Primorski št. 32 (20.965) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 9. FEBRUARJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , V Bosni spet gori, Evropa, kje si? Marko Marinčič Iz Bosne ponovno prihajajo posnetki, kakršnih nismo več videvali od polovice 90. let prejšnjega stoletja, ko so Daytonski sporazumi nekako prekinili najhujšo morijo v Evropi po drugi svetovni vojni. Prvi protesti so v sredo izbruhnili v Tuzli, kjer so stopili na cesto delavci nekaterih privatiziranih in takoj zatem propadlih podjetij. V državi s 44-odstotno brezposelnostjo je to pahnilo na tisoče družin v obup. Iskra je zanetila požar. Protesti so vrhunec dosegli v petek, ko je v več kot 20 mestih po državi demonstriralo več deset tisoč ljudi. Dan so zaznamovali spopadi s policijo in zažiganje vladnih stavb v Tuzli, Zenici, Sarajevu. Od konca vojne v Bosni bo kmalu minilo 20 let, država je še vedno razkosana, družbeni in gospodarski standard je še pod tistim izpred vojnih let, narod hira, nacionalisti na oblasti pa uživajo sadove svoje kriminalne politike. Tokratni protesti pretresajo zlasti eno od obeh entitet, bošnja-ško-hercegovsko federacijo, vesti o prvih uporih pa prihajajo tudi iz Banja luke in drugih središč Republike srpske. Nekateri, na primer režiser Danis Tanovic, že govorijo o novi bosanski pomladi. Drugi svarijo pred nevarnostjo, da bodo nacionalisti tudi tokrat obrnili zadevo sebi v prid. Kaj pa Evropa? Bosna je še vedno črn madež tako na zemljevidu evropskega združevanja kot na vesti evropskih voditeljev, ki tudi tokrat niso bili sposobni boljšega kot pozvati protestnike, naj se izognejo nasilju in probleme rešujejo z dialogom. Mala, sestradana državica bi potrebovala veliko več. BOSNA-HERCEGOVINA - Po petkovih incidentih včeraj dokaj mirno Mladi Bosanci v prvih vrstah proti hudi krizi in naraščajoči korupciji TRST - Ob slovenskem kulturnem prazniku Visoka priznanja Bodeči neži, Viljemu Černu in Igorju Prinčiču Podelili jih bodo v sklopu današnje prireditve ArTSprehod TRST - Goriška Dekliška vokalna skupina Bodeča neža, beneški kulturni delavec Viljem Černo in goriški filmski produ-cent Igor Prinčič so dobitniki letošnjih visokih priznanj, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Priznanja jim bodo izročili na današnji osrednji proslavi Slovencev v Italiji, ki se bo pričela ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu. Prireditev, ki nosi naslov ArTSprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu, bodo izoblikovali številni ljubitelji gledališča in glasbe, slavnostni govornik pa bo Marko Sosič. Vstop je prost. Na 14. in 15. strani SARAJEVO - Razmere v več mestih v Bosni in Hercegovini, kjer so v petek potekali protesti, ki so se marsikje sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo poškodovanih okoli 300 ljudi, so bile včeraj razmeroma mirne. Pristojne službe odstranjujejo posledice petkovih protestov, na katerih so bili v prvi vrsti mladi. V bistvu tisti, ki največ plačujejo za posledice vse hujše ekonomske krize, naraščajoče korupcije in nedelova-nja politično-upravne oblasti v državi. Protesti nezadovoljnih državljanov so se v sredo začeli v Tuzli, delavska vstaja pa je nato prerasla v vsedržavne proteste. Ti so se začeli zaradi večletnega socialnega nezadovoljstva, nepravičnosti, neodgovornosti in kriminalnih privatizacij tovarn, na katerih je v nekdanji državi temeljil razvoj BiH in v katerih je bilo zaposlenih več tisoč delavcev. Na 23. strani SOVODNJE Na prefekturi o varnosti na cesti št. 55 SOVODNJE - Nova prometna ureditev na državni cesti št. 55 je bila tema srečanja, ki je potekalo v prejšnjih dneh na goriški prefektu-ri. Sovodenjska županja in družba Anas sta prefektu Zappalortu spregovorila o projektu krožišča pred bivšim mirenskim mejnim prehodom, pa tudi o novem predlogu, da bi s krožiščem rešili problem nevarnega izhoda s Štradalte na državno cesto št. 55. Prefekt obenem zbira informacije, na podlagi katerih bo ukrepal za postavitev dvojezičnih znamenj na štandreškem krožišču. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - Prvi dan v Sočiju Slavna »vikinga« in smola Lažje sta se poškodovala Slovenca Rok Perko in Robert Kranjec - Bjoerndalen in Bjoergnova pišeta zgodovino SOČI - Prvi dan na zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju je minil v znamenju slovenskih padcev in norveških kolajn. Alpski smučar Rok Perko je hudo padel na včerajšnjem treningu smuka. Podobno tudi smučarski skakalec Robert Kranjec. Oba sta na srečo skupila lažje poškodbe. Per-ka ne bo na današnjem smuku, medtem ko bodo o Kranjcu odločili danes. Norveška je včeraj osvojila štiri kolajne. V ospredju sta bila predvsem biatlonski veteran Ole Einar Bjoerndalen (na sliki ANSA) in smučarska tekačica Marit Bjoergen. Veliko pričakovanje za današnji dan vlada v taboru »azzurrov«, saj bo novo olimpijsko odličje lovil juž-notirolski sankač Armin Zoeggeler. Na 17. in 18. strani Vreme v Sloveniji se počasi umirja Na 2. strani Bo Tržaška knjigarna zaprla vrata 31. marca? Na 4. strani Iz Romunije tihotapili pasje mladiče Na 5. strani Goriški vandali so se znesli nad avtomobili Na 9. strani Tatvine koles je treba vedno prijaviti Na 10. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Sant'Anna Imj?r«ü Traimrti funíÉrf m ¥ Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 GOSTILNA IN PIVOVARNA MAH NIC Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu GOSTILNA MAHNIC NA KOZINI Rezervacije: +386 (0)5 680 0100 PIVOVARNA MAH NIČ Naročila: +386 (0)5 680 01 00 www.mahnic.si GOSTILNA MAH NIC V PARKU ŠKOC|ANSKE |AME Rezervacije: +386 (0)31335 015 9771124666007 2 Nedelja, 9. februarja 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Po vremenski ujmi se razmere počasi umirjajo Največ težav še vedno na območju Postojne LJUBLJANA - Razmere v Sloveniji po vremenski ujmi se počasi umirjajo, vendarle pa ostaja še veliko dela z odpravljanjem posledic. Marsikje si pristojne službe in prostovoljci še vedno prizadevajo zagotoviti vsaj osnovne pogoje za življenje. Število odjemalcev brez električne energije se z vsakim dnem zmanjšuje, kljub temu pa primanjkuje agregatov. Splošna poplavna ogroženost je zaradi velike količine podrtih dreves ob žledolomu na območjih vodotokov močno povečana, enako pa bo zaradi plavja na vodotokih tudi v prihodnjih dneh. Na območju Elektra Ljubljana je v noči na soboto prišlo do dodatnih okvar na že popravljenem omrežju. Trenutno je tako brez napetosti 589 transformatorskih postaj in je oskrba z električno energijo motena pri 15.000 odjemalcih. Na Notranjskem je zaradi izpada 110-kilovoltnega omrežja brez električne energije večina odjemalcev Elektra Ljubljana. Kljub bojazni na Gorenjskem nove padavine doslej niso povzročile težav. Intervencijske službe so včeraj nadaljevale aktivnosti na najbolj prizadetih območjih Poljanske doline in doline Kokre, Civilna zaščita pa je pristojne na vseh območjih pozvala k opazovanju z vejevjem zasičenih vodotokov, saj obstaja nevarnost hudourniških poplav. Na območju Elek-tra Gorenjska je po zadnjih podatkih oskrba z električno energijo motena pri približno 600 odjemalcih, ki pa so priključeni na agregate. Tudi razmere na Severnopri-morskem se počasi normalizirajo. Prostovoljni gasilci bodo danes nadaljevali delo in predvsem pomagali delavcem elektro podjetij pri čiščenju tras pod daljnovodi, saj je to nujno potrebno pri ponovni vzpostavitvi električnega omrežja. Po podatkih Elektra Primorska so včeraj skušali s pomočjo agregatov priklopiti še 580 odjemalcev v postojnski občini. Za danes pa obljubljajo, da bo brez električne energije na Postojnskem le še okoli 200 odjemalcev. Ekipe Elektra Primorska se trudijo energijo pripeljati prek daljnovoda iz Pivke, v prihodnjem tednu pa naj bi jim to uspelo tudi prek daljnovoda z Razdrtega. Na Postojnskem, kjer so še vedno težave z dobavo električne energije, pristojne službe in prostovoljci občanom pomagajo na različne načine. S pomembnimi informacijami jih obveščajo prek zgibanke, ki so jo dobili v nabiralnike. V Šolskem centru Postojna deluje krizni center, ki ga vodijo taborniki. Tudi na območju Logatca nadaljujejo s popravilom električnega omrežja. Prednostna naloga še vedno ostaja pridobivanje dodatnih agregatov in njihovo postavljanje. Prav tako je prednostna naloga čiščenje območja reke Logašči-ce in potoka Jačke, da bi se izognili morebitnim poplavam. Zaenkrat poplavlja le na Planinskem polju, kjer pa so takšna razlivanja v zimskem času običajna. Čeprav elek-tro podjetja hitijo odpravljati okvare, ki jih je na omrežju povzročila ujma, je še vedno veliko število odjemalcev brez električne energije. Mnogi si pomagajo z agregati, uporaba le-teh pa zaradi nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom terja posebno previdnost. Zaradi nepravilne uporabe agregata je v petek na območju Pivke umrla ena oseba. Prav tako je preko tokratnega vikenda izjemoma, ne glede na praznik in nedeljo, tudi danes dovoljen promet za vsa tovorna vozila. (STA) Slabo vreme je v preteklih dneh popolnoma ohromilo železniški promet med Ljubljano, Sežano in Koprom. Posnetek je s postojnske železniške postaje danel novakovč (sta) politika - Kritike na račun popravkov poslanke Blažine SSk glede volilnega zakona pogreša sogovornike v manjšini TRST - Poslanska zbornica bo v prihodnjih dneh nadaljevala z obravnavo reforme volilnega zakona, ki bo najbrž v kratkem tudi sprejeta. Slovenska skupnost v tiskovnem sporočilu podčrtuje, da je skupnemu predstavništvu in italijanskim političnim silam predočila popravke, na podlagi katerih bi v nov volilni zakon vgradili določbe o olajšani izvolitvi Slovencev v rimski parlament. Logika številk in racionalna analiza demografske slike slovenske prisotnosti v FJK potrjujeta dejstvo, da edinole predlogi SSk omogočajo, da lahko Slovenci samostojno odločimo, kdo nas bo zastopal v Rimu, piše v izjavi. »Skupno predstavništvo žal ni bilo sposobno zediniti se okrog enega predloga. Popravki, ki jih je vložila poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina, so povsem nerealni, zato so za našo narodno skupnost povsem nesprejemljivi, saj predvidevajo vstopne pragove (10 odst. na deželni ravni oz. v 32 občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon - vključno s centri Trsta in Gorice !), ki so za Slovence v Italiji dejansko nedosegljivi. Tako visoki vstopni pragovi, kot jih predlaga DS, predstavljajo zato tudi grobo kršitev določila zaščitnega zakona, ki pa jasno govori o potrebi, da se slovenski narodni skupnosti dejansko omogoči izvolitev v obeh vejah rimskega parlamenta.« SSk se zahvaljuje vladi Republike Slovenije in njeni diplomaciji, ki je italijansko vlado jasno opozorila na zapisano obve- zo v zaščitnem zakonu in upa, da bo napovedano torkovo rimsko srečanje ministrice Tine Komelove s podministrom na notranjem ministrstvu Maurom Bubbicom imelo ustrezen učinek. Prav tako se slovenska stranka zahvaljuje parlamentarni ekipi Juž-notirolske ljudske stranke- SVP, ki je edina omogočila, da so bili predlogi SSk sploh vloženi v obravnavo v poslanski zbornici. Pomembna je tudi podpora, ki ga je Svet slovenskih organizacij vedno izkazal predlogom zbirne stranke Slovencev v FJK. »V oči bode dejstvo, da kljub visoko donečim besedam na sejah skupnega predstavništva se je sedaj izkazalo, da osebe, ki se udeležuejo njegovih sestankov sploh nimajo pooblastil strank, ki jih tam zastopajo, saj se le-te odločajo povsem mimo njihovih stališč. Časa je malo in možnosti za uspeh je zato iz dneva v dan manj! Zato SSk ponovno poziva vse politične sile - v prvi vrsti Demokratsko stranko, na katero jo veže pomemben politični sporazum o sodelovanju - k spoštovanju določil zaščitnega zakona. SSk je v razpravo prispevala več stvarnih predlogov in je še vedno pripravljena na iskanje potrebnega kompromisa. Brez tega bodo v Rimu ponovno imeli lahek izgovor, češ da se manjšina ni zedinila. Ponovno tvegamo torej, da nas pripeljejo žejne čez vodo. SSk torej še vedno sedi za pogajalsko mizo, pri kateri pa pogreša nujno potrebne sogovornike,« piše v sporočilu SSk. Zmeren potresni sunek v okolici Ribnice LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v okolici Ribnice, 42 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, včeraj zabeležili dva potresna sunka. Prvi potres so zabeležili ob 13.41, drugi zmeren potresni sunek pa ob 12.43, so sporočili iz Urada za seiz-mologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena magnituda prvega potresa je bila 2,1, drugega pa 2,6. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Potresa so čutili prebivalci Suhe krajine ter Kočevja in okolice. Obrat Electrolux ostane v Furlaniji PORDENON - Delavci tovarne Electrolux so z zmernim optimizmom sprejeli novico, da bo švedski koncern ohranil dosedanje zmogljivosti obrata v Porcii. Zadeva vsekakor še ni končana, ocenjujejo sindikati, ki čakajo na stvarne korake Electroluxa, potem ko je slednji pred nekaj tedni naznanil močno redukcijo delovnih mest v vseh italijanskih tovarnah. TV oddaja Alpe Jadran TRST - Nocojšnja epizoda oddaje Alpe Jadran se bo na slovenskem televizijskem programu RAI3 pričela z obiskom nove zbirke v gradu Bogenšperk, kjer so zbrana razmišljanja o znanosti, naravi in ljudskem izročilu razgledanega svetovljana Janeza Vajkarda Valvasorja. Gledalci si bodo nato lahko ogledali Muzej Muse v Trentu, ki ga je priznani italijanski arhitekt Renzo Piano zasnoval v fantazijski simbiozi z naravo. Sledila bo reportaža o akvariju sladkovodnih rib ob furlanski reki Stelli ter prispevek o izdelovanju glinenih pip, ki velja za eno najstarejših obrti na Hrvaškem. Po običajnem sklopu zanimivih novičk s področja Srednje Evrope, se bomo podali na sam vrh Kredarice, do najvišje meteorološke postaje v Sloveniji. Ob zaključku oddaje bo na vrti še plesna točka, saj se bomo pridružili plesalcem projekta Choreomundus na študijskem izpopolnjevanju v madžarskem Szegedu. Februarski Alpe Jadran bo na sporedu nocoj ob 20.50 in v ponovitvi v četrtek ob isti uri. koroška - Društvo slovenskih književnikov praznovalo 40-letnico delovanja Dragoceno delo pisateljev Predsednik Niko Kupper je namenil pozornost sodelovanju z mladimi ter novim spletnim občilom CELOVEC - Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) praznuje letos 40 let neprekinjenega delovanja. Ob obletnici je izšla medtem že sedma številka literarne revije Rastje, na slovesnosti pretekli torek v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu pa so predstavili tudi novo spletno stran društva. Aktualni predsednik društva, avtor in novinar slovenskega radia pri avstrijski radioteleviziji (ORF) Ni-ko Kupper, je na slovesnosti poudaril, da ostane glavna skrb DSPA ohranitev slovenske besede na Koroškem - govorjene, kot tudi pisane. DSPA je bilo ustanovljeno 27. julija 1972 kot Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji (DSPPPA), za prvega predsednika pa je bil izvoljen učitelj in dolgoletni ravnatelj ljudske šole na Obirskem, pisatelj in kulturni delavec Valentin Polanšek. Slednji je tudi poskrbel za povezovanje avtorjev preko koroških meja, organiziral pa je kar Predsednik DSPA Niko Kupper nekaj literarnih branj doma na Koroškem, Tržaškem in Sloveniji. Najpomembnejša pobuda pa so bila vsekakor pisateljska srečanja na Obirskem pri Že- lezni Kapli, s katerimi so začeli leta 1979 in kjer so se srečevali besedni ustvarjalci iz celotnega slovenskega kulturnega prostora. Za Valentinom Polanškom je predsedstvo prevzel profesor Janko Messner, sledila pa sta mu Herman Germ, Jozej Strutz, od leta 2006 pa do njene prera-ne smrti oktobra leta 2012 pa je za nov zagon poskrbela kot predsednica društva pisateljic Anita Hudl. Hudlova je spodbudila leta 2007 društveno literarno kritično revijo Rastje, kjer se enkrat letno lahko predstavljajo slovenski besedni ustvarjalci v Avstriji. Leta 2009 je ponovno oživila tradicionalna pisateljska srečanja na Obirskem, ki potekajo spet redno. Ob začetku druge dobe njenega predsednikovanja leta 2011 pa so poenostavili društveno ime od DSPPPA na DSPA. Od leta 2013 predseduje društvu avtor otroških knjig in novinar Niko Kupper. Na slovesnosti v Šentjanžu so člani in članice društva - skupaj s prijatelji slovenske pisane besede in častnimi gosti, med njimi tudi generalna konzulka RS v Celovcu Dragica Urtelj - nazdravili na prvih, uspešnih 40 let, obenem pa začrtali tudi težišča za prihodnost. Pomemben steber delovanja tudi v bodočnosti je izdajanje literarno-kritične revije Rastje. Predvsem za mlade besedne ustvarjalce je to pogosto prva platforma, kjer lahko objavijo svoja besedila in pesmi in se tako predstavijo širši publiki. V zajetni publikaciji ob 40. obletnici društva so tokrat objavljena besedila in pesmi kar 42 avtoric in avtorjev, je s ponosom ugotovil tajnik društva Tomaž Ogris. Predsednik Niko Kupper pa je dodal, da želijo slovensko mladino na Koroškem nagovoriti in jo spodbujati k pisanju tudi s pomočjo novih medijev, med katere sodi tudi nova spletna stran www.dspavstrija.at (il) il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 9. februarja 2014 3 ljubljana - Še o petkovi podelitvi Prešernovih nagrad » Nagrade so potrditev in velika odgovornost« LJUBLJANA - Kdo ve, kako so se med nagovorom Vladimirja Kavčiča, enega izmed dveh letošnjih Prešernovih nagrajencev, počutili predsednik republike, predsednica vlade in ostali slovenski politiki, ki so v petek zvečer sedeli v Cankarjevem domu. Ko jim je 82-letni pisatelj brez dlak na jeziku povedal, da ne znajo poskrbeti za svoje prebivalce, da so lačni otroci sramota brez primere, in da je sramotno tudi to, da rešujejo banke, namesto da bi mladim, ki vse bolj zapuščajo Slovenijo, omogočili perspektivnejšo prihodnost doma. V primerjavi s Kavčičevimi besedami so besede drugega »Prešernovega la-vreata« - Tržačana Pavleta Merkuja - izzvenele skoraj milo. Če je prvi poskrbel za politični govor, se je drugi odločil za intimno izpoved. Vse življenje sem posvetil družini in delu, ki je bilo moja največja zabava, je dejal 87-letni skladatelj: zato sem delal tudi ponoči, zato sem bil srečen. Sreča je usahnila 4. junija 2004, ko je napisal svojo zadnjo skladbo: od takrat ne smem ne delati ne pisati, ampak se smem samo zdraviti in spominjati, kako sem bil srečen. Merku je priznal, da zadnje štiri tedne spet gara, saj neutrudno odgovarja novinarjem, se nastavlja fotografom in snemalcem: in čeprav je utrujen, je presrečen. »Čutim se spet srečnega, magari samo za en dan, ampak zdaj bom umrl bolj vesel.« Uradna slovesnost se je zaključila na notah Merkujeve Ali sijaj, sijaj, sonce - slovenske rapsodije za godala, neuradna pa nadaljevala na sprejemu, na katerem so nagrajenci prejemali čestitke, stiskali roke, se nastavljali fotografom in odgovarjali na vprašanja novinarjev. Tako je bilo tudi za Vesno Pernarčič, gledališko igralko, ki je svojo pot začela v Trstu, ko je Slovensko stalno gledališče vodil Miroslav Košuta. Na tržaškem odru bo ponovno nastopila 4. marca in to ravno s komorno kabaretno predstavo Marlene Dietrich, za vlogo katere je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. »Mislim, da jo je sedaj nujno prit pogledat,« se je pošalila, o nagradi pa dejala, da so nagrade vedno »potrditev za to, kar sem doslej naredila, in seveda velika odgovornost za moje nadaljnje delo. Sedaj moram nekako opravičiti to nagrado, tako da me čaka še veliko dela.« Nad dogajanjem v Cankarjevem domu pa je bil zelo zadovoljen tudi Košuta, ki je Prešernovo nagrado prejel leta 2011: predvsem zato, ker je nagrado tokrat prejel njegov tržaški rojak Pavle Merku, a tudi »zaradi drugega nagrajenca Vladimirja Letošnji nagrajenec Pavle Merku med zborovodjema Stojanom Kuretom in Ambrožem Čopijem, desno igralka Vesna Pernarčič pd in rtv slo Kavčiča, ki sem ga sam pred davnimi leti že predlagal za to nagrado, in zaradi naše čudovite igralke Vesne Pernarčič. Kar kaže na to, kako imamo svoje ustvarjalce in kako smo znali tudi privabiti mlajše. Žal niso potem ostali v našem gledališču, mor- da pa niso bili na višini našega gledališča in tega, kar so si dosedanji umetniški vodje predstavljali. Vesna je vsekakor eden tistih biserov, ki me s svojimi nastopi v ostalih slovenskih gledališčih nagrajujejo za delo, ki sem ga opravljal v Trstu.« (pd) slovenija - Številne prireditve ob prazniku kulture Prešernov dan minil v znamenju misli o mobilizacijski moči kulture LJUBLJANA/KRANJ - Slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna, je tudi letos minil v znamenju številnih prireditev po državi ter ob mislih o nujnosti in moči kulture. Osrednja slovesnost je bila pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki jo je ob 165. obletnici smrti pesnika obiskalo več sto ljudi. Nagovoril jih je minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril pomen kulture za oblikovanje družbenih sprememb tudi v času krize. Grilc je na Brdu pri Kranju priredil tudi sprejem za letošnje nagrajence malih in velikih Prešernovih nagrad. V nagovoru je med drugim dejal, da je slovenska kultura tisti pol ustvarjalnosti, ki je pomemben za razvoj vsakega posameznika. V Kranju, kjer je Prešeren pokopan, so pripravili tradicionalni, že 12. Prešernov smenj, ki ga je tokrat odprla predsednica vlade Alenka Bratušek. »Čeprav je bil v življenju marsikdaj globoko razočaran, France Prešeren pooseblja čut za pravičnost, miroljubnost, strpnost, predvsem pa ljubezen do slovenskega naroda,« je poudarila Bratuškova. V Ljubljani se je že dopoldne s položitvijo venca na Prešernovem trgu velikemu pesniku poklonil predsednik države Borut Pahor, ki je ob kulturnem prazniku zapisal, da s 70-letno tradicijo praznovanja tega dne Slovenci »izražamo ponos, da nas je kot narod oblikovala kultura«. Točno opoldne je pod Prešernovim spomenikom potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Recital je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Vali-ča. Ljubitelji Prešernove poezije so lahko prisluhnili pesmi Strunam v interpretaciji Sergeja Ferrarija, Orglarju, ki ga je interpretirala Alenka Pirjevec ter številnim drugim pesmim in pesnitvam velika poeta. Brali so Polona Juh, Tomaž Gu-benšek, Marko Simčič, Gašper Tič, Jerca Mrzel, Andrej Nah-tigal, Jan Bučar, Olga Kacjan, Maja Sever in drugi. Na recitalu tudi letos ni umanjkal nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere. (STA) MO V DNEVI Drage bralke in bralci! Zamisel, ki seje pred nekaj leti rodila kot poletno vabilo, da na počitnice odnesete tudi izvod Primorskega dnevnika in se z njim fotografirate, je doživela nepričakovan uspeh in prerasla meje najtoplejših mesecev. Z veseljem opažamo, da nam mnogi med vami ob vseh letnih časih pošiljate fotografije, na katerih je upodobljen tudi naš dnevnik. Zato smo za vas pripravili novo rubriko: Moj vsakdan s Primorskim dnevnikom. Pošljite nam svoje fotografije, zelo veseli bomo posnetkov z vašim in našim Primorskim dnevnikom! Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Tudi v Pietrasanti (Toskana ) berem Primorski dnevnik. Mairim rožica nadlišek www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Pogrešate pravo zimo pri nas? O Da Q Ne, mraza ne maram £ Ne, ampak mislim, da to ni dobro razstava - V Trstu Memorabilia Franka Vecchieta V V frt m c r n H t > :i TRST - Minilo je trinajst let, odkar je leta 2001 v tržaškem muzeju Revoltella razstavljal Klavdij Palčič. Od tiste razstave je minilo dolgo obdobje, a v hram tržaške figurativne umetnosti se vendarle vrača tržaški Slovenec. V muzeju Revoltella bo namreč od naslednje sobote svoje umetnine razstavljal tržaški mojster grafike in vsestranski likovni umetnik Franko Vecc-hiet. Memorabilia, tako je naslov antološke razstave, bo na ogled od 15. februarja do 30. marca. Njeni organizatorji so: Občina Trst, Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, Mestni muzej Revolltella - Galerija sodobne umetnosti in Kulturno društvo za umetnost Kons. Razstavo bo oblikovalo pet sklopov, ki bodo obiskovalce spremljali po ustvarjalnem opusu Franka Vecchieta. Otvoritev Memorabilie bo v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vstop bo prost, organizatorji pa opozarjajo, da je število sedežev v avditoriju muzeja v Ulici Diaz 27 omejeno. Dodati gre tudi, da je pri Založništvu tržaškega tiska izšla monografija, ki prav tako kot razstava nosi naslov Memorabilia. Knjigo je uredil Andrej Fur-lan, ki je tudi avtor fotografij Vecchietovih objavljenih del, spremni študiji sta prispevali umetnostni zgodovinarki Nadja Zgonik in Federica Luser. V Me-morabili sta objavljena izčrpna biografija Franka Vecchieta in seznam vseh njegovih dosedanjih osebnih in skupinskih razstav ter edicij. Ta del je podpisala Giulia Giorgi, ki je tudi kustosinja razstave. Grafična podoba, tako razstave kot monografije, je delo Rada Jagodica. (mlis) LITERARNA ZASILNI IZHODI IGORJA PIS0NA v sodelovanju z založbo Mladika KLUBSKI PROSTOR SSG v sredo, 12. februarja ob 20.30 4 Nedelja, 9. februarja 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaška knjigarna - Dogovora o ustanovitvi novega podjetja še ni zaprla vrata 31. marca? Stališči Borisa Siege, ki izvaja postopek likvidacije, in založnika Marija Maverja 31. marca 2014 bo podjetje Tržaška knjigarna prenehalo poslovati. To pomeni, da bosta istega dne, ali bolj verjetno v soboto, 29. marca, zaprli vrata obe njegovi prodajalni: tista v mestnem središču, ki v Frančiškovi ulici obratuje skoraj 60 let, in njena openska podružnica, ki so jo v Proseški ulici odprli leta 2010. »To je naravna posledica odločitve, da gre Tržaška knjigarna v likvidacijo,« pravi Boris Siega, predsednik Jadranske finančne družbe, ki je večinska lastnica edine slovenske knjigarne v Trstu. Podjetje je kot znano premoženjsko gledano »v minusu«, zato sta njegova lastnika (ob JFD ima desetodstotni delež še Založništvo tržaškega tiska) iskala rešitev, ki bi šla v smer dokapitalizacije ali prodaje. Kot pravi Siega se žal nobena ni izšla: težave so prehodno rešili z izrednim prispevkom iz Slovenije, nato so bili prisiljeni začeti postopek likvidacije. Za likvidatorja je bil imenovan ravno Siega, v obeh knjigarnah se je začela razprodaja, konec marca bodo podjetje kot omenjeno zaprli. Bomo torej meščani in prebivalci širšega tržaškega območja ostali brez edine knjigarne, v kateri lahko kupujemo slovenske knjige? »Kot tržaški Slovenec srčno upam, da bodo pred koncem marca našli ustrezno rešitev, saj Tržaška knjigarna ni samo trgovina, temveč tudi kraj srečevanja. Paralelno z likvidacijskim postopkom smo začeli pogovore z obema krovnima organizacijama, SKGZ in SSO, oni pa sta angažirali obe založbi, Mladiko in ZTT. V načrtu je ustanovitev novega podjetja, ki ne bi imelo nobenega odnosa s sedanjo Tržaško knjigarno. Tudi njeni stari dolgovi bi ostali na grbi Jadranski finančni družbi. Knjigarna, ki prodaja njihove knjige, je seveda v interesu založb, obstajajo pa tudi razni pomisleki, zaradi katerih se ti pogovori vlečejo že dolgo.« Pomisleki so predvsem finančne narave (morda so tudi politične, a si tistih nihče ne upa povedati na glas). Marij Maver pravi, da se v založbi Mladika dobro zavedajo velike vloge Tržaške knjigarne, glavni problem pa so izgube, ki jih ta komercialna dejavnost ustvarja. »Vsi vemo, da je knjigarna pomembno kulturno središče, nihče pa ni pripravljen kriti njenih izgub, to je letno približno 50.000 evrov. Ne vem, kako se bo ta zgodba končala, kajti očitno je, da si založbi ne moreta privoščiti, da bi sami skrbeli za Tržaško knjigarno. Zdi se mi, da bi kritje za morebitne izgube novega podjetja morali priskrbeti krovni organizaciji.« Siego smo še vprašali, ali po njegovem mnenju obstaja možnost, da bi dejavnost nove knjigarne slonela na komercialni logiki in torej ne bi bila deficitarna. »V zadnjih letih smo bili priča močnemu padcu prodaje, ki se je sicer sedaj stabilizirala, a dvomim, da se bo ponovno povzpela do nekdanjih vrednosti. Nekaj se najbrž lahko prihrani, a neka finančna podpora je vsekakor potrebna. Tega se zavedata tudi krovni organizaciji.« (pd) Ob obeh prodajalnah je tačas v teku razprodaja fotodamj@n dsi-sp - Jutri Prešernova proslava z nagrajevanji Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev prirejata jutri, 10. februarja, v Peter-linovi dvorani v Trstu tradicionalno Prešernovo proslavo ob praznovanju dneva slovenske kulture. Spored kulturnega večera bodo oblikovali pianistka Jana Zupančič, ki bo zaigrala program iz Mozarta in Chopina, in člani Radijskega odra z umetniškim branjem. Slavnostna govornica bo radijska urednica in režiserka Loredana Gec. Na jutrišnji prireditvi bodo tudi podelili nagrade najboljšim avtoricam in avtorjem na letošnjem 42. literarnem natečaju revije Mladike za prozo in poezijo in 39. priznanja Mladi oder, ki jih Slovenska prosveta namenja igralcem, režiserjem in gojiteljem odrske umetnosti na ljubiteljskem področju. Organizatorji opozarjajo, da se bo prireditev na Donizettijevi ulici tokrat izjemoma začela ob 20. uri. ob dnevu kulture - KD Istrski Grmič, KD Hrvatini in DSMO Kiljan Ferluga Beseda, pesem in prijateljstvo Istrsko-glasbeno obarvana skupna slovesnost v organizaciji treh sosednjih društev - Slavnostna govornica pesnica in slavistka Vlasta Jerman Utrinek s petkove slovesnosti na Škofijah fotodamj@n »Nocoj in vse dni naj nas družijo žlahtna beseda, pesem in prijateljstvo.« Uvodni nagovor Vlaste Jerman, predsednice KD Istrski Grmič iz Škofij, je številno občinstvo, ki je v petek napolnilo dvorano zadružnega doma na Škofijah, uvedel v skupno proslavo treh sosednjih društev na predvečer Prešernovega dneva. Društvo Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga, KD Hrvatini in omenjeno društvo iz Škofij namreč že štiri leta snujejo skupno prireditev ob kulturnem prazniku, ki se dogaja izmenično vsako leto v drugem kraju. Slovesnost, ki je bila istrsko in glasbeno obarvana, sta uvedli Zdravljica in Prešernova pesem Kam. Zapel ju je do- slovenski klub in skupina 85 - Ob dnevu slovenske kulture Sprehod po večkulturnem Trstu Več kot 80 udeležencev sledilo razlagi prof. Patrizie Vascotto in odkrivalo marsikomu nepoznane slovenske vsebine mesta »Včasih mi je prav žal, da večina prebivalcev našega mesta ne pozna tako velikega dela Trsta, ki so ga postavili Slovenci.« S to mislijo in hkrati motivacijo je včeraj prevajalka in profesorica Patrizia Vascotto vodila številno množico obiskovalcev na zgodovinsko-umetniški-literarni sprehod po večkulturnem Trstu. Več kot osemdeset obiskovalcev se je odzvalo vabilu Slovenskega kluba in Skupine 85, da se poda ob slovenskem kulturnem prazniku po sledeh Slovencev v Trstu. Od Svetega Justa mimo Ulice Cavana, Velikega trga, vse do Ulice Cassa di risparmio in do brega kanala s pogledom na Rusi most: dvourni sprehod je obiskovalce seznanil ne le s podatki, ki vežejo Trst na Slovence, ampak s pravo medkulturno vsebino, med katerim si je želela Vascottova prepričati občinstvo, da ni mogoče govoriti o dveh ali več zgodovinah in kulturah, temveč o eni sami, tržaški, ki so jo ustvarila prepletanja zgodb različnih ljudi, jezikov in dogodkov. Marsikdaj nas s celovito podobo zgodovine Trsta seznanjajo včasih le navidezna naključja. Primer tega je bila gostilna Bonavia v Zoisovi palači - današnjem občinskem arhivu, kamor je zahajal James Joyce, ki so mu v tržaškem narečju zaradi nerodne izgovarjave angleškega priimka pravili »sior Zois«. Ali kot dejstvo, da je uredil plemiška pisma družin Marenzi - Corraduzzi Pavle Merku, ki je ustanovil Sku- Patrizia Vascotto razkriva številnim udeležencem sprehoda delček slovenskega Trsta med enim od postankov fotodamj@n pino 85 in ki je ravno ob včerajšnjem kulturnem prazniku prejel Prešernovo nagrado. Dodatno razlago iz arhitekturnega vidika naj bi po programu podajal Dimitri Waltrisch, ki pa je moral odpovedati udeležbo zaradi bolezni. Pobuda je sodila v sklop dogodkov z naslovom Kultura ponovno v središču - mesec slovenske kulture v mestu, ki sta ga organizirala Slovenski klub in Skupina 85. Naslednje srečanje bo pogovor z novinarko Barbaro Gruden v ponedeljek, 17. februarja, ob 18. uri v novinarskem krožku na Korzu 13. (mlis) mači skladatelj in baritonist Andrej Makor, ki je v nadaljevanju večera ob klavirski spremljavi Lare Klun zapel še dve slovenski pesmi - Mak žari in Mesec v izbi. Uvodnemu nagovoru je sledil medgeneracijski recital Moja pesem, ki so ga ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela pripravili člani društva KD Istrski Grmič, mlajši člani DSMO Fer-luga (njihov mentor je bil Gregor Geč) in trije učenci osnovne šole Oskarja Ko-vačiča iz Škofij. Scenarij je temeljil na veznem besedilu, ki so ga sestavljali odlomki iz novele Alojza Rebule Ura poklica, kjer si tržaški avtor zamišlja Kosovelovo pot v vlaku iz Ljubljane v domači Tomaj. Med odlomki je izbor Kosovelovih pesmi podal številnemu občinstvu celovito sliko opusa kraškega pesnika. Med večerom sta zaživeli tudi dve zborovski točki: zboru Adriatic iz Hrvatinov, ki je pod vodstvom Maria Petvarja zapel šopek ljudskih pesmi iz Istre, so sledila Dekleta iz Škofij pod vodstvom Ive Dobovičnik s sklopom slovenskih ljudskih pesmi. Glasba je za-donela tudi iz saksofona mladega Martina Šporina, zvoki harmonike pa so spremljali nastop Folklorne skupine Oljka iz Hrvatinov, ki je večer zaključila s spletom istrskih plesov. V imenu pokroviteljev večera je pozdravila Darja Krkoč, tajnica Zveze kulturnih društev MO Koper, ki praznuje letos svojo 50. obletnico od ustanovitve. Misli ob priložnosti pa je med slavnostnim govorom prebrala pesnica, slavistka in nekdanja predsednica KD Istrski Grmič. Poudarila je identiteto posameznika, ki jo izjemno zaznamujeta jezik in kultura. Prav identiteta, ki jo potrjujemo v stiku z drugimi, ni absolutna, lahko kvalitetno raste, lahko pa tudi pada, kar se navidezno dogaja v Sloveniji. Kultura blaginje ima namreč uspavalne učinke. Moč kulture in duha pa nam lahko pomagata, saj je kulturni praznik priložnost za dialog. (mlis) / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 FINANČNA STRAŽA - Enoletna preiskava razkrila mednarodno kriminalno združbo Iz Romunije v Italijo tihotapili pasje mladiče Psičke so prevažali v neustreznih pogojih, največkrat v manjših kletkah v avtomobilskih prtljažnikih fotodamj@n Tržaška finančna straža je razkrinkala mednarodno kriminalno združbo, ki je iz romunskih pasjih farm tihotapila pasje mladiče v Italijo. Enaindvajset oseb so kazensko ovadili, desetim od teh so odvzeli svobodo - sedem (vsi so romunski državljani) jih je že v zaporu, ena oseba prestaja hišni pripor, dve pa se morata vsakodnevno predstaviti na policijski postaji. Vse se je začelo pred letom dni, ko so preiskovalci na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih v nekem tovornjaku z romunsko registrsko tablico v prtljažniku odkrili nelegalno pošiljko 12 kužkov. Nadaljnje preiskave so razkrile nepričakovano razvejano mrežo kriminalcev, ki je imela svoj sedež v Romuniji, od koder je zlasti v deželi Piemont in Lombardijo prevažala še čisto mlade, le nekaj tednov stare psičke. Po podatkih, ki so jih včeraj posredovali finančni stražniki, so v enoletnem obdobju odkrili skoraj tisoč pasjih mladičev, vrednost zaseženih živali pa je ocenjena na okvirno milijon evrov. Pse so preprodajalci - italijanski in romunski državljani - prevažali v neustreznih pogojih: brez hrane in zraka so bili kužki stlačeni v čisto malih kletkah. Člani združbe so seveda poskrbeli tudi za ustrezne, seveda ponarejene rodovnike in veterinarske dokumente, resnici na ljubo pa mladiči niso bili deležni nične oskrbe. Pri številnih so se takoj pojavile zdravstvene težave, kakih dvajset pa jih je umrlo. Romunske farme, v katerih so psice kotile eno leglo za drugim, kot na tekočem traku, so producirale veliko število pasjih mladičev, njihov zaslužek pa je bil bajen. Mladičev niso prodajali po trgovinah, pač pa po spletu (portali e-bay, subito.it in kiji-ji), kjer so zanje spraševali precej manj denarja, kot navadno. Mladiče so novim lastnikom izročali na avtocestnih postajališčih ali pa kar na domu. V glavnem je šlo za pse pasme Ameriški Stafford Terrier in Shar Pey, na vsakega prodanega kužka pa so v povprečju zaslužili 700 do 800 evrov. Finančna straža opozarja vse, ki bi si radi zagotovili psa po spletu, naj bodo zelo pozorni in naj javijo silam javnega reda kakršenkoli sum o morebitni goljufiji. Zlasti naj bodo pozorni na neobičajno nizke cene mladičkov, v glavnem pa svetujejo, naj ljubljenčka kupijo raje pri preverjenih vzrediteljih. Opozoriti velja, da nevzdržni pogoji, v katerih jih tihotapci prevažajo iz države v državo, vplivajo nato na pasji značaj. Nekateri starši, ki bi radi otroka obdarili s pasjim mladičem, pa tvegajo, da bodo v hišo sprejeli psa z značajskimi težavami, ki še zdaleč ni primeren za otroka. (sas) PROMETNA POLICIJA - Nadzor pri Fernetičih Skrival je puško V tovornjaku orožje in traktorja z neustreznimi dokumenti Puška, ki so jo policisti našli med kosi motorja Na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih je tržaška prometna policija v petek ustavila tovornjak s priklopnikom z romunsko evidenčno tablico, ki ga je upravljal 39-letni romunski državljan Radu Vasile Badea. V priklopniku je moški prevažal dva traktorja brez evidenčnih tablic. Ob preverjanju dokumentov obeh vozil, so policisti ugotovili več netočnosti, zaradi česar so odredili podrobnejšo preiskavo. Slednja je dokazala, da so bili dokumenti traktorjev ukradeni septembra 2009 v Campobassu. Med pregledovanjem tovornjaka so policisti naleteli tudi na kartonasti zaboj, v katerem so med kosi motorja našli tudi puško znamke beretta z izbrisano matrico. Moškega so aretirali zaradi nezakonite posesti orožja in ga odvedli v ko-ronejski zapor; sicer ga dolžijo tudi posedovanja dokumentacije, ki je bila ukradena v Campobassu. Meso in škarjice skrival pod jopičem V petek popoldne se je hrvaški državljan, 35-letni S.C. mudil v supermarketu Billa v Drevoredu 20. septembra oz. v Ulici Battisti (pod trgovino Oviesse). Ko je šel mimo blagajne, se je vključil alarmni sistem in ga izdal. Moški je namreč hotel oditi, ne da bi plačal ukradenega blaga. Vdano se je obrnil do blagajničarke in ji izročil dve konfekciji mesa, ki ju je skrival pod jopičem. V supermarket se je pripeljala tudi policija, moški pa je ob pogledu na sile javnega reda izročil še škarjice za nohte in baterije (v skupni vrednosti 70 evrov). Zasegli so mu vozilo Tržaški karabinjerji so v petek pri rimskem gledališču ustavili 43-letnega Tržačana P.D., ker je sedel za volan pijan. Moškega so prijavili na prostosti, mu zasegli vozniško dovoljenje in tudi vozilo, saj je test o koncentraciji alkohola v krvi dokazal, da je krepko presegel dovoljeno mero. FURLANSKA CESTA - Prometna nesreča se je pripetila v petek zvečer Prehitevanje na spolzkem? O dogodku smo poročali včeraj - Zdravstveno stanje dveh od sedmih poškodovanih še vzbuja skrbi O hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na Furlanski cesti v petek nekaj po 22. uri, smo poročali že v včerajšnji izdaji, vendar smo bralcem ob fotografiji nesreče, za katero včeraj ni bilo prostora, dolžni še nekaj informacij zlasti v zvezi z zdravstvenim stanjem poškodovanih oseb. Prometna policija nam danes žal ni posredovala novih informacij glede dinamike nesreče, ki ji je botrovala neprilagojena hitrost in prehitevanje na od dežja spolzki cesti in posledično skorajda nemogoče zaviranje ob prihodu avtomobila iz nasprotne smeri. Kakor smo poročali, je poškodovanih sedem oseb. Peterico odraslih so sprejeli v katinarski bolnišnici (zdravstveno stanje dveh izmed njiju sicer vzbuja skrbi pri zdravnikih), dva mladoletnika pa so odpeljali v pediatrično bolnišnico Burlo. Uničeni avtomobili so več ur ovirali promet na Furlanski cesti fotodamj@n KZ: poziv za agregate Kmečka zveza vabi lastnike električnih agregatov, da jih oddajo v začasno uporabo Civilni zaščiti Republike Slovenije za pomoč na prizadetih območjih. V ta namen se lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu na tel. 040-362941 ali 347-6849247 (Erik) ali 338-4944504 (Edi) in v Benečiji na tel. 0432703119 ali 333-7442279 (Stefano), kjer bodo dobili ustrezna navodila. Občina Trst bo zaposlila tri vodilne socialne delavce Občina Trst je objavila javni razpis za zaposlitev treh vodilnih funkcionarjev (stopnje D) v socialni oskrbi. Zaposlitev je predvidena s polnim delovnim urnikom in za nedoločen čas. Rok za prijave zapade v ponedeljek, 17. februarja. Podrobnejše informacije nudijo v občinskem uradu za natečaje in na spletni strani tržaške občine: www.comune.trieste.it. Otroška matineja gledališča La Contrada Gledališče La Contrada spet prireja nedeljske otroške matineje iz niza Pripovedujem ti pravljico. Danes bo v Bobbiovem gledališču (Ul.Ghirlandaio) nastopila skupina Fratelli di Taglia s predstavo Il fol-letto mangia sogni, ki pripoveduje o otrocih, ki jih včasih tlači nočna mora. Predstava se bo začela ob 11. uri; vstopnica stane 7 evrov. Trine na Opčinah Sklad Mitja Čuk vabi jutri ob 18. uri v Galerijo Milka Bambiča (Pro-seška ulica 131) na Opčinah na odprtje razstave Jasne Merku Trine. Na odprtju bo sodeloval gojenec Glasbene matice Francesco Cenci. Na ogled bodo umetničini kolaži -kombinacije različnih materialov in tehnik, ki jih uporablja kot del ilustracije oz. kot samostojno umetnino. Bitka za Trst s Pupom Nadaljujejo se zgodovinska predavanja, ki jih prireja tržaška občina. Danes bo ob 11. uri v veliki dvorani Verdijevega gledališča beseda tekla o letu 1945 oz. o bitki za Trst. Predaval bo docent sodobne zgodovine na tržaški univerzi Raoul Pupo. Goulash Blues Explosion La coscienza di Zeno spiegato al popolo - Goulash Blues Explosion je naslov novemu ironično-gledali-škemu izzivu, ki ga podpisujejo ka-baretisti Stefano Dongetti, Ales-sandro Mizzi in Paolo Rossi (režiser), in bo od torka do nedelje zaživel na odru gledališča Rossetti, od 18. do 20. februarja pa na odru Miele. Karte so na voljo pri blagajni gledališča po 19 oz. 16 evrov. Brezplačno v muzej Vsako drugo nedeljo v mesecu lahko Tržačani (tudi študentje) brezplačno obiščejo mestne muzeje, in sicer grad sv. Justa, muzej zgodovine in umetnosti ter lapidarij, gledališki muzej Schmidl, muzeje Sartorio, Morpurgo in Revoltella, muzej Morja, muzej vzhodne umetnosti in Rižarno. Skupščina Spi od Sv.Ivana Tajništvo sindikata upokojencev CGIL za svetoivanski okraj obvešča svoje člane, da bo kongresna skupščina v četrtek, 13. februarja, ob 9. uri na sedežu Spi Cgil v Ul. San Cilino 447A. 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 DAN SPOMINJANJA - Baklada za fojbe in eksodus Italijanov iz Istre Skrajna desnica brez hrupa (in duše) Približno dvesto ljudi se je sinoči po mestnih ulicah udeležilo bakla-de v spomin na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre. V bistvu je šlo za neke vrste uvod v jutrišnji dan spominjanja v »režiji« skrajne desnice, ki ni več tista, ki je bila nekoč. V drugih časih bi takšna pobuda doživela popolnoma drugačen odziv, a teh časov ni več, kar ne velja le za desnico. Med prireditelji baklade, ki so jo naznanjali veliki plakati, je izstopala Lega Nazionale. Njenemu dolgoletnemu vodji, odvetniku Paulu Sardos Albertiniju je k pobudi uspelo privabiti kar nekaj desnih in skrajno desnih organizacij in društev. Med njimi je bilo tudi združenje Pro patria, ki se po mnenju njegovih predstavnikov »edino učinkovito zoperstavlja gibanju za svobodno tržaško ozemlje«. Na sprevodu so prevladovali mladi, med katere so se pomešali nekateri sicer maloštevilni politiki ali bolje rečeno bivši politiki. Videli smo tako bivšega »federala« MSI in dolgoletnega deželnega svetnika Sergia Gia-comellija, bivšega poslanca MSI in nato gibanja Democrazia nazionale Ren-za de' Vidovicha ter nekdanjega župana Trsta Giulia Staffierija. Med transparenti, ki so jih sinoči nosili mladi udeleženci, je padel v oči napis v tržaškem narečju "Ierimo, semo, saremo" (Smo bili, smo in bomo). Raba narečja ni ravno vsakdanja za gibanja, ki se imajo za najbolj domoljubna. Tudi pri tem desnica očitno ni več to, kar je bila. Pomislimo le, kaj bi v vročih letih bitk »za obrambo italijanstva Trsta« rekel pokojni Giorgio Almirante, če bi se na napisu na povorki MSI pojavilo tržaško narečje namesto italijanščine. Napis bi takoj raztrgali, njegove pobudnike pa na lep ali grd način zapodili s povorke. S.T. Desničarji so nosili tudi transparent v tržaškem narečju PRISTANIŠKA OBLAST - Jutri odločitev Pristaniški odbor bo kmalu zasedal Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi bo po vsej verjetnosti že jutri najavila, kdaj bo zasedal pristaniški odbor. Do seje naj bi prišlo v kratkem, so nam povedali v njenih uradih. Kot smo poročali, se morajo njegovi člani izreči glede podpisa programskega sporazuma za škedenjsko železarno. Sicer smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da ni po mnenju ministrstva za infrastrukturo nobenega razloga za spremembo sporazuma, kot je to zahtevala Monassijeva. To nam je kasneje potrdil tudi poslanec DS Ettore Rosato, ki napoveduje, da sprememb ne bo. O Mo-nassijinem obnašanju pa je dejal, da je po- polnoma zgrešeno, ker je v nasprotju z interesi mesta. Zaradi nje so javne institucije izgubile mnogo časa za pomembne odločitve, ki bi zahtevale večje sodelovanje. Ko pa bi Monassijevo resnično zanimali nekateri podatki, bi se bila lahko že prej obrnila neposredno na ministrstvo in zahtevala pojasnila, je še povedal Rosato. Da mora Pristaniška oblast podpisati programski sporazum, sta poudarila tudi občinska svetnika liste Trieste Cambia Roberto Decarli in Patrick Karlsen, ker je dogovor temeljnega pomena za razvoj Trsta. V nasprotnem primeru, sta dodala, mora predsednica odstopiti. A.G. NABREŽINA - OŠ Virgila Ščeka Beseda povezuje Tri učiteljice jutri na izmenjavi pri OŠ Bežigrad v Ljubljani Jutri bodo tri učiteljice Osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine odpotovale v Ljubljano, točneje na Osnovno šolo Bežigrad, kjer bodo - vsaka v drugem razredu - sledile pouku predvsem slovenskega jezika. Obisk bo potekal v okviru projekta Beseda povezuje, prijateljstvo združuje, ki se je začel v tekočem šolskem letu in je posvečen izmenjavi dobrih praks med bežigrajsko in nabrežinsko šolo ter z dvojezično Ljudsko šolo 24 iz Celovca. Projekt, pri katerem sodelujejo tudi nekatere profesorice nabrežinske Nižje srednje šole Iga Grudna, se je začel že decembra lani s predavanjem raziskovalke Suzane Pertot o dvojezičnem otroku učiteljem OŠ Bežigrad, ki so za tisto priložnost prišli v Nabrežino. Kot že rečeno, je cilj projekta izmenjava dobrih praks med zelo različnimi realnostmi, kot so slovenska šola v Sloveniji, slovenska šola v Italiji in dvojezična slovensko-nem-ška šola na avstrijskem Koroškem, ki delujejo na podlagi različnih programov in sistemov poučevanja, v ospredju pa je slovenski jezik oz. boljše poznavanje le-te-ga, kar je pomembno predvsem za šole, ki delujejo v okviru slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, pa tudi za samo slovensko šolo v Sloveniji. Po obisku učiteljic OŠ Šček v Ljubljani bodo predvidoma konec februar- ja prišli v Nabrežino učitelji OŠ Bežigrad, ki bodo prisostvovali pouku v različnih razredih OŠ Šček, predvidena pa je tudi izmenjava z učitelji Ljudske šole 24 iz Celovca. Stiki med nabrežinsko in bežigrajsko šolo pa se ne omejujejo samo na učiteljske obiske, saj bodo v maju tako učitelji kot učenci OŠ Šček odpotovali v Ljubljano, kjer se bodo udeležili zaključka projekta Evropska vas na OŠ Bežigrad. Teden srčnih bolezni Pred nami je državni teden spoznavanja znakov srčne kapi oz. nepričakovane smrti. K vsedržavni pobudi sta pristopila tudi tržaška univerza in Sklad »per il tuo cuo-re HCF«, ki sta si zamislila vrsto dogodkov. Informativna srečanja o kardiovaskularnih - srčnih boleznih, ki največkrat vodijo v infarkt in možgansko kap, se bodo uradno začela jutri ob 15. uri v kardiološkem polu katinarske bolnišnice. Popoln spored dogodkov je na voljo na spletni strani http://web-news.units.it/allegati/cardiolo-gie_aperte2014.pdf. KRIŽ - Prejšnjo noč Odšla je Olga Ban V častitljivi starosti 100 let je prejšnjo noč mirno odšla Olga Ban, ki je ravno pred kratkim praznovala okroglo obletnico. Olga Ban se je namreč rodila v Trstu 15. decembra leta 1913, visok jubilej pa je praznovala pred kratkim s sorodniki in vsemi, ki so jo imeli radi. Olga Ban je živela mnogo let v Trstu. Med vojno se je nekaj časa premaknila v Ro-dik, rojstni kraj svoje matere, kjer je pričakala konec vojne in se prve dni maja leta 1945 vrnila v Trst. Svoja zadnja leta je preživela v kriškem domu za ostarele Villa Verde, kjer so ji 15. decembra lani zadnjič zaželeli vse najboljše sinova Janko in Darko z družinama, sorodniki in prijatelji. Zanjo so priredili vesel praznik, Olgi Ban pa so voščili in se z njo veselili tudi drugi gostje doma. Voščilom so se pridružile tudi besede devinsko-nabrežinskega župana Vladimir-ja Kukanje, ki je šel v Villo Verde osebno čestitat Olgi. Za veselo vzdušje je takrat poskrbela tudi harmonika Hermana Antoni-ča, skupaj z drugimi pa je veselo zapela tudi slavljenka. memorobiho Mestni muzej RevoLteLLa is. u-bfum -30. mirte zdu Galerija sodobne iifnelnosl vsak dan «J 10. do lil. ure Diai27.1FT5T uprto ufriortili Olvoritev v jretEit, U. leiruafj-a, ob 17.3(1 VtbMtnl! Skfí? K -US Včeraj danes foto damj@n Danes, NEDELJA, 9. februarja 2014 POLONA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.08 - Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 4.00. Jutri, PONEDELJEK, 10. februarja 2014 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro jug, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Michele Lattanzio in Elena Stefanescu, Mauro Antonio Tancovich in Loredana Baraldo, Giancarlo Cusu-mano in Elisa Belletti, Nicola Ciarella-Leone in Cristina Zabai, Paolo Maltese in Luisa Riccobon, Alberto Canale in Viviana Gugliotta, Angelo Liccardi in Alessia Barbo, Antonino Papa in Gio-vanna Berizzi, Gianmarco Pirrera in Elisa Omero, Angelo Latti in Cinzia Sorgia, Claudio Lini in Maria Mirca Negrini, Luigi Grudina in Ester Lobas-so, Marcello Giuseppe Lauriola in Ga-briella Ceddia. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Id Osmice [I] Lekarne Nedelja, 9. februarja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Lar- ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. Sesljan. Loterija 8. februarja 2014 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Bari 38 83 84 46 57 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al- Cagliari 54 52 25 69 68 pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Firence 89 27 77 15 36 Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 Genova 89 60 68 24 62 208731 - samo s predhodnim telefon- Milan 53 71 56 20 12 skim pozivom in z nujnim receptom. Neapelj 82 76 86 24 22 Palermo 78 79 30 39 16 Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Rim 41 42 26 68 78 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Lar- Turin 51 25 9 60 29 go Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Benetke 24 13 7 36 51 Sesljan - 040 208731 - samo s pred- Nazionale 9 90 89 77 25 hodnim telefonskim pozivom in z nuj- nim receptom. NOČNA SLUŽBA Super Enalotto Št. 17 Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 8 16 41 52 64 74 jolly 81 Largo Sonnino 4 - 040 660438. Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 13 dobitnikov s 5 točkami 979 dobitnikov s 4 točkami 35.545 dobitnikov s 3 točkami 11.503.957,73 € --€ -- € 23.267,57 € 311,87 € 17,09 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 31.187,00 € 139 dobitnikov s 3 točkami 1.709,00 € 2.288 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.980 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.259 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 glasb* n(TI mati p; >ena ]iïl matica v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico glasbeniki ob dnevu slovenske kulture Srečanje in nastop bivših učencev Glasbene matice Petra Grassi - klavir, Janoš Jurinčič - kitara, Tadeja Kralj - harfa povezuje Rossana Paliaga sreda, 12. februarja 2014, ob 18. uri Velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14 Vstop prost! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB ut Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Robocoop«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30 »Shady Chocolade«; 18.15, 20.00 »E fu sera e fu mattina«; 21.45 »La mia classe«. FELLINI - 15.15, 16.45 »Khumba«; 18.20, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00,222.10 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.25, 19.40 »12 let suženj«; 21.00 »Agent Ryan«; 20.00 »Ameriške prevare«; 15.40 »Herkul: Začetek 3D«; 17.40 »Herkul: Začetek«; 19.00, 21.20 »Klub zdravja Dallas«; 14.00, 16.00, 18.00 »Lego film M K3T vabi v februarju in marcu: • ponedeljek, 10.2.: Bralni krožek ob 17. uri na NŠK, Ul.S.Francesco 20 • ponedeljek, 17.2.: predavanje Prehrana je zdravje, ob 18.uri • ponedeljek, 24.2.: predstavitev vodnika Starostnik na svojem domu, ob 17.30 • petek, 7.3.: popoldanski izlet v Pordenone na Sejem cvetja in vrtnarstva • ponedeljek, 10.3.: Bralni krožek ob 17. uri na NŠK, Ul.S.Francesco 20 • sobota, 15.3.: Vicenza: voden ogled mesta in razstave Pot k Monetu • ponedeljek, 31.3.: predavanje Spanje in motnje spanja, ob 17.uri • ob torkih in četrtkih: skupinska vadba - proti bolečinam, za pravilno držo • ob torkih: 11.3. steče spomladanski ciklus vadbe v termalnem bazenu v Gradežu • vsak torek, po najavi: fiziatrična posvetovalna ambulanta • od ponedeljka do petka, po najavi: fizioterapija za člane • od ponedeljka do petka, po najavi: socialno okence - svetovanje in usluge KROŽEK KRU.T NATURA • sreda, 12.2.: prvo srečanje delavnice Energetsko telo, ob 18. uri • sreda, 12.3.: drugo srečanje delavnice Energetsko telo, ob 18. uri • ob četrtkih: tečaj QI gong, ob 19.30 • ob četrtkih po predhodni najavi: Qi gong - individualna obravnava • vsako drugo sredo: Reiki - delavnica, ob 17.30 Informacije in prijave na sedežu, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Trst, tel. 040 360072, krut.ts@tiscali.it in v Gorici, korzo Verdi 51/int, ob torkih dopoldne, tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it. gdíogEBNO PODAJE fl „ v i - / i'/ trenutku zalasti. w / v vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! O Občina Dolina ; V Ur v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturlnl od Domja vabi na proslavo Dneva slovenske kulture z naslovom: »VSI NAJ SI V ROKE SEŽEJO« v nedeljo, 16. februarja 2014 ob 17.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo pevci in glasbeniki iz dolinske in kočevske občine. Slavnostni govornik: dr. Vladimir Prebilič, župan pobratene občine Kočevje. 3D«; 15.00, 17.00 »Lego film«; 18.30 »Ona«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 13.40, 15.30 »Purana na begu«; 18.10, 20.15 »Robocop«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 16.00 »Zoran, moj nečak idiot«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Volk z Wall streeta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 22.15 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«; 16.45 »La gente che sta bene«; 18.30 »Hercules - La leggen-da ha inizio«; Dvorana 2: 15.45, 18.40, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall street«; 11.00, 15.15, 16.40 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 11.00, 15.00, 16.45, 18.45, 20.15 »Belle & Sebastien«; 18.15, 20.15, 22.15 »Tutto e perduto«. SUPER - 15.15 »Disney: Frozen - Il regno del ghiaccio«; 17.00, 19.30 »La grande bellezza«; 22.00 »Nebraska«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 15.00, 17.20, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 11.10, 13.20, 15.00, 15.30, 17.40 »Belle & Sebastien«; 10.50, 19.50 »I segreti di Osage County«; 13.25, 17.35, 22.15 »La gente che sta bene«; 10.45, 20.05, 22.10 »Hercules - La leg-genda ha inizio«; 11.10, 19.50, 22.10 »A proposito di Davis«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40 »Khumba, cercasi stris-ce disperatamente«; 13.20, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Smetto quando voglio«; 12.50, 15.15, 17.40, 19.50, 22.15 »Robocop«; 11.10, 13.05, 15.40, 18.25 »A spasso con i dinosauri«; 20.20, 22.15 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.30 »Khumba«; 20.00, 22.15 »Tut-ta colpa di Freud«; Dvorana 2: 14.30 »A spasso con i dinosauri«; 18.00, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 19.50, 22.10 »Robocop«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 »Belle & Sebastien«; 15.00, 17.15, 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«; Dvorana 5: 16.00 »La gente che sta bene«; 17.45, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«; H Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja, in vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. S Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR prireja 8-dnevno popotovanje po klasični in Pavlovi Grčiji od 2. do 9. junija. Na razpolago je še nekaj mest. Prijava na tel. 335-8186940 do 15. februarja. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI Občine Dolina organizirajo izlet v Ljubljano v soboto, 15. februarja, za obisk izredne razstave »Tito - obraz Jugoslavije«, na Gospodarskem razstavišču. Po kosilu obisk zgodovinskih obeležij iz obdobja našega odpora naci-fašizmu. Vpis na tel. št.: 040-228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina) in 3336843573 (Germano). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena, na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in informacije na dru- štvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi z letalom v Barcelono in na Costo Bravo 28. marca. Informacije na tel. 00386-41573326 (Marija). t Zapustila nas je naša draga sestra Olga Zobec Zalujoči sestri Dora in Mirka, brat Mario, nečaki in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili jutri, 10.2., od 10.30 do 12.00 v Ulici Costalunga, ob 12.30 bo maša in pokop v Borštu. Boršt, 9. februarja 2014 t Zapustil me je moj dragi mož Renato Bulgarelli Zalostno vest sporoča žena Pierina s sorodniki Od njega se bomo poslovili jutri, v ponedeljek, 10. februarja, od 8.00 do 10.30 v Ulici Costalunga. Ob 11. uri bo sledila sv. maša v Nabrežini. Nabrežina, 9. februarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda t V 96. letu starosti je mirno zaspala Rosalia Zeriali v vd. Cok Zalostno vest sporočajo hčerki Miranda z Gildom, Vojka z Giorgiom, vnuki, pravnuki in nečaki Od nje se bomo poslovili v torek, 11. februarja, od 11.30 do 13.00 ure. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 15.30 na pokopališču na Ka-tinari. Lonjer, 9. februarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti Zale Čok izrekajo iskreno sožalje Vojki, Giorgiu in vsem svojcem KK Adria SKD Lonjer-Katinara Zadruga Lonjer-Katinara ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše ljubljene Daniele Riosa por. Kralj Družina Gabrovec, 9. februarja 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ZAHVALA Giovanni Ušaj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Nabrežina, 9. februarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 8.2.2004 8.2.2014 Ivan Terčon Vedno v našem spominu. Tvoji dragi Mavhinje, 9. februarja 2014 8.2.2012 8.2.2014 Quirino Leandro Alberti Vedno v naših srcih. Tvoja družina Pogrebno podjetje Alabarda 12.2.2013 12.2.2014 Ciao, Valentina Tvoj nasmeh je vedno v naših srcih. Andrej, mama, papa in prijatelji iz Benetk 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 TRST Pavle Merku Ob prejemu prestižne Prešernove nagrade za življenjsko delo mu iskreno čestita Slovenska kulturno-gospodarska zveza Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm iskreno čestita prof. Pavletu Merkuju svojemu častnemu članu ob prejemu Prešernove nagrade Svojemu častnemu predsedniku Pavletu Merkuju ob prejemu Prešernove nagrade čestita Skupina 85 - Gruppo 85 ¿i Čestitke V Dolini VESNA okrogli rojstni dan slavi. Čeprav od rojstva preteklo je že nešeeto dni, jih na njej videt ni. V srcu nosi veselje in radosti in jih s prijatelji deli. Še mnogo takih dni!Živijo Vesna! MILAN fešto je pripravil, da se bomo veselili in na zdravje kozarček spili. Vse naj naj za 80. rojstni dan ti želijo Nevija, Manuela, Fausto in Daniel. Vesela bodi prijateljica DAMIJANA te dni in v dežju, snegu in toči zamrzni vse skrbi. V pozavno zatrobi, z godbeniki praznuj, da pozabila nikoli ne boš na te praznične »okrogle« dni. Trikratni zdravo ti želijo trebenski godbeniki vsi. DARKO, če danes ob polnoči za-zreš se v nebo, tam mala zvezdica po-mežiknila ti bo. Ta mala zvezdica ti tiho bo zapela, v imenu našem vse najboljše za rojstni dan ti zaželela. ENDADUFA. Danes se spet na Pugladu slavi. DOLFI vse najboljše!Mama, tata in Erika. Jutri bo ROBIN praznoval 13. rojstni dan. Zdravo, srečno in uspešno življenjsko pot mu želimo vsi, ki ga imamo radi. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA vabi lastnike električnih agregatov, da jih oddajo v začasno uporabo Civilni zaščiti Republike Slovenije za pomoč na prizadetih območjih. V ta namen se lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu na tel. 040-362941 ali 347-6849247 (Erik) ali 338-4944504 (Edi) in v Benečiji na tel. 0432-703119 ali 333-7442279 (Stefano), kjer bodo dobili ustrezna navodila. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Urnik: v ponedeljek, 10. februarja, od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Bo- ljuncu št. 44; v sredo, 12. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu v Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Tria Lupine in Andrejke Možina v četrtek, 13. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za glasbeni uvod bo poskrbel OPZ Klasje pod vodstvom Petre Grassi. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost poravnati članarino za 1. 2014. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 16. februarja, na Prešernovo proslavo. Nastopili bodo MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina in učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Sergij Pahor. Proslava bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 17. uri. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen -Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. Toplo vabljeni! ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo v torek, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30. SDD JAKA ŠTOKA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. februarja, v drugem sklicu ob 20.30 na društvenem sedežu v Kulturnem domu na Proseku. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. 0 Prireditve SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« danes, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita v torek, 11. februarja, ob 18.30 v društvene prostore na proslavitev Dneva slovenske kulture. Nastopajo vrtec Pika Nogavička, osnovna šola Prežihov Voranc, Mladi kitaristi iz Brega in mladi ustvarjalci. TRŽAŠKA KNJIGARNA in Knjižnica Pinko Tomažič SKD Tabor iz Opčin vabita na predstavitev knjige Wilme Mismas »Finche' c'e luce«, ki bo v sredo, 12. februarja, ob 17.00 v prostorih Tržaške knjigarne na Proseški ul. 13. Predstavitev: Marino Vocci in Stanka Hrovatin. Glasba: Ljuba Pe-trenko in Viktor Gutzulijak. BO ČEBELA PREŽIVELA? - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje o svetu čebel z Danijelom Novakom, predsednikom Društva slovenskih čebelarjev v Italiji. Vabljeni. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. DOM JAKOBA UKMARJA, PD Kolon-kovec in KD Ivan Grbec vabijo v petek, 14. februarja, ob 19. uri na dan slovenske kulture »V znamenju Rezije«. Program bodo oblikovali: malčki škedenj-skega otroškega vrtca, otroci COŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič; predstavniki rezijanske kulturne ustvarjalnosti: Luigia Negro, Silvana Paletti, Pamela Pielich, Sandro Quaglia, člani folklorne skupine »Val Resia«; ŽPS Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Slavnostni govornik bo Marjan Kravos. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Marte Savignano »Falling in love with art«, ki bo v petek, 14. februarja, ob 17.30 v Ul. S. Francesco 20. PREŠERNO SKUPAJ - Slovenska kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo ob dnevu slovenske kulture: v petek, 14. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 10.30 na »Prešerno skupaj za otroke« - Ko se sanje spremenijo v magično igro: čarodejka Karly Ann; v soboto, 15. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 20. uri na osrednjo Prešernovo proslavo ob 10-letnici »Prešerno skupaj - Kaj pa je tebe treba bilo...«. Tekst in režija Marij Čuk, v izvedbi članov in zborov sodelujočih društev. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na prireditev »Zaljubljeni v kulturo«. Ob petju okteta Aljaž, glasbi in nagovoru Dušana Jakomina se bomo srečali v petek, 14. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na Družabni večer v soboto, 15. februarja, ob 20. uri; na programu je komedija (U)tri(n)ki z Matejem Grudnom in Iztokom Cergolom. ZSKD IN JSKD obveščata, da drugi koncert v sklopu 20. Revije kraških pihalnih godb, ki je bil predviden v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni odpade zaradi posledic slabih vremenskih razmer. KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom (Budinom), organizira tečaja Hatha Yoge (Satyananda Yoga) za začetnike in ljubitelje. Tečaja se začneta 18. februarja in se bosta Stol iitika pTOi rcita in foniitvtutiivi rriklh riihrijirii'FiL'i: i' vabita jutri v Peterfinovo dvorana Donizeitijeva jr PREŠERNOVO PROSLAVO ob Dnevu slovenske kulture Slavnostna govornki ho radij&ka urednica in režiserka Lortdaru tu Ipored bodo oblikovali pianisllia Jana Zupančič in CIjiii ftadijifcpgd odra. Podelili todo n^fide ■1 ž. Irterarnega natečaja, revije Mladike in 39. priznanja MM oder ob 2d ,00 odvijala ob ponedeljkih in četrtkih v Saležu v društvenih prostorih. FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JER- N EJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. Sklad Mitja Čuk vflbi n& stviitifrv nstvv* Jasne Merku1 TRI N E v ponedeljek, 1D februarja 2014 ob uri v Bgmbiftevi galebi na Opčinah Prldlllviliv: umet™s!ni krilik Denis Vtalk Glasbeni utnnnh: tulili Frantesco CENCI •z razreda Marta Fenja -Gl99bena msli« Tist Umih ryi*tiw»: 10«-13 00-19 00 iPOH^eij doza retfitfrjazoi4 Sfrjjd Ga* Prasnite uijca I3t.«3 OPČItJE TPK Sirena vabi na 38. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 14. februarja 2014, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32 S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAM mansardiran avtodom (kamper) Ford Rimor Kotamara-no, letnik 2007, 30.000 kilometrov, 6 mest, opremljen za poletje in zimo, cena 26.000,00 evrov. Pojasnila na 3389928064 BREZPLAČNI POSVET o uporabi BACHOVIH CVETNIH ESENC v lekarni Sv. Roka v Nabrežini v sredo, 12.2., od 16. ure dalje. Informacije in rezervacije: osebno v lekarni ali po tel. 040-200121 IŠČEMO GEOMETRA za pisarno. Curriculum vitae na geom.pisarna@gmail.com PISARNA TELEMARKETINGA s sedežem v Trstu IŠČE OSEBJE od 30 do 50 let za promocijo znane firme pohištva. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek UGODNO IN KVALITETNO opravljamo pleskarska dela, barvanje vrat, ograj... Mob. 0038651801276 RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 3474879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040823828. GOSPA išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. št.: 339-6085622. GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PARKIRNI PROSTOR dajem v najem v garažni hiši pri Stari Mitnici, Ul. Pondares. Tel. št.: 331-3317092. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem (večletna izkušnja), tako tehnični kot splošni predmeti. Tel. št.: 339-8201250. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. V PRITLIČJU pri Sv. Ivanu dajem v najem 60-metrski prostor, visok 4m. Tel. št.: 040-576116. ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE 2 PRODAJALCA, od 30 do 50 let, za obisk svojih strank po dogovoru. Zahteva se dinamičnost, tudi brez izkušnje. Ponuja se redna zaposlitev plus zanimive stimulacije. Klicati na tel. 040-765404 12.00-14.00, 17.00-19.00 pone-deljek-petek VI-DUARTE SMD PODJETJE, KI SE UKVARJA Z HIŠNIM SERVISDM NUDIMO VAM: manjša hišna popravila manjša elektro popravila montaža in damontaža pohištva tel. DD38G4D45IGIG o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Na prefekturi o varnosti na državni cesti Rešitev je krožišče, lokacijo še izbirajo Krožišče po vsej verjetnosti bo, vprašanje pa je, kje ga bodo zgradili. Nova prometna ureditev in varnost vseh udeležencev v prometu na državni cesti št. 55 sta bili glavni temi srečanja, ki je potekalo v prejšnjih dneh na goriški prefekturi, kjer so se z novim prefektom Vittoriom Zappalortom sestali sovodenjska županja Alenka Florenin, vodja sovodenjskega tehničnega urada Paolo Nonino in predstavniki družbe Anas, ki upravlja omenjeno prometnico. »Z Anasom se že več let pogovarjamo o prometni ureditvi ob nekdanjem mejnem prehodu pri Mirnu, saj je tamkajšnje križišče iz varnostnega vidika zelo problematično. Najboljša rešitev je bila doslej ureditev kro-žišča, za katero so tehniki že izdelali študijo izvedljivosti,« pravi Alenka Florenin, po kateri je ob pomanjkljivi razsvetljavi nevarnost predvsem v previsoki hitrosti vožnje. O tem smo se tudi sami prepričali, ko smo se včeraj odpravili v sovodenjsko občino, da bi fotografirali cesto in križišče. Ko smo hodili po travnatem pasu ob robu ceste, smo morali biti zelo previdni, saj so avtomobili švigali mimo nas kot rakete. Vozniki pa ne pritiskajo na plin le na ovinku v bližini bivšega mejnega prehoda, zato se je v zadnjih mesecih porodila nova ideja, ki so jo predstavili tudi na prefekturi. »Anas že leta opozarjamo tudi na izhod na državno cesto s Štradalte, ki je dokaj nevaren. Tam nasproti je med drugim pokrajina uredila novo čezmejno kolesarsko stezo, ki pa se konča na državni cesti in nima nobene možnosti za razvoj. Da bi rešili dva problema na en mah, je družba Anas predlagala, da bi bilo morda bolj koristno zgraditi krožišče nekje na tej točki, južneje od sedanjega križišča pred mirenskim mejnim prehodom. Seveda je treba pred tem preve- riti, ali je gradnja krožišča na tem odseku sploh možna; tehnični pogoji menda obstajajo, problem pa predstavljajo denimo že same ciprese, ki so zaščitene,« pojasnjuje Flo-reninova, po kateri bodo tehniki imeli nalogo, da to možnost v čim krajšem času preučijo. »Svoje mnenje pa mora posredovati tudi občina Miren Kostanjevica, s katero se bomo čimprej pogovorili,« poudarja županja in dodaja: »Gre namreč za to, da bi novo kro-žišče povezali z obstoječim ob vhodu v Mi- 1» Dijaški dom DNEVI ODPRTIH VRAT ul. Montesanto 84 - Gorica - tel. 0481 533495 - www.dijaskidom.it PREDAVANJE ZA STARŠE torek 11.2.2014 od 17.30 do 19.00 SUZANA PERTOT MATEJKA GRGIČ SLOVENSKA ŠOLA IN UČENJE oz. ZNANJE SLOVENSKEGA JEZIKA nasveti in navodila za starše (zagotovljeno varstvo otrok) ZA VRTEC (letniki 2008 in 2009) sreda, 12.2.2014 od 16.00 do 17.30 OTVORITEV LUDOTEKE PIKANOGAVIČKA S PREDSTAVO DAMJANE GOLAVŠEK Ludoteka Pikanogavička ponuja glasbene delavnice, gledališke predstave, pravljični kotiček, ustvarjalne dejavnosti, ples... ZA OSNOVNO SOLO četrtek, 13.2. 2014 od 13.00 do 18.00 Prikaz pošolskeea programa: 13.15 KOSILO 13.40 ŠPORTNE IN USTVARJALNE DELAVNICE 14.30 UČNA URA 16.30 MALICA 17.00 ANIMACIJA S STENOM VILARJEM ZA SREDNJO IN VIŠJO SOLO petek, 14.2.2014 od 16.00 do 20.00 16.00 PRIKAZ POŠOLSKEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (učna pomoč, tečaji, projekti...) 18.00 PREDSTAVITEV PROJEKTA „MLADI-I GIOVANI AL CENTRO" videospot: "RDEČA KAPICA IN VOLK KADILEC" sledi ZABAVA Z GLASBO Nedelja, 9. februarja 2014 APrimorski ~ dnevnik gorica - Table Zadevi skušajo priti do dna 9 Križišči pri Mirnu (levo) ter med Štradalto in državno cesto št. 55 (spodaj) foto ale ren na slovenski strani, kar pomeni, da se ob tem postavlja vprašanje usode sedanje ceste, ki iz Mirna pelje v Italijo.« Skratka, nov predlog, ki ga velja preučiti, saj bi s tem dokončno rešili problem križišča s Štradalto. Županja je ob robu srečanja tehnike Anasa ponovno spomnila na dane obljube in sicer na postavitev opozorilnih tabel v bližini nevarnega križišča pri bivši gostilni Ožbot v Rupi in na znižanje dovoljene hitrosti vožnje s 70 na 50 km/h. (Ale) Smerokazi ob cesti v smeri meje Na goriški prefekturi so v petek tekli tudi pogovori glede vprašanja dvojezičnih smerokazov na štandreškem krožišču, kjer stojijo le italijanska znamenja kljub temu, da je to območje, kjer se izvaja zaščitna zakonodaja. Isto velja za novo prometno ureditev, ki so jo uresničili v smeri nekdanjega mejnega prehoda, kjer so ravno tako namestili le italijanske table. Vprašanje je, ali institucije oz. podjetja, ki to počenjajo, res ne vedo za obstoj državnega zakona. »Imam vse močnejši občutek, da gre za nesprejemljivo malomarnost, če že ne za kaj hujšega,« pravi Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ. »Prefekt Vittorio Zappalorto se je sestal s predstavniki podjetja Anas, ki je pristojno za krožišče. Od njega sem nato prejel zagotovilo, da bo osebno stopil v stik z vsemi institucionalnimi sogovorniki zato, da bo tudi on - kakor že njegova predhodnica - skušal priti zadevi do dna in razumeti vzrok takšnega nedoslednega ravnanja, nakar bo zahteval popolno spoštovanje obstoječih norm glede vidne dvojezičnosti. V ta namen zbira tudi zapisnike dosedanjih srečanj na prefek-turi in pa uradno korespondenco na to temo,« dodaja Semolič, ki napoveduje, da bo v ponedeljek poslal pismi na družbi Anas in Autovie Venete, v vednost pa predsednici deželne vlade Debori Serracchiani: »Obnovil bom dosedanje dogajanje in jih opozoril, da bo zadeva presegla krajevne okvire, če ne bo problem v najkrajšem času dokončno rešen.« gorica - Na Rafutu pod krinko noči Vandali nad ogledala Trije mladi Goričani so poškodovali nekaj avtomobilov, opazil jih je občan, policija pa prijela Znesli so se nad ogledali arhiv Zaradi škode, ki so jo povzročili, so si prislužili ovadbo. Goriška policija je v teh dneh ponovno obravnavala vandalsko dejanje, za katero so odgovorni trije mladi Goričani. Divjaki so brez vsakršnega razloga poškodovali nekaj avtomobilov, pri dejanju pa jih je zalotil občan, ki je nemudoma poklical sile javnega reda. Prizorišče dogodka je bila Ulica Rafut v Gorici. Občana, ki stanuje v eni izmed tamkajšnjih hiš, je v noči s petka na včerajšnji dan nenadoma prebudil hrup, ki je prihajal s ceste. Moški je vstal s postelje in pogledal skozi okno: na ulici je opazil tri osebe. Videl je, da so trije neznanci brcali in udarjali po zunanjih vzvratnih ogledalih avtomobilov, ki so bili par- kirani ob pločniku, zato je takoj obvestil sile javnega reda. Poklical je kvesturo, ki je na prizorišče vandal-skega dejanja poslala patruljo letečega oddelka. Trije vandali so med tem časom že pobegnili, Goričan pa je policistom podrobno opisal njihova oblačila. Patrulja jih je kmalu zatem izsledila na bližnjem parkirišču med predorom Bombi in Ulico Giustinia-ni: mladeniče - stari so 21, 19 in 17 let - so odpeljali v kasarno Massarel-li in jih ovadili sodnim oblastem zaradi povzročitve škode. Vsi trije Goričani, ki so jih sile javnega reda v preteklosti že obravnavale zaradi podobnih dejanj, ostajajo na prostosti. Mladoletnika so predali staršem. 10 Nedelja, 9. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / štarancan - V boju proti krajam Kolesa je treba prikleniti, tatu vedno prijaviti V Italiji vsako leto izgine okrog 320.000 koles v skupni vrednosti okrog 150 milijonov evrov, kar ima precejšnje učinke na gospodarstvo. Polovico ukradenih koles prej ali slej ponovno najdejo, sile javnega reda pa v številnih primerih ne vedo, komu pripadajo. Le 40 odstotkov vseh okradenih lastnikov namreč prijavi tatvino, z ostalimi pa policisti, karabinjerji in redarji niso seznanjeni. Da je treba tatvine vedno prijaviti, sta poudarila vodja tržiškega komi-sariata Andrea Locati in odgovoren za policijsko preiskovalno ekipo Giorgio Botto, ki sta se v minulih dneh udeležila javnega srečanja v dvorani Delbian-co v Štarancanu. Večer je priredilo združenje BisiachilNbici, ki je zaskrbljeno nad rastočim pojavom tatvin dragocenih koles v Laškem. Predstavniki združenja in policije so v teku srečanja večkrat ponovili, da je prijava tatvin pomembna, saj preiskovalcem nudi dragocene informacije, na podlagi katerih lahko učinkoviteje izvajajo nadzorne akcije in izsledijo odgovorne tatove. Pomembna je seveda tudi preventiva. »Lastniki morajo vedno fotografi- rati svoje kolo in si zabeležiti serijsko številko. Kolesa je treba dobro prikleniti, tudi ko jo hranimo na dvorišču, v garaži ali v stanovanju,« je udeležencem večera, med katerimi je bilo kar nekaj žrtev tatvin, svetoval predstavnik združenja BisiachlNbici Luca Bortolotto. Mnogi občani so prepričani, da imajo tatovi kakšnega pajdaša v Laškem, ki jim svetuje najboljše tarče, policisti pa menijo, da ni tako. »Preden se odločijo za vlom, si tatovi pozorno ogledajo hišo in okolico. Možno je, da sledijo tudi samim kolesarjem, zato je pomembno, da občani silam javnega reda hitro prijavijo sumljiva vozila in ljudi ter morebitne znake poskusa vloma, ki jih opazijo na vratih ali oknih,« sta poudarila Locati in Botto ter pojasnila, da tatovi po rafalu tatvin večkrat odložijo vsa ukradena kolesa na skritem zbirnem mestu, od koder jih nato odpeljejo s kombijem ali tovornim vozilom. Pogosto jih pred prodajo na črnem trgu razstavijo. »Poskrbeti moramo, da bodo tatovi imeli čim težje delo. Ne smemo jim pomagati,« je povedal predstavnik centra CEM Armando Cigni. Če moramo kolesa pustiti na prostem, jih raje par- Kolesa na tržiškem trgu bonaventura kirajmo na obljudenih in dobro razsvetljenih krajih. Kolo moramo zakleniti z dobro ključavnico, še bolje pa je, če ga priklenemo k stojalu ali ograji (hkrati za okvir kolesa in eno od koles). »Če imamo to možnost, si nabavimo zvočno napravo proti tatvinam,« je pristavil Cigni, Luca Granzon, ki je lastnik trgovine s kolesi, pa je svetoval tudi uporabo GPS naprav. Specifičnih zavarovanj za kolesa v Italiji ni, v primeru, da nam ga ukradejo na domu in imamo zavarovano hišo, pa lahko zavarovalnica krije tudi ta strošek. gorica - Obnovljen sedež Conija Goriška hiša športa Društvom nudijo najrazličnejše storitve, zlasti s knjigovodskega področja, saj je tudi v športu birokratskih obveznosti veliko Goriški olimpijski komite Coni ima obnovljen sedež. Svečana predaja prostorov v zadnjem nadstropju palače v Drevoredu XXIV Maggio v Gorici je potekala včeraj dopoldne. »Prizadevamo si, da bi zgodovinski sedež Conija postal goriška hiša športa, drugi dom in referenčna točka vseh športnic in športnikov ter društev na goriškem ozemlju,« je poudaril predsednik deželnega Conija Giorgio Brandolin. Med obnovitvenimi deli so prepleskali stene ter nadomestili talne obloge in sanitarije, poleg tega so uredili neizkoriščene prostore. Sedež razpolaga sedaj s 400 kv. metri, in sicer s tremi pisarnami ter konferenčno in večnamensko sobo. O delovanju goriškega komiteja, ki zaposluje tri osebe, je pokrajinski delegat Co-nija Franco Tommasini povedal: »Društvom nudimo najrazličnejše storitve, zlasti s knjigovodskega področja, saj je tudi v športu birokratskih obveznosti kar veliko.« V obnovljenih prostorih bo v prihodnje domovala tudi pokrajinska sekcija zveze FIGC. Svečanosti ob predaji prostorov so se udeležili še županja So-vodenj Alenka Florenin in župan Gorice Ettore Romoli, dalje deželna odbornica Sara Vito in pokrajinska odbornica Donatella Gi-roncoli, ki je v zvezi z ukinitvijo pokrajin pripomnila: »Delovanje goriškega olimpijskega komiteja je zelo konkreten dokaz tega, da je pokrajinska dimenzija nujno potrebna za učinkovito upravljanje na relaciji država-teritorij.« (VaS) Vstop v obnovljene prostore bumbaca gorica - Med torkom in petkom Dijaški dom bo odprl svoja vrata Od 11. do 14. februarja bodo v goriškem Dijaškem domu Dnevi odprtih vrat. Program dejavnosti in srečanj bo namenjen vsem tistim, ki doma ne poznajo ali vsaj ne, kot bi si ga želeli. Vzgojitelji so poskrbeli za vse interesne skupine. Ena izmed prednosti Dijaškega doma je ravno ta, da združuje otroke in mladostnike od 3. do 16. leta in preko njih seveda tudi starše. V zadnjih letih je bila na primer posebna pozornost namenjena prav staršem. Naj omenimo Šolo za starše, ki predvideva srečanja in predavanja, svetovalno psihološko službo in delavnice. Starševska naloga je namreč vse bolj zahtevna in izzivi današnje družbe postavljajo starše pred velike dvome. Ker pravkar poteka vpisovanje v šole in vrtce, bodo temu posvečeni tudi Dnevi odprtih vrat Dijaškega doma. V torek, 11. februarja, ob 17.30 bosta v njegovih prostorih na Svetogorski ulici Suzana Pertot, psihologinja in izvedenka s področja dvojezičnosti, in Matejka Grgič, jezikoslovka in ravnateljica Slo-vika, vodili srečanje z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika«. Predstavljene bodo nekatere jezikovne strategije, s katerimi lahko starši pomagajo otroku pri usva-janju slovenščine, govornici pa bosta tudi odgovarjali na številna vprašanja in dvome, ki se porajajo ne samo ob vpisu, ampak tudi kasneje. Srečanje je zato namenjeno prav vsem, ki se zavedajo, da ne moremo in ne smemo učenja in poglabljanja slovenščine prepustiti le šoli, saj lahko veliko pripomorejo ravno starši. Raziskave namreč dokazujejo, da se človek nauči samo 30% jezika v šoli, ostalo prevzema v vsakdanjih okoljih. V okolju, kjer prevladuje italijanski jezik (to velja tako za slovenske kot za italijanske družine), je zato izredno pomembno, da otroku ponudimo čim več priložnosti za »pošolsko doživljanje slovenščine«, seveda toliko bolj, če otrok izven šole nima te priložnosti. »Ravno to je temeljno poslanstvo Dijaškega doma in v prvi vrsti seveda pošolskega programa, ki ga v teh letih redno obiskuje preko 90 učencev,« pravi ravnateljica vzgojne ustanove, Kristina Knez. Jezikovna vzgoja je še posebno v ospredju pri najmlajših, predšolskih otrocih. Ti so vabljeni v sredo, 12. februarja, na odprtje ludoteke Pikanoga-vička, ki deluje v domu. Ludoteka ponuja glasbene delavnice, ples, pravljični kotiček in druge ustvarjalne dejavnosti, ki imajo namen krepiti otrokovo ustvarjalnost in hkrati njegove jezikovne kom-petence. Program, ki predvideva tedenska srečanja ob sredah popoldne, bo vodila glasbenica in gledališka igralka Damjana Golavšek. V sredo bodo vra- ta odprta vsem otrokom. Ob 16. uri jih bo animatorka popeljala v svet pravljic in glasbe. Program osnovne šole bo predstavljen v četrtek, 13. februarja, s prikazom tipičnega dne, ki ga redni obiskovalci preživijo v domu: kosilo, športne dejavnosti in delavnice, učna ura, interesne dejavnosti. Učenci, ki bi jih torej zanimalo preživeti eno popoldne v Dijaškem domu, v družbi sošolcev, to lahko storijo v četrtek (za kosilo se je treba predhodno najaviti. Poleg rednih dejavnosti bo ob 17. uri predstava in animacija s Stenom Vilarjem. Dobrodošli bodo tudi starši, ki si želijo ogledati dom in dobiti informacije o ponudbi. Srednješolci bodo prišli na vrsto v petek, 14. februarja, ko bodo vzgojitelji predstavili staršem pošolski pouk, ki poleg strokovne pomoči pri učenju in nalogah vključuje še brezplačna tečaja slovenščine (konverzacija z Ano Cukjati iz Nove Gorice) in nemščine (Tamara Vi-cman) kot dodatno spodbudo za kvalitetno učenje jezikov, dalje individualno pomoč pri posameznih predmetih, interesne dejavnosti. Pravkar potekajo npr. priprave na pravi muzikal »Briljantina -Grease«, ki ga bodo učenci uprizorili ob zaključku leta. Dijaški dom obiskuje tudi skupina višješolcev, ki jim dom v prvi vrsti ponuja prevoz in kosilo ter primerne prostore in okolje za študij in druženje, pa tudi in-štrukcije. Imajo tudi priložnost udeleževati se predavanj in delavnic, ki jih za viš-ješolce organizirata Dijaški dom in Slo-vik, ter specifičnih projektov. V petek ob 18. uri bo predstavljen projekt Mladi, ki ga je med poletjem lani izvajala skupina šestnajstih fantov in deklet od 15. do 17. leta starosti iz slovenskih in italijanskih šol. Osredotočen je bil na promociji zdravega življenja kot alternativi različnim oblikam odvisnosti. Fantje in dekleta so skupaj razmišljali in se soočali z razlogi odvisnosti, skupaj je tako nastala tudi ideja in nato uresničitev video spota »Rdeča kapica in volk kadilec«, ki na nevsiljiv način prikazuje škodljive posledice kajenja. Ves čas priprav pa so mladi skupaj živeli, se primerjali in premikali na »skupnem« ozemlju (v Gorici, Novi Gorici, Trstu ...), skupaj so doživeli zdrav (in zabaven) način življenja preko celotedenskega tečaja kajakaštva na Soči. Predstavitvi video spota in projekta bo sledila zabava z glasbo. V gosteh bo tudi skupina fantov, ki se bo predstavila s plesno-glasbenimi performansi (hip hop, rap ...). Tako bo vrnila obisk udeležencev projekta, ki so si šli ogledat njihov mladinski sedež v Trstu. Kdor želi podrobnejše informacije o Dnevih odprtih vrat, naj zavrti številko 0481-533495. gorica - Izboljšave v infrastrukturi Optično omrežje tudi v Ul. Grabizio gorica - Nočni nadzor karabinjerjev Voznik ni bil trezen Mlademu Tržičanu odvzeli vozniško dovoljenje - Moldavijca oglobili zaradi pretežkega tovora Občinski odbor je sprejel osnutek projekta Rete Metropolitana Gorizia, v okviru katerega bo družba Insiel priključila več javnih stavb in uradov na deželno širokopasovno optično omrežje. V goriški občini bodo z optičnim kablom povezali večnamenski center v Ulici Baia-monti, civilno zaščito, sedež cestne službe, pokrito tržnico, občinski urad v grajskem naselju, območje pokopališča, mo-torizacijo, urad za zaposlovanje, palači Alvarez in Attems, poveljstvo redarjev ter hiši Dornberg in Morassi v grajskem naselju. Ob tem bodo kabel speljali do direkcije zdravstvenega podjetja in bolnišnice, povezali pa bodo tudi sedež podjetij ATER in Insiel, infotočko Turismo FVG, agencijo ARPA, Trgovinsko zbornico, ustanovo ERSA, urad za zemljiško knjigo, čipkarsko šolo ter prefekturo, kvestu-ro in poveljstvo karabinjerjev. Občinska uprava je na predlog odbornika Frances-ca Del Sordija vključila v sklep tudi nekatere šolske stavbe, med katerimi je slovenska Večstopenjska šola v Ulici Grabi-zio. »Šole namerava dežela vključiti v optično omrežje z drugim projektom, mi pa smo predlagali, naj med izboljšave, na podlagi katerih bodo na javni dražbi za določitev izvajalca izbirali najboljšo ponudbo, vključijo tudi priključitev nekaterih šol,« je povedal odbornik. Pihal je v alkotest Enemu so vzeli vozniško dovoljenje, drugemu pa so naložili denarno kazen. Karabinjerji goriškega poveljstva so v noči s petka na včerajšnji dan preverjali spoštovanje prometnih predpisov v središču Gorice in njenem predmestju. V Ulici Trieste so ustavili avtomobil znamke Opel zafira, ki je sumljivo vijugal sem in tja. Za volanom osebnega vozila je sedel 20-letni G.M. iz Tržiča, ki je kazal očitne znake vinjenosti. Preizkus al-koholiziranosti je potrdil, da se karabi-njerji niso ušteli, saj je mladenič napihal krepko čez 0,5 gr alkohola na liter krvi. Tržičana so karabinjerji prijavili zaradi kršitve člena št. 186 prometnega zakonika in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Kmalu zatem so v Ulici Fermi ustavili kombi znamke Mercedes 312 z mol-davsko registracijo. Karabinjerjem se je zdelo, da je vozilo nekam preobremenjeno, zato so vozniku veleli, naj jim odpre vrata prtljažnika. V njem so našli sku-ter, avtomobilske pnevmatike in pohištvo. Voznik, ki je bil namenjen v Slovenijo, je s pomočjo dokumentov dokazal, da tovor ni bil plen tatvine, kljub temu pa mu karabinjerji niso dovolili, da bi nadaljeval svojo pot. Naslednjega dne so namreč na tovornem postajališču stehtali tovor in ugotovili, da je za kar 580 kg presegal dovoljeno težo. Moldavijcu so na podlagi člena št. 167 prometnega zakonika naložili slano globo. GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 9. februarja 2014 1 1 / GORICA - V Feiglovi knjižnici Jutri še zadnja zgodbica iz niza »Čas za pravljico« Odslej bodo otroške dejavnosti potekale v prenovljeni mladinski sobi Otroci so tudi zapeli, zaplesali in pobarvali svoje risbe Knjiga je v neprecenljivo pomoč procesu odraščanja, pravljice pa so nekaj posebnega. Izjemno pomembne so za otrokov razvoj, saj so že dolgo znani pozitivni učinki branja in pripovedovanja pravljic na otrokove vrednote in vedenjske vzorce. To je zagotovo eden najlažjih in najbolj učinkovitih načinov, kako otroku posredujemo vrednote, spretnosti in znanje ter skrbimo za njegovo bogatenje besednega zaklada. Med letošnjo drugo Pravljično urico je skupina tridesetih malčkov prisluhnila pravljici »Prodajamo za gumbe«. »Za vse vrste gumbov. Za srajčne gumbe, za hlačne gumbe, za gumbe na suknjičih, za bakrene gumbe, za pločevinaste gumbe, za nove gumbe, za skoraj nove gumbe in za zelo stare gumbe. Smejo biti tudi pohojeni in oškrbljeni, uporabni ali neuporabni. Samo, da so gumbi,« je kričal čarovnik Ujtata in otrokom ponujal sadje, ki so ga z veseljem kupovali. Po končani pravljici so otroci z Martino Šolc zapeli »Pesem o sreči«, zaplesali po mladinski sobi ter narisali in pobarvali pravljične risbe. V prenovljeni mladinski sobi Feiglove knjižnice bo jutri ob 18. uri še zadnja zgodbica iz ciklusa »Čas za pravljico«. (bb) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. 3 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. februarja ob 20.15 bo nastopil pianist Lovro Pogorelic; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.0016.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. H Čestitke Danes z Vama v Doberdobu nazdravimo! Dragi CARLO; nič več »širena s Kantirja« na delo te ne bo vabila, penzija je na tvoja vrata zasluženo pozvonila! Draga žena, mama, nona IO-LANDA! Tudi Tebi za 82. rojstni dan voščimo, v družinskem krogu obema slavljencema skupaj zapojemo in nazdravimo! Naš JOŽKO MARAŽ je ta teden slavil prvih 80 let vaj, nastopov, za-kusk in pajsanja piščancev. Pevci in člani PD Rupa-Peč mu voščijo na »mnogaja ljeta«, da bi ostal še naprej tako nasmejan! S Izleti GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorjeva@gmail.com. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence Valentinovega vikenda v Termah Olimia, naj se v sredo, 12. februarja, od 10. do 11. ure zglasijo na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51, da obvezno poravnajo zadnji obrok plačila. Društvo obenem sporoča, da bo avtobus odpeljal v Olimje v petek, 14. februarja, ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki v So-vodnjah, Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in v Gorici na trgu Medaglie d'oro/na Gorišč-ku. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). SOVODNJE Sovodenjska bo prepevala Spomnili se bodo Franja Rojca Sovodenjska bo letos spet prepevala. Po lanskem jubilejnem praznovanju bo revijo Sovodenjska poje že 31. leto zapored priredilo kulturno društvo Sovodnje. Poleg domačih zborov in solo pevcev bodo v vaškem Kulturnem domu nastopili tudi gostje iz Križa. Letošnja revija bo posebej zanimiva, napovedujejo organizatorji, ker se bodo nastopajoči predstavili z najrazličnejšimi glasbenimi zvrstmi: z moderno glasbo, opernim petjem, narodnimi pesmimi, dalmatinsko glasbo ... Na oder bodo stopili ženska vokalna skupina Danica in dekliška skupina Bodeča Neža iz Vrha, moški zbor Skala iz Ga-brij in moški zbor Vesna iz Križa, solisti pa bodo Luca Brumat in Ivana Nanut ter operna pevka Mirjam Pahor, prvič v vlogi solo pevke na odru Sovodenjske poje. S tokratno prireditvijo bodo v Sovodnjah počastili tudi dan slovenske kulture. Ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti se bodo hkrati spomnili domačega pesnika Franja Rojca. Ljubitelje lepega petja vabijo torej v sovodenjski Kulturni dom v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri. â Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 9. februarja, ob 16. uri (»SpazioRagazzi«) »Amici per la pa-ce«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. februarja, ob 17. uri »Trije vaški svetniki« (Max Real, Peter Militarov), gostuje Dramska skupina Štandrež; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 21.50 »All is lost«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.00 -22.00 »A proposito di Davis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -19.50 - 22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 »Khumba«; 18.00 - 21.15 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 14.30 »A spasso con i di-nosauri«; 16.00 - 18.00 »Belle & Se-bastien«; 20.00 - 22.15 »Tutta colpa di Freud«. Dvorana 4: 16.00 »La gente che sta be-ne«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.45 »Molièr in bicicletta«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 16.30 »Khumba«; 18.00 -21.15 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »Belle & Sebastien«; 22.00 »Tutta colpa di Freud«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.15 - 22.10 »Still Life«. DAN SPOMINA Gledališče, film, venci in pričevanja Ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre in Reke bo danes ob 9.55 deželni TV program RAI predvajal kratki film »I racconti del piat-to«, ki ga je na temo eksodusa posnel Giovanni Ziberna za goriško produkcijsko hišo Sine Sole Cinema. Ravno tako danes bo ob 18.30 v dvorani UGG v Gorici gledališka predstava »Giulia« na temo fojb. Pobudnik je ezulsko združenje ANVGD, avtorica Michela Pez-zani, režiser pa Andrea Castelletti; vstop s prostovoljnim prispevkom. V Gorici bo jutri ob 16.45 krajša svečanost na Oširku Martiri delle Foibe, ob 17. uri bo sledila spominska prireditev v dvorani Fundacije Goriške hranilnice. Pre-fekt bo izročil priznanja potomcem umrlih v kraških breznih, spomine bo obujal Lino Vivoda, prikazali bodo filmske posnetke inštituta Luce. Spominske ceremonije bodo tudi v Gradišču, Krminu, Medeji in Gradežu, za študente pa ob 9.30 v avli zavoda ISIS Ga-lilei-Fermi-Pacassi v Puccinijevi ulici v Gorici. V Tržiču bo ob 11. uri polaganje venca v Ulici Istria, ob 17.30 v občinski knjižnici pa predavanje Tiziane Dobovic in Roberta Stanicha. Jutri ob 16.30 bo goriški kvestor položil venec k plošči ob vhodu kvesture. □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski po-vorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 3290913340 (Maja), otroci po tel. 3403985280 (Ivana). KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu Andreja Buda-la v Štandrežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 347-0335969 (Petra) ali na info@vi-soinforma.it. ONAV - Vsedržavna organizacija Po-skuševalcev vin iz Gorice organizira degustacijski tečaj vin s pričet-kom v ponedeljek, 10. februarja, ob 20. uri v vinoteki v Krminu; informacije in vpisovanje po tel.0481-32283 Daniela Markovic ali na go-rizia@onav.it. SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi danes, 9. februarja, ob 18. uri v prostore na Palkišču na proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na programu odprtje razstave Vilija Prinčiča o bratih Rusjan in nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. ŽUPNIJA SV. ANDREJA v Štandrežu vabi ob spominu na obletnico prvega prikazovanja Matere Božje v Lurdu k lurški procesiji, ki bo danes, 9. februarja, ob 18. uri. Iz župnijske cerkve bo procesija krenila po vaških poteh in se nato vrnila v cerkev. Vsi bodo prejeli v dar svečko. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk v torek, 11. februarja, ob 20. uri na pogovor »Umetnost in narod - primer družine Šan-tel«. Sodelovali bodo Peter Krečič, Marjeta Mikuž, Igor Longyka, uvodno besedo »Gorica v času Šantlov« bo podal Branko Marušič. KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štmavru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štmaver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastop MoZ Štmaver in Kromberških Vodopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov in ob 14. uri maša v domači cerkvi. SOVODENJSKA OBČINSKA uprava vabi na srečanje z občani, na katerem bo podala poročilo ob koncu mandata, v ponedeljek, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke. Joga obraza v Štandrežu Po uspešno opravljenem prvem tečaju joge obraza, ki ga je v organizaciji društva Oton Župančič vodila Petra Miklus, bo v sredo, 12. februarja, ob 19. uri v domu Andrej Budal v Štandrežu novo predstavitveno srečanje. Udeleženci bodo opravili vajo, ki krepi in dviguje obrazne in vratne mišice, hkrati pa stimulira »zlato sredico« v glavi ter poživlja kožo na obrazu, vratu in dekolteju; informacije o tečaju na tel. 347-0335969 ali info@visoinforma.it. CISI išče sodelavca Center CISI iz Gradišča je pripravil projekt družbeno koristnih del, na podlagi katerega bo za določen čas (52 tednov) zaposlil eno osebo, ki bo odgovorna za urejanje arhiva, zbiranje in računalniško predelavo podatkov, pripravo upravnih in računovodskih dokumentov ter tajniško delo. Kandidature bodo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali od jutri do ponedeljka, 24. februarja. Pogodba predvideva 30 ur tedenskega dela. Harlem Globetrotters Že poteka predprodaja vstopnic za goriški nastop svetovno znanega košarkarskega moštva Harlem Globetrotters. Rezervirati jih je mogoče na spletni strani www.ticketone.it, medtem ko je na spletni strani www.megabasket.it objavljen seznam krajev v deželi FJK, kjer poteka njihova prodaja. Športni spektakel Harlem Globetrottersov bo 1. maja ob 18. uri v športni palači PalaBigot pri Podgori. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. fi Razstave RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein v Gorici; še samo danes 10.00-17.00; vstop prost. RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 10. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. Prispevki Društvu slovenskih upokojencev za Goriško daruje ob predavanju o problemu anksioznosti psihologinja in psi-hoterapevtka Ester Ferletič 100 evrov. V spomin na Danila Nanuta darujejo sestrične Bruna, Pina, Nuči in Adriana 100 evrov za kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.30, Renata Vicini por. Merni iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Lucia Comar vd. Borri (iz bolnišnice v Palmanovi) v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Romano Liberale (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MEDEI: 11.00, Aldo Taverna (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše. Tel. 00386-40-628540 12 Nedelja, 9. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Iskrivi smeh na ustih vseh »Profesionalci in amaterji vlagajo v igro isti napor« S podelitvijo nagrad natečaja Mali oder se je v četrtek zaključil gledališki niz Iskrivi smeh na ustih vseh, ki sta ga tudi letos organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Natečaj sta razpisali Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete, namenjen pa je bil dramskim, mladinskim in otroškim skupinam, ki so v zadnjem letu uspešno nastopale. Pred izročanjem nagrad je občinstvo v dvorani centra Bratuž nagovorila članica dramske družine F.B. Sedej iz Števerjana, Sara Miklus, člani mladinske gledališke skupine OKlapa iz Gorice pa so odigrali lutkovno predstavo. O gledališču je že bilo veliko povedanega in napisanega, je svoj govor začela Sara Miklus, zato ni enostavno povedati kaj bistveno novega in izvirnega. Govornica se je torej osredotočila na to, kar najbolje pozna: izpostavila je pomen amaterskih dramskih skupin in do potankosti razčlenila delo, ki čaka nepoklicnega igralca, tehnika in tudi režiserja. Pri pripravah na postavitev igre se delo in napor poklicne ali ljubiteljske dramske skupine bistveno ne razlikujeta. Razlika je le v tem, da se ljubiteljski igralec temu posveti po delovnem dnevu ali študiju. To počenja prostovoljno in z navdušenjem, je podčrtala Sara Miklus. Ko je gledališko besedilo izbrano, kar običajno opravi režiser, se začnejo bralne vaje, ki trajajo kar nekaj tednov. Poseben poudarek posvečajo seveda dikciji, ki je v gledališču še kako pomembna. Tudi prehod na oder je vznemirljiv. Od bralnih vaj se še marsikaj spremeni ali dopolni, vzporedno pa stečejo tehnična dela, na primer priprava scenografije, iskanje primerne glasbe, izbira luči, izdelava kostumov itd. Res veliko dela je potrebnega, preden igralci stopijo pred publiko. Ves trud pa je poplačan z zadoščenjem, ko jih dvorana nagradi z glasnim aplavzom. Tega občutka se ne da opisati, je svoj nagovor zaključila Sara Miklus, ki je takšno zadoščenje v zadnjem letu doživela vsakič, ko je štever-janska dramska skupina odigrala svojo večkrat nagrajeno igro »Umor v vili Roung«. V nadaljevanju večera, ki ga je povezovala Karen Ulian, je nastopila OKlapa z lutkovno predstavo »Štirje fantje muzikan-tje«, ki jo je po besedilu Miroslava Košute re-žiral Franko Žerjal. Enajst nastopajočih članov mladinske skupine se je imenitno izkazalo, priznanje pa zaslužijo tudi zaradi tega, ker domačih lutkovnih iger na naših odrih skoraj ni. Na vrsto je prišlo nagrajevanje. Priznanja sta podeljevali predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Nagrade so prejeli dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež za igro »Štirje letni časi« v režiji Jožeta Hrovata, dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana za igro »Umor v vili Roung« v režiji Franka Žerja-la, mladinska skupina društva Hrast za igro Nastop O'Klape z lutkami bumbaca Dve skupini nagrajenih na odru centra Bratuž bumbaca »Zlati kamenčki« v režiji Jasmin Podveršič in OKlapa za uprizoritev zgodbe »O svetem Miklavžu pripovedujejo ... Mihael, Rafael in ...Gabrijela« v režiji Franka Žerjala. Nagrajene so bile tudi štiri otroške skupine, in sicer skupina Prosvetnega društva Štandrež za igro »Pogumni Tonček« v režiji Daniele Puia, skupina društva Sabotin iz Štmavra za igro »Pismo none iz Štma-vra« v režiji Katje Volpi, skupina društva F.B. Sedej iz Števerjana za igro »Delajmo, delajmo zlata kolesa« v režiji Stefanie Beret-ta, Nikol Dorni in Lize Terčič pa še otroški pevski zbor Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela za igro »Očkova čarovnija« v režiji Karen Ulian. (vip) jazbine - Vabijo k sodelovanju in na dogodek Brda preko meja »Skozi umetnost in glasbo želimo združiti pod isto kulturno streho celotno prebivalstvo Brd-Collio« Dogodek v okviru projekta Kultura brez meja - Cultura senza confini bo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah; še pred tem bo ob 16. uri odprtje likovne in fotografske razstave. Pod naslovom »Soočenja Confronti« bo to priložnost za »klepete, pogovore, odkrivanja in spoznavanja, ki povezujejo srca preko meja«. Omenjeni projekt, ki bo potekal že drugič zapored, je nastal na željo občine Števerjan, da omogoči povezovanje, izmenjavo idej in projektov ter ovrednotenje ustvarjalnosti kulturnih krožkov in ustanov, ki delujejo na širšem briškem ozemlju. Sosednja občina Brda je takoj osvojila izziv. »Celotnemu območju Brd-Collio je treba pripraviti boljšo, skupno prihod- nost, ki jo lahko gradimo le s sodelovanjem, spoznavanjem in utrjevanjem znanja na vseh področjih, začenši s kulturo. Potrebno je obdelati programe in opredeliti skupne cilje ter jih nato zasledovati v korist prebivalstva slovenskih in italijanskih Brd-Collio,« razlagajo organizatorji. Projekt želi zato povezati v mrežo različne kulturne sredine, porajajoče se skupine in krožke, ki delujejo v Brdih, omogočiti izmenjavo metodologij in praks. Skratka, skozi umetnost in glasbo združiti pod isto kulturno streho celotno prebivalstvo Brd-Collio. Zato k sodelovanju vabijo slovenska, italijanska in furlanska društva, ki se posvečajo kulturi. Vrata ostajajo na stežaj odprta vsem, ki želijo sodelovati. Organizatorji še ugotavljajo, da zaradi splošne gospodar- ske krize je tudi kultura na udaru in doživlja stisko zaradi nerazumljivih rezov. Zato se spopada s pomanjkanjem denarja. To utegne oslabiti pri ljudeh zanimanje za kulturno udejstvovanje, čemur se moramo zoperstaviti tudi s sodelovanjem in združevanjem sil, kar lahko obrodi izviren in edinstven dogodek. V okviru projekta bodo posebno posebno vlogo odigrali občine, združenja, ustanove, krožki ... Pristopili so že center za glasbeno vzgojo Emil Komel, kulturna društva Frančišek Borgia Sedej, Briški grič, Štmaver, Naš prapor in Andrej Paglavec ter še fotoklub Skupina 75 in Prosvetno društvo Podgora. Pokrovitelji so občine Krmin, Dolenje in Gorica ter goriška pokrajina in Fundacija Goriške hranilnice. gorica - Jernej Terpin nagrajen Obetaven športnik in obenem odličen dijak Odbojkar Olympie, ki obiskuje licej Gregorčič, prejel nagrado Šola in šport V dvorani Fundacije Goriške hranilnice je v petek v organizaciji CONI-ja potekal Olimpijski praznik 2014, na katerem so nagradili najboljše športnike iz goriške pokrajine. Med dobitniki priznanj je bil tudi perspektivni slovenski odbojkar Jernej Terpin (letnik 1996), ki igra v združeni ekipi Olympie v deželni C-ligi. Jernej, ki obiskuje 4. razred znanstvenega liceja Simon Gregorčič, ni uspešen le na igrišču, temveč tudi v šoli. S srednjo oceno 9,1 si je namreč prislužil nagrado Šola in šport, ldjo podeljuje združenje Panathlon. jernejTerpin s priznanjem bumbaca gorica - Mala Prešernova proslava Svež praznik »Kultura ni v enem jeziku ali dveh jezikih, kultura je v srcih« Na odru so odigrali pravljico »Mojca Pokrajculja« (desno), igra je bila prepletena z glasbenimi in plesnimi točkami (spodaj) bumbaca »Z Malo Prešernovo proslavo branimo čast praznika, ki je brezčasen, ki kot slovenski narod ne izumre, ki ne osivi kot Prešernovi lasje.« S to uvodno mislijo so gojenci Dijaškega doma v Gorici, sicer učenci osnovnih in nižjih srednjih šol, v četrtek uvedli v svoj kulturni praznik. Organiziral ga je Dijaški dom v sodelovanju s Kulturnim domom, Glasbeno matico in kulturnim društvom Sovodnje. Na odru v polno zasedeni dvorani goriškega Kulturnega doma, kjer je bilo med publiko slišati prepletanje slovenskega in italijanskega jezika, so uprizorili gledališko-plesno predstavo »Mojca Po-krajculja«. Koroško pripovedko o dobrosrčni Mojci, ki pod streho svoje gozdne hišice k sebi sprejme vsako žival, ki potrka na vrata, so gojenci Dijaškega doma odigrali prepričljivo. S končnim dejanjem, ko se v na videz blaženi in gostoljubni hiški pojavi prepir zaradi na skrivaj zaužitega medu, pa so mladi gledališčniki izpostavili sporočilo pripovedke: krivdo gre priznati in je ne valiti na druge. Klasični tok gledališke igre je bil prepleten z glasbenimi in plesnimi točkami, med katerimi so nastopajoči zaplesali po ritmu najsodobnejših pop komadov z ameriških in evropskih »top-ten« lestvic. Na odru so izstopale tudi dodelane sce-nografske forme: elemente so s pomočjo vzgojiteljev izdelali otroci sami. V nadaljevanju je na oder stopil še otroški pevski zbor Kulturnega društva Sovodnje, ki je pod taktirko Jane Drassich in s klavirsko spremljavo Erike Tomsič odpel venček slovenskih narodnih pesmi. V instrumentalnih točkah, ki so se vrstile čez celotno predstavo, so nastopili še gojenci Glasbene matice iz razreda profesorja Manuela Fighelija. V klavirskih in har-monikarskih vložkih so nastopili Sara Del-pino, Miha Faganel, Rebecca Hlede, Žiga Šuligoj, Majda Celesatto, Tanja Kocina in Sofia Cocci. »Kulture ni mogoče deliti v moderne in tradicionalne oblike. Kultura ni ločena na dele in predele. Kultura ni v enem jeziku ali dveh jezikih. Kultura je tisti edinstveni, skupen prostor, v katerem se lahko vsakdo udejanja,« je ob zaključku enourne prireditve z odra povedala Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma. Dodala je še, da je naloga tako staršev kot vzgojiteljev, da znajo mladim v globalnem pretoku najrazličnejših kultur prikazati tudi globljo srčno in čustveno kulturo. (VaS) 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 RAZSTAVA DRUŠTVA VRNITEV - IL RITORNO V GOSTILNI PRI MILJOTU - PRVIČ OBJAVLJENO Stoletni vojni utrinki od Devetakov do Čukišča evetaki (pri Devetakih) so bili od nekdaj, na krajevni ravni doberdobske-ga in komenskega Krasa, pomembno vozlišče. Skoznje poteka državna cesta Gorica-Trst, od katere se odcepi pokrajinska cesta proti Doberdobu, sicer pa tudi dve makadamski v smeri Vrha in na drugi strani prav tako makadamska v smeri Opatjega sela. Asfaltirana krajevna cesta pelje pod kamnitim obočnim podvozom do Vižintinov, makadamska pa okrog bližnje doline do štiristo metrov oddaljenega Ču-kišča, od koder se v ključih dviga cesta na Lokvico. Pešpoti je nič koliko v vse smeri. Križišče/vozlišče smeri od Vižintinov do Čukišča je ostalo dovolj ali še celo pomembno tudi v novejšem času, ko je čez do-berdobski Kras potekala obrambna črta vojaške zveze NATO s podzemnimi bunkerji in skladišči, maskiranimi na vrhu s ka-muflažnimi železobetonskimi kapami v obliki naravnega skalovja. Celoten sistem je bil tudi diskretno zastražen in na pol poti med Devetaki ter Vižintini je stala manjša vojašnica. Pred štirimi ali petimi leti je dvojezični časopis Isonzo Soča objavil članek z opisom gradnje in namenov, ki naj bi jih imeli okrog 20 km (sic!) dolgi predori, pripravljeni za namestitev atomskih min v primeru vojne kontinentalnih razsežnosti med evropskim Zahodom in Vzhodom. Glede cestnih povezav je bilo podobno v daljnji preteklosti, ko je v času rimskega imperija tlakovana cesta peljala čez Kras mimo Devetakov do goriške ravnice, kasneje skozi Soško dolino do Beljaka, ki so ga tako povezali z morjem. Od Devetakov do Ču-kišča je rimska cesta potekala po dolini, se pravi pod sedanjo državno cesto št. 55. Tudi med prvo svetovno vojno je bilo križišče z navedenimi prometnimi kraki, krajevno vzeto, velikega taktično-strateškega pomena. Nad odsekom Dola, od Vižintinov do Čukišča, se dvigajo pobočja Mačje rebri, Podvora, Rebri in Brestovca, kamor je bilo potrebno dovažati ali znositi tone in tone streliva, hrane in vode. Na slednjem je bilo v prazgodovini staroselsko gradišče, med prvo svetovno vojno pa velika kaverna za baterijo topov. Na odseku ceste od Devetakov do Čukišča so nad levim robom v skalovje skopane kaverne - zavetišča, ki so jih uporabljali med Veliko vojno. Tudi sicer je po pobočjih in obronkih mnogo že zaraščenih in posutih strelskih jarkov in zaklonišč. Med drugo svetovno vojno so skozi Devetake potekale kurirske in oskrbovalne poti za obveščevalce in nosače na relaciji Fur-lanija - Laško - doberdobski Kras - komen-ski Kras ali proti Mirnu - Renčam in čez Vipavsko dolino na Trnovsko planoto. V obdobju ljudske vstaje in Goriške fronte, po razsulu italijanske kraljeve vojske, je pri De-vetakih potekal nekajurni spopad med vstajniki - partizani in garibaldinci ter motorizirano kolono nemške vojske. Zato stoji prav tam skalnat spomenik, ki so ga postavili pred nekaj leti. Naselje šteje desetino hiš. Suha dolina, v kateri so do leta 1965, ko je bil napeljan vodovod, vodo zbirali v štirnah - vodnjakih, ki jih je imela skoraj vsaka domačija (na primer zgledna Pirčeva štirna prav pri Devetakih), se je med velikimi bitkami, ki so se odvijale zlasti po pobočjih in vrhnji planoti Debele Griže, znašla v neposrednem frontnem zaledju in zavetju pred topovskimi dvoboji. Zato so tod bila skladišča streliva, hrane in drugega materiala, kuhinje, prevezovališča, delavnice in lesene barake. Prebivalci doljanskih naselij - leta 1910 jih je bilo 330, leta 1921 pa 275, so se pred spopadi, bitkami in ofenzivami morali umakniti v begunstvo. Odšli so na Češko in v Avstrijo. Vsekakor so si po vojni domove obnovili, pred tremi desetletji pa so jih začeli posodabljati. Zaradi (iz vojaškega vidika) relativno mrtvega kota se je tudi precej ohranila kraška arhitektura, za katero velja, da se je pri gradnji posluževala kamna. Zgodovinski viri izkazujejo, da so že Rimljani izkoriščali na tem območju manjše kamnolome, ko so tod gradili ceste in manjše postojanke. Ustno izročilo navaja, da je bilo na območju Dola v 19. stoletju odprtih nekaj desetin manjših kamnolomov. Iz enega od teh se je razvil in razširil ogromen kamnolom vzhodno nad Devetaki, ki bi se še bolj razbohotil in vprašljivo vplival na okolje, čeprav je očem iz doline povsem skrit. Pri eksploataciji se je zataknilo na ravni deželne uprave, zaradi česar pa je občina bila ob dobrodošli prihodek od ustreznih davkov. Povsod okrog prevladuje kamen, kar se morda v zadnjih dvajsetih letih ne opazi, ker se je ves Kras bujno zarasel. A če pogledamo katerekoli posnetke iz začetka prejšnjega stoletja, vidimo, da je bilo rastlinje revno - zaradi podnebnih pogojev in zaradi paše. Z vstopom Italije v vojno na strani Antante pa je zaporedni topovski bara-žni ogenj vseh mogočih kalibrov - havbice tudi preko 200 mm, skupaj z ročnimi bombami in namenskimi požigi, razril in požgal obsežna pobočja. Apnenčasto skalovje je s svojimi okruški podvojilo smrtonosno točo šrapnelov in tudi navadnih mitraljeških ter puškinih izstrelkov. Ob upoštevanju vsega navedenega in marsičesa drugega, povezanega z ljudskim izročilom, prehrambenimi navadami, izle- tništvom ter pohodništvom, gospodarskimi dejavnostmi in kulturo, se je začelo nekaj premikati v zavesti nekaterih ožjih krajanov in ne samo, kajti naselje je številčno zelo omejeno. Povezalo se je pet, šest ljudi in lansko leto so ustanovili društvo, ki je zaradi letošnje jubilejno okrogle obletnice začetka Velike vojne usmerilo svoje zanimanje na krajevno dogajanje med njo. Društvo Vrnitev - Il ritorno (ime se miselno in čustveno nanaša na vračanje prebivalcev po prvi svetovni vojni, a tudi na sodobnejše vračanje h koreninam in osveščanje v zvezi s prostorom ter dogajanji na njem) je kot prvo svojo pobudo izbralo, da pripravi razstavo, na kateri naj posnetki pripovedujejo o vojnem času v začetku prejšnjega stoletja. Vsi posnetki, ki jih je enaindvajset - velika večina med njimi je iz zbirke Mitje Jur-na s Peči, avtorja tudi nedavno izšle dvojezične knjige o dogajanjih na Brestovcu med prvo svetovno vojno - se nanaša na relativno kratek odsek desno in levo od Deveta-kov do Vižintinov in Čukišča. Še nikoli niso bili prikazani na razstavi, kaj šele objavljeni v kakšni knjigi. Posnetke sta povečala, primerno okvirila in razobesila po stenah gostišča Pri Miljotu, kjer je tudi društveni sedež, Igor Ožbot in Robert Peric. Dva eksponata - topovska izstrelka - je lastnik Dario Grilj pripeljal z Vrha. Razstava vabi k osredotočenju obiskovalčeve pozornosti na drugorazreden in gotovo manj bučen vidik vojnega dogajanja, ki se je tod odvijalo v letih 1915-1917. Pri- kazuje in razlaga opazovalcu, v kolikšni meri je velika zgodovina zaznamovala to ozemlje in njegove ljudi. Smrtna mora je trajala točno 888 dni in noči, se pravi od začetka spopadov do premika fronte na reko Piave po 12. Soški ofenzivi, ko so avstrijske in nemške enote povzročile razsulo italijanske obrambe na celotni Soški fronti ter brezglavi umik kar dveh italijanskih armad ob koncu oktobra 1917. Tedaj je sicer umolknilo grmenje topov in tudi brezplodno jurišanje po kraških pobočjih, vrtačah in planotah ni več zahtevalo na tisoče mrtvih, toda krvavi bakanali so se nadaljevali drugje ... Na razstavljenih posnetkih vidimo zaledne prizore okrog Devetakov z avstrijskimi zajetimi ranjenci, ki jih podpirajo italijanski vojaki; opaziti je krčmo prav s tedanjim slovenskim napisom »krčma«, ki je stala čez cesto na nasprotni strani glede na sedanje gostišče; v vrsto so na podstavkih nameščeni veliki sodi z vodo, ki so jo dostavljali na položaje; z nasprotnega pobočja je vidna panorama pod in nad cesto s kupi kamenja, ki so ga nagrmadili med kopanjem kavern/zavetišč; na začetku doline, koder je potekala rimska cesta in na dnu katere je bilo veliko vojaško pokopališče, je videti zaradi obrabe razstre-ljeno havbico; lep in geometrijsko izdelan je spomenik z nameščenimi topovskimi izstrelki pri Vižintinih, od katerega pa je sedaj vidna le kamnita plošča; izreden je slavnostni vhod na samotno pokopališče, prav tako v smeri Vižintinov; nekaj je posnetkov z italijanskimi visokimi častniki ... Nisem povsem seznanjen z vsemi do- gajanji in pripravami, namenjenimi beleženju okrogle obletnice Velike vojne - kdo pa je?, saj je tega gotovo ogromno - a dozdeva se mi, da je razstava pri Devetakih ena od prvih oprijemljivih in uresničenih pobud, čeprav smo že brali, da so nekatere manjše prireditve bile označene z obletnico. Dogajalo se pač bo, da bo marsikdo - kot nas izkušnja tisočletnice prve omembe Gorice izpred trinajstih let uči - »okinčal« vse mogoče prireditve z letošnjo 100-letnico, da bo izprosil kaj javnih sredstev. Ni to primer pravkar odprte razstave, ki so jo društveni člani povsem samostojno in s svojimi delovnimi in denarnimi prispevki ponudili na vpogled. Didaskalije k še neobjavljenim fotografijam (z leve proti desni) 1) Pri Devetakih: v ozadju kamniti Brestovec ob cesti, ki pelje v Doberdob. Orožnik nadzira dva ranjena ujetnika, enega podpira brkati italijanski pešak. (Arhiv Tržiški kulturni konzorcij) 2) Stražarnica z vojakom pred ruševinami stare Krčme pri Devetakih. (Arhiv Mitja Juren) 3) Iz zaklonišč proti sovražnikovim topniškim obstreljevanjem, naslonjenih na zidove Krčme, italijanski častniki opazujejo telefonista, ki skuša vzpostaviti telefonsko zvezo. (ArhivMitja Juren) 4) Možnar kalibra 210 mm v trenutku izstrela. V ozadju obris Krčme pri Devetakih. (Arhiv Mitja Juren) 5) Dol v smeri Devetakov - skladišče vode. (Arhiv ISCAG Rim) 6) Mogočni vhod na avstro ogrsko pokopališče (ArhivMitja Juren) 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 BENEŠKI KULTURNI DELAVEC VILJEM CERNO Ponosen na jezik in slovensko kulturo aj predstavlja priznanje ob dnevu slovenske kulture za vas, ki se v videmski pokrajini že vse življenje zavzemate za njeno ohranitev in ovrednotenje? »To priznanje bogati moje srce. Od nekdaj sem iz srca želel, da bi bili od Rezije in Kanalske doline preko Terske in Karnajske doline ter vse do Nadiških dolin ponosni na slovensko kulturo in jezik. Želel sem, da ne bi bili mi, ki živimo na tem najbolj zahodnem delu slovenskega kulturnega prostora, vedno zadnji. Zato sem se potegoval za to, da bi organizirali čim več stvari, da bi bili čim bolj vidni, pa čeprav naš obstoj v videmski pokrajini dolgo ni bil priznan in je bila slovenska beseda zaničevana ter z njo tudi mi sami, ki smo poudarjali, da je naše narečje slovensko.« Bili ste med ustanovitelji Kulturnega društva Ivan Trinko, ki je bilo prvo slovensko društvo v videmski pokrajini, saj je pred tem kot edina organizirana dejavnost deloval le časopis Matajur. »Tu pri nas je bila po vojni aktivna Demokratična fronta Slovencev, v kateri so bili tudi Izidor Predan, Mario Kont in Vojmir Tedol-di, ustanovitelj in prvi urednik Matajurja. Toda njen sedež v Špetru je bil na dan, ko so v Milanu ustanovili post-fašistično stranko, zažgan. V Benečiji, kjer so bili nacionalisti in organizacija Gladio zelo dejavni, boj za ohranitev slovenskega jezika ni bil enostaven; še več, včasih je bil tudi nevaren. Eno leto po smrti Ivana Trin-ka smo se dijaki, ki smo študirali pri šolskih sestrah v Gorici, odločili, da ustanovimo društvo. Sam sem bil najprej tajnik, nato pa sem postal predsednik, ko je bil Predan imenovan za urednika Matajurja. Da bi v Nadiških dolinah pridobili čim več članov, smo v dogovoru s krajevnimi župniki, saj sem vabila nosil po vseh cerkvah, uradno predstavili društvo v gostilni v Po-dutani, kjer se je zbralo polno ljudi. Kasneje smo Slovenci na Videmskem ustanovili še druga društva, začenši s Centrom za kulturne raziskave v Bardu in KD Rečan. Rad pa bi poudaril, da smo se tu vsi složno zavzemali za našo kulturo, levičarji, duhovniki in tako naprej. Saj so na primer tudi duhovnike, ki so branili naš jezik, zmerjali s titovci in izdajalci.« Nasprotovanje do vsega, kar je bilo slovensko, je bilo, kot ste povedali, na Videm-skem zelo močno. Z zaščitnim zakonom pa ste bili končno tudi uradno priznani. »Pot je bila dolga, a so bili koraki naprej, pa čeprav zelo majhni, stalni. Organizirali smo tečaje slovenščine, v Mašerah smo imeli pošol- SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - Danes ob 17. uri v tržašk Vabilo na umetniški , po slovenski tržaški i Nastop mladih igralcev in glasbenikov - Podelitev pri Dekliška vokalna skupina Bodeča neža, beneški kulturni delavec Viljem Černo in filmski producent Igor Prinčič so dobitniki letošnjih visokih priznanj, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Priznanja jim bodo izročili na današnji osrednji proslavi Slovencev v Italiji, ki se bo pričela ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu. Vstop je prost. Krovni organizaciji sta kulturni program letos zaupali Zvezi slovenskih kulturnih društev, ta pa režiserju Danijelu Malala-nu. Na odru bo zaživel ArTSprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu, približno enourni umetniški program, ki bo občinstvo popeljal na virtualni sprehod mimo šestih postaj, od griča sv. Justa do palače Marenzi, Kanala, pomola Audace in še nekaterih mestnih lokacij, ki so tako ali drugače povezane s slovenskimi tržaškimi ustvarjalci. Občinstvo bo prisluhnilo mladim ljubiteljskim gledališčnikom (na FOTODAMJ@N med včerajšnjo vajo v openskem Prosvetnem domu), ki bodo predstavili verze in odlomke iz številnih literarnih del, medtem ko bodo učenci Glasbene matice zaigrali nekaj skladb tržaških glasbenikov ali takih, ki so vezane na posamezna zgodovinska obdobja. Umetniški program bo dopolnil nastop Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž in MePZ Jacobus Gallus. Slavnostni govornik pa bo tržaški pisatelj Marko Sosič. Pri izvedbi današnje prireditve sodelujejo tudi Glasbena matica, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče in slovenski program RAI. V mali dvorani bo med proslavo potekala (brezplačna) animacija za najmlajše, za katero bo poskrbel Študijski center Melanie Klein. ski pouk, med katerim je, ko so končali pisati naloge, Lucia Costaperaria učila otroke slovenskega jezika in petja. Starši so bili zadovoljni, gladiatorji pa so nato šli od doma do doma in govorili, da je to jugoslovanska šola. Nekateri so se zato odpovedali tej dejavnosti. Mons. Gujon je takrat otroke z avtom vozil iz Matajurja, pa čeprav so ga nekajkrat ustavili orožniki in mu skušali to preprečiti. Dali smo pobudo za srečanje med sosednjimi narodi na Matajurju, za srečanja duhovnikov ob meji, za nas pa je bila še posebno pomembna Kamenica. Da bi tam priredili neke vrste shod Slovencev, je predlagal arhitekt Valentino Simonitti. Bil je to za nas velik praznik, postavili smo kamen z napisom, da se tam srečujemo Slovenci. Napis je bil večkrat pomazan, na cesto so naši nasprotniki metali tudi žeblje, tako da so marsikomu počile gume. Vseeno pa se je tam zbiralo tudi po 5 tisoč ljudi. Ob tem kulturno-družbenem delovanju pa smo samostojno oblikovali tudi svoje politične zahteve. Pogovarjali smo se s tajniki vseh strank, pa tudi z videmskim prefektom in predsednikom pokrajine. Kar zadeva naše priznanje, pa je bil prvi politik, ki je predlagal, naj se nas vključi v zaščitni zakon, Albin Škerk v sedemdesetih letih. Sam sem ta predlog predstavil v Špetru v hotelu Belvedere, kjer smo se zbrali Slovenci pa tudi gladiatorji. Do uradnega priznanja pa je nato prišlo šele leta 2001.« Kakšen je zdaj odnos do slovenske kulture in jezika? »Danes je v glavnem vse bolj umirjeno. Pri nas v Bardu vsako nedeljo med mašo preberemo kaj tudi v našem narečju, sliši se slovenska pesem, k nam prihajajo zbori iz Trsta, Gorice in Slovenije. Medtem ko so v preteklosti na primer v Nadiških dolinah nacionalisti tudi razdejali gostilne, kjer se je pelo po slovensko, fašisti pa so tudi organizirali svoj pohod na dan, ko naj bi zbor Rečan prvič pel med mašo na Le-sah, in so to preprečili. Na splošno se zdaj občuti večje spoštovanje do slovenske kulture in jezika, pa tudi do same Slovenije. Marsikdo se zaveda, da lahko s poznavanjem slovenščine in sodelovanjem s sosedi z druge strani meje ustvarimo boljšo prihodnost za naše kraje, da lahko različne skupnosti mirno sobivamo na svoji zemlji, ne da bi se bilo treba komu odreči svoji kulturi in jeziku. Dokaz tega spremenjenega odnosa je tudi veliko zanimanje za dvojezično šolo. In to je tudi edini način, da se tu pri nas ohranijo naša narečja. Ni dovolj, da jih uporabljamo samo doma, saj otroci že od tretjega leta starosti večji del dneva preživijo v vrtcih oziroma šoli. Da je to res tako, potrjuje prav naša izkušnja, saj se je naše narečje močno ošibilo.« Tjaša Gruden FILMSKI PRODUCENT IGOR PRINCIC Uspeh filma Zoran je uresničitev dolgoletnih skupinskih sanj Dan pred premierno projekcijo filma Zoran, moj nečak idiot, na septembrskem beneškem filmskem festivalu, je Igor Prinčič sedel pri mizi na vrtu velike beneške vile, ki jo je filmska produkcija najela za priredbo nadvse priljubljene festivalske osmice in s skupino sodelavcev definiral še zadnje detajle tistega, kar se je nekaj ur kasneje izkazalo za največji filmski uspeh našega prostora. Od režiserja Matteo Oleotta, do distributerjev Tucker filma in predsednika deželne filmske komisije Federica Poiluccija, so ga vsi nemo poslušali in jemali na znanje njegove napotke in linijo za promocijo filma, ki je samo nekaj ur kasneje docela prevzel publiko. »Igor je pravi guru«, mi je nato zaupal Matteo Oleotto, »ima vizijo, genialne ideje in točno ve, kako doseči zastavljeni cilj. Od njega se lahko samo učimo. Brez njega si res ne morem predstavljati filma in upam, da bom v prihodnosti lahko še delal z njim. Njega in njegovo vizijo bodo danes, na odru Kulturnega doma v Trstu nagradili z visokim priznanjem ob dnevu slovenske kulture, ki ga podeljujeta krovni organizaciji SKGZ in SSO. Igorja Prinčiča sicer ne bo, ker je že odletel v Berlin. Na berlinskem festivalu - nam je povedal po telefonu - »nadaljujemo s promocijo Zorana a tudi z gradnjo in nadgradnjo drugih, novih projektov«. Kako ste sprejeli novico o Prešernovi nagradi? »Z velikim veseljem. Vsaka nagrada je priznanje za opravljeno delo, za prehojeno pot, za to, kar ti je uspelo narediti. V tem primeru tudi za uresničitev velikih sanj. Posebno misel bi v tem trenutku posvetil Darku Bratini in njegovi ideji. Želel bi se spomniti tistih naših prvih začetkov, to je bilo leta 1977, ko nas je zbral okrog sebe in, kot je takrat v nekem članku zapisal Gorazd Vesel, je Bratina dejal, da smo se v imenu filma začeli srečevati, družiti in učiti, da pa bomo nekoč mogoče v istem imenu uspeli celo delati. In to se je trideset in nekaj več let kasneje tudi zares zgodilo. Za to sta bili potrebni velika vizija, a tudi velika trma in delo«. Nagrada je torej tudi dokaz uresničenih skupinskih sanj? »Ja, pomembnih sanj, a tudi muk, trdega dela, sprejemanja pravil. Na vse to smo v resnici ciljali tudi takrat, ko smo ustanovili podjetje Transmedia, prevzeli upravo kinodvorane Vittoria v Gorici in postavili izhodišče za razširitev dejavnosti v Tržič. Sanje so bile tudi pri-četek produkcijske dejavnosti in prepričanja, da filme gledamo, a jih lahko tudi vrtimo in delamo«. Kaj pomeni biti danes producent? Čedomir Kolar je pred tedni v Trstu dejal, da je danes edina možna produkcija, mednarodna koprodukcija ... »To je absolutno res in vsi naši filmi so mednarodne koproduk-cije, kar pomeni, da so pri istem projektu soudeleženi različni narodi in države. Samostojno danes ni več mogoče delati. Edina pot je sodelovanje, iskanje partnerjev, kar predstavlja tudi nove izzive in ide- je. Koprodukcija je danes zakon. Za nas, ki d je tudi edina možnost, da se lahko prebijamo V utemeljitvi današnje nagrade piše, čak idiot, v režiji goriškega režiserja Matte slovenska koprodukcija, ki v obliki in pos dije postavlja na ekran značilno podobo n vljenja«. V bistvu ste s filmom dali našer mejskemu prostoru vidljivost, ki je še ni im »Naš prostor se ponaša tudi z drugimi d zorili nanj. V mislih imam na primer šport, . zultate, s katerimi smo prodirali v javnost. Si jem naš prostor nekaj drugega, mej ni več. N veliko prej. Zamejstvo je danes zelo čuden po prav ne veš, kaj točno pomeni ... « Današnje priznanje pa je pomembno me intelektualec, ki se ukvarja s filmsko u »Filmska umetnost danes ni več zapos da je enakopravna vsem ostalim kulturnim z umetniška zvrst. Prepričan sem, da je to tud živimo navsezadnje v svetu podob. V sedemd s tem začeli, absolutno ni bilo tako: naš kulti večji del svojih energij književnosti. Ko smo retrospektivo slovenskega filma, smo bili veli slovenski film v Italiji, ker je bila v času Jugoslav večena samo slovenskemu filmu in ne nazad Najbrž ste v preteklih mesecih opravil ste dosegli. Zakaj mislite, da je bil Zoran uspeha? »Ker je film, ki ti ob koncu ogleda pusti poveduje zgodbo, ki je vsem zelo blizu. Ker energiji, preprostosti in iskanju nečesa pristne priklicati v dvorane desetletne otroke a tudi ki niso stopili v kino že desetletja, je nepopisn Carlo Mazzacurati je pred par meseci ran nadvse všeč in da je to komedija, ki ze vo delo ... »Z Zoranom smo v naše kraje nekako p je Mazzacurati opravil v Adrii, v pozabljenem jini Polesine. Njegova ocena me seveda poseb tedni smo se podali na izlet po teh njegovih k Kaj pa osmica, ki je na vseh festivali Cannesa, Benetk žela neverjeten uspeh. To tistih genialnih vizij, ki vam jih pripisujejo »Tudi pri filmu je zelo pomembna komu v bistvu začeli že takoj, v business ambientu, / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 em Kulturnem domu ArTSprehod sprehod istvarjalnosti 'znanj - Slavnostni nagovor Marka Sosiča J lelamo na tem obrobju, > naprej.« da »je Zoran, moj ne-:a Oleotta, italijansko-;topkih filmske kome-lašega čezmejnega ži-u, tako zvanemu za-nel. osežki, ki so v času opo-glasbo, a tudi druge re-icer pa je danes po mo-am so v resnici padle že >jem. Tisti - za - pravza- tudi zato, ker ga prej-metnostjo ... tavljena, upam si trditi, ivrstem. Film je uradno li zelo žlahtna zvrst, saj desetih letih, ko smo mi rni prostor je namenjal takrat organizirali prvo iki heretiki. Ker je bil to /ije ta retrospektiva pos-nje, ker je bil to film.« i obračun nad tem, kar deležen tako velikega sladek priokus. Ker pri-je delo, ki govori o naši ga. To, da je Zoran uspel devetdesetletnike, ljudi, no zadoščenje.« i dejal, da mu je bil Zo-:Io spominja na njego- preselili tisto delo, ki ga n delu Veneta, v pokra-ej veseli in prav pred par krajih.« h od lanske Berlinale, a je bila vaša ideja, ena > vaši sodelavci? inikacija. Z osmico smo kakršen je mednarodni DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA Delavnost, disciplina in želja po iskanju kvalitete filmski trg, taka, skoraj naivna poteza zveni zelo eksotično, hkrati pa tudi zelo pristno. Točno tako, kot je bil naš film. In stvar je zadela v črno.« Rekli ste, da v Berlinu že delate za naprej'. Bi nam povedali kaj? »To, kar delamo z Oleottom je top secret. Film Zoran je namreč samo del nekega večjega projekta. O tem pa seveda ne morem še nič povedati. V Argentini smo zaključili s snemanjem novega dela Ivana Gergoleta, Dancing with Maria, aprila pa bomo z Vladom Škafarjem pričeli s snemanjem njegovega novega filma Mama. To bomo snemali v Čedadu, na Topolovem, Slapniku. Tudi to bo seveda čezmejni projekt. Zdaj pa se v Berlinu menimo za nemško distribucijo Zorana, ki bo nato šel tudi na Poljsko, Češko, Slovaško, v Španijo, Portugalsko, v bistvu po vsej Evropi. Zdaj je še na ogled v Sloveniji in tudi v Bosni so film dobro sprejeli.« Ob koncu pa še čisto kratek pripis. V zadnjih nekaj letih, ko sem Igorja Prinčiča srečevala po festivalih, se je vselej spominjal številke Primorskega psa ob odprtju prostorov KB centra v Gorici, ko smo takrat obeležili otvoritev z oceno Gorica:Trst, 9 proti 0. No, mislim, da ta veliki dosežek na filmskem področju producenta Igorja Prinčiča in sploh njegova današnja nagrada, ta rezultat tudi potrjujeta. (Iga) y odmevu najnovejšega uspeha v dolgi vrsti tekmovalnih dosežkov, prve nagrade na referenčnem, državnem zborovskem tekmovanju v Arezzu, je ob Dnevu slovenske kulture praznično zado-nela novica o novem, visokem priznanju, ki je ponovno postavilo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža v ospredje pozornosti. Dolga vrsta nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter vidni umetniški dosežki na koncertnem področju so postali utemeljen povod, da je skupina z Vrha svetega Mihaela prejela znamenje hvaležnosti in odobravanja v obliki enega od priznanj za kulturne dosežke, ki jih bodo najpomembnejši inštitucionalni predstavniki kulturnega in gospodarskega utripa slovenske skupnosti iz naše dežele podelili danes na osrednji slovesnosti v tržaškem Kulturnem domu. Nagrado bi lahko interpretirali tudi simbolično kot splošno bodrilo za izboljšanje, namenjeno vsem pevskim skupinam iz naše dežele kot spodbuda k postavljanju višjih umetniških ciljev. Dosežki Bodeče Neže so namreč naravna posledica dobro nastavljenega dela, stalnega izpopolnjevanja, dolgotrajne investicije in umetniške vizije, ki zahtevajo od vsake članice veliko truda, energij in motivacije, kot nam je povedala samozavestna zborovodkinja Mateja Černic. Bodeča Neža je v naši deželi pevska skupina, ki je v zadnjih letih prejela največje število nagrad in priznanj. Vsaka nova, vidnejša nagrada, prinaša s seboj častna priznanja. Katera je iskra, ki zažene srečno zaporedje dogodkov? Aduti skupine so delavnost, disciplina, želja po iskanju kvalitete, vse to pa podpira nujna emotivna komponenta. Morda bo zvenelo banalno, a ljubezen do glasbe resnično krepi voljo po visokem umetniškem poustvarjanju in utrjuje prijateljske vezi. Za dober rezultat sta enakovredno potrebna strokovna pripravljenost in čustveni doprinos. Ko sem prevzela vodstvo skupine, nisem imela jasne podobe o njenem potencialnem razvoju in ciljih. Nadgrajevale smo postopoma in smo zrastle skupaj, jaz kot zborovodkinja, one kot pev- ke. Prvi uspehi so privabili druge mlade članice iz okolice; takrat smo izstopale, v Gorici ni bilo še nič podobnega. Ko smo pridobile vidno mesto, so nas začele podpirati tudi ustanove, ki nam stojijo še danes ob strani. Zveza slovenske katoliške prosvete nas je na primer predlagala za to in druge nagrade. Nekoč smo iskali referenčne zbore pretežno med odraslimi skupinami, včasih med otroškimi zbori. Danes pa je vsa pozornost ljubiteljev zborovske glasbe usmerjena v kakovostne mladinske zbore. Kaj se je spremenilo? Ko smo začele delovati, je bilo na Goriškem čutiti splošno pomanjkanje mladinskih zborov. Imam vtis, da smo v naših krajih jemali odrasle zbore kot nekaj resnega, mladinske kot rekreativno dejavnost ali kvečjemu kot investicijo v odraslo zborovstvo. Zastareli pogled je v določeni meri prikrajšal zbore za vmesno etapo razvoja. Na Goriškem smo bile zaradi tega novost in smo zato bile tudi deležne posebne pozornosti. Kljub velikim spremembam še vedno ostaja pri nas prepričanje, da mladinskega zbora ne moreš primerjati z odraslim. Kvaliteta pa ne odvisi od starosti pevcev, kot potrjujejo številne zmage mladinskih zborov, ki se uspešno soočajo s konkurenco odraslih pevcev na mednarodnih tekmovanjih. Navadno se pritožujemo, da ni nihče prerok v lastni domovini. V primeru Bodeče Neže pa so tako publika kot institucije, pravočasno prepoznale kvaliteto vašega delovanja. Ko sem prejela razne nagrade kot zborovodkinja, je bilo zaradi Bodeče Neže, zato sem vedno poudarjala, da vsako nagrado simbolično delim z vsemi pevkami. Tokrat sem posebno zadovoljna, ker je priznanje ob Dnevu kulture namenjeno celotni skupini in torej vsaki članici posebej. Je priznanje za vsa žrtvovanja, ki so potrebna za delovanje na dobrem nivoju. Za vsakim nastopom je veliko dela, učenja, napetosti, težkega usklajevanja pevskih vaj s študijem (in delom), nujnih odpovedi mnogim zabavam. Biti vzor za druge skupine je velika odgovornost. Ob prejemu nagrade čutimo veliko odgovornost, a je tudi prijetna odgovornost. Pevke so upravičeno ponosne na to, kar so v teh letih zgradile. Dejstvo, da smo lahko za nekatere skupine zgled je močno sporočilo za mlade, ki na osnovi naše izkušnje razumejo, kaj vse se da narediti s trudom, vztrajnostjo in motivacijo ter da je konstruktivno soočanje z izzivi ključ do zavidljivih uspehov. Rossana Paliaga 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 ZABELEZENO PO PRIPOVEDI SE ŽIVE PRIČE Dalmatinsko-nabrežinska zgodba prosečih rok Lojze Abram Po tistem usodnem juniju leta 1914, ko so streli v Sarajevu pretresli ves tedanji svet in ga porinili v blazno krvo-prelitje vsevprek po Evropi, se je v vojaški suknji znašel tudi 48-letni Giovanni Battista Blason iz Gradišča ob Soči. Doma je moral pustiti tri leta mlajšo ženo Marijo Cernetič doma iz Zdrav-ščine, osem živih otrok od dvanajstih in lastništvo uspešno vpeljane obrtne kamnarsko-kiparske delavnice, v kateri je mojstrsko izdeloval kipe in ornamente za pročelja in notranjosti palač in cerkva. Vojak v Makarski V tistih usodnih trenutkih pa je Blason imel srečo. Niso ga poslali v boje proti Srbiji ali na vzhodno fronto v Galicijo. Dodelili so ga enoti s poveljstvom v Makarski , ki naj bi branila vzhodno jadransko obalo pred morebitnimi italijanskimi napadi z morja. Služenje vojaščine na dalmatinski obali je potekalo sorazmerno mirno. Boji na frontah so bili daleč, največ skrbi pa so Blasonu povzročale vesti, ki so prihajale iz domačih krajev, kjer so se, z vstopom Italije v vojno, na soški fronti razplamteli spopadi, Gradišče in njegova družina pa sta bili v središču vojnega dogajanja. Nedvomno ga je skrbelo, kaj se nedaleč od njegovega doma, dogaja z domačimi in obrtniško kiparskim podjetjem, ki ga je tako skrbno upravljal. V prostem času, kolikor mu ga je dopuščala vojaška služba, je v tistem napetem brezdelju zahajal v Ma-karsko in se kot strokovni poznavalec zanimal in ocenjeval kamnite kiparske ornamente na cerkvenih in drugih stavbah. Nanesla je prilika, da je srečal makarskega škofa, vplivnega generalnega vikarja, dr. Juraja Carica. Ta je v Blasonu spoznal pravšnjega umetnika, ki naj bi uresničil njegovo življenjsko srčno željo. Vepric, lourdsko središče Škof Caric je namreč ob prihodu v Makarsko leta 1906, nedaleč severno od mesta odkril Vepric, od obale rahlo dvigajoče se gozdnato pobočje, prijeten, naraven kraj z bistrim potočkom in stezo do velike votline pod gorskim robom, ki je po velikosti in obliki spominjala na lourdsko votlino v Franciji: po Carice-vem mnenju pravšnji prostor za ureditev romarskega svetišča, posvečenega Lourdski Mariji. Dal je urediti votlino, dohodno pot, na skali je dal postaviti tri velike betonske križe in Hrvatsko lourdsko svetišče v Vepricu so februarja 1909 blagoslovili in predali romarski javnosti. Škof Caric pa si je ob poti do svetišča zamislil tudi postaje križevega pota. Srečanje z vojakom kiparjem-samoukom Blasonom je bilo kot naročeno. Zaprosil ga je, naj bi izklesal kamnite podobe štirinajstih prizorov križevega pota in kip (v naravni velikosti) Kristusa pri molitvi v vrtu Get-semani, ki naj bi stal ob vznožju romarske poti. Blason je ponudbo sprejel in za izpolnitev zahtevne naloge zaprosil nadrejene za oprostitev vojaških obveznosti. Po dobljenem dovoljenju se je iz kamnolomov na Braču oskrbel z belim marmorjem, izdelal načrte, potem pa z dletom in kladivom začel klesati kamnite podobe, angele in kipe. Z oblikovanjem kiparskih umetnin se je ukvarjal kar dve leti in pol in naročeno delo dokončal leta 1917. Najbolj umetniško in duhovno učinkovit je njegov kip Kristusa v Getsemaniju s sklenjenimi rokami v priprošnji k Bogu. Postavljen je bil na začetek romarske poti do lourd-ske votline. Postavitve postaj križevega pota z Blasonovimi kamnitimi figurami in kipi pa škof Caric ni dočakal. Leta 1918 premeščen v Split, je tam tri leta kasneje umrl. Križev pot, druge kapele in razširitev prostora pred svetiščem votlino so v Vepricu postavili in uredili več let kasneje. Tam je tudi Caricev grob. Povratek v Gradišče Giovanni Battista Blason je bil nedvomno zadovoljen in ponosen na svoje izredno kiparsko delo in zadoščen s pohvalami škofa Carica. V Makarski pa ga je ves čas mučila skrb, kaj se dogaja v oddaljenem Gradišču ob Soči, zlasti po prodoru pri Kobaridu in umiku razpršenih italijanskih enot do reke Piave. Končno je orožje utihnilo in preživeli izčrpani avstroogrski vojaki so se skrivaje pred ujetništvom vračali na svoje, od eksplozij na pol porušene, če ne povsem uničene domove, kjer so jih morda v najhujši bedi čakali zdesetkani domači ali izseljeni povratniki. Iz daljne Makarske se je v Gradišče vrnil tudi Blason. Doma je bilo vse razdejano in uničeno, družina razkropljena. Čakala ga je le žena Marija s hčerama Libero in Elviro in sinovi Brunom, Arturom in Mariom. 24-letni sin Remigio, učitelj, je že leta 1918 umrl od malarije v ujetniškem taborišču na Sardinji. Ob zasedbi so ga aretirale italijanske vojaške oblasti. Njegova krivda je bila, da je bil pobudnik ustanovitve socialističnega krožka v Gradišču in sin človeka, ki je izdelal kip cesarja Franca Jožefa. Razmere so bile obupne. Blason se je tega zavedal, a se je vendar pogumno oprijel dela in ne brez težav, velikih žrtev in skrbi za bodočnost svoje dru- žine, začel obnavljati obrtniško kiparsko dejavnost in uvajati v delo in posel svoja najmlajša sinova Artura in Maria, da se naučita elementov ornamentike in nadaljevala očetovo obrt in družinsko tradicijo. Tedaj se je ponudila tudi ugodna priložnost: stekla so dela za popravilo in restavriranje med vojno porušenih pomembnih stavb, cerkva in svetišč in Blason si je zagotovil pomemben posel: iz kupa ruševin je na novo postavil in obnovil Marijino svetišče na Sveti Gori nad Solkanom. S koncem vojne je vsa Julijska krajina pripadla kraljevini Italiji. Razmere so se spremenile: iredentistično na-strojena družba, nove uredbe, novi zakoni in zakrknjena birokracija. Z vso dobro voljo se Blasonova poštena obrtniška dejavnost ni mogla razvijati. Kljub vestnemu delu in korektnemu poslovanju, so posli pod pritiskom birokratskih omejitev in finančnih težav upadali. Po prevzemu oblasti s strani fašistov, ki so bili sovražno nastrojeni na vse, kar je spominjalo na star avstrijski red, se je stanje še poslabšalo. Očetu Blasonu, ki je načelno zavračal fašistične pritiske, je skušal pomagati sin Arturo, najbolj nadarjen in spreten v oblikovanju marmorja in prizadeven upravitelj očetovega podjetja. Dajatve, davki, zavrnjeni krediti, celo blatenje in bojkot kiparskih izdelkov in, nenazadnje, huda gospodarska kriza konec dvajsetih let, so Blasono-vemu podjetju zadali dokončni udarec. V tistih in kasnejših letih so se Blaso-novi sinovi in hčere, izselili v tujino: v Milan in v Ameriko. Spomini, Nabrežina, Milan Na zatonu svojega življenja se je Giovanni Battista Blason nemočen upiral postopnemu propadanju svojega podjetja. S kančkom vedrine pa se je večkrat le spominjal na Vepric in Ma-karsko in pripovedoval o svojem kiparskem delu, predvsem o kipu Kristusa v Getsemaniju, eni njegovih najlepših kiparskih stvaritev. In kolikokrat se mu je utrinila misel in porodila želja, da bi se podal v Dalmacijo in si spet ogledal z njegovimi rokami izklesane Kristusov kip in figure križevega pota. Ni mu bilo dano. Z neizpolnjeno željo je Blason leta 1931 legel v grob in počiva na pokopališču v Tržiču. Njegova ovdovela žena Marija Cernetič pa se je preselila k hčeri v Milan. Po očetovi smrti in zaprtju kiparskega podjetja v Gradišču se je Arturo znašel v hudi stiski. Za delo v svoji stroki je poizvedoval blizu in daleč in pot ga je zanesla tudi v Nabrežino, kjer je tudi spoznal življenjsko sopotnico. Arturo Blason je 4. januarja 1936 poročil Marico Radovič, po domače P'čvaukno in ji, spominjajoč se očetovih pripovedi o kiparskih delih v Vepricu, obljubil, da jo bo peljal v Makarsko in ji pozka-zal učetove umetnine. V tisti dobi in razmerah pa so bili dobri nameni Ar-tura Blasona težko izvedljivi. Zaradi zapletov, dokumentov in tudi stroškov je bilo skoraj nemogoče misliti na potovanje, pa čeprav v bližnjo Jugoslavijo. Namesto v Dalmacijo, se je Arturo, v večni skrbi za zaposlitev, z ženo zatekel k sestri v Milan, kjer se mu je ponudila priložnost, da se, na razpis milanske škofije, udeleži natečaja or-namentike. Mojster v svoji stroki, je zasedel prvo mesto in se veselil, da bo za milansko škofijo opravljal primerna likovna in restavratorska dela, a veliko je bilo razočaranje. Zavrnili so ga, ker ni bil vpisan v fašistično stranko. Kasneje mu je uspelo zaposliti se v kovinarski industriji, kjer je ostal do upokojitve. Na obzorju so se kopičili temni vojni oblaki. V nekaj letih je bila vsa Evropa v ognju. Fašistični in nacistični okupatorji so prodrli tudi na Balkan, tja do Dalmacije, do Makarske in Veprica, kjer so, po propadu fašistične Italije, septembra 1943, bojne operacije proti partrizanom nadaljevali Nemci. Ti so julija 1944 razstrelili tri betonske križe, ki jih je nad votlino Lourdske Marije dal postaviti škof Caric. Pri topovskem streljanju na sovražnika blizu Veprica, se je nemška topovska granata raztreščila v skalo, njeni drobci pa so zadeli in zdrobili roki na kipu Kristusa v Getse-maniju, da sta ostala prazna rokava marmornate tunike. Na srečo slovita Blasonova stvaritev ni utrpela nobene druge škode. Še dolgo po končani vojni je bil stoječi Kristusov kip ob poti do votline brez rok. Pa niti razstreljenih Caricevih križev niso obnovili. Restavratorski poseg Arturo Blason se je po upokojitvi iz Milana z ženo vrnil v Nabrežino. Tam je bil tudi brat Mario. In tedaj se mu je končno izpolnila želja. Po 67 letih od postavitve Kristusovega kipa pred hrvaškim svetiščem Lourdske Marije, si je lahko na lastne oči ogledal in občudoval umetnine, ki jih je oče Blason izklesal in o katerih mu je tolikokrat pripovedoval. Sredi leta 1984 se je Arturo na nečakovo prigovarjanje le odločil in z ženo Marico z letalom pripotoval v Split, od tam pa z avtom v Ma-karsko, kjer je začel poizvedovati po očetovih kiparskih delih. Mimoidoči so ga napotili v Vepric, kjer se je začudeno zagledal v očetov pohabljen kip Kristusa brez rok. Tam je srečal upravitelja svetišča, patra frančiškana Karla Ju-rišica, se mu predstavil kot Blasonov sin in se, na veliko Jurišicevo veselje, ponudil, da bo popravil poškodovano kiparsko mojstrovino. Arturo se je vrnil v Nabrežino, v marmorju izklesal in izoblikoval nove roke za očetovo kiparsko mojstrovino in dve leti kasneje z ženo in izdelanima rokama, preko Reke z ladjo dopo-toval v Vepric, kjer se je, kot gost patra Juriševica, vestno lotil dela in v nekaj dneh v prazna rokava Kristusove tunike strokovno namestil manjkajoči proseči roki. Restavratorski poseg je Arturu dal veliko zadoščenja in bil v izredno veselje hvaležnega patra Jurišica in vseh častilcev Hrvaškega Lourdskega svetišča. Arturo je bil vse do smrti, avgusta 1994, v tesnih prijateljskih stikih in si redno dopisoval s patrom Jurišicem, ki mu je poročal o romarskem čaščenju Kristusa v Getsemaniju ob vznožju svetišča v Vepricu. Tudi v raznih publikacijah in zgibankah o Hrvaškem Lourdu se je pater Jurišic z naklonjenostjo in hvaležnostjo za storjeno delo spominjal Artura Blasona, čigar grob je na na-brežinskem pokopališču. Na fotografijah (v smeri urinega kazalca); 1. Giovanni Battista Blason z družino. 2. V Vepricu, pri patru frančiškanu Jurišicu. 3. Kip angela za križev pot. 4. Blasonov poškodovani kip Kristusa brez rok. 5. Arturo Blason re-stavrira Kristusove roke. 6. Arturo z ženo pred restavriranim kipom. Nedelja, 9. februarja 2014 1 " Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu »Prva prioriteta, da se ne ubijem« SOČI - Američan Bode Millerje po današnjem treningu smuka povedal, da je proga »zelo zahrbtna in zelo hitra. Če nisi povsem zbran in pazljiv, te lahko ubije,« je prepričan. »Proga povsod kaže zobe; na vrhu je agresivna, hitrosti so zelo visoke, polna je grbin in nagibov; kjerkoli se lahko zatakneš.« »Prva prioriteta je bila, da se ne ubijem, druga pa, da popravim včerajšnjo napako na vrhu Medvedjega skoka,« pa je Miller dejal glede nalog za včerajšnji trening. APrimorski ~ dnevnik Tri milijarde gledalcev SOČI - Petkovo slavnostno odprtje olimpijskih iger v Sočiju je pred televizijske sprejemnike po vsem svetu privabilo tri milijarde gledalcev, na stadionu pa je bilo 40.000 ljudi. Takšno oceno števila gledalcev je danes podal organizacijski odbor iger v Sočiju. V Evropi je bila najboljša gledanost v Nemčiji, kjer je pred sprejemniki sedelo 8,99 milijona gledalcev. ALPSKO SMUČANJE - Danes moški smuk, jutri ženske o Smučarji, prosim Večina meni, da se Mazejeva ne bo okitila s kolajno SPLETNA ANKETA www.primorski.eu \ f Pred dnevi smo na naši spletni strani spletne bralce povprašali, ali bo Tina Maze, najboljša slovenska alpska smučarka in rekorderka lanske sezone, osvajala kolajne na olimpijskih igrah v Sočiju. Približno enako število anketirancev (61 proti 59) je izbralo nasprotna odgovora: večina, 37 % je napovedala, da slovenska smučarka ne bo osvojila niti ene kolajne, 35 % pa meni, da bo po Van-couvru osvajala medalje tudi na ruskem prizorišču. Da bo lanska zmagovalka svetovnega pokala osvojila več kot eno kolajno, meni 21. % anketirancev, 5 % (13 odgovorov) pa ne spremlja Tine Maze. Da 35 % (59) Da, več kot eno 21 % (37) Ne 37 % (61) Ne spremljam Tine Maze 7 % (13) N= 170 Bo Tina Maze osvajala kolajne na Oi v Sočiju? SOCI - Od danes bodo v Sočiju v ospredju pozornosti tudi alpski smučarji in smučarke, ki so doslej olimpijsko ozračje spoznavali samo na treningih. Prvi se bodo na smučarski progi Roza Hutor pomerili smukači: z dvema najboljšima časoma se je izkazal Američan Bode Miller, ki je bil s 66 stotinkami sekunde prednosti pred dobitnikom srebrne medalje z zadnjega olimpijskega smuka, Norvežanom Akslom Lundom Svindalom. Start moškega smuka bo ob 8.00. Tam pa ne bo Slovenca Roka Perka, ki se je na treningu hudo padel. Po grozljivem padcu med skokom se je sicer sam odpeljal v dolino. V bolnišnici so mu nato naravnali nosno kost, ostale kosti pa so cele. Jutri pa bodo na vrsti še alpske smučarke. Tino Maze in ostale čaka preizkušnja v superkombinaciji: start smuka bo ob 8.00, slalom pa ob 12.00. Ženske se bodo nato pomerile še v sredo, ko bo na vrsti smuk, su-perveleslalom jih čaka v soboto, nato pa še tehnične discipline. Na včerajšnjem smu-kaškem treningu Slovenke Tina Maze, Ilka Štuhec in Maruša Ferk niso nastopile, Mazejeva je vadila slalom. Najhitrejša je bila Švi-carka Dominique Gisin, njena rojakinja Lara Gut pa je zaostala 19 stotink sekunde. Danes KONČNE ODLOČITVE 8.00 ALPSKO SMUČANJE (Smuk, moški). Tekmujejo: Klemen Kosi (Slo), Paris, Innerhofer, Fill, Hell (Ita) 10.15 DESKANJE (Slopestyle, ženske) 11.00 SMUČARSKI TEK (Skiatlon, 2 X 15 km, ženske). Tekmujejo: Clara, Di Centa, De Fabiani (Ita). 15.30 BIATLON (7,5 km sprint, ženske). Nastopajo: Teja Gregorin (Slo), Wierer, Oberhofer, Gontier, Pon-za (Ita) 15.30 SANKANJE (Enosed, moški, 3./4. vožnja). Tekmujejo: Fischnaller, Zoeggeler, Rieder (Ita). 16.00 UMETNOSTNO DRSANJE (Moški/ženski/plesni pari, prosti program). Tekmuje: Italija. 18.30 SMUČARSKI SKOKI (posamično/srednja skakalnica, moški). Tekmujejo: Peter Prevc, Robert Kranjec, Jaka Hvala, Jurij Tepeš, Jernej Damjan (Slo), Colloredo, Dellasega, Bresadola (Ita) OSTALA TEKMOVANJA 9.00 HOKEJ NA LEDU (Skupina B, ženske: Švedska - Japonska) 12.30 HITROSTNO DRSANJE (3000 m, ženske). Tekmuje: Lollobrigida (Ita) 14.00 HOKEJ NA LEDU (Skupina B, ženske, Rusija -Nemčija) Jutri KONČNE ODLOČITVE 8.00/9.30 - 12.00/13.10 ALPSKO SMUČANJE (Su-perkombinacija, ženske). Tekmujejo: Tina Maze, Ilka Štuhec, Maruša Ferk (Slo), Brignone, Merighetti, E. in N. Fanchini (Ita) 10.45 HITROSTNO DRSANJE (1500 m, moški, finale) 16.00 BIATLON (Zasledovalno, moški, 12,5 km). Tekmujejo: Jakov Fak, Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl (Slo). 19.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA (Grbine, moški, finale) OSTALA TEKMOVANJA 6.00 KRLING (Moški, 1. krog) 11.00 KRLING (Ženske, 1. krog) 11.00 HOKEJ NA LEDU (Ženske, skupina A, Zda - Švica) 14.00 HITROSTNO DRSANJE (500 m, moški). Tekmujeta: Bosa, Nenzi (Ita) 16.00 HOKEJ NA LEDU (Ženske, Skupina A, Finska - Kanada) 16.00 KRLING (Moški, 2. krog) Neposredni prenos po TV: Slo2, Cielo, EuroSport, SkySport. f I »Vau! Pravkar sem zmagal na olimpijskih igrah. V ZDA prinašam prvo zlato kolajno! Lepo je bilo videti vašo pod-i1 poro!Najboljši ste!« je na socialnem omrežju Twitter zali pisal deskarski zmagovalec, Američan Sage Kotsenburg. I »V zadnjem tednu se tako ali tako ne da veliko narediti. Moramo paziti, da v najboljšem počutju prideš na tekmo, smo tudi na visoki nadmorski višini, zato je treba vsak dan spremljati počutje. Treba je prilagajati stx'ari, treninge prilagajati počutju, treba je biti potrpežljiv. Pred tekmo se moramo tudi čimbolj spočiti. Nervoze zaenkrat ne čutim, verjetno se bo začela kazati v zadnjih dnevih pred tekmo,« je dejala slovenska smučarska tekačica Vesna Fabjan v pričakovanju torkovega krstnega nastopa. I »Češki fizioterapevt mi je dobro pozdravil hrbet, startal pa sem s protibolečinsko tableto zaradi vnetja. Hrbet tokrat ni bil problem, težava je bil tek. Ta je bil najslabši v zimi. Prvi krog sem zaradi proge in visoke nadmorske višine začel počasi, vendar me v zadnjem krogu noge niso več ubogale. Ne vem, kaj je bilo. Upam, da je bil to le slab dan,« je bil po včerajšnji biatlonski preizkušnji razočaran Janez Marič. HALO SOCI Rusija še naprej vodi Rusija je drugi dan ekipne preizkušnje v umetnostnem drsanju ohranila vodstvo (47 točk). Na drugem mestu so Kanadčani (41 točk), tretji pa Američani (34 točk). Norveški že štiri medalje Po prvem dnevu ne največ kolajn osvojila Norveška (2 zlati, srebro in bron). Sledi ji Nizozemska (zlato, srebro in bron) ter Kanada (zlato in srebro) in Združene države Amerike (zlato in bron). Po eno kolajno so osvojile Avstrija, Švedska in Češka. Američani opozarjajo na rusko vohunjenje ZDA so opozorile vse obiskovalce zimskih olimpijskih iger v Sočiju na rusko vohunjenje. Američani se morajo v Sočiju zavedati, da je ogrožena njihova kibernetska varnost in vedeti, da na tem področju ne morejo računati z zasebnostjo podatkov, če jih bodo uporabljali na medmrežju. Sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva je skoraj identično z januarskim sporočilom, kjer so Američane opozorili, naj bodo pozorni tudi na kak- šno morebitno teroristično dejanje na igrah. Med drugim pa so Američani prepričani tudi, da zdravniška oskrba v številnih predelih v Rusiji ne ustreza zahodnim standardom. Putin: »Vse to je za ljudi« Naprave, ki so jih v Sočiju in okolici zgradili za olimpijske igre, bodo ljudem služile še več kot 100 let, je v oddaji na televiziji Rosija 1 dejal ruski predsednik Vladimir Putin. »Vse to je za ljudi,« je poudaril Putin in se tako odzval na kritike, da so za gradnjo potrošili preveč. Snežinka se ni stalila Otvoritvena slovesnost v Sočiju je bila po vsesplošnem prepričanju čudovita, pa čeprav se je prirediteljem zgodila manjša nevšečnost - ena od orjaških snežink se med predstavo v nasprotju z ostalimi ni spremenila v olimpijski krog. Ruski televizijski gledalci tega sicer niso videli. Reportažna ekipa je bila namreč o tem, da snežinka ne deluje, opozorjena nekaj sekund prej in šefi so nemudoma odredili, da se namesto živega prenosa v tistem delu objavi posnetek z generalke. Slovenska alpska smučarka Tina Maze ansa Aleksander Cossutta Erik Piccini Livio Rožič Ivan Kerpan Anketa: Učitelji smučanja Tina Maze bo osvojila največ dve kolajni Čeprav s tekmovanji še ni začela, je najboljša slovenska smučarka in rekorderka prejšnje sezone Tina Maze v ospredju pozornosti. Po twitterju so celo zapisali, da ima daleč največ prošenj za fotografiranje. Kakšni pa bodo njeni športni rezultati? Bo osvojila tako želje-no zlato kolajno? Za napoved smo vprašali štiri člane Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OO-ZUS). Zanimalo nas je, koliko kolajn bo osvojila Tina Maze in v kateri disciplini ima največ možnosti, kdo med italijanskimi smučarji in smučarkami lahko cilja na visoko uvrstitev in s kakšnimi občutki bodo spremljali igre, ki so se začele z valom polemik. Aleksander Cossutta, trener pri SPDG: »Mislim, da Tina Maze ne bo osvojila kolajn, saj je letos psihološko nepripravljena in so mlajše smučarke v kategoriji očitno hitrejše. Niti italijanski smučarji ne bodo stopili na stopničke, v moški kategoriji so konkurenti izredno bolj hitri od italijanskih smučarjev. Navijam sicer za vodilno v slalomskem seštevku mlado Američanko Michaelo Shiffrin. V glavnem bom spremljal smučarske discipline.« Erik Piccini, učitelj pri SK Brdina: »Bil bi že velik dosežek, če bo Tina Maze osvojila eno kolajno, morda dve. Možnost ima v hitrih disciplinah (najverjetneje v superveleslalomu), največ možnosti pa v jutrišnji superkom-binaciji. Letos se nikakor ne more otresti krize in priti do lanskih rezultatov. Upam pa, da se motim. V hitrih disciplinah imajo največ možnosti tudi italijanski tekmovalci, predvsem Paris, Fill in Innerhofer, v slalomu pa se lahko izkaže Mollg, a ne verjamem, da bo v boju za kolajno. Italijanske smučarke pa niso favoritke, lahko pa pripravijo kako presenečenje. Največ bom spremljal smučanje in deskanje prostega sloga, pa tudi druge panoge, kot so smučarski skoki, bob in sankanje, hitrostno drsanje ... Nasploh pa si želim, da bi bilo čim manj politične- ga vmešavanja. Zdaj so v ospredju športniki in športni spektakel. Rad bi videl res spektakularne OI, Rusi pa to znajo uspešno izpeljati. Navijal bom za Svin-dala in predvsem Bodeja Millerja.« Livio Rožič, učitelj pri SK Devin in SPDG: »Tina Maze bo osvojila vsaj dve kolajni. Največ možnosti ima v hitrih disciplinah, saj je fizično dobro pripravljena, psihično tudi bolj samozavestna, saj je letos že zmagala. Zaradi manjkajoče eksplozivnosti in ostre konkurence pa ima manj možnosti v slalomu in veleslalomu. Od italijanskih smučarjev in smučark imata največ možnosti Manfred Mollg in Federica Brignone. Poleg alpskega smučanja bom spremljal smučarske skoke, skicross, ker ima tam Slovenija možnosti za osvojitev kolajn. Mislim predvsem na Roberta Kranjca in Filipa Flisarja. Navijam pa za Tino Maze in Bodeja Millerja. Vsekakor pa olimpijske igre v Rusiji doživljam preprosto kot športnik, politika me ne zanima.« Ivan Kerpan, trener ŠD Mladine: »Tina Maze bo morda osvojila eno kolajno. Pričakoval sem nekoliko slabši začetek sezone, ker sem mislim, da bo stopnjevala formo do olimpijskih iger. Vendar tudi na zadnjih nastopih ni blestela. Največ možnosti ima v hitrih disciplinah, saj je konkurenca manj ostra, več tekmovalk je na enaki ravni, v tehničnih pa nekatere smučarke zelo izstopajo. Tudi italijanski smučarji imajo največ možnosti v hitrih disciplinah, ekipa je konkurenčna. Olimpijske igre bom spremljal, kolikor bo mi dovoljeval čas. Ko bom doma, bom gledal karkoli, navijal pa bom za avstrijskega smučarja Hirscherja, saj so mi od vedno všeč smučarji, ki so zoprni, razveselilo pa bi me, da bi kolajno osvojil tudi Bode Miller, saj je med najstarejšimi in vztraja s svojo tehniko. O letošnjem organizatorju pa tako: olimpijske igre bom spremljal z enakim zanimanjem kot ostale, saj država organizatorka ne vpliva na oceno iger. (V.S.) 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 Všečkaj Olimpijski m 1 300 medalj so pripravili organizatorji iger v Sočiju. Skupno tehtajo 700 kilogramov. Za to so porabili 2,5 kilograma zlata z oznako 999, 490 kilogramov srebra z oznako 960 in 210 kilogramov brona. Žirijo prepričal njegov izum »Holy Crail« Američan Sage Kotsenburg je bil včeraj dobitnik prve zlate kolajne v Sočiju. Američan je v finalu deskarskega snežnega parka za boljšega izmed dveh nastopov dobil 93,50 točke. Srebro je pripadlo Norvežanu Staaleju Sandbechu, bron pa Kanadčanu Marku McMorrisu. Deskarje je na Rdeči poljani pozdravilo sonce, v njem pa se je najbolje znašel Kotsenburg, ki je že s svojim prvim finalnim nastopom zbral dovolj točk za zlato kolajno. Kotsenburg je sodnike najbolj prepričal s pisano paleto prijemov, med katerimi je tudi njegov izum «Holy Crail». SMUČARSKI TEK IN BIATLON - Norveška olimpijska prvaka, dvojica B&B, Bjoerndalen in Bjoergen Nepremagljiva vikinga o Marit Bjoergen ansa Ole Einar Bjoerndalen ansa SOČI - Norveška je na včerajšnjih prvih finalnih preizkušnjah v tekaškem in baitlonskem središču Laura že pokazala zobe. Na najvišjo stopničko sta stopila smučarska tekačica Marit Bjoergen, ki dobesedno piše športno zgodovino Norveške, in pa biatlonec Ole Einar Bjoerndalen, ki je najvišji olimpijski stopnički stal že sedmič. Marit Bjoergen je z včerajšnjo zmago v dvojnem zasledovanju postala najboljša norveška olimpijka v zgodovini in najstarejša olimpijska zmagovalka - kmalu bo dopolnila 34 let - v posamičnih disciplinah smučarskega teka. Pred tem je bila najstarejša Italijanka Stefania Belmondo s 33 leti in 27 dnevi, ki je leta 2002 v Salt Lake Ci-tyju zmagala na 15 km prosto. Z zlato kolajno se je Bjoergnova okitila že četrtič, preostale tri je osvojila pred štirimi leti Van-couvru. Norvežanka je na preizkušnji, dolgi 15 kilometrov, za 1,8 sekunde prehitela Švedinjo Charlotte Kalla, tretja pa je bila Norvežanka Heidi Weng s 13,2 sekunde zaostanka. »Moj cilj je bila ena zlata kolajna, tako da se lahko sedaj nekoliko sprostim. Do konca olimpijskih iger lahko uživam,« je po tekmi dejala Bjoergnova, ki je z mislimi že pri prihodnjih tekmah. »Resnično si želim nastopiti na vseh šestih tekma. Vse je možno,« napoveduje. Edina slovenska predstavnica na današnji tekmi Barbara Jezeršek je s 19. mestom zadovoljna, čeprav je to dve mesti slabše od uvrstitve v Vancouvru. Po klasičnem teku ji je sicer kazalo bolje, saj je smuči zamenjala kot 12., v prosti tehniki pa je nekoliko popustila. Po tekmi je pohvalila serviserje, ki so ji pripravili odlične smuči. Tri mesta više, na 16. mestu, pa je prvi olimpijski nastop zaključila Marina Piller iz Sappade. Zmagovalec uvodne biatlonske preizkušnje - 10 kilometrskega sprinta - zimzeleni Norvežan Ole Einar Bjoerndalen je postal prav tako najstarejši zmagovalec posamične olimpijske tekme v zgodovini. Osvojil je že svojo 12. olimpijsko medaljo, sedmo zlato, s čimer se je še utrdil na drugem mestu večne lestvice dobitnikov olimpijskih medalj na zimskih igrah. Od prvega mesta rojaka, sicer smučarskega tekača Bjoerna Daehlieja, ga zdaj loči le še ena zmaga. Le 1,3 sekunde je zaostal Avstrijec Dominik Landertinger, tretji pa je bil Čeh Jaroslav Soukup, ki je zaostal 5,7 sekunde. Bjoern-dalen je konec januarja dopolnil 40 let. Z razliko od Avstrijca in Čeha tudi po enkrat v kazenski krog, a kljub temu mu je uspelo stopiti na najvišjo stopničko. Med četverico slovenskih tekmovalcev je bil po pričakovanjih najboljši Jakov Fak, ki je bil 100- odstoten na strelišču, s 33 sekundami zaostanka pa je osvojil 10. mesto, Klemen Bauer pa je bil 26. »Prebili smo led. Jakov je napravil odličen izid glede na poškodbe in bolezen, ki jih je imel to zimo. Če pogledam, kjer je bil še nedavno, je pravi čudež, da je sedaj tu, kjer je. Bauer z dvema zgrešenima streloma ni mogel več, ker ni superioren tekač,« je tekmo strnil glavni slovenski trener Uroš Velepec. Na 11. in 12. mestu pa sta pristala »azzurra« Dominik Windisch in Lukas Hofer. Armin Zöggeler tretji, danes še zadnji vožnji Sankači so opravili s polovico tekme med enosedi. V najboljšem položaju po dveh vožnjah je branilec naslova Nemec Felix Loch pred 42-letnim Rusom Albertom Demčenkom in še eno starosto olimpijskih iger 40-letnim »azzurrom« Arminom Zöggeler-jem (na fotografiji ANSA). V boju za medalje je še vsa prva deseterica tekmovalcev. Loch in Dem-čenko malce odstopata, med tretjim Zöggelerjem in 10. mestom pa je manj kot pol sekunde razlike. Tretja in četrta vožnja bosta na sporedu danes popoldne (od 15.30). Kranjec nima sreče, v finalu tudi Colloredo Za slovenskega smučarskega skakalca Roberta Kranjca (na sliki) so se kvalifikacije za današnjo tekmo na olimpijski srednji skakalnici nesrečno končale. Drugič v treh dneh je padel, tokrat je storil napako po doskoku. Dokončna odločitev o nastopu slovenskega skakalca na današnji tekmi bo padla danes. Kranjev c je imel je imel že zagotovljen nastop v finalu, saj je med desetimi najboljšimi v svetovnem pokalu. Enako velja tudi za Prevca. Na tekmi bosta poleg Prevca in Kranjca nastopila tudi preostala Slovenca: Jernej Damjan in Jurij Tepeš. V finale se je uvrstil tudi Sebastian Colloredo iz Kanalske doline (11. mesto, 116,9 m). Včerajšnji izidi HITROSTNO DRSANJE (5000 m, moški): 1. Sven Kramer (Niz) 6:10,76; 2. Jan Blokhuijsen (Niz) 6:15,71; 3. Jorrit Bergsma (Niz) 6:16,66; 4. Bart Rene M Swings (Bel) 6:17,79; 5. Sverre Lunde Pedersen (Nor) 6:18,84; 6. Denis Juskov (Rus) 6:19,51; 7. Ivan Skobrev (Rus) 6:19,83; 8. Patrick Beckert (Nem) 6:21,18; 9. Boekko (Nor) 6:22,83; 10. Geisreiter (Nem) 6:24,79; 17. Andrea Giovannini (Ita) 20,08. BIATLON (sprint, 10 km, moški): 1. Ole Einar Bjoerndalen (Nor) 24:33,5/1; 2. Dominik Landertinger (Avt) + 1,3/0; 3. Jaroslav Soukup (Češ) 5,7/0; 4. Anton Šipulin (Rus) 6,4/1; 5. JeanPhilippe le Guellec (Kan) 9,7/0; 6. Martin Fourcade (Fra) 12,4/1; 7. Eder (Avt) 13,7/0; 8. Moravec (Češ) 14,6/0; 9. Emil Hegle Svendsen (Nor) 29,3/1; 10. Jakov Fak (Slo) 33,0/0; 11. Dominik Windisch (Ita) 34,1; 12. Lucas Hofer (Ita) 35,5; 26. Klemen Bauer (Slo) 1:07,2/2. SMUČARSKI TEK (skiatlon, 2 x 7,5 km, ženske): 1. Marit Bjoergen (Nor) 38:33,6; 2. Charlotte Kalla (Šve) + 1,8; 3. Heidi Weng (Nor) 13,2; 4. Therese Johaug (Nor) 14,6; 5. Aino-Kaisa Saarinen (Fin) 15,3; 6. Justyna Kowalczyk (Pol) 56,1; 7. Kerttu Niskanen (Fin) 1:01,7; 8. Diggins (ZDA) 1:31,9; 9. Emma Wiken (Šve) 1:33,6; 10. Išida (Jap) 1:34,7; 16. Marina Piller (Ita) 1.40,4; 19. Barbara Jezeršek (Slo) 1:55,9. DESKANJE (Slopestyle, moški): 1. Sage Kotsenburg (ZDA) 93,50; 2. Staale Sandbech (Nor) 91,75; 3. Mark McMorris (Kan) 88,75; 4. Thorgren (Šve) 87,50; 5. Parrot (Kan) 87,25; 6. Nicholls (VBr) 85,50; 7. Piiroinen (Fin) 81,25; 8. Juki Kadono (Jap) 75,75; 9. Sebastien Toutant (Kan) 58,50; 10. Billy Morgan (VBr) 39,75. PROSTI SLOG (Grbine, finale, ženske): 1. Justine Dufour-Lapointe (Kan) 22,44; 2. Chloe Dufour-Lapointe (Kan) 21,66; 3. Hannah Kearney (ZDA) 21,49; 4. Aiko Uemura (Jap) 20,66 5. Cox (Avs) 19,43; 6. Outtrim (ZDA) 19,37. HOKEJ NA LEDU (Ženske, 1. krog): skupina A: Zda - Finska 3:1, Kanada - Švica 5:0. NOGOMET - A-liga Udinese zmagal, Josip Iličic zadel, Balotelli pa ... jokal VIDEM - Trikrat Udinese. Videmska ekipa je v sinočnjem vnaprej igranem krogu A-lige gladko s 3:0 premagal Chievo in se je tako oddaljila od nevarnega spodnjega dela lestvice. Medtem ko Chievo tone v vse večjo krizo. Vsi trije goli so padli v drugem polčasu. Nasprotnikovo mrežo je prvič zatresel kapetan Di Natale. Nato sta se med strelce vpisala še Bruno Fernandes in Ba-du. Fiorentina je z 2:0 premagala Atalanto. Prvi gol je dosegel slovenski napadalec Josip Iličic (drugi letošnji gol). Piko na i pa je postavil Wolski. Večerna tekma med Napolijem in Milanom se je končala z zmago Neapeljčanov, ki so črno-rdeče premagali s 3:1 (Inler v 11., Higuain v 56. in 82.; Taarabt v 8.). Milan je tokrat igral slabo. Balotelli je po zamenjavi zapustil igrišče v solzah. Danes: 12.30 Torino - Bologna, 15.00 Verona - Juventus, Lazio - Roma, Livorno - Genoa, Parma - Catania, Sampdoria -Cagliari, 20.45 Inter - Sassuolo. Vrstni red: Juventus 59, Roma 50, Napoli 47, Fiorentina 44, Verona 35, Inter 33, Torino 33, Parma 32, Lazio 31, Milan 29, Genoa 27, Atalanta 27, Udinese 26, Sampdoria 25, Cagliari 24, Chievo 18, Bologna 18, Livorno 17, Sassuolo 17, Catania 15. EVROPSKI PRVAKI - Italijani so novi evropski prvaki v dvoranskem nogometu. V finalu v Antwerpnu so s 3:1 premagali Rusijo. Bron so osvojili zmagovalci prejšnjega EP Španci, ki so v malem finalu ugnali Portugalsko z 8:4. KRKA PRVIČ - Košarkarji Krke so prvič v zgodovini postali pokalni prvaki Slovenije. V finalu zaključnega turnirja pokala Spar v Mariboru so premagali Union Olimpijo s 83:70 (24:21, 48:35, 72:49). ITALIJANSKI POKAL - Polfinala: Brindisi - Siena 80:89, Sassari - Reggio Emilia 92:86. Finale, danes (18.00): Siena - Sassari. ŽENSKA A2-LIGA - Skupina za napredovanje: Sgt - San Giovanni 41:50, Querciambiente Milje - Genova 50:59. ROKOMET - A1-liga: Meran - Pallamano Ts 26:28. ODBOJKA - Moška srednjeevropska liga: Posojilnica Dob - ACH Volley 2:3 (17, -21, 15, -20, -13). VATERPOLO - Moška A2-liga: Torino - Pallanuoto TS 7:8. TRST - Nagrajevanje italijanskih reprezentantov Največ jadralcev Trst znova potrdil svojo bogato športno tradicijo Nagrajenci (v smeri urinih kazalcev) Simon Sivitz Košuta, Jaš Farneti, Matia Ugrin, Francesca Russo Cirillo, Carlotta Omari in Martina Pecchiar. Ostali nagrajenci so bili odsotni fotodamj@n V polni tržaški občinski dvorani so včeraj podelili priznanja vsem tržaškim športnikom, ki so v letu 2013 oblekli dres italijanske reprezentance. Pod taktirko »večne« predsednice društva »Azzurri d'Italia« Marcelle Skabar je nagrado prejelo natanko 71 športnic in športnikov, ki so v preteklem letu branili barve Italije na mednarodni ravni. Ni slučaj, da so nagrade podelili tolikšnemu številu mladih, saj je ravno tržaško združenje »az-zurrov« najbolj številno v Italiji. Trst je torej znova potrdil svojo bogato športno tradicijo, kateri gotovo prispevajo svoj delež tudi slovenski športniki oziroma slovenska društva. Na včerajšnji tradicionalni podelitvi plaket so tako nagradili tudi jadralski par Čupe Simon Sivitz Košuta-Jaš Farneti, mešano posadko Sirene in SVBG Carlotta Omari-Francesca Russo Cirillo in jadralca Ma-tio Ugrina (Sirena) - velja poudariti, da je bilo kar 19 od skupnih 71 prejemnikov nagrade jadralcev. Priznanje so prejeli še hokejist Poleta Jacopo Degano, igralec baseballa Ilja Krečič (ki je trenutno v ZDA, tako da je nagrado dvignil oče), gimnastičarka Tea Ugrin in ko-talkarica Martina Pecchiar. (I.F.) SK Devin ekipno drugi, dve prvi mesti! V kraju Forni di Sopra je SK Devin uspešno izpeljal uradno tekmo FISI za 7. pokal Alternativa sport za otroški kategoriji babyji in miški. Po dveh preizkušnjah - veleslalomu in slalomu - sta na najvišjo stopničko stopila smučarja Devina Maks Skerk med baby 2 in Caterina Sinigoi med miški 1. Na društveni lestvici je SK Devin osvojil visoko 2. mesto. O tekmi bomo še poročali. Pivk deželni prvak Na progi Varmost v smučarskem središču Forni di Sopra so v petek zvečer podelili deželne naslove turnim smučarjem. Pri vzponu je bil najhitrejši slovenski turni smučar iz Žabnic Tadei Pivk, za njim pa je za več kot dve minuti zaostal Marco Del Missier. / ŠPORT Nedelja, 9. februarja 2014 19 košarka - Nova zmaga Jadrana Franco Strelsko razpoloženi Jadran Franco - Firenze 80:65 (25:13, 42:32, 61:46) Jadran: D. Batich 9 (-, 0:6, 3:7), Ban 22 (1:2, 3:4, 5:7), De Petris 12 (-, 6:12, -), Franco 11 (2:2, 0:1, 3:6), Malalan 13 (2:3, 4:7, 1:1), M. Batich 3 (-, 0:2, 1:1), Slavec 3 (-, -, 1:1), Marusic 5 (-, 1:5, 1:1), Ridolfi 2 (-, 1:2, -), Leghissa. Trener: Mura. Izgubljene žoge: 10, pridobljene žoge: 4; skoki 35 (9 v napadu, 26 v obrambi). Jadran Franco nadaljuje z zmagovalnim ritmom. Šesto zaporedno zmago je tokrat vknjižil pred domačimi gledalci proti skromnejšemu nasprotniku, ki zaseda dno lestvice. Že res, da je bila zmaga več kot pričakovana, a je bila v danih okoliščinah za jadranovce pomemben zrelostni izpit. Dokazati so morali, da so upravičeno pri vrhu, prvič pa so igrali tudi kot najuspešnejša ekipa drugega dela prvenstva. Doslej so morali ostale zasledovali, zdaj pa igrajo vlogo favorita. Nalogo pa je Jadran odlično opravil, saj je goste iz Firenc povsem nadigral. »Vedeli smo, da se nam bodo v bran postavili s consko obrambo, in temu smo odlično odgovorili. Z dobrim kroženjem zoge in odkrivanjem smo si si pnigra-le dobre mete, ki smo jih tudi zadeli, v drugem delu, ko so igrali mož na moža, pa smo znali izkoristiti igro ena proti ena,« je pojasnil trener Andrea Mura. Jadran je vodstvo prevzel že na začetku, prednost pa večal predvsem z uspešnimi meti iz razdalje. Kot kaže, so v zadnjih tednih jadranovci dobro strelsko razpoloženi. Samo v prvem delu so zadeli kar 11 metov za tri točke (65 %, 11:17), manj natančni pa so bili iz igre (4:19). Razen manjših napak je bila tudi igra v obrambi vselej na mestu: koncentracija in borbenost sta bili skoraj do konca na višku, kar je Firence večkrat prisililo, da je metalo iz neizdelanih položajev, velikokrat pa si meta sploh ni priigralo. Pri Jadranu je nekaj zaškripalo samo na polovici druge četrtine, ko so dovolili, da so se gostje približali na 6 točk (36:30), vendar se je zbranost kmalu vrnila, da so na odmor odšli z varnimi desetimi točkami prednosti. Največji naskok si je domača ekipa priigrala v prvi akciji zadnje četrtine (plus 21, 64:43), ko je Franco dosegel tretjo zaporedno trojko, pred tem pa je iz Carlo De Petris je bil v napadu natančen razdalje bil uspešen še Ban. Pod košem se je tokrat izkazal ob Francu (10 skokov) tudi De Petris, ki je dobri obrambi dodal še preciznost v napadu (12 točk). (V.S.) fotodamj@n košarka - Deželna C-liga Odličnih 35 minut Breg je zasluženo premagal zadnjega na lestvici - Na koncu so si Vatovčevi fantje privoščili »black out« Dominik Kos (Breg) Breg - Rorai 69:61 (22:14, 37:25, 54:40) Breg: M. Grimaldi 8 (-, 4:5, 0:1), Tul n.v., Coretti n.v., Crismani (-, 0:1, 0:2), Semec 10 (2:2, 4:11, -), Spi-gaglia 5 (1:1, 2:6, -), Cigliani 11 (1:2, 3:6, 2:3), Kos 15 (4:4, 4:6, 1:2), Gori 12 (-, 6:9, 0:2), A. Grimaldi 8 (2:3, 3:4, 0:1). Trener: Vatovec. Breg je celih 35 minut igral zelo dobro. »V obrambi smo branili kot je treba. V napadu smo bili natančni in prodorni. Skratka: fantom res nisem imel kaj očitati. Nato pa 'black out. Dejansko smo se blokirali. Popustili smo na celotni črti,« je orisal včerajšnji potek dogodkov v Dolini Bregov trener Valter Vatovec, ki je še dodal: »V zadnjem tednu smo sicer trenirali bolj slabo, saj so bili nekateri zaradi različnih razlogov odsotni. V prihodnjih treh krogih nas čakajo pomembni dvoboji. Nanje se moramo primerno pripraviti. Vesel sem, da se je v peterko vrnil Marco Grimaldi, ki nam bo še kako v veliko pomoč.« Najboljši Bregov strelec je bil tokrat Dominik Kos, ki je dosegel 15 točk. BOR JUTRI - Borovci bodo jutri ob 20.30 na stadionu 1. maja v Trstu gostili Tarcento. hokej na rolerjih Polet Kwins ni imel lahke naloge Legnaro - Polet Kwins 2:7 (1:4) Strelci: De Iaco 2, Mariotto 3, P. Cavalieri 1, Fabietti 1. Polet: Galessi, Biason, Poloni, De Iaco, G. in P. Cavalieri, Mariotto, S. Ko-korovec, Grusovin, Monteleone, Me-deot, Zol, Fabietti. Trener: Rusanov. Tokrat so še nepremagani pole-tovci naleteli na izredno borbenega nasprotnika, ki si je srčno želel zmage. Temu primerna je bila tudi njihova agresivna obramba, ki ni pustila poletovcem niti daha. Zato so si priigrali tudi veliko osebnih napak in kar šestkrat ostali z igralcem manj, kar jih je stalo dva gola. Kljub temu pa so se jim brez odsotnih Battistija in Degana uspeli zo-perstaviti predvsem z dobro organizirano igro v napadu. Tako si je Polet priigral sedem uspešnih zaključkov, ki jih rezervni vratar ni uspel ubraniti. V zadnjem krogu rednega dela bo Polet na Opčinah gostil Forli. Med nagrajenci pet članov Sirene Deželna jadralna zveza XIII cone je včeraj nagradila najzaslužnejše jadralce, ki so se izkazali v letu 2013 na mednarodni, državni in conski ravni. Za mednarodni uspeh je priznanje prejel Branko Brcin, član Sirene, ki se je na oder za zmagovalce povzpel s posadkami v razredih X41, X35 in Ufo22. Nagradili so tudi članico Sirene Carolotto Omari, ki je s flokistko Francesco Russo Cirillo (SVBG) osvojila 1. mesto na prvnestvu Eurosaf in državni naslov med dekleti v razredu 420, med optimisti pa Saro Zuppin, Tineja Sternija in Eliso Manzin, ki so osvojili conski naslov v otroškem razredu med junioresi in kadeti. Na fotografiji (z leve): Branko Brcin, Carlotta Omari, Elisa Manzin, Sara Zuppin in Tinej Sterni. primorski_sport ¥ fcurtfcfcer Domači šport Danes Nedelja, 9. februarja 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Tržizmu (Tricesimo): Tricesimo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Terzo; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Isonzo 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Domju: Roianese - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Opicina; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Staranzano; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Primorje NARAŠČAJNIKI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras Repen - Manzanese; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Špetru ob Soči: Isonzo -Sovodnje; 11.30 v Štarancanu: Staranzano - Kras ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Morcianu di Romagna: Rovelli RN - Sloga Tabor Televita 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - S.Andrea UNDER 19 MOŠKI - 16.00 v Villi Vicentini: Villains - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Fincantieri UNDER 15 MOŠKI - 10.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Pordenone; 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Villiains UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - V Sieni, 10.00 Kras - Alto Sebino, 12.30 Siena - Kras ŽENSKA B-LIGA - V Zgoniku, 10.00 Kras -Duomofolgore, 12.30 Kras - Gemona, 14.30 Sarmeola - Kras Jutri Ponedeljek, 10. februarja 2104 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tarcento UNDER 15 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran - Blu Energy prej do novice www.primorski.eu * primorski_sport facebook 4 košarka - D-liga Kontovel in Sokol KO Kontovel - Alba 69:87 (24:13, 30:39, 53:55) Kontovel: Škerl 21 (6:6, 3:7, 3:4), Gantar 4 (2:2, 1:4, -), G. Regent 5 (3:3, 1:4, -), Zhok, J. Zaccaria 6 (2:2, 2:4, -), Majovski (-, 0:3, -), Bufon 8 (-, 1:3, 2:3), Starc 12 (2:7, 5:11, 0:4), Hrovatin 13 (5:11, 4:18, 0:3), S. Regent, trener Švab. PON: Škerl (39) Proti nižje postavljeni ekipi na lestvici, Albi iz Krmina je Kontovel doma izgubil, razlika osemnajstih točk pa je gotovo prehuda kazen za naše košarkarje, ki so se požrtvovalno borili do konca srečanja. Nastopili so močno okrnjeni: poleg poškodovanega Andreja Šušteršiča, za katerega je verjetno ta sezona končana, so igrali še brez diskvalificiranega Petra Lisjaka in centra Danijela Zaccarie, ki se je poškodoval na treningu. Po prvi četrtini je kazalo, da bodo Kontovelci doživeli pravi polom. Gostje so namreč zadevali z vseh položajev in visoko povedli. Gostitelji, z odličnim Tadjanom Škerlom pa se niso dali. Znatno so izboljšali obrambo in zaostanek ob prvem polčasu zmanjšali na devet točk. Še bolje so igrali v tretji četrtini in se v 5. minuti približali na 3 točke (36:39) in v 9. minuti stanje izenačili na 53:53. Prvič so povedli v 4. minuti zadnje četrtine (58:57), toda gostje so se takoj "pobrali", izkoristili so nekatere nepazljivosti Kontovelcev v obrambi in v hipu povedli na 10 točk. Kljub zvrhani meri požrtvovalnosti v zadnjih minutah tekme našim košarkarjem ni uspelo zmanjšati zaostanka. Nasprotno: gostje so predvsem s »korpulentnim« centrom Muzom višali prednost do 18 točk. (lako) Perteole - Sokol 76:61 (16:24, 39:36, 57:51) Sokol: Ferfoglia 5 (0:2, 1:5, 1:5), Budin 2 (-, 1:4, 0:1), Doljak 17 (3:5, 7:10, 0:3), Sossi 5 (-, 1:3,1:3), Hmeljak 7 (-, 2:3, 1:5), Hrovatin 14 (1:1, 5:6, 1:1), Jevnikar 4 (2:2, 1:2, 0:2), Coloni 2 (-, 1:3, -), Peric, Ušaj 2 (-, 1:2, 0:1), Semolič 5 (-, 1:2, 1:3), trener La-zarevski. Sokol, ki je nastopil v okrnjeni postavi Brez Štoklja, Umka, Visciana, Piccinija in Sardoča, je v Rudi proti drugo uvrščeni ekipi Perteole izgubil. Tri četrtine pa se je gostiteljem enakovredno upiral. Po prvi četrtini je celo vodil, v drugi zaostal le za tri točke, v tretji pa za šest. V zadnji četrtini je igralcem nabrežinskega moštva zmanjkalo sape, gostje so si nabrali zanesljivo prednost in ob koncu zasluženo zmagali. Od posameznikov bi pohvalili Se-moliča, ki je opravil krstni nastop v D-ligi, in kapetana Marka Hmeljaka za zelo požrtvovalno igro v obrambi. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dom zaostajal 39 minut in 59 sekund, nato pa zmagal Dom Gorica - Villesse 64:63 (13:18, 29:35, 41:49) DOM: Voncina, Sanzin nv, Terčič, Zavadlav M. 9, Zavadlav G. 3, Collenzini 1, Abrami 24, Graziani, Kos 5, Bernetič 23, Ventin nv, Peteani nv. SON: 24. 3T: Za-vadlav M. 2. Trener: Eriberto Dellisanti. V košarki se včasih lahko tudi zgodi, da 39 minut in 59 sekund zaostajaš, nato pa v zadnji sekundi prvič povedeš in tudi osvojiš tekmo. To se je zgodilo domovcem, ki so s košem Abramija premagali vodilno ekipo na lestvici. Glavna zasluga Dellisan-tijevih varovancev pa je bila ta, da niso nikoli vrgli puške v koruzo. Ko so se približali pri izidu 49:52 na začetku zadnje četrtine, so si namreč gostje ponovno priigrali enajst točk prednosti. Tedaj pa je stopil v ospredje Abrami, ki je z enajstimi zaporednimi točkami popeljal domovce ponovno v igro in sam zadel tudi odločilen met za zmago. Nasprotniki so v poslednji sekundi srečanja vsekakor prišli do neizdelanega meta, a se je žoga odbila od obroča, tako da so se lahko rdeči in številna publika veselili skorajda neverjetne zmage. (av) 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 ŠPORT NOGOMET - Juventina premagala zadnjega na lestvici šele s pomočjo najstrožje kazni Niso povsem prepričali Juventina - Isonzo 1:0 (0:0) Strelec: v 73. Giolo iz 11-m Juventina: Sorci, Racca, Beltrame, Ghi-rardo, Sellan, Manfreda, Bečirevič (od 81. Iansig), Stabile, Giolo (od 90. Morsut), Mar-kič, Palermo (od 66. Airoldi). Juventina je bila pred tekmo na papirju favorit, na igrišču pa ni upravičila te vloge. Čeprav je na koncu dosegla zmago, je ta prišla komaj v drugem polčasu po dvomljivi enajstmetrovki. Tako je Murra dejal o ključnem dogodku: »Nisem dobro videl, kaj se je zgodilo, Bečirevič (nad katerim naj bi bil storjen prekršek), pa mi je povedal, da se je najprej on dotaknil žoge, nato pa ga je nasprotnikov branilec brcnil. Moram pohvaliti vratarja Isonza, ki je v nekaterih slučajih zelo dobro branil.« Juventina ni blestela, Ghi-rardo pa je bil najboljši od svojih, saj je prestregel kopico žog. V prvem polčasu so domačini nekajkrat ogrožali nasprotnikova vrata. V 6. minuti je Giolo podal v sredino do Bečireviča, ki je s prve streljal visoko nad prečko. V 17. minuti je vratar gostov s pomočjo vratnice ubranil strel Giola. V 40. minuti je Palermo podal v globino do Bečire-viča, ki je pred vratarjem zgrešil. V 72. minuti pa je sodnik razburil goste: vratar je z nogo ubranil Giolov strel, žoga je priletela v smer Bečireviča in branilca Isonza. Oba sta posredovala po žogi, iz tribun pa se je zdelo, da se je branilec prvi dotaknil žoge, pri tem pa se je domači napadalec udaril. Sodnik je do-sodil najstrožjo kazen, ki jo je Giolo uspešno izvedel. Pred koncem je Isonzo ostal z možem manj in za las zamudil izenačenje, ko se je žoga neverjetno odbila od prečke. (M.F.) ŠPORTEL - Jutri po TV Koper Črka M in znova »Škrtoc« Oddaja Športel (ob 18.00 uri na TV koper) bo tokrat v znamenju črke M. V studiu se bodo z voditeljem Malalanom pogovarjale Sonja, Katja in Igor Milič, skratka glavne duše namiznoteniškega odseka Kras. Pred pogovorom pa bo pregled športnega vikenda: kamere so obiskale nogometni tekmi Vesne in Brega, košarkarsko tekmo Jadrana in tekmo namiznoteniških igralk Krasa v B-ligi. Spet bo na sporedu nagradna igra, zato lahko pokličete na številko 0038656685611. Čaka vas igra »Škrtoc«. NOGOMET - V 1. amaterski ligi »Poker« Brega Proti Miljčanom sta po dva gola zadela Jar Martini in Nigris - Primorec praznih rok v Šlovrencu Breg - Muglia 4:0 (0:0) Strelca: Nigris v 57., Martini v 67. in 85., Nigris v 92. min. Breg: Dan. Daris, Labella (De-grassi), Sovic (Moscolin), Cok, Coppola, Omari, Vianello (Denis Daris), Ber-tocchi, Martini, Marturano, Nigris. Trener: Cernuta. Breg je s »pokerjem« golov odpravil neugodnega nasprotnika iz Milj in se jim tako oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva. Varovanci trenerja Lorenza Cernute so tako v pričakovanju današnjega dvoboja Cormonese - Beglia- no prehiteli na lestvici vodilne Krmin-ce. V prvem polčasu v Dolini ni padel noben zadetek. Kljub temu je bila tekma zanimiva. Veliko je bilo lepih akcij za gol. gostje pa so zadeli tudi vra-tnico. V drugem delu se je igra še dodatno razživela. Pravzaprav so se razigrali gostitelji, ki so prevzeli pobudo v svoje roke in začeli so oblegati gostujoča vrata. V 57. minuti je padel prvi gol po zaslugi Nigrisa, ki je še enkrat zadel v sodnikovem dodatku. Za druga dva gola je poskrbel dolinski »bomber« Jar Napadalec Brega Jar Martini, ki je včeraj v Dolini zadel dva gola, v skoku v gostujočem kazenskem prostoru fotodamj@n Martini. »Vsi goli so bili lepi. Padli so z lepo izdelanih akcij. Izjema je bil le tretji gol, ki ga je po lepem strelu zunaj kazenskega prostora dosegel Martini. Fantje so igrali res dobro in si zaslužijo pohvalo,« je ocenil predsednik ŠD Breg Valter Mocor. Breg bo v sredo igral zaostalo tekmo proti Gradeseju, ki je včeraj zmagal z 2:1 v Pierisu. Tekma bo v Gradežu ob 15. uri. (jng) Isontina - Primorec 2:1 (1:0) Strelec: Davanzo v 59. iz 11-m Primorec: Sorrentino, A. Cappai, R. Castrillon, Lauro, Licciulli (Tuberoso), A. Lodi, Mascarin, Skolnik (T. Lo-di), Sau, DAvanzo, N. Cappai (Cechet). Na neugodnem gostovanju v Šlo-vrencu Primorec si ni zaslužil poraza, saj je bil večji del srečanja enakovreden gostiteljem in je imel v drugem polčasu več priložnosti za zadetek od gostiteljev. Prvi polčas je bil zelo izenačen in igralci tre-benskega moštva so ustvarili vsaj tri zrele priložnosti za gol, toda v kazenskem prostoru so bili neprisebni. Svojo priložnost pa je izkoristila Isontina, ki je tako po prvem delu tekme vodila. Primorec se je v drugem polčasu vrgel v napad in v 15. minuti prišel do gola. DAvanzo je podal Sau žogo v kazenskem prostoru, kjer so ga domači branilci zrušili na tla. Bila je to čista enajstmetrovka, ki jo je Davanzo uspešno izvedel. Pri tem pa je sodnik izključil domačega branilca. Kljub temu da je trebenska ekipa igrala z igralcem več, pa ni izkoristila te prednosti, dobila gol in velika priložnost za ugoden izid je splavala po vodi. (lako) Ostala izida: Pieris - Gradese 1:2, Costalunga - Ponziana 0:0. ODBOJKA - Ženska C-liga Zaletovke se niso dovolj potrudile Volleybas - Zalet 3:0 (25:22, 23, 25:22) Zalet: Babudri 12, Balzano 7, Crissani 4, Cvelbar 2, Gridel-li 8, Štoka 7, Prestifilippo (L), Grgič 1, Preprost, Spanio 1. Trener Edi Božič Zaletovkam se včeraj ni izšlo in so proti drugo uvrščenemu Volleybasu izgubile po treh setih, pa čeprav z majhno razliko. Da bo tekma težka, je bilo jasno že pred začetkom, saj je ekipi na lestvici ločevalo 8 točk, za nameček pa naše igralke med tednom niso mogle trenirati na višku, saj so bolezni in službene obveznosti skrčile prisotnost na treningih, predvsem bolezen pa je marsikateri igralki tudi odvzela moč. To je prišlo do izraza predvsem v napadu, kjer je Zalet včeraj pravzaprav tudi izgubil priložnost, da bi odnesel kaj več. Sprejem je bil skozi vso tekmo zelo dober, na mreži pa našim igralkam ni šlo tako, kot bi moralo in so nasprotnicam »podarile« kar preveč točk. Vsi trije seti so si bili na las podobni: Volleybas je stalno vodil, Zaletu je uspelo razliko zmanjšati na minimum, ko pa so bile naše igralke na tem, da nasprotnice dohitijo, je prišlo do napake, kar je dalo domačinkam krila, da so si spet priigrale nekaj točk. Seti so bili sicer zelo izenačeni, v ključnih trenutkih pa je prišla na dan večja odločenost domačink, ki so tako tudi zasluženo zmagale. Tanja Babudri ODBOJKA - V moški C- in D-ligi Soča prikazala solidno igro Mladi slogaši z levo roko Soča ZBDS - VBU 1:3 (14:25, 27:25, 11:25, 16:25) Soča: Russian 3, Waschl 5, Lupoli 1, Manfreda 5, Cobello 11, Čavdek (L1), Corsi 7, S. Komjanc 10, K. Komjanc, Franzot, Margarito (L2). Trener: Markič. Mladi igralci Soče lepo napredujejo in njihov napredek je opazen s tekme v tekmo. Tokrat so končno osvojili prvi set v letošnji sezoni, in to proti tretjeuvrščeni ekipi na lestvici, to je videmski VBU, ki je prejšnjo nedeljo s 3:2 izgubil proti Olympiji v finalu deželnega pokala. Corsi in soigralci so odigrali odličen drugi set, ko sta tako napad kot obramba delovala odlično. Na zadnjih tekmah je namreč opazno trdo delo, ki ga Markičevi varovanci opravljajo med tednom, in prav gotovo bodo lahko v prihodnjih krogih še marsikoga presenetili, če bodo seveda nadaljevali s podobnimi predstavami. (av) MOŠKA D-LIGA Sloga Tabor - Triestina Volley 3:0 (25:19, 25:11, 25:15) Sloga Tabor: Antoni 7, Felician 5, Guštin 6, Taučer 13, Trento 20, Žerjal 1 , Rauber (libero), Berdon 0, Cettolo 1, De Luisa, Marke-žič 0, Milič 0. Trener Danilo Berlot. Slogaši so včeraj na Opčinah brez težav odpravili skromno Triestino Volley. Zmaga je še posebno razveseljiva, ker se je trener Berdon odločil, da ne bo igral s standardno postavo in tako dal možnost vsem svojim igralcem, da se preizkusijo. Poteza se je odlično obnesla, saj so vsi zaigrali zelo samozavestno in brez najmanjšega podcenjevanja. Naši igralci so bili boljši v vseh elementih, dobro so sprejemali in zato tudi bili zelo učinkoviti v napadu, kjer sta bila neustavljiva predvsem kapetan Taučer in Trento, ki je kar nekaj točk dosegel tudi neposredno s servisa. Dobro je deloval tudi blok. Tekma je bila stalno povsem enosmerna, saj slogaši svojim nasprotnikom enostavno niso pustili, da bi prišli do izraza, njihova velika zbranost pa jim je omogočila, da so srečanje končali po manj kot eni uri igranja. ODBOJKA - 1. ŽD Derbi pri Briščikih po petih setih Zaletu Kontovel Na Tržaškem Zalet Kontovel - Zalet Breg 3:2 (25:7, 21:25, 28:26, 23:25, 17:15) Kontovel: Bukavec 25, Žužič 4, Il. Cassanelli 12, Zavadlal 9, Pestrin 6, Kneipp 7, Pertot 0, Antognolli 5, Is. Cassanelli 0, Micussi (L). Breg: De Rota 9, Grgič, Košuta 12, Klun 1, Martincich 1, Pertot, Richiardi 2, Spetič 16, Stepančič 11, Piccinino (L), Giorgi. Zelo občuten in borben derbi se je v dvorani pri Briščikih »obvezno« končal z igranjem 5. seta, v katerem je Kontovel zadnji hip zajezil reakcijo Brega in tesno zmagal po treh zaključnih žogah. Zalet Sloga - Cus 0:3 (16:25, 10:25, 23:25) Zalet Sloga: A. Goruppi 8, Cabrelli 4, Valic 8, Kralj 6, T. Spangaro 4, Pertot 6, Jarc 0, Venier 0, I. Goruppi (L2), A. Spangaro, Barbieri (L1). Trener: Erik Calzi Kljub gladkemu porazu so igralke Zaleta na tekmi proti prvouvrščenemu Cusu igrale dobro. V prvem in tretjem setu so bile nasprotnicam povsem enakovredne, v tretjem so celo vodile 23.21. V prvem in drugem nizu je občasno pešal sprejem, zaradi česar je Cus slavil z večjo razliko. Trener Calzi je bil vsekakor z nastopom svojih varovank zelo zadovoljen in je prepričan, da bodo lahko s tako igro proti dostopnejšim nasprotnikom dosegle ugodnejše rezultate. (T.G.) Zalet Kmečka banka - S. Andrea 0:3 (19:25, 22:25, 22:25) Zalet: Costantini, Klobas, Škrl, Moro, Kalin, Rauber, Zonch, Vattovaz, Kojanec, Barut (L1), De Waldwerstein (L2). Trener Smotlak. Boljše uvrščenemu in dosti bolj izkušenemu nasprotniku so se mladinke projekta Zalet zelo solidno upirale, žal pa je bilo v ključnih trenutkih setov v njihovi igri še preveč napak in premalo samozavesti. Zlasti v zadnjem setu, ko so po dobri igri vodile z 21:19, ni pa jim uspelo obdržati zbranost do konca. Na Goriškem Soča Picerija Frnažar - Turria-co 1:3 (18:25, 18:25, 27:25, 17:25) Soča: Černic 6, Brumat n.v., Čajic 1, Gerin 13, Malič 13, Devetak 12, Ce-likovic n.v., Abrami 1, Petruz 5, Brisco 1. Soča je kljub okrnjeni postavi proti Turriacu osvojila en set. Sočanke so se borile in igrale solidno predvsem v fazi obrambe. www.primorski.eu1 primorski_sport y fcuiitter 1. MOŠKA DIVIZIJA Zmagi Olympie in Vala Olympia Terpin - San Sergio 3:1 (25:20, 25:27, 25:14, 25:20) OLYMPIA: J. Hlede, I. Komjanc, A. Černic, M. Cotič, M. Čevdek, M. Frandoli (L), D. Polesel, A. Crobe, P. Boschini, M. Štekar, D. Hlede, E. Caprara. Trener: Trener: Terpin. Olympia je z zmago proti San Sergiu potrdila prvo mesto na začasni lestvici. Igralci Olympie bi lahko gladko zmagali, a so se pustili presenetiti v drugem setu, ko so že vodili 24:20, a so dovolili, da so Tržačani zmagali set. V nadaljevanju so se ponovno zbrali in brez težav osvojili ostala dva niza. Prevenire - Val 0:3 (28:30, 23:25, 15:25) VAL: Juren 11, I. Devetak 11, Nanut 15, Fedrigo 1, Sfiligoi 3, R. Devetak 3. Frandolic (L), Corva n.v. Trener: Corva. Igralci Vala so proti zadnjeuvrščenemu pričakovano zmagali, a z igro predvsem v prvih dveh nizih niso prepričali. Šele v tretjem nizu, ko so poostrili začetni udarec, so zmagali brez težav. Tokrat je Val igral v okrnjeni postavi, v bistvu brez centrov in sprejemalca ter brez nobene menjave. Med posamezniki gre pohvala Nanutu, ki je celo tekmo učinkovito napadal in je bil najbolj motiviran na igrišču. / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 nedeljski intervju - Jadralec in pesnik Karlo Hmeljak Neuspeh potolče športnika, lahko pa navdihne pesnika Športnik in pesnik Karlo Hmeljak je dvakrat tekmoval na olimpijskih igrah, lani pa je tudi prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji. V rojstnem Kopru je spregovoril o svojem nenavadnem binomu: vrhunski jadralec in čislan pesnik. Zakaj ste jadralec, zakaj ste pesnik? Jadralec sem zato, ker mi je bilo jadranje všeč že od prvega trenutka, ko me je oče pripeljal na tečaj. Skozi vso mladost sem silil starše, naj me silijo na trening, ne pa obratno. Večino svojega življenja sem vse podrejal jadranju, tudi šolo in razne skrbi. Pesnik sem pa zato, ker sem zmeraj rad bral. Tako rad sem bral, da sem še sam začel pisati. Zelo radi ste brali, a šolo ste podrejali jadranju. Kakšen učenec ali dijak ste potemtakem bili? Hitro sem ugotovil, da če bom dober v šoli, bom imel manj problemov. Nekatere stvari so mi kar zlahka uspevale, da se nisem pretirano učil, a vsekakor nisem dovolil, da bi nastajale težave. Bil sem zato dober učenec oz. dober dijak. Kdaj pa je postalo jasno, da ste obetaven jadralec? Že kmalu. Po prvi tekmovalni sezoni sem že v drugi postal državni prvak in bil prvi na kriterijski lestvici. To je bilo leta 1994, imel sem 11 let. Dve leti pozneje pa ste v Južnoafriški republiki skoraj postali svetovni prvak ... Potem ko sem na dveh SP v Italiji in na Finskem predvsem nabiral izkušnje, se mi je v Južni Afriki vse poklopilo. Do predzadnjega dne sem vodil. Pred zadnjo regato smo bili štirje jadralci enakovredni, med nami je bilo samo nekaj točk razlike. Na zadnji regati so ostali trije zasedli prva tri mesta, jaz pa sem bil šele 12. in sem izgubil medaljo. Sprva sem bil izredno razočaran, a po premisleku smo spoznali, da to vendarle ni tako slabo in da gre za največji slovenski uspeh v razredu optimist, kar velja še danes. Ko jadralci prerastete leta za optimist, se morate odločiti za nov tekmovalni razred. Zakaj ste vi izbrali jadrnico 470? Zaradi bogate tradicije v našem klubu. Jadralni klub Jadro je pred mano v razredu 470 imel vrsto odličnih posadk. Miha Stavt in Peter Habjan, ki spadata v generacijo pred mano, sta bila na mladinski ravni evropska in svetovna prvaka, mladinska svetovna prvaka sta bila tudi Jurica Tunjič in Mitja Petrič, še pred njima Marko Kocjančič in Željko Planinšič. A to so samo najbolj odmevni dosežki. Klub je torej razpolagal s tradicijo, znanjem in opremo, zato sem se kar hitro vključil v ta pogon. In spet vam je uspelo biti med naj -boljšimi na svetu. Najprej sem zamenjal nekaj flokistov, ko pa sva se našla z Mitjo Nevečnyjem, sva zmagala na mladinskem evropskem prvenstvu in ta dosežek ponovila še dvakrat. V tistih letih sva očitno bila ena najboljših posadk v mladinski konkurenci, a tudi na članski ravni nama je leta 2003 uspelo zasesti osmo mesto na predolim-pijski regati. Za našo starost in razmere sva jadrala res dobro. Sta zato potihem računala že na nastop na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004? Da, tudi normo sva izpolnila. A na olimpijskih igrah lahko vsako državo zastopa samo ena posadka, naju pa sta na internih kvalifikacijah prehitela bolj izkušena Tomaž Čopi in Davor Glavina. Glede na to, kdo vaju je premagal, najbrž razočaranje ni bilo veliko ... Res, a če gledam za nazaj, je bil tisti razplet kar ključen ... Če bi nama takrat uspelo, bi bilo drugače. Namesto tega pa sva za nekaj časa postavila jadranje na stran in prednost je dobil študij. Kaj sta študirala? Mitja je izbral elektrotehniko v Ljubljani, jaz pa antropologijo in kulturne študije v Kopru. Leta 2005 sva člansko svetovno prvenstvo vseeno končala na 12. mestu, a potem se je Mitja zaradi takratnih družinskih težav odločil, da ne bo nadaljeval s kariero. Nekaj časa sem zato jadral z Luko Verzelom. Potem se je Mitja vrnil in uspelo se nama je uvrstiti na olimpiado. Kakšne spomine imate na Peking 2008? To je bila izjemna izkušnja. Olimpijske igre so že same po sebi doživetje, v navijali. Najprej za Gašperja Vinčeca, ki je v odločilni regati že bil med dobitniki medalj, a so žal tisto regato prekinili. Potem mu žal ni uspelo, smo se pa veselili Vasi-lijeve kolajne. On je tudi jadral kot zadnji, zato smo ga lahko vsi pričakali in se veselili z njim. Olimpijski nastop si obetata tudi Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta. Kako dobro ju poznate? Spremljam njuno kariero in se veselim njunih uspehov. Ko sta v predolim-pijski sezoni prestopila iz razreda420 v 470 smo tudi trenirali skupaj. Njun trener pri Čupi Matjaž Antonaz prav tako izhaja iz kluba Jadro, bil je tudi mladinski svetovni podprvak leta 1989, ko je prvenstvo priredil prav naš klub. ser, ker je v tem razredu marsikaj bolj preprosto in poceni. Uspelo mi je nastopiti na OI, česar se veselim, a London 2012 je bil zame veliko rezultatsko razočaranje. Čemu pripisujete slab nastop na zadnjih OI? Negotove razmere, ki so dve leti vladale znotraj Jadralne zveze Slovenije, so nedvomno vplivale na naše delo. Jaz sem sicer s podporo kluba in - kljub vsemu -tudi zveze izpeljal zelo kvaliteten program treningov. Živel sem v Splitu in tam treniral z najboljšimi na svetu, recimo s kasnejšim dobitnikom srebrne kolajne Ciprčanom Pavlos Kontidesom in svetovnim podprvakom, Hrvatom Tončijem Stipa-novičem. Tudi treningi v Weymouthu pred igrami so kazali, da je moja forma dobra, »Mislim, da sta se dobro odločila, ko sta se pred kratkim ločila od reprezentance in začela trenirati z mednarodno ekipo. Da je poteza dobra, je pokazala tudi regata svetovnega pokala v Miamiju. Upam, da bosta premagala italijansko konkurenco in da bosta šla v Rio,« je Karlo Hmeljak dejal o jadralcih Čupe Jašu Farnetiju in Simonu Sivitzu Košuti peter verč Pekingu pa so zastavili res megalomanski projekt. A jadralci ste bili kar daleč od osrednjega prizorišča. Da, jadralci smo tekmovali v Qing-dau, kjer smo imeli svojo olimpijsko vas znotraj olimpijske marine. A to niti ni bilo tako slabo, saj smo imeli več miru. Z Mitjo sva začela zelo dobro, po prvem dnevu sva bila peta in po tretjem dnevu sva še vedno bila med najboljšo deseterico. Žal se je potem nekajkrat zalomilo in na lestvici sva padla na 18. mesto. Obžalovala sva, da sva se pozno lotila z delom. Če bi nama uspelo prej, bi bila najina samozavest višja in z Mitjo ne bi bila zgolj outsi-derja. Je pa takrat uspelo Vasiliju Žbo-garju. Ste se veselili njegove medalje ali pa med jadralci ni kolegialnosti? Lahko govorim za olimpiado v Pekingu. Takrat smo si vsi slovenski jadralci stali ob strani. No, ker je psihični pritisk skozi vse dni tekmovanja izjemen, smo se med tekmovanjem večinoma drug drugega puščali v miru. A na koncu smo Menite, da jima bo uspelo nastopiti na OI leta 2016? Kot trener trenutno sodelujem z nekaterimi italijanski posadkami in spoznavam italijansko jadralsko okolje. Gre za precej drugačne razmere, kot jih poznamo v Sloveniji. Vseeno se mi zdi, da sta onadva kar dobro vpeta v italijanski pogon. Kar vem, je jadralska zveza tudi že resno računala na njiju. A vseeno mislim, da sta se dobro odločila, ko sta se pred kratkim ločila od reprezentance in začela trenirati z mednarodno ekipo. Da je poteza dobra, je pokazala tudi regata svetovnega pokala v Miamiju. Upam, da bosta premagala italijansko konkurenco in da bosta šla v Rio. Vi pa na svojih drugih olimpijskih igrah niste nastopili v razredu 470. Kako to? Z Mitjo sva vedela, da bo olimpiada v Pekingu najina zadnja tekma. Razred 470 sem nato zamenjal tudi zaradi mojih pre-dispozicij, ki za krmarja niso najboljše. Vedno sem moral biti na hudi dieti, kar še ni bilo dovolj. Zato sem se odločil za la- a izvedba je potem pešala. Neuspeh na OI te zelo potolče. Začneš razmišljati o vseh štirih letih, ki so te pripeljale do tja. Jaz sem to začel razmišljati še preden bi bilo konec regat. Ali lahko iz takega razočaranja nastane pesem? Veliko pesmi nastane iz razočaranja, zato bi tudi iz tega lahko nastala pesem. Koliko torej drži stereotip, da so pesniki melanholična in žalostna bitja? Rad ponavljam, da poezija mora izhajati iz nezadovoljstva nad stanjem stvari. Če bi sprejeli, da sta družba in svet okoli nas odlično urejena, potem ne bi bilo potrebe po poeziji. Nezadovoljstvo je zato prvo izhodišče poezije. Je pa tudi res, da je pesem operacija z besedami, ki daje izjemno veselje. Ali vaši kolegi jadralci vedo za vašo pesniško žilico? Ti, s katerimi me veže bližnje prijateljstvo, vedo, čeprav tega nisem nikoli razglašal. Nekaterim sem sicer tudi poslal kak prevod. A v letu pred olimpiado sem se vsekakor povsem posvetil jadranju. Jadralci zavestno izberejo svoj tekmovalni razred, pesniki pa tega ne morejo. V razne kategorije jih namreč razporejajo literarni kritiki. Kako ste zadovoljni z oznakami, ki so jih dobile vaše pesmi? Res je, da je med pesnikovo intenci-jo in recepcijo lahko nastane nek razmik, ki pa ni samo možen, ampak je tudi legitimen. Kot pesnik ne moreš pričakovati, da bodo bralci brali pesmi natančno kot si ti želiš. A odzivi, ki odpirajo nove možne poglede na tvoje delo, so dobrodošli. V jadranju je več tekmovalnih razredov, tako kot je v poeziji več slogovnih smeri. Na Slovenskem se je zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja zvrstilo več obdobij: intimizem, modernizem, postmodernizem ... Kam sodi vaše slog? Po fazi moderniza je nastopilo dolgo obdobje, ko je v Sloveniji prevladovala zvrst poezije, ki ji jaz pravim narativna poezija. Pesniki so iz neke posvečenosti skušali postati bolj preprosti in se približati ljudem, s čimer so za poezijo ogromno naredili. A zdaj je generacija, v kateri sem tudi jaz, nastopila točno proti temu. Zdi se nam, da se mestoma preveč poenostavlja. Verjamemo, da poeziji še vedno pritiče neka posebna funkcija. Zato smo zdaj na pragu nečesa novega. Mene so na začetku primerjali s Tomažem Šalamunom in ta vpliv je res očiten, tako pri meni kot pri celi novi generaciji, zbrani v reviji IDIOT. V prvi pesniški zbirki Dve leti pod ničlo ste veliko pisali o sebi, med verzi je tudi nekaj jadralskih utrinkov. Druga pesniška zbirka Krčrk pa je precej drugačna, svet zajemate veliko širše. Je ta vtis pravilen? Je. V Krčrku sem dosti bolj delal na jeziku, kar v večji meri omogoča univerzalnost. Nova zbirka se mi zdi neprimerljivo boljša od stare, ki je tudi ne berem že dolgo. A to je tudi naravno, da s časom vidiš in popraviš nekatere napake. Za zbirko Krčrk ste prejeli Vero-nikino nagrado, najvišje slovensko priznanje na področju poezije. Zdaj ni dvoma, da je pred vami pesniška bodočnost. Kaj pa jadranje? Še velja, kar ste napisali v neki pesmi: »Moja usoda je plutje, / rezanje vode«? Seveda. Jadranje je še zmeraj moj poklic, trenutno delam kot trener v svojem matičnem klubu. Jadranje mi je v življenju omogočilo ogromno stvari, zato bom izjemno zadovoljen, če bom lahko predal nekaj tega tudi mladim rodovom. Z leti se je v klubu ustvarila neka skupnost, boril se bom za to, da obstane. Škoda bi bilo, če bi nabrano znanje šlo v nič. No, jaz v jadranju še vedno uživam, čeprav se zadnje čase bolj vozim s čolnom kot pa z jadrnico. Toda Barcolane in podobnih prireditev se boste še udeleževali? Seveda. Letos bom opravil več regat na večjih jadrnicah, tako da bom še tekmoval. A to ni več primerljivo z olimpijsko ravnijo. Zdaj sem si namenoma tako uredil življenje, da imam več časa za ukvarjanje s poezijo, hkrati pa tudi prevajam in urednikujem, s čimer skušam graditi neko primerno okolje za prezrte avtorje in za pesnike mlajše generacije. Skratka, želite biti trener tako v jadranju kot v poeziji? Pojem trener je problematičen. Zdaj namreč ugotavljam, da nekoga lahko pripelješ do neke stopnje, a potem si kvečjemu samo neka opora. Z analizami lahko ugotavljamo, kje so napačne tendence, a za dosego res vrhunskih rezultatov je ključen zgolj jadralec. Ti si samo zraven in upaš na najboljše. Peter Verč 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 MANJŠINE Poseg predsednika deželne vlade Sardinije na konferenci o jezikovni politiki Cappellacci: »Manjšinske jezike lahko zaščitimo, samo če jih obravnavamo kot normalne jezike « Sardinščina je normalen jezik, univerze pa tega ne vedo Sardinski dnevnik LUnione Sarda je tudi letos namenil deželni konferenci o jezikovni politiki do-kajšnjo pozornost. V članku je med drugim izpostavil izjave pristojnega deželnega odbornika Sergia Milie, da je deželna vlada v tem mandatu za 300 % povečala finančna sredstva za jezikovno politiko. Milia je v svojem posegu sestavil nekakšno lestvico institucij in ljudi, ki jih je razdelil med dobre in slabe, kar zadeva zanimanje za sardinski jezik. Med slabe je uvrstil univerzitetne profesorje, pa tudi rimsko vlado. Dejal je, da je na srečanju z ministrico Kyenge opozoril, da Sardinci niso integrirani v deželi, v kateri živijo in da jim vlada še vedno odreka, kar jim pripada. Glede financiranja je Milia izrazil željo, da bi bila prihodnja deželna skupščina vsaj enako občutljiva kot sedanja: dežela namenja za jezik 9,6 milijona letno, kar je, kot rečeno, trikrat več kot prejšnja deželna vlada. Tu je Milia pohvalil svoje sodelavce, med temi Pepeja Corongiu-ja, ki je že več let vodja urada za sardinski jezik in kulturo. Prav Corongiu je opozoril, da je zadnje ugotavljanje znanja jezika pokazalo, da je 66,4 odstotka prebivalcev izjavilo, da razume in govori sar-dinščino. Po njegovi oceni je bilo do- slej opravljeno polovico dela, sedaj pa bo potrebno zavest o pomenu jezika vliti še šolam in družinam. Slaba tretjina šol je že vključila poučevanje sar-dinščine v svoje učne načrte, kar ni malo, če pomislimo, da gre šele za začetno fazo. Odbornik Milia je v zvezi s tem obžaloval, da tako velike kulturne pomanjkljivosti ni mogoče nadoknaditi v kratkem času, in opozoril, da bi stvari tekle veliko hitreje, če bi pri tem aktivneje sodelovale univerze. »Če upoštevam dobro sodelovanje, ki ga imamo s šolami, moram istočasno opozoriti, da sodelovanje z univerzami ne dosega iste ravni,« je opozoril odbornik, ki je dejal, da ne ve, zakaj tak odnos, domneva pa, da so univerze vajene nekakšne dominantne vloge in »jim nekako ne ustreza, da se je deželna vlada odločila, da iz sar-dinščine naredi normalen jezik«. Skratka, univerzam naj ne bi ustrezala politična odločitev, da zagotovijo sardinščini enoten jezikovni standard, seveda z več narečnimi oblikami, namesto sedanjega stanja nekakšnega jezikovnega otočja. To pa bi pomenilo, da bi moralom postopoma tudi poučevanje na univerzah potekati v sardinščini, na kar pa univerzitetni profesorji niso pripravljeni pristati. Znano je, da je predvolilno obdobje vselej čas lepih besed. To velja tudi za začetek tega leta, ko se Sardinija, po vrsti škandalov, zaradi katerih je razpadel deželni svet, pripravlja na nove deželne volitve. Predsednik Dežele, predstavnik stranke Ljudstvo svobode Ugo Cappel-lacci, ki je na zadnjih volitvah nepričakovano premagal prej vladajočo levo sredino, se je tako udeležil deželne konference sardinske kulture in jezika, ki je potekala sredi januarja. To je že tradicionalno srečanje jezikovnih aktivistov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s promocijo in z zaščito sardinščine. Cappellacci je na tem srečanju poudaril, da je bil njegov mandat zelo pomemben za jezikovno politiko na Sardiniji, »ki mora pripadati vsem Sardincem in ne samo eni politični opciji«. Dejal je, da je sardinščina del sardinske identitete in jo je treba zaščititi, »ker je normalen jezik«. Cappellacci je povedal, da se je v času, ko je vodil deželno vlado, večkrat soočal z vprašanjem, ali je ta jezik vredno zaščititi. O tem se je pogovarjal v družini s svojimi otroci, ki si, tako je dejal, postavljajo to vprašanje, ker je percepcija sardinskega jezika še vedno vezano na arhaični pojmovanje jezika, torej skoraj izključno na kulturo in na identiteto. Prav zato je deželna vlada sprožila kampanjo s pomenljivim naslovom »Sar-dinščina je normalen jezik«. Ljudje ga lahko uporabljajo v pisarni, v banki in pri nakupovanju na tržnici. Poudaril je, da je sama deželna vlada večkrat pisala rimski vpadi v sardinščini, »ker je ta jezik reprezentativen za naš otok in za našo identiteto,« v kar je v celoti prepričan. Sar-dinščino je torej treba po predsednikovi oceni prenesti v vsakdanjost, ker mora postati kulturna značilnost, ki Sardinijo ločuje od globalnosti. »Manjšinske jezike lahko zaščitimo, samo če jih obravnavamo kot normalne jezike«, je še dejal Cappellacci, ki se je nato pohvalil, da je deželna vlada, ki jo je vodil, veliko naredila za rast jezikovne politike in za zaščito osebja, ki deluje na tem področju. Zato mora vprašanje sardinskega jezika postati eno osrednjih vprašanj deželne vlade in ne sme biti več prepuščeno samo področju kulture. Jezik je za Sardinijo po njegovi oceni zelo pomemben iz več razlogov. Je namreč intimno vezan na identiteto sardinskega ljudstva in na vprašanje deželne avtonomije, je tudi gospodarski dejavnik, ker se v večjezičnih okoljih vselej razvija bolj dinamično podjetništvo in bolj produktivna inovacija (pri čemer je Cappellacci izrecno navedel Katalonijo), poleg tega raba regionalnega jezika, italijanščine in medna- rodnega jezika, kot je na primer angleščina, prispeva k večji sposobnosti učenja otrok in mladih ljudi, na kar kažejo številne raziskave. Zato je treba sardinskemu jeziku zagotoviti status uradnosti, kar bo omogočilo avtohtonemu krajevnemu prebivalstvu, da se iz skoraj getizirane folklorne kulture pokončno prerine na glo-balizirano kulturno raven. In tu je Cap-pellacci navedel več točk, ki bi jih bilo treba uresničiti v prihodnji mandatni dobi: zagotoviti ustrezna sredstva za sardinski jezik, doseči ustrezne popravke deželnega statuta, dvigniti raven jezika, da bi Sardinija postala z znanjem treh jezikov večjezična dežela, zagotoviti uradni standard sardinskega jezika, okrepiti strukture, ki so pristojne za jezikovno politiko, podpirati sredstva obveščanja v sar-dinščini in zagotoviti obvezen pouk sar-dinščine v šolah. Slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl Temeljne vrednote v senci kriz Koga še zanimajo manjšine v Evropski uniji? Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta. Lahko bi začeli s pesimistično ugotovitvijo, da se s problemi in pričakovanji narodnostnih manjšin v Evropi ukvarjajo samo še specialisti, akademiki in sami pripadniki manjšin. V Evropskem parlamentu, tej najširši tribuni starega kontinenta, govorimo o manjšinah na bolj ali manj rednih sestankih Intergrupe za tradicionalne manjši-ne,kjer v zadnjem obdobju izstopa zelo angažirana skupina madžarskih poslancev, ki opozarjajo na odprte probleme njihovih manjšin v skoraj vseh sosednjih državah. Včasih to storijo na način, ki kolege iz prizadetih držav spodbudi k obrambnim reakcijam, češ, da gre za obujanje "trianonskega sindroma" o zgodovinskih krivicah, prizadejanih Madžarom v francoskem mestu za Madžare nesrečnega imena. Pri tem je položaj madžarske manjšine v Sloveniji očitno zadovoljiv in že dolgo, ni bil predmet pogovora. Intergupa se je, na eni izmed svojih sej, na robu plenarnega zasedanja EP v Strassburgu podrobno seznanila s položajem Samijev, avtohtone manjšine v nordijskih državah. V zadnjih mesecih smo se na zanimiv način seznanili s kulturno dediščino in manjšinsko identiteto prebivalcev Alzacije, ki je v zatonu, saj med mladimi alzaški jezik/dialekt skoraj ni- Na slikah: Zgoraj predsednik deželne vlade Sardinije Ugo Cappellacci, levo evropski poslanec Ivo Vajgl ma več domovinske pravice. Katalonski poslanci iz Španije so opozorili na diskriminacijo katalonskega jezika v javni uporabi, kar dobiva posebno aktualni poudarek v zvezi s politično zahteve Ka-taloncev po osamosvojitvi in izvedbi referenduma, ki bi tlakoval pot do tja. Intergrupa se je podrobno seznanila z delovanjem skupine za konsenz na avstrijskem Koroškem, ki je bila brez dvoma eden izmed elementov javnega diskurza, ki je pripeljal do spremembe političnega ozračja na Koroškem in tamkaj živeče slovenske manjšine. Sprememba je več kot očitna, vendar pa veliko obljub, s katerimi si je avstrijska vlada zagotovila sodelovanje in privolitev predstavnikov manjšine, do danes ni bilo izpolnjenih. Neodgovorjeno naj zaenkrat ostane vprašanje, ali je manjšina za možnost sklicevanja na določbe avstrijske državne pogodbe, z novim ustavnim zakonom dobila ustrezno nadomestilo in ali je država matičnega naroda storila dovolj, da bi manjšino podprla in ohranila instrumente njene zaščite v skladu z določbami mednarodnega prava. O Slovencih v Italiji smo govorili v zvezi z večnim problemom financiranja Primorskega dnevnika in Slovenskega gledališča v Trstu, do nas so tudi prišla opozorila na včasih že kar inci-dentno izrivanje slovenskega jezika iz javne rabe in šolskih programov. Gotovo bi bilo primerno in zanimivo, če bi problematiko obeh manjšin - slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji (morebiti tudi na Hrvaškem) predstavili v celovitem regionalnem kontekstu. V časih medblokovskih konfrontacij in meja,ki so jih začrtale najprej 1., nato še 2. svetovna vojna je bila problematika narodnih manjšin eminent-no sredstvo za netenje meddržavnih sporov. Manjšine so bile, deklarativno, most med narodi, hudomušni jezik pa je to zgodbo preinterpretiral v »most, preko katerega nihče ne želi prestopiti«. Težko je podvomiti v trditev, da je integracija Evrope, z vsemi instrumenti, ki zagotavljajo večjo transparentnost in prehodnost z izginjanjem meddržavnih meja in globalizacijo interesov zmanjšala zanimanje za »klasične« probleme narodnih manjšin. Tako imamo na ravni EU Lizbonsko pogodbo, ki sicer uvaja termine kot so »manjšine« in »pripadnost narodnostni manjšini«, vendar pa pogodba ne daje EU nove zakonodajne pristojnosti, ki bi omogočila oblikovanje splošno veljavne evropske politike zaščite narodnostnih manjšin. Razlogi zato so znani, saj nekaj večjih evropskih držav enostavno noče priznati svojega večnacionalnega značaja in manjšinskih pravic. Kršenje osnovnih človekovih pravic Romov in še nekaterih skupin, med katere vsekakor gre šteti tudi akterje novih in starih ekonomskih in politično motiviranih migracij, so teme, ki ne bodo izginile iz Evropskega parlamenta, ampak se jim bomo morali posvečati čedalje bolj. Ivo Vajgl, evropski poslanec Zares /ELDR / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 bosna-hercegovina - Po petkovih nasilnih protestih, včeraj precej mirno Upor proti vse hujši krizi in naraščajoči korupciji SARAJEVO - Razmere v več mestih v Bosni in Hercegovini, kjer so v petek potekali protesti, ki so se marsikje sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo poškodovanih okoli 300 ljudi, so bile včeraj mirne. Na zgradbah je po navedbah tiskovne agencije Fena, na katero se sklicuje spletno Delo, zaradi požarov, ki so jih zanetili protestniki, nastala velika gmotna škoda, zgorelo pa je tudi nekaj vozil. Iz zgradbe vlade kantona Sarajevo se je še včeraj vil dim. Območje okoli poslopij je ograjeno z rumenim trakom. V nasilnih protestih je bil uničen tudi del arhiva BiH, ki so ga hranili v poslopju predsedstva. Po ocenah direktorja arhiva Andreja Rodinisa, je nastala neprecenljiva škoda. »Kolikor lahko ocenimo, je zgorel najmanj en depo, v katerem je bilo arhivsko gradivo mesta iz časa Avstro-Ogrske ter obdobja med obema svetovnima vojnama,« je povedal Rodinis. Tudi v Tuzli, od koder se je delavska vstaja razširila v druga mesta po državi, med njimi v Sarajevo, Zenico, Bihač in Mostar, je pretekla noč minila mirno. Kot na svoji spletni strani poroča Dnevni avaz, so se protestniki razšli, policija pa je uspela ohraniti mir. Protesti državljanov Bosne in Hercegovine nezadovoljnih državljanov v sredo začeli v Tuzli, delavska vstaja pa je nato prerasla v vsedržavne proteste. Ti so se začeli zaradi večletnega socialnega nezadovoljstva, nepravičnosti, neodgovornosti in kriminalnih privatizacij tovarn, na katerih je v nekdanji državi temeljil razvoj BiH in v katerih je bilo zaposlenih več tisoč delavcev. Po besedah delavcev in prebivalcev Tuzle, sta se v njih nagrmadila jeza in bes, odnos oblasti pa jih je le še podžgal. Kot so sporočili, hočejo jezo in bes sedaj usmeriti v izgradnjo produktivnega in koristnega sistema oblasti. »Danes se v Tuzli oblikuje nova prihodnost. Vlada kantona je odstopila, s čimer je izpolnila prvo zahtevo pro-testnikov. Stekli so postopki za reševanje obstoječih problemov,« so sporočili.Delavci in prebivalci Tuzle po pisanju tiskovne agencije Tanjug prebivalce mesta, policijo in civilno zaščito pozivajo k ohranjanju javnega reda in miru. Zahtevajo vzpostavitev tehnične vlade, ki bi jo sestavljali strokovnjaki, nestrankarski in nekompromitirani obrazi, ki do sedaj tovrstne funkcije še niso opravljali. Na ulice Bosne in Hercegovine so v preteklih dneh stopili predvsem mladi ansa politika - Grški voditelj na obisku v Italiji pred evropskimi volitvami Cipras povezuje levico Po zgledu njegove Sirize tudi gibanja in stranke italijanske levice snujejo volilno povezavo RIM - Vodja grške opozicijske stranke Siriza in kandidat evropske radikalne levice za predsednika Evropske komisije Aleksis Cipras je pozval k izvedbi mednarodne konference, na kateri bi odpisali dolgove državam južne Evrope, ki se spopadajo z gospodarsko krizo. »To ni revolucionaren predlog, to je edina realistična rešitev,« je Cipras dejal v Rimu, kamor je prišel na povabilo nekaterih predstavnikov italijanske civilne družbe, kot so novinarka Barbara Spinelli, sociolog Luciano Gallino, pravnik Stefano Rodota in drugi, za kandidaturo na letošnjih evropskih volitvah. Prav po zgledu grške Sirize, ki je povezala dotlej razdrobljeno grško levico in ji danes javnomnenjske raziskave napovedujejo prvo mesto med strankami v Grčiji, naj bi se tudi italijanska levica povezala Alexis Cipras ansa na majskih evropskih volitvah. Pobudniki tega povezovanja so kot rečeno nekateri intelektualci in družbena gibanja, z velikim zanimanjem pa gledata na ta poskus tudi Levica ekologija in svoboda ter Stranka komunistične prenove. »Nočemo, da krizo, ki jo Grčija prenaša zadnja tri leta, občutijo v drugih evropskih državah,« je Cipras dejal na volilnem srečanju v Rimu. Cipras meni, da bi konferenca o odpisu dolga lahko bila podobna tisti v Londonu leta 1953, na kateri je 22 držav, vključno z Grčijo, Nemčiji odpisalo del njenega dolga in ji tako omogočilo gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni. 39-letni vodja grške opozicije in oster nasprotnik varčevalnih ukrepov je prav tako zelo kritičen do evropske finančne politike in poziva k »evropskemu dogovoru za razvoj in kohezijo«. »Kaj se zgodi, ko se sestanejo finančni ministri EU? Na koncu storijo to, kar jim naroči nemška kanclerka Angela Merkel. To zame ni demokracija,« je dejal. Janukovič in Putin ob otvoritvi ZOI na pogovorih SOČI - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta se sestala na neuradnih pogovorih v Sočiju, kjer je potekala otvoritev zimskih olimpijskih iger (ZOI). Tako ukrajinske kot ruske oblasti podrobnosti niso želele razkriti, pogovarjala pa naj bi se o 15 milijard dolarjev vrednem posojilu Moskve Kijevu. Janukovič in Putin naj bi razpravljala o usodi posojila, o katerem sta se predsednika dogovorila decembra lani, a so ga ruske oblasti do imenovanja nove vlade v Kijevu zamrznile. ZN: Kmalu nadaljevanje pogajanj o združitvi Cipra NIKOZIJA - Predstavniki grškega in turškega dela Cipra so s posredovanjem Združenih narodov v petek dosegli dogovor o nadaljevanju pogajanj o združitvi te razdeljene otoške države. Tiskovni predstavnik ZN Michael Bonnardeaux je sporočil, da naj bi se pogajanja po skoraj dveh letih nadaljevala prihodnji teden. Zadnji krog pogajanj med grškim delom Cipra in mednarodno nepriznano Turško republiko severni Ciper so prekinili leta 2012, ko je Ciper prevzel predsedovanje Evropski uniji, njihovo nadaljevanje pa je nato odložila še lanska bančna kriza. V VB vreme povzroča težave LONDON - Južni del Velike Britanije je včeraj ponovno zajelo močno neurje, zaradi katerega je 970 gospodinjstev ostalo brez elektrike. Težave povzroča obilno deževje, zaradi katerega so vreme-noslovci že izdali opozorilo pred poplavami. Napovedan je tudi močan veter, ki bo na jugozahodu Anglije ter na jugu Walesa v sunkih dosegel do 112 kilometrov na uro. V stanju pripravljenosti za morebitne intervencije je okoli 1500 britanskih vojakov. Slabo vreme naj bi se nadaljevalo danes ves dan, jutri naj bi se umirilo, močan veter pa naj bi ponovno zapihal v torek. V Tokiu težave zaradi snega TOKIO - Tokio in tudi druge dele Japonske je včeraj zajelo močno sneženje, ki je oviralo promet in povzročilo najmanj tri mrtve in 500 ranjenih. Zaradi sneženja so morali na letališču v Tokiu odpovedati prek 600 letov. Velike težave so bile tudi v cestnem prometu, meščane Tokia pa so pozvali, naj ne hodijo iz stanovanj. Takšno opozorilo so izdali prvič v zadnjih 13 letih. Zapadlo je sicer 22 centimetrov snega. oglej - Poseg Silvia Berlusconija »Vem za vaše težave s Slovenijo in Avstrijo« OGLEJ - »Vem, da imate v Furla-niji-Julijski krajini veliko problemov in težav zaradi sosedstva z Avstrijo in Slovenijo. Italijanska država, tako kot je, sploh ni ubranljiva, zato nujno rabimo reformo birokracije, ki nam bo omogočila večjo konkurenčnost s Slovenijo in Avstrijo.« To je včeraj dejal nekdanji italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi v telefonski povezavi s pristaši stranke Naprej Italija (Forza Italia), ki so se zbrali v Ogleju. V isti sapi je Berlusconi spomnil, da so Furlani zgled za ohranitev posebnosti dežele, pri čemer je omenil učinkovito obnovo od potresa leta 1976 razdejanih območij Furlanije in Karnije. Za razliko od Beppeja Grilla, ki je pred kratkim opozoril, da je v Italiji v teku državni udar, je Berlusconi prepričan, da je država, odkar je on vstopil v politiko (torej pred dvajsetimi leti), doživela že vsaj štiri državne udare, če ne več. Kot običajno je nekdanji premier žolčno napadel sodnike, ustavnemu sodišču pa očital, da je v rokah levice. Silvio Berlusconi arhiv V Ogleju so se zbrali pristaši novo ustanovljenih klubov Berlusconijeve stranke, ki jo na deželni ravni vodi tržaška poslanka Sandra Savino, ki velja za tesno politično sopotnico nekdanjega senatorja Giulia Camberja. Prav Savi-nova je imela glavno besedo na včerajšnji oglejski pobudi. Napovedala je kandidaturo bivšega predsednika FJK Ren-za Tonda na majskih evropskih volitvah. francija - Vlak trčil v skalo na progi, pri čemer je en vagon iztiril V železniški nesreči v francoskih Alpah dva mrtva in devet ranjenih NIČA - V železniški nesreči turističnega vlaka v francoskih Alpah sta včeraj umrli dve osebi. Devet ljudi je bilo ranjenih, od teh pa je bil eden v kritičnem stanju. Po prvih ugotovitvah je vlak, ki je iz Nice vozil v kraj Digne-les-Bains, trčil v skalo na progi, pri čemer je en vagon iztiril. Na kraj nesreče so prispele reševalne službe, potnike, ki so bili ujeti v zasneženi dolini, pa so precej ur reševali, tudi s pomočjo helikopterjev. Vlak je znan pod imenom Stor-žev vlak po storžih, ko so jih v preteklosti uporabljali v parnih lokomotivah. Okoli 150 kilometrov dolga pot traja tri ure, proga pa poteka po strmih pobočjih, zaradi česar lahko potniki uživajo v lepih razgledih, ki jih ponujajo francoske Alpe. Po pisanju lokalnih medijev se je skala na progo verjetno zrušila zaradi nedavnega močnega dežja in sneženja. v železniški nesreči sta umrli dve osebi, devet ljudi pa je bilo ranjenih 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 7.10 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Sodoma e Gomorra 9.55 Serija: New York, New York 10.45 23.50 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Correva l'anno 14.00 Dnevnik 14.30 In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 23.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 23.00 Ulisse: Il piacere della scoperta u Rete 4 7.20 Media Shopping 7.50 Superpartes 8.30 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Dok.: I San-ti - Lo splendore del divino nel quotidiano 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'ita-liana 13.55 Donnavventura 14.50 Film: La figlia del vento 17.00 Film: Sfida a White Buffalo 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: ...Piu forte ragazzi! 23.15 Film: Panic room Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del- Nedelja, 9. februarja Raimovie, ob 21.15 lo spirito 10.10 Serija: Belli dentro 10.40 Supercinema 11.25 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.30 Talk show: Matrix V Italia 1 čila, šport in vremenska napoved 13.30 2. Cvičkov festival 14.30 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.10 Film: Miroljubni križarji 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Spomin na podelitev Borštnikovega prstana Olgi Kacjan 17.35 Igralci brez maske 18.40 Risanke 18.55 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.15 Intervju 22.05 Dok. serija: Village folk 22.15 Dok. odd.: SAZU, oznanjanje prihodnosti 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Dok.: I Maddalo-ni - Una storia di Scampia 10.30 A Sua im-magine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Dome-nica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Af-fari tuoi 21.30 Nad.: Braccialetti rossi 23.30 Speciale Tg1 7.00 Nan.: $#*! my dad says 8.10 Nan.: Padre in affitto 8.55 Film: Piccole pesti van-no in guerra 10.40 Film: Mr. Troop Mom 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: Arm -L'ultimo cavaliere 16.30 Film: La piccola principessa 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 7.00 Film: First Kid - Una peste alla Casa Bianca 8.30 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.40 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domeni-ca Sportiva S v «L' ' 19.45 Film: Una pallottola spuntata 2 e 1/2 - L'odore della paura (kom., ZDA, '91, i. L. Nielsen) 21.30 Lucigno-lo La l LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 11.10 Otto e mezzo 11.50 Film: Mister mamma 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Speriamo che sia femmina (kom.) 17.15 Serija: The District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Mondo senza fine 23.00 Film: Elisabetta - 2. del (zgod.) ^ Tele 4 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta - Speciale 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.50 Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 C Koper 7.00 Risanke in otroške nanizanke 9.30 Nad.: Najboljša prijatelja 10.00 Maša 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poro- VREDNO OGLEDA Luomo della pioggia ZDA 1997 Režija: Francis Ford Coppola Igrajo: Matt Damon, Danny De Vito, Claire danes, John Voight in Mickey Rourke Po istoimenskem romanu Johna Grishama je Coppola posnel film, ki pripoveduje o »človeku dežja«, oziroma osebi, ki naj bi s svojim znanjem, izkušenostjo in iznajdljivostjo uspela dati izreden doprinos odvetniškemu teamu s katerim dela. Rudy Baylor je mladi pravnik, ki si ob opravljenem univerzitetnem študiju nadeja, da bo posebej uspel pri svojem poklicu. Izredna priložnost se mu ponudi v trenutku, ko se nanj obrne zavarovalniška družba. pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Film: Hladnokrvni umor 12.35 Nad.: Beverly Hills 90210 13.30 Jamie - obroki v pol ure 14.00 Serija: Čari molekularne ku- hinje 14.55 Serija: Kuharski mojster 16.05 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen 16.30 Film: Dr. Dolittle 4 18.15 Odd.: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - novice 20.00 Film: John Tucker, mrtev si 21.40 Film: Namišljeni junaki 23.50 Film: Pohlepna za-rotnica A Kanal A 6.00 Risanke 7.05 Serija: Očetje pod krinko 8.10 Serija: Uresničite sanje 8.45 Serija: Igrače za velike 9.15 16.40 Serija: Akcija 9.45 ŠKL - Šport mladih 10.40 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.20 Film: Komandos iz predmestja 15.00 Film: Policijska akademija 5 17.10 Serija: Rubikon 18.05 Top 4 s Tja-šo Kokalj 19.05 Dirke na daljinca 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Svet - Povečava 21.35 Film: Divja vožnja 23.25 Film: Morilec 23.30 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.50 21.05 Alpsko smučanje - smuk (m), prenos 9.50 Smučarski skoki - mala skakalnica, kvalifikacije (m), pon. 10.50 Smučarski teki - skiatlon (m), prenos 12.45 De-skanje prostega sloga - deskanje po objektih (ž), pon. 13.10 Smučanje prostega sloga - grbine, finale (ž), pon. 13.30 Hitrostno drsanje - 3000 m (ž), vključitev v prenos 15.20 Biatlon - 7,5 km (ž), prenos 17.10 Sankanje - posamezno, 3. vožnje (m), povzetek 17.30 Smučarski skoki - mala skakalnica, poskusna serija (m), prenos 18.20 21.35 Smučarski skoki - mala skakalnica (m), prenos 20.20 Žrebanje Lota 20.30 So-čijada, večerna olimpijska oddaja 23.10 Tv satira: Poldnevnik 23.40 Kratki film: Obleka 23.50 Kratki film: Pobeg Jr Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 6.15 Primorska kronika 7.20 21.30 Žarišče 9.20 17.45 Kronika 9.45 14.50, 20.25, 22.05 Na tretjem... 11.40 Kontaktna oddaja 13.30 14.30 Prvi dnevnik 16.55 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.20 Zimske olimpijske igre Soči 2014 16.55 Alpsko smučanje 18.00 Dok.: Primorski eksosus 18.50 Serija: Village folk 19.00 22.05, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zimske olimpijske igre Soči 2014 20.15 Est - Ovest 20.35 Istra in... 21.05 Dokumentarec 22.20 Servus, Srečno, Ciao 22.50 XXV Ras-segna internazionale 23.20 Mediteran Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Lunos Maribor, Modra skupina - 2. krog, pon. 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 To je moja kultura 20.00 Predstavljamo: Študij na Univerzi v Novi Gorici 20.30 Soba z razgledom 20.50 Finale svetovnega pokala v akrobatskem rock'n'rollu 22.00 20 let ansambla Štrk, 2. del, Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei ven-ti/Detto tra noi in musica/La radio a modo no-stro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonori-camente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradij-ski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Kar boste spoznali, ne bo v skladu z vašimi željami. Nujna je sprememba, ki vas lahko pripelje do inovativnih zamisli. Posvetite jim dovolj pozornosti. Na delovnem mestu boste odtujeni. BIK 21.4.-20.5.: Prosti čas boste najraje preživljali z najboljšimi prijatelji. Socialno življenje in pogovori z najbljižjimi vas bodo navdajali z zadovoljstvom. Najbolje vam bodo šle od rok aktivnosti. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Mars v peti hiši bo spodbudil zanimanje za interesne dejavnosti. Posvetili jim boste veliko energije. V karieri se vam obeta negotovost, ki bo v vas sprožila notranji nemir. RAK 22.6.-22.7.: Prevzela vas «« bo sreča in zadovoljstvo, kakršne niste občutili že dolgo časa. S pozitivno energijo boste vplivali tudi na ljudi okoli sebe. V delu se boste poskušali oddaljiti od tedenske rutine. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se boste z veliko strastjo lotili obveznosti, ki bodo miselni izziv. Izredno boste tekmoval-ni,poraza ne boste prenesli. Prosti čas boste najraje preživljali v družbi. DEVICA 24.8.-22.9.: Med ted-^^ nom bo Merkur prešel v vašo šesto hišo. Na delovnem mestu boste v delu s strankami in kolektivom pridobili v komunikacijskih sposobnostih. TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ vzgoji otrok boste izredno razumni in preudarni. Skrben izbor besed in prijaznost bosta pripomogla k izboljšanju odnosov. Med vami in partnerjem bo komunikacija boljša. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vzemite si nekaj časa zase in partnerja. Privoščite si kratek oddih ali izlet v neznano. Na poti se boste odlično počutili, s partnerjem pa boste še dodatno poglobili odnose. STRELEC 23.11.-21.12.: Vezani strelci boste v odličnih odnosih s partnerjem. Čutili boste veliko potrebo po bližini in dotiku, uživali boste v vseh skupnih aktivnostih. Denar: ne boste v skrbeh. KOZOROG 22.12.-20.1.: V sredini tedna vas bo zapustila motivacija za učenje in spoznavanje novih veščin. Na delovnem mestu se boste zadovoljili z rutinskimi obveznostmi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami so težji dnevi, pomanjkanje energije bo močno zaznamovalo teden pred vami. Vaše počutje bo odvisno glede na vremenske razmere. Posvetite se individualnim nalogam. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu boste uživali v nalogah, v katerih boste zaznali zadostni izziv. Nezahtevne obveznosti vas bodo dolgočasile. Zanimalo vas bo delo, kjer se boste lahko umetniško izrazili. / 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: L'oro di Scampia 23.20 Talk show: Porta a Porta V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tredicesimo apostolo - La rivelazione 23.30 Film: State of Play O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.30 Nan.: How I met your mother 16.55 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: ...E alla fine arriva Polly (rom.) 6.40 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Boss in incognito 22.40 Serija: Blue Bloods 23.45 Razza Umana 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.05 Nad.: Arrow 23.50 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 23.15 Correva l'anno u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nad.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial- 10 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Serija: I de-litti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: 11 Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Infodrom 10.50 Otroške oddaje 11.05 Odd.: Moja soba 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.4018.35 Risanke in odd. za mlade 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.10 Podoba podobe 23.45 Knjiga mene briga Jr Slovenija 2 7.05 Odd.: Moja soba 7.50 Alpsko smučanje - kombinacije, veleslalom (ž), prenos 9.30 Umetnostno drsanje - ekipno, prosti program (m in ž), plesni pari, pon. 11.05 Sankanje, 4. vožnje (m), pon. 11.50 Alpsko smučanje - kombinacije, slalom (ž), prenos 13.20 Hitrostno drsanje - 1500 m (m), pon. 14.40 Spomin na Vancouver 15.50 Biatlon - zasledovalna tekma (m), prenos 16.50 Hokej na ledu: Finska - Kanada (m), vključitev v prenos 17.45 Sankanje - 1. in 2. vožnja (ž), vključitev v prenos 18.50 Alpsko smučanje - superkombinacija (ž), pon. 20.30 Sočijada, večerna olimpijska oddaja 21.00 Hitrostno drsanje - 500 m (m), pon. 21.30 Smučanje prostega sloga - grbine (m), pon. 22.35 Nad.: Vera Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.40 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.05 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 13.00 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.10 Tedenski napovednik 17.5019.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Posegovi prijatelji 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Znanstveni večer 21.15 V službi občanov -komunala Nova Gorica 21.45 Izdelovanje prunel 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 7.05 16.50 Nad.: Vihar 8.00 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 8.50 10.10, 11.20 Tv Prodaja 9.1510.30 Nad.: Ko listje pada 11.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.25 Serija: Naša mala klinika 13.25 Serija: Svingerji 14.00 Serija: Petične nosečnice 15.00 Nad.: Razočarane gospodinje 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Sreča pa taka 21.55 24UR - zvečer 22.25 Serija: Gasilci v Chicagu 23.20 Serija: Škandal Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 12.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Serija: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Odd.: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: Skrbništvo 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Državni sovražniki 22.35 Nad.: Lov na morilca 23.30 Film: Mušketir za vedno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 10. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metal-morfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Zimske olimpijske igre Soči 2014 15.20 XXV rassegna internazionale 15.55 Biatlon 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.50 Špor-tel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 22.40 Dok.: Primorski eksodus _ P dlj k 10fb j VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 10. februarja - UmJ Raimovie, ob 13.50 Črna mačka, beli maček Jugoslavija, Francija, Nemčija 1998 Režija: Emir Kusturica Mali goljufMatko živi nekje ob Donavi. Porodi se mu ideja, da bo ukradel cel vlak, ki v Turčijo prevaža bencin. Vendar za tak podvig potrebuje kar nekaj denarja, zato s sinom Žaretom prosi za pomoč lokalnega romskega botra Grgo Pitica, ki je tudi zelo dober prijatelj njegovega očeta. Grga sprejme predlog, a načrt se izjalovi, ko Matka prehiti Dadan, novodobni gangster. Matko mora sedaj odplačati dolg, zato je prisiljen poročiti prav sina Žareta z Dadanovo neprivlačno in pritlikavo sestro Pikapolonico. Toda oba mladostnika imata že izdelane načrte.. "Hotel sem narediti še en film o ljudeh, s kakršnimi sem preživel otroštvo. Vedno sem občudoval svobodo Romov, način, kako so sprejemali življenje, njihov način uživanja, njihovo moč in optimizem. Romi imajo zelo slabo pozicijo v družbi, kajti vsak posameznik srednjega razreda želi imeti nekoga pod sabo" - je ob predstavitvi filma povedal Kusturica. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 9. februarja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Deželo bo danes dosegla kratkotrajna atlantska fronta, ki bo največji vpliv imela zlasti v dopoldanskih urah in na severovzhodu. Zvečer in v ponedeljek dopoldan se bo situacija umirila, med ponedeljkom in torkom pa nas bo dosegla nova fronta. V_A Dopoldan bo oblačno z obilnimi padavinami. Intenzivne padavine pričakujemo v Julijskih Alpah, lokalno ob vznožju gora in na vzhodu, manj padavin bo po nižinah in ob morju. Na vzhodu bo močno snežilo, prav tako v Julijskih Alpah. Ob morju bo pihal močan južni veter, kasneje ju-gozahodnik. Oblačno bo in deževno. Ob morju bo pihal okrepljen jugo, ponekod v notranjosti Slovenije pa zmeren jugozahodni veter. Na Primorskem lahko tudi zagrmi. Zvečer bodo padavine oslabele. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C. Po celotni deželi bo zjutraj spremenljivo, dopoldan pa se bo ponovno pooblačilo in začele se bodo rahle padavine, ki se bodo popoldan in do večera močno okrepile. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhodnik, ki se bo ponoči okrepil. Meja sneženja bo na približno 600 m. Jutri bo pretežno oblačno, zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo od zahoda spet začelo deževati. Ponekod bo zapihal južni veter. £ Sonce vzide ob 7.15 in zatone g ob 17.23 Dolžina dneva 10.08 Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 4.00 «t Dopoldne bo vremenska obreme o nitev prehodno popustila in vreme večini ljudi ne bo jI povzročalo opaznih težav. Popoldne se bo obreme S nitev ponovno krepila in z vremenom povezane o težave bodo spet pogoste, okrepili se bodo tudi ne-.5 kateri bolezenski znaki. Danes: ob 0.01 najnižje 4 cm, ob 5.52 najvišje 21 cm, ob 13.17 najnižje -35 cm, ob 19.55 najvišje 18 cm. Jutri: ob 1.19 najnižje -4 cm, ob 6.58 najvišje 25 cm, ob 13.48 najnižje -41 cm, ob 20.16 najvišje 25 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .600 Vogel ................265 Kranjska Gora .......130 Krvavec..............130 Cerkno ............... 110 Rogla..................70 REKA 7/12 jutri t? Piancavallo..........330 Forni di Sopra .......380 Zoncolan............450 Trbiž .................280 Osojščica ............180 Mokrine .............400 Pingvine zaradi vremena zdravijo z antidepresivi LONDON - Pingvine v angleškem živalskem vrtu Sea Life Centre zaradi konstantnega slabega vremena, dežja in vetra zdravijo z antidepresivi. Zaradi vsakodnevnih nalivov in močnega vetra v zadnjem mesecu so pingvini podvrženi stresu in tesnobi, kar lahko oslabi njihov imunski sistem, je pojasnila direktorica centra Lyndsey Crawford. Gre sicer za pingvine vrste humboldt, ki v naravi živijo ob obalah Peruja in Čila in so navajeni na nestanovitne vremenske razmere, a ne za tako dolga obdobja. Zaen krat zdravila pingvinom pomagajo, a zares dobro se bodo počutili šele, ko bo posijalo sonce. Pingvini so antidepresive prejemali že leta 2011, ko je v njihovo ogrado kljub prepovedi vstopil obiskovalec. Ker so nehali valiti jajca, jih je bilo treba zdraviti. Anglija je letos pozimi izpostavljena najdaljšemu obdobju dežja v zadnjih 248 letih. združeni narodi - Zaskrbljujoči podatki misije Unama V Afganistanu lani 14-odstoten porast števila civilnih žrtev KABUL - Število civilnih žrtev v Afganistanu je v preteklem letu naraslo za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2012, so sporočili Združeni narodi. Število smrtnih žrtev se je tudi močno približalo rekordu iz leta 2011, ko je bilo ubitih 3133 civilistov. Misija ZN v Afganistanu (Unama) v poročilu ugotavlja, da je bilo lani v vojni v Afganistanu ubitih 2959 civilistov, kar je sedem odstotkov več kot leto poprej. 5656 civilistov je bilo ob tem ranjenih, kar je 17 odstotkov več kot leta 2012. Lani se je za 43 odstotkov povečalo število ubitih ali ranjenih civilistov, ki so se znašli v navzkrižnem ognju vladnih in talibanskih sil, medtem ko so največ žrtev zahtevale improvizirane eksplozivne naprave talibanov. To naj bi bila posledica postopne predaje dolžnosti zagotavljanja varnosti domačim varnostnim silam, medtem ko naj bi se mednarodne sile iz Afganistana umaknile do konca letošnjega leta. »Kot rezultat tega so bila določena območja ranljivejša za napade protiv-ladnih elementov, ki so pogosto terjali življenja civilistov,« izhaja iz poročila. Unama je lani zabeležila 25 napadov na ljudi in zgradbe, povezane z izvedbo volitev, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi to v nekaterih delih države lahko močno vplivalo na udeležbo na aprilskih predsedniških volitvah. Konflikt v Afganistanu je sicer v zadnjih petih letih terjal življenja 14.064 civilistov, za kar so bili v kar 74 odstotkih primerov odgovorni protivladni elementi pod vodstvom talibanov, še ugotavlja Unama. Ta je prav tako zaskrbljena nad potrjenimi poročili o kršitvah človekovih pravic s strani afganistanskih varnostnih sil. (STA) Empire State Building v barvah zastav držav udeleženk OI v Sočiju NEW YORK - Newyorška stolpnica Empire State Building je bila v noči na soboto podobna diskoteki, saj se je barvala v zastave 87 držav udeleženk zimskih olimpijskih iger v ruskem Sočiju, ki so se z otvoritveno slovesnostjo začele v petek. Vrh več kot 400 metrov visoke stolpnice je sicer vsak večer osvetljen z različnimi barvami, ki simbolizirajo različne stvari. Na noč čarovnic je na primer obarvan v oranžno, na dan neodvisnosti pa v barve ameriške zastave, ki so sicer enake barvam slovenske zastave. Barve zastav držav udeleženk olimpijskih iger so se menjavale skozi noč. Največ mrtvih povzročajo eksplozije in atentati Agencija NSA lahko nadzira največ 30 odstotkov vseh telefonskih pogovorov v Združenih državah Amerike WASHINGTON - Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) po poročanju časnika Washington Post nima na voljo dovolj tehničnih in človeških zmogljivosti, da bi lahko prestregla ali nadzorovala več kot med 20 do 30 odstotkov vseh telefonskih pogovorov, ki se opravijo v ZDA. Washington Post je od neimenovanega vladnega uradnika dobil informacijo, da je problem hitra rast obsega mobilne telefonije. Četudi bi NSA lahko nadzorovala več pogovorov, nima kje hraniti toliko podatkov, zato agencija, ki se ponaša z največjim skrivnim računalnikom na svetu, menda gradi ogromne banke podatkov. Leta 2006 naj bi bila NSA sposobna ujeti in hraniti vse telefonske pogovore v ZDA, zdaj pa jo čas prehiteva, je dejal vir. NSA je prišla pred oči javnosti zaradi njenega nekdanjega pogodbenega analitika Edwarda Snowdna, ki od lanskega poletja objavlja skrivnosti o njenih programih nadzora. Predsednik ZDA Barack Obama je odredil, da NSA ne more več obdelovati vseh telefonskih pogovorov, ki si jih želi, ampak le na podlagi dovoljenja posebnega sodišča Fisa. Obama je predlagal tudi, naj zbrane podatke hrani nekdo drug in ne NSA, vendar se o tem še dogovarjajo. španija - Sporni finančni posli soproga Princesa Cristina včeraj pred sodniki PALMA DE MALLORCA - Na sodišču v Palmi de Mallorci so včeraj kot uradno osumljenko zaslišali špansko princeso Cristino. Preiskovalni sodnik jo je zaslišal glede domnevne vpletenosti v sporne finančne posle njenega soproga. Princesa je po navedbah enega od odvetnikov dejala, da je popolnoma zaupala možu, obenem pa se je distancirala od njegovih dejanj. Princesin soprog, nekdanji rokometni zvezdnik Inaki Urdangarin, je osumljen, da se je kot predsednik ne-profitnega inštituta Noos okoristil z več kot pet milijoni državnih sredstev. Cristina je bila skupaj z njim 50-odstotna lastnica podjetja Aizoon, ki naj bi spadalo v mrežo slamnatih podjetij, ki jih je Urdangarin po prepričanju sodnika Joseja Castra ustanovil, da bi lahko porabil poneverjena sredstva. Princesa naj bi s kreditno kartico podjetja tudi plačevala potovanja in zasebne nakupe. Par krivdo zanika, doslej pa proti njima še ni bila vložena obtožnica. Prin-cesin odvetnik Jesus Silva je v petek dejal, da je Cristina pred zaslišanjem »mirna in sproščena«, na sodišču pa želi dokazati svojo nedolžnost. Sodnik Castro pa v njenih dejanjih vidi obliko pranja denarja, poleg tega ji očita tudi dvojno davčno goljufijo - z zasebnimi izdatki naj bi zmanjšala dobiček podjetja, ki se je s tem izognilo plačilu davka na dohodke pravnih oseb, poleg tega pa naj teh sredstev ne bi prijavila v svoji dohodnini. Kljub temu je sodnik v očitkih na račun princese dokaj osamljen. Ne podpirata jih niti davčna uprava, ki je bila domnevno oškodovana, niti tožilstvo. Urdangarinu Castra na že dveh zaslišanjih ni uspelo prepričati o svoji nedolžnosti in je verjetno, da se bo mo- Španska princesa Cristina ral zagovarjati na sojenju. Cristina naj bi se pri prizadevanjih, da se izogne uradni obtožbi, opirala predvsem na to, da se ni ukvarjala s finančnim poslovanjem in je glede tega zaupala možu ter da so očitani ji davčni prestopki pod mejo 120.000 evrov in tako zanje ni kazensko odgovorna. Ne glede na izid zaslišanja pa je ugled 48-letne princese v javnosti že okrnjen. Princesa Cristina se od izbruha afere redko pojavlja v javnosti, v zadnjih mesecih tudi ni imela nobenih protokolarnih obveznosti. Škandal je v veliki meri prispeval tudi k padcu priljubljenosti španske kraljeve družine. Vse več je pozivov, naj kralj Juan Carlos, ki ga pestijo zdravstvene težave, odstopi ter prestol prepusti 46-letnemu prestolonasledniku, princu Felipeju. (STA) 100 LET OD ZAČETKA I. SVETOVNE VOJNE_Nedelja, 9. februarja 2014 1 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 15. februarja, ob 20.30 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. / Ponovitev: v nedeljo, 16. februarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 12. februarja, ob 20.30 / Tul-lio Kezich, prevzeto od romana Itala Sveva: »La coscienza di Zeno«. / Ponovitve: v četrtek, 13. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 14. in v petek, 15. ob 20.30 in v nedeljo, 16. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V sredo, 12. februarja, ob 20.00 / Srečko Kosovel: »Postani obcestna svetilka«. / Ponovitev: v četrtek, 13. februarja, ob 11.00. V četrtek, 13. februarja, ob 20.00 / William Shakespeare, Thomas Middle-ton: »Timon Atenski«. V soboto, 15. februarja, ob 20.00 / Eric Chappell: »Kraja«. V soboto, 22. februarja, ob 20.00 / Eugène Ionesco: »Morilec«. V ponedeljek, 24. februarja, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. / Ponovitev: v torek, 25. februarja, ob 11.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V četrtek, 13. ob 12.00 in ob 19.30 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. / Ponovitev: v četrtek, 14. februarja, ob 19.30. V sredo, 12. februarja, ob 19.30 / Du- šan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V ponedeljek, 17. februarja, ob 11.00 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«. V torek, 18. februarja, ob 19.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala drama V ponedeljek, 10. februarja ob 20.00 / Evripid: »Alkestida«. / Ponovitev: v torek, 18. februarja, ob 20.00. V sredo, 12 februarja, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. V četrtek, 13. februarja, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. V petek, 14. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 15. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. V ponedeljek, 17. februarja, ob 20.00 / Via Negativa: »Generalka za generacijo«. Cankarjev dom Dvorana Duše Počkaj V sredo, 19. februarja, ob 20.00 / Uršula Teržan: »Prijateljici še vedno« / Ponovitve: v četrtek, 20. in v petek, 21. februarja, ob 20.00. Stara Mestna Elektrarna V torek, 11. februarja, ob 19.00 / Peter Handke: »Še vedno vihar«. / Ponovitev: v sredo, 12. februarja, ob 19.00. Mladinsko Gladališče Ljubljana Veliki oder V četrtek, 13. februarja, ob 19.30 / Satirična drama / Friedrich Durrenmatt: »Fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tetris V soboto, 15. februarja, ob 21.30 / Koncert / Nastopala bo rock skupina The Sade, ki bo predstavila novo po-loščo "II". Gledališče Miela V sredo, 12 februarja, ob 21.30 / Nastopa »Bombino«. LONJER Športno kulturni center - Lonjer V nedeljo, 16. marca, ob 17.00 / »20. Revija kraških pihalnih godb« / Ob 20. obletnici prireditve nastopajo: Godbe-no društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton) / Pihalni orkester Breg (dir. Edvin Križmančič) / Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. februarja, ob 20.45 / Koncert / »Signum Saxophone Quartet« / Nastopajo: Blaž Kemperle - saksofon sopran; Erik Nestler saksofono alt; Alan Lužar saksofon tenor; David Brand saksofon bariton. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine. V torek, 11. februarja ob 10.30 / Koncert / Igudesman & Joo: »And now Mozart«. Nastopata: Aleksey Igudesman violina in Hyung-ki Joo klavir. / Ponovitev: v sredo, 12. februarja, ob 10.00. V četrtek, 13. februarja, ob 20.45 / Koncert / »Ceska Filharmonie«. / Dirigent - Jili Belohlavek; solist: Nikolai Lugansky - klavir. V nedeljo, 16. februarja, ob 21.00 / Nastopa simbol Opera metal glasbe Tarja Turunen. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Kulturni dom V nedeljo, 16. februarja ob 17.00 / »20. Revija kraških pihalnih godb« / Pihalni orkester Komen (dir. Matija Tavčar) / Postojnska godba 1808 (dir. Vid Pu-pis) / Pihalni orkester Kras - Doberdob (dir. Patrick Quaggiato). LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V ponedeljek, 10. februarja, ob 19.00 / »Žarenje novih energij«. Cankarjevi torki V torek, 11. februarja, ob 21.00 / »Kaja Draksler solo Badbooshband« / Prvi del: premierna predstavitev albuma The Lives of Many Others v Sloveniji. V torek, 18. februarja, ob 21.00 / »Reij-seger / Fraanje / Sylla« / Ernst Reijse-ger - violončelo; Harmen Fraanje - klavir; Mola Sylla - glas, xalam,mbira. Gallusova dvorana V torek, 11. februarja, ob 19.30 / Jazz balet iz Montreala: »Zero in On, Night Box, Harry« / Umetniški vodja: Louis Robitaille / Koreografije: Cayetano Soto, Wen Wei Wang, Barak Marshal. V sredo, 12. februarja, ob 20.00 / »Češka filharmonija« / Dirigent: Jirí Belo-hlávek; Solist: Nikolaj Luganski - klavir. Kino Šiška V četrtek, 13. februarja, ob 21.00 / Koncert / Nastopajo: The Stroj. V soboto, 15. februarja, ob 20.00 / Koncert / Stefan Milenkovich & Marko Hatlak - Tango Compás. Metelkova mesto Channel Zero Danes, 2. februarja, ob 20.00 / Koncert / Nastopajo: Red Fang (ZDA), The Shrine (ZDA), Lord Dying. Gala Hala V četrtek, 13. februarja, ob 21.00 / Koncert / »Ujma tour« / Nastopajo Dead Dildo Drome, Heretic in MIT. V soboto, 15. februarja, ob 22.00 / Koncert / »Ufoslavia«. / Nastopajo: Kil-lo Killo (Novi Sad, Srbija), Selektor Di-narid, Dj Tito in Haris Pilton. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično kon- centracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Skladišče idej bo do 2. marca 2014 na ogled razstava, ki je nastala pod okriljem Pokrajine Trst in postavlja v ospredje pomen zbirateljstva. Manlio Malabotta je bil notar, pesnik, pisatelj, kritik, raziskovalec in navdušen fotograf, ki je s svojo zbirateljsko občutljivostjo zapustil pomembno zbirko slik, revij, knjig in dokumentov. GORICA V galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija) do 10. februarja je na ogled razstava goriškega fotografa Joška Prinčiča z naslovom »Kamni spomina - Židovsko pokopališče v Rožni dolini«. Fotografska razstava sodi v okvir pobud ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve ho-lokavsta. _SLOVENIJA_ BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV OLJE IZ MAŠČOBNEGA TKIVA KITOV ITAL. DESNIČARSKA ORGANIZACIJA PRISPODOBA ZAČETEK OTVORITVE TEKMOVALEC AM. REŽISER (THOMAS HARPER) MEDNARODNA AVTOM. ZVEZA V PARIZU GRŠKI LADJAR (ARI) JUG.TRENER NIKOLIC KAR OSTANE PO SEŽIGU ŽLAHTNI PLIN ZA RAZSVETLJAVO (NE) GL. MESTO TAJVANA VOJAŠKA ENOTA OBREDNA OPRAVA CERKVENIH MOGOČNIKOV KONEC V LONDONU IN BOSTONU / DENARNI IN KREDITNI ZAVOD NAŠ KABARE-TIST MERKÚ IT. IGRALKA MIRANDA BIBLIJSKI JUD.PREROK JADRALNA TEKMA NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR (BORUT) MAKEDONSKI VOJSKOVODJA KRALJA FILIPA 1.000 KILOGRAMOV RUSKI ČAJNI KUHALNIK NATHALIE DELON VEZNIK AMERIŠKI PISATELJ (ERNEST) ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING BEOTJEC / KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ DEŽELA BLAŽENIH, RAJ V GRŠKI MITOLOGIJI DANSKI NOG. (FRANK) VESOLJSKI IZSTRELEK BRITANSKA ROCK BAND, THE ROLLING ... LOČEK, TRST AM. PISATELJ ... ALLAN POE SVETOVNO PRVENSTVO CILJ, SMOTER AFRIŠKA ŽIRAFA ACE MERMOLJA SL. TISKOVNA AGENCIJA SLOV. PEVEC PESTNER AM. KITARIST HENDRIX MAKEDONSKI NOGOMETAŠ (ACO) ITALIJANSKA REŽISERJA KONEC POLOTOKA ENOTA ZA MERJENJE JAKOSTI ELEKTR. TOKA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DANSKI KOLESAR (BJARNE) / SLOVARČEK - ANTIPATER = makedonski vojskovodja • ARNESEN = danski nogometaš • ATANI = mesto v Nigeriji • NEER = holandski slikar • RAN = nordijska boginja • RIIS = danski kolesar • SETON = am. pisatelj (Ernest Thompson) OPTIČNI CENTRI Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision www.spacciocchialivision.it SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI r------------------^ I S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH Na ceni korekcijskega ali sončnega okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami. Za nakup v vrednosti nad 100 evrov POHITITE, PONUDBA VELJA DO 28.02.2014 VSA SONČNA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S POPUSTOM V VIŠINI 50% REPLAY HOGAN bv^bloi^ miss SIXTY eXT€ FENDI SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED! CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORIZIA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)