1.690,17. Splošnemu nazadovanju ni ušel niti ziiriški Swissindex: -6,30 (s 1.023,90 na 1.017,60 točke). Nafta nekoliko dražja Večji izvoz iz Mehike Naftne cene futures so tudi v preteklem tednu napredovale, seveda pa so ostale izpod rekordne ravni. ki so jo dosegle pred 24. avgustom. V New Yorku So predvčerajšnjim kotirali WTI proti dobavi v oktob-fn 27,32 dolarja pri sodčku, dan poprej pa 26,77 dolarja. Kupčijski obseg je bil sicer skromen, ker se inves-titorji niso hoteli kar tako izpostaviti vpričo dolgega vikenda, ki se bo končal zanje šele jutri zvečer, torej °b zaključku praznika dela. Konec prejšnjega tedna s° šli domov še v prepričanju, da bo kakšno uro poseje izbruhnil v Perzijskem zalivu oborožen spopad, ^daj pa so se stvari zasukale drugače in nihče noče pegati. Mehiška državna petrolejska družba Pemex J® medtem uradno sporočila, da je včeraj zvišala ceno lzvozni nafti za 1 dolar pri sodčku, in potrdila, da je 8. avgusta povečala za 100.000 sodčkov dnevno proiz-vodnjo nafte, torej na 1,3 milijona sodčkov. Dolar vidno močnejši funt šterling pa padel Dolar se je predvčerajšnjim okrepil tako nasproti četrtkovemu fiksingu kot v primerjavi s prejšnjim petkom. V New Yorku je veljal 1.170 lir in 1,5755 marke proti 1.159,75 lire in 1,5640 marke dan prej oziroma 1.159,50 in 1,5605 teden ni prej. Le nasproti jenu ni poskočil: 143,79 proti 144,10. Za minuli teden pa je značilen predvsem polom funta šterlinga. Potem ko je nazadoval že v Evropi - v Milanu z 2.233,8 na 2.199 lir in v Frankfurtu s 3,0130 na 2,9690 marke - mu je vrednost padla še v New Yorku in to kar navpično z 1,9224 na 1,8905 dolarja. Funtov preobrat sta pravzaprav nekako napovedala že padca kanadskega in avstralskega dolarja, ki so ju tako kot angleško valuto "umetno hranili" z visokimi obrestnimi merami. Sicer pa je to v zvezi z ugibanji, kdaj bo Velika Britanija pristopila k evropskemu denarnemu sistemu. Eni pravijo, da bo Thatcherjeva to uradno sporočila v petek, drugi pa, da hoče prej videti, koliko bo problem nafte vplival na britansko gospodarstvo. gospodarsM dopis iz Slovenije Politična zasanjanost cen Velik strah pred gospodarskim kolapsom, ki so ga množično in glasno oznanjali tisti, katerih gospodarstvo je letos zaradi gospodarske politike zvezne vlade najbolj opešalo, se je pred poletjem lotil tudi Markovičeve ekipe. Z vseh strani prihajajoče dokazovanje, da ne more biti zdravega gospodarstva, če ni tudi gospodarske rasti - in v tej viži tudi iz dneva v dan močnejše zahteve, naj vlada vendarle preneha z restrikcijami, ki jih izvaja na monetarnem področju - so premaknile tisti kamen, ki je že sprožil manjši inflacijski plaz. Vlada je namreč popustila vajeti pri denarju. Junija - oziroma predvsem v juliju in v avgustu - se je v gospodarstvo zlilo iz različnih denarnih virov, nad katerimi ima roko zvezna vlada oziroma Narodna banka Jugoslavije, najmanj 8,3 milijarde dinarjev. Ves ta denar se je pojavil v obliki tako imenovanih selektivnih kreditov in s spremembo nekaterih takih kreditov v dolgoročne. (Selektivnih kreditov drugod po svetu skorajda ne poznajo, pri nas pa so to tisti krediti, ki jih dajejo v glavnem iz primerne emisije za povsem določene namene, kakor na primer za odkup pšenice, in imajo tudi zelo ugodno obrestno mero.) Ta denar je hitro zelo popravil plačilne težave, š katerimi so se otepala marsikatera podjetja. Na določen način je, posebno še v nekaterih predelih države, preprečil stečaje, ki so se kar množično napovedovali. Hkrati pa je ta denar pomiril tudi zaposlene, saj je bil porabljen v prvi vrsti za izplačilo in povečanje plač. Zaradi tega v posameznih delih države v tem času ni veliko groženj s stavkami, kar je svojevrsten znak, kam se je denar iz selektivnih kreditov prelil; v drugih delih države pa delavci hitro brusijo stavkovne zahteve, kar priča, da ti deli niso bili deležni državnega denarja. Povsem jasno je torej, da je takšno monetarno politiko v zadnjih dveh mesecih izrecno narekovala politika. V politične igre se je vključila tudi sama zvezna vlada, ki se na ta način dobrika volilcem in jih vabi k svoji reformni zvezi, izrazito pa so v tem političnem vrtiljaku, ki se je zavrtel okoli denarja, vključene posamezne republiš- ke vlade, ki so z veseljem odobrile večje plače. Morda je slovenska vlada pri tem še največja izjema, saj si upa javno zagovarjati svoje stališče, da plač ne bi smeli povečevati, ampak še naprej zadrževati. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, je odvisno predvsem od tega, kako bo reagirala zvezna vlada. Če bo hitro ukrepala, bo lahko še zajezila pretečo rast cen. Vendar pa bo svoje napake v gospodarski politiki morala drago plačati. Vedno je tako, da napako, ki je bila storjena v gospodarstvu, povečajo še splošne gospodarske okoliščine. V našem primeru je to zalivska kriza oziroma gospodarska blokada Iraka, od katere imamo veliko neposredno škodo (zaustavljen izvoz v to državo, prenehanje plačil...) in veliko posredno škodo, ki je še prinesla podražitev nafte. S tem se seštevajo tudi posledice, ki jih je povzročila suša. Ta bo zaradi manjšega pridelka povzdignila cene, vendar pa bo te cene najbrž lažje obvladovati kot pa tiste posledice, ki so bile narejene z napačno vodeno gospodarsko politiko v poletnih mesecih. Vlada se bo namreč (še) lahko zatekla k uvozu cenejših pridelkov, s katerimi bo skušala zadržati zdajšnjo censko raven. Censki šivi pa pokajo tudi na nekaterih drugih koncih. Vlada je morala podražiti elektriko, dovolila je podražitev železniških prevozov, tudi pošta najavlja višje cene, mlinarji in pekarji hočejo svoje izdelke podražiti kar za 30 odstotkov... Jesenski censki val je bil sicer pričakovan, toda če bo prevelik, bo porinil tudi ostale cene navzgor, zlasti še, če upoštevamo plače, ki so v tem primeru kakor topla greda za cene: povečujejo stroške v podjetjih - zaradi česar podjetja dražijo svoje izdelke - in večajo kupno moč oziroma povpraševanje na domačem tržišču. Ta val se da hitro ublažiti samo na en način: z manjšimi obremenitvami gospodarstva, torej z zmanjševanjem vseh državnih stroškov. Tu zaenkrat vlada ni naredila veliko - pravzaprav skoraj nič. Je čakala ravno na ta censki val? Če je nanj zares pripravljena, potem ni razumljivo, zakaj je poleti popuščala. Ali pa so jo zasanjale, tako kot že marsikatero vlado doslej, melodije iz političnih piščali. JOŽE PETROVČIČ Sedanja konjunktura ni sicer dramatična ampak niti obetavna ^dajšnja konjunktura ni ravno dra-na' vendar je ne gre na noben Podcenjevati, ali z drugimi be-rr,j^rni: čas debelo rejenih krav je Tol'- P09inile pa vendar ne bodo. v*/e nekako vsebinsko jedro poiz-vn°.e o tržnih in proizvodnih težnjah jetulPornembnejših industrijskih pod-njl o v Italiji oziroma v njenih glav-peiftoizvajalnih območjih, ki jo je iz-serv !a^° imenovani vsedržavni ob-sklr,atorii pogodbenega pogajanja v g Po sindikalne organizacije CGIL. c , !q opozarja na upočasnitev, če ziv eio preobrat na slabše v ekspan-pQ ciklu osemdesetih let, h kateri /te 'D *reba prišteti še negativne učin-gQ jOdražitve surovin ter zmanjšanemu i°vPraševanja na notranjem tržiš-hrize Pa negotovost na trgih zaradi 0itev v Perzijskem zalivu. Za odstra-*Qdosf • nepovoljnih elementov ne vfQ( stuje odprtje vzhodnoevropskih kqpi*Qh°cinim gospodarstvenikom in Sen , ' ko/U ta proces je še prepoča-sred;taradi pomanjkanja finančnih ^repneY v teh državah. To pa vodi h fedQj Vi konkurence med podjetji in P° ('Postane prvotnega pomena nuja tioh^ološki inovaciji proizvodov in hiehan ■Po konsolidacijskih finančnih °rgQn-Zmih, po pravilni dimenzijski MziJZonosti podjetij in po preorga-Meg,u Proizvodnih činiteljev. (Ure Senčne plati trenutne konjunk-fQVe/j Vrčča študija okoliščino, da je hia g Podjetniških profitov razmero-veJt nn' da Pa plačujemo zdaj da-Pofiovn Posledice napačnih izbir pri fkratkaem investiranju teh profitov, ‘t, kj na dan so planile vse šibkos-dQrsko 0 označevale razvojno gospo-A.nalPPl}tiko v minulem desetletju. ^fe(res Pki pri CGIL, ki so vzeli v ,st v Predvsem gospodarsko stvar-v P11 lanski in turinski pokrajini ^PuštZdPl. ugotavljajo znamenja ania na področju tekstilne in- dustrije, medtem ko se je stanje v obutveni industriji po petih letih negativnega trenda zboljšalo. Kemijska industrija se ne otepa toliko s pravo recesijo, kolikor z nekakšno ciklično upočasnitvijo. V petrokemiji je v teku obdobje preustrojevanja in racionalizacije, h katerima velja prišteti še težkoče zaradi zvišanja cen surovinam na svetovnem trgu. Železarstvo oziroma jeklarstvo je že tako v hudi krizi, na žalost pa se slabša tudi položaj v gradbeništvu, ki ga bo še bolj ogrozilo vladno okleščenje državnih izdatkov za javna dela. Nobenih znakov o kakšnih novih nevšečnostih pa ni videti za zdaj v živilski industriji, ki ima opraviti kvečjemu z lokalno omejenimi kriznimi pojavi. Vprašanje zase je kajpak avtomobilska industrija, kjer napovedujejo dopolnilno blagajno za 35.000 ljudi in kjer bo poslabšanje prodaje povzročilo skrčenje proizvodnje pnevmatik za 400.000 - to pomeni, da bodo stroji mirovali polnih dvajset dni. Tajnik CGIL Vigevani je zato mnenja, da je nujno treba nemudoma razčistiti vprašanje obnovitve delovnih pogodb. Upoštevajoč posamezna proizvodna območja, študija CGIL navaja, da se v milanski pokrajini industrijsko tkivo presnavlja, da se v Emiliji zaostrujejo nekateri problemi ustrojne narave in da v turinski pokrajini stanje zaenkrat ni zaskrbljujoče, da pa se v raznih industrijskih podjetjih pripravljajo strukturni in organizacijski posegi, s katerimi delavstvo ne bo posebno zadovoljno. Na splošno pa je v vseh navedenih območjih opaziti dokajšnje pomanjkanje prave proizvodne, tržne in finančne strategije ter odsotnost daljnosežnejših načrtov o sklepanju zavezništev na mednarodni ravni. D. G. Še o raznih škodnih primerih pri protipožarnem zavarovanju Ko pride do zavarovalnega primera (sinistro), je zavarovalna družba dolžna izplačati zavarovancu škodo, ki jo je utrpel na zavarovanih stvareh na podlagi pogojev v polici. Tudi zavarovanec ima v tem primeru nekaj obveznosti, ki izhajajo iz nekaterih členov (1913, 1914, 1915) civilnega zakonika. Ob zavarovalnem primeru mora zavarovanec storiti čimprej vse, kar je mogoče, da škodo prepreči, ali da jo zmanjša. Stroški, ki jih zaradi tega ima, gredo v breme zavarovalnici v sorazmerju med zavarovano vrednostjo in vrednostjo, ki jo stvar ima v trenutku, ko pride do škodnega primera, razen če zavarovalna družba ne dokaže, da so bili zavarovančevi stroški, katere je imel pri poskusu rešitve svojih stvari, nepremišljeni. Tudi v primeru povračila teh stroškov pride torej v poštev pravilo o sorazmerju med zavarovano in realno vrednostjo. Zadnjič smo pisali, da mora biti pri požarni polici zavarovana vrednost zgradbe enaka vsoti, ki je potrebna za njeno ponovno izgradnjo, izvzemši vrednost zemljišča. Poglejmo s primerom, kako se pri izplačevanju odškodnine upošteva pravilo o sorazmerju, saj je to prvi razlog jeze zavarovanca, ko ne dobi od zavarovalnice pričakovane vsote denarja. Hiša je zavarovana za 100 milijonov lir, v trenutku zavarovalnega primera zavarovalna družba ali njen izvedenec smatra, da je njena vrednost 150 milijonov (hiša je torej premalo zavarovana). Požar povzroči škodo 90 milijonov. Po že omenjenem pravilu bo zavarovalna družba izplačala 100 : 150 x 90 = 60 milijonov. Če je zavarovanec na primer potrošil še 3 milijone, da bi skušal rešiti svoje stvari pred požarom, in zavarovalna družba smatra, da so bili ti stroški upravičeni, bo ta po istem sorazmerju plačala še 100 : 150 x 3 = 2 milijona, medtem ko bo 1 milijon ostal v breme zavarovanca. V prejšnji številki smo tudi zapisali, da se vsebina hiše ali stanovanja zavaruje na prvi absolutni riziko, torej do določene vsote. To velja po navadi za najbolj enostavne police, kjer se kot vsebina pojmujejo pohiš- tvo in oprema ter drugi predmeti, ki normalno spadajo v stanovanje. Pri drugih rizikih - tovarnah, trgovinah, delovnih obratih, uradih, dvoranah itd. - se vsebina prostorov zavaruje posebej v različnih podskupinah, ki predstavljajo različno rizičnost (oprema, stroji, blago, surovine, vrednosti...). Zavarovana vrednost za vsako podskupino mora biti enaka tržni vrednosti vseh predmetov, ki vanjo spadajo, ker se tudi v tem primeru upošteva pravilo o sorazmerju. Ob zavarovalnem primeru mora zavarovanec storiti vse, kar je mogoče, da škodo zmanjša. V treh dneh, odkar je prišlo do zavarovalnega primera, ali odkar je zanj zvedel, mora zavarovanec obvestiti svojega zavarovalnega agenta. Če ne izpolni enega od teh dveh pogojev, lahko izgubi pravico do plačila ali do delnega plačila odškodnine. V teku osmih dni od prijave mora zavarovalna družba poslati na kraj požara svojega inšpektorja, da škodo preveri. V tem času ne sme zavarovanec spremeniti stanja pogorelih stvari, razen toliko, kolikor je nujno potrebno za redno poslovanje, ker je dolžan ohraniti sledove in ostanke zavarovalnega primera. Obenem mora prijaviti policiji ali sodnim oblastem zavarovalni primer (v tem primeru požar), kopijo prijave pa dostaviti zavarovalnici. Zavarovanec mora posredovati tudi podroben seznam stvari, ki jih je prizadel zavarovalni primer, z navedbo količine, narave in vrednosti v celoti ali delno poškodovanih stvari. Družba ali njeni izvedenci lahko zahtevajo tudi fakture, račune in druge dokumente, ki lahko dokažejo obstoj ali vrednost prijavljenih stvari. Ocenitev škode se lahko opravi direktno v dogovoru med obema stranema, ali pa, če zavarovanec ali družba tako zahtevata, med dvema izvedencema, ki sta ju vsak po enega imenovali družba in zavarovanec. V primeru nesporazuma, ta dva izvedenca izbereta tretjega ali pa ga imenuje predsednik pristojnega sodišča. Vsaka stran krije stroške svojega izvedenca, za morebitnega tretjega pa si stroške razdelita. Pišite in odgovorili bomo na vaša vprašanja o zavarovanju! PRIMORSKI DNEVNIK - Rubrika zavarovalni problemi ali pa NORICUM - Ul. Valdirivo 21 - Trst Predlogi mojstrov za letošnje jesensko-zimske neveste Kot cvetice ali nune Enkratne obleke za enkraten dan -med vsemi oblačili se takšna oznaka še najbolje poda poročnim oblekam, ki so, kljub sklicevanju na praktičnost oziroma na možnost ponovne uporabe večinoma zamišljene v izključni funkciji poročnega dne. Tako seveda razmišljajo tudi veliki modni kreatorji, ki so na julijskih deiilejih visoke ženske mode za letošnjo jesensko-zimsko sezono kot »krono« predstavitev prikazali tudi nekaj domiselnih in včasih precej drznih predlogov za letošnje jesensko-zimske neveste. Predlogi velikih mojstrov so že pri modelih za »vsakdanjo rabo« (naved-nice narekuje visoka cena kateregakoli modela, ki prihaja iz znane »mai-son«) praviloma dovolj opazni, medtem ko za svečanejše obleke že kar velja pravilo, da mora biti kreacija vsekakor »nanadkriljiva«. Zato je razumljivo, da se znani mojstri še posebej potrudijo, ko gre za poročne obleke, ki nastanejo iz očitne težnje, da bi iz estetskega vidika na najprimernejši način označevale »najbolj nepozaben dan v življenju«. Kot ponavadi je treba pri kreacijah velikih mojstrov povsem odmisliti ceno, ki je primerno visoka, in se v vlogi neprizadetega opazovalca zamisliti v podobo ženske oziroma neveste, ki jo preko svojih modelov rišejo in prodajajo obče znani stilisti. Pri tem kreatorji seveda sledijo svoji osnovni viziji o ženski, saj npr. Em-manuel Ungaro od vselej primerja žensko lepi omamni roži in zato tokrat v skladu s svojimi pogledi predlaga tudi »cvetlično nevesto« (slika zgoraj levo, foto AP). Nekateri pa se zavzemajo za bolj zadržano, manj veselo nevesto: tokrat se je navdih misticizma, ki velikokrat označuje predloge mojstrov za poročno obleko, pri slavni pariški »maison« Balmain izrazil v obleki, ki ima v zasnovi nekaj sličnih potez s seveda veliko skromnejšim oblačilom nun (na desni sliki zgoraj stilist Erik Mor-tensen s svojo nevesto-nuno ob zaključku pariškega defileja hiše Balmain, foto AP). Med tema dvema predlogoma, ki sta si v precejšnji antitezi, je bilo se- veda na julijskih defilejih visoke ženske mode prikazanih še veliko modelov. Med njimi je bilo še zlasti precej drznih, ki so se poigravali z različnimi dolžinami kril. Tudi neveste, zlasti mlajše, si po nesporni odločitvi velikih mojstrov lahko na »nepozabni dan« oblečejo v mini krilo, ki ga nato zakrijejo z neštetimi metri lahke in prozorne tančice. Še igrivejša inačica na isto temo je izbira kratkih hlač, seveda umetelno izdelanih v težki beli svili, ki jih prav tako pokrivajo vrhnja krila iz številnih slojev tančice. Po mnenju velikih kreatorjev so tudi na poročni dan ženske oziroma nevestine noge lepo izpostavljene, sicer pa jih lahko deloma pokrije z visokimi, seveda strogo belimi škornji. Septembrske neveste si, vsaj pri nas, prav gotovo ne bodo nadevale škornjev, verjetno se jih bo malo odločilo za drzna mini krilca, še manj pa za inačico v spet priljubljenih »vročih hlačkah«. Ob klasični beli, ki je še vedno zelo priljubljena, pa se lahko odločijo za nekoliko neobičajne, vendar živahnejše obleke v odločnih, ne samo pastelnih barvah, (bip) Če danes zaročenci nimajo dovolj časa za pripravo poroke Veliko pokazateljev nesporno priča, da je poroka kot praznik, ki združuje širše sorodstvo in prijatelje, ponovno izredno priljubljena, vsaj v Italiji. Med temi je tudi razcvet specializiranih agencij, ki priskočijo na pomoč vsem zaročencem, ki nimajo časa, da bi sebi in povabljencem pripravili svatbo in vse, kar sodi zraven. Usluge, ki jih nudijo tovrstne agencije, so najrazličnejše. Po želji lahko poskrbijo za vse potrebne dokumente, poročne obleke in za poroko kot tako (sem sodijo poleg kosila, vabil, bombonjer, rož ipd. še fotografski oziroma video servis). Izredno raznovrstna pa je npr. ponudba glede prostora, kjer naj bi bilo poročno kosilo oziroma večerja, saj imajo agencije v katalogih od nekdanjih plemiških palač do »intimnejših« osamelih kmetij. Prav tako lahko agencije poskrbijo za »poporočno obdobje«: mimogrede lahko namreč organizirajo, da bi no-voporočenca čimlepše preživela medene tedne, predvsem pa jima lahko tudi v skladu z njihovim okusom in finančno razpoložljivostjo uredijo novi dom. BARB01/3 Najlepše darilo toplo in mehko krzno, krojeno po najnovejši modi, najvišje kakovosti in po najugodnejših cenah Pri -A, usnje in krzna Ul. S. Caterina 8 - Tel. 631470 naša potovanja - predlogi UTAT01/1 Utat □ na praznik na Madžarsko, od 8. do 14. oktobra z avtobusom Iz Trsta, polni penzion ves čas trajanja potovanja, spremljevalec agencije UTAT, skupna cena □ na Dunaj, od 1. do 4. novembra, potovanje z avtobusom iz Trsta s spremljevalcem, ________cena □ v Pariz, od 6. do 11. decembra, z vlakom iz Trsta, s spremljevalcem, cena 870.000 ut 470.000 »r 600.000 ur Posebna ponudba: Budimpešta od 29. novembra do 2. decembra, skupna cena 370.000 lir. TRST — Ul. Imbriani 11 - Tel. (040) 77901 — Pasaža Protti 2 - Tel. (040) 68311, 65700 L 'S oprema zad''"' >3 I TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL'. 410395 klasično . . . toda sestavljivo nevaoV® ►otevar Ul. Maiolica 15/b S. B. L’ URARNA - ZLATARNA eval 2 Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Velika izbira dragocenih daril Zaradi zadeve Merfin priziv na Državni svet Dežela FJK nasprotuje nevarnemu odlagališču TRST — Deželni odbor ne spreje-sklepe Deželnega upravnega so-sča TAR glede odlagališča smeti v overedu pri Pordenonu in je zato ki priziv na Državni svet. S tem rakom je deželna vlada v celoti A^jila sklepe odbornika za okolje rigelija in se zavzela za drugačen anos do okolja. Odlagališče pri Ro-jedu bi namreč lahko zelo negativ-vplivalo na naravno ravnovesje. Dri r>eniike 0 vPrašanju odlagališča {j * Roveredu so izbruhnile pred ne-leti, ko je podjetje Merfin predlo-ri; ?. aačrt za gradnjo posebnega odla-aausča, v katerem bi skladiščili ne-; rtle odpadke. Tedanji odbornik za j,■. ha dela Adriano Bomben je 27. junak podpisal dovoljenje, novi dornik za javna dela in okolje Ar-o Angeli pa je tudi zaradi pro-r .0v krajevnega prebivalstva in up-jjjteljev dovoljenje preklical. a 1 °da družba Merfin se ni pustila -p^jali kar tako. Obrnila se je na Sj^R' ki je razveljavil Angelijev orik3 Angelijev predlog pa je deželni sv t- sklenil, da se obrne na Državni Dr i obenem zahteva vsaj začasni tun- c razsodbe TAR. Biasutti je ^rai Poudaril, da je deželna vlada ®z, oklevanj podprla Angelijevo jih ' 'o je ostro zavrnil kritike, ki 5 , Je odborniku naslovil predsednik • komisije Pierantonio Rigo. Za krepitev trbiških zimskih infrastruktur TRST — Podpredsednik deželne vlade in odbornik za turizem Fran-cescutto si je očitno vzel k srcu kandidaturo Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije za zimske olimpijske igre leta 2002. V teh dneh je o tej kandidaturi govoril z italijanskim predstavnikom v mednarodnem olimpijskem odboru Giorgiom De Stefahijem, s katerim je preučil stanje in potencial deželnih zimskih športnih struktur. V tem okviru je tudi poudaril, da sta dežela in italijanska zveza zimskih športov v stiku in preučujeta možnost posodobitve nekaterih infrastruktur, med katerimi obeh trbiških skakalnic. Za posodobitev le-teh bi potrebovali okoli 800 milijonov lir. Francescutto je poudaril, da se je v tem času Dežela že lotila priprav za gradnjo središča za biathlon. Ob tem je omenil tudi možnost ustanovitve posebne šole za disciplino, ki se po njegovi oceni krepko uveljavlja. Po 45 letih je končno lahko objela brata REKA — Po 45 letih je lahko spet objela brata, o katerem je mislila; da je mrtev. Protagonista nenavadne zgodbe sta 85-letna Marija Milohnič in njen deset let mlajši brat Kuzma, ki sta po rodu s Krka, na njuno 45-letno ločitev pa so nedvomno vplivale tudi posledice vojne. Maria Milohnič se je pred 45 leti na Reki omožila z italijanskim finančnim stražnikom Ludovicom Mursio in se z njim preselila na Sardinijo in sicer v mestece Carbonio pri Cagliariju, od koder je bil Mursia doma. Njen brat Kuzma, edini sorodnik po smrti matere in sestre, pa je ostal na rodnem Krku. Po prihodu na Sardinijo je Maria Milohnič večkrat pisala bratu, toda odgovora ni dobila. Nasprotno, pisma so ji bila vrnjena, češ da naslovnik ni poznan. Nekajkrat se je ženska obrnila tudi na jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu, a zaman. S Kuzmo Milohničem je letos poleti prišel v stik Marijin vnuk, ki se je odpravil na počitnice na Kvarnerske otoke. Pred nekaj dnevi pa je odšla na Krk tudi priletna Marija, ki je tako lahko objela brata, o katerem je mislila, da je mrtev. Nenavadno je v vsej tej zgodbi dejstvo, da je vseh teh 45 let Kuzma živel na rodnem Krku v očetovi hiši. Pred redno jesensko krvodajalsko akcijo Sežanski krvodajalci bodo v sredo praznovali SEŽANA — Pred redno jesensko krvodajalsko akcijo pripravlja sežanska občinska organizacija Rdečega križa tradicionalno srečanje krvodajalcev v sredo, 5. septembra, na katerem bodo podelili priznanja krvodajalcem - jubilantom. Krvodajalska akcija pa bo od 18. do 21. septembra. Pod pokroviteljstvom sežanskega župana Ivana Vodopivca bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine v Sežani v sredo, 5. septembra, s pričetkom ob 14. uri srečanje krvodajalcev. Na letošnjo slovesnost so povabili 198 krvodajalcev - jubilantov, ki so do sedaj darovali kri 5, 10, 15, 20, 25-krat in več. Srečanja se bodo udeležili tudi organizatorji krvodajalskih akcij kakor tudi aktivisti RK. Slavnostna govornika bosta dr. Jožica Mugoša, predsednica sežanske občinske organizacije RKS in Smiljan Groznik, predsednik komisije za krvodajalstvo. Učenci osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane bodo ob tej priložnosti pripravili krajši kulturni program. Med krvodajalce, ki so največkrat darovali kri, sodijo Adolf Leskovšek iz Tomaja, ki bo prejel priznanje za 65-krat darovano kri (trenutno pa se je že 69-krat odzval krvodajalski akciji), Ra-divoj Gregorič iz Sežane, ki bo prejel priznanje za 55-krat darovano kri, tu so še Smiljan Groznik, Ljubo Majerič in drugi. Sežanski Rdeči križ je letos organiziral spomladansko izredno krvodajalsko akcijo v Izoli, ki se je je udeležilo 70 krvodajalcev. Konec leta pa bodo sežanski krvodajalci odšli na Zavod za transfuzijo v Ljubljano. Od 18. do 21. septembra pa bo na Sežanskem redna jesenska krvodajalska akcija, na katero so vabljeni redni krvodajalci kakor tudi vsi polnoletni zdravi občani. Akcija bo potekala v torek, 18. 9. od 6.30 do 8.30 v Senožečah, od 11. do 13. ure v Hrpeljah, v sredo in četrtek, 19. in 20. 9. od 7. do 13. ure v Sežani, zaključila pa se bo v Komnu 21. 9. od 7. do 12. ure. Na redni krvodajalski akciji bodo zbirali tudi prostovoljce, ki bi bili po smrti pripravljeni darovati organe v zdravstvene namene. Pred kratkim pa se je 20 krvodajalcev in njihovih družinskih članov udeležilo republiškega srečanja krvodajalcev v Banovcih. Sežanski udeleženci so bili na srečanju slovenskih krvodajalcev najbolj oddaljeni, a so s srečanjem zadovoljni. Kaj tudi ne bi, saj so osvojili mis krvodajalk. Ocenjujejo, da je to tudi ena od oblik pridobivanja novih krvodajalcev in razmišljajo, da bi se morala taka srečanja nadaljevati ter postati tradicionalna. OLGA KNEZ STOJKOVIČ »Vroče« noči furlanske TV VIDEM — Medtem ko v drugih Državah že oddajajo, se v Italiji še edno govori o zasebnih pay TV, K' ]ih gledalec sprejema s pomoč-JD Posebnega dekoderja in seveda Pr9ti plačilu naročnine. Pred ne-Kaj meseci je kazalo, da bo prva aka postaja začela oddajati v oskani in da bo pritegnila kopi-,.d naročnikov s pornografskimi hmi, toda pobuda je spodletela. eDaj naj bi začela oddajati druga Podobna postaja in kaže, da bo 0krat šlo zares. “rvi zasebni italijanski TV po aročilu je ime Pay TV 1, oddaja-.? Pa bo iz videmskega predmes-Ja' Kot njena ponesrečena pred-odnica, tudi Pay TV 1 obljublja poročnikom dokaj vroče noči. avzaprav sodeč po agencijskih oyiCah postaja poskusno že od-pa]a svoje programe naročnikom. ^,ay TV 1 sodi v sklop družbe Tep olecomunicazioni. Naročnina tjfde p0 agencijskih vesteh 250 ta r ^r' naročnik pa dobi - zago-4QV9ajo pri Tep - dekoder v roku b ^n^nda (vprašanje je sicer, ali st na osnovi novega zakona po-v lahko oddajala filme, prepo-izz > ne mladim pod 18. letom) je kot*3 v Furlaniji znatne polemi-ip .Škofijski tednik Vita cattolica De zaPisal' da Furlanija najbrž bo ponosna na svoj televizijski rnografski primat. Zeleni RS za postopno zapiranje JE v Krškem LJUBLJANA — Želja po ohranitvi narave združuje, pripadnost dvema različnima državama, se zlasti različen odnos do oblasti pa ločuje. Tako so Zeleni Slovenije, ki so vključeni v vladno koalicijo Demos in imajo svoje zastopnike v slovenski vladi prišli nekoliko navzkriž s koroškimi somišljeniki in sicer glede napovedane protestne akcije pred slovensko nuklearko v Krškem. V okviru svoje predvolilne propagande sta Koroška iniciativa Alpe Jadran in celovška Zelena izobraževalna delavnica namreč nameravali zasesti dovoz do JE Krško in zahtevati takojšnjo prekinitev delovanja nuklearke. Toda ta poteza Zelenim Slovenije ni všeč. »V zvezi z napovedano protestno protijedrsko akcijo menimo - piše v sporočilu Zelenih Slovenije - da ima v demokratični družbi vsakdo pravico javno izražati svoja stališča. Zeleni Slovenije se metodi javnih protestov ne odrekamo, v kolikor v pravni državi ne obstajajo druge poti delovanja. Ocenjujemo pa, da je v tem trenutku takšna akcija nepotrebna in neproduktivna.« Takšen način bi imel svoj učinek, menijo Zeleni Slovenije, če bi bilo potrebno vzpodbuditi k protijedrskemu razmišljanju odtujene kroge odločanja. S tem Zeleni Slovenije sicer ne odstopajo od svojih začrtanih aktivnosti glede JE Krško in uporabe jedrske energije nasploh. Na vseh pristojnih mestih so, pravijo v svojem sporočilu, sprožili postopke, ki bodo omogočili reševanje jedrske problematike v Sloveniji. V programske zasnove Izvršnega sveta Republike Slovenije je bila na predlog Zelenih Slovenije sprejeta odločitev o zaprtju JE Krško do 1995. Programske zasnove je potrdila in sprejela tudi Skupščina Republike Slovenije. Zeleni Slovenije se sicer zavedajo tveganja, ki bo prisotno vse do zaprtja JE Krško, toda menijo, da mora biti ta izstop pripravljen premišljeno, z izdelavo energetskega scenarija, brez energetskih šokov ter sočasno s prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva. Zaradi pomembnosti take odločitve ter upoštevanja prvin neposredne demokracije se bodo zavzemali za referendum v Republiki Sloveniji v letu 1991, podobno kot je bil referendum izveden v Avstriji za zaprtje JE Zwentendorf. Podpora cerkvam: KD zavrača obtožbe PSDI TRST — Župnije štirih škofij iz Furlanije-Julijske krajine so zahtevale od dežele 46 milijard lir prispevkov za ureditev in restavriranje cerkev in zvonikov, dobile pa so jih samo 13, ker dežela ni imela drugih sredstev v proračunu. Porazdelitev sredstev ni bila lahka in je že izzvala precej ostre polemike začenši s kriterijem porazdelitve, ki je upošteval predvsem številčnost prebivalstva. Po tem kriteriju bi tržaška škofija dobila 21 odstotkov nakazanih sredstev, goriška 15 odstotkov, videmska 40 odstotkov, pordenonska 21, Vittorio Veneto pa 2 odstotka. Ogenj polemike je zanetil deželni odbornik za gradbeništvo Adino Cisilino, sicer socialdemokrat, ki je dokaj presenetljivo obtožil krščansko demokracijo, da se je premalo zavzela za podporo cerkvam. Cisilino si je pripisal zaslugo, da je s svojo odločnostjo ohranil ta sredstva za popravilo cerkev, sicer bi jih odbor namenil drugim. Dodal je tudi, da ne razume, kako se lahko finansira pobudo Udine 90 ali vinske razstave, ni pa dovolj občutljivosti za zaščito umetniškega premoženja cerkev. Cisilinu je takoj repliciral načelnik demokrščan-ske svetovalske skupine Dominici, ki je očital odborniku, da je njegova krivda, če je bilo za cekve premalo sredstev, ker je zavlačeval s porazdelitvijo denarja. Ko bi se bil odločil v začetku leta, bi bilo sredstev najbrž več. Lastni stranki pa je Dominici pripisal zaslugo, da je deželni svet sprejel zakon o finansiranju obnove cerkev. V polemiko je posegel tudi predsednik deželne vlade Biasutti, ki je dejal, da je dežela že pred leti začela uvajati program obnavljanja cerkev in je temu namenila precejšnja sredstva. Ker se program podpore cerkvam nadaljuje, je Biasutti povabil odbornika Cisilina, naj objektivno oceni vse, kar je dežela naredila na tem področju. Pri tem je dodal, da se mu zdi odbornikovo polemično stališče povsem neumestno. uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje sedež državnih izpitov uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci TVOJA BOUŠA PRIHODNOST ENFAP VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE IN PRIPRAVO ■■Mii; 'J : ■ VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 1» ANT In i# nf, BI ■ j; GARDNA STRUKTURA V SLUŽBI TVOJE PRIHODNOSTI Dnevni tečaji: uradniki za pisarniško službo (dveletni tečaj) - operaterji-programerji sistemov (dveletni) - električni inštalaterji (dveletni) - termohidravlični inštalaterji (dveletni) - mon-terji-vzdrževalci elektronskih naprav (triletni tečaj); Predvečerni in večerni tečaji: računovodstvo in plače - aplikativni postopki za avtomatizacijo urada - tehnik software - splošno in normativno računovodstvo IVA - normativno-plačilno upravljanje osebja - daktilografi - operaterji za perso-nal kompjuter - operaterji za sisteme za obdelavo podatkov - operaterji za videoterminale -aplikativni programerji - uporabniki tehnik CAD. Tečaji so brezplačni, finansira jih Dežela Furlanija-Julijska krajina Tajništvo: Ul. sv. Frančiška 25, 'tel. 762155-767503 - urnik: od ponedeljka do vključno četrtka od lO. ure do 12.30 in od 17. ure do 19.30. --- propagandno obvestilo - KORF01 V New Jerseyu so odkrili novo molekulo proti staranju Ameriški izziv mjronti mladosti NEW YORK — Privrženci mladosti so do skrajnosti razburjeni: odkrita je bila namreč nova molekula, ki je sposobna od 8 do 20-krat povečati učinkovitost retinola proti gubam. Ta pravi pravcati ameriški izziv na mirni fronti mladosti se je rodil v državi New Jersey, kjer sta raziskovalca Geoffrey Brooks in Hans Shaeffer hotela za vsako ceno najti magično formulo mladosti. In sedaj vse kaže, da sta jo res našla. Izraženo v preprostih besedah gre za možnost nove molekule, da si utre pot v kožo. Ključ - pravita Brooks in Shaeffer - je biološki reaktor, ki navezuje na molekulo retinola, doslej uporabljano proti gubam, niz atomov, ki sestavljajo polipeptidično verigo. Ta reaktor naj bi novi molekuli - lahko bi upravičeno rekli supermolekuli - ponudil večjo hitrost in večjo moč. Ameriška raziskovalca, ki sta izvedla testiranje, sta izjavila: »Nova formula spreminja retinol iz avtomobila formule 1 v reaktivno letalo in mu tako za 8 do 20-krat povečuje učinek proti gubam.« Nova molekula, krščena za »superretinol«, je bila po testiranjih Brooksa in Shaef-ferja uporabljena za izdelavo kozmetične kreme, ki jo proizvaja in prodaja v ameriških lekarnah multinacional-na družba Korff iz New Yor-ka. Ta nova močna krema proti gubam s »superretino-lom« prihaja pod imenom Anti-Age Super tudi v evropske lekarne. Ob gostem prometu proti Jugoslaviji Dež botroval mnogim prometnim nesrečam Deževno vreme je včeraj marsikateremu Tržačanu prekrižalo načrte, a ne samo zato, ker mu je onemogočilo kopanje, pač pa tudi zato, ker je spolzko cestišče botrovalo številnim nesrečam. Če k temu prištejemo tudi, da je bil promet kljub slabemu vremenu zelo gost, zlasti v smeri proti Jugoslaviji, si lahko predstavljamo, da je bilo »priložnosti« za trčenje nič koliko. Nesreče so se vrstile skoraj kot na tekočem traku, tako da so organi za varnost na cesti tako v mestu kot v okolici imeli polne roke dela z izpisovanjem podatkov. Hujših nesreč k sreči ni bilo (večina ranjencev se bo morala zdraviti le nekaj dni), gmotna škoda pa je bila v povprečju dokaj velika. Naj slikovitejša nesreča, ki ni imela hujših posledic za ljudi, se je pripetila okrog 9.30 v Ul. Brigata Casale. Mercedes z nemško registracijo, ki ga je upravljal Johann Robi, je peljal v smeri proti mestnemu središču, ko je v bližini smodnišnice izgubil nadzor nad vozilom in zavozil na desno stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Sunek pa ga je spet vrgel na sredo cestišča, kjer je trčil v fiat tipo s tržaško registracijo, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Najhuje se je poškodoval tržaški voznik, 29-letni Alberto Della Valle iz Ul. Economo 10, ki se bo moral zdraviti 25 dni. Na katinarskem oddelku za torakalno kirurgijo so namreč ugotovili, da se je močno udaril v prsi ter se ranil v koleno. Precej lažje pa so se poškodovali Roblovi otroci, medtem ko se voznik in njegova sopotnica nista ranila. Malim Andreasu, Gerhardu in Johannesu so v otroški bolnišnici nudili prvo pomoč, okrevali pa bodo v največ 15 dneh. Kot rečeno, je bil promet včeraj gost zlasti v smeri proti Jugoslaviji, ki je bila za domače turiste vabljiva kljub slabemu vremenu. Pri Rabojezu, kjer so bile najdaljše vrste, so se kolone avtomobilov, namenjene v sosednjo državo, vile v opoldanskih urah vse do vhoda v predor pri Žavljah. Promet v smeri proti Italiji pa je bil kljub mnogim povratnikom znatno manjši. Na sliki (foto Magajna) skrotovičena avtomobila v Ul. Brigata Casale. S predavanjem za vzgojiteljice na pedagoškem liceju Jutri se bo začel tradicionalni seminar za slovenske šolnike v Trstu Jutri se bo s predavanjem za vzgojiteljice začel tradicionalni seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki bo vse do 14. septembra potekal v prostorih tržaškega Kulturnega doma in pedagoškega liceja A. M. Slomšek. Seminar bo razdeljen v posamezne cikluse, predavali pa bodo znani slovenski strokovnjaki. Ciklus za vzgojiteljice se bo kot rečeno pričel jutri ob 9.30 na pedagoškem liceju v Ul. Caravaggio, predaval pa bo dr. Bojan Brumen s Pedagoške fakultete v Mariboru na temo »Novi vidiki predšolske vzgoje - VValdorfska šola«. Naslednjega dne (4. t. m.) bo ob 8. uri predavanje na isto temo, vendar bolj praktične narave, saj bodo pokazali tudi videoposnetke eksperimenta v vrtcih. Koordinator seminarja bo mag. Lucija Čok s koprske Pedagoške akademije. Učitelji osnovnih šol se bodo razdelili v dve skupini, zanje pa se bo seminar začel 5. septembra ob 8. uri. Predavanje za prvo skupino bo pod naslovom »Predstavitev in delo z učbeniškim kompletom za opismenjevanje« imela prof. Darinka Sivec z Zavoda za šolstvo v Ljubljani. O posodabljanju dela v prvih razredih osnovne šole pa bosta nato govorila prof. Tone Baloh in prof. Vida Bukovec. Druga skupina bo poslušala predavanje mag. Lidije Magajne iz Centra za mentalno zdravje v Ljubljani na temo »Individualne razlike v stilih in strategija učenja«. Naslednjega dne (6. t. m.) pa se bosta skupini zamenjali, tako da bodo učitelji lahko sledili vsem posegom. Ciklus za profesorje srednjih šol se bo začel 10. septembra ob 8. uri s predavanjem prof. dr. Ludvika Horvata 5 filozofske fakultete v Ljubljani, ki bo predočil nekatere raz-vojnopsihološke probleme šolskih otrok. Za njim bo pr01, dr. Franc Strmčnik spregovoril o diferenciaciji pouka s posebnim ozirom na nadpovprečne učence. Prvo skupno predavanje za vse pedagoške delavce bo 11. septembra ob 9. uri, govoril pa bo dr. Boštjan M. Zupančič z Univerze v Ljubljani na temo »Slovenska istovetnost na evropskem prepihu«. Istega dne ob 11. uri bo v Kulturnem domu tudi slovesna otvoritev seminarja. Uradni de* otvoritve predvideva prisotnost upravnih in šolskih oblastih pozdravnim nagovorom pa bo sledil komorni koncert. Dan kasneje (12. t. m.) bosta dr. Martina Tomori in dr Zdravko Ziherl iz Centra za mentalno higieno na ljubljanski univerzi govorila na skupno temo »Naši odnosi do nda' dostnika«. Skupna bodo tudi predavanja 13. in 14. septembra. Prvi dan bosta dr. Viljem Ščuka in prof. Janko Strel govorila o »Bioritmih mladostnika in vključevanju v šolsk° delo«, dr. Ada Muha-Vidovič s filozofske fakultete v Ljubljani pa bo predavala na temo »Besedotvorje in slovenščina za neslaviste«. Splošnejše bo zaključno predavanje seminarja, ki bo 14. septembra. Tema bo tokrat naravovarstvena, saj bo prof. dr. Alenka Mislej govorila o »Onesnaženosti Jadranskega morja in o ekološkem ravnovesju severnega Jadrana«. To predavanje bo ob 9. uri v Morskem raziskoval; nem centru v Piranu, po njem, predvidoma ob 12. uri, pa sl bodo seminaristi ogledali prostore raziskovalnega centra. Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah so se včeraj začeli popravni izpiti, s katerimi imajo dijaki zadnjo možnost, da se izognejo ponavljanju razreda. Mnenja o umestnosti popravnih izpitov so sicer med profesorji deljena: nekateri so prepričani, da je z njimi izpostavljena le nocio-nistična plat učenja, drugim pa se zdi potrebno, da dijaki s poletnim študijem zapolnijo bistvene vrzeli. Najmanj zadovoljni so verjetno starši, ki morajo odšteti precej stotiso-čakov za dodatne poletne lekcije. Prag slovenskih šol je včeraj predčasno prestopilo 209 dijakov: na trgovskem zavodu Zois 75, na zavodu za geometre 13, na pedagoškem liceju 16, na znanstvenem liceju Prešeren 56, na klasičnem liceju 5, na zavodu Stefan pa 44. Toplo vabilo mešanega zbora Primorec-Tabor Počitnice so že mimo tudi za člane mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki se bodo v torek ob 20.30 zbrali v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in tako začeli svojo šesto sezono. Po poletnem premoru bodo zborovodja Matjaž Šček in člani odbora seznanili pevce z vsebino in obliko dela in se srečali z novimi pevci. V zboru pojejo pevci iz vse tržaške pokrajine pa tudi z onstran meje. Primorec-Tabor sodi med najbolj prizadevne in uspešne ljubiteljske skupine v zamejstvu. V šestih letih delovanja je zbor uspešno sodeloval na tekmovanjih v naši deželi in v Sloveniji ter opravil številna snemanja za Radio Koper, Radio Trst A in RTV Ljubljana. S samostojnimi koncerti je gostoval v vseh večjih mestih v Sloveniji, v Zagrebu, v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Italiji. To so nedvomno nezanemarljivi dosežki, do katerih je zbor prišel z dvakratnim tedenskim sestajanjem na pevskih vajah. Posamezniki imajo možnost, da v okviru rednega dela napredujejo in izpopolnjujejo svoje pevske sposobnosti z individualnim delom, z zborovodjo Matjažem Ščekom in z vokalno-tehničnim strokovnjakom Jankom Banom. Morda je umestna ugotovitev, da se zbor Primorec-Tabor trenutno nahaja na prelomnici: na eni strani dosežena kvaliteta petja, raznolikost in izvirnost koncertnih programov, pomembni načrti in ambicije za prihodnost, na drugi strani pa velike težave zaradi premajhnega števila pevcev in nezadostne finančne podpore, kar vodi v začaran krog, iz katerega ni najti rešitve. Člani zbora pa so prepričani -in to naj velja kot vabilo vsem morebitnim novim pevcem - da je s skupnimi močmi, voljo in predanostjo mogoče dosegati pomembne rezultate. Ljubitelje vokalne glasbe zato vabijo v torek, 4. t. m., ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčine. Sprejem novih pevcev se bo nadaljeval še v četrtek, 6., petek, 7., ponedeljek, 10., in torek, 11. t. m., ob isti uri. Zbor Primorec-Tabor ima jasno zastavljene cilje in vsebino dela, ki pa je uresničljiva samo, če se ji tudi ti pridružiš! (K. K.) Nepričakovano je umrl odvetnik Aldo Terpin Danes na radiu V okviru poletne oddaje Na počitnice bo Radio Trst A danes ob 12. uri oddajal reportažo s poletnega središča Sklada Mitje Čuka v Prosvetnem domu na Opčinah. Ponovitev oddaje bo jutri ob 8.10. Včeraj se je v Trstu hitro razširila vest, da je večer prej v svoji hiši na Padričah zaradi nepričakovane slabosti umrl ugledni odvetnik ter politik in gospodarstvenik Aldo Terpin. Odv. Terpin, ki bi 6. oktobra dopolnil 71 let, je bil kar 19 let predsednik tržaške hranilnice Cassa di Risparmio. Še dopoldne pred smrtjo je vodil sestanek upravnega odbora denarnega zavoda. V svojem razgibanem življenju pa je opravljal še vrsto drugih funkcij in bil med soustvarjalci tržaškega političnega in gospodarskega življenja. Rodil se je v Pulju, v Modeni pa je obiskoval vojaško akademijo. Med drugo svetovno vojno je bil aktiven član italijanskega odporniškega gibanja in bil za to dvakrat odlikovan. V svoji politični karieri je bil član skupine Partito d'azione, kjer je spoznal ugledne italijanske politike in bil prijatelj z Ugom La Malfo, Ferrucciom Parrijem in Brunom Pincherletom. V socialistično stranko je Terpin stopil v začetku petdesetih let se pridružil reformističnim strujam. Med drugim se je osebno poznal z Bettinom Craxijem, Formico in Lorisom Fortuno. Prav s Fortuno je sodeloval v boju za uzakonitev razporoke in ustanovil v Trstu Ligo za razporoko. Kot politični predstavnik je opravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je v vodstvu tržaške federacije PSI in član pomembnih ustanov, med drugim je bil predsednik Pokrajinske ustanove za turizem. Na tem položaju je bil do leta 1971, ko je postal predsednik Cas-se di Risparmio. Bil je prvi italijanski socialist, ki je postal predsednik nekega javnega denarnega zavoda. Na tem mestu je bil večkrat potrjen, tako da je v veliki meri tudi osebno prispeval k razvoju tržaške hranilnice. Terpin pa se je uveljavil tudi kot odvetnik in zmagal vrsto znanih pravd. Med drugim je pred sodiščem izbojeval pravico, da lahko hodijo Tržačani in ostali prebivalci naše dežele v Jugoslavijo po bencin in meso za osebno porabo. Znano je namreč, da so pred tolikimi leti na mejnih prehodih kontrolirali tudi količino bencina v avtomobilskih rezervoarjih. Odvetnik Terpin zapušča ženo in tri otroke, v tržaškem političnem in civilnem življenju pa bo nedvomno ostal zapisan kot pomembna osebnost. PSI ob smrti Alda Terpina Tržaška pokrajinska federacija PSI izraža v tiskovni noti globoko sožalje ob nenadni smrti odvetnika Alda Terpina, predsednika Tržaške hranilnice. »Od Alda Terpina ostaja predvsem spomin na sposobnega in uravnovešenega voditelja najbolj pomembne mestne bančne ustanove,« poudarja pokrajinski tajnik PSI Perelli, ki dodaja, da so »leta njegovega dragocenega upravnega dela pripomogla, da je Tržaška hranilnica v tem času dosegla tako pomembne uspehe v službi mesta«. Tržaški socialisti pa se Terpina spominjajo tudi kot strankinega aktivista, ki se je boril za zaščito laičnih idealov, vrednot demokracije in svobode v obrambo civilnih svoboščin. Na Krmenki poteka Naš praznik dolinske SSk Sinoči se je na Krmenki pri Dom-ju začel tradicionalni Naš praznik dolinske sekcije Slovenske skupnosti. Igral je ansambel Karavanke iz Bistrice, ki je prijetno zabaval tako mlade kot manj mlade udeležence. Praznik se bo - kot napovedano -nadaljeval danes po že objavljenem sporedu: ob 18. uri bo koncert godbe na pihala iz Nabrežine, sledila bosta pozdravna nagovora predstavnikov stranke na krajevni in pokrajinski ravni, zvečer pa bo ples ob zvokih ansambla Krt. Ves čas praznika delujejo dobro založeni kioski z izbranimi jedmi na žaru in z domačim vinom. Predstavniki krajevne sekcije Slovenske skupnosti vabijo k čim boljšemu in čim večjemu obisku Našega praznika. Kulturno društvo KOLONKOVEC Trst - Ženjan 46 vas vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. t. m., na tradicionalni praznik solate V nedeljo popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volil0 najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate. V soboto in nedeljo vas bo zabaval KRAŠKI TRIO. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina prireja svoj letošnji NAŠ PRAZNIK danes, 2. in jutri, 3. septembra, na prireditvenem prostoru na Krmenki (pri Domju) Danes, 2. septembra, ob 18. uri koncert GODBE NA PIHALA IZ NABREŽINE, pozdrav prirediteljev in politični govor pokrajinskega tajnika MIRA OPELTA, od 20. do 24. ure prosta zabava ob zvokih ansambla KRT iz Kranja Jutri, 3. septembra, ob 18. uri odprtje, od 20. do 24. ure ples z ansamblom KRT iz Kranja Delali bodo kioski z jedmi na žaru in domačim vinom. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - (1200 ur) 3. za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur) 4. za bančno tehniko (30 ur) 5. za psihologijo prodaje in marketinga (50 ur) 6. za upravljanje podjetij (60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 7. za strojepisje (150 ur) 8. srbohrvaščine (120 ur) 9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur) 10. za programiranje na personal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 11. za osnovno informatiko in MS-DOS (60 ur) 12. Word Processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 13. za uporabo programa Data base (60 ur) 14. za animatorje na socialno-kultumem področju (60 ur) 15. za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur) 16. za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra t. 1. na sedežu Zavoda, Ul-Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. št. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, teist. 362941. CASA02/Z M MBK «?P ČASA ^ DEL CICLO TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 ADR'o6/5 DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE Včeraj je tekla beseda o perspektivah Slovenije v svetu Danes jubilej Drage ob prisotnosti predsednikov Peterleta in Biasuttija Zdravko Inzko in Peter Močnik, ki ga Je predstavil dneverajšnji dan jubilejnih študijskih pri °v Draga 90 je potekal v znamenju ve 'n'«U številnih predstavnikov slo-Med Poliiifriega življenja in vlade. pteri flJirni moramo omeniti prisotnost teta d ika slovenske skupščine Fran-Pteric ki je bil, kot je naglasil Preda^nik DSI Sergij Pahor, večkratni teriij9^®!] in diskutant Drage, ter neka- tetP"sotne je pozdravil slovenski minis-'Iruni ^ulturo Andrej Capuder, ki je med bjj Mrazil svojo "ganjenost", saj je seda; Prei^njih letih stalni gost Drage, ki Pa le prišel "kot katoliški disident, tojn: i® čoz noč prelevil v ministra". Le-k°t '2.Jubilejno prireditev je pozdravil kar ;aiaPaz°n od levice do desnice", na-narn(f lzr°čil prirediteljem "majhno de-Po s, ^skazilo" kot prispevek za platne-ditvj ^f10 nad glavo in priznanje prire-fina'.k* ni bila od prejšnjih vlad deležna V ® . podpor. Sl0Veerai^oji predavatelj je bil koroški Pistr aec in diplomat pri avstrijskem mi-tetriQ Va Zdravko Inzko, ki je govoril na sveta., slovenija s- perspektive širšega ozng,' Njegovo predavanje bi lahko Bij jo, k°t načrt za bodočo Slovenijo. t0 optimističen načrt, ki je upošte- val najrazličnejše aspekte, od gospodarskega do kulturnega. Marsikatere predavateljeve projekcije bi lahko označili, kot so to storili mnogi diskutanti, za preveč optimistične, vendar je sam predavatelj odgovoril, da politika ni samo doseganje možnega, ampak tudi njegovo preseganje. Slovenija naj bi bila samostojna in suverena država, to suverenost pa bi morala doseči s treznim razgovorom vseh demokratično izvoljenih predstavnikov republik Jugoslavije. Predavatelj je nato naštel vrsto majhnih držav in državic, ki so samostojne in imajo svoje predstavnike v svetovnih organizmih, kot je na primer OZN. Prihodnost samostojne Slovenije naj bi bila seveda rožnata, saj bi bila država po meri človeka, gospodarsko uspešna, etično polna in kulturno razvita, kot tako bi jo priznavala širša svetovna javnost. Inzko je dal tudi nekatere predloge za dosego uspešnosti, čeprav jasnih navodil, kako to postati, nismo slišali. Glede sedanje politične situacije pa je Inzko izrazil svojo simpatijo slovenskim krščanskim demokratom in predsedniku vlade Peterletu. Zanj je uporabil dokaj laskave izraze in ko je imenoval svetov- no znane politike, ki jih je srečal v svoji diplomatski karieri (od Gorbačova do Reagana in Havla), je dejal, da je "težko srečati tako dobro pripravljenega ministrskega predsednika". Kot smo že zapisali, pa so se med razpravo pojavili ugovori, češ da je predavateljeva projekcija preveč optimistična, seveda glede na bodočnost Slovenije. Najuglednejši razpravljalen je bil predsednik slovenske skupščine Bučar. Njegov je bil predvsem poziv k realizmu, "saj v tej Jugoslaviji še živimo". Sedaj obstajata dve opciji in sicer samostojna država in pa konfederacija. Realistična izbira je danes konfederacija, ki predpostavlja suverenost Slovenije. Pot pa je najbolj stvarna, ker Slovenija potrebuje zaveznikov. Bučar je naglasil, da so stališča Slovenije dosti močnejša, odkar se je povezala s Hrvaško. Omenil je tudi teze Srbije, ki ponuja Sloveniji poseben zakon o odcepitvi, z namenom, da bi ustanovila tako imenovano Srboslavijo in nato obvladala situacijo in končno samo Slovenijo. V tem položaju, ki po Bučarjevem mnenju "ni zlahka rešljiv, a niti za-strašljiv", je konfederativna ureditev taktično najbolj stvarna. Vsi se seveda s Bučarjevo tezo niso strinjali, slišati pa je bilo tudi nekatere kritike glede na učikovitost slovenske zunanje politike, čeprav so govorniki utemeljevali svoja stališča z ne vedno najbolj otipljivimi argumenti. Danes bo Draga dosegla svoj vrhunec in najslovesnejši trenutek, ko jo bosta s svojo prisotnostjo počastila predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti (slovesnost bo ob 15.30). Sledila bo okrogla miza na temo "Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja". Včeraj se je v Finžgarjevem domu odvijalo zasedanje iniciativnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa. O pomembnem dogodku bomo še pisali, za sedaj naj povemo, da bo kongres v Slo-venjji in to konec junija prihodnjega leta' A. M. Danes zaključek prvega dela Septemberfesta zakrSx™be} Happy day bo danes berfU Prvi del praznika Septem-njj ki se bo nadaljeval nasled-bodrff1 v Zgoniku, med tem pa 00°,‘antje nastopili pri Jožovcu v ji,,, lni Avsenik in vabijo tiste, ki bra j^aia dobra glasba pa tudi do-»e kapljico, da se udeležijo tega y Q" *zleta v slikovite Begunje. Podel- k°r pa bo danes zvečer SQrJe^nje nagrad v zvezi s kole-nji ( ° airko mountain bike, nasled-fesl aen pa bo praznik September-Si0n0!V0«/a super skupina Pop De-dan' se je po odhodu Mirana Ru-Petpu ponovno podala na delo. V , bedo spet zaigrali člani an-g]Qs, a rlappy day, v nedeljo pa bo vsen,e*a zadruga Ars nova nudila nosi . o^adi/n glasbenikom mož-festar'0 stoPii° na oder, kajti mani-kQz0i^a kockest bo vsako leto pri-Veniip Puhliki mlade talente iz Slo-Pirtgfr ln zarnejstva. Kaj več o sku-Pasleri PP bomo spregovorili spet fti° d leden, v vednost pa daje-pi]'j x, bodo kot častni gostje nasto- n n c/i k 7^. č1_i_i. /i_ Policisti prijeli zlikovca ki je ropal upokojenke Priletne upokojenke, ki si v zadnjem času niso več upale dvigniti pokojnine iz strahu, da bodo oropane, si od včeraj lahko oddahnejo. Policija je namreč zasačila 25-letnega Micheleja Ai-doneja iz Trsta, ko je v Ulici Cumano, pred poslopjem s št. 2/1, skušal oropati 73-letno Mario Verdichizzi. Tudi včerajšnji rop, pravzaprav poskus ropa, se je odvijal z isto dinamiko, ki je bila značilna za dosedanje podobne primere. Na glavni pošti je Aidone opazoval starke, ki so dvigale pokojnino, nato je izbral eno (navadno najstarejšo) in ji sledil vse do doma, kjer jo je pred hišnimi vrati bliskovito napadel in oropal. Tudi včeraj se je zgodilo isto, vendar so ga policijski agenti, ki so bili v zasedi v bližini poštnih okenc, takoj vzeli na muho in mu sledili vse do Ulice Cumano. Ko je ženska potegnila iz torbice ključe, je lopov hotel uresničiti svoj kriminalni naklep, kar pa so mu agenti s hitrim posegom preprečili in ga pri priči aretirali. Po identifikaciji in drugih formalnostih so ga izročili sodnim oblastem. Karabinjerji in policijski agenti so mu bili že dalj časa na sledi, saj je s svojimi lopovskimi podvigi sejal paniko med priletnimi upokojenkami. Njegove žrtve so bile 82-letna Stefania Spazzali vd. Urdih, 80-letna lolanda Nedich vd. Micheli, 80-letna Maria Rossi, 75-letna Danica Gele vd. Vatta in še neka peta vdova, ki je želela ohraniti anonimnost. Dve upokojenki sta bili prejšnje dni okradeni, ko sta se sprehajali v Ljudskem vrtu. Vse je ropar presenetil z bliskovitim napadom in ker so pač bile pretresene, pa tudi fizično šibke, je z njimi imel lahko delo. Danes na Proseku vaška procesija Danes popoldne bo na Proseku tradicionalna procesija ob priložnosti Marijinega rojstva. Procesijo prirejajo vse od leta 1876. Maša bo ob 16. uri, nakar bo sledila procesija. Na njej bodo sodelovali pevski zbor, godba na pihala, dekleta, kf bodo nosila kip fatimske Matere božje, skavti ter narodne noše. openski železničarji očitajo °bmejni policiji grob poseg lC,Žb° Upirale 93 Pdjavila SOdiŠČU P°d n °%i je ki,lrania javnemu funkcionarju. (j.v in ot v spremstvu treh sodržavlja-liLSlcuPinir^ai Policija pa je bila na tem, kiiJtle9a azii d0Ma zaželenega poteh 0r9anonf r ?aliii' izroči jugoslovas-h, \ ZnoVa ~-Bolgari pa očitno niso ho-ari,, 9a zani doni°vino, tu je prišlo do Racije P eta in do zgoraj omenjene >hnen0m tržaškim ie včerai z odPrtim eriJU emnJ?1? dopisom ter javnemu rila večja skupina open- Repnu §e julri P a/n'k tiska KPI :eraJ in - ‘ jutri T*tnes' se k° nadaljeval l*.?£“pSP&.?b-^SS skih železničarjev-očividcev, ki so mnenja, da je policija pred aretacijo neupravičeno in grobo pretepla enega izmed treh Bolgarov, ki se je s pasivnim odporom upiral vrnitvi v domovino. »Vsi soglašamo, da policisti lahko izkoriščajo vse pristojnosti, ki jim priznavajo demokratične inštitucije, a pri tem se sprašujemo - in sprašujemo tudi javnost - ali so bile v tem primeru res potrebne tako grobe in nasilne metode«, pišejo še openski železničarji, ki upajo, da temu res neljubemu dogodku, ki se je odvijal na prvem peronu, niso prisostvovali potniki na vlakih, ki nas vsakodnevno povezujejo z Evropo. Policija ni demantirala včerajšnjega dogodka, o katerem piše skupina železničarjev. Dr. Giovanni Di Palma, dežurni vodja obmejne policije, nam je vsekakor sinoči potrdil, da so bili Bolgari brez potrebnega vizuma in da jih je zato policija, v skladu z zakonom, pospremila na vlak za Sežano. »Eden od njih pa se je naenkrat izmuznil agentom in zbežal, policisti pa so ga dohiteli, ker se je upiral pa so proti njemu uporabili ustrezne oblike posega«, nam je dobesedno izjavil dr. Di Palma. Za liter bencina je treba od včeraj odšteti 722 lir Medtem ko ostaja na drugem italijanskem ozemlju cena bencina nespremenjena, ker jo je vlada zamrznila za tri mesece, da bi zavrla porast stopnje inflacije, bodo tržaški avtomobilisti morali seči globlje v žep, če bodo hoteli poganjati svojega železnega konjička. Kot opozarja tržaško Združenje bencinskih črpalkarjev stane namreč od včeraj liter bencina super 722 lir, navadnega 672, neosvinčenega pa 747. Gre seveda za bencin, ki ga v Trstu prodajajo po neobdavčeni ceni. K tej neprijetni novosti pa gre opozoriti še na drugo, ki zadeva trgovce s kurilnim oljem. Ker so petrolejske družbe začele zahtevati plačilo v gotovini, se bodo tej obliki plačila morali podrediti tudi trgovci na debelo. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo s 4. septembrom odprta s sledečim urnikom: torek, sreda, četrtek in petek: od 8. do 13. ter od 14. do 19. ure sobota: od 9. do 13. ure. Za naše vinogradnike! rri i • •• • i • Takoj prijaviti ostanke vina Kmečka zveža obvešča vinogradnike, da morajo tudi letos prijaviti morebitne ostanke vina, ki so jih imeli na zalogi opolnoči dne 31. avgusta t.l. Količina vina v zalogi tega dne mora biti razvidna tudi v registru na hrbtni strani letne prijave vina oziroma v registru za komercializacijo. V prijavi morajo biti navedene količine namiznega vina in vina s kontroliranim poreklom, razliko-vane po sorti. Kdor ne prijavi ostankov z dne 31. 8., ne bo mogel na noben način prodati svojega vina. Prijave morajo biti vložene na občino, v kateri se nahaja klet, in sicer najkasneje do četrtka, 6. septembra t.l. Kmečka zveza bo svojim članom izpolnjevala prijave na sedežu v Trstu, v podružnicah v Nabrežini in na Opčinah in na Občini Dolina, in sicer v sredo, 5. t. m., od 12. do 14. ure. Kdor bo prijavil ostanke, naj s seboj prinese lansko prijavo vina. ZAHVALA Ob smrti naše drage Marije Daneu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin. SVOJCI Kontovel, 2. septembra 1990 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Franca Miliča se toplo zahvaljujemo prijateljem, znancem, darovalcem in nosilcem krste in cvetja, župnikom, cerkvenim pevcem in vsem, ki so nam stali ob strani. Posebna zahvala dr. Igorju Guštinu, dr. Posarelliju ter gospem Vilmi, Joži in Sonji. Žena in hčere Zgonik, 2. septembra 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 3. 9.1987 3. 9.1990 Minila so tri leta, odkar nas je zapustil naš nepozabni Stanko Požar Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Sonja ter sinova Alex in Sergij z družinama Trst, 2. septembra 1990 31. 8.1980 31. 8.1990 Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi Vedno si v naših srcih in mislih Ersilia, Boris in Doro z družinama Trst, 2. septembra 1990 3. 9. 1985 3. 9. 1990 Giuliano Košuta Vedno živ v spominu in naših srcih. Žena Ana, hči Nives in ostali sorodniki Trst, 2. septembra 1990 ■T* 10. avgusta 1990 je v daljni Argentini končal svojo življenj--sko pot naš dragi brat Franc Škerlj Za njim žalujejo sestri Ivanka in Francka, brat Anton in ostalo sorodstvo. Padriče, Trst, 2. septembra 1990 Sporočamo žalostno'vest, da nas je zapustila naša draga Ladislava Adamič vd. Sik Pogreb bo jutri, 3. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev. Žalujoči sin Boris z družino ter drugo sorodstvo. Žalovanju se pridružujeta družini Ceh Krmenka, 2. septembra 1990 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Mario Lepore Pogreb bo v torek, 4. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalujoči žena Marija, sin Adrijano z družino (odsoten), hči Klavdija z družino in ostalo sorodstvo. Dolina, Trst, Cook, Adelaide, 2. septembra 1990 Ob izgubi dragega očeta sočustvujeta s Klavdijo in družino Marta in Miroslav Košuta Ob smrti očeta Maria izrekajo Klavdiji iskreno sožalje člani kolektiva in upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Ljubomir Černe Žena Olga, hčeri Majda in Ljuba ter vnuka Mitja in Branko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ter nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, ki ga je pokojni neizmerno ljubil. Trst, Tomaj, 2. septembra 1990 Ob bridki izgubi dragega očeta in našega bivšega sodelavca LJUBOMIRA izrekamo Majdi Černe naše iskreno sožalje Upravni in nadzorni svet, direkcija in uslužbenci Založništva tržaškega tiska in uslužbenci Adita -Sežana ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Marka Tenzeja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Križ, 2. septembra 1990 Žalovanju Marte in Save se pridružuje Alenka. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP - Ul. Giulia 76 - Miramarski drevored 231 - Furlanska cesta 5 - Ul. F. Severo 2/4 - Nabrežje N. Sauro 2/1 - Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) - Istrska ul.(nasproti pokopališča) TOTAL - Žavlje (Milje) - Largo Giardino 1/4 - Trg sv. Jakoba - Ul. Locchi 3 -Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO -Trg Foraggi 7 - Nabrežje O. Augusta - Zgonik (drž. cesta 202) IP - Trg Valmaura - Devin-Nabrežina (drž. cesta 14) - Miramarski drevored 9 CHEVRON - Ul. F. Severo 2/7 API - Drevored Čampi Elisi SAMOSTOJNI: Automobile club TS - Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE self Service FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202J ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) _________gledališča____________ GLEDALIŠČE VERDI V torek, 4. septembra, ob 11.30 bodo v Mali dvorani gledališča Verdi na tiskovni konferenci predstavili program za sezono 1990/91. koncerti Miramarski festival Danes ob 16.15 bo za zaključek festivala na sporedu opereta »La bella Tries-te«. Besedilo je napisala Edda Vidiz, uglasbil pa Tullio Esopi. (V primeru slabega vremena bo prireditev v Oficirskem krožku). Ponovitev ob 21. uri v Oficirskem krožku. Vstop prost. Miramarski park Glasbeni sprehodi Danes ob 15.30 bo na sporedu drugi Glasbeni sprehod z orkestrom Opera gi-ocosa, ki ga vodi Severine Zannerini. Na sporedu Mozartove, Vivaldijeve, Tele-mannove in Bachove skladbe. Naslednja »sprehoda« bosta v soboto, 8., in v nedeljo, 9. septembra. Glasbeni september Jutri, 3. septembra, ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa otvoritveni koncert, posvečen 100-letnici smrti skladatelja C. Francka. Nastopili bodo solisti zbora Cappelle Civice Veronica Vascotto, Ivan Sancin in Giuseppe Botta ter organist Mauro Macri. razne prireditve PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi jutri, 3. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu predavanje agronoma Vilija Mikaca PRIPRAVA NA TRGATEV IN FERMENTACIJA MOŠTA. Vabljeni! ŠD Polet priredi v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, ko-talkarsko revijo OD MISSISSIPPIJA DO DONAVE po operetnih melodijah. Sekcija KPI Repentabor priredi Praznik komunističnega tiska Danes, 2. septembra, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19.30 politični govor tov. MILOŠA BUDINA, ob 20. uri ples z ansamblom NOČNI SKOK, ob 21. uri nastop PLESNE SKUPINE FRANCE PREŠEREN in SKUPINE ELECTRIC FEET. Jutri, 3. septembra, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom LOJZETA FURLANA. ŠZ Sloga planinski odsek vabi v nedeljo, 9. septembra, ob 60- letnici usmrtitve štirih junakov, na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990 Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki. KD Kraški dom vabi v četrtek, 6. septembra, na OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DOMAČINA MILANA BIZJAKA Kulturni večer bo v pokrajinskem muzeju v Repnu s pričetkom ob 20.30. Sodeluje MePZ Primorsko iz Mačkolj. Razstavljalca bo predstavil Sergij Česar. 7., 8. in 9. septembra PRAZNIK ŠPORTA V RICMANJIH razna obvestila MePZ Milan Pertot vabi stare in nove pevce na prvo vajo in družabnost, ki bo jutri, 3. septembra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Dekliški zbor Vesna obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka. Vabljene tudi nove pevke. MePZ Primorec-Tabor vabi vse, ki jim ugaja petje in dobra družba na prvo srečanje v torek, 4. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dobrodošli predvsem novi člani, s katerimi bi se radi seznanili tudi v četrtek, 6., v petek, 7., v ponedeljek, 10., ali v torek, 11. septembra, ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah. MePZ Rdeča zvezda - Salež vabi pevce in pevke na prvo srečanje, ki bo v torek, 4. septembra, ob 21. uri v občinski knjižnici v Saležu. Dobrodošli tudi novi člani. MePZ Primosko - Mačkolj e obvešča, da se bodo redne pevske vaje pričele jutri, 3. septembra, ob 20.30. Dobrodošli novi pevci. SKD Barkovlje javlja, da bo redna seja glavnega odbora v četrtek, 6. septembra, ob 20.30. kino ARISTON - 21.00 Nuovo Cinema Para-diso, r. Giuseppe Tornatore. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Joe contro 11 vulcano, r. John Patrick Shanley. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.15 House Party, r. Reginald Hudlin. NAZIONALE I - 15.45, 22.15 La cosa degli abissi, srh., □ NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Pierino torna a scuola, i. Alvaro Vitali. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Pronti a tutto. NAZIONALE IV - 18.30, 22.15 La legge del desiderio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Duro da uccidere, i. Števen Seagal. MIGNON - 15.30, 22.15 Miami Blues, i. Fred Ward, Alec Baldwin. LJUDSKI VRT - 21.15 Nato il 4 luglio. Jutri: Tempi migliori. EDEN - 15.30, 22.00 Porno offerta speci-ale, porn., □ □ ' , CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristie Alley. LUMIERE - 18.00, 22.15 II sole anche di notte, r. Paolo in Vittorio Taviani. ALCIONE - 17.30, 22.10 Paganini, r. Klaus Kinski. RADIO - 15.30, 21.30 Valerie la calda bestia, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Danes se vzameta MIRJAM in GUIDO Vse najboljše jima žpli bivša V. b Deklica podaj roko, • da zaplešem mal s teboj, enkrat sem, dvakrat tja in danes se MIRJAM in GUIDO vzameta Vso srečo TFS Stu ledi izleti Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet na Brione in Labin 19. septembra. Vpisovanje bo 7. septembra ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt J. Štefan prireja takoj po jesenskih izpitih in pred začetkom šolskega leta tridnevni izlet v Kamniške Alpe po Slovenski transverzali. Program, pojasnila in vpisovanje je v tajništvu šole do vključno torka, 4. septembra (tel. 568233). Na izlet v Caorle in bližnje lagune, ki ga priredi KD Primorsko dne 9. septembra bosta odpotovala dva avtobusa. Prostih je še nekaj mest, zato naj se vsak, ki bi se nam želel pridružiti, čimprej javi pri Danici Smotlak, tel. št. 232114. razstave V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorlo je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00- 22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. Na Gradu sv. Justa bo še danes na ogled razstava ruskega slikarja, kostu-mista in designerja Erteja. Urnik: od 10. do 19. ure. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike bo do 8. t. m. na ogled razstava slikarja Silvia PEČARIČA. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 2. septembra 1990 ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.16 - Luna vzide ob 18.25 in zatone ob 3.11. Jutri, PONEDELJEK, 3. septembra 1990 GREGOR PLIMOVANJE DANES: ob 3.01 najnižja -50 cm, ob 9.41 najvišja 37 cm, ob 15.23 najnižja -18 cm, ob 20.58 najvišja 35 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.26 najnižja -54 cm, ob 9.58 najvišja 44 cm, ob 15.49 najnižja -28 cm, ob 21.32 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. SMRTI UMRLI SO: 78-letni Vincenzo Bellaro-sa, 68-letni Aldo Gregori, 62-letni Tibe-rio Timperi, 77-letni Bruno Parenzan, 57-letni Piero Borca, 89-letni Giovanni Pol, 88-letni Mario Lepore, 88-letna Frances-ca Pitacco vd. Predonzani, 46-letna As-sunta Fratte, 72-letna Cornelia Sergi, 88-letna Orfelia Saranz, 88-letna Maria Cortese, 51-Letna Giuseppina Limina, 60-let-na Renata Bertok. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg. sv. Jakoba 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S, Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (te. 226210)'- samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI LOTERIJA 44 81 14 84 4 CAGLIARI 78 5 33 56 6 FIRENCE 63 40 12 32 17 GENOVA 47 43 82 7 61 MILAN 82 46 58 45 32 NEAPELJ 29 26 12 1 45 PALERMO 57 35 25 58 59 RIM 64 66 18 55 45 TURIN 17 60 35 78 68 BENETKE 24 18 70 31 35 X 2 2 X ENALOTTO 2 1 X 2 1 1 1 2 KVOTE: 12 113.920.000 lir 11 1.630.000 lir 10 127.000 lir DRAGA 90 Park Finžgarjevega doma Opčine, Narodna 89 Danes ob 10.30: Janez Pogačnik: SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Ob 15.30: OB PETINDVAJSETLETNICI DRAGE Ob 16.30: Okrogla miza: PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA Sodelujejo: Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Karel Smolle, Janez Zorec Ob 9. uri bo sv. mašo daroval tržaški škof Lovrenc Bellomi. SK ICKDI.VA se zahvaljuje vsem članom in simpatizerjem, ki so pripomogli s svojim delom k uspehu smučarskega plesa na Opčinah. KD Fran Venturini od Domja se iskreno zahvaljuje vsem odbornikom, članom in simpatizerjem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu letošnje šagre na Krmenki. šolske vesti Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1990/91 od 3. do vključno 7. septembra na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 8. do 12. ure. 7. avgusta je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposobljenostno diplomo. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra. Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Car-ducci 8, II. nad., tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure. čestitke Včeraj sta stopila na novo skupno življenjsko pot SONJA in SALVINO. Obilo srečnih dni jima želi prijateljica Franka. Leto je že minilo, odkar sta si LUCIANA in STANO v cerkvici sv. Antona v Jamljah obljubila večno zvestobo. Še mnogo takih srečnih let jima voščijo starši, sestra z družino ter vsi, ki ju imajo radi. DARIA in STOJAN sta včeraj krenila na skupno življenjsko pot. Skavtinje in skavti sklepamo okoli njiju bratski krog in jima želimo obilo medsebojnega razumevanja. Bog z vama! MAGDI in KLAVDIJU BARBIERU je dobro uspelo obdržati obljubo, ki sta si jo izrekla pred 25 leti. Zato, da bi se jima tako lepo skupno in zdravo to še na mnoga leta godilo jima želijo prijatelji sv. Vincencija. Dne 29. avgusta sta v Dolini št. 29 praznovala srebrno poroko ENIO in ALMA. ToTko kapljic, tol'ko let jima želijo S., M., S. in S. Dne 29. avgusta sta praznovala srebrno poroko ALMA in ENIO iz Doline. Vse najboljše jima želijo družine Kraljič, Makovec in Ota. Jutri bo praznoval 4. rojstni dan ALEX MAAR iz Boršta. Da bi bil vedno tako vesel in nasmejan mu želijo mama, očka in sestrica Federica. AKUPRESURA pod nadzorstvom zdravnika zelo uspešna: □ pri prekomerni teži □ odvajanju od kajenja □ stresnih situacijah INFORMACIJE: vsak dan po 14. uri na tel. št. 003866/73448 dr. Ljudmila BIZJAK Vilfanova 15 - Portorož FORTUNA PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA I NASLOVOV OZ. TEL. ST. USTREZNIH ! PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM! Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFU, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DE LETJA, odprla pot številnih možnosti. Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom. Cene so različne: od 100 do 500 din. OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. 348 p. 61101 Ljubljana KULTURNO -GOSPODARSKA ZADRUGA BAN priredi danes, 2. septembra SAGRO POD KOSTANJI Danes, 2. septembra, ob 16. ut* odprtje kioskov, ob 17. uri mante- njada in nastop godbe iz Ricmahjj ki jo vodi Ennio Krisanowsky, 19. uri ples parterjev, zvečer p‘eS z ansamblom FURLAN mali oglasi OSMICA je odprta na Padričah pri nichu. .. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samaiv ca 21. RAČUNALNIK IBM kompatibilen, . strad 1640, 640 K spomina, CPU 80o°' bard diskom, miško in mnogimi P.. grami prodam. Cena po dogovoru. 228352. PRODAM fiat regato 100 weekend, se’ _____ . ... i- 51‘ ptember '87. Tel. v uradnih urah na • 213570. m PRODAM vespo 125, letnik '64, brez ^ denčne tablice ter čelado št. 59 35.000 lir. Tel. 229246. PRODAM golf GLS, letnik '80, v dobre stanju, cena po dogovoru. Tel. 823^ po 20. uri. , PRODAM kad za 8 hi in plastični sod 3 hi. Tel. 327143. ' PRODAM zazidljivo parcelo, 1.200 kV-na Vrhu. Tel. od 11. do 14. ure na (0481) 489530. • ^ PRODAM majhen mlin za grozdje. (0481) 882397. PRODAM majhno stiskalnico (prešo) grozdje. Tel. (0481) 78353. _ ^ PRODAM suzuki SS 413 - 1300, '87, s premično streho, za poljske P =_ _ x,.: Tel. (04»" in s številnimi priključki. 779331. RENAULT super 5, letnik '86, v zelo d° brem stanju prodam. Tel. 421508. a MLADA gospa sprejme službo kot h> pomočnica. Tel. (003866) 58806. MEHANIČNA DELAVNICA Gl na Opčinah išče resno uradnico za denje knjigovodstva, poldnevna zap litev. Tel. 214522. v SLUŽBO DOBI ob odprtju novega hoOm Emona v Rimu sobarica z izkušn] na podobnem delovnem mestu, vanje zagotovljeno. Morebitne P°ngi, be pošljite na naslov: Hotel Emona, Statilia 23 - 00185 Rim ali Palače n tel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. RESTAVRACIJA zaposli mlado nata* rico/ja. Tel. (040) 201112 ali 20093^^^, IMPORT/EXPORT zaposli fanta z šolsko izobrazbo, prakso v zunanji |s. govini in z znanjem srbohrvaščine- mene ponudbe poslati na upravo g hi morskega dnevnika, Ul. Monteccn 34137 Trst, pod šifro "Export". IZKUŠENO PRODAJALKO ište p°: ien« membno trgovsko podjetje. Pi51*1,^- r»r>n 11H Ho na iinraxm PrilHO^ . ni ponudbe poslati na upravo Primo/T^ ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 3 Trst, pod šifro "Prodajalka ". 0f SLAŠČIČARNA rabi vajenko in P0111 nico v laboratoriju. Tel. 213055. ^fli- TRGOVINA s keramiko išče ka/prodajalca po možnosti z del izkušnjo. Tel. v uradnih urah n 200371. d« MLADJE: tržaško uredništvo obvešbmj se na revijo lahko naročite v TmTgji knjigarni z naročilnicami in nakfZ ^ na t-iiicti raZ-nn it fiS/OVTRT Irti TrZ° ,, na tujski račun št. 65/21363 pri ‘“LjP kreditni banki. Letna naročnina 20.000 lir + 4.000 lir za poštne str^. Na revijo se lahko naročite nep0’ (f. no pri izdajatelju: Mladje, Tarvis 16, 9020 Celovec. t9 1 TRGOVSKO PODJETJE zaposli fa” v opravljenim vojaškim rokom, PratL[eP zunanji trgovini in z znanjem a^jti kega jezika. Pismene' ponudbe p“ gl. na upravo Primorskega dnevnika,,,^, Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° iZo- govsko podjetje". IŠČEMO uradnika/co brazbo. Zahteva se znanje SIUU.‘‘j.ušriJ'! ne, angleščine in po možnosti , od na uvozno/izvoznem področju. 1'' 14. do 15. ure od jutri do petka 306740. -jeH1 IŠČEMO uradnico/ka z dobrim ZILSItie-slovanskih jezikov in nemščine. ne ponudbe poslati na upravo r g, skega dnevnika, Ul. Montec 34137 Trst, pod šifro "Uradnik"-IŠČEMO kuharico. Tel. 226112. IŠČEM knjige za prvi razred m.avjii1' A. M. Slomšek. Tel. na št. 23255» ranjih urah. anStve ' IŠČEM knjige za prvi razred /j/f, z višješolsko j j. :nanje srbohrv je 3C.EIV1 Knjige za prvi razreu .0 nega liceja F. Prešeren. Tel. 3 , <#1)7 ŠČEM knjige za prvi razred (ang1® fel- IŠČEM knjige____t____________ za znanstveni licej F. Prešere 53032. IŠČEM knjige za prvi razred znal -j V1' nega liceja France Prešeren. T e ' P^’ ! 823106 v večernih urah. IŠČEM delo kot gospodinjska ca, štirikrat tedensko. Tel. 81371. Kri', FIRMA import/export takoj jg#. ii- so’ govodjo/kinjo s prakso voc*^jta''1''^ vodstva na kompjuterju. Pre'b’"14, > Comes, Ul. F. Filzi 4, od 12. TUMA imnort/eimnrt zanosli m -gl)] FIRMA import/export zaposli L“'zlj3i«, Pogoji: starost do 28 let terbotirva!j dveh jezikov, prednost ima sl p fiV čina. Predstaviti se: Comes, Ul- PRIZNANA tržaška aruzoa ^-yaia. arinskega špediterja, dobra P1 ob uradnih urah na št. 362669. oo uraonin uran na si. .,.a J SELENE medium, radioestezisW“' gja --sm 0si ževalka iz krat. Prerokuje z va , sedanjost, preteklost in Prl . sedanjost, preteklost Tel. 578991. ,taH^ GOSTILNA v Sovodnjah i^e.5 .ji. in kuharico. Tel. (0481) 88201 '^pčib KUPIM trisobno stanovanje na Tel. 393624. r L iijijiiliiiiili 1 SISII! nedeljski televizijski in radijski sporedi Lx. ra> 1 % RAI 2 ^ RAI 3 | ff' TV Slovenija 1 | (4P) TV Koper 9.00. Nadaljevanka: II mistero di Cinecitta (r. Mario Fer-rero, i. Paolo Stoppa, zadnji del) 10.15 Dokumentarna oddaja: Leoni di notte 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 TV igra: Fortunissima 14.00 Film: Colpo Vincente (dram., ZDA 1986, r. David Anspaugh, i. Gene Hac-kman) 15.55 Variete: La Domenica in... degli italiani 12.30 Zgodovinska regata v Benetkah 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: A viso coperto (dram., It. 1985, r. Gian-'frahco Albano, i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, za-dnjlde!) ■‘■‘15 Zabavna oddaja: Colosse-um - Igre v športu (8. del) 23.15 Športna nedelja poleti: jahanje in košarka 0.15 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Film: II ritorno delle agui-le (pust., VB 1985, r. John Frankenheimer) 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.00 Glasbeni prostor: Michel Tabachnik dirigira Dvorakovo Simfonijo št. 9 v e-molu op. 95 »Iz novega - sveta« 10.55 Film: Gli invasori (vojni, VB 1941, r. Michael Povzeli, i. Erič Portman) 13.45 Dnevnik in med. rubrika 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Šport: avtomobilizem - F3, gimnastika Italija-Romu-nija, plavanje s plavutmi 18.00 Film: Pane, amore e... (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Vittorio De Sica, Sophia Loren) 19.45 Dnevnik 20.20 Rubrika: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.20 Variete: Festa degli sco-nosciuti, vmes (22.30) dnevnik in vreme 23.45 Rubrika o protestantizmu 0.15 Osebnosti iz zgpodovine rocka,popa in jazza 0.50 Film: Nemici per la pelle (kom., Fr. 1968, r. Denys De La Patelliere) 7.00 12.40 14.00 14.10 16.35 18.35 18.55 19.30 19.45 20.30 22.20 23.05 23.35 0.35 SP v kolesarstvu (prenos iz Tokia) Film: Fatalita (dram., It. 1946, r. Giorgio Bianchi, i. Amedeo Nazzari) Deželne vesti Film: Sherlock Flolmes nella časa del terrore (krim., ZDA 1945, r. Roy William, i. Basil Rathbo-ne, Nigel Bruce) Popoldne v operi: Manon (Jules Massenet, Adam Fischer dirigira Orkester dunajske Opere, pojeta Editha Gruberova, Francisco Aralza) Rubrika: Domenica gol Vreme in dnevnik Deželne vesti Videobox Film: Una calibro 20 per lo specialista (pust., ZDA 1974, r. Michael Cimino, i. C. Eastwood, J. Bridges) Aktualno: Ve li Hcordate? Nočni dnevnik Opera: Jessye Norman na vaji za Carmen (dirigent Seidži Ozava) Oddaja o kulturi: Fuori orario 9.20 Video strani 9.30 Otroška matineja: Živ žav, 10.20 nan. Pet prijateljev 10.45 Dokumentarno-glasbena oddaja: Zgodbe starih mest - Tuzla 11.30 Domači ansambli: Vokalni 'kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 14.15 Video strani 14.25 Poletna noč (pon.) 15.50 Nan.: Praški panoptikum 17.00 Dnevnik in poslovne informacije 17.10 Film: Mačka na vroči pločevinasti strehi (dram., ZDA 1958, r. Richard Bro-oks, i. Paul Newman, Elizabeth Taylor) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Nadaljevanka: Pozitivna ničla (5. del) 20.50 Zdravo 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Sin z otoka 23.50 Video strani 8.00 Nan.: Simon Templar 9-15 Film: II terrore del circo (krim., ZDA 1936, r. Harry Lachman, i. Warner Oland) 10.45 Nanizanke: L'uomo del mare, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 Ellery Oueen 13-00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show Story 14.00 Nan.: Un trio inseparabile, 15.00 Giovani avvocati -Prigione di vetro 15.45 Film: Le cingue mogli del-lo scapolo (kom., ZDA 1963, r. Daniel Mann, i. Dean Martin) 17.45 Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini - Due colpi e un tuffo, 19.45 Love Boat ■‘0.30 Nadaljevanka: Nord e Sud (zadniidel) ■‘z.30 Nanizanka: Due come noi -H fascino discreto di una ,, 0 vipera •‘J.30 Aktualno: Sette scenari per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo) 0.50 Film: Poliziotti in pericolo (dram., r. Al Herendial, i. Emil Margon) CANALES RETE 4 ITALIA 1 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.20 Due onesti fuorilegge, 10.10 Shane 11.00 Film: La torre del piacere (dram., It.-Fr. 1955, r. Abel Gance, i. Silvana Pampani-ni) 13.00 Nan.: Joe Forrester, 14.00 Hawk Vindiano, 15.00 Bar-naby Jones 16.00 Nadaljevanka: Washing-ton a porte chiuse 17.45 Film: Terrore a Shanghai (dram., ZDA 1954, r. Frank William Lloyd, i. Ruth Roman) 19.30 Nan.: Attenti a guei due -Una strana famiglia 20.30 Film: Un piede nell inferno (vestern, ZDA 1960, r. James Clark, i. Alan Ladd, Dan 0'Harlihy) 22.15 Aktualno: Vittorio Sgarbi o Tizianu 22.50 Film: I cavalieri dalle lun-ghe ombre (vestern, ZDA, 1980, r. Walter Hill, i. David Carradine) 0.50 Nanizanki: Cannon, 1.50 Barnaby Jones 7.00 Otroška oddaja 10.30 Nanizanke: Nata libera, 11.15 L'uomo di Singapore, 12.00 Manimal 12.30 Tenis-turnir US open 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Tenis-turnir US open 15.00 Poletni nogomet 15.30 Nan.:Mork&Mindy 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nan.in risanke 18.00 Motociklizem - VN Madžarske 19.00 Risanke 20.30 Variete: Drive in Story 22.30 Festivalbar'90 23.05 Film: A tutta birra (kom., ZDA 1986, r. Patrick Kelly, i. Loretta Swit) 0.40 Nan.: Sulle strade della California, 1.40 Benson 17.00 Nanizanki: Gli inafferrabi-li, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Le avventure di Don Giovanni (pust. ZDA 1948, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Viveca Lindfors) 22.30 Film: Febbre da un milione di dollari (kom. Izr. 1986, r. Vankul Gold Wasser, i. Seffi Rivlin) 0.30 Nanizanka: I classici dell'-erotismo TMC OPBOII 8.30 Nan.: Captaine Nice, 9.30 (Juattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Film: Remi (anim., Jap.) 15.00 Nan.: Captain Power 15.30 Film: Follie di jazz (glas. ZDA 1040, r. Henry Potter, i. Fred Astaire) 11.45 Motociklizem: VN Madžarske, vmes (12.30) dokumentarec Čampo Base, (14.05) Juke Box, (15.35) rubrika Fish Eye 17.15 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstina finala), vmes TVD Novice 20.00 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu 22.00 TVD Novice 22.15 Poletni nogomet 23.15 Motociklizem: VN Madžarske (ponovitev) TV Slovenija 2 10.00 Oddaja za JLA in zgodovina letalstva 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarec: Veliki tektonski jarek 20.55 SP v športnem ribolovu 21.25 Glasba: Zlata palma 22.05 Nogomet: Željezničar-Cr--vena zvezda 22.35 Športni pregled 22.50 Rock maraton (prenos iz Zaječarja) 23.20 Rubrika: Megawatt 23.30 SP v kolesarstvu 24.00 Film: La terra del desiderio (dram. Šve. 1947, r. Ingmar Bergman) TEUEFRIULI 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: La vecchia banda colpisce ancora (vestern ZDA 1970, r. Tom Gries, i. Fred Astaire) 13.45 Film: Piccola Mo (dram. ZDA 1978, r. Dan Hallen) 16.20 Beachvolley 17.45 Glasba: Reggae session 19.00 Nanizanka: Tuonoblu 20.00 TMC News 20.30 Film: Intrighi al Grand Hotel (kom. ZDA 1967, r. Richard Ouine, i. Katherine Spaak, Rod Taylor) 22.40 Odlomki iz varieteja Ladi-es & Gentlemen 11.30 Rubrika in risanke 13.00 Nan.: L'albero delle mele 13.30 Film: AlFinferno senza ritorno (vojni, i. J. Larkin) 15.00 Film: La conversione (i. Ugo Pagliai) 17.00 Nanizanke: II brivido e 1'-avventura,17.30 Skag, 18.30 L albero delle mele (pon.), 19.00 Riuscira la nostra ca-rovana a... 19.30 Poletni šport 20.00 Nan.: After Mash 20.30 Film: Prenesla dellestate (kom. It. 1963, r. Luigi Zam-pa, i. Vittorio Gassman, Sandra Milo) 22.30 Poletni šport 23.00 Nanizanki:- Navy, 24.00 Riuscira la nostra carovana a...(pon.) TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župne cerkve v Ro- . janu; 9.45 Vsakodnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Goske (ljudska pravljica v zapisu Itala Calvina, dram. Nada Martelanc); 10.20 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.30 Počitniški rendez-vous: Študijski dnevi v Draga 90 (prenos); 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.37 Pop rock; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Nedeljska humoreska; 18.00 Opera; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13:30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 • Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica LP plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. RAI 1 ®-00 Risanke: Tao Tao 0.30 V svetu pravljice: Mala • morska deklica Film: La fornarina (dram., It. 1942, r. Enrico Guazzo- Vreme, vesti, risanke n ?5 Nanizanka: Fuorilegge U n Hnevni'c - tri minute 14 i ^ariete: Ciao fortuna •15 Film: Brigadoon (glas., ZDA 1954, r. Vincente Mi-1(, nelli, i. Gene Kelly) ■t® Mladinska oddaja: Aspet-1R c- tand° Big! •55 Nad.: Madame Bovary is »c D°kumentarec: Atlante 19 40 ^ad': Santa Barbara ,4o Almanah, vreme in dnev- 20-40 Film: La stangata (kom., ZDA 1973, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Ro-c_ Bert Redford) ‘250 Dnevnik ■10 Opera: Ricciardo e Zorai-de (Rossini, ‘dir. Riccardo 0 4c dnevnik in vreme 5 Film: La časa di via Garibaldi (krim., ZDA 1979, r. Peter Collinson) C~Icahaleb 8.30 Na □ ^an.: Simon Templar, 9.30 Marcus Welby M.D., 10.30 110!- ”n dottore per tutti 11 4- Aktualno: Forum 12 4- kviz: O.K. II prezzo e giusto 13 4- Superclassifica Show Edin: Due assi nella mani-ca (kom-. ZDA 1966, r. Nor-is.sn SanPanama) Nan.: Dalle nove alle cin- 17.2o v1®' 10-20 Mannix • l2.5s ^Doppio slalom Nanizanki: Mai dire si, 19.50 (T'55 Top Secret 2q,3o c^1Z: Quel motivetto... dm: Sheena, regina della SFungla (pust., ZDA 1984, r. °hn Guillermin, i. Tanya 22.45 i\°berts, Ted Wass) 23.15 , an-: Charlie’s Angels ariete: Maurizio Co-1-10 pTZ0Show im: Freddy il croupier 5-^ 'k0«1-, r. A. Sanz) —■—■————--------- 9.0o p,aruzanka: Bonanza ali' amori finiscono alba (dram. Fr. 1953, r. 11-00 frcaief) . ni.ll30cettandOiildOmHa' ■ati Cosi gira il mondo \ RAI 2__________________ 9.00 Nanizanki: Lassie, 9.45 La mia terra tra i boschi, vmes risanke 10.10 Dok.: Povratek bizona 10.35 Rubrika o židovski kulturi 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nan.: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.40 Film: Come sposare un primo ministro (kom., Fr. 1964, r. Michel Boisrond) 18.00 Miting za prijateljstvo 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: Il commissa-rio Koster 21.35 Proza: Anna dei miracoli (Gibson, i. Mariangela Melato) 23.10 Dnevnik - nocoj in vreme 23.20 Aktualno: O stanju italijanskega filma 0.10 Dnevnik, vreme, horoskop 0.25 Film: L'affare Dominici (dram., Fr. 1973, i. Jean Gabin) ^ RAI 3___________________ 11.00 Atletika in avtomobilizem 11.55 Film: Jolanda, la figlia del Corsaro Nero (pust., It. 1952, r. Mario Soldati, i. May Britt) 13.25 Opera v salonu 14.00 Deželne vesti 14.10 Dok. o Avstraliji 15.05 Nan.: Vita col nonno 15.55 It. prvenstvo v bezbolu 16.25 Drobci 16.45 Film: Agguato ai Tropici (dram., ZDA, r. John Hus-ton, i. Humphrey Bogart) 18.10 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Aktualnosti: Bambirichi-nate 20.30 Nanizanka: I professionals 21.20 Film: Cento giorni a Palermo (dram., It. 1984, r. Giuseppe Ferrara, i. Lino Ventura, Giuliana De Sio), vmes (22.10) dnevnik 23.10 Tednik: Volta pagina es-tate, vmes (23.55) nočni dnevnik 0.55 Aktualno: Blob v Benetkah [ ŽT TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina 9.30 Mozaik. Mladinski pevski festival Celje '83, 10.00 Utrip, 10.15 Zrcalo tedna 10.25 Video strani 15.35 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Trgovec iz Soluna (Peter Kostov) 21.15 Osmi dan 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Dokumentarna oddaja: Pregled modernega baleta - Sodobna generacija 22.50 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock predstavlja in Sin z otoka 0.05 Video strani HIP) TV Koper 13.45 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstine finala) 18.46 Zdodovina športa po želji: Juke Box 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - italijanski su-perpokal: Napoli-Juven-tus (posnetki) 21.45 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstine finala, pon.) 22.45 TVD Novice 23.00 Tenis - odprti turnir ZDA v Flushing Meadowu (šestnajstine finala, pon.) ' ^' TV Slovenija 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Kulturna dediščina: Rab 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 22.30 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 20.55 Športna oddaja: Sedma steza 21.15 Glasbena oddaja: Swing, Swing, Swing 22.10 Igre brez meja 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 15.35 Nan.: Falcon Crest 16.30 Nad.: Amandoti, 17.00 An-drea Celeste, 18.00 La valle . dei pini 18.30 Nan.: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Aktualno: Ciak a Venezia 22.40 Nanizanka: Colombo - L’il-lusionista 22.40 Film: L’asso nella manica (dram., ZDA 1951, r. Billy Willer, i. Kirk Douglas) 0.50 Nanizanki: Cannon, 1.50 Barnaby Jones ITALIA 1________________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intelli-gente, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams 12.30 Tenis-turnir US open 13.30 Nan.: Appartamento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Ferragosto OK (kom., It. 1986, r. Sergio Martino, i. Gianni Ciardo, zadnji del) 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Catch in poletni boks 1.35 Nanizanka: Benson OPEOH___________________ 9.00 Nanizanke: Ouattro in amore, 9.30 Captain Nice, 10.30 The Collaborators, 11.30 Le spie 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nan.: Captain Power 15.30 Film: Casanova farebbe cosi (kom., It. 1942, r. Carlo L. Bragaglia) 17.00 Nanizanki: Gli inafferrabi-li, 18.00 Doc Elliot 19.00 Film in risanke 20.00 Nan,: Flash Gordon 20.30 Film: Straziami, ma di baci saziami (kom., It. 1968, r. Dino Risi, i. Pamela Tiffin, Nino Manfredi) 22.30 Film: Senza inibizioni (kom., Fr. 1986, r. Gerard Lobeau) 24.00 Nan.:NightHeat TMC____________________ 10.00 Nad.: Il grigio ed il blu 11.00 Nan.: Cassie & Co. 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Mago Merlino 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 TV film: Ai confini delle tenebre (krim., VB 1985, r. Martin Campbell, prvi del) 15.00 Film: I contagiati (dram., ZDA 1974, r. Don McDou- gaii) 16.30 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli al-tri, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Si, si... per ora (kom., ZDA 1975, r. N. Panama, i. Elliott Gould, Diane Keaton) 22.20 Dokumentarna oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Večerne vesti 23.05 Avtomobilizem - it. prvenstvo F3 24.00 Film: Una storia allucinan-te (srh., ZDA 1971, r. John L. Moxey) TELEFRIULI ____________ 11.00 Dok. o naravi 11.30 Nan.: Trauma center 12.30 Rubrika in nan. L albero delle mele 13.30 Film: I cavalieri del dia-volo (pust.) 15.30 Nanizanka: L albero delle mele (pon.) 15.00 Nanizanki: Navy 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate ' 19.00 Nanizanka: Si 6 giovani solo due volte 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d estate 20.30 Nanizanki: Skag, 21.30 Sto-rie straordinarie di Edgar Allan Poe 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 Nanizanka: Si č giovani Solo due volte (pon.) TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Radijska igra: Izpoved hudodelca (D. Jančar); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje; 12.20 Orkestri; 12.40 Koroški akademski oktet; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.30 Orkestri; 17.10 Klasični album: teden italijanskega baroka; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Ansambli; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8,50 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovina; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Popevke; 19.00 Sou-venir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi. V občinski komisiji v Novi Gorici Razprava o dveh Goricah in usodi deportirancev Slabo vreme ogroža sklepni del folklornega festivala Danes folklorna parada Včeraj se je zaključil posvet o vraževernosti v ljudskih kulturah Predlogi novogoriškega župana Sergija Pelhana o dveh Goricah - skupnem mestu in pa razčiščevanje usode deportirancev v povojnih letih sta bili osrednji temi razprave na zadnji seji komisije za stike z zamejstvom pri Skupščini občine Nova Gorica. Predsednik Skupščine Pelhan je uvodoma poročal o mednarodnih stikih novogoriške občine v zadnjem obdobju, nato pa odgovarjal na vprašanja delegatov Demosa glede njegovih predlogov o bodočnosti dveh Goric, o katerih je obširno in odmevno poročal slovenski in italijanski tisk. Predstavniki Demosa, ki so že večkrat dokaj ostro kritizirali Pelhanovo pobudo, so tudi na tej seji iznesli svoje formalne in vsebinske kritike. Prve se nanašajo na to, da je Pelhan postavil svoje predloge, ne da bi se predhodno posvetoval s pristojnimi občinskimi organi, ki tako niso mogli zavzeti stališča do teh vprašanj. Glede vsebine obravnavanih vprašanj pa so predstavniki novogoriške opozicije ugovarjali marsikateremu predlogu in oceni župana, kot izhajajo iz obširnega poročanja v medijih. Pelhan je v odgovor na kritike pojasnil namen in vsebino predlogov in dejal, da poročanje in tolmačenje njegovih misli v sredstvih obveščanja ni bilo vedno točno. Komisija je po dolgi razpravi sprejela sklep, da natančno preuči vsebino predlogov in šele nato obravnava pripombe pravne in politične narave. V ta namen so tudi sklenili, da bodo do prihodnje seje dostavili članom komisije uradni zapis o prvem Pelhanovem srečanju z goriškim županom Scara-nom v začetku junija, iz katerega jasno izhajajo predlogi, ki jih je tam postavil. Komisija bo tudi preučila že pripravljene sociološke študije o povezavah med obema mestoma (gradivo je pripravilo Društvo sociologov v Novi Gorici tudi na osnovi študij, ki jih je opravil goriški ISIG). Nadalje bo komisija s tem v zvezi pridobila tudi mnenje slovenske vlade in Slovencev v Italiji, ki se jih to vprašanje neposredno dotika. Pri obravnavi vprašanja raziskovanja usode deportirancev je župan Pelhan poročal o sestanku, ki ga je imel v četrtek s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Slednji namreč predlaga, naj bi v ta namen ustanovili skupno komisijo na ravni Dežele Furlanije-Julijske krajine in Republike Slovenije. Zavod za spomeniško varstvo pa naj bi na območju nekdanje goriške pokrajine oz. današnje Severnoprimorske regije poiskal kraje, kjer so pokopani posmrtni ostanki žrtev in poskrbel, da bi jih primerno obeležili. Komisija je tudi osvojila predlog, naj bi namesto predlagane postavitve novega spomenika vsem žrtvam vojn in nasilja nekje vzdolž mejne črte obnovili cerkvico sv. Valentina na Sabotinu in okrog nje uredili spominski park, ki bi bil odprt tudi v turistične namene. Danes se bo v Gorici zaključila petdnevna folklorna manifestacija, ki je kot vsako leto navdušila domačo publiko in ponovno nudila bogat prikaz mednarodne folklore. Sinoči so na razstavišču Espomego, kjer so se odvijale vse prireditve, sodelovali tudi gledalci: med vsemi folklornimi skupinami so na podlagi glasovanja občinstva izbrali najbolj "simpatično11, kateri je šla trofeja "goriškega gradu". Včeraj popoldne se je v občinski sejni dvorani zaključil 16. kongres o ljudskih tradicijah, na katerem je predavalo devetnajst profesorjev in raziskovalcev na tem področju. Dopoldne so posegli Jan Malarczyk z univerze "Marii Curie-Sklodowskiej" iz Lublina, ki je govoril o vraževernosti in pozabljeni racionalnosti, prof. Giancarlo Volpato z univerze v Veroni pa je predaval o Girolamu Menghi-ju ali umetnosti eksorcizma. Nadvse zanimivo in aktualno je bilo poročilo prof. Anne Marie Amitrano iž Palerma, ki je osvetlila lik televizijskega čarovnika. Izčrpen pregled vraževernosti sta podali še Isabella Dignatici iz Mestnega muzeja v Modeni in Car-men Artocchini iz Piacenze. Ob 13. uri je župan Scarano uradno sprejel udeležence posveta in predstavnike vseh nastopajočih folklornih skupin. Še prej je bil na programu ogled razstave "Trionfo barocco". P°' poldne je bil sklepni del posveta, ki naj bi ga začela Elisabetta Silvestrini iz Državnega muzeja umetnosti in ljudskih tradicij v Rimu. Njen poseg o, fenomenih, ki presegajo racionalnost, so v njeni odsotnosti prebrali. Sledil je prof. Gastone Venturelli z univerze v Firencah, ki je obravnaval temo posveta z vidika rastlinskega sveta. Ruggero Sicurelli iz Trsta je poročal o iracionalnosti in o njeni notranji koherenci, Daniela^Baldas iz Trsta pa o magiji v zdravstvu. Zadnji na vrsti je bil Robert Popa iz Kameruna, sodelavec združenja "Culture sans frontie-res" v Franciji, ki je govoril o gledališki tradiciji Kameruna. Danes se bo 20. folklorni festival sklenil z nastopom skupin na razstavišču Espomego ob 21. uri. Ob 16. uri bo s Travnika krenil sprevod 25. mednarodne folklorne parade, ki bo šel nato po mestnem središču. Parada bo v vsakem primeru, z morebitno zamudo, če bo vreme ob napovedani uri neugodno. Sicer pa organizatorji ob sodelovanju tolikih izvedencev za magijo upajo, da bo kdo od njih lahko kaj ukrenil proti nevarnosti dežja. Na sliki (foto Čubej) mehiška skupina je očarala občinstvo z razkošnimi nošami in živahnim nastopom. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1990/91 na Goriškem sledeče tečaje: 1. dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kuharje — 1. letnik 1000 ur letno; 2. dveletni poklicni tečaj za prodajalce — 2. letnik 1000 ur letno; 3. tečaj angleščine 120 gr; 4. tečaj strojepisja 150 ur; 5. tečaj bančne tehnike 30 ur; 6. tečaj za vodilno osebje v podjetjih 30 ur, pogoj za vpis opravljena višja srednja šola; 7. tečaj za upravljanje osebja — plače in ostale obveznosti 80 ur; 8. tečaj fitopatologije 30 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. septembra na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure. Družba Autovie Venete hoče podvojiti Moščenice * Družba Autovie Venete se zavzema za podvojitev sedanje avtocestne’ izstopne postaje pri Moščenicah. Zadevni načrt so že posredovali doberdob-ski občinski upravi, da bi od nje dobili potrebno soglasje in gradbeno dovoljenje. Zadeva pa gotovo ne bo enostavna, saj je načrt v nasprotju s prizadevaj! doberdobske kot tudi vseh ostalih občin na Tržiškem, da bi na avtocestnem odseku med Vilešem in Moščenicami odpravili cestnino in tako v znatni meri olajšali danes težavno prometno stanje na Tržiškem. Na pobudo Občine Doberdob so se tako sestali župani Tržiča, Ronk, Foljana-Redipuglie in odbornik za javna dela v Zagraju. Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič jih je seznanil z izvršilnim načrtom družbe Autovie Venete, ki predvideva dejansko podvojitev sedanjega avtocestnega terminala. Število prehodov za vozila (danes je šest izstopnih in dva vstopna pasova) bi podvojili z razširitvijo cestišča na obeh straneh. V smeri proti Tržiču bi zasedli vso razpoložljivo površino in jo podprli z velikim opornim zidom. Delno bi cesto razširili tudi proti Sabličem, kjer naj bi zgradili novo stavbo za tehnične službe in urade. Skupno je v načrtu predvideno, da bi zasegli skoraj 10 tisoč kvadratnih metrov površine. Na sestanku so občinski upravitelji izrazili veliko zaskrbljenost. Mimo nevarnosti kvarnih posledic na okolje je namreč načrt po njihovi oceni povsem v nasprotju s prizadevanji za liberalizacijo prometa na avtocesti do Vileša in tildi z deželnim načrtom za ceste. Odprava cestnine, menijo župani, je zlasti za težki promet nujno potrebna. Kljub zagotovilom v tem smislu ni bilo konkretnih premikov, sedanji načrt upraviteljev avtoceste pa gre celo v nasprotni smeri. Zato bodo zaprosili za srečanje z deželno upravo in zahtevali konkretne in pozitivne rešitve za vprašanja prometa na tržiškem območju. Od solkanskega jeza do železniškega mostu v Podgori Prihodnjo nedeljo na Soči množična kajakaška regata V nedeljo, 9. septembra, bo na soških vodah tradicionalna mednarodna Soška regata, ki jo prirejata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub "Soške elektrarne" iz Nove Gorice. Regata, ki postaja iz leta v leto zanimivejša, bo letos že peta po vrsti. Štart bo ob 10.30 pri čolnarni Kajak kluba "Soške elekrarne" v Solkanu pod novim akumulacijskim jezom. Nato se bo pisana druščina kajakašev spustila po približno 8 kilometrov dolgi progi do Podgore, kjer bo cilj med železniškim in cestnim mostom. Udeleženci regate bodo imeli na razpolago za spust poldrugo uro, v primeru dežja pa bo start uro kasneje. Prireditelji sprejemajo prijave vsak dan v svojih uradih, zamudniki pa se lahko prijavijo tudi pred štartom od 9. ure dalje. Vpisnina znaša 5 tisoč lir. Na štartu bodo vsi udeleženci prejeli kartonček, s katerim bodo lahko po pismo uredništvu Še o števerjanskih zvonovih V zvezi z našim člankom »Vsaka stran bije svojo plat zvona«, objavljenim na goriški strani Primorskega dnevnika v sredo( 22. avgusta, smo prejeli sledeče pismo. Prebral sem v sodni kroniki o sporu med Golf hotelom in župnikom v Šte-verjanu zaradi nočnega bitja ure na zvoniku Vaš intervju z neko gospo v majhni množici radovednežev, ki so želeli izvedeti iz prve roke, kako se bo iztekla zadeva. Gospa trdi, da hotel, restavracija, golf in tenis - vsi so last družine Formentini - motijo sosede in se tako podreja podobnemu stališču župnika; slednji, ki je tako ljubosumen na lasten mir, pa se sploh ne zmeni za mir drugih. Želim takoj demantirati trditve neznane gospe, kajti nihče ni doslej uradno vložil tovrstnih pritožb: Pa preidimo k specifičnim dejstvom: 1. parkirani avtomobili na cesti pred hotelom. Gospa pozablja, da se to dogaja vsako nedeljo na istem mestu in na celem trgu, ko gredo vaščani k maši in se poslužujejo raznih zasebnih parkirišč Formentinijevih (za več kot sto avtomobilov), ki so v bližini in so vedno brezplačno na razpolago ob šagrah, festivalih in vsakovrstnih srečanjih v organizaciji krožkov, ki so zelo blizu cerkve. 2. motnje zaradi glasbe med ohcetmi v restavraciji. Ti isti krožki že dolgo let prirejajo festival slovenske popevke, ki traja dva dni in do poznih nočnih ur z na ves glas naravnanimi zvočniki. Ker pa imajo seveda župnikov blagoslov, ne motijo ne živih ne mrtvih. Da o pogostih vaških šagrah niti ne govori- 3. žogice z golfa, ki priletajo skozi okna. Taki primeri naj bi bili zelo redki in malo verjetni, saj obdajajo igrišče proti cesti varnostne mreže, igrišče pa je vsekakor oddaljeno od hiš. 4. tenis. Dve teniški igrišči, ki ju je Golf hotel dal takoj na razpolago vsem prebivalcem Števerjana (s posebnim popustom) in se ju domačini pogosto poslužujejo, sta v poletnih mesecih odprti do polnoči. Toda, kot je znano, tenis je dokaj tiha igra, pri kateri sodeluje le malo oseb hkrati. Po treh letih mučnih dobrohotnih pogajanj na vsaki ravni imajo For-mentinijevi, kot katerikoli državljan, pravico-dolžnost, da zaščitijo mir sebe in drugih v smislu člena 844 civilnega zakonika in če potrebno tudi člena 659 kazenskega zakonika. Odv. Michele Formentini V kanalu Brancolo v Tržiču odkrili velik oljnat madež V kanalu Brancolo pri Tržiču so včeraj popoldne ponovno odkrili velik oljnat madež, ki je onesnažil dober del kanala od mostu ceste proti Marini Julii pa do morja. Osebje pristaniškega poveljstva je vzelo nekaj vzorcev vode, ki jih bodo že jutri analizirali v laboratorijih KZE, o zadevi pa so tudi obvestili preturo. Zdi se, da je tako kot v podobnih primerih v zadnjem času na Tržiškem, madež industrijskega izvora. Domnevajo, da ga je povzročilo čiščenje kake cisterne ali strojev. Domneva sloni tudi na dejstvu, da je do izlitja onesnažujoče tekočine prišlo včeraj, ko je večina industrijskih obratov mirovala in je zato bilo tudi nadzorstvo manjše. Dogodek je mogoče označiti kot pravcati atentat na okolje, storilce pa bi bilo treba strogo kaznovati. Takega mnenja je tudi predstavnik sindikata Fiom Paolo Fedel, ki opozarja, da so sindikati že večkrat javili podobne primere in tudi storilce, da pa pristojne oblasti doslej niso ukrepale. Prometne nesreče Spolzke ceste so včeraj povzročile vrsto prometnih nesreč. Dve sta bili dokaj slikoviti. V Ul. Redipuglia v Ronkah je prejšnjo noč 27-letni Michele Fornicola izgubil oblast nad fiatom uno in razbil kar tri parkirane avtomobile. Zdravil se bo 5 dni, v 15 dneh pa bo okreval 23-letni Flavio Busso, ki je bil z njim v fiatu. Po silovitem čelnem trčenju je včeraj popoldne pri Devetakih zgorel audi 80, ki ga je upravljal Graziano Miceli iz Vidma. Na srečo ni bil nihče težje ranjen. ZDRUŽENJE TRGOVCEV POKRAJINE GORICA SKUPINA GROSISTOV Z NAFTNIMI DERIVATI Spoštovane odjemalce obveščamo, da se bo zaradi trenutne konjunkture, ki je posledica dogodkov v Perzijskem zalivu, in zaradi obvez, ki jih grosistom nalagajo naftne družbe, prodaja proizvodov za ogrevanje (plinsko olje, kurilno olje, kerozen) začela 1. septembra 1990, in sicer s plačilom V GOTOVINI OB DOSTAVI kot je določil Medministrski odbor za cene. včeraj danes regati ponovno prekoračili državno mejo. Prireditelji bodo poskrbeli za topel obrok in spominsko kolajno. Pokale bodo prejele organizirane skupine, ki morajo šteti najmanj sedem članov. Vsi udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost, na regati pa lahko sodeluje le kdor razpolaga z nepotopljivim čolnom. Vsakdo bo moral nositi na sebi tudi rešilni jopič. ■ Pokrajinski svet se bo po poletnih počitnicah sestal v torek ob 9. uri-Predvidena je odobritev finančnih načrtov v zvezi z obnovo mostu na cesti Tržič-Gradež, gradnjo novega sedeža ITI Marconi v Štarancanu, obnovo šte-verjanskega odseka medobčinske ceste proti Krminu. V celoti obsega dnevni red okrog petdeset točk. Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 26. 8. do 1. 9. 1990. RODILI SO SE: Valentina Višini, Mar-co Campisi, Michele Razza, Lucio Del Mestre. UMRLI SO: 72-letna Rosa Bosch, por. Lestani, 94-letna upokojenka Giuseppina Madriz, 73-letna upokojenka Giuseppina Devetag, 67-letni Francesco Crachi, 75-letna upokojenka Maria de Fornasari, por. Salis, 79-letna upokojenka Anna Marchi, 89-letna Tranguilla Coccolo, 77-letni upokojenec Eliseo Morico, 86-letna Valeria Marega, 84-letna gospodinja Rosa Lupieri, por. Visintin, 66-letni upokojenec Gino Brandolini, 85-letna upokojenka Pia Alma Grion, 74-letna gospodinja Emilia Sferco, por. Sirotti, 90-letna upokojenka Giustina Jerončič, 80-letni upokojenec Aldo Marizza, 53-letni upravni funkcionar Giancarlo Bulfoni, 84-letni upokojenec Giulio Cosmaro. GLASBENA MATICA GORICA Tajništvo šole Glasbene matice Gorica obvešča, da je rok vpisovanja za šolsko leto 1990/91 od 3. do 14. septembra. Dosedanji gojenci naj zaradi organizacijskih razlogov potrdijo vpis do 7. septembra. Urad v Ul. Croce 3 je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (tel. 531508). razna obvestila ZSŠDI in KŠD Vipava prirejata danes od 10. ure dalje poskusne vožnje s kaja* po Vipavi blizu Pipanovih hlevov. Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da bo jutri ob 16.30 v Dijaškem dofflu Gorici prvi trening minibasketa. kino 3 Gorica CORSO 16.00-22.00 »Revenge«. VERDI 18.00-22.00 »Doppia identita«. VITTORIA 18.00-22.00 »Sorvegliato spe' ciale«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino — Verdijev Korzo 5 tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 (Comunale n-— Ul. A. Manlio 14 — tel. 480405. pogrebi "3 Jutri ob 9.30 Giuseppina Mervizzj, ^ Ronchi iz splošne bolnišnice v s jj. lAUiiciii iz. apiuanc cerkev in na glavno pokopališče, uri Albino Sedda iz bolnišnice Jar Rnrr» v rprlfpv in ob ^ romismce Janeza^® _ Prireditve v Kanalu otvoril minister za kulturo dr. Capuder Kogojevi dnevi se uveljavljajo kot festival glasbe XX. stoletja Soška dolina je kot tudi drugi Predeli slovenske zemlje bogata z ge-Književniki in umetniki kot so pegorčič, Pregelj, Kosmač, pa še Pi-°n, Kogoj, Mušič so v svoji ustvarjalnosti izražali razpetost najobčutljivej-rP sinov te zemlje med domačijo in ■rncem po svetovljanstvu. To je ena od rpli, ki jih je slovenski minister za Kulturo dr. Andrej Capuder izrekel Predsinoči na Kontradi v Kanalu, ko je večano odprl letošnje Kogojeve dne-e' glasbeno in kulturno manifestacijo opomin na rojaka Marija Kogoja. V zadnjih 45 letih smo doživljali ne amo gospodarsko, pač pa tudi kultur-uo opustošenje, je nadaljeval Capuder, pto pa je potrebna nova politična in Kulturna drža. Potrebujemo nove Če-uermace ali, če hočemo, don Kihote, k* se bodo znali boriti za svoj ideal in Veljavljati ob zahodni narodni meji lovenstvo proti močnemu romanske- mu pritisku. Ne v nasprotju z njim, saj je minister svoje izvajanje podkrepil prav z latinskimi in Dantejevimi citati, vendar pokončno in samozavestno. Kogojevi dnevi, ki bodo trajali poldrugi mesec, so posvečeni glasbi dvajsetega stoletja. Glasbi, je dejal Capuder, ki je izgubila nekdanjo harmoničnost in izraža v sebi značilnosti svojega časa, stoletja vojn in tragičnih konfliktov. Želeti je, da bi svet kmalu zopet našel izgubljeno harmonijo. Manifestacije ob Kogojevih dnevih so se začele že popoldne s srečanjem kulturnih delavcev Primorske. V počastitev 100-letnice rojstva Franceta Bevka so se navezali na njegovega Martina Čedermaca in obravnavali lik slovenskega duhovnika. Po svečani otvoritvi, ki so ji med drugimi uglednimi gosti s Primorske in tudi z naše strani meje prisostvovali predsednik SAZU dr. Janez Milčinski, član Predsedstva Slovenije in pesnik Ciril Zlobec ter koprski škof Metod Pirih, so v Galeriji Rika Debenjaka odprli razstavo solkanskega kiparja Zdenka Kalina. Umetnika in njegovo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Ne-lida Silič Nemec. V uvodnem pozdravu je program Kogojevih dni '90 predstavil predsednik organizacijskega odbora Jože Šuš-melj, ki je ugotovil, da manifestacija že prerašča v festival sodobne glasbe XX. stoletja saj ponuja tudi izvedbe novih slovenskih del. Spored otvoritvenega dneva je sklenil koncert Slovenskega okteta v kanalski cerkvi. Kogojevi dnevi so se že sinoči nadaljevali s koncertom kitarista Viktorja Vidoviča iz Karlovca. Spored ostalih srečanj (razen dveh bodo vsa v Kanalu) je sledeč. V petek, 7. septembra, bo ob 20.30 večer poezije Josipa Murna -Aleksandrova ob spremljavi flavtista Fedje Rupla. V soboto, 15., bo ob 20.30 koncert orgelskih skladb in samospevov. Izvajata Samo Vremšak - bariton in Hubert Bergant - orgle. V soboto, 22., bo ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Pro arte iz Zagreba (solist Pi-etro Cavaliere - klarinet). V petek, 28., bo ob 20.30 nastopil Novi ljubljanski pihalni trio, v petek, 12. oktobra pa bo prireditve v Kanalu sklenil koncert Mešanega pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke (dirigent: Tomaž Tozon). Poleg tega bosta v četrtek, 4. oktobra, v Kulturnem domu v Novi Gorici ter v petek 19. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru letošnjih Kogojevih dni koncerta Simfonikov RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Antona Nanuta. Na sliki (foto Marinčič) občinstvo in gostje ob odprtju letošnjih Kogojevih dni v Kanalu. Vabita Kulturni dom in zadruga Multithema V petek na gradu večer s Sartorello F. Group Goriški grad bo ponovno prizorišče zanimive glasbene ponudbe. Tokrat bo nastopila kvalitetna videmska skupina Sartorello Forniture Group, ki igra t.i. fusion mušic. Prireditev bo v petek, 7. t.m., ob 21. uri pod šotorom na gradu. Videmska skupina verjetno ni goriški publiki najbolj znana, čeprav je pred leti že nastopila na Goriškem. Furlanski ansambel je drugod po Italiji in tudi v nekaterih evropskih državah (Angliji, Nemčiji, Švici idr.) precej uveljavljen, saj zahaja že kar redno na daljše evropske turneje. Skupina je doslej izdala dve LP plošči; prvo pred leti, ki nosi naslov "Musiča e basta"; drugo pa v tem letu ' Alimatha ', ki so jo prvič predstavili na Bavarskem v Nemčiji. Skupina Sartorello Forniture Group je na začetku svoje glasbene poti izvajala le električni jazz. S časom so ta slog izpopolnili in obogatili s prvinami pop in funky glasbe ter s spojitvijo našli popolnoma novo in svojevrstno glasbeno zvrst - fusion mušic, harmoničmo in zelo prijetno za poslušanje. S petkovim nastopom na goriškem gradu se zaključi njihova letošnja poletna turneja po Italiji, kjer so povsod želi nadvse spodbudne uspehe. Celovečerni koncert prirejata zadruga Multithema iz Gorice in Kulturni dom v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in Mladinskim krožkom. Predprodaja vstopnic (cena je 5 tisoč lir) je v teku v Kulturnem domu (tel. 33288). Še obvestilo: v sredo napovedani koncert skupine Plava trava zaborava iz Zagreba bo zaradi tehničnih težav odpadel oziroma prenešen na kasnejši datum. Na sliki: člani ansambla Sartorello Forniture Group. Konec tedna v Idriji 500-letnica rudnika ^ Idriji z raznimi slovesnostmi, pri-. aitvami in na druge načine proslavijo 500-letnico rudnika živega srebra mesta, to je Idrije. Zagotovo gre za Jv bilej, ki ima vseslovensko obeležje, t Iršičem pa tudi evropski pomen in težnosti. Predsednica pripravljalne-g" odbora za slovesnosti in proslave, .. bodo trajale do leta 1993, bivša id-. Jska županja Ivica Kavčič, je ob jubi-SyU. Zapisala, "da je bila Idrija spričo ojega rudnika živega srebra, ki je na nier nekdanji avstroogrski državi Jal več dohodka in dobička, kot pa Qa Jf Prejemala iz kateregakoli druge-str , avnega vira, več stoletij središče kul ovnih, tehniških, znanstvenih, »umih in proti koncu devetnajste-* st°letja tudi političnih dogajanj, za-v.. J° rudnika pa je bila Idrija po šte-st » Prebivalstva še v začetku tega li, u^a dmgo mesto na Kranjskem, za JUbljano." brin pi!eteklih petsto letih so v Idriji . Oobili 147 ton živega srebra, kar (j0t,leni približno 13 odstotkov celotne svinje proizvodnje te kovine na ,tu' Spričo bogastva rudnika, je bilo stisko rudišče v strokovnih in znan-enih krogih širom po svetu znano je a Začetku prejšnjega stoletja. Tako Uj »rngo najpomembnejše severnoa-Sovr*ko živosrebrovo rudišče vseh ča-IgrL ki so ga začeli izkoriščati leta bia t kaliforniji, dobilo ime New Id-dfu Arijsko rudišče še zmeraj velja za 9° največje živosrebrovo rudišče §r., SVetu, za rudnikom Almaden v izčr Rudišče v Idriji še zdaleč ni sr6[Pan0, čeprav je preostalo živo Sest r° razPorejeno v številnih rudnih ■y°Jlh po celotnem rudišču. ŽiVo Pmtcklih petsto letih pridobljeno dva Sr.ebro v Idriji, bi lahko napolnilo Če£a°.llriPijska bazena. Žal pa ta bleš jb tekoča kovina, ki spada med snovi, v ekološko če- baitv, lekoča I daL ^ strupene-------- ------------ svetu D°tJ zahtevnem in prosvetljenem heslii »»ba več velike in zlasti ne za-$ki Prihodnosti. Zaradi tega idrij- Pa s »dnik postopno zapirajo, rudarje »SbierT ^isi že ab Pa jih še bodo pre-jav^o 1. v druge poklice oziroma de-0hratn ' Hudnik bo povsem prenehal seuu^ti do leta 2006. Do tedaj bodo tip mdarsko podzemlje, ki s svoji- v 5on i kdometri ohranjenih rovov — kil0tn ®iih pa so jih izkopali kakih 700 H* br°v —, skupaj s še ohranjenimi btesh, ;lmi spomeniki v rudniku ali po •Pordj n y bližnji okolici, predstavlja Pa rta spomin na preteklost, t V°dia p in slavo Idriie- mr j a ‘ rtazvojno-raziskovalnega sek- tjože a rudniku, dipl. ing. geolog dr. hiti v ar opozarja, "da bodo morala ?a ldri. Spiralna dela izvedena tako, ZeHa z!- v bodočnosti ne bo več ogro-s^itr mor * Posledic rudarjenja. Pov-tla’ ki <.„a1rno ustaviti premikanje tere-kaže v poškodbah parkirišča in cestišča pri pošti in v okolici avtobusne postaje." Sicer pa dr. Čar tudi poudarja, da bodo z geološkimi raziskovanji rudnika nadaljevali zato, ker imajo v rudniku dovolj ustreznih strokovnjakov, pa tudi zaradi tega, ker je rudišče še bogato z živosrebrno rudo. Pri tem pa je posebno zanimiva in pomembna napoved dr. Čara, da bi idrijski rudnik kdaj v prihidnosti lahko spet začel obratovati. Poudarja naslednje: "Idrijski rudnik še ni izčrpan. S svojimi preostalimi, sorazmerno velikimi zalogami živega srebra še vedno spada med pomembna živosrebrna ru-dišča sveta. Splošne razvojne zakonitosti družbe in vloga primarnih surovin v tem razvoju zgovorno potrjujejo, da bo idrijsko rudišče s svojimi velikimi zalogami kovine prej ali slej, na tak ali drugačen način, ponovno zanimivo za odkopavanje. Soglasno s tem predstavlja idrijsko rudišče veliko narodno bogastvo, ki ga je potrebno še naprej spoznavati in ohranjati, ne glede na to, kateri bodoči slovenski rod ga bo izkoriščal". Proslave v počastitev 500 letnice rudnika živega srebra in mesta Idrije, bodo dosegle vrhunec v petek, 7., in v soboto, 8. septembra. V petek popoldne bodo posvetili cerkev Žalostne Matere božje, zvečer pa bo v športnem centru osrednja proslava, na kateri bodo predvajali tudi kantato skladatelja, domačina Alda Kumra "Na Merkurjevi struni". Bralce obveščamo, da je jubileju rudnika in mesta Idrije namenjena tudi dvojna številka revije "Idrijski razgledi", ki je izšla te dni. Ob jubileju pa bo izšel tudi nov roman zdravnika-psihiatra in pisatelja, domačina iz Idrije, dr. Jožeta Felca, o Idriji med obema vojnama "Duša imena". MARJAN DROBEŽ Slovenski dijaški dom »Simon Gregorčič« Uprava sporoča vsem zainteresiranim staršem in dijakom, da je od ponedeljka 3. septembra do vključno 17. septembra, od 10. do 13. ure, v teku vpisovanje za šolsko leto 1990/91, za notranje in zunanje gojence. Vse informacije dobite v upravi doma, Ul. Montesanto 84 (tel. 533495). Kulturni dom v minuli sezoni privabil 35 tisoč obiskovalcev Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici je pred nekaj dnevi ob zaključku sezone izdal posebno zbirko dvojezičnega Informativnega biltena - sezona 1989/90, ki zajema vseh deset letos izdanih številk lista, obenem pa še dodatne informacije o minuli kulturni sezoni. Uprava goriškega kulturno-športnega središča je začela izdajati bilten pred tremi leti in s tem prispevala k popolnejšemu informiranju o delovanju središča ter o raznih dogodkih, ki se odvijajo vsak mesec v njegovih prostorih. Iz dokaj zajetne zbirke Informativnega biltena Kulturnega doma - Gorica lahko razberemo najpomembnejše značilnosti letošnje sezone, tako z dokumentarnega kakor tudi z vsebinskega vidika, saj so osrednji kulturni goriški problemi natančneje obravnavani v posameznih uvodnikih. Če pazljivo prelistamo zbirko, bomo najprej ugotovili, da vsebuje podrobni mesečni seznam vseh prireditev, ki so jih v sezoni 1989/90 priredili v Kulturnem domu. Prireditev je bilo kar 203, prirediteljev posameznih manifestacij pa je bilo letos 47. K zgornjim številkam je treba seveda prišteti še pestro telesnokulturno dejavnost, še posebej agonistično, ki se redno odvija v prostorih telovadnice doma in jo spremlja lepo število gledalcev. Na vseh izvedenih prireditvah - kulturnih, rekreacijskih in športnih - so v letošnji sezoni našteli kakih 35 tisoč obiskovalcev, kar nedvomno potrjuje dejstvo, da je Kulturni dom postal pomembno kulturno in športno središče v našem mestu. Letošnjih uvodnih razmišljanj pri posameznih številkah je bilo deset. Lastne prispevke so posredovali Rudi Pavšič (ZSKD), Jožko Vetrih (Galerija Kulturni dom), Antonino Barba (11 Piccolo), Branko Dolenc (Nova Gorica), Igor Prinčič (Kinoatelje), Antonio Scarano (goriški župan), Klavdij Palčič (SKGZ), Marko Marinčič (Primorski dnevnik) in Igor Komel (odgovorni za bilten). V tem okviru naj zabeležimo le nekaj posredovanih misli in sicer najprej goriškega župana A. Scarana, ki je med drugim zapisal: "Vsakodnevna kulturna ponudba, ki jo ponuja žela razvejana dejavnost Kulturnega doma dokazuje, kako je obstoj tega središča življenjsko vezan na goriško umetniško in intelektualno življenje. Kulturni dom ne stremi samo po tem, da bi bil na uslugo celotni skupnosti, temveč opravlja tudi tisto potrebno vlogo izmenjave in posredovanja med različnimi kulturami, ki je pomembna za medsebojno spoznavanje kot tudi za poglabljanje in za povezovanje civilizacijske dediščine na Goriškem. V imenu goriškega mesta želim izraziti priznanje za navedene zasluge". V majski številki biltena pa je predsednik SKGZ Klavdij Palčič takole zapisal: "V goriškem prostoru je Kulturni dom stičišče za takšno, od življenja izzvano in na življenje vplivno kulturno dogajanje, kar ima še poseben pomen zaradi jasnosti "visoke definicije", s katero se ta dejavnost kaže bodisi slovenskim kot italijanskim ljudem naših krajev." Zbirka Informativnega biltena Kulturnega doma je tudi pomembno arhivsko gradivo, saj v strnjeni in pregledni obliki opisuje dobršni del kulturne in športne dejavnosti na Goriškem. Če nekoliko podrobneje pobrskamo po straneh zbirke lahko ugotovimo, da se je sezona pričela 23. avgusta '89 z ekshibicijsko tekmo jugoslovanske odbojkarske reprezentance, nato pa z nastopom glasbene skupine Šank Rock na goriškem gradu. Zaključna prireditev pa je bila 30. julija '90 pod grajskim šotorom s tržaško skupino Witz orchestra. Naj ob koncu še dodamo, da sta zbirko uredila Igor Komel in Sandra Marvin. Pri izdaji posameznih številk sta sodelovala še Aldo Rupel in Vili Prinčič. Zbirka je izšla v 40 izvodih, ki jih bo Uprava doma posredovala posameznim zainteresiranim institucijam. Informativni bilten Kulturnega doma je bil v letošnjem letu tudi regularno registriran na sodišču v Gorici, pod številko 211, z dne 22.1.1990. V naslednjem mesecu bo izšla že nova številka četrtega letnika biltena. Najverjetneje bomo priča novemu formatu glasila, ki bo lahko še v večji meri odgovarjal našim kulturnim potrebam. Ob tej priložnosti se Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici zahvaljuje vsem organizacijam, javnim ustanovam, posameznim skupinam, sredstvom javnega obveščanja ter vsem sodelavcem, ki so tako ali drugače pripomogli k popestritvi letošnjega programa, v prijetnem in tvornem razpoloženju. i mpex katoliška knjigarna TRAVNIK 25 - GORICA Tel. (0481) 531407 UPRAVA SLOVIMPEK NUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE BOGATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KNJIGARNA Z NAJNOVEJŠIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN VSEMI NABOŽNIMI PREDMETI ŠOLSKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI____________________________ festival filmske V torek bo gola predstava ob odprtju festivala umetnosti ko letos v znamenju velikega varčevanja Prva filma na programu bosta VAfricaine režiserke Margarethe Von Trotta ter Dick Tracy z Warrenom Beattyjem BENETKE — V torek bodo na Lidu odprli 47. filmski festival. Tiskovne agencije pridno pošiljajo abonentom sporočila o glavnem sponzorju gala predstave, precej znanem sladoledarju, in naglašajo dejstvo, da bo prodaja vstopnic za večerni program tudi tokrat v pomoč Rdečemu križu. Bogve, če nam bodo kdaj posredovali tudi informacije o »prodanih« vstopnicah, ko pa vsi dobro vedo, da je večina foteljev rezervirana za goste z vabilom. Odprtje letošnjega festivala bo dejansko potekalo nekoliko drugače, kot običajno. Primanjkovanje finančnih sredstev je prisililo direktorja, da je štedil z denarjem. Organizacija je bila tokrat manj radodarna, oklestila je število gostov in obenem odpravila vse »nepotrebne« prireditve, med katere je očitno spadal tudi gala večer s filmsko predpremiero. Benetke XVLII bodo zato odprli 4. septembra - in ne jutri, kot se je dogajalo v zadnjih letih - s predstavo prvega filma tekmovalnega sporeda, ki mu bo sledila italijanska premiera Dicka Tracyja. Po zadnjih informacijah naj bi se večera udeležili War-ren Beatty, Robert De Niro in Martin Scorse-se, prav nihče pa se ne bo čudil, če jih na Lidu ne bo. Večina novinarjev in kritikov je že izkoristila priložnost, da si je ogledala Dicka Tracyja, zato bo pozornost večera osredotočena predvsem na delo režiserke Margarethe Von Trotta, ki je pred devetimi leti slavila prav v Benetkah pomembno zmago s filmom Svinčena leta. Tokrat se predstavlja na čelu italijansko-nemško-francoske koprodukcije Lafricaine, v kateri nastopata igralki Barbara Sukowa in Stefania Sandrelli. Film o ženskah, ki ljubita istega moškega in sta obenem dobri prijateljici, bo uradno odprl festival, ki bo letos še posebno naklo- njen ženskam za filmsko kamero. V tekmovalnem programu je namreč kar šest »ženskih« filmov, ki bodo prav gotovo pritegnili pozornost kritike. Poleg Margarethe Von Trotta si bomo lahko ogledali se filme Clai-re Denis, Cynthie Scott, Jane Champion, Helle Ryslinge ter Nicole Garcia, ki je sicer priznana francoska igralka, a se je hotela tokrat pomeriti tudi v režiji. Sodec po kritikah, ki jih je žela v Franciji, kjer so film že predstavili tisku, se je Garcia izkazala tudi v tej stroki. Med režiserkami ni italijanskih zastopnic, sicer pa je domača reprezentanca letos vsekakor skromna. Prvi bo moral pred mednarodno žirijo (ki ima letos občutno manj članov) Marco Risi, ki se predstavlja s filmom Ragazzi fuori, nadaljevanjem zanimivega Mery per sem-pre. Njegova uvrstitev v tekmovalni program je pravzaprav repechage filma, ki so ga zaman ponujali selektorjem canneskega festivala. Risija pa (morda tudi upravičeno) skrbi dejstvo, da je član letošnje beneške žirije prav tisti Jilles Jacob, ki je glavni in edini odgovorni za canneski izbor. Italijanski režiser trdi, da mu je francoski kritik nenaklonjen, zato se pravočasno pripravlja na protinapad. Filmi bodo vsekakor še dolgo pod drobnogledom, manj pozornosti bo morda deležen natečaj za gradnjo nove filmske palače na Lidu. Načrti nosijo podpise svetovnozna-nih arhitektov, neka posebna žirija pa bo izbrala enega, ki naj bi ga tudi uresničili. Kdaj in kako bo odvisno tudi od ministra Tognolija, ki se osebno zanima za to, da bi vlada namenila 30 do 50 milijard lir za realizacijo načrta. Do leta 2000 je vsekakor še nekaj let, zato bomo prav gotovo še nekajkrat poročali iz stare in le delno primerne palače, ki spominja Benečane na čas, ko je o filmski umetnosti odločal Duce. EVA FORNAZARIČ Prizor iz filma A-Ge-Man, ki so ga uvrstili v tekmovalni program Benetk XLVII Pokloni »ad personam« bodo zapolnili programske vrzeli BENETKE — Kako bi lahko sorazmerno poceni in brez večjega organizacijskega truda zapolnili vrzeli festivala, ki se je moral odreči obrobnim sekcijam? Odgovor je menda precej enostaven in se glasi: poskrbeti je treba za poklone »ad personam«. Zato bomo letos na Lidu deležni nekaj zanimivih filmskih večerov, ki nimajo nobene zveze s samim festivalom in tudi ne spadajo v okvir kake do potankosti izdelane retrospektive. Za to je že poskrbel pokojni But-tafava, ki je Benetkam pustil enkratno dediščino: pregled ruskega filma od dvajsetega do tridesetega leta. Od 4. do 15. septembra pa bodo deležni filmskega poklona nekateri člani letošnje žirije, nekateri ugledni gostje ter zastopniki nekdanje italijanske filmske šole. Miklos Jancso si je prislužil dvojno čast, saj bo letos prejel zlatega leva za življenjsko delo, 13. septembra pa bodo predvajali njegov zadnji film Horoskop Jezusa Kristusa. Nekoliko neobičajen bo poklon indijskemu mojstru Styajitu Rayu, ki bi bil moral predstaviti svoj najnovejši film, a ga ni pravočasno dokončal, zato bodo vseeno predvajali njegovo slavno trilogijo (Pather Pančali, Apa-rajito in Apu Sansar). Za ljubitelje Jodorowskega bo še posebno razveseljiva vest, da bodo na Lidu predvajali film v katerem je Omar Sharif igral naslovno vlogo človeka, ki je kradel mavrice. Tudi režiserka Maria Luisa Bemberg in direktor fotografije Frederick Young (oba bosta sedela v žiriji) bosta pokazala svoje filmsko znanje festivalskim gostom. Gospa Bemberg je poskrbela za svetovno premiero svojega filma Yo, la peor de todas, Young pa si bo lahko skupaj z občinstvom ogledal Woodovo remek delo Good Bye, Mr. Chips iz leta 1939. Za konec še pojlub na čelo pozabljenemu italijanskemu režiserju Lucianu Em-meru, ki je po nekaj desetletjih ponovno vzel kamero v roke in posnel film Basta! (e.f.) Horoskop Jezusa Kristusa madžarskega mojstra Miklosa Jancsoja »Atrakcija« dokumentarcev BENETKE — Če bi obstajala sekcija Benetke-zanimivosti, bi morali vanjo prav gotovo vključiti dokumentarni film nemškega ustvarjalca VVernera Herzoga, ki je sestavil svojevrstno »montažo atrakcij« z naslovom Echos aus einem diisteren Reich. Glavni junak daljšega dokumentarca je zloglasni diktator Bokassa, ki mu je Herzog posvetil neusmiljeno medijsko analizo. Mediji in moč, ki jo imajo audiovizualna sredstva, so predmet tudi filmskega razimišljanja Roberta Dornhelma, ki je podpisal dokumentarec Re-quiem fur Dominic. Od filmov, ki bodo letos na sporedu v Benetkah, je to prav gotovo najbolj aktualen, saj gre za manipulacijo doumentarnih materialov o pokolu v Temišvaru. Sekcijo dokumetarnih filmov Benetk XVLII bo dopolnila tudi lepljenka z naslovom American Mavericks, ki jo je Biraghiju odstopil American Film Institute. Gre za daljši film, v katerem je več avtorjev zbralo intervjuje in utrinke iz življenja hollywoodskih zvezd, vendar ne takih, ki so Prl' stajale na reklamno politiko velikih producentov, pač pa onih, ki so se stalno (in največkrat uspešno) izogibale studiev in so se raje odločale za tvegane kariere. Prav nič udarnega pa ni v daljšem reklamnem filmu, ki ga je Scorsese režiral za milansko podjetje Armani. Ker je modni kreatore dovolj bogat, da si lahko privošči izrednega režiserja, si je za name' ček podaril še enkratnega direktorja fotografi]e-Nestor Almendros je namreč pristal na ArmanijO' vo ponudbo in je skupaj s Scorsesejem uresnic1 daljši spot Un uomo a Milano. Kje so tisti časi, ko je Scorsese režiral 3-minut' ne filme proti vietnamski vojni? (e.f.) BES«'« Ml ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.V Predstavništva - izvoz - uvoz SAtSSTrst - U\. Cicerone S - p.p. AOt Tei. (040j 362676 (4 \ini\ej T e!ex 460564 Rešim \ Te\eiax 040/364630 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo- , °b zadnjih toplih utripih poletnih se iztekajo tudi veliki glasbeni do-?°bki, operni in gledališki festivali, sk'V,Certni v®beri. Med imeni vrhun-Kih umetnikov, ki so nastopili na po-in i?ern festivelu v okolici Frankfurta, L “'estelo tudi ime Črtomira Šiškovi-[.*' tržaškega violinskega virtuoza, od-jCnega glasbenika in tenkočutnega , tei-preta. Poleg oper, baleta, operet ^ Jazza je letošnji festival Drei Eic-enhein ponujal tri simfonične kon-J^te: na enem od teh je prve dni av-gasta nastopil tudi Šiškovič, in sicer , t solist v Mendelssohnovem koncer-, s poljskim orkestrom Mazurske fil-armonije. To je bila le ena od števil-b obveznosti violinista, ki je pred uim letom prevzel mesto koncertne-f mojstra v Simfoničnem orkestru pUUlijg-Romagne Arturo Toscanini iz arme sRozj vso sez0no je nastopal z l^estrom in tudi kot solist, s Simfoni-J.lz Parme je igral po Vzhodni Nem-2 P jo Sovjetski zvezi, marca v Vidmu « Vlttemskim komornim orkestrom, pa r Oa turneji po Franciji in Nemčiji s ornornim orkestrom iz Kolna. Prijet-sk Vabliiv Je bil koncertni spored maj-ip 9a nastopa v luteranski cerkvi, ko t« Z rnezzosopranistko Rieko Katsuma-ln klavirskim triom predstavil niz Q?nJ znanih Beethovnovih Liederjev. b vsem tem - novost je tudi mana-a rska vloga sestre in poznane pianis-, e Mojce Šiškovič - so še snemanja: ® CD plošči s Kolnskim komornim fb/t , pl ^bbe Vivaldija in Bacha. Vse to po j: °®ii, ki jo je pred dvema sezonama fob®! Pri RT Beograd s pianistom yorjem Lazkom: LP obsega dela Šva-iir! j riinija in Dvoržaka in je še ved-uosegljiv tudi v Tržaški kiuigarni. daljšem premoru se bo Črtomir Orkestrom, lanskega maja Vivaldijev! ’Je letni časi, februarja letos pa V’j y. O C LKJlllll fin °Vič sPet; predstavil tržaškemu ob-nstvu. Koncert v okviru vsakoletne-j Glasbenega septembra (prihodnji cj.tek v luteranski cerkvi) je morda s ‘bstven tudi zato, ker je v celoti po-, ečen solo violini. Koncertni spored . rzbral sam violinist in tako v prvi -dvestli - del uvrstil Bachovo Partito in jP,e njemu posvečeni skladbi, Merkii-b ° Cifiro, ki ji bo po krstni izvedbi v Vg5}Jr Trst prvič prisluhnil, in praiz-a« i° Variant na epirski ples tržaške-pa skladatelja Sofianopula. Drugi del ral . glasbenik posvetil Bachovi sak-Tiglasbi. jtnjSkovie je kot šestletni deček začel Obrati violino na Glasbeni matici z gej arjem Kjudrom. Leta 1976 je dose-se °dlično diplomo na tržaškem kon-j^rvatoriju Tartini, z istim uspehom se Ko]V naslednjih letih izpopolnjeval v lovtlU' v Bloomingtonu (ZDA) in v Ce-0[; C.U' Začel se je vzpon uspešnega vi-prblsta, ki s svojim stradivarijem uspe pobarati vse odtenke glasbene umet-ku.U: P° daljši, pretežno solistični iz-pesbjr po Evropi in še dlje, je tri sezo-Mo h koncertni mojster v Verdiju. let rda prav zato, ker je bil Črt eno vDr « Rarmi, se mi je kot prvo vsililo jp asanje o njegovih pogledih na 0' na umetniške razsežnosti in m°pžnosti Trsta. izku*ma je bila moja prva tovrstna sp aan/n izven Trsta. Sicer sem se za P0se,memb° odločil, ker mi nova za-Pjp J,fev ponuja predvsem boljše etniške pogoje: v Parmi imam več možnosti za solistične nastope z orkestrom, čeprav sem manj vezan na orkestrsko sestavo, obenem imam tudi več prostega časa, ki ga lahko posvetim svojim koncertnim turnejam, snemanju. Kljub vsemu pa je Trst pomembno mesto, ki ga po svetu poznajo in lahko postane odlična odskočna deska za nadaljnje uveljavljanje. Tržaška je namreč ena od dvanajstih opernih ustanov v Italiji, v Trstu je začelo svojo umetniško pot mnogo dobrih in pozneje znanih dirigentov in pevcev. Vsekakor pa moraš perspektivnejšo uveljavitev iskati izven Trsta. Kako si se odločil za glasbeno pot solista, s kakšnimi občutki se približuješ poslušalcem? Začel sem se učiti violino, ne da bi mislil na bodočnost solista. Z leti je to moje nagnjenje izraziteje prišlo na dan. Nekaterim se pač ta izbira posreči in s svojim delom sem zadovoljen. Imam dobre pogoje in srečo, da lahko s koncerti nudim ljudem del sebe. Skušam jim posredovati svoje občutke, čim več tega, kar se v meni dogaja ob glasbi, ki jo v tistem trenutku podajam. Seveda veliko odvisi od trenutka samega, od dneva, tudi od občinstva. Lahko bi rekel, da sem najbliže čutil publiko v Italiji, ki je kljub vsemu nekoliko prisrčnejša in živahnejša od, denimo, nemške, čeprav je vse še dalje odvisno od okoliščin, v katerih igram, od sestave občinstva samega. In že spet je tu razlika med operno predstavo ali simfoničnim koncertom. V odnosu do poslušalca sem kot solist vedno emocionalno zelo prisoten: hladen odziv občinstva pa prizadene predvsem umetniškost izvajanja. Umetnost je zame vse, kar nadgrajuje violinsko tehniko, četudi vrhunsko. Včasih pa se zgodi celo nasprotno: sam ne »čutim« svoje igre, a jo občinstvo kljub temu globlje doje- Pri vsaki novi skladbi se moram najprej »osvoboditi« verige dogmatič-nosti, tistega odnosa, ki mi ga je vsilila profesorska šola. Šele nato si »prisvojim« skladbo, v njej iščem istovetnosti in užitka. Občutki, zelo močna čustva, ki me med nastopom navdajajo, so najrazličnejši - sreča, obup, včasih jok. Med izvajanjem pogosto zaznam občutek melanholije, kar je lastno večini glasbenikov slovanskega rodu. Ob vsaki igri, še tako radoživi, iz mene nujno izhaja vsaj kanček otožnosti. Nekateri drugi violinisti igrajo veliko bolj ironično. Popolni notranji užitek ob glasbi pa je kljub vsemu redkost: na enem koncertu morda v enem samem stavku doživim najvišjo blaženost. Je nekakšna sila, ki ti podari trenutek, ko lahko vse svoje občutke daš iz sebe, je nekaj, za kar se ne moreš racionalno »domeniti«. Sicer so to občutki, ki jih ne doživljam samo kot solist, temveč tudi v igranju z drugimi. Ko bi hotel to svoje notranje doživljanje vsaj približno upodobiti, bi si predstavljal nekakšno mehko smetano, ki stalno narašča in zapolnjuje prostor s svojo belino, nato pa jo v hipu nekaj preseka in mehka gmota splahni. Občutek lahko razblini tudi nepremišljeno ploskanje občinstva med stavki neke skladbe! Katera osebnost je bila v tvoji umetniški vzgoji najprodornejša? Kot profesor mi je ogromno dal Oskar Kjuder: z njim sem začel doumevati glasbo in ceniti njeno najglobljo sporočilnost. Prof. Kjuder mi je znal posredovati predvsem svojo brezmejno živost in me je privadil k »trdemu delu«. O umetniškem podajanju sem se veliko naučil tudi s prof. Braini-nom, prvim violinistom Kvarteta Amadeus iz Kolna. Violinsko tehniko pa sem izpopolnjeval s profesorji Cirilom Veronkom, Igorjem Ozimom in Francom Gullijem. Priznam pa, da Na Krasu od 13. do 15. septembra Literarna nagrada Vilenica iiii 111 VlLEMQ^90 Mednarodna literarna nagrada MezinSfOdni merami cona Internationa)er Ueraturpm-s Medunarodna književna nagrada ftemžetkdtf trodalmi dij Premrd tetterario intemazionale Mietfeynafodtwa nagrada (iteracka M«dzift6rodh& literaroa cena Konec poletja na Krasu in napovedujočo se jesen si je skoraj težko zamisliti brez prireditve, ki je že trdno vzraščena s svojim okoljem, pa čeprav so že nekaj let njeni možgani drugje — v Ljubljani. Kljub temu pa imamo seveda Primorci Vilenico še vedno za svojo, saj se je prva vzmet rodila prav tu, nedaleč od Lipice in se nato iz prijetne, intimne domačnosti razvila v mednarodno prireditev, ki ima danes svoj pomen in odmevnost v celotnem srednjeevropskem prostoru in še širše. Odkar je organizacijo prevzelo Društvo slovenskih pisateljev se je namreč Vilenica mednarodno uveljavila in spodbudila tisto univerzalno pisateljsko solidarnost oziroma takšno, kakršno premorejo samo ljudje odprtega in svobodnega duha. Tudi letos bo mednarodna literarna nagrada Vilenica, ki bo od 13. do 15. septembra v Sežani, Devinu, Štanjelu, Vilenici in Lipici nemara potrdila vse svoje kvalitete in niti, ki so se v prejšnjih štirih letih trdno spletle. Pa tudi imena dosedanjih nagrajencev so najbrž taka (Fulvio Tomizza, Peter Handke, Peter Esterhazy in Jan Skacel), da o njeni kakovosti ne gre dvomiti. Tudi letošnje Vilenice se bo udeležilo približno sto najuglednejših pisateljev in intelektualcev iz 15 držav Srednje Evrope in gostje iz Zahodne Evrope in ZDA. V publikaciji Vilenica 90 bodo predstavljeni v izvirnikih in prevodih tudi vsi literarni prispevki 40 pisateljev in pesnikov, ki bodo nastopili na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in srednjeevropski literarni matineji. Že na tem mestu lahko danes posredujemo natančen spored dogajanja, ki bo čez dva tedna na Krasu. V četrtek, 13. septembra, bo ob 10. uri v Sežani disput na temo »Srednja Evropa Evropi«, za katerega bo dal izhodišče z uvodnim esejem »Izziv ali zgaga?« Veno Taufer. Nato bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov za priznanje Kristal Vilenice 90 za najboljši prispevek. Popoldan se bo razprava nadaljevala, zvečer ob 20. uri pa bo v jami Vilenica srednjeevropski literarni večer. Naslednjega dne bo ob 10. uri v Lokvi predstavitev letošnjega nagrajenca, ob 17. uri bo na Devinskem gradu literarno branje, zvečer pa bodo udeleženci gostje Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice iz Nabrežine. V soboto bo v Štanjelu (ob 11. uri) srednjeevropska literarna matineja, popoldne v Lipici (Hotel Klub ob 17. uri) predstavitev knjig slovenskih založnikov, povezanih z Vilenico, zvečer (ob 19. uri) v jami pa slovesnost ob podelitvi letošnje nagrade Vilenica 90. sem po tej pretežno »nocionistični« dobi moral spet gojiti interpretacijo. Črt, si kdaj pomislil na dirigentski pult? Zaenkrat ne, sicer sem brez dirigenta že večkrat igral v komornih zasedbah, omejil pa sem se na posamezne vstope in zaključke. Si še ne upam »prestopiti« med dirigente in mi povsem zadošča to, kar sem sedaj. Mislim, da lahko dirigent le posredno izraža svojo glasbo, saj jo mora najprej prenesti na orkester in šele nato jo orkester posreduje občinstvu. Solist pa ima veliko več možnosti, da neposredno. spregovori poslušalcu. Med vprašanji, ki se jim pogovori z glasbeniki skoraj ne morejo izogniti, je tudi to: kateri skladatelji so ti najbližji? Pravzaprav nimam svojega najljubšega avtorja: vsa glasba mi je enako pri srcu, ko jo razumem. Lahko z isto predanostjo igram skladatelje od re- nesanse do sodobnosti. V skladbo se moram najprej vživeti, včasih se mi zdi, da me odbijajo tehnične ovire. Ko pa jih premostim, je vse lažje. Potrebujem določeno »inkubacijsko« dobo, čas, da skladba v meni dozori. Skladba se mi v času tudi ne razkraja: dalj časa jo igram, boljša postaja interpretacija, čeprav vsakič vsaj za odtenek različna. Ko lahko sam izbiram koncertni spored, si ga najraje zamišljam kot splet poznanega, in zato za poslušalca laže dojemljivega, in pa manj znanega, a zato nič manj lepega. Občinstvu vedno rad ponudim kaj novega! Kako pa doživljaš svoje uspehe? Uspehi me spodbujajo, nikoli pa nočem na njih lagodno živeti. Res je, da sem redkokdaj z opravljenim delom popolnoma zadovoljen: stalno iščem primerjave z drugimi violinisti, jih poslušam, včasih tudi večkrat, tako da v njihovem izvajanju zasledim nekaj, kar me lahko prevzame. Ko pa nisem zadovoljen sam s seboj, me to spodbudi k iskanju. Črtomir Šiškovič se bo kot koncertni mojster v kratkem spet »preselil« v Parmo, s Komornim orkestrom bo oktobra igral v New Yorku, nastopal bo tudi s Slovensko filharmonijo, v začetku prihodnjega februarja pa bo po osmih letih ponovno igral v Ljubljani, v Viteški dvorani Križank, v duu z Igorjem Lazkom. Kaj pa bi še svojega - čisto osebnega - dodal k najinemu razgovoru? Mislim, da uspešna pot glasbenika ni odvisna le od naravnega talenta, veliko pomeni tudi podpora »pravilnih« ljudi, še posebno v današnjem svetu, ko je nadarjenih glasbenikov mnogo več kot dejansko uveljavljenih in slavnih osebnosti na tem področju. Kljub vsemu pa se mi še vedno vsiljuje pomislek: res ne razumem, kako je uveljavljeni in zato včliki umetnik lahko po značaju podel ali sebičen človek. V vseh teh letih sem srečal tudi res dobre glasbenike, ki pa brezbrižno hodijo po svoji poti in se ne ozirajo na soljudi. Meni pomeni umetnost predvsem nekaj vzvišenega, lepega, dobrega. Blaženost, ki ti jo podarja glasba, lahko po mojem mnenju doživlja samo človek, ki je tudi po naravi tenkočuten, čist. Kako si lahko umetnik, če nisi dober? DAMIANA OTA pojdite v pridi v BRfflSH SCH00L ul. torrebianca 18, trst tel. 040/369369 korzo italia 17, gorica tel. 0481/33300 - 531518 ul. paolo sarpi 12, videm tel. 0432/507171 ul. duca d’aosta 16, tržič tel. 0481/411868 University of Cambridge Local Examinations Syndicate International Examinations AUTHORISED CENTRE TRIESTE IT015 UD1NE IT027 GOR1ZIA PET 0458 SPLIT — Dan športne strasti in atletske kakovosti. Dve zmagi (pričakovani) Italije in dva senzacionalna uspeha Jugoslavije. Ob tem pa še svetovni rekord francoske šprinterske štafete. Nepozabno! Kot prvo pa naj omenimo drobno Snežano Pajkic, ki je bila še pred nekaj dnevi na robu zloma. Odstopila je v teku na 3.000 m in se komaj prebila v finale za 1.500 m. »Ne morem verjeti... ne vem, kako je to mogoče... da sem pred Melin-tejevo Gasserjevo in Artijomovo. Računala nisem na nobeno kolajno, kaj še... hotela sem le opraviti dober tek, da bi popravila slab vtis iz prejšnjih preizkušenj.« Veliko taktiziranje je ovrednotilo tudi take tekačice, ki sicer ne zmorejo najboljših časov na 1.500 m. V predolgem pričakovanju finiša je Pajkičeva izbrala pravi trenutek in zlato je bilo njeno. Ostale niso mogle reagirati. Nov jugoslovanski rekord je bil ob tem povsem postranski. Lani je Pajkičeva na evropskem mladinskem prvenstvu v Varaždinu osvojila prvo mesto prav v tej panogi. In takoj za tem Dragutin Topič. Uspeh je bil nekako pričakovan, če upoštevamo njegov svetovni rekord na mladinskem SP. Ob že zagotovljeni zmagi je Topič namenil preostali poskus po dveh neuspehih pri 236 cm letvici na višini novega mladinskega svetovnega rekorda 238 cm, a neuspešno. Italijani so bili junaki dneva in osvojili kar 5 kolajn. lalijanska zmaga v maratonu ni bila nikoli v dvomu. Bettiol in Bor-din sta se izmenjavala v vodstvu. Ob njiju tudi manj aktivni Poli. Edini, ki je vzdržal je bil Francoz, moral pa se je zadovoljiti z bronom. Antibo je imel težave na startu, hiter priključek skupini je iz-gledal celo tveganje, popularni atletski Toth pa je sedaj toliko močnejši, da njegova zmaga ni bila v resni nevarnosti, čeprav je navidezno izglodalo drugače. Slabih 200 m pred ciljem se je celo rahlo spotaknil, morda ob dotiku, ko je zasledoval pobeglega Britanca. Na koncu pa je slednji ostal brez vsake možnosti. Kot na nogometnih stadionih je večje število italijanskih navijačev vdrlo na polje in skušalo imeti od sodnikov takojšnjo pravico zaradi prerivanja. KOLAJNE NDR 12 11 10 Velika Britanija 9 5 4 Sovjetska zveza 6 9 7 Italija 5 2 5 Francija 3 3 5 ZRN 3 2 2 Jugoslavija 2 1 1 Portugalska 1 0 1 Češkoslovaška 1 0 0 Finska 1 0 0 Španija 0 2 0 Madžarska 0 2 0 Švedska 0 1 3 Bolgarija 0 1 1 Švica 0 1 1 Nizozemska 0 1 0 Norveška 0 1 0 Romunija 0 1 0 Poljska 0 0 2 Avstrija 0 0 1 Na včerajšnjem zadnjem dnevu 15. evropskega atletskega prvenstva v Splitu Sanjski tek Snežane Pajkic %• Italijan Antibo po sijajni zmagi na 5.000 m Po zaslugi odličnega Tillija so Italijani izborili bron v hitri štafeti. Francozi in Britanci so bili razred zase. Padel je svetovni rekord po zaslugi Francije, pod 38 sekundami pa so tekli tudi Britanci. Tilli je prejel palico kot četrti, meter za SZ, in njenega zadnjega takača Goremikina prehitel. Bil je tudi nov državni rekord. Na kolajno v štafeti je računala Jugoslavija. Bila ji je zelo blizu. Morda je za neuspeh krivo občinstvo, ki je Brankoviča gnalo, da se je vrgel v zasledovanje ZRN, ki je presenetljivo tekla za srebro. Na koncu je Brankovič povsem omagal. Ko bi tekel le za obrambo tretjega mesta, bi ga nihče ne dohitel. Gennaro Di Napoli je bil srebrn na 1.500 m. Tek ni povedal nič novega. Britanci so presenetljivo ostali brez kolajne. Ženski štafeti in met diska so šli NDR, ki je bila najuspešnejša država tega prvenstva. Velika Britanija pa, ki je v zadnjem dnevu nekoliko popustila, je osvojila štafeto 4x400 m z novim evropskim rekordom. Evropsko prvenstvo je tako za nami. Čez slab teden se bo večji del junakov tega EP preselilo v Atene na sklepni miting za Grand Prix. Nedvomno je splitska prireditev pokazala, da je prišlo do spremembe glede razmerja moči. Podrobnejše analize bodo pokazale, v kakšni meri in kje posebno. V Splitu je finska delegacija že marljivo delila propagandni material za naslednje, 16. prvenstvo, ki bo čez štiri leta V Helsinkih. • Udeleženci evropskega prvenstva so doslej zbrali za približno 35 milijonov lir pomoči družinam žrtev nesreče v rudniku Kreka pri Tuzli. • Toplo vzdušje v novinarskem centru je ohladila vest, da bo prihodnje leto v Ljubljani svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za skupino B. • Na splitski obali so udeleženci prvenstva pozno v noč slavili ali se tolažili. Do polnoči so točili zastonj. Italijansko podjetje Aleši je poskrbelo za slikovit ognjemet. Rekli so... Ellen Kiessling (2. na 1.500 m): »Bil je oster tek in veliko prerivanja. Pajkičeva nas je vse presenetila.« Silke Miiller (NDR, štafeta 4x100 m): »Vse štiri smo dobre šprinterke in zmaga je bila lahka. Žal mi je, ker smo verjetno zadnjič tekle skupaj.« Jean Troubal (Francija, štafeta 4x100 m): »Srečen sem, ker smo nažgali 'Angleže. Nisem mislil, da se nam bodo tako dobro posrečile menjave. Pa še svetovni rekord!« Gelindo Bordin (maraton): »Neverjetno trd tek zaradi vročine in proge. Pri 36. km sem izračunal, da imam dovolj moči za odločilen napad. Precej sem se bal Francoza Chevalierja.« Di Napoli (2. na 1.500 m): »Bil sem najboljši in bi moral zmagati.« BRUNO KRIŽMAN Bilač: Z bronasto kolajno sem seveda zelo zadovoljen Borut Bilač, 25-letni atlet iz Postojne, je prava evropska osebnost komaj od letošnje sezone. Lani je ob več priložnostih lovil daljavo 8 metrov v skoku v daljino, domet pa mu je uspel šele letos. Bilač se z atletiko ukvarja že kakih deset let, povsem kakovostno in zagrizeno pa samo približno štiri leta po opravljeni vojaški službi. Sicer je študent na višji šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Njegov prvi trener je bil Boris Mikuž iz Postojne, ki še sedaj vzgaja serijo zelo nadebudnih mladih skakalcev v višino in daljino. Med njegovimi gojenci je tudi Borov atlet Igor Sedmak. V Ljubljani sedaj trenira Boruta Bilača Srdjan Džordževič, za Mikužem pa je ostal v odnosih sodelovanja. Sam Mikuž je k temu povedal, da je vedno potrebna konkurenca za rast kakovosti dela. Bilača smo zaprosili za opis dinamike ambicij do cilja v eni od kolajn na evropskem prvenstvu. »Ne vem, če se lahko točno postavi mejo za nekakšne ambicije. Te rastejo postopoma in vzporedno z rezultati. V evropskem merilu pomenijo kakovost skoki preko osmih metrov in ker mi je letos uspelo skočiti tudi 8,24 m, sem bil morda v Splitu celo favorit, vendar favorit brez izkušenj na tako velikih tekmovanjih in v tako močni konkurenci. Priznati moram, da sem s tretjim mestom zelo zadovoljen.« Mejo 8 metrov si zasledoval že lani, ko si na primer na tekmovanju v Postojni nekajkrat zaporedoma dosegel slovenski rekord. Si tedaj že računal na nastop na tem evropskem prvenstvu? »Ne. V glavnem sem tedaj računal samo na rezultat brez posebnih misli na prvenstvo. Tedaj je bila recimo cilj Včerajšnji finalni rezultati evropskega prvenstva 1.500 M (ženske): 1. Pajkič (Jug.) 4'08"12; 2. Kiessling (NDR) 4'08"67; 3. Gasser (Švi.) 4'08'y89; 4. Raogačova (SZ) 4,10"06; 5. Fidatov fRom.) 4T0"87; 6. Melinte (Rom.) 4T0"91; 7. Mai (NDR) 4T0"99; 8. Kučerikova (ČSFR) 411"67. 1.500 M (moški): 1. Herold (NDR) 3'38"25; 2. Di .Napoli (it.) 3'38 60; 3. Silva (Port.) 3'38'73| 4. Elliott (VB) 3’39"15; 5. Gram (VB) 3'39"08; 6. Gon-zalez (Šp.) 3'39"15; 7. Kulker (Niz.) 3'39"85; 8. Hacksteiner (Švi.) 3'40"44. VIŠINA (moški): Topič (Jug.) 2,34 m; 2. Jemelin (SZ) 2,34 m; 3. Dakov (Bolg.) 2,34 m; 4. Dimčenko (SZ), Grant (VB) in Mogeburg (ZRN) 2,31 m; 7. Sonn (ZRN) 2,28 m; 8. Ortiz (Šp.) in Toso (It.) 2,28 m; 12. Pagani (It.) 2,24 m. DISK (moški): 1. Schult (NDR) 64,58 m; 2. De Bruin (Niz.) 64,46 m; 3. Schmidt (ZRN) 64,10 m; 4. Kaptjuk (SZ) 63,72 mf 5. Ubartas (SZ) 63,70 m; 6. Danneberg (ZRN) 63,08 m; 7. Bu-gar (ČSFR) 62,36 m; 8. Horvath (madž) 62,08 m. 5.000 M (moški): 1. Antibo (It.) 13'22"00; 2. Staines (VB) 13'22"45; 3. Majusak (Polj.) 13'22"92; 4. Castro (Port.) 13’23"99; 5. Danielsson (Šve.) 13'24 T6; 6. Ulmala (Fin.) 13'25"08; 7. Mei (It.) 13'27"13; 8. Hanninen (Fin.) 13'28"22. MARATON (moški): 1. Bordin (It.) 2.14'02"; 2. Poli (It.) 2.14'55"; 3. Chau-velier (Fr.) 2.15'20"; 4. Bettiol (It.) 2.17'45"; 5. Montiel (Šp.) 2.17'51"; 6. Wightman (VB) 2.1801"; 7. David (ČSFR) 2.18'05"; 8. Matias (Port.) 2.18'52"; 12. Vindiš (Jug.) 2.21'05"; 17. Alempič (Jug.) 2.25'50". 4X100 M (ženske): 1. NDR (Moller, Krabbe, Behrendt, Giinther) 4r'68; 2. ZRN 43"02; VB 43"32; 4. Francija 43"43; 5. Italija (Balzani, Ruggeri, Ferrian, Tarolo) 43"71 (it. rekord); 6. Španija 44"86; SZ odstopila; Finska izključena. 4x100 M (moški): 1. Francija (Mori-niere, Sangouma, Trouabal, Marie Rose) 37"79 (svetovni rekord); 2. VB 37"98; 3. Italija (Longo, Madonia, Floris, Tilli) 38"29; 4. SZ 38"46; 5. Madžarska 39"05; 6. Španija 39'TO; 7. Portugalska 39"33. 4X400 M (ženske): 1. NDR (Derr, Hasselbarth, Schersing, Breuer) 3’21"02; 2. SZ 3’23"34; 3. VB 3'24"78; 4. ZRN 3'25"12; 5. Francija 3'25"16; 6. Švica 3'29"94; 7. Madžarska 3'32"30; 8. Finska 3'32"84. 4x400 (moški): 1. VB (Sanders, Aka-busi, Regis, Black) 2'58"22 (evropski rekord); 2. ZRN 3'00"64; 3. ANDR 3'01"51; 4. Italija (Montanari, Petrel-la, Ribaud, Anuti) 3'01"78; 5. Jugoslavija (Djurovič, Popovič, Mačev, Brankovič) 3 02"46; 6. Španija 3'02"74; 7. Francija 3'03"33; 8. SZ. 3'04"17. državna reprezentanca. Ko sem nat° letos dosegel večkrat 8 metrov in skočil tudi do 8,24 m, je bila moja prV® skrb še vedno premostitev zelo težkih jutranjih kvalifikacij in nastop v fina' lu.« Finale v Splitu sta nekako zamrznila skoka Nemca Haala in Španca Fernandeza. Te je to potrlo pri mi*' lih na morebitno višje mesto? »Moj veliki cilj je bila kolajna. Svoj najboljši skok sem dosegel s prvim poskusom. Morda sem nato skakal nekoliko nepremišljeno, v želji, da bi P°' letel dlje.« So za letos programirana še drug3 tekmovanja? »Nastopil sem že na številnih poletnih mitingih, ne na tekmovanjih za grand prix, ker letos daljine ni bilo n8 sporedu. Upam, da bom v prihodnji sezoni še tako dober in bom lahko nastopil tudi v tem ciklusu tekmovanj' Za konec sezone še nimam točnih pr°' gramov.« Kaj meniš glede možnosti, da le kdo Emijanu med kvalifikacijam* premaknil znak za zalet? »Mogoče je res kdo nenamerno pre' maknil znak, ali ga nehote brcni*' Morda tudi namerno. Vsekakor h® verjamem, kar je pisalo v italijansk Gazzetti, da so - po izjavi Emijana - *° ukrenili Jugoslovani, da bi se jaz lam ko boril za zlato. Emijan je na zadnji1* nekaj tekmah skakal slabo in tudi zadnji skok z rahlim prestopom ni “* dolg osem metrov. Meni je bilo žal, o Emijan ni nastopil. Tako se je PaC zgodilo.« Načrti za srednji rok? »Moj naslednji cilj ostaja sedaj ju goslovanski državni rekord, katerep za 8,45 m drži Stekič. Nadaljnji bod^ prišli sami od sebe v tesni zvezi z r® zultati.« (K. B.) Sinoči za italijanski nogometni superpokal v Neaplju Mednarodno teniško prvenstvo ZDA Visoko slavje Napolija NAPOLI - JUVENTUS 5:1 (4:1) STRELCI: Silenzi v 8' in 45’, Careca v '2r in 7T, Baggio v 39’, Crippa v 43'. NAPOLI: Galli, Ferrara, Francini, Crippa (v 80’ Rizzardi), Alemao, Baroni, Corradini, De Napoli, Careca, Maradona, Silenzi (v 70' Mauro). JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Bonetti (v 46’ De Marchi), Galia, Julio Cesar, De Agostino, Ha-essler (v 46' Fortunato), Marocchi, Casiraghi, Baggio, Schillaci. SODNIK: Longhi iz Rima; GLEDALCEV: 60 tisoč. NEAPELJ — Italijanski superpokal se je končal s pravim zmagoslavjem Napolija, ali bolje s pravo katastrofo Juventusa in njegovega trenerja Mainfredija, ki je s samomorilno taktično consko razporeditvijo na široko odprl vrata visoki zmagi Maradone in soigralcev. Triestina za italijanski pokal V današnjem povratnem srečanju italijanskega nogometnega pokala bo Triestina gostovala v Licati, kjer bo verjetno nastopila s standardno postavo, torej tisto, s katero bo igrala v prihodnjem prvenstvu B lige. Trener Giacomini namreč računa, da bosta nastopila tudi stoper Cerone in libero Consagra. Triestini danes zadostuje že neodločen izid (v prvi tekmi je zmagala 1:0), da se prebije v 2. kolo, v katerem bi jo 5. septembra čakal Milan. Ostali današnji spored: Barletta - Cosenza; Como - Reggiana, Modena - Reggina, Mantova -Cremonese, Salernitana - Brescia, Palermo - Verona, Monza - Padova, Taranto - Avellino, Caser-tana - Udinese, Lucchese - Foggia, Giarre - Asco-li, Messina - Ancona, Catanzaro - Pescara, Empo-li - Lecce. V 2. kolo italijanskega pokala pa se je že uvrstila Fiorentina, ki je včeraj igrala neodločeno 0:0 v gosteh proti Venezii, potem ko je v prvi tekmi zmagala s 4:1. Tudi včeraj več prijateljskih srečanj Tudi včeraj so italijanski nogometaši odigrali vrsto prijateljskih srečanj. Nekaj izidov: Bologna - 01ympiakos 2:1; Cagliari - Lazio 0:0; Vicenza -Parma 1:0; Piša - Valdera 5:0; Pro Šesto - Atalanta 1:0; Genoa - Asti 9:0; Roma - Ostia Mare 7:1. V derbiju Partizan boljši od Dinama V derbiju 5. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je Partizan včeraj z 2:1 (2:0) premagal zagrebški Dinamo. Ostali izidi: Proleter - Vojvodina 7:6 (1:1, 0:0); Velež - Hajduk 4:3 (1:1); Borac -Osijek 3:0 (2:0); Budučnost - Spartak 2:0 (2:0); Rad-nički - Rad 3:4 (0:0, 0:0). Ostala srečanja bodo odigrali danes, in sicer: Rijeka - Sarajevo, Olimpija - Sloboda ter Željez-ničar - Crvena zvezda. Prost je Zemun. Kopru in Izoli ne gre IZOLA — V 3. jugoslovanski nogometni ligi je v 4. kolu Izola na svojem igrišču pred okrog 600 gledalci izgubila slovenski derbi z Mariborom z 0:1. Mariborčani so dosegli zmagoviti zadetek v 15. minuti po veliki napaki izolskega vratarja Kapuna, ki je s kota streljano žogo zgrešil in Bakula jo je lahko poslal v nebranjeni del mreže. Koper je na gostovanju na Reki z Orijentom igral v regularnem delu neodločeno 2:2, potem pa izgubil točko po streljanju enajstmetrovk s 7:6. Po 4 kolih je Maribor na 2. mestu s 6 točkami, Koper na 12. s 3 točkami, Izole pa na 16. z 2 točkama. Ostali izidi 4. kola: Trešnjevka - Split 3:0, Var-teks - Zadar 1:0, Rudar - Radnik 3:1, Jedinstvo -Mladost 2:1, Segesta - Krajina 3:0, Junak - Prije-dor 2:0 in Primorec - Jugokeramika 1:0. (Kreft) Ivaniševič out NEW YORK — Včerajšnji dan mednarodnega teniškega prvenstva ZDA je bil usoden za mladega Jugoslovana Gorana Ivaniševiča, ki je nerodno izgubil proti Avstralcu Ca-hillu s 6:4, 6:4, 2:6, 6:7, 0:6. Splitski igralec je povsem popustil že na koncu četrtega seta, ko je izgubil s tie-breakom. V zadnjem je bil namreč le bleda senca samega sebe. V šestnajstini finala je bila izločena Italijanka Raffaella Reggi, ki je izgubila proti Bolgarki Katerini Malejevi s 4:6, 0:6. ŠESTNAJSTINA FINALA MOŠKI: Agassi (ZDA) - Davin (Arg.) 7:5, 6:4, 6:0; McEn-roe (ZDA) - Česnokov (SZ) 6:3, 7:5, 6:4; Wheaton (ZDA) -Annacone (ZDA) 6:2, 7:6, 6:3; Curren (ZDA) - Todd (ZDA) 6:4, 6:3, 6:3; Muster (Av.) - Vzaga (Peru) 6:2, 6:2, 4:6, 5:7, 7:6; Bloom (Izr.) - Mueller (J. Afr.) 6:2, 6:3, 6:4; Sampras (ZDA) -Hlasek (Švi.) 6:3, 6:4, 6:1; Sanchez (Šp.) - Santoro (Šp.) 6:3, 6:4, 5:7, 3:6, 7:5. ŽENSKE: Graf (ZRN) - Reinach (ZRN) 6:4, 3:6, 6:1; Sanchez (Šp.) - Fendick (ZDA) 6:2, 6:1; Paulus (Av.) - Grossman (ZDA) 6:4, 6:3; Sabatini (Arg.) - Appelmans (Bel.) 6:2, 6:4; Navratilova (ZDA) - Cioffi (ZDA) 6:2, 6:2; Meški (SZ) - Picco-lini (It.) 6:2, 4:6, 7:6. Mednarodni turnir v Trstu TRST — Včeraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili mednarodni mladinski košarkarski turnir, ki bo v našem mestu od 14. do 16. t. m. in na katerem bo nastopilo osem ekip, med le-temi tudi sežanski Kraški zidar in Iskra iz Nove Gorice. Jutri na Radiu Opčine Jutrišnji spored v okviru tedenskega športnega komentarja na Radiu Opčine bo vseboval naslednje: NOGOMET: turnir bratov Husu v zaključni fazi. KOŠARKA: Luka Furlan - ali so nate pozabili? Primer slovenskega trenerja, ki ni dobil mesta v naših ekipah. Mednarodni turnir v rokometu in košarki ob občinskem prazniku Sežane. ODBOJKA: komunike slovenskih odbojkarskih društev ŠZ Bor Bor ob besedah Igorja Možeta: Slovenske ekipe nas nočejo. In še ob koncu: zaključek EP v Splitu, poroča Ranko Štrekelj. Motociklistična VN Madžarski Tudi včeraj več padcev BUDIMPEŠTA — Tudi na včerajšnja zadnjih poskusnih vožnjah pred njo motociklistično dirko za VN Bud ,0 pešte ni manjkalo padcev. Najhuje staua skupila Borgonovo (It.) in Puig (Sp-) i^jj; zlom roke). Doseženi časi pa so našle0 Razred 125: 1. Casanova (It., i*°n9Q2 1'52"300 s poprečno hitrostjo 12*' 3 km/h; 2. Romboni (It., honda) l'52"5on . Prein (ZRN, honda) 1'52"756; 7. Cap**05 (It., honda) 1'53"160. ha) 250 ccm: 1. Kocinski (ZDA, ya?fa23 T45"952 s poprečno hitrostjo 134' j, km/h; 2. Cardus (Šp., honda) l’46 ^Lda-Wimmer (ZRN, aprilia) 1'46"549; 6. C3 lora (It., yamaha) T46"928. ja) 500 ccm: 1. Doohan (Avs., ho j 1'43"971 s poprečno hitrostjo }rž'^a-, km/h; 2. Lawson (ZDA, yamaha) 1 44 oa-3. Schwantz (ZDA, suzuki) 1'44 "631; ■ ja iney (ZDA) yamaha 1'44"881; 6. Man* (ZDA, cagiva) 1'45"535. Cerrato prvi na Piancavall*^ PIANCAVALLO — Na avtomobilski — Tat1" dijo: 2. Deila - Scavolini po 3'54/ • Na avtomo ^ rallyju Piancavallo, je zmagal CejT^gje-ie vozil skuuai s Cerriiem v 3.58 4* ^ je vozil skupaj s Cerrijem Deila - Scavolini p. „ molai - Vazzoler (vsi lancia) 12'12 • RADIO OPČINE šp°r' Program jutrišnjega tedenskega e tnega komentarja Radia Opčine: met, memorial bratov Husu; ko j. Luka Furlan - ali so nate Pozabi"'turnir narodni rokometni in košarkarski b0j. ob občinskem prazniku v Sežani; jjjji ka: komunike slovenskih društev ŠZ Bor o besedah Igorja Slovenske ekipe nas nočejo; zalc atletskega EP v Splitu. Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni vožnji na Japonskem Italijani izvrstni, danes profesionalci UTSUNOMIVA (Japonska) — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni vožnji je bil včeraj dan Italije: osvojila je zlato in srebrno kolajno med amaterji ter bronasto odličje med ženskami. Svetovni odbojkarski naslov v SZ PEKING — Z zmago proti Kitajski s 3:1 (15:3, 6:15, 15:9, 16:14) je Sovjetska zveza osvojila svetovni ženski odbojkarski naslov. Na 3. mesto so se uvrstile ZDA, ki so s 3:1 (11:15, 15:3, 15:9, 15:6) odpravile Kubo. Peto mesto je pripadlo Južni Koreji, ki je s 3:1 (15:10, 15:10, 9:15, 15:7) premagala Peru. Sedma je bila Brazilija (3:0 proti Japonski, v setih 15:12, 15:13, 15:8). Med amaterji je namreč po uspešnem pobegu zmagal 22-letni Mirko Gualdi pred rojakom Robertom Carusom. Med ženskami pa se je že peto leto zapored na najvišjo stopničko povzpela Francozinja. Tokrat je prva na cilj prišla Catherine Maršal, ki je tako prevzela mesto Longojeve. Tretja je bila Italijanka Seghezzijeva. Svoj zadnji nastop za reprezentanco je opravila Maria Canins, kije pristala na 25. mestu. Vrstni red amaterji: 1. Gualdi (It.), ki je 174 km prevozil v 4.39'17"; 2. Caruso (It.) 4.40T1; 3. Dojwa (Fr.) 4.40T3! 25. Bal-dato (It.) 4.46 01. Vrstni red ženske: 1. Maršal (Fr.), ki je 72,5 km prevozila v 2.00’07"; 2. Matthes (ZDA); 3. Seghezzi (It.), obe po 3'24". Danes zjutraj (po našem času ob 3.30) pa se je začela preizkušnja za profesionalce, ki morajo prevoziti 261 km. Prihod je predviden ob 10.30, neposredni prenos na RAI 3 pa se je začel ob 7. uri. Tyson poškodovan ATLANTIC CITY — Bivši svetovni boksarski prvak, Američan Mike Tyson, se je resno poškodoval na treningu, kjer ga je sparring partner Greg Page nehote z glavo udaril v oko. Bilo je potrebnih kar 48 šivov, da so Tysonu rano zaprli. Predvidevajo, da pred mesecem dni ne bo mogel stopiti na ring. Dirka tris NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 6-15-10. Dobitnikov je bilo 83, prejeli bodo po 12.936.000 lir. Brez roke in noge čez Rokavski preliv LONDON — Šele 19-letni Egipčan VValid Ahmed Abdel Kader, študent iz Kaira, je preplaval Rokavski preliv, od Doverja do francoske obale. Mladi Egipčan, ki mu manjkata leva roka in desna noga, je podvig v težkih vremenskih pogojih opravil v 12.59'. Pri Jugoplastiki: Radja je še naš SPLIT — Čeprav se je zanimanje za evropsko atletsko prvenstvo v Splitu iz dneva v dan večalo, dajeta pravi šPortni utrip mestu prvenstveno nogo-toet in košarka. Medtem ko se Hajduk Pahaja v katastrofalnem položaju, je stanje pri košarkarjih Pop 84 (do pred Phevi Jugoplastike) drugačno, čeprav ne povsem vedro. Obisk športnega centra »Gripe« je bj* namenjen potešitvi radovednosti Slede usode Dina Radje. Splitčani bodo sredi septembra nastopili na tur-Pirju v Trstu. Toni Kukoč se je s pre-Cejšnjo težavo skobacal iz svoje kompaktne honde ob prihodu na jutranji Pbning. Atletika? »Ne, prvenstvu ne sledim. Me ne zanima. Sedaj trenira-Pto dvakrat na dan in sem pod precej-SPjirn pritiskom, ker moram izvajati tazličen program dela zaradi odsot-Pbsti ob začetku klubskih priprav. Za ?blsk atletskega prvenstva bi niti ne tPiel časa, ker delamo dvakrat na dan, popoldan prav v urah, ko tekmujejo tudi na Poljudu.« Čez nekaj minut je Kukoč že tekal gor in dol po igrišču in si v dvojicah s soigralci podajal žogo. Hitrost izvajanja je bila precejšnja in v gibih se je videvalo obrise navdušujočih akcij s tekem za evropsko klubsko prvenstvo. Pravi sogovornik pa je bil Josip Bilič, tajnik kluba. »Radja je naš igralec. To nam potrjujejo vsi papirji. Kako se bo zadeva razvijala, bo odločalo predsedstvo kluba 7. septembra. Dina smo že prijavili za evropska tekmovanja in čakamo samo, da FIBA vpis potrdi. To pa je samo birokratska pot.« Torej potrditve veljavnosti vaše registracije še nimate? »Dejstvo, da je našo prijavo potrdila tudi jugoslovanska košarkarska zveza, bi moralo biti jamstvo v našo korist.« Kdaj bodo na vrsti prva tekmovanja? »Prvi turnir bomo odigrali v Španiji čez teden dni. Nastopili bodo še Barcelona, Juventud in Makabi. Le par dni kasneje bomo igrali v Madridu, sredi meseca pa v Trstu. Z izjemo treh reprezentantov so vsi ostali začeli trenirati že konec julija.« V Trstu imate veliko navijačev, boste nastopili z najmočnejšo postavo? »Vse omenjene turnirje bomo odigrali z vsemi igralci, ki so trenutno na razpolago. Torej z najboljšo postavo. Sicer bomo po tržaškem nastopu igrali še v Grčiji, skupaj z Arisom in CSK iz Moskve.« Ambicije za novo sezono in možnosti uresničitve? »Ambicije bo točneje opredelil razplet v zvezi z Radjo. Z njim bomo gotovo prvi v Jugoslaviji in lahko rečem, da morda tudi v Evropi. Brez njega bi lahko bile naše ambicije enake, možnosti za njihovo uresničitev pa seveda manjše.« (k. b.) Danes ob 17. uri prva srečanja za deželni nogometni pokal za ekipe L, 2. in 3. AL Zaposlenih tudi pet naših enajsteric ^ deželnem nogometnem pokalu, ki se ‘ptone danes in v katerem se je prijavilo ^ar 159 ekip iz 1., 2. in 3. amaterske lige, 0 zaposlenih tudi pet naših enajsteric, Konec tedna v Nabrežini Prvi nastop Jadrana TKB Jadranovi košarkarji bodo ta ko-nec tedna opravili svoj prvi uradni hastop v tej sezoni. V Nabrežini “odo namreč nastopili na turnirju Jadran za tretjeligaše, ki ga Prireja prav ŠZ Jadran in na kate-reni bodo poleg naše združene eki-Pe nastopila še moštva Italmonfal-c°neja iz Tržiča, Latte Carsa iz Trsta in Iskre iz Nove Gorice. ^ petek se bodo jadranovci postorili z ekipo Italmonfalconeja, ki “o kot Jadran v tej sezoni nastopala ’’’ italijanski C ligi. Jadranovo moš-v° bo letos spet dokaj prenovljeno n Pomlajeno. SPORED TURNIRJA _ PETEK, 7. 9. Ob 19.30: Latte Carso [skra; ob 21.00: Italmonfalcone -•Jadran TKB. SOBOTA, 8. 9. Ob 19.30: finale za ■ mesto; ob 21.00: finale za 1. mesto. in sicer Juventina in Mladost z Goriškega ter Gaja, Vesna in Zarja s Tržaškega. Spored: Juventina - Mossa (v Gorici, Ul. Baiamonti); Fogliano - Mladost (v Foglianu, Ul. Terza Armata); Roianese -Gaja (v Ribiškem naselju); Zarja - CGS (v Bazovici); Vesna - Zaule Rabuiese (v Repnu). Vse tekme se bodo pričele ob 17. Memorial bratov Husu Jutri pni polfinale med Zarjo in Bregom SAN MARCO SISTIANA - KRAS 3:1 (1:1) ŠTRELCI: Caiffa (S. Marco) v 15', Forte (Kras) v 36', Malusd (Kras) v 52' in 61' (11-metrovka) KRAS: Caputo, Albertini, Tul, Marcosi-ni, Špacapan, Škerk, Forte, Šuc, Piščanc, Cucarich, Bosic (na klopi Colino, Som-ma, Gregoretti, Stanissa). Ekipa iz Sesljana, ki bo letos nastopala v 1. amaterski ligi, se je proti Krasu morala pošteno truditi do zadnje minute igre. Repenči so namreč dobro igrali in dosegli tudi lep zadetek. Proti koncu pa bi lahko še zmanjšali razliko, a jim sodnik ni dosodil očitne enajstmetrovke po prekršku v kazenskem prostoru. V prvem polčasu sta si bili .ekipi enakovredni, vendar je San Marco kmalu povedel. Pred odmorom je Forte po osebni akciji prodrl v kazenski prostor, se izognil še vratarju ter izenačil. V drugem polčasu je San Marco zaigral zelo odločno in že v uvodnih minutah je Malusi spet povedel. Isti igralec je nato še uspešno izvedel enajstmetrovko. Kras je po tem zadetku ostal še nekoliko neorganiziran. Kmalu pa si je le opomogel in bil nekajkrat nevaren. Poleg tega pa, kot smo že omenili, sodnik deset minut pred koncem ni videl očitnega prekrška branilca San Marca v kazenskem prostoru. Vsekakor je bila igra Krasa še precej dobra. Turnir se bo nadaljeval jutri s prvim polfinalom med Bregom in Zarjo. Drugi polfinale bo v torek, med Gajo in S. Marcom. Vse tekme igrajo ob 20.30 na Proseku. (Š. M.) Nogometni turnir na Vrhu Jutri se bo na igrišču kulturnega športnega središča na Vrhu pričel 5. turnir v malem nogometu za memorial Flavia Grilla. Turnir prireja domače športno-kultumo društvo Danica v spomin na nesrečnega vaškega dečka, ki je pri 14. letih izgubil življenje v prometni nesreči. Na turnir se je prijavilo rekordnih 25 ekip iz Slovenije, z Goriškega in Tržaškega kot tudi iz Benečije. Turnir je izločitvenega sistema. Pravih favoritov letos ni, saj so si ekipe v glavnem povsem enakovredne. Morda nekoliko izstopa le moštvo iz Renč, ki je slavilo v zadnjih dveh izvedbah. Tekmovanja bodo trajala vse do 15. septembra, ko bodo finalni tekmi in razna nagrajevanja. (L. Devetak) o&OU8 - ROKOMETNI ODSEK da bosta sestanek tn prvi tre-se,,? tooške rokometne ekipe jutri, 3. hen> m*lra' ob 19. uri v Športno-kultur-centru v Zgoniku. l^fOKOL 0bvešč KARSKA SEKCIJA jutri o9' se bodo pričeli treningi N y septembra, na zunanjem igriš-htinjK .brežini, in sicer ob 15. uri za ‘cr nh ,ket (letnik 1979/80/81/82/83) Sekcii 1615 za dečke (letnik 1977/78). Šarko a abl vse' kl bi radl zateH s ko‘ pred . se javijo kar neposredno Šr, ®nin9°m. KoPoLET obveš(ALKARSKA SEKCIJA hove ta* t*a 50 odprta vpisovanja za dru^lnlke (letnike 1983/84) in tudi fenti n?? liubitelje kotalkanja. Intere-kališču Se iavljo na Poletovem kotal-r4zen o*! 18. do 20. ure vsak dan, KK b °te in nedelje (tel. 211758). ?Poto{a°rt ' MINIBASKET (skupi ’ b® se bo vadba v minibasketu 1 1979/1980 in 1981/1982/1983 dečki in deklice) začela v ponedeljek, 10. septembra, na stadionu 1. maj. Za informacije tel. št. 361476 (Walter Cor-batti). ŠD MLADINA obvešča, da se nadaljujejo skupni treningi smučarjev in rolkarjev ob sredah ob 18. uri. Zbirališče, kot običajno, na igrišču Doma A. Sirk. Ker je v polnem teku prvi test je zaželena polna udeležba. TPK SIRENA ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo tečaj športnega ribolova in uporabe opreme začel jutri, 3. septembra. Informacije na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696. SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra, ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici. NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening jutri, 3. septembra, ob 17. uri. ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela jutri, 3. septembra, na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82, ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81. Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) od 10.30 do 12.30 (tel. 213403). Zaradi preobilice materiala danes odpadeta oba podlistka. Bralce prosimo za razumevanje. SCUOLA EDILE ŠOLA ZA GRADBINCE TRST Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626 POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje TEČAJI ZA: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov. Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo. Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrije^ v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek 'delodajalcev. Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam. Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti nek cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne. V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odgovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku Šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti. Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo- močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in. druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče. Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri. Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja. Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika. Obiskovati našo Šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti. Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Tečaji imajo avtorizacijo Dežele. Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šole. Za nadalnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana . Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik nedelja, 2. septembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar it.lijcnfh. :a»opi*n'h Ustavil se bo v Tanzaniji, Ruandi, Burundiju in na Slonokoščeni obali Papež Janez Pavel n. odpotoval na desetdnevni obisk v Afriko RIM — Papež Janez Pavel II. je včeraj odpotoval v Afriko, kjer se bo zadržal deset dni. To je že sedmo papeževo potovanje na Črno celino, tokrat pa bo obiskal Tanzanijo, Ruando, Bu-' rundi in Slonokoščeno obalo. Vatikanski glasnik je sporočil, da se bo papež med drugim udeležil tudi zasedanja glavnega sveta posebne komisije za afriško škofovsko sinodo. Sinoda bo razpravljala o Cerkvi v Afriki in njeni evangelizacijski vlogi. Na rimskem letališču je papeža pozdravil predsednik republike Cossiga, na poti pa ga bo med drugimi spremljal kardinal Agostino Casaroli (na sliki AP). Na poti v Afriko se je papeževo letalo ustavilo na Malti, kjer so gosta pričakale najvišje malteške ob-- lasti. Predvideni polurni postanek se je zavlekel dobro uro, med katero je papež sprejel predsednika republike Taboneja in malteškega apostolskega nuncija Pierluigija Celato. Ponovna inšpekcija NAS v bolnišnicah pokazala splošno boljše razmere RIM — Karabinjerske enote NAS so po nalogu ministra za zdravstvo De Lorenza, opravile nove preglede v nekaterih javnih bolnišnicah in zasebnih klinikah. NAS so tokrat preverjali predvsem kakovost skrbstva po oddelkih. Na 437 inšpekcij so ugotovili 172 prekrškov kazenskega in administrativnega značaja, kar pa je občutno manj kot med preteklimi inšpekcijami. NAS so sodnikom tokrat prijavili 129 oseb, za 89 vzorcev zdravil in hrane pa so naročili strokovno analizo. Iz podatkov, ki so jih NAS izročili ministru De Lorenzu je razvidno, da je splošna slika higienskih razmer v javnih zdravstvenih ustanovah boljša od prejšnjih. NAS namreč ni bilo treba odrediti zaprtja niti ene od pregledanih bolnišničnih kuhinj, prav tako ni bilo v obiskanih objektih sledu o mrčesu in umazaniji. Pač pa je nekoliko presenetilo dejstvo, da so bolnišnične lekarne še vedno neurejene in brez ustreznega nadzorstva, saj so NAS zaplenili skoraj petdeset tisoč škatel zdravil, katerim je potekel rok uporabe oziroma so bila neprimerno shranjena. Skoraj 5 tisoč konfekcij je imelo nečitljiva navodila. Iz hladilnih celic pa so karabinjerji odstranili večjo količino nepravilno zamrznjene hrane, ki večinoma ni imela navodil o roku uporabe. Zaplenjena hrana je vredna 65 milijonov lir. Največ administrativnih prekrškov je bilo v javnih bolnišnicah in zasebnih klinikah v Piemontu, Umbriji in Moliseju. Najpogostejši prekrški se nanašajo na knjiženje stroškov za sanitetni material ter vpisovanje delovnih ur in nadur pomožnega osebja. V vseh pogledih neoporečne pa so bile javne bolnišnice in zasebne klinike v Poadižju, nobenega prekrška pa niso NAS zabeležili v zasebnih klinikah v Laciju. Pri Rimu zaplenili 4 kg kokaina in aretirali 11 trgovcev s smrtjo RIM — Karabinjerji rimske legije so aretirali enajst oseb in zaplenili štiri kilograme čistega kokaina. Tako se je včeraj zaključila prva faza nekajmesečnega lova na trgovce s smrtjo. Karabinjerji so že dalj časa sledni tolpi, ki je uvažala v Italijo kokain iz Južne Amerike. Tolpa naj bi bila aktivna že vsaj deset let, saj so prvič ugotovili njen obstoj za časa škandalov v znanih rimskih nočnih lokalih Jacky'0 in Number One. Tolpo naj bi vodili 43-letna Bruna Manfroni, leto mlajši Giorgio Paradisi, ki je izstopal v tolpi iz Magliane, ter njegova 34-letna življenjska sopotnica Claudiana Bernacchia. Slednja naj bi tol- po iz Magliane preskrbovala z orožjem. Bernacchia je vodila tudi upravne posle tolpe in je skrbela za pošiljke mamil. Organizacija je delovala tako spretno, da so nekateri karabinjerji kar šest mesecev »trgovali« s prekupčevalci, da so jim končno prišli do živega. Karabinjerji so aretirali tudi nekaj tujih državljanov, ki so spremljali pošiljke iz Južne Amerike v Italijo. Tri kilograme kokaina so pred nedavnim zaplenili tudi 27-letnemu Corderu Joseju Javieju na letališču v Buenos Airesu. Mamilo je bilo namenjeno italijanski tolpi. Bolničar skrival hašiš in kradel zavojčke s hrano GENOVA — Karabinjerji so priprli 38-letnega bolničarja Carla Sabottija iz Avegna pn Genovi, ker je prekupčeval z mamili. Na domu je hranil dva kilograma in pol hašiša, ki ga je dokaj skrbno skril v zavojčke pripravljene hrane. Naj povemo, da se bo moral braniti tudi obtožbe kraje, saj je zavojčke izmaknil v kuhinji genovske bolnišnice, kjer je bil zaposlen. Branilci domnevnega morilca zahtevali novo zaslišanje soproge in 13-letnega sina AVEZZANO — Branilci zidarja Michela Perruzze so vložili prošnjo po takojšnjem ponovnem zaslišanju Perruz-zove žene Marie Capoccitti in 13-letnega sina. Branilci so svojo zahtevo utemeljili z dejstvom, da sta žena in sin izrazila željo, da bi demantirala dosedanje izjave. Preiskovalni sodnik Marco Pinto še ni sporočil svoje odločitve, zato pa je dejal, da je v teku poglobljena analizu črnih las, ki so jih našli na spodnjem perilu priprtega zidarja. Na laseh naj bi našli znake krvi, šele čez dva tedna pa bo mogoče ugotoviti, če je faktor DNA res enak genetski verigi 7-letne Crisfine Capoccitti. Preiskovalci so poslali v laboratorij tudi neka druga oblačila, ki so jih našli na domu Michela Perruzze. Tudi v Latinski in Srednji Ameriki postaja »regionalizacija« gibanja neuvrščenih vse bolj pogost pojav Novi obrazi na ključnih položajih za napredek Zelenega kontinenta CIUDAD MEXICO — V teh dneh se bo sestala v Mehiki latinskoameriška skupina neuvrščenih; proces »regionalizacije« se v gibanju širi, v tem delu sveta pa je še zlasti izrazit zavoljo njegove specifike in pa gospodarskih možnosti, ki so ogromne, niso pa dovolj izkoriščene, bolje rečeno, izkoriščene so enostransko. Tudi čisto politično doživlja gibanje v Latinski Ameriki najbolj značilne spremembe. Tu v bistvu ni več vojaških diktatur, ki so vladale desetletja nazaj domala v vseh deželah Srednje in Južne Amerike,- to pa je tudi najbolj otipljiv dokaz, kako se razmere demokratizirajo neglede na to, da so številni problemi še ostali in da se nekaterih sploh še niso lotili. Izraz spreminjajoče se podobe ameriške celine je v tem, da so se zlasti v zadnjih letih pojavili na politični sceni povsem novi ljudje; seveda to ni pojav sam po sebi, marveč nastaja zaradi težnje prebivalcev po resničnih spremembah in spoznanja, da jim bodo kos samo novi, pa čeprav komaj znani kadri. Nazoren primer, kako so se ljudje dobesedno naveličali starih obrazov in seveda politike, je bila nedavna izvolitev Carlosa Menema za predsednika Argentine. Bil je v začetku volil- ne kampanje povsem neznan; bil je guverner ene najmanj razvitih argentinskih pokrajin, pa tudi ni bilo moč reči, da se je kot guverner odrezal s kakimi posebnimi uspehi. Pa so ga izvolili. Julija leta 1988 je bil za novega mehiškega predsednika izvoljen Carlos Salinas ae Gortar, ki je bil star 42 let (Menem je le malo starejši). Ugotavljajo, da je izvolitev de Gortarja pomenila pravzaprav prelomnico, se pravi pričetek pojava novih in mladih ljudi na latinskoameriškem prizorišču. Od tedaj, to je od julija 1988, je nova predsedniška mesta (kot predsedniki držav ali vlad) prevzelo v Srednji in Južni Ameriki 20 povsem novih osebnosti, starih v glavnem od 40 do 50 let. Po svoje je to zgodovinsko-sociološ-ki pojav, ki se je pričel uresničevati kot domala naravna posledica dotedanjih političnih in gospodarskih bankrotov (da o socialnih ne govorimo) latinskoameriških držav. Komaj 42 let je star tudi novi brazilski predsednik Fernando Collor; in kajpak velja omeniti, da sta Brazilija in Mehika dve največji latinskoameriški državi, saj znaša število njunih prebivalcev celo nekaj več kot polovico prebivalcev vse Zelene celine. Med nove in mlade osebnosti spada tudi Angelo Calderon, predsednik Kostarike, ki je tik pod štiridesetim letom. Proces novih garnitur v Latinski Ameriki se je roko na srce, pričel že prej, nekje pred šestimi leti, njegova predstavnika pa sta bila na primer predsednika Argentine in Brazilije, Alfonsin in Sarney; bila sta izredno priljubljena, žal pa nista žela posebnih uspehov, čeprav so bili nekateri pomembni. Očitno je, da ljudem tudi ta profil ni več ustrezal in so se v zadnjih letih odločili za še odločnejšo inačico: voliti samo kar je novo in mlado (pa čeprav tudi neznano). Od nekdanjih »veličin« so v Latinski Ameriki ostali samo še trije: Joac-guin Balaguer v Dominikanski republiki, Evgen Charles v Dominiki in pa sloviti Fidel Castro na Kubi. Prva dva sta bila na nedavnih volitvah spet redno izvoljena, Fidel Castro pa že tako nima in ne sme imeti konkurence. Toda tudi na Kubi ni več tako, kot je bilo svojčas, seveda zaradi sprememb na ameriški celini nasploh ter zavoljo nove politike Sovjetske zveze do nekdanjih zaveznic. Omeniti pa velja še en pojav, ki je prav tako izraz resnih premikov na ameriški celini. To je namreč odnos do žensk: vemo, da je nova predsednica Nikaragve Violeta Barros Cha-morro, o novih ženskih imenih pa se sliši tudi drugod. Anketa, ki so jo pred dvema mesecema izvedli na primer v Braziliji, je pokazala, »da znajo ženske biti bolj dosledne kot moški« v uveljavljanju socialnih reform. Zanimivo je, da so se ti novi mladi ljudje v raznih srednje in južnoameriških državah lotili, kakor po dogovoru, nekaterih ključnih vprašanj; tako domala enotno menijo, da bo treba gospodarske probleme pričeti reševati konec koncev predvsem doma (in ne biti vedno odvisni od tujine) ter da bo treba končno ustvariti domačo inteligenco in to ne samo v humanih' tičnih, marveč tudi v matematičnih vedah. Opazna novost pa je v glavneth tudi v odnosu do Združenih držav: ne več njeni ponižni podložniki ali Pa tako rekoč brezkompromisni sovražni' ki, temveč njihovi resni in zreli Par( tnerji za sodobnejšo politiko skozi d>' alog. Skupina, ki se bo kmalu sešlav Mehiki, se bo soočila s pojavi in vidi' ki, vse to pa jasno kaže na nove sme' ri v nadaljnji graditvi te celine. MIRO KOCJAN nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 dukeoi'5 Izredna ponudba pršutu SMUKmO s kost/o in brei kosil DUkE grandi marche prostorno parkirišče INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’Oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Tele*: 460237 ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do ,3. in od 15. do ,9. ure