Ljubljcnia, ponedeljek, 22. okt. 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI LETO XXII. Stev. 249 GLAVNI cn odgovorni UREDNIK rVAN ŠINKOVEC OREJA uredniški odbor Ust izhaja vsak dan razen Petka - cena 10 dinarjev 1956 A m cMudSw2Ct+ PRAVICA .LJUDSKA pravica. USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE ZHA-JALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. l»Sl KOT DNEV-NTK. NATO PA KOT TEDNIK - OD l. JUNIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. DRUGI DAN OBISKA ROMUNSKE VLADNE IN PARTIJSKE DELEGACIJE V BEOGRADU PO NOVIH POTEH PRIJATELJSTVA Romunski gostje na seji beograjskega 0L0 in med spomeniki naše narodnoosvobodilne borbe — Na kosilu pri predsedniku republike Titu Wcev Beograda. treba odstraniti. Drugi kongrfs pita neodvisnost in enakopravnost Delavske partije Romunije je vseh narodov. Svet se zdaj če- sprejel obsežen program razvoja dalje bolj zaveda, da postajajo vsi narodnega gospodarstva. Doseda- narodi ne glede na svojo velikost nji uspehi ter enotnost delovnega « .stopnjo gospodarskega razvoja liji 1 ,rl „„ čedalje pomembnejši cimtelj v E- Ttssrsnx ke pi-avlcf1T%™™%artija sevanja je zdaj zelo velikega po- pi • h litiricirirrv top »ena aktivno in enakopravno de- posveča vso skrb ljudskih sve- lovanje ^ dežel jn narodov tom, ker so v®1* S P ? sveta. Mi smo tudi priče' močne razvijanje socialistične demokra- krepUve ide;je socializma in na- clje’ .. i predka v svetovnem obsegu. To Važno vlogo imajo v razvija- pOZitiVno vpliva tudi na razvoj v i«,« c_________nju socialistične demokracije in mednarodnega položaja in odstra- uresničenje bukareških deklaia- j ustvarjalne pobude delovnih mno- njuje neogibnost splošnega obo-cij in nadaljni korak v poglablja- žic v Romuniji sindikati. Smdika- j rojenega spopada. Tehnični in ................. ti upravljajo tudi sklade držav-! znanstveni razvoj na svetu čeda- nega socialnega zavarovanja ter lje bolj zbližuje posamezne de-organizirajo oddih delovnih ljudi £ele in zahteva, da se odstranijo ovire in diskriminacija v gospo- Beograd, 21. okt. (Tanjug). Današnji, drugi dan obiska romunskih državnih in partijskih voditeljev je potekel v ■ navezovanju prvih stikov z našimi državnimi in portijskimi Predstavniki in javnimi delavci. Dopoldne so bili gostje na slovesni seji beograjskega OLO, kjer je govoril tudi 10-tnunski ministrski predsednik Chicu Stoica, in potem v našem Vojnem in Narodnem muzeju na Kalemegdanu. Opoldne Pa so bili v gosteh pri predsedniku republike in sta si predsednik Tito in Georgeu Dej izmenjala pomembni zdravici. j. t>anes dopoldne je imel OLO pitve medsebojnih stikov med .e°grada svečano sejo na čast: obema deželama. , efegaciji romunske viade in De- »Ko tolmačim razpoloženje ^vske partije Romunije. Seje so Beograjčanov in vseh ostalih dr-6 udeležili člani romunske dele- žavljanov širom naše dežele,« je ™|}5e, z naše strani pa mnogi Minic nadaljeval, »izražam ti dno "asi državni in partijski vodite- prepričanje, da bo tudi vaš obisk {“ter več kulturnih in javnih de- v naši deželi nova pobuda za nju medsebojnih stikov in prijateljskega sodelovanja med obema seji OLO Beograda ,,.,sejo je začel predsednik OLO deželama v korist miru in miro- _ , .. . „aT1„+ri Miloš Minič, ki je dejal, da Beo- ljubnega sodelovanja med naro- | po počitniških domovih m sanat bičani in vsi Jugoslovani s pri- di.« Potem je poudaril, da so naši "Celjskimi čustvi pozdravljajo narodi po obnovi stikov med obelisk romunske delegacije v Ju- ma deželama čedalje bolj obve-r^^viji in Beogradu. Naši na- ščeni o naporih in borbi romun-so zadovoljni, da je razvoj skega naroda in romunskega dr-“tikov med obema deželama zad- žavnega vodstva za izgraditev dete leta ubral pot, ki je za obe žele. Nedavno se je mudila v Ro-ezeli ugodna in koristna. Naši muniji delegacija OLO Beograda, Medsebojni stiki so čedalje šte- ki se je neposredno prepričala u«ejši. Deklaracije, podpisane o uspehih romunskega ljudstva za obisku predsednika Tita in na- izgradnjo dežele in o njegovem :? državne delegacije v Romuni- boju za nadaljnji napredek, za so velik dogodek v smeri kre- izgradnjo socializma. CHIVU STOICA NA SEJI BEOGRAJSKEGA OLO Socialistična preobrazba Romunije Ifa pozdrav predsednika OLO ] pričanje, da bo pomenil obisk ro- ^grada je odgovoril romunski Mstrski predsednik Chivu Stoi-V imenu delegacije se je pri-Crio zahvalil za počastitev in sprejem, ki so ga priredili del, a-egaciji prebivalci Beograda. delegacije se počutijo na ,asih tleh, ko da so prišli med , °bre prijatelje. Razvijanje in *Pitev vsestranskega sodelovaje med obema deželama bo ko-2!®* njunim narodom, pa tudi n.lru in mednarodnemu sodelova-j."- Pomembno vlogo so imeli le ?1! obisk jugoslovanske de-» ®acije s predsednikom Titom na Sn ,v Romuniji in skupni sklepi, Prejeti ob tej priložnosti o so-eiovanju med obema deželama. ftlvu Stoica je izrazil trdno pre- munske delegacije izredno važen nov korak v izpolnjevanju skupnih skleipov, izraženih v buka-reški deklaraciji. Romunija tena zdaj razvito industrijo, preskrbljena je z napravami za razvijanje in mehanizacijo narodnega gospodarstva, dosegla je pomembne uspehe v boju proti zaostalosti kmetijstva, pa tudi socialistična preobrazba vasi nenehoma napreduje. Književnost, umetnost in znanost, ki služijo stvari delavskega razreda in ljudstvu nasploh, so dosegle visoko raven. * „ . Predsednik romunske vlade je j kulturo Srbije Milorad Panič-poudaril, da se voditelji Romuni-: Surep kratko pojasnil zgodoyino je zavedajo, da so imeli in da Beograda in kalemegdanske trd-imajo še velike težave, ki jih bo njave. rijih. Na koncu je predsednik romunske vlade poudaril prepričanje članov delegacije, da bosta njen obisk ter izmenjava misli z jugoslovanskimi voditelji privedla ne samo do okrepitve vezi med obema deželama, marveč tudi do poglobitev njunega sodelovanja z vsemi deželami in miroljubnimi silami. Po seji so izročili članom romunske delegacije darila OLO. Potem so si gostje ogledali razstavo slik in maket, ki prikazujejo izgradnjo Beograda, nakar jim je bila prirejena zakuska. Na Kalemegdanu Romunska delegacija si je danes ogledala Vojni in Narodni muzej. Potem so bili gostje na sprehodu po Kalemegdanu. V oba muzeja sta jih spremila predsednik OLO Beograda Miloš Minic in naš veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič. Pred Vojnim muzejem sta pozdravila goste komandant beograjskega vojnega področja generalni podpolkovnik Miloje Milojevič in upravnik muzeja polkovnik Idris Čejvan, v Narodnem muzeju pa pomočnik upravnika Erili Koš. Na Kalemegdanu jim je sekretar Sveta za na mednarodna vprašanja. Usta- ročni trgovinski menjavi so bila-navijanje novih samostojnih dr- pravkar uspešno zaključena, kon- žav, katerih narodi so šele nedavno dosegli narodno neodvisnost in njihovo enakopravno vključevanje v mednarodno življenje, še bolj poudarjata potrebo po mednarodni pomoči gospodarsko nerazvitim deželam. Spričo takšnih pogojev menim, da je potrebno, da vsaka dežela in vsak narod razvija čimbolj vsestransko in čim plodnejše sodelovanje z drugimi deželami in narodi na podlagi znanih načel aktivne miroljubne koeksistence. Po našem mnenju bi morale biti zlasti socialistične dežele v tem pogledu zgled tako v ureditvi medsebojnih stikov kakor tudi na splošnem mednarodnem torišču. Prepričani smo, da so zdaj ustvarjeni potrebni pogoji, da lahko začneta naši dve sosednji deželi raz' darski menjavi, da se krepi kul- j vijati prav takšno sodelovanje v turno sodelovanje in omogoči ! svojih neposrednih stikih in v boljše medsebojno spoznavanje, | širšem mednarodnem obsegu, predvsem pa, da se z miroljub- j predvsem pa prek Organizacije nimi pogajanji urede razna spor- 5 združenih narodov. Razširjanje dosedanjih stikov Tovariši in tovarišice! V Bukarešti smo podpisali skupne dokumente ob polnem razumevanju njihovega pomena in s polno pripravljenostjo, da jih uresničimo. Zato z zadovoljstvom pozdravljamo dejstvo, da je bilo v teh nekaj ZDRAVICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA Zgled socialističnih dežel v medsebojnih in občih mednarodnih odnosih Predsednik republike Tito jel Tito in Georgi Dej izmenjala °Poldne v prostorih Zveznega iz- zdravici. Predsednik Tito je v V(šnega sveta priredil delegaciji svoji zdrfivici rekel: Imunske vlade in Delavske par-l »Tovariši člani romunske dele-tlJe Romunije svečano kosilo, ki gacije, tovariši in tovarišice! Do Se ga je udeležilo kakih 100 po- volite mi, da v imenu jugoslo- 'abljencev. Z romunske strani so **, udeležili kosila vodja delega-c!je Georgi Dej s člani delega-pie ter veleposlanik Nikolaje ^uina, z naše strani pa razen Pfedsednika republike in njegove soproge predsednik Zvezne ljud-s‘® skupščine Moša Pijade s' so-Pfogo, podpredsedniki Zveznega ‘?vršnega sveta Edvard Kardelj, S*eksander Rankovič, Svetozar "uknianovir in Rodoljub Čolako-s soprogami; drugi državni, partijski in vojaški voditelji ter J®vni in kulturni delavci. Med kosilom sta si predsednik vanske vlade in CK ZK Jugoslavije izrečem prisrčno dobrodošlico delegaciji vlade in Delavske partije Romunije s tovarišema Georgiu Dejem in Chivu Stoicom na čelu. Veseli nas, da lahko danes stiki od dne do dne boljši in zdaj jih že lahko imenujemo prijateljske. Ni dvoma, da je ta ugodni razvoj pospešila obnova neposrednih stikov med voditelji našili dveh dežel. Mi smo pozdravili tudi obnovo stikov med našima dvema partijama in menimo, da je treba te vezi še.nadalje razvijati na podlagi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in odkritega izražanja mnenj. Razvijanje tako vsestranskega kar je bilo določeno s skupno izjavo naših dveh vlad in v poročilu o ureditvi stikov in sodelovanja med našima dvema partijama. Na meddržavnem torišču smo sklenili več sporazumov in konvencij, s katerimi smo uredili mesecih izpolnjeno ali da se bo v vprašanja medsebojnih stikov in kratkem uresničilo malone vse, sodelovanja. Pogajanja o dolgo- čane pa so tudi potrebne priprave za izpolnitev našega skupnega sklepa o zgraditvi hidrocentrale v Djerdapu. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da so se zadnje čase znatno pomnožili medsebojni obiski delegacij, skupin in posameznikov z raznih področij družbene dejavnosti. Trdno smo prepričani, da bodo vaš obisk in bližnji razgovori med našima dvema delegacijama prispevali k razširitvi ustvarjenih vezi ter k nadaljnji krepitvi odkritosrčnega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja. Zlasti bi rad poudaril, da bo jugoslovanska vlada tudi odslej storila vse, kar je v njenih močeh, da bo pomagala nadalje razvijati sodelovanje med našima deželama na političnem, gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. Dosedanji razvoj naših odnošajev nas navdaja s trdnim upanjem, da bodo takšni napori tudi vsakdanja skrb romunske vlade. Menimo, da bo tudi vaš sedanji obisk močna pobuda za razvijanje takšnih stikov med Jugoslavijo in Romunijo. Želeč vam čim prijetnejše bivanje med nami dvigam čašo za napredek prijateljskega romunskega naroda in njegove socialistične dežele, za vsestransko prijateljstvo med narodi naših dveh dežel ter za zdravje tovarišev Georgia Deja, Sto-''”' Chiva in ostalih gostov.« ZDRAVICA GEORGIJA DEJA Zgodovinska nujnost sodelovanja, spoštpvanja neodvisnosti in suverenosti V odgovoru na zdravico pred- obiskom jugoslovanske vladne de- vrnemo gostoljubnost, izkazano sodelovanja in razumevanja v ce-delegaciji jugoslovanske vlade ob njenem obisku v Romuniji letos v sednika Tita je Georgiu Dej v svoji zdravici rekel: »Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da se predvsem najtopleje zahvalim za izredno prisrčen sprejem, za resnično prijateljstvo, ki ga je izkazalo naši delegaciji vodstvo jugoslovanske države in Zveza komunistov Jugoslavije, kakor tudi prebivalstvo mesta Beograda in drugih krajev, skozi katere smo potovali V tem sprejemu vidimo izraz prijateljskih čustev, ki trajno vežejo narode naših dveh dežel. Romunski narod z velikim zanimanjem in bratskimi simpatijami spremlja uspehe delovnih ljudi jugoslovanskih mest in vasi, ki požrtvovalno in marljivo delajo za gospodarsko in kulturno izgradnjo svoje domovine, za ureditev mnogih vprašanj družbenega življenja, za zboljšanje svojega življenja in razcvet domovine. Veseli nas, da nam bo med našim obiskom v Jugoslaviji omogočeno spoznati plodno delo jugoslovanskih narodov na raznih področjih in navezati z voditelji jugoslovanskih narodov osebne stike, ki so se pokazali kot uspešno sredstvo za ureditev vprašanj, za katera se zanimata oba deželi v duhu tovariškega sporazumevanja. . legacije s tovarišem Titom na čelu v naši državi! Deklaracija, ki sta jo podpisali naši vladi ob tej priložnosti, in poročilo o odno-šajih med Zvezo komunistov Jugoslavije in Delavsko partijo Romunije sta imela pomembno vlogo v stalnem zboljševanju prijateljskih stikov med našima deželama. Tovariš Tito je s polno pravico poudaril, da smo v kratkem času, ki je minil odtlej, uredili znaten del vprašanj, označenih v skupni deklaraciji obeh vlad in v poročilu o odnošajih med našima partijama. V kratkem bomo sklenili dolgoleten sporaz&m o trgovinski menjavi blaga. Imamo ugodne pogoje za razširitev kulturnih vezi med našima deželama. Z združenimi močmi bomo nadaljevali priprave za zgraditev hidrocentrale na Djerdapu. Vse to kaže na trajnost prijateljskih vezi med našima dvema deželama, med našimi narodi. Te vezi imajo trdno podlago. Kakor v Jugoslaviji, tako je tudi v Romuniji oblast v rokah delovnih ljudi. Partiji delavskega razreda sta vodilni sili obeh dežel. Naši narodi so medsebojno tesno povezani s skupnim ciljehi — izgradnjo socialistične družbe. Značaj sodelovanja obeh dežel Življenje je v celoti pokazalo, | pristaši politike »s pozicij sile« da so čvrste vezi, vezi novega ti• “ juniju. Prepričan sem, da boste tudi vi pri nas deležni enako prisrčnega sprejema in da boste spoznali prijateljska čustva narodov Jugoslavije do romunskega naroda. loti ustreza težnjam in koristim iiarodov naših dveh dežel in pri- . . speva h krepitvi enakopravnega ; DOSeŽeiU USDehl in miroljubnega sodelovama na; ^ in miroljubnega sodelovanja na j svetu sploh. \ Naše razprave so naravno na- V mednarodnih stikih se zdaj daljevanje in razvijanje uspehov, čedalje popolneje izražata in kre- ki smo jih dosegli skupno med Vezi prijateljskega sodelovanja Med obiskom v vaši 'deželi smo naše narode podobna usoda, po-pbčutili prijateljstvo in simpatije, doben boj in trpljenje na poti k jih goji romunski narod do °arodov Jugoslavije. Takrat smo neposredno seznanili — čeprav le bil čas našega obiska omejen z napori, ki jih vi in ostali vodilni tovariši iz vaše vlade in Partije skupaj z vsem romunskim ®arodom prispevate za izgradnjo ooljše bodočnosti vaše.dežele. Veselimo se in veselili se bomo slehernega vašega uspeha, ki ga dosežete v socialistični izgradnji, in Pozdravljamo napore romunskega Naroda in njegovega vodstva, da Ustvari boljše življenjska pogoje vsem delovnim ljudem svoje dežele. V zgodovini so povezovali narodni neodvisnosti, zdaj pa jih povezuje boj za izgradnjo lepše socialistične bodočnosti, kakor tudi skupna težnja po krepitvi miru na svetu. Narodi Jugoslavije in Romunije se zavedajo, da je treba za dosego teh ciljev ustvariti dobro sosedstveno in prijateljsko sodelovanje. Kako zelo je politika dobrih sosedstvenih odnosov koristna. laliko vidimo najbolje po tem, da smo v razmeroma kratkem času dosegli v tem pogledu pomembne uspehe. Brž ko sta bila odstranjena zgodovinska krivica in nenormalno stanje v naših medsebojnih stikih, ki jih niso zakrivili narodi naših deželr so ti pa, tovariškega sodelovanja in medsebojne pomoči, spoštovanja neodvisnosti in državne suverenosti med socialističnimi državami zgodovinsko nujne. Takšen je značaj prijateljskih stikov in sodelovanja med našima socialističnima deželama — FLR Jugoslavijo in LR Romunijo. Naše sodelovanje je prispevek romunskega in jugoslovanskih narodov h krepitvi miru in prijateljstva med narodi, h krepitvi sil. ki teže za socializmom in napredkom. Zadnja leta je bila dosežena določena pomiritev v mednarodnih odnosih. Delo za mirno koeksistenco med vsemi deželami ne glede na družbeni red, ki ga opravljaio SZ. T,R Kitajska, Jugoslavija, Romunija in ostale soeia- ■ čedalje bolj izgubljajo tla pod seboj, metoda obravnavanja spornih vprašanj s pogajanji pa se v meddržavnih odnosih čedalje bolj uveljavlja kot edina pravilna pot. Agresivni krogi se niso odrekli vojni proti miru in mednarodnemu sodelovanju, toda prepričani smo, da bodo spričo naraščanja sil, vpliva in povezave socialističnih sil ter sodelovanja vseh miroljubnih dežel naposled zmagala načela miru, mirne koeksistence in varnosti narodov. Nfctši deželi imata podobna gledišča o glavnih vprašanjih mednarodne politike, naši deželi sta čvrsto povezani s skupno željo, da aktivno prispevata k razvijanju mirnih odnosov med vsemi deželami, h krepitvi zaupanja Clan Prezidija Velike narodne skupščine LR Romunije in prvi sekretar DPM Georgi Dej ter predsednik Tito po prihodu romunske vladne in partijske delegacije v Beograd listične dežele, kakor tudi Indija, ; med državami ter razvijanju go-Indonezija, Burma in ostale deže- j spodarske in kulturne izmenjave le velikanskega področja miru, i brez vsiljevanja političnih pogo-, uživa čedalje širšo podporo. I jev. na podlagi enakosti in med-Zdaj je neovržno, dejstvo, da sebojne koristi. Na temeljih leninističnih idej Razvijanje prijateljskih stikov boja za mir, služila koristim na-in sodelovanja med LR Romu- rodov naših dveh dežel, ni jo in FLR Jugoslavijo v mednarodnih vprašanjih je zajamčeno s krepitvijo internacionalistič-nih vezi med našima dvema partijama. Prepričani smo, da bo krepitev stikov med ZK Jugoslavije in Delavsko partijo Romunije, celotna izmenjava piisli in izkušenj o vprašanjih socialistične izgradnje, o vprašanjih med^ „ - . - ■ j j i , . tura ponoči okrog 2. v Primorju 13, narodnega delavskega gibanja m čez dan do 20 stopinj C. Stoječ na stališču leninistične ideje, da dobiva proces sociali- (Nadaljevanje na 3. strani) VREMENSKA NAPOVED ZA PONEDELJEK 22. OKTOBRA Lepo in pretežno Jasno vreme. Zjutraj po kotlinah megla. Tempera- SEJA DELAVSKEGA SVETA V VELENJSKEM RUDNIKU LIGNITA Besedo imajo delavski sveti Po končanih konferencah ZK organi delavskega samoupravljanja sprejemajo konkretne sklepe za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti v proizvodnji Največji pomen te dni končanih konferenc Zveze komunistov v vseh naših podjetjih z nad 500 zaposlenimi delavci je nedvomno v tem, da so komunisti na njih kritično obravnavali pereča vprašanja v podjetjih in predlagali ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer. Ukrepe, ki naj bi poživili politično delo v podjetjih in tudi izven njih, bodo seveda izvaja-• le politične organizacije, tiste ukrepe pa, ki zadevajo tipično gospodarsko področje in zato sodi njihovo izvajanje v pristojnost organov, delavskega samoupravljanja, pa bodo izvajali le-ti organi. Od sposobnosti in ugleda komunistov, ki delajo v teh organih, je odvisno, kako. hitro in uspešno bodo v podjetjih izvajali posamezne ukrepe. V velenjskem rudniku lignita čimvečji odkop premoga zanese je upravni odbor podjetja marjajo skrb za pravilno uporab-takoj lotil dela. Podrobno je ob- ljanje mehanizacije. Ker ne do-ravnaval problematiko, ki jo je, voljujejo, da bi se rudarji ukvar-nakazala konferenca komunistov, | jali z »neproduktivnim« pobiral in pripravil osnutke za kakih 30 sklepov, ki naj bi jih v rudniku začeli takoj izvajati, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti. Delavski svet je o teh predlogih razpravljal že na svoji prvi seji po konferenci, v petek 19. t. m. Sprejel je vse predloge, in sicer po daljši razpravi, v katero so zlasti živo posegali člani delavskega sveta, ki delajo v jami. POSLOPJE ZA RUDARSKO SOLO BODO ZGRADILI Enako kot konferenca komunistov sta tudi upravni odbor in delavski svet ugotovila, da je za zvišanje storilnosti v rudniku potrebno predvsem izboljšati strokovnost rudarjev. To nameravajo doseči z več ukrepi. Predvsem bodo skušali po možnosti že letos, če ne pa prihodnjo pomlad graditi novo šolsko poslopje, v katerem naj bi že prihodnjo jesen odprli nižjo industrijsko šolo. Razen s to šolo, ki je za izboljšanje dela v rudniku nujno potrebna, nameravajo vzgajati kadre tudi s tečaji. V letošnji zimi bodo po sklepu delavskega sveta organizirali tečaje za strelce in za ko- C”e. Gre predvsem za , to, da o rudarje naučili pravilno uporabljati mehanizacijo, ki jo v velenjskem rudniku naglo uvajajo v vse večjem obsegu. Razprava na seji delavskega sveta je ponovno potrdila, kako potrebna je strokovna vzgoja ne samo nekvalificiranih, ampak tudi kvalificiranih delavcev. Tudi za nadzornike to velja. Do 'okvar transportnih naprav, kar v jami močno zmanjšuje storilnost, pride namreč tudi zato, ker nekateri nadzorniki v prizadevanju za njem premoga, ki pada s transportnih naprav in ki se kopiči ob njih, se naprave neredko zatrpajo s tem premogom in se seveda ustavijo. Medtem ko bi bil s pravočasnim pobiranjem premoga ob transportnih napravah »izgubljen« en sam delavec — še ta ne ves čas — je potem pogosto več ur brez pravega dela celotna odkop-na skuprua, to je 13 do 16 rudarjev. Na seji so člani delavskega sveta med drugim sklenili, da bodo v bodoče sprejemali novo mehanizacijo le na osnovi pogodb, s katerimi se bodo dobavitelji obvezali za povrnitev škode, ki bi jo rudnik utrpel zaradi okvar novih naprav. Trboveljske strojne tovarne so že privolile v povrnitev te škode. Razen tega odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti na že dobavljenin napravah. Se več, v Velenje bo ta tovarna pošiljala svoje strokovnjake, ki bodo rudarje poučevali o pravilnem uporabljanju naprav. Ne gre pa le za boljše poznavanje mehanizacije oziroma za dvig strokovnosti. Poostriti bo treba tudi boj za odpravo malomarnosti, ki je je v rudniku še vse preveč. Na seji delavskega sveta so to pot zlasti kritizirali ključavničarje, ki kljub opozorilom rudarjev premalo mažejo strojne naprave. STORILNOST DELA SPET V PORASTU Se bi lahko naštevali konkretne negativne primere, ki so jih člani delavskega sveta žigosali na seji, da fci podkrepili, kako nujna je poostritev boja za povečanje strokovnosti in za zmanjšanje pojavov malomarnosti. Negativni primeri seveda niso značilnost celotne dejavnosti velenjskega rudarskega kolektiva, saj se le-ta pogosto tudi z nedeljskim delom trudi, da bi nakopal čim več premoga, so pa prav gotovo grda rana, ki 'so jo v Velenju začeli energično zdraviti prav s konferenco komunistov. Planirane storilnosti 7000 kg na posameznega rudarja v jami sicer še ne dose gajo, vendar so jo prav v zad njem času povečali od 6300 kg v septembru ^na 6700 kg, kar kaže, da je konferenca med rudarji pozitivno odjeknila. Upajmo, da ne bo ostalo le pri začasnem porastu, ampak da bo partijska konferenca res pomenita začetek stalnega izboljševanja storilnosti in osnovo za izboljšanje celotne dejavnosti tega velikega delovnega kolektiva. VI. Proslava osvoboditve Kragujevca V Kragujevcu so svečano proslavili 12. obletnico osvoboditve mesta in 15. obletnico ustrelitve 7000 rodoljubov. Občinski ljudski odbor je imel svečano sejo, na kateri so podelili častne diplome Kragujevčanom in organizacijam za zasluge pri graditvi mesta. Seji so prisostvovali tudi člani kitajske mladinske delegacije in delegacija češkoslovaških žena. Razen tega so bile v Kragujevcu komemorativne svečanosti, na grobove ustreljenih rodoljubov pa so položili številne vence. Sovjetski mladinci na Reki Včeraj je prispela na Reko delegacija Komsomola, ki jo vodi Vladimir Jefimovič-Semičasnij. Tu so komsomolci obiskali okrajni ljudski odbor, kjer jih je čakala skupina reških mladincev in mladink in jim zaželela dobrodošlico. Popoldne so si sovjetski mladinci ogledali Opatijo, danes si _ bodo ogledali ladjedelnico »3. maj«, reški muzej in druge ustanove, zvečer pa bodo odpotovali v Ljubljano. Svečana proslava 70-letnice kmetijske šole no Grmu REPUBLIŠKA KONFERENCA POSREDOVALNIC Z A DELO PROBLEMATIKA SLUŽBE za posredovanje dela Na gradu Bori pri Ptuju so se zbrali na posvetovanju, šefi okrajnih posredovalnic za delo na področju LR Slovenije. V uvodnem referatu je sekretar za delo pri Izvršnem svetu LRS dr. Marjan Dular nakazal odgovorne naloge službe posredovanja dela ter njeno vlogo v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela. Ljubljana in bivši absolvent na Grmu Andrej Petelin in dmgi_ Proslavo 70-letnice kmetpsKe šole na Grmu je odprl Pred^“. nik Zadružne zveze za okraj vo mesto Viktor Zupančič, »J v uvodnem govoru pozdravil v prisotne goste in povaMj^ ......... r______________posebej pa še predstavnike prisostvoval tudi podpredsednik . ke zveze za Koroško, ki so se Izvršnega svete LRS Viktor Av- I zvali povabilu na proslavo. končanem svečanem uvodu £ 'podal besedo direktorju km ske šole na Grmu inž. Bračku, je v kratkih besedah orisal zg dovino in razvoj prve kmetiJsK šole na slovenskih tleh — šol®. Grmu. Za njim je v imenu solventov kmetijske šole še predsednik Zadružne zvez okraj Ljubljana Andrej Peteim- Po svečanem delu Prc**^g 70-letnice ustanovitve kmetu šole na Grmu je sledilo svečan odkritje spominske plošče P3® gojencem te šole v nerodnoos bodilni borbi, nato pa eo sl P šotni lahko ogledali v števi sobah zanimivo šolsko raz sta Ob 70-letnici šole je bila J Novem mestu odprta tudi s0", no urejena mlekarna. V popo danskih urah so bivši absorve ^ ob prosti zabavi obujali sporo** na čase, ko so dobivali Pj%, nauke iz kmetijstva. Pogovarja« so se o kmetijskih problem in, izkušnjah pri delu v zadrug ali na domačem posestvu. Jutri proslava 70-letnice kmetijs šole na Grmu nadaljuje z vanjem vseh kmetijskih ped^= gov Slovenije. Novo mesto, 21. okt. — Proslava 70-letnice kmetijske šole na Grmu se je začela pravzaprav že v soboto z vokalnim koncertom SKUD »Dušan Jereb«. Oficialna otvoritev tedna proslave pa je bila danes dopoldne z zborovanjem obsolventov te šole. Svečani otvoritvi proslave je belj, razen njega pa tudi sekretar Izvršnega sveta LRS Niko Šilih, član Izvršnega sveta in predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič, sekretar Okrajnega komiteja ZKS in predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Jože Boršt-nar, predsednik zadružne poslovne zveze za izvoz in ljudski poslanec Maks Krmelj, predsednik Inštituta za kmetijstvo inž. Pavel Zavcer, podpredsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič, zvezni poslanec za novomeški okraj inž. Jože Levstik, predsednik Zadružne zveze za okraj Na borlskem posvetovanju je med drugim govoril tudi svetnik Zveznega zavoda za socialno zavarovanje Miljenko Trifunovič o Delegacija češkoslovaških žena v Kragujevcu Včeraj se je mudila v Kragujevcu delegacija Demokratične oreanizacije žena ČSR. Članice delegacije so položile venec na pokopališče ustreljenih češkoslovaških rojakov, ki so se v prvi svetovni vojni uprli okupatorju. Ogledale so si tudi srednjo ihedi-cinsko šolo in obiskale zadrugo v vasi Grošnici nedaleč od Kragujevca, V Kragujevcu je delegacija češkoslovaških žena prisostvovala zaključnemu delu oktobrskih sve čanosti. S KONFERENCE ZK V TOVARNI NOGAVIC V POLZELI Komunisti morajo aktivno sodelovati v organih družbenega upravljanja Organizacija ZK v tovarni nogavic v Polzeli je v zadnjih letih preživljala hude preizkušnje. Podjetje je bilo neurejeno, notranje razmere so bile vse prej kot zadovoljive. Nepravilnosti s strani odgovornih ljudi — tudi članov ZK — so bile na dnevnem redu. Tudi med člani ZK ni bilo zaupanja. Treba je bilo odločno ukrepati, da so rešili podjetje in organizacijo. Število 17 izključenih komunistov pove dovolj nazorno, da so delali radikalno. V | dveh letih so sprejeli le enega novega člana, ker sami niso hoteli pritegovati novih članov in je bilo to takrat tudi otežkočeno prav zaradi nepravilnosti, ki so jih povzročali nekateri vidnejši komunisti v podjetju. Organizacija se je izčistila in utrdila, po njeni zaslugi in prizadevanju so uredili tudi razmere v podjetju, ki j? prav v zadnjih letih lepo napredovalo. Kolektiv je povečini dober, delavsko upravljanje dobiva vedno trdnejše osnove. Skupno s sindikalno organizacijo so sl komunisti prizadevali za višjo storilnost in tudi uspeli, čeravno ima tovarna že dokaj zastarele stroje (nabavili so jih leta 1926, pa so bili že tekrat precej izrabljeni). Obseg proizvodnje v letu 1956 v višini 3 milijone parov nogavic je v odnosu na lansko leto za 4 odstotke višji in daje 608 milijonov brutto produkta. Polletni proizvodni plan so izpolnili 41,4 odstotno po količini in 38,9 °/e po vrednosti. Da niso dosegli plana, so krivi predvsem objektivni razlogi. V juniju so po temeljitem pregledu dotedanjih normativov le-te povečali za povprečno 25 “/o. Hkrati so odpustili odvišno delovno silo, s čimer so povečali disciplino in delovno storilnost. Podjetje je 1. januarja letos zaposlovalo 520 delavcev in nameščencev, konec septembra pa le še 480. Navzlic temu zmanjšanju števila delovne sile dosega podjetje boljše proizvodne uspehe. Dnevna proizvodnja obeh pletil-nic je bila v prvem polletju pred notranjo organizacijo 9800 parov nogavic, sedaj pa je povprečno 13.500 parov, to se pravi, da se je povečala za 37 ®/o. Res pa je, da tudi sedaj še ne dosegajo storilnosti izpred vojne. V razpravi o tem vprašanju so komunisti navajali več vzrokov za to. Osnovni vzirok so zastareli stroji, ki so v celoti že 82 °/o amortizacijsko odpisani. Samo Izkušeni mojstri in pletilci v obeh pletilnicah zmorejo tolikšno proizvodnjo ob tako izrabljenih strojih. Sedaj bodo nabavili nekaj novih strojev in izboljšali organizacijo dela. Izpopolnili in precizirali bodo normiranje v vseh oddelkih in sestavili nov premijski pravilnik, ki naj bi vplival stimulativno na znižanje polne lastne cene in znižanje cen proizvodov. Razen tega bodo še okrepili delovno disciplino in odpravili visok odstotek bolniških izostankov z dela, ki se suče sedaj okrog 4 •/. in več, to se pravi, da izostane z dela vsak dan 20 do 25 ljudi. Tudi komunisti so odgovorni za tako lahkomiselno izostajanje z dela, saj so s člani delovnega kolektiva premalo razpravljali o tem, koliko škoduje tako izostajanje celotnemu podjetju in vsakemu posamezniku. Izoblikovala se je misel, da bi v podjetju osnovali obratno ambulanto, tako da pacienti ne bi zamujali dosti časa z zdravniškimi pregledi. Od 480 članov kolektiva je večina (75°/«) ženska delovna sila. Splošno mnenje na konferenci je bilo, da je treba posvetiti več skrbi delavki-materi. Največ teh opravlja razen dela v tovarni tu- di vsa gospodinjska dela. Pri mnogih družinah sta zaposlena oba roditelja in tako so majhni otroci čestokrat brez vsakega nadzorstva vseh osem ur, ko sta mati in oče na delu. To prav gotovo kvarno vpliva na delavnost delavke-matere, ki neprestano skrbi in misli na otroka. Lahko bi se mu resnično kaj pripetilo. Večina delavk izkoristi svoj letni dopust za delo doma, torej so brez vsakega počitka. Organizacija ZK se bo skupno z organi upravljanja prizadevala, da bo podjetje gradilo nekaj stanovanjskih hiš in uredilo otroški vrtec bližini tovarne, da bodo tako razbremenili delavko-mater skrbi za otroka. Clan Centralnega komiteja ZKS Tomo Brejc je v razpravi zlasti poudaril, da samo politično in gospodarsko razgledani komunisti in člani kolektiva lahko uspešno sodelujejo v upravljanju podjetja in tudi v organih družbenega upravljanja v okviru občine. Zato naj bo ena poglavitnih skrbi organizacije ZK neprestano ideološko in politično izpopolnjevanje njenih članov. ■ ' Tov. Brejc je tudi ostro grajal komuniste, da premalo sodelujejo v drugih organizacijah in društvih. V občinskem ljudskem od-boru 2alec ni celo nobenega ko^ munista iz tovarne v Polzeli, čeprav je to ena pomembnih gospodarskih organizacij v občini. Na ta način ne vplivajo dovolj na gospodarsko politiko in vse družbeno dogajanje v občini. J. C. socialnem in ekonomskem pomenu poklicne usmeritve invalidov in defektnih ljudi. Omenil je, da je v naši državi kakih' 600.000 invalidov (220.000 delovnih in 92.000 vojnih), ki so za delo omejeno sposobni. Na vsakih sto zaposlenih državljanov pride 22,5 defektnih ljudi. Zaradi premajhne skrbi za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov izdamo v Jugoslaviji vsako leto več kot 13 milijard dinarjev. Ker se vsako leto poveča število delovnih invalidov za svojih 25.000, je nujno, da le-te ponovno usposobimo za delo. Kot lep primer reševanja tega problema je navedel ljubljanski Zavod za posredovanje zaposlitve invalidnim in dela nezmožnim osebam, v katerem invalidi izdelujejo konfekcijo, igrače, vrečice in nekatere druge izdelke, vodstvo zavoda pa razmišlja o nadaljnji razširitvi proizvodnje. Precejšnjo pozornost so udeleženci konference posvetili tudi vprašanju primerne zaposlitve žena in delu le-teh v nočnih izmenah. Zakonski predpisi prepovedujejo nočno delo ženskam. Največ delajo v nočnih, izmenah ženske iz tekstilnih tovarn v Sloveniji: v kranjskem okraju jih dela kakih 1000 v nočnih izme nah, v Predilnici in tkalnici v Tržiču 250, v mariborskem okraju 955, pa tudi drugod po Sloveniji je to vprašanje pereče. Mariborska tekstilna tovarna ima tako organizirano delo, da konča zad' nja izmena ob pol enih zjutraj, prva pa prične z delom ob štirih zjutraj. S problemom zaposlitve žena se ukvarjajo tudi v Pomur- izdati kakih 12 milijonov dinarjev samo za zdravstveno zavarovanje. V ljubljanskem okraju se ukvarja služba za posredovanje dela s problemom povečanega dotoka ženske delovne sile s podeželja in z vprašanjem kakin 500 mladih deklet, ki jih niso mogli vključiti v uk. V živahni razpravi so udeleženci konference načeli še vrsto vprašanj, ki jih okrajne posredovalnice dela nenehno rešujejo. Posvetovanje ie bilo zaključeno 18. t. m., nakar so udeleženci obiskali vinogradniško posestvo'v Zavrču, muzej v Ptuju ter tovarno glinice in aluminija v Kidričevem. -mr Ib Prva doma izdelana sušilnica hibridne koruze Včeraj so v Bački Topoli slo" vesno pognali prvo sušilnico n bridne koruze, ki smo jo >z“evl. v naši državi in je teden dni P° skusno obratovala. Sušilnico so 'celoti izdelali v domačih nah, montirali so jo domači stro kovnjaki. Za njeno izgradnjo investirali 40 milijonov dinarJv Gradbena dela je prevzelo P00' jetje »1. maj« iz Bačke Napore za boljši promet je treba koordinirati Pomanjkanju tovornih vagonov niso vzrok le ob jek' tivne težave — Potrebna je večja smotrnost v nar?' Čanju —Vsa podjetja naj bi poskrbela za iztovarjanje Pomanjkanje tovornih vagonov prinaia našemu gospodarttvn nep cenljivo škodo. V Sloveniji primanjkuje 300 do 400, v vsej državi ir akih 1000 vagonov na dan. Najhuje je občutiti pomanjkanje v kon ^ ........ .......................udi i. ( šem _ ^ u _ je _____. vozu in iztovarjanju vzrok pomanjkanje lokomotiv^ Tako *e je^ r^re'^flr kakih 1000 vagonov na dan. Najhuje je občutiti pomanjkanje v kon ki nastopajo ob »redah, četrtkih, petkih in delno tudi ob sobotan. ^ aenski čas težave iz razumljivih razlogov ie poveča. Osnovni vzro* ^ kega stanja *je seveda objektivnega izvora. V čuti ega stanja *je seveda objektivnega izvora. v našem prometu je _ utiti ie dolgo pomanjkanje vagonov, neredko pa je zastojem v ozu in iztovarjanju vzrok pomanjkanje lokomotiv. Tako ie je n zgodilo, da vagonov niso mogli iztovoriti tudi po dvajset in vec,?V na zaradi okvar ni bilo na razpolago lokomotiv, ki bi blago prepeljan tir za iztovarjanje. ZAKAJ SO TRANSPORTI DOLGOTRAJNI še huje kot to pa je, da traja železniški transport tudi iz razmeroma bližnjih krajev več d«i. Zaradi gottega prometa, okvar lokomotiv in podobnega zadržujejo pošiljke na posameznih postajah, s čemer so seveda predvsem prizadeta podjetja, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo lahko pokvarljive robe. Trgovska podjetja t sadjem in zelenjavo so morala tako marsikdaj preslišati povpraševanja na tržišču, da bi se izognila prevelikemu odstotku f;niladi. Tudi cene so bile iz istih raz-ogov v severnih predelih države pre-nekaterikrat pretirano visoke glede na nizke cene na jugu. Trgovska podjetia t sadjem in povrtninami pač piso mogla in kupovati n. pr. spomladi špf Makedoniji, kjer je bila po d« tvegafi in kupovati n. pr. spomladi špinače v Makedoniji, kjer je bila po deset dinarjev, ▼ Sloveniji pa po štirideset — ker bi lahko zgnila med transportom. PRITOŽBE ZARADI NESMOTRNOSTI V nekaterih prizadetih jjodjetjih V zvezi z 20-letnico ustanovitve Internacionalnih brigad bo ▼ Beogradu 27. In 28. oktobra letos proslava. Pozivamo vse bivše Jugoslovanske prostovoljce Španske republikanske vojske, da sodelujejo na tej proslavi. Udeleženci proslave iz notranjosti morajo zadržati vozne karte zaradi povračila stroškov in povratka z Isto karto. Potne stroške, stroške za prenočišče In hrano bo plačalo ZarJ- ženle. ' Ostala pojasnila se dobe po prihodu v Beograd na železniški postaji ln v pisarni Združenja (Centralni dom JLA). Vsi bivši španski borci, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Beogradu, naj se zberejo 25. oktobra ob 18. url v Domu JLA v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane s simplonom ob 20.03. Tovariši iz Štajerske ln Koroške naj čakajo v Zidanem mostu na simplon ob 21.13 in vstopijo v prednji vagon I. razreda. t'u, kjer je trideset podjetij pred :ratkim poslalo Posredovalnici za delo okoli 2100 sezonskih delavcev, med katerimi prevladujejo ženske, ki so bile zaposlene v opekarnah, na državnih posestvih in Slatinskem podjetju v Radencih. Za te ljudi bo posredovalnica ^_____ V Murski Soboti morala pozimi menijo, da je temu VI rok tudi nera- PREDLOG IZVEDENCEV REŠKE LUKE Promet domačega blaga prek Reke noj bi ostal na lanski ravni, vse drugo blago pa naj bi usmerili na pristanišča srednjega In južnega Jadrana Izvedenci reške luke predlagajo, naj bi obdržali promet domačega blaga prek tega pristanišča na lanski ravni treh milijonov ton, vse drugo blago pa usmerili na pristanišča srednjega in južnega Jadrana. Povečanje svojih zmogljivosti bi reško pristanišče porabilo za prevzem tranzitnega blaga podonavskih dežel. Po računih strokovnjakov so dane realne možnosti, da bi se v prihodnjih S do 6 letih tranzitni promet reške luke povečal na 2,5 milijona ton letno proti 800.000 tonam, kolikor bo bržčas znašal letos. popolno zaposlitev južnih pristanišč, med njimi tudi Bara in Ploč, ki ju še gradimo. Na pristojnem mestu so že storili prve ukrepe, ki bodo omogočili izpolniti ta načrt Del železniške proge Knin— Perkovič, ki je bila doslej »ozko grlo« splitskega in šibeniškega pristanišča, zdaj preurejajo. Ze prihodnje leto bosta lahko ti dve pristanišči sprejeli 200.000 do 300.000 ton premoga, rud in žita. Vse to je šlo zdaj prek Reke. Ko bosta zgrajeni železniški progi Beograd—Bar in Sarajevo—Plo-če, bodo naša južna pristanišča pomorski Večina bremena iz naše prekomorske blagovne menjave je šla zdaj prek reške luke, ki ima najboljše železniške in cestne zveze, kakor tudi najmočnejšo mehanizacijo. Lani je šlo od 55,337.000 ton našega pomorskega prometa tri milijone ton čez Reko, ostalo blago pa prek Šibenika, Splita, Ploč In Dubrovnika. Zmogljivosti pristanišč srednjega in južnega Jadrana nismo v celoti izkoristili niti v času, ko je bila Reka spričo prevelikega dovoza blaga prenapolnjena. Razlogi so v slabih zvezah teh pristanišč z zaledjem. Pomorski in pristaniški stro- Še B odde CK ozar konj javi! M s jih stvo no solg nosi razj Prei ■ ’ je , •na tud člrr Pet ust Me niz Pa> da vil §51 CI za Pr or n; VE di m ki —a ib" cionalno izkoriščanje razmeroma nega števila vagonov, ki imajo P°~ y0* hladilne in druge naprave za P* ^ sočivja in podobnega. Ko so »etos _ kupovali paprike v Makedoniji -7 " vijo-— niso mogli dobiti ?a*e/e .njše fonov, oziroma 'so jih dobili »e j® ^ levilo. Ko pa so naročili zanje med prevozom ni potrebna >n je železnica poslala 'vagone čeprav so koristniki sporočili, *a blago želijo prevažati. IZNENADA: POŠLJITE 100 VAG°N°^. Železničarji gledajo na pritožbe ^ pak s svojimi očmi in v nj^°vl_„anib govorih je precej resnice. Razen zn objektivnih težav omenjajo, da c*a čajo posamezna podjetja brez PJ£rSti, čuta odgovornosti po sto vagonov n* ^ Q namesto da bi skrbeli za r f preskrbo tržišča itd. Ko 3* ko podjetje zahtevalo, naj e- koj v Makedonijo reci in piši 1®®.. na cialnih vagonov serije 123 — »o železnici vprašali, kdo prevzame jj. vornost. če vsi vagoni ne bodo 1* JR ščeni. V vsej državi imamo namreč , sedaj 140 vagonov serije 1*3. Odg® niso dobili. _ , ..n- Na Generalni direkciji » skih železnic menijo, da predvsem f tem liči vzrok za letošnje neredno*1^ tovornem prometu in dodajajo. t želeli boljših in tesnejših stikov Zvezno trgovinsko zbornico. Sodetov x je bilo letos slabše kot v minulih 1 ko so bili Stiki tesnejši in je bila . leznica za večje pošiljke vnaprej veščena. ŽELEZNICA NE POZNA PRAZNlK°V IN NEDELJ Posebno »prašanje, ki nanj °P°,aib jalo železnice je tudi iztovarjanje.^, sobotah popoldne in nedeljah. St® podjetja namreč zaradi neurejen«^ ir vprašanja plačevanja nadur itd. ne kgr tovarjajo ob omenjenih dnevih — pomeni glede na tolikšne potre^ vagonih pravo anarhijo. Tako se ge konice pojavljajo sredi tedna, de, ob petkih ob koncu tedna potreba oziroma ostajajo prosti le tisti ^ ki jih iztovorijo v naših železnica«> ^ podjetja s pokvarljivim blagom (p® k®. vagonov v Sloveniji iztovorijo ob ,> tah in nedeljah le 600-700 vagon” Naši železničarji zato svetujejo. ( bi vsa podjetja uredila vse potrebno. Jristojnimi organi, da bi lahko i*>° ala tudi ob sobotah in nedeljah^.j če Je le mogoče tudi bi tako omogočili, da ,nočl. Zel«n>" 0 b P r * V„ri' časnih naročilih smoirno JVj pravljala potrebni vozni in lokomoti park. 10.000 NOVIH VAGONOV Res je sicer, da si bo že'^*I,1je nabavila 10.000 vagonov in da o® i-prihodnje let6 1500 novih v pr°«eje Res je tudi, 4la so v tem letn dom _ tovarne in železniške delavnice PfP,a_ šem prometu gotovo opaziti. Toda to prevzela malone ves pomorski izmeni, da lahko podjetja le « ^ promet BiH, Srbije Crne gore in met je**trebaIOkoordiii!raU* ^ iXntl»' kovnjaki domnevajo, da bo naš 1 Makedonije. Linijski promet bi namreč pozabiti, da so ob sedanjin pomorski promet še naraščal in ostal tudi v prihodnje osredoto-! pog°nb park da se bo v prihodnjih desetih I čen na Reko, ker je to najbolj OIK1Mrjui na n(>ve in nove potrebe, £ Odbor za proslavo. p^vok I (Tanjug) opozarjal na nove in nove potreb^ g sedaj ne morejo do veljave. * » še ena obsodba Rakosija Budimpešta, 21. okt. Vodja ?ddelka za množične organizacije CK Partije delovnih ljudi Madžarske Josef Kebel je danes na kongresu sindikata tekstilcev izjavil, da CK »nikakor ne želi, da “i se znova dogajale napake, ki je storila partija pod vodstvom Mathiasa Rakosija«. Odloč-no je treba obsoditi tiste, ki so s°krivi za te napake, pred javnostjo pa temeljito in vsestransko razpravljati o nadaljnjem na-Predku. . Ko je govoril o nadaljnji poti, Je Josef Kebel dejal, da je treba ‘naliti čistega vina«. Izrazil je ^><11 mnenje, naj ministrski svet amprej sprejme sklepe o mnogih Plečih vprašanjih. Na univerzi v Szegedinu so IJ^anovili študentsko organizacijo Meses. Statut določa, da bo orga-n«acija podpirala in spremljala Partijo v izgradnji socializma in ^a slone njena načela na Marxo-in Leninovih naukih. Skupščine se je udeležil tudi sekretar CK madžarske mladinske organizacije DIS Janoš Gostonv. V raz- V razgibani Varšavi se je plenum CK ZDPP včeraj razgovarjal o referatih Gomulke in Jendrychowskega (Od našega posebnega dopisjiika) Varšava, 21. okt. VIII. plenum Združene delavske partije Poljske je nadaljeval delo davi že ob 8,30. Plenum zaseda v poslopju predsedstva vlade. Zasedanja se udeležuje približno 150 članov CK. Kot smo sinoči zvedeli, se je k današnji razpravi prijavilo veliko število govornikov. Kaže, da sta na današnji seji med drugimi govorila Berman in Mine, ki sta bila do nedavnega člana politbiroja ZDPP. Razprava na današnji seji se je največ nanašala na včerajšnji referat, ki ga je imel včeraj Wladislaw Go-mulka, kot tudi na referat Stefana Jendrychowskega o osnutku novega petletnega načrta. Današnja seja je trajala do 15. ure. Na nocojšnji seji bodo, kot sodijo, sprejeli dve resolu- ••• _ rlrn rT A r> Pravi so ugotovili, da mladinska ciji, eno o političnih, drugo o organizacija DIS ni bila sposob na, da bi na ustrezen način zago ''arjala koristi univerzitetne mla-ctlne in da je bilo zaradi tega Wno potrebno ustanoviti iz-‘“lučno študentsko organizacijo. gospodarskih vprašanjih. V poročilu, ki so ga davi objavili, je rečeno, da je plenum včeraj izvolil komisije, ki naj bi pred-ložile sklepe, vnesle popravke m Wucki, Tadeusz Krupynski vskladile besedila osnutkov re- Boleslaw Rumynski solucij, ki jih je predložil politbiro Partije. Prav tako menijo, da bodo na nocojšnji seji izvolili nove čl&ne politbiroja in sekretarje CK Partije. Čeprav je danes nedelja, je Varšava vsa na nogah. Vse tovarne so pozvale svoje delavce, naj pridejo na delo in tako manifestirajo svojo solidarnost z idejami, ki so prevladale na VIII. plenumu. Varšavske prebivalce je dokaj pomirila vest, da so se čete umaknile na svoje prejšnje položaje. Današnji varšavski časopisi so izšli z zamudo, bržkone zato, ker so vsi v celoti objavili obširni referat Wladislawa Gomulke. Kot smo že omenili, je bilo objavljeno tudi poročilo, v katerem so bili našteti diskutanti na včerajšnji seji. Iz poročila je razvidno, da je poročal plenumu razgovorih med delegacijo NA OSMEM PLENUMU CK ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE POLJSKE Kritika Wladislawa Gomulke Razen tega so varšavski prebivalci brali v današnjih -časnikih tudi včerajšnji članek »Pravde« pod naslovom »Protisocialistični izpadi na straneh poljskega tiska«. Hkrati objavljajo poljski časniki svoje odgovore. V časniku »Zycie Warszawi« je napisal odgovor znani publicist Putra-ment, ki ga je napadla »Pravda«, v »Tribuni Ludu« pa je odgovorila urednica tega časnika Zofija Artymowska. Odgovori so precej ostri in v njih zavračajo napade varšavskega dopisnika moskovske »Pravde«. VIII. plenum prejema pisma in resolucije iz vse dežele. Sinoči je obiskala udeležence plenuma delegacija varšavskih delavcev in mladine. Sprejeli so jih Gomulka, Cirankijewicz in Zawadski. Delegacija jim je izročila resolucijo in Gomulka je imel kratek govor, v katerem je poudaril, da v tem trenutku za CK in politbiro Partije ni ničesar važnejšega, kot da ohrani enotnost delavskega razreda Poljske. Danes popoldne so bila velika zborovanja na univerzi in v vaiv šavski tovarni avtomobilov. Na teh zborovanjih so pozdravili in sprejeli včerajšnji referat Gomulke. Zborovalci so znova zahtevali, naj Gomulka izvolijo za prvega sekretarja Partije. Hkrati so na zborovanjih izjavili, da se ne strinjajo z nekaterimi včerajšnjimi govorniki na VIII. plenu-prednje s čisto resnico. Treba bi bilo jjiu, ki SO obdolžili tako varšav-"v,PtrrlSfbiP,j1mnbnrToveedatt «W komite Partije kot njegovega kaj je zdaj moč in česa ni moč sto- sekretarja Stachewskega, da uve-riti, treba jim je povedati resnico Ijavljata protisocialistično podi-včeraj in danes.« tilro Kar se tiče odnosov do KPSZ in SZ kakor sploh odnosov med sociali- Danes so prav tako objavili stičnimi državami, je postavil Gomui- komunike Demokratične stranke ka na prvo »*■ in Združene narodne stranke, ki tosrt^ostjo^n sodelovanjem. Ko sodelujeta Z ZDPP v Narodni ! govoril o vzrokih nastanka kulta fronti. Obe stanki pozdravljata osebnosti in včerajšnji Gomulkov referat in se slcdicah za vse mednarodno delavsko. J J . gibanje, je poudaril, da bi nastala zavzemata za ^politiko nadaljnje j »velika napaka in zmešnjava pojmov, demokratizacije in decentraliza-če bi kdo skuSal izenačiti kult oseb- .. nosti z ugledom osebnosti.« Poljske in SZ predsednik državnega sveta Aleksander Zawadski. Razen tega je bilo objavljeno, da so se _razprave udeležili Leon in Varšava, 21. okt. (Tanjug). Na včerajšnji seji osmega plenuma CK PZDP je Wladislaw Gomulka, ki je bil že prvi dan plenuma kooptiran v CK, prvi govoril o osnutku sklepa, ki ga je Centralnemu komiteju predložil Politbiro. V svojem obširnem govoru, ki je trajal blizu tri ure, je temeljito analiziral celotno gospodarsko in politično življenje dežele ter posvetil posebno pozornost politiki na vasi in upravljanju gospodarstva. Poudaril je, da je »pot demokratizacije edina pot k najboljši obliki socializma v naših razmerah.« Znaten del govora je posvetil poznanjskim dogodkom, edno-šajem s KPSZ in SZ ter vlogi Sejma v političnem življenju domače dežele. Zlasti je poudaril potrebo po trdnosti in monolitnosti partijskih vrst v sedanjem trenutku. j če bi kdo sKusai izenacm kuii osen- ^ t nrasir»nv#»r i nosti z ugledom osebnosti.« C1]e aezele Urasmover Na koncu uvodnega dela .vojega l* v primerjavi , p™j*njlmi leti celo , y pr0CMU demokratizaciJe celot. nuitvu UVUUUCga u v iu ■ * r - *--— ■ - — x— - — „-- IX «°vora je Gomulka poudaril, da se manjša. V tej zvezi je rekel, da taks- ; ~ Negovi pomisleki nanaSajo tudi na nih dejstev nikakor ni moč zamolčati, i iMšjemuorrann ‘Odgovornost ljudi, ki so zagreSlil »Odkrito je .treba povedati, _da mora skemu Sejmu nkotnn^šjemu< organu ^Pake in pačenja. slabo gospodarsko politiko plačati vse oblasti izreden pomen. Gomulka je nega združevanja«. Gomulka meni, da je treba »samo res dobrim zadrugam nuditi pomoč v obliki investicijskih kreditov, vse vrste državnih dotacij pa ukiniti«. O poznanjskih dogodkih Je rekel, da vidi v njih žalosten nauk, ki ga je ral vesti, da bi gradila družba sporazumno z Irakom nove naftovode. Izraelski parlamentarci v Beogradu . Beograd, 21. okt. (Tanjug). — ades popoldne je prispela v Ju-|°sLavijo izraelska parlamentarna .Negacija, v kateri je-pet članov Shf- ^°bo dal vodstvu Partije in vladi poljski U^nai Namur. V naši državi se DO razred. Po njegovem mne- ^Uclila teden dni kot gost Zvez- | nju so imeli delavci prav, da so pro-^6 linHoL-a ir\ ho obi- testirali spričo slabih življenjskih po- *al , x Sk P T c u,« ” gojev. »Žonglirati s številkami, ki so nekatera mesta v Srbiji, na kazale IVišanje realnih plač za n od-^rvatskem in V Sloveniji. j stotkov v teku minulega šestletnega Na m rlploeaciio st>re- plana, se ni posrečilo. To je samo še so aeiegacijO spi e , k razdražilo ljudi. Prepričan sem, predsednik Sveta proizvajal- da poznanjSki delavci ne bi začeli Zvezne ljudske skupščine stavke, da ne bi demonstrirali po uli-fv®n Božičevič, član Zveznega c ah, danihče med njimi ne bi prijel . __ .. . orožje, da ne bi tekla naša brat- j^ršnega sveta Velimia? Stojnic ska delavska kri, ko bi bila partija, *** drugi. 1 to pa pomeni njeno vodstvo, stopila Libanonski spor z iraško petrolejsko družbo Kairo, 21. okt; (Tanjug). Stav- Inistrom Pasasijem. Iraški velela 2000 delavcev iraške petrolej- poslanik v Kairu pa je demantije družbe v Libanohu se je zaključila, potem ko so objavili poučilo o načelnem sporazumu,^ ki sta ga dosegla Libanon in 'družba Slede plačevanja davkov za tran-nafte. Stavka se je začela, ker družba odpustila z dela 130 dedcev in hotela s tem pritisniti na libanonsko vlado, da bi ta opustila svojo zahtevo po večjih davkih, ki naj bi jih plačevala družba. Hkrati je družba sklenila zgraditi nov naftovod od’ Homsa Banijasa v Siriji, ne pa do Tripolisa v Libanonu. Poučeni krogi pravijo, da se j® libanonski vladi posrečilo doseči načelni sporazum o večjih davkih na nafto, napeljano skozi Libanon. Podrobnosti pa bodo določili na pogajanjih, ki se bodo v kratkem začela. D6 nasprotij je prišlo že pred nekaj meseci, ko je libanonska vlada zahtevala, naj plačuje iraška petrolejska družba večje pristojbine za naftovode. Družba je to zahtevo zavrnila, nato pa je v začetku oktobra sklenila, da njen novi naftovod ne bo speljan skozi Libanon, temveč skozi Sirijo. Hkrati je sporočila, da namerava znova uporabljati naftovod, ki pelje preko iraškega in jordanskega ozemlja do Haife v Izraelu. Družba je prav tako zagrozila Siriji in Libanonu, ki zagovarjata enotno petrolejsko politiko, da bo zgradila nove ■ naftovode prek Iraka in Turčije do Aleksandrete, s čimer bi bila Sirija in Libanon ob pomembna sredstva. Tu sodijo, da se je vse to godilo s privolitvijo iraške vlade. Kot je znano, je imel iraški ministrski predsednik Nuri Said daljše razgovore o tem vprašanju s kmetijskim mi- Sovjetski partijski obisk v Pragi Praga, 21. okt. (AFP). Skupina 15 visokih funkcionarjev KPSZ s sekretarjem CK Aristovom na Na koncu svojega govora je po-' Čel« je PrisPel,a V. Pra??{ Por°f° _ udaril, da »mora biti Partija pred- 0 tem pravi, da je pnsla v CSR Opozoril "je na potrebo "po 'temeljitih j vsem čvrsta in monolitna, da mora v na povabilo CK KP Češkoslova-spremembah v zadružni politiki in svojih vrstili in v svojem življenju v proučila ........ ■ •• • t-____j. _____________1 ati linnronl lori nocolft npmnlrraTir. . i Potem je prešel na vprašanje iz-1 ljudstvo, predvsem pa delavski raz- Jekel> m"ra,,SeJf™ P°stati aktivno Polnitve in sadov minulega šestlet- red. CK pa ni mogel uveljaviti nobe- ; telo in »kontrolirati delo vlade in dr- k lunKcionsnev iv v "‘ga puna in kritiziral objavljene nlh partijskih konsekvenc nasproti Javnih organov v najširšem »mislu. visoki n luniscionarjev Kr Podatke o tem smislu, da v posamez- ljudem, ki so odgovorni za takšno Za to pa so potrebne nekatere spre- sekretarjem CK Aristovom »lh gospodarskih panogah ne samo da stanje.« membe v ustavi.« Pfoizvodnja ni narasla, marveč j* bi' *■ Potem je Gomulka govoril o negativni bilanci v kmetijski politiki. Madžarski gostje v Ljubljani in na Gorenjskem Ljubljana, 21. okt. (Tanjug). Delegacija Partije delovnih ljudi Madžarske s prvim sekretarjem Ernojem Gerojem na čelu, ki je prispela sinoči v Ljubljano, si je danes dopoldne ogledala naše mesto. Delegacijo so spremlja- ne LRS Miha Marinko je madžarske goste nocoj povabil na večerjo, na katero so prišli tudi Lazar Koliševski, Boris Kraigher, Stane Kavčič, Viktor Avbelj, Vida Tomšič, Ivan Maček in drugi. Ob tej priložnosti sta si tovariša iii j ’ Sekretar CK ZKS Miha Marinko in prvi sekretar CK PDLM Ern5 Gero sinoči v vili pod Rožnikom li Lazar Koliševski, Stane Kav- j Miha Marinko in Ern8 Ger8 Iz-čič, Vlado Krivic in Janez Hri- menjala zdravici, bar. Gostje so nato odpotovali na! Zvečer ob 23. se je delegacija Gorenjsko. Ustavili so se v Dra- Partije delovnih ljudi Madžar-gi pri Begunjah, kjer so bili na ske odpeljala iz Ljubljane proti grobovih talcev in na Bledu. i Osijeku. Na postaji so jo pozdra-Po kosilu v vili »Bled« so si vili naši državni in partijski vo-ogledali Bled in njegovo okolico. | ditelji. Z njo je odpotoval tudi Zvečer so se vrnili v Ljubljano, j član Izvršnega komiteja CK ZKJ Predsednik Ljudske skupšči- . Lazar Koliševski. ROMUNSKI VLADNI IN PARTIJSKI GOSTJE V BEOGRADU Danes razgovori zem^na^vM? raaličn^ oWike proizvod- Sa^bo S£t ddo češkoslovaške partijec/ So- flruževanja«. Gomulka meni, polnjevala svoje naloge In stala na vjetsko delegacijo sta na praškem iFnI letaHšču sprejela prvi sekretar demokratizacije je po njegovem mne- (~'V~ trn . T ■■ vr ± • vi nju edina pot v socialistično izgrad- Antorun i\ovotny in elan njo Poljske. politbiroja Rudolf Barak. (Nadaljevanje s 1. strani) stične preobrazbe, enoten v tistem, kar je bistveno, v različnih deželah različne oblike, kakršne so pač posebnosti konkretnih pogojev, naša Partija obogateva lastne izkušnje, ko povzema nauk iz bogatih izkušenj Komunistične partije SZ in partij dežel, ki grade socializem. Tovariši, prišli smo k vam kot prijatelji k prijateljem v trdnem prepričanju, da bo obisk delegacije Delavske partije Romunije in vlade LR Romunije v Jugoslaviji nov pomemben prispevek k utrditvi prijateljstva med našima dvema deželama. Dovolite mi, da dvignem čašo za nenehen napredek FLR Jugo- NOVA POBUDA SZ NA PODROČJU ATOMSKE RAZOROZITVE Bulganin predlaga Eisenhowerju opustitev poskusnih eksplozij jedrskih bomb Moskva, 21. okt. (TASS). — I gih držav glede prepovedi atom-Predsednik sovjetske vlade mar- skega orožja in sklenitve ustrez-šal Bulganin je poslal predsed- \ nega sporazuma.« Ker vse kaže, niku ZDA Eisenhowerju sporne-1 da tudi v bližnji prihodnosti ne nico, v kateri izjavlja, da bi bilo glede na to, da doslej ni bilo moč doseči sporazuma, »priporočljivo znova proučiti možnosti, da bi napravili korak naprej v opustitvi atomskega oboroževanja.« bo dosežen takšen sporazum, Bulganin priporoča, naj bi sedaj sklenili sporazum vsaj o prvem koraku k ureditvi vprašanja o atomskem orožju, to je, da bi prepovedali poskuse z atomskimi in »Videli smo,« pravi Bulganin, vodikovimi bombami. »da razprave o mednarodnih vprašanjih v okviru sedanje volilne kampanje v ZDA dostikrat dobivajo obliko polemike. Vendar pa moramo pripomniti, da Z vprašanjem politike velikih j določene izjave očitno napak raz-petrolejskih družb se arabske 1 lagajo mirovno politiko Sovjetske vlade že dalj časa resno ukvar- Izveze. To je, žal, zlasti očitno v izjavah gospoda Dullesa, ki ne okleva niti v neposrednih napadih na Sovjetsko zvezo in njeno zunanjo politiko. Položaja, kakršen je dandanes, ko svet še zmerom tekmuje v atomskem oboroževanju, ni moč vskladiti s prizadevanjem po nadaljnji ublažit-tvi mednarodne napetosti in odstranitvi strahu pred atomsko vojno...« Maršal Bulganin obžaluje, da »vlada ZDA še ne smatra, da bi | se mogla pridružiti naporom dru- jajo. Zato si v okviru Arabske lige in zunaj nje prizadevajo uveljaviti enotno politiko do družb z namenom, da bi bile zahteve in stališče do družb v vseh arabskih državah enake. Predlagali so tudi, naj bi ustanovili odbor arabskih dežel, ki bi bil pooblaščen, da bi se v njih imenu pogajal s posameznimi družbami, ko bi bilo to potrebno. Menijo, da se bodo v kratkem začela pogajanja med arabskimi vladami o tem vprašanju. Naser predlaga konferenco ministrskih predsednikov za ureditev sueškega vprašanja Kairo, 21. okt. (AFP). V raz- ženju, pomeni sovražno dejanje govoru z dopisnikom Hearstove proti Egiptu,« je izjavil predsed-skupine ameriških časnikov je nik egiptske republike, egiptski predsednik Naser izrazil1 Naser je izrazil prepričanje, pripravljenost, da bi sam odpo- da je s sklepom Varnostnega svetoval v Ženevo in se s predsedniki ta o Suezu storjen korak naprej, vlad zainteresiranih dežel razgo- »Zdaj z zaupanjem pričakujemo,« varjal o Suezu, »kolikor bi nam- je pripomnil predsednik Naser, reč bili razgovori, ki bi se jih' »da bodo pogajanja s Francijo in udeležili predsedniki vlad, ugod- Veliko Britanijo privedla do pri-nejši«. Naser je dejal, da bo Egipt jateljske in miroljubne ureditve v Ženevi sprožil »odločne predlo- sueškega vprašanja.« Predsednik ge«, in kategorično zavrnil poga- Naser je tudi dejal, da ne ver-janja z Združenjem uporabnikov jame, da bi utegnilo priti do »pri-Sueškega prekopa, ki so ga usta- silne ureditve« sueškega spora, novili na pobudo zahodnih držav, ker bi takšno ravnanje pomenilo »Vztrajanje pri zahtevi, da je vojno. Egipt želi sodelovati z vse-treba plačevati pristojbine za mi deželami, vključno s SZ in prehod skozi prekop temu Zdru- z ZDA. V spomenici Bulganin nadalje izraža misel, da ni nobenih težav glede nadzorstva nad izvajanjem takšnega sporazuma, ker je sodobna znanost že tako razvita, da lahko vsako atomsko ali hidro-gensko eksplozijo drugod registrirajo. Bulganin pravi, da je presenečen spričo dvomov, ki jih je predsednik Eisenhower izrazil glede tega, ali je SZ pripravljena opustiti poskuse z atom- slavije, za popoln uspeh jugoslovanskih narodov v socialistični izgradnji, za Centralni komite ZK Jugoslavije in za vlado FLR Jugoslavije, za zdravje tovariša Josipa Broza Tita in ostalih jugoslovanskih voditeljev, za večno, neuničljivo prijateljstvo in bratsko sodelovanje med romunskim in jugoslovanskimi narodi« V Novem Beogradu Popoldne so bili gostje na sprehodu po mestu. Odpeljali so' se čez trg Dimitrija Tucoviča in po Buivarn Revolucije. Pred »Metropolom«, ki ga še gradijo, so se zanimali, kako potekajo dela. Na Trgu Marxa in Engelsa so jim pojasnili, kako nameravajo preurediti ta trg. Bili so tudi v Novem Beogradu. Potem so se pripeljali po ulici Kneza Miliajla na Terazije, od ondod pa vrnili na Dedinje. Jutri dopoldne se bodo začeli v Belem dvoru uradni razgovori med vladnima delegacijama Romunije in Jugoslavije. Romunsko delegacijo bo vodil član prezidija Velike ljudske skupščine Georgiu Dej, jugoslovansko pa predsednik FLRJ Josip Broz Tito. Razgovori obeh delegacij se bodo nadaljevali tudi v torek dopoldne, potem pa jih bodo prekinili, dokler bo romunska delegacija potovala po Jugoslaviji. Po programu se bo romunska delegacija ustavila tudi na Brionih, kjer se bodo razgovori predstavnikov obeh dežel nadaljevali in zaključili z objavo skupnega poročila. Člani romunske vladne in .partijske delegacije si bodo jutri po- skim in hidrogenskim orožjem, ker za takšne dvome »ni prav nobenih razlogov«. V zvezi z iz-jdvo ameriškega predsednika, da bi pomenila opustitev atomskih poskusov za ZDA »enostransko dejanje«, je maršal Bulganin mnenja, da takšen ukrep v nobenem primeru ne bi bil »enostranski«, ker je SZ sama predložila ustrezne ukrepe. Maršal Bulganin je poudaril, da za sedaj še ni možnosti za sklenitev sporazuma o splošni razorožitvi, ki bi vseboval tudi prepoved poskusov z atomskim orožjem, vendar je znova izrazil pripravljenost sovjetske vlade, poldne ogledali Inštitut za jedr-da bi SZ in ZDA takoj sklenile ske znanosti »Boris Kidrič« v sporazum o prepovedi atomskih Vinči, zvečer pa bodo prisostvo-poskusov, sporazum, ki bi se mu vali slavnostni predstavi v Na-pridružile tudi druge dežele, ki rodnem gledališču na Trgu re-imajo atomsko orožje. , publike. -t' Z VSEH STRANI SVETA jih po trditvah predstavnika izraelske armade položili Egipčani. Pri tem ie bilo ranjenih 21 izraelskih vojakov, trije pa so bili ubiti. JAPONSKA AMERIČANI ODPUŠČAJO Tokio, 21. okt. (Reuter.) Ameriške vojaške _ oblasti so objavile, da bodo odpustili z dela 900 japonskih delavcev, ki so zaposleni v ameriškem vojaškem oporišča Tačikava blizu Tokia. Ta ukrep nai bi ne bil v zvezi z nedavnimi neredi, ki so nastali spričo zaplembe zemljišč japonskih kmetov. Ta zemljišča so rekvirirali, da bi razširili in povečali letališče Tačikava. Delavce nameravajo odpustiti, kakor pravijo, da bi zmanjšali izdatke za vzdrževanje oporišča. MADŽARSKA TEDEN JUGOSLOVANSKEGA FILMA Budimpešta, 21. okt. V začetku novembra bodo priredili na Madžarskem Teden jugoslovanskega filma. Prikazovali bodo filme »Krvava pot«, »Ne obračaj se, sinko« in »Slab denar«. BOLGARIJA RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE Sofija, 21. okt. V letošnjem prvem polletju se je zunanja trgovina Bolgarije povečala v primeri z enakim lanskim . egevu sta dva izraelska voja- obdobjem za 59*/t. V tem času se je ška avtomobila zavozila na mine, ki so trgovinska menjava blaga med Bolfariio ZDA KAMPANJA PROTI ATOMSKIM . POSKUSOM Los Angeles, 21. okt. (AFP.) Demo-kratski kandidat za podpredsednika ZDA senator Estes Kefauver je včeraj v predvolilnem govoru izjavil, da bo naraščajoče radioaktivno žarcenje, ki nastaja po eksplozijah vodikovih bomb, pomenilo »samomor« človeštva. Demokratski kandidat za predsednika ZDA Adlai Ste-venson je že prej izjavil, da bo zahteval, če bo izvoljen, naj takoj opustijo poizkuse z atomskim in jedrskim orožjem. SOVJETSKI VOLILNI OPAZOVALCI Washington, 21. oktobra. (Reuter.) Zunanje ministrstvo je objavilo, da bodo prispeli v New York trije sovjetski opazovalci, ki bodo prisostvovali govorom predsednika Eisenhowerja in demokratskega predsedniškega kandidata Steven-sona v volilni kampanji. Zunanje ministrstvo bo določilo program potovanja sovjetskih opazovalcev po ZDA po nji- hovi želji. Sovjetski opazovalci so ljudski poslanec vrhovnega sovjeta Solovjev, član uredništva »Jzvestij« Kudrjavcev in član Sovjetske akademije znanosti Ru-binštejn. * IZRAEL INCIDENT V NEGEVU Jeruzalem, 21. okt. (AFP.) Blizu Ni zave v Negevu sta dva izraelska voja in. Francijo povečala za 5-krat, s Belgijo 2-krat, z Grčijo pa 4-krat. Letos je Bolgarija sklenila trgovin* ske pogodbe z Norveško, Indijo, Iranom Burmo, Cejlonom in, Egiptom, obnovil« a je trgovinske pogodbe z Zahodne emčijo, Avstrijo, Francijo, Finsko in K Izraelom. IRAK IRAŠKI NAČELNIK LIBIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA Bagdad, 21. okt. (Reuter.) Tlada je " ovnik Mahmud ša- privolila; da gre polkovnik k ir, višji častifik iraškega škega generalnega naj bi na ^buao 1 posle načelnika štaba, v Libijo, kjer libijske vlade prevzel posle generalnega štaoa libijskih oboroženih sil, namesto iraškega polkovnika Al Nadimija, ki je zdaj na zdravljenji! v Londonu. Hotojoma v Parizu Pariz, 21. okt. (AFP). Japonski ministrski predsednik Hatojama je danes prispel iz Stockholma v Pariz na uradni obisk, ki bo tra- ial dva dni. Skupaj s predsedni-;om vlade so prispeli tudi ostali člani japonske delegacije, ki se je v Moskvi pogajala o upostavitvi normalnih odnošajev med Japonsko in SZ. Hud sen barbe MARKA Zgodba o praznem kozarcu barbe Marka ni le zgodba o ostarelem, malce zapitem ribiču iz manjšega kraja ob jadranski obali, saj bi lahko poročali na primer • O PREPLAHU ZARADI RIBIČEV — »PIRATOV« • O VSAKDANJEM BOJU NAŠIH RIBIČEV ZA MAJHEN KOSCEK KRUHA, NAMESTO DA BI SEGLI PO VEČJEM • O RAZBURLJIVIH PREGONIH RIBIČEV, KI UJAMEJO NA VSAKO LADJO PO DE- ' SET, PETNAJST IN DVAJSET VAGONOV RIB V SEZONI • O UKREPIH ZA OBVAROVANJE OZKIH JNTERESOV, KI SO PRINESLI ŠKODO SKUPNOSTI • O ŽALOSTNI RESNICI, DA JE TUDI PRI NAS, KO GRAT DIMO SOCIALIZEM, MOGOČ NEKAKŠEN LUDIZEM, TO JE BOJ PROTI UVAJANJU SODOBNEJŠIH PROIZVAJALNIH SREDSTEV Barba Marko je spil na račun popoldneva, ko je prvi ugledal neznani ribiški ladji, prene-kateri kozarček. Tudi tisti dan se je, komaj je odzvonilo poldne, odpravil spat in ker je bila senca za praznima sodoma v pristanišču menda najbližja, se ni trudil del j. Čepico si je potisnil na oči, in ko je spal svoje spanje pravičnega, ga niso motili niti pri- še bolj, saj je vneto raznašal govorice o ribičih — roparjih. »Nekaj me je klicalo,« je pripovedoval pozneje, »naj odprem oči in preženem tatove. Premetaval sem se in mučil v snu in nazadnje mi je uspelo. Tedaj pa sem zagledal dve ribiški ladji, ki ju še nikoli nisem videl. Takoj sem vse razumel in hitel po vas.« n »e preden sta ladji pristali, je prišlo na molo polno ljudi. Pomagali so sicer, ko sta vrgli vrvi, toda potem so takoj začeli razburjeno spraševati, kdo so, kaj počno in kje mislijo loviti. Oni so jim povedali, da so iz severne Istre, da imajo agregate in da so na sledi večjim jatam plave ribe. Po njihovem bi se morala ponoči pojaviti ta riba v velikih količinah v bližnjih krajih ob obali. »Toda tu ne boste vrgli mrež,« so jkn klicali »Mi bomo sami lovili, saj je to naša pravica. Po zakonu nimate pravice loviti v našem morju.« »Prav,« so odgovarjali oni z neznanih ribiških ladij. »Bomo pa šli malo delj.« Ko so se naslednje jutro vračali v pristanišče, so tuje ribiče že čakali kamioni. Domači- so že davno končali z iztovarjanjem, ko so s »tujih« ladij še vedno nosili zaboje z ribami na kamione, ki so jih pozvali ponoči po radiu iz Izole. Nazadnje so vrgli na kamione še mrežo, ki jo je ponoči raztrgal delfin, in odnesli na eno izmed ladij novo, ki so jo pripe- v ....mi &*:• Lov z vršami — nekakšnimi mišnicami Je močno razširjen vzdolž naše obale. Ribiča, ki ga vidimo na sliki, kako privezuje male ribe za vabo v vrše, so letošnje poletje slikali vsi domači in tuji fotoamaterji, ki so hodili tam mimo peka, ne kriki galebov in otročajev, ki so se podili okrog. Pozneje je sicer pripovedoval, da tako hudega sna že dolgo ni imel. Toda to si je najbrž izmislil, da bi še poudaril svojo zaslugo pred razburjenimi ribiči. Možno pa je, da se mu je res sanjalo, kako se z barbo Tonijem (barba Toni se je kakih deset let pred drugo svetovno vojno — kot se ljudje še danes spominjajo — vrnil v Ijali kamioni skupaj z nekaterimi drugimi orodji, katere so rabili pri lovu. Ribiči iz zaliva so gledali odprtih ust Marsikoga je prešinilo: »Tako bi tudi mi morali.« Toda jeza in nemara tudi zavist sta bili močnejši: tiste govorice o elek-tfičnjji svetilkah, ki uničujejo ribe, o iztrebljenju ribjega zaroda so bile vedno glasnejše in navsezadnje so izvoljeni predstavniki da prepovedo lov ribičem iz dru gih krajev v pasu šest milj od obale. stroj rodni kraj s petimi kovčki j zajjtevaij od oblastnih organov, in nekaj prihranjenimi tisočaki) vrača s polnimi žepi denarja iz Kalifornije in so mu ves čas za petami tatovi, ki ga hočejo oropati za edino bogastvo. Tisti čas so bili namreč v mnogih ribiških krajih vzdolž obale že nekaj mesecev sem razburjeni zaradi novic, da so nekje v Istri začeli loviti ribe namesto s ferali z velikimi električnimi svetilka Biti skromen je, kot pravimo, lepa lastnost. Ribiču, ki ga vidimo na sliki, bo pet rib res zadostovalo za skromno večerjo. Toda zakaj jih ne bi nalovil več? Kako se je moglo zgoditi, da so potem nekateri občinski in celo okrajni odbori nasedli takim govoricam, pave najlepše primer, ki si ga je zapisal ob priložnosti neki novinar v svojo beležnico. Zvedel je bil za razburjenje vzdolž vse obale, pa je šel povprašat za mnenje direktorja nekega večjega ribiškega podjetja. Direktor V, se je namreč približno pred dvajsetimi leti zelo izkazal v boju za lov z novimi, sodobnejšimi sredstvi. Ribiči so dotlej lovili z majhnimi mrežami — potegačami, voj gami in špu-tenjačami- — kakor njihovi očetje, dedje in pradedje. Ulov je bil majhen in prebijali so se naprej kakor njihpvi predniki: s skromnim obrokom in kozarcem vina. * Frane V. je bil tedaj mlad in srce ga je bolelo, ko je gledal tisto revščino. Zato se je z veliko vnemo vrgel v boj, da bi oblasti dovolile uporabo velikih mrež — plivaric, ki je z eno ulovilo dvajset ljudi toliko kot prej z dvanajstimi mrežami sto ribičev. Boj ni bil lahak: ljudje, ki so se oklepali starih mrež in starega načina lova, so vedeli povedati, da bodo s plivaricami iztrebili morje, da bodo ob zaslužek in kruh. Pritiskali so na poslance in tako so glasovali* proti zakonu, ki je dovoljeval tudi uporabo plivaric. Frane V. tedaj še ni bil direktor. Bil je preprost ribič. Videl pa je naprej in razumel, kje je napredek. Ko so izbojevali boj in so plivarice začeli z uspehom uvajati vsepovsod, mu je to prineslo velik ugled. Po končani drugi svetovni vojni, ki je v njej sodeloval kot partizan, so mu pa zaradi njegovih naprednih teženj zaupali tudi vodstvo velikega ribiškega podjetja. Kot direktor je lepo vodil podjetje in ga oskrbel z novimi ladjami in mrežami. Rib pa kljub temu niso mnogo ujeli — kar so pripisovali na račun slabih sezon. Rib je pač zdaj več, zdaj manj in nihče razen znanstvenikov se še ni ukvarjal, zakaj je temu tako. Toda tudi znanstveniki še ne vedo povedati nič določnejšega kot to, da je rib mnogo — leto dni potem, ko je bilo morje bolj slano kot sicer. Zakaj je bilo bolj slano in kakšni so ciklusi večje slanosti, pa šele raziskujejo. Direktor V. je tako v prvi slabi sezoni odredil, da del »njegove« flote prevaža vino, sadje, pa tudi pesek in kamenje z otokov, da bi s tem zaslužkom podjetje krilo izgubo pri ulovu. Zaslužek ni bil majhen, Nasprotno: prevozništvo je'prineslo -večje denarce kot ribištvo. Tako .je postalo ribištvo — ribiškemu podjetju — sčasoma postranski posel. Nič čudnega torej ni, da je na vprašanje novinarja, kaj sodi o uporabi električnih svetilk v ribištvu ter prepovedi ulova v razdalji ene ali celo šestih milj od obale — ladjam, ki niso iz določenega področja, odgovoril: »Rib je vedno manj. Električne svetilke uničujejo ribji zarod. .S A P. AVTOBUSNO in turistično podjetje SAP-Turist biro. LJUBLJANA Za izboljšanje medkrajevnega prometa in za direktno povezavo Prekmurja z Ljubljano in z morjem vzpostavlja novo avtobusno progo LJUBLJANA—CELJE—ROGAŠKA SLATINA—PTUJ —0RM02—LJUTOMER—MURSKA SOBOTA Začetek obratovanja 24. oktobra 1956 km 76 109 149 172 191 212 15.30 odhod 17.00 prihod 17.05 odhod 17.55 prihod 18.05 odhod 19.05 prihod 19.15 odhod 19.45 prihod 19.50 odhod 20.20 prihod 20.30 odhod 20.55 prihod LJUBLJANA CELJE ROGAŠKA SLATINA PTUJ ORMOŽ LJUTOMER MURSKA SOBOTA prihod odhod prihod odhod prihod odhod prihod odhod prihod odhod prihod odhod 9.55 8.30 8.25 7.25 7.15 6.15 6.10 5.40 5.36 5.05 4.55 4.30 din 330 500 770 850 950 Poleg omenjenih glavnih postaj so še pogojne postaje: Domžale, Trojane, Vransko, Žalec, Store, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Hajdina, Majšperk, Moškanjci, Vel. Nedelja, Jeruzalem in Veržej. Vozna cena do Murske Sobote je 950 dinarjev. Dolžina proge 212 km v eno smer. Po prihodu v Ljubljano ima avtobus ob 10.15 zvezo s Koprom, Portorožem in Piranom, "in od 11. do 15. ure pa zveze z vsemi drugimi kraji Slovenije: Bledom, Bohinjem, Kranjsko goro, Planico, Jezerskim, Gorico, Idrijo, Novim mestom itd. Proga obratuje vsak dan. Avtobusi so pozimi ogrevani in je potnikom zagotovljen soliden prevoz. . • Zelo ugodna direktna zveza z Rogaško Slatino. Potniki, poslužujte se solidnih avtobusnih zvez po vsej Sloveniji, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje SAP — Turist biro, Ljubljana. 4066 Če bomo uporabljali na Jadranu agregate, potem se bomo lepega dne znašli brez rib. Zato bi bilo treba predpisati število sveč za ribiške . luči in število mrež pri lovu plave ribe, za ,kočarenje‘ pa predpisati velikost ribiških ladij in moč, ki jo imajo lahko ladijski motorji — ali pa morje ra-jonizirati.« Skratka — zagovarjal je prav tisto, pri čemer so nekoč vztrajali njegovi nasprotniki, ko se je boril za uvajanje plivaric: pote- goval se je za staro in branil pr®' živelo. Nekakšen ludizem v ribiški proizvodnji. Zaradi ozkin interesov, ki so mu zastrli V°~ gled... J« Kdo še ni občudoval Igrivosti delfinov, ko so plavali ob obali ali okrog ladje? Kadar pa ribiči ugledajo delfina, se jim strdi kri od jeze, saj so se že prenekaterikrat vrnili brez plena, ki jim ga je ugrabil delfin. Moderni ribiči se jih poskušajo ubraniti z mrežami iz umetnih vlaken in harpunami mi, ki jih napajajo agregati. Raznesli so se glasovi, da so ribiške ladje, ki so imele take svetilke, ujele vsaka po več kot deset vagonov rib. Bilo je tudi slišati, da se tiste ladje, ker so opremljene z radijskimi oddajnimi in sprejemnimi postajami, v najkrajšem času pojavijo tam, kjer so ribje jate, ter potem tebi nič meni nič — vržejo mreže. Čeprav so bili v kraju, kjer živi barba Marko, tudi taki, ki niso verjeli tem novicam, češ »nihče ne more ujeti več kot mi, ker je rib vedno manj«, so se vendar strinjali, da bodo ribiče, ki imajo agregate in električne svetilke na svojih ladjah, pregnali, kakor hitro bi se pojavili. Za nič na svetu ne bi žrebali z njimi za »pošte« — to je mesta, ki si jih z žrebom določijo, preden odrinejo na lov. »Morje nam bodo izropali« so govorili ribiči v gostilnah, kadar so slišali o novem velikem ulovu tistih, ki imajo agregate. »Iztrebili bodo ribo,« so' kričali po prvem kozarčku. Po drugem pa so že vedeli povedati, da se tam, kjer enkrat svetijo z agregatom, ribe nikoli več ne pojavijo. Razburjenje je raslo v sorazmerju z velikimi količinami rib, ki so jih lovili ribiči, opremljeni z modernimi sredstvi, in v obrat' nem z njihovim majhnim ulovom. Barba Marko sam sicer že dolgo ni hodil na lov, ker ga niso imeli kaj porabiti. Zapil se je bil in onemogel, tako da je vezal le ladje na molo in pomagal pri iz' tovarjanju plena. Toda nevarnost ie čutil kakor drugi ali pa ŠOLSKA NALOGA Ko so gojenci Gostinske šole v Ljubljani v začetku septembra letošnjega leta polagali zaključne izpite, so pisali tudi slovensko nalogo, v kateri naj bi izrazili svoja opažanja, dobra in slaba, ki so si jih pridobili na dvomesečni praksi v naših restavra- Del absolventov si že išče v drugih poklicih službo in to po vseh težkih tisočakih, ki so bili dani za njihovo strokovno šolanje. Kazalo je, da bo absolvent Bogomir Kajin eden izmed najboljših, ki so letos končali Gostinsko šolo. Na poletni praksi v cijah, hotelih in drugih večjih j zdravilišču v Dolenjskih Topli gostinskih podjetjih, kjer so bili —L 1------------1 1 ~u:'" poleti. Prebirajoč te naloge, dobi človek vtis, da 'ie ‘ imela večina praktikantov odprte oči in da se je z vso sposobnostjo svojega poklica skušala vživeti v razmere; na dan je prišla s predlogi, ki naj bi izboljšali postrežbo in sploh okolje, ki naj pripomore, da bi se gost počutil zadovoljnega. Izpiti so bili končani in tudi počitnice so kmalu minile. Nekdanji gojenci triletne Gostinske šole so postali samostojni ljudje, znašli so se prvikrat v življenju v poklicih. PRAKSA -ODSKOČNA DESKA ZA NAPAD Od 73 absolventov Gostinske šole, med katerimi so natakarji, kuharji in drugi, jih je komaj dobra polovica v službah. Mest je sicer dovolj, ni pa pri nekaterih absolventih pripravljenosti, da bi s svojim strokovnim znanjem zadovoljili gosta nekje pri »Čadu«, .»Lovcu.' ali kje drugje, kjer je živa potreba po izboljšanju postrežbe. Taki lokali so jim premalo, žele si »Slona«, »Uniona« ali »Turista«. Do podeželja ima večina močan odpor. cah je pokazal obilo volje, sposobnosti in iznajdljivosti. Na zaključne izpite v Ljubljano se je vrnil z odlično oceno in izjavo uprave zdraviliške restavracije, da so ga pripravljeni takoj sprejeti v službo. Tudi Kajin je pisal na izpitu slovensko nalogo. Zanjo je dobil odličen red in kako tudi ne, saj je v nalogi jedrnato prikazal razmere v tamkajšnji restavraciji, njegovo oko je opazilo dobre strani razmer v lokalu in tudi pomanjkljivosti, brez katerih ne gre nikjer. Lepo število pametnih predlogov je nanizal v nalogi in v$e je kazalo, ko se bo vrnil v Dolenjske Toplice, da bo močna opora delovnemu kolektivu. Strokovno izredno sposoben je v začetku zadovoljeval goste, ugotovil, skušal odpraviti s po- | Primerov, enih in drugih, bi sveti s člani delovnega kolektiva, | lahko še veliko navedli. Sta pa v sindikatu, je vrgel bojno se- ta dva dovolj, da pokažeta na j kiro direktorju pod noge. Kar- pomanjkljivosti Gostinske šole. I koli direktor počne, vse je na- ( Nihče ne more oporekati šoli, da ni storila vsega, kar je potrebno za strokovno vzgojo tega letnika. Odprla je vrata absolventom, ki se, kar zadeva stroko, lahko pomerijo tudi s starejšimi kvalificiranimi gostinskimi uslužbenci. pak. Ni mu prav, če si servira črno kavo v pisarni, da igra radio, z enim mahom hoče obrniti na glava vse, kar je dosegel delovni kolektiv z direktorjem na čelu, ki nima majhnih zaslug za uspešen razvoj gostinstva na Dolenjskem. Pritožuje se ria vse Drugače pa je z moralno stranjo. Gojence je treba vzgojiti tako. ««* “fr M.r znanju prilagoditi tudi manjšim gostinskim lokalom, gostilnam. pri članih delovnega kolektiva proti direktorju. Od vsega tistega, kar je napisal v slovenski nalogi na izpitu, ni pa še nič storil. PRI »TURISTU« SO VESELI V hotel »Turist« je prišel absolvent Dane Roškar. Tamkaj je tudi prakticiral. Že med prakso je poKazal toliko vrlin dobrega strežnika, da so stalni gostje restavracije zaprosili upravo »Turista«, naj ga po praksi spr.ej-mejo v službo. Sedaj je tamkaj, gostom in upravi v veselje in zadovoljstvo. Poleti, ko je še stre- kmalu pa so začele udarjati na gel na vrtu, je prišlo do tega dan nove črte njegovega značaja, 1 J~ “ 1 ‘ ki nimajo za gostinstvo dobrih obetov. Zgodilo se je, da je na željo gostov, naj prinese še en liter vina, odgovoril: »Moj delovni čas je potekel. Naročili boste mojemu nasledniku.^ Nato je odšel, se preoblekel in ostal v restavraciji še dobro uro. Namesto da bi tiste pomanjkljivosti, ki jih je na praksi da so se gostje, ko so videli, da je Roškar menjal rajon, selili za njim. Kamor on — tja oni. Ni samo pri postrežbi tak. Vidi dobro in slabo jn če je kaj po- kjer so prav tako ljudje kot v elitnih hotelih, barih in restavracijah. Mi ne potrebujemo in ne iščemo vljudnosti le v takih lokalih, marveč tudi v domačih, tudi tamkaj dobro dene gostu, če ga nekdo- kulturno postreže. To je treba vcepiti gojencem, ne jih pa navajati, da bodo stregli le v večjih lokalih. Nemalo da misliti tudi iskanje drugih služb. Nekateri gojenci so si jih že poiskali. Tri leta dragega šolanja je šlo v nič in tudi marsikateri gostinski lokal, ki še kako potrebuje sposoben kader, se je lahko zaradi tega pod nosom obrisal. Pri vstopu v šolo jim je treba to povedati, staviti jim je treba pogoje in pa tudi to, da je manjkljivega, mu niti zdaleč ne 1 natakarski poklic cenjen, spošto-pride na misel, da bi pobiral. van vse do časa, dokler je strež-podpise proti direktorju, da se nik vljuden, ne pa objesten in bo pritožil ali pa da bo na- brezobziren do gostov, do upra-pisal članke za časopise. Pravi, j ve in do vsega, kar pride predenj, da se da v kolektivu vse doseči. | J. B. eza in srd na ribiče, ki so 1°.' vili z električnimi svetilkami' uvajali v ribištvo nove metode in razmišljali o lovu na visokem morju, je bila vedno večja. Na* mesto da bi jih posnemali, so iskali ribiči, ribiške zadruge Pa tudi nekatera večja ribiška P°u* jetja zaslombo pri ljudskih odborih. Zal so le-ti tu in tam samovoljno prikrojili pooblastila, ki jih imajo po zastarelem zakoni in zagrozili ribičem z električni' mi svetilkami tudi 's silo. Nekajkrat so jo celo uporabili-In kar je .najbolj žalostno: to se je zgodilo prav tedaj, ko so bile ribje jate izredno velike in jih ne j bi bilo moč poloviti niti z velik0 ribiško floto. Tako so ribe seveda odplavale za tokom naprej in ribiči v Gradežu, v sosedni Itali]| so jih srečni pričakali s svojin« mrežami. 2e dolgo niso pomnil* takega lova, kot so ga imeli tedaj-* Barba Marko zdaj že nekaj dni ni spil niti kpzarčka. Ljudje V njegovem kraju so sicer razbuT' jeni, bolj kot so bili kdaj prei> toda razburjenje je drugačno: Pred dnevi se je namreč vrnil iz Izole, kjer je bilo posvetovanje ribičev, eden izmed delegatov, ki je povedal, da je treba začeti drugače: »Neumno bi bilo, če bi lovil* vedno na enak način. Na posvetovanju so ljudje, ki nekaj vedo> rekli, da plavi sij, ki ga imM° električne luči, prodre mno9° globlje v morje kot rumeni, ki 0° imajo potrolejke. Zato je nji hov ulov večji. Morali si. bomo Pai kupiti agregate. Najprej eneQa in potem še enega.« »Toda drugih ne bomo pust«* loviti v našem rajonu, kajne?*> so vpraševali ribiči. , »Zakaj pa ne,«' jim je odvrnil delegat. »Morje naj bo svobodno-Tudi mi poj demo lovit drugam in šli bomo iskat ribo tudi tja, kamor ni naše očete nikoli zaneslo-Namesto da bi životarili ob nizkih plačah, bomo plačevali raje po storilnosti, kot so si uredil* tisti z električnimi svetilkami•« * Zdaj razpravljajo v malem kraju, kjer je doma barba Marko, samo še o tem in ponavljaj0 besede delegata tako prepričlji' vo, kot da so zrasle na njihovem zelniku. So ali niso — to navsezadnje ni važno. Glavno je pa£> da jim začenjajo verjeti. Pozabljenemu barbi Marku Pa bo. najbrž še nekaj časa hudo. m znabiti bo uvajanje novega hudo in huje zadelo še marsikaterega, ki si sedaj išče zaslužka pri pri' vatnikih — ali pa v tistih zadrugah, ki ne vidijo delj kot pedenj pred nosom. To je pač trpka stran vsakega napredka. Toda že jutri, ko bo prvikrat pristala v domačem zalivu z agregatom in električno svetilko opremljena ladja, polna ulovljenih rib, in jo bo barba Marko —• naj mu bo dolgo dano živeti — privezal na molo, že jutri se bo vmtlo zadovoljstvo v mali zaliv. Pred barbom Markom pa bo stal — čeprav ga ne more videti — kar naprej poln kozarec. SASO LOVŠIN Trbovlje Zamujeno - težko nadomestiti Ob analizi izpolnjevanja družbenega plana Ko je občinski ljudski odbor ?a svoji zadnji seji razpravljal o 'zpolnjevanju družbenega plana v 2a?orski komuni, je ugotovil, da sicer nekatera podjetja enakomerno in prav zadovoljivo izpol-Oiujejo svoje proizvodne naloge, ®edtera ko so pa nekatera podil*3 V takšni zamudi, da s tem ločilno vplivajo na razmeroma ?lzek odstotek izpolnjenega družbenega plana. Do konca septem-?Pa so podjetja v občini izpolnila Komaj do 60°/o celotnega družbena plana. Medtem ko za nekatera podjetja ni bojazni, da bi do sonca leta ne izpolnila določenih ?a’og, pa vse kaže, da nekaj pod-zamujenega ne bo več moglo Nadomestiti. V teh podjetjih bo posebna občinska komisija Podrobneje proučila vzroke, ven- pa s .tem položaja v razme- “bčaprosliv1 ja~hVMinski praznik, bo kratkem Času do konca leta v Brežicah in po drugih krajih vec tte bo k«*™™;« m. elashenih in vokalnih koncertov, med- Praviti. rednejši dotok proračunskih sredstev. Z izterjavo zaostalih davčnih obveznosti se bo položaj sicer nekoliko izboljšal, vsekakor pa ne toliko, da bi mogli v celoti realizirati predvideni občinski proračun. Teden občinskega praznovanja v Brežicah Za letošnje tretje praznovanje občinskega praznika v Brežicah je poseben prireditveni odbor pripravil bogat spored, ki se bo odvijal ves teden do 28. oktobra, ko slavi občina svoj praznični dan. V tem tednu prireditve ne bodo osredotočene samo na Brežice, ampak bodo po raznih krajih občine primerne proslave, na katerih bodo z nastopi sodelovala prosvetna društva. Zvečer pred občinskim dnem bo v novem Kulturnem domu v Brežicah slavnostna akademija, na sam občinski dan pa slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Med tednom, v katerem bodo ^bo mogoče brstveneje po- Svet za gospodarstvo je že po i podjetja, ki so šibkeji Spolnjevala proizvodne naloge ličnejša športna - tekmovanja. Prosvetno društvo »Stanko Černelč« iz Brežic je guspouaisivv je m za obeinski praznik naštudiralo Janeza letl vsa podjetja, ki SO šibkeje Fotrča dramo >Krefli<, ki jo bodo ra-»!-•- i • i i____ — - kp v nekaterih °Pozoril na razne pomakljivosti, *>asti na premiranje, uvedbo ?°rm itd. Vzlic temu pa je v podrtjih ostalo vse pri starem, ne fla hi bolje uredila svoje delo in Poskrbela za večjo delovno storil-B°st. Ob polletju se je celo pokala™, da je nekaj podjetij, ki iz- •fiZll IPi/\ r* mrl« ■ Brežicah igrali še drugih večjih krajih brežiške občine. (i) Krediti za sadne nasade in mlekarno v Radečah Na predlog Sveta za kmetijstvo in Sveta za družbeni plan in finance je okrajni ljudski odbor Trbovlje odobril iz svojega investicijskega sklada nekatere nadaljnje kredite za napredek in pospeševanje kmetijstva. Kmetijska zadruga Globoko je dobila 528.000 din kredita, ki ga bo uporabila v štirih letih, ko bo urejala sadni nasad v izmeri 2.23 ha. K temu kreditu bo še sama ali pa občina vložila 30 °/o lastnih sredstev. Kmetijski zadrugi Brestanica so odobrili 2,745.000 din, ki jih bo v šestih letih porabila za ureditev 6 ha sadovnjakov, pri čemer bo prav tako vložila 30 °/o lastnih sredstev. Za začetek gradnje nove mlekarne v Radečah je okraj odobril 4 milijone kredita, sama občina pa bo prispevala 1 milijon. Zadružno posestvo Boštanj-Sevnica je dobilo 2.727.000 din kredita, ki ga bo še letos porabilo za adaptacijo dveh hlevov in ureditev gnojničnih jam. Iz lastnih sredstev pa bodo prispevali v to investicijo 681.000 din. Kmetijska zadruga Bizeljsko pa je dobila 1,650.000 din kredita za nakup kamiona TAM, pri čemer bo sama prispevala prav takšen znesek. (ž) Družbeno soodločanje pri izbiri filmov V zvezi s temeljnim zakonom o filmu .^ujejo izgubo, kot n. pr. rud- je okrajni ljudski odbor Trbovlje izdal Ea^reStaVr^Ci-ia’ *ki- -Žev^,dv So Pp0odj>“ trbo^lj,'"™ okraju 1, 5 niore izkopati IZ težav in poseben svet 2a program predvajanja Katero je občinski ljudski od- filmov. O tem važnem vprašanju so do- TTLSk'fP- ° P-iSilnn Hno pXeu|D?n ^lalUj tm t!*k 1IJK Podobne težave imajo X°mpa?j sami odgovorni za izbiro in mai V krojaško-šiviljskl delavnici predvajanje filmov. Način imenovanja 'n. pleskarskem podjetju. Analiza svetov in niihov sestav bodo določili ,„lzP°lnievaniu‘družbenega plana ‘DvJ" ds0 ‘tri, vključno vodjo kino šnega načina izbire članov sveta pa obstaja tudi možnost, da tp člane izvolijo na zboru volivcev. • Tako bo poslej možno najširše družbeno soodločanje pri izbiri in predvajanju filmov. Qb udeležbi predstavnikov DPM, »Svobod« in drugih kulturno-prosvetoih društev ter družbeno vzgojnih organizacij bodo sedaj lahko uveljavili marsikateri pomislek glede vzgojnosti tega ali drugega filma kar doslej ni bilo moč doseči tako učinkovito, kot bi bilo potrebno. Ko bodo pri vseh kino podjetjih zaživeli programski sveti v in se lotili svoje družbeno tako vazne v j --------o- r loKom. uva ao in, »njuuo »r Kaze, da se je močno popra- podjetja, imenuje ustanovitelj podjetja. Jposlovanje trgovskih podjetij, ostale člane sveta za filmski spored pa • hrti kmetijske L "S^JSTiA-JSOJ. ceS; rssssw«K*ts *«*■«,. ni*u, ki je začela vzorno skrbeti odkup in pospeševanje kme- , Težave pri izpolnjevanju družbenega plana se kajpada po svoje kažejo tudi v realizaciji občin-a proračuna, ko zavirajo Iz mariborskega okraja Stroje bodo razdelili po vaseh Polletni občni zbor Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica je pirinesel še večjo preusmeritev dejavnosti, kot so jo izvajali že doslej, namreč preusmeritev v pospeševanje proizvodnje in izboljšanje odkupa kmetijskih pridelkov. Ker je v Slovenski Bistrici dovolj trgovin z manufakturo in ostalim blagom, se je trgovski odsek kmetijske zadruge posvetil preskrbi kraja z -živili in preskrbi zadružnikov z gospodarskimi potrebščinami. Trgovino z mešanim blagom bo kmalu ukinil, namesto nje pa odprl trgovino s povrtnino. Predvidevajo, da bi kmetijska zadruga odprla tudi mesnico. Veliko skrb so posvetili tudi odkupu vseh kmetijskih pridelkov, povrtnin in živinorejskih proizvodov. Z ustrezno kakovostjo, ki jo dosegajo s pravilnim sortiranjem in pakiranjem, so si zagotovili odjemalce, saj doslej niso imeli večjih težav pri prodaji Kmetijska zadruga posveča mehanizaciji posebno skrb. Potrebo po strojih in njih rentabilnost bo proučeval poseben odbor in predlagal, katere bi kupili. Ker je zadruga razširjena na večjem področju, bodo manjše kmetijske stroje razdelili po vaseh, da bi jih bolje izkoriščali. Stroje bodo imeli na posebnih postajah, kjer si jih bodo kmetje izposojali za določen čas. Napredni sadjarji so dobili že precej pomoči od zadruge. Tudi prihodnje let6 bo zadruga omogočila vsakemu članu, da bo pod določenimi pogoji z njeno podporo izboljšal svoj sadovnjak. Glavni pogoj bo, da se bo strogo ravnal po navodilih strokovnjakov glede škropljenja, gnojenja Pred dvema letoma je Zadruga nabavila precej plemenske živine iz Loške doline. Živinorejci so z njo zadovoljni, ker daje več mleka kot prejšnje krave in ni izbirčna pri krmi, le za poljska dela ne ustreza preveč, kot menijo posamezniki Ce upoštevamo postopno mehanizacijo kmetijstva, pa to v prihodnosti ne bo posebno pomembno. Doslej so zredili že precej mlade živine take pasme, med njimi tudi štiri bike, ki jih bodo začeli kmalu pripuščati. Živinorejo podpira zadruga tudi z odkupom mleka. Sedaj ima dve zbiralnici mleka: v Vrhlogu in Črešnjevcu; v Slovenski Bistrici pa je ne potrebujejo, ker je mnogo delavcev, ki kupujejo mleko brez posredovanja. Za nekatere kraje, kjer se ne izplača vsak dan zbirati mleka zaradi predragega prevoza, pa bo zadruga nabavila posnemalnike. Razen mnogih gospodarskih nalog, med katerimi bi bilo treba še omeniti veliko skrb za melioracije, gozdove in gozdne ceste, skrbi zadruga tudi za strokovno usposabljanje zadružnikov z raznimi poizkusi in predavanji. Za letošnjo jesen in zimo pripravlja predavanja v več krajih, da bi jih lahko poslušali vsi zadružniki. Mladi zadružniki pa so se združili v svojem aktivu, kateremu je zbor zadružnikov obljubil več pomoči, kot jo je dobival doslej. P. Jesen na mariborskem trgu Na živilskem trgu v Mariboru napolnijo kmetje in Kmetice iz okolico mesta iz oddaljenih krajev zlasti ob sredah in sobotah prodajne mize s svo- jimi pridelki. ToliJco je blaga, da ga prodajalci večkrat zaman ponujajo. Videti je, da so se prebivalci v glavnem že preskrbeli z ozimnico. Vsaj s krompirjem. Kako se tudi ne bi, ko pa so jim ga kmetje pripeljali z vozovi kat na dom. Nekateri so morda plačali tu dinar ali dva več kot stane krompir na trgu, a . si zato* ne belijo las. krompirja imajo na zalogi in na trg prihajajo le še po blago, ki ga potrebujejo sproti za kuho. Gospodinje povprašujejo največ po zelju in nekoliko tud} po mlečnih izdelkih, jabolkih in kostanjih, čebulo kupujejo v manjših količinah, morda tudi zato, ker je razmeroma zelo draga. Stane namreč od 95 do 100 din za kilo-eram. Na trgu je še vedno mnogo sliv. Ponujajo jih po 50 din za kg. Visoka cena za ta pridelek je najbrž tudi zato, ker so zadruge plačevale slive celo po 32 do 38 din za kg. Opazovalcu dopoldanskega življenja in vrvenja na trgu se zdi, da nekaterim prodajalcem red in snaga nista ivov gicvic 6“«j j— posebno mar. Sicer prav gotovo ne bi in dTUgega. Škropljenje sadnega £>ilo na tleh toliko nepotrebnih ostankov , direvia ie že letos zadovoljivo, in odpadkov. Na tržnici pravijo, da p«* -* g°°-1 s^%£ba.žy.avrj,,ii . • ii i_1i l..Ur.t>Aflni (z) jenje. prodajalci in potrošniki. PIRAN Likvidacija »Plinarne« Na zadnji seji je Občinski ljudski ijoor Piran izglasoval predlog Sveta ! gospodarstvo o prisilni likvidaciji „ "Hame*. Slabo tehnično ln finančno „°flstvo v letih 1953, 1954 ln 1955 Je ^Polnoma onemogočilo nadaljnje pokanje »Plinarne«. BlvSemu uprav-2**'* ln računovodji Je uspelo s porejeno bilanco prikazati aktivnost j*°djetja ter doseči celo to, da Je bilo , začetku leta 1955 vloženega vanj Se f* » milijonov investicij. Analiza dela : Podjetju, ki jo je opravil ObLO Pi-fs.n s pomočjo revizijskega zavoda v fJubljani, pa je namesto dobička prikazala izgubo, namesto dobro vodeba tehničnega obrata nestrokovno ^eio in naprave v najslabšem stanju. “asl je prebivalstvo s to likvidacijo £recej prizadeto, saj so uporabljali v 7ranu precej plina, Je vendar zbor Molivcev, ‘ ------------ 500 VOUVUBV, JJUUIUIl ovttlion: v 'inskega odbora glede likvidacije. SKOZI MARIBOR V ZADNJIH DNEH Veliki in majhni problemi • Po večjih mariborskih pod-. razpravljanju na sestankih osnov-1 tev in izkušenj. Osnovne orgam- jetjih (v Mariboru je malo majh-, n ih organizacij po oddelkih m zacije bi morale zato bolje usmer- nih tovarn) so te dni priredili se- obratih. v . jat! aktive komun.stov iz ^st m- stanke osnovnih organizacij Zveze Napori za povečanje storil- zemrjey, tehnikov m strokovnega komunistov. Sestanki so pokazali nosti in boljšo organizacijo dela osebja. ............... ■ • ■ • 'v podjetjih zahtevajo boljših me- komunisti si lahko zagotovijo tod političnega dela. Gre pred- vodilno politično vlogo v pod- vsem zato, da bi komunisti med tehničnim osebjem v podjetjih pospešili študij proizvodnih vpra« šanj, tehnoloških procesov in organizacije dela. Pravilna je ugotovitev nekega diskutanta, ki je marsikaj, kar ie v prid proizvodnji v podjetjih, pa tudi mnogo nipak. Ugotovitev, da so organizacije idejno šibke, da se komunisti še niso znašli v spremenjenih pogojih političnega dela po VI. kongresu, je našla svoje do-trdilo tudi v razpravah. Marsikje so se le »dotikali« problemov, neizrazito razčlenjevali pojave in pavšalno ocenjevali dolžnosti in naloge članov osnovnih organizacij. Bržkone bodo morale organizacije po tovarnah v prihodnje prirejati pogosteje skupne sestan- jetju, kadar pravilno vzbujajo zanimanje za proizvodnjo pri delavcih. Vloga proizvajalcev pri pravilnem delovanju celotnega strojnega parka v podjetju se lahko pokaže zlasti v tem, da se puua, ,v ........-....... ke, da bi tako pravilneje odredile da ustvarja objektivne pogoje za 'cev, na katerem je prisostvovalo nawe komunistov in se izognile višjo organiziranost proizvodnje k«aV0OdEo«' Jiededllik^dacieie.0b' 1 nekoristnemu in nenačrtnemu I na podlagi znanstvenih pridobi- menil, da proizvodnja ni samo otresejo konservativnega odnosa zbir strojev in proizvajalcev, am- do novotarij, novih tehnoloških pak pomeni mnogo več. Važno je' pravilno funkcioniranje proizvodnje. Ustvaritev dobre organizacije v proizvodnji pa je znanost in prav tehnično osebje je dolžno, Gorica Sadovi dosedanjih sanitarno-tehničnih predpisov Organi Okrajne sanitarne ln dru-. shrambo živil, ki niso bila zavarovana si-h inšpekcij ter pristojnih gospodar- pred muhami in drugim. Kozarce in sklh zbornic v Novi Gorici, ki pre- | drugo .steklenino _ter _prostore so «-Sledujejo uveljavljanje santtamo-teh-JUSnlh in drugih predpisov v raznih javnih lokalih, so v torek odredili 2ačasno zaporo gostišča »Pod lipo« ter Prodajalne kruha, mleka ln masla na Prvomajski cesti v Novi Gorici. Lokala, ki ju upravlja novogoriška splošna kmetijska zadruga Solkan, ne Ustrezata določilom omenjenih predpisov. V gostilni »Pod lipo« so kuhinjo Uporabljali tudi za točilnico ter za Gradbena podjetja na Primorskem znižujejo cene SploSni gradbeni podjetji »Primorje« v Ajdovščini ter »Gorica« v Novi Gorici, ki sodita med naj-večja v Primorju, sta v zadnjem Sasu občutno znižali cene svojim storitvam. »Primorje« v Ajdovščini je v zadnjem času na licitacijah znižalo cene gradbenih storitev povprečno za 10 do 15% ter si je tako zagotovilo za tjaljše obdobje dovolj naročil. Stroški za izgradnjo standardnega družinskega stanovanja, ki so prej znašali okrog 3 milijone dinarjev, so se sedaj zmanjšali na 2.5 milijona dinarjev, kar pa je še vedno preveč za gmotne sposobnosti naših ljudi. Podjetje »Gorica« sprejema na licitacijah naročila po cenah, ki so povprečno od 20 do 22 % nižje od predvidenih projektantskih cen. Kolektiv si je z ugodnimi ponudbami zagotovil dovolj naročil do konca prihodnjega leta, ima pa težave zaradi pomanjkanja dalavcev. M-D> stili zelo površno in poredkoma. Uslužbenke tudi niso bile oblečene tako, kot Je predpisano za gostinsko stroko in se niso udeležile zdravniškega pregleda. KZ je bila na takšno stanje že nekajkrat opozorjena ter Je sanitarna inšpekcija za odpravo omenjenih pomanjkljivosti določila zadnji rok 15. maja letos. Sedaj bodo gostišče ponovno odprli Sele, ko bo njegovo poslovanje vsklajeno s sanitarno-teh-ničnimi predpisi. Podobne pomanjkljivosti so ugotovili tudi v mlekarni na Prvomajski cesti. Od skupaj 24 začasno zaprtih go-stiSč, trgovin in drugih obratov v go-rlškem okraju, je sanitarna inšpekcija spet dovolila poslovanje trgovinam v Golem brdu, Kožbani in Neblem, ki jih upravlja KZ Neblo, ter gostiščem v Neblem, obratu »25. maj« na Dobrovem ter gostilni KZ v Vipolžah v Goriških brdih, ker so tl obrati prilagodili svoje poslovanje zahtevam Inšpekcijskih organov ter določilom ustreznih predpisov. M. D. Septembra rekordna prodaja mesa v obmejnih krajih Prejšnji mesec so v osmih prodajalnah podjetja »Zivinopromet« v Novi Gorici, Ajševici, Šempetru v spodnji Vipavski dolini ln Vrtojbi prodali skupaj 46.541 kg raznih vrst mesa, kar Je največ od upostavitve malega obmejnega prometa z Italijo. Lani septembra, ko so pogodbo o obmejnem prometu komaj začeli Izvajati, so ga prodali le 18.980 kg. Podjetje je te dni dalo v promet tudi konjsko meso, ki gre dobro v denar. Prodajajo ga po 140 din kg. V goriškem okraju prodajo v krajih vzdolž jugoslovansko-italijan-ske meje sedaj mesečno 25 tisoč kilogramov več mesa kot pred uposta-vltvljo malega obmejnega prometa. M. D. Zakaj v gostiščih v Novi Gorici ni dobiti vinskega mošta? Na Primorskem je trgatev že skoraj zaključena In so kmetovalci grozdje že večidel sUsnili v mošt. Pri zasebnikih ga je moč dobiti od 80—70 din za liter. Čudno pa je, da se z njim niso oskrbela tudi gostišča v Novi Gorici in drugod, kjer mošta v maloprodaji ni mogoče dobiti. Pri potrošnikih to vzbuja nezadovoljstvo ln upravičeno negodovanje, ker bi si marsikdo rad privoščil kozarec mošta, dokler je še sladek. Gostinska podjetja bi ga lahko nabavila, ker je mošta pri pridelovalcih dovolj na razpolago. To bi storila še tem laže, ker je prodaja te pijače oproščena davščin. Morda je vzrok težnja za postopkov iiu boljše organizacije dela, da odstranijo separatizem, ki ga marsikje povzroča ‘ preveč toga sistematizacija delovnih mest. Politična vloga komunistov in sindikata se lahko uveljavi še posebej pri ustvarjanju pravilnih odnosov v proizvcfdnji, sestavljanju dobrih tarifnih in premijskih pravilnikov, pri političnem in kulturnem prosvetljevanju delovnih kolektivov. Da bi lahko osnovne organizacije uspešno izvajale te naloge, osvojile boljše metode političnega dela, pa se morajo seve same usposobiti. V tem smislu je bilo na konferencah obilo koristnih pobud in sklepov. • Nekdo je v razpravi na konferenci v Tovarni avtomobilov pravilno dejal: »Moti se, kdor misli, da je kul-turno-prosvetno in umetniško delovanje stvar prostega časa po končanem delu, da je zasebna stvar. Kulturno-prosvetno delo je odgovorno in težavno družbeno delo, ki naj pomaga našim delavcem iz zaostalosti, Jim odpre širša obzorja, omogoči večje znanje, izobrazbo in kulturno zavest.* Mariborske »Svobode« so se v letošnji sezoni vnovič lotile dela. Opazno pa je, da ni tolikšne prizadevnosti v ppsa-meznih sekcijah društev. Bržkone bo treba marsikje vzpodbuditi prosvetne __________ ^ _ aktiviste in jim pomagati pri delu. dobičkom, ki pri moštu ne bi bil po- Tudi tu se bodo morali komunisti iz sebno velik. M. D. podjetij bolj izkazati. Želeti Je, da se- Kakor med letom, tako tudi sedaj socialistični sektor premalo sodeluje na živilskem trgu. To je težko razumeti tudi zato, ker je bilo na raznih posvetovanjih iri sestankih izrečenih toliko obljub, ki so obetale izboljšanje, sprejeti so bili tudi številni sklepi, vendar se ni nič spremenilo. Svoje pridelke prodajajo na trgu povečini samo kme-^ iijski 'zadrugi Malečnik in Kamnica in' kmetijski gospodarstvi Radvanje in Pesnica. Nudijo pa le manjše količine blaga, kar seveda ne more dovolj vplivati na splošno raven cen. Med stalnimi prodajalci sta na trgu tudi podjetji Povrtnina in Orač, ^ medtem ko- ostalih podjetij, kmetijskih 'gospodarstev in zadrug na trgu skoraj ni opaziti. , Precej graje so izrekli potrošniki letos zlasti na račun visokih cen grozdja, ki v središču vinorodnih gričev stane še vedno od 74 do 90 din kg. Razen domačega je na trgu tudi precej istrskega in srbskega grozdja. J. Š. Marsikdo je prebral že vse knjige iz domače knjižnice murskosoboškem okraju je nji*. danje konference po podjetjih ne bodo samo kampanja, ampak začetek temeljitega in načrtnega dela na vseh področjih družbene dejavnosti. • Zdaj, ko Je na mariborskih ulicah zavel vonj po pečenih kostanjih, je jesen resnično vsa pri nas. Čudno je, da Mariborčani jeseni prav ne občutijo. V teh dneh je namreč trgatev v Slovenskih goricah, na mariborskem trgu in v prodajalnah pa je le malo grozdja. Kmetje raje ponujajo sladki mošt. Čeprav je mesto blizu vinogradov, je že stara resnica, da namiznega grozdja ni. Skoda. Bolj vneti prodajalci so zato kostanjarji, ki so letos začeli svojo sezonsko obrt v novih uticah. Kaže pa, da so precej »modernizirali« tudi cene kostanju. Trgovina s kostanjem je sicer kratkotrajna, zato pa se da pri njej v kratkem času precej zaslužiti. 75 dinarjev za liter kostanja bo menda le malo prehuda? Ce bodo kupci hoteli, da bi cene popustile, se pač ne bodo smeli tako vztrajno postavljati v vrste pred prodajalci. • Da bo zdaj pred zimo gneča na gradbiščih, je poleti marsikdo predvideval. Zadnje dni na vseh koncih mesta utrjujejo temelje novim stanovanjskim hišam. Ponekod so šele začeli kopati, kot na primer na njivah, za Mariborskim dvorom, drugod so nove hiše bolj ali manj že pod streho. Tisti, ki imajo prošnje na stanovanjskih upravah, se upravičeno jezijo zaradi zamujenega časa. Gradnja hiš je Se vedno zelo nenačrtna. Pol leta ni bilo kreditov in tedaj nihče ni mnogo gradil. Potem so dobili kredite in začeli vsi kopati temelje, dvigati zidove, pokrivati strehe in urejevati notranjost. Taka vzporedna graditev Je zamudna. Do strehe še nekako gre, potem pride do zastojev. Saj Je razumljivo, če vsi naenkrat navalijo na obrtnike, mizarje, pleskarje, ključavničarje, inštalaterje. Na vsem lepem je preveč dela in ljudje vsega ne zmorejo. Najbrž bodo letošnje izkušnje marsikomu koristile. Stanovanja je treba graditi skozi vse leto ln pravilno razporediti delo in delovno silo. Pol milijarde dinarjev za stanovanja na leto je kar lepa številka. Toda, če Izkoristijo komaj polovico te vsote, ker so prepozno začeli in ker delo ni dobro pripravljeno, potem stvar le ni tako Idealna. Gradnja pomorske šole Pred dnevi je bila v Piranu konferenca o gradnji nove pomorske šole. Načrti za novo šolo so že gotovi ter je določeno, da bo stala med Portorožem in Piranom v bližini sedanje ladjedelnice. knjižnic, ki imaio okoli 50.000 Tu niso vštete šolske, strokovne in štu dijske knjižnice. Knjige pa niso porazdeljene na posamezne knjižnice enakomerno, temveč imajo nekatere po več tisoč — murskosoboška okoli 12.000, lendavska 8000, ljutomerska 5600 — najmanjše pa jih nimajo niti po sto. 18 knjižnic v okraju ima več kot po 500 knjig. Le-te so navadno v občinskih središčih in središčih prejšnjih občin. . Komaj je prišlo hladnejše jesensko vreme, je v knjižnicah postalo živahno. Po knjigah ne posedajo samo delavci in uslužbenci ter dijaki, temveč tudi kmečki ljudje. Mnogi radi berejo na paši; še več časa pa bodo imeli pozimi. Zato ni čudno, če so nekateri prebivalci prebrali ze vse knjige, ki jih ima vaška knjižnica, in si jih izposojajo tudi v sosednji, nekateri celo v mestni knjižnici. Da bi takim bralcem lahko nudila več knjig domača knjižnica, izposojata knjigarni v Murski Soboti in Ljutomeru knjige tudi vaškim knjižnicam. Največ bralcev imata knjižnici v Murski Soboti in Ljutomeru in sicer vsaka več kot 100i) rednih. Največ pa berejo bralci v Murski Soboti, kjer je prebral vsak v enem letu povprečno po 23 knjig. Zaradi velike izbire knjig je to možno, saj sta povprečno prebrala vsako knjigo le nekaj več kot dva bralca. Največ knjig na posameznega rednega bralca izposodita še knjižnici v Veržeju in Beltincih, čeprav sta oba kraja skoraj popolnoma kmetijska. Knjižnice pa se borijo z raznimi težavami. Samo šest jih je urejenih v posebnih prostorih, ostale pa gostujejo tam, kjer so dobile vsaj toliko prostora, da so postavile omare za knjige. Podobno ie tudi s sredstvi za nabavo novih knjig. Sama izposojnina zadostuje komaj zb vzdrževanje. Murskosoboška in ljutomerska knjižnica sta dobili od občinskih ljudskih odborov letos po 300.000 din, nekaj mani tudi lendavska, ostale pa le po nekaj tisočakov ali nič. Nekatere knjižnice podpirajo tudi kmetijske zadruge. Mladinska organizacija v RogaŠevcih p a je prispevala domači knjižnici 10.000 din, ki jih je zbrala s prireditvijo. Ker imajo nekatere knjižnice zelo malo knjig — najmanjša v okraju komaj 38 — in nimajo sredstev, da bi dokupile večje število novih, pripravljajo združitev več manjših knjižnic v eno večjo, ki naj bi bile predvsem na sedežih občin in tamkaj, kjer so že sedaj večje knjižnice. Bralci se s tem niso strinjali, ker si vsak želi knjižnico čimbliže. Da jim ne bi bilo treba po vsako knjigo v občinsko središče ali v oddaljeni kraj, nameravajo iz nekaterih sedanjih knjižnic urediti neke vrste podružnice. Podružnice bi imele to prednost pred sedanjimi skromnimi knjižnicami, da bi vso zbirko knjig lahko večkrat izmenjale in bi si bralci lahko izposodili v določenem času vse knjige, ki bi jih imela velika knjižnica. To pa pomeni, da bodo po združitvi lahko do-* bili tudi take knjige, ki jih njihova knjižnica doslej ni imela. Zato bralci pozdravljajo tako reorganizacijo knjižnic in želijo, da bi jo izvedli čimprej, že za letošnjo zimsko sezono. P. X- Izpred sodišča v Mariboru Amatersko gledališče v Tolminu, ki že šest let uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo na Tolminskem, Je v torek z/ečer uprizorilo prvo premiero v letošnji sezoni, »Metež*, hrvatskega dramatika Pera Budaka. Z »Metežem« bodo v prihodnjih tednih gostovali v Bovcu, Kobaridu, Idriji in drugod na Tolminskem, kjer imajo ustrezne dvorane. Igralski Kolektiv te mlade umetniške ustanove, ki sodi med najboljša amaterska gledališča v Sloveniji, pa se bo konec novembra nredstavil tudi novogoriški publiki* Po starem načinu V Središču ob Dravi so se v Juniju letos pojavili Cigani, ki so pripotovali iz Hrvatske. Se istega dne Je izginila kar v treh hišah zlatnina in razni dragoceni predmeti. Sum je seveda padel na Cigane, ki so se potikali prav okrog teh hiš. Med preiskavo in na glavni obravnavi je bilo ugotovljeno, da se je skupina Ciganov poslužila stare taktike: večina se je zadrževala v kuhinji in zamotila gospodinjo, nekaj Cigank pa Je neopazno stikalo po ostalih stanovanjskih prostorih. Rezultat je bil ta, da je v gostilni Lovra Kosa izginilo več verižic, zapestnic, sponk ln ura v skupni vrednosti ca. 180.00« din, pri upokojencu Ignacu' Severju zlata ura in verižica ln pri učitelju Ivanu Globokarju zlata verižica, zlata ura in dva para čevljev. Vse te predmete je potujoča skupina Ciganov takoj odposlala in s tem onemogočila, da bi morebitni preiskovalci dobili v roke dokaze, da so bili tatovi Cigani. Da se je Ciganka Mici Salkovski te nevarnosti dobro zavedala, kaj nazorno kaže izjava na glavni obravnavi, češ, ti, sodnik, mene zasači pri dejanju, potem me pa sodi! Vkljub zanikanju pa Je sodišče ugotovilo in dokazalo, da je Mici Salkovski sodelovala vsaj pri tatvini zlatnine pri Kosu ln Severju in jo obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora. Ni je še izučilo* Frančiška Vajncerl, ki so ji tatvine že običajen način preživljanja, saj je zaradi teh dejanj že osemkrat sedela za zapahi, je zopet ubrala svoj preizkušeni način pri okoriščanju na 'račun drugih. Klatila se je po stanovanju z izgovori, da išče neko namišljeno osebo ali stanovanje in pri tem izmikala, kar ji je prišlo pod roke. Njenemu stikanju so napravili konec Pečetovi v Prevaljah, ki so jo kmalu za tem, ko jim je zmaknila denar, zasačili Sodišče je obsodilo Frančiško Vaja. ceri na 1 leto strogega zapora. J. ŠPORT IN TELESNA VZCOJA IV. REPUBLIŠKI ZLET bo rezultat vseh delovnih naporov Posvet okrajnih načelnikov »Partizana« Slovenije Ljubljana, 21. okt. Včeraj je bil v Narodnem domu pod vodstvom načelnika Zveze Partizan Slovenije Tomaža Savnika posvet okrajnih načelnikov in na- čelnic. Poglavitna tema razprave sta bila program za leto 195?, zlasti č«..................... pa priprave za četrti republiški zlet, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Razen tega je bila beseda tudi o nedavnem sestanku upravnega odbora Zveze Partizan Jugoslavije, ki njegove sklepe ne tolmačijo pravilno. Zveza Partizan Slovenije namerava tudi v prihodnjem letu posvetiti vso skrb vzgoji kadrov. Umesten je bil predlog, naj bi namesto večdnevnih tečajev prirejali kratke seminarje ob sobotnih popoldnevih in nedeljah. To zlasti zaradi tejfa, ker je težko dobiti v tečaje ljudi iz proizvodnje. četrti republiški zlet naj bi bil krona vseh delovnih naporov, seveda bo tu še precej drugih prireditev, zlasti tekmovanj. Zbrani načelniki in načelnice so sklenili, da bodo odslej tekmovalci tekmovali v dveh skupinah. V prvi bodo vsi tisti, ki tekmujejo v športnih prireditvah, v drugi pa vsi ostali člani organizacije. Vajam na orodju bo treba še nadalje posvečati veliko pozornost. Pripraviti bo treba tečaje, seminarje in adbo po okrajih. Načelnica Zveze Partizan po okrajih. :elnica Zveze Partizan Slovenije prof. Jelica Vazzaz je predložila način in program tekmovanj v partizanskem Uspele motorne dirke v Kranju Kranj, 21. okt. Pred več kot 4000 gledalci so bile danes v Kranju na novozgrajenem dirkališču druge motorne dirke po stezi, ki je bila odprta 29. julija letos. Tehnični rezultati: dirt-track dirka, do 125 ccm: Mrak Peter (Lj.) 21 točk; do 250 ccm Čuden Edo (Lj.) 19 točk; do 350 ccm Čuden Edo (Puch 250 ccm) 21 točk; do 500 ccm: Regvart Drago 21 točk. Handicap dirka: 1. Čuden Edo, mnogoboju. Le-ta bodo zaključena že na republiških prvenstvih, medtem ko bo državno prvenstvo veljalo le za mnogoboj na orodjih, in sicer za zvezni ter prvi in drugi razred. Načelniki in načelnice so sprejeli okvirni program partizanskega mnogoboja, ki bo imel letos štiri razrede. Program četrtega razreda bo takšen, da ga bo zmoglo še tako šibko vaško društvo. Vrsta v vsakem razredu bo štela po 8 tekmovalcev, razen vrste I. razreda, ki bo v njej tekmovalo po 6 tekmovalcev. ' Seveda pa v tem še ni zdjet ves program, saj so tu še druga delovna področja, ki se bodo v njih pomenili na primer propagandisti, tajniki, statistiki, načelniki m drugi. V Kranjski gori bo že tako rekoč tradicionalni zbor vodilnih funkcionarjev organizacije, v marcu bo občni zbor okrajnih zvez Partizana, plenuma Zveze Partizan Slovenije pa bosta kar dva, in sicer 14. aprila in 1?. novembra. Francoski nogomet potrdil svoj sloves FRANCIJA — SZ 2:1 (0:0) Pariz, 21. okt. — Nogometna reprezentanca Francije je danes v Parizu po zelo razburljivi igri premagala reprezentanco SZ z rezultatom 2:1 (0:0). Že takoj v začetku so francoski re-prezentantje silovito napadali na vrata gostov, tako da je imel vratar JaŠin dovolj priložnosti, da pokaže svoje znanje. Skratka, gostje so bili večkrat postavljeni v >pat« položaj; in je njihova odlična obramba le s skrajnim naporom reševala svoja vrata. Tako je potekala igra do sredine prvega polčasa, ko je sovjetska reprezentanca uredila svoje vrste in končno sama prešla v napad. Da pa niso gostje ukanili francoskega vratarja, je vzrok v tem, da so bili napadalci zelo neučinkoviti pri streljanju na vrata. Mimo tega je tudi vratar Remeter odlično opravil svojo nalogo. Tudi v drugem delu igre so prvi začeli z napadi francoski reprezentantje. Že v prvi minuti so . Francozi prišli v vodstvo z rezultatom 1:0, kmalu nato 2. Regvart Drago, 3. Divic Mirko (Trb), pa so ta rezultat povišali še za gol. Jirikofice nad 500 cmm: (6 prikolic — iz- | Šele nato so gostje izkoristili eno izmed očilni sistem) 1. Ribič Ivan - Trček Vera (Ljubljana), 2. Ličen Karel-Matjaž Niko (Kamnik). V kategoriji prikolic je imel tokrat Smolo Kermavner iz Tržiča, medtem ko je pri speedway dirkah imel okvaro na motorju Učen Karel. številnih priložnosti, ko je vratarja domačinov ukanil napadalec Isajev. V zadnjih minutah igre so ruski nogometaši poskušali rezultat izenačiti, toda njihovi siloviti napadi so se ustavili ob čvrsti obrambi domačinov. REPUBLIŠKO MOŠTVENO PRVENSTVO Spet Kranjčani prvi Ljubljana, 21. okt. — Kadar gre zares, potem Kranjčani ne poznajo *šale. Tako je na vseh kegljaških tekmovanjih, na katerih aodelnje moštvo Triglava iz Kranja in tako je bilo tudi danes. Sedem moštev — sedem prvakov podzvez — se je na štiristeznem kegljišču Gradisa borilo za naslov republiškega prvaka v borbenih igrah v meddruštvenem slogu kegljanja.' Uspeli so seveda spet Kranjčani, ki so si že takoj po prvem nastopu (vsako moštvo je nastopilo štirikrat), rezervirali prvo mesto. V naslednjih treh nastopih so svoje mesto z odličnimi rezultati le še potrdili. Medtem ko za prvo mesto ni bilo posebne borbe, pa je le ta bila toliko bolj razburljiva za ostala mesta. Res, skoraj do zadnjega lučaja ni bilo jasno, kdo do drugi, tretji itd. Kandidatov je bilo več. V začetku se je za drugo me- sto potegovala le »Ljubljana«, toda kmalu sta se ji nevarno približala Lokomotiva in Primorje. Ta njihova medsebojna borba je še tako mirnega gledalca spravila na noge. Naposled je bila bolj uspešna »Ljubljana«, medtem ko je moštvo Primorja za kegelj prehitelo Lokomotivo. Rudar je bil peti s precejšno razliko pr#d Kovinotehno in Gorjanci. Rezultati! Triglav 1599 kegljev (399, 414, 403, 383), »Ljubljana« 1522 ( 387, 370, 373, 393), Primorje 1498 (344, 389, 340, 405), Lokomotiva 1497, Rudar 1422, Kovinotehna 1362 in Gorjanci 1298. ~ - Likovnik (»Ljubljana«) je navdušil gledalce s svojim lepim slogom ^j—Brzojavke—- # ONTARIO, 21. okt. (AP.) Ameriški atlet Leamon King je izenačil svetovni rekord v teku na 100 metrov z rezultatom 10,1, ki ga je dosegel na tekmovanju v Ontariu. Ostali dobri rezultati s tega tekmovanja: krogla: 0’Brien 18,71, kladivo: Connolly 65,15, skok v daljavo: Bell 808 cm, 4X40 yardov; 3:08,8 min. To je bolje od svetovnega rekorda. # PEKING, 21. okt. (Reuter.) Ljudska republika Kitajska bo poslala na olimpijske igre v Melbourne 22 športnikov. Filipine pa bo zastopalo v Melbournu 38 športnikov. # PANČEVO, 21. okt. Rokometna tekma med domačim Dinamom in Železničarjem iz Niša se je končala neodločeno 15:15 (8:9). # BEOGRAD, 21. okt. Tu je končano tekmovanje za »mednarodni cup Beograda« v sabljanju. Pokal je osvojil zmagovalec Gnaier (Z. Nemčija), slede: Djuven (Turč.), Wulz (Z. Nemč.), Maier (Z. Nemč.), Marin (It.), Vasin (Jug.), Bajič (Jug.) in Hetman (Turč.). “ PRAGA, 21. okt. V atletskem dvo* PREDZADNJE KOLO JESENSKEGA DELA ZVEZNE LIGE CRVENA ZVEZDA premagala tudi DINAMO Le še boi za drugo mesto Tisti, ki so pred začetkom letošnjega tekmovanja v .zvezni ligi stavili na lanskega prvaka Crveno zvezdo, so storili prav. Beograjčani so si že po predzadnjem kolu zagotovili naslov jesenskega prvaka. Tri točke za njimi je Vojvodina, Hajduk pa je zaostal za 4 točke. Med tema dvema enajstoricama bo noj za drugo mesto. Vojvodina igra v zadnjem kolu v Beogradu proti Partizanu, Hajduk pa doma proti Sarajevu. Sicer pa danes ni bilo prevelikih presenečenj, lestvica pa je kljub temu doživela nekaj sprememb. Gostje boljši SARAJEVO : RADNIČKI 2:2 <1:1) Stadion Koševo, 8000 gledalcev, Markovič v 18. In Ognjanovič v 54. za R. Ferhatovlč v 23. ter Ju-sufbegovič v 84. min. za S. Sodil Marek. boju je Nemčija premagala ČSR 110:102. Nemški atlet Hass je 400 metrov pretekel v 46,6 sekunde. 0 STOCKHOLM, 21. okt. Nogometno srečanje med Švedsko in Dansko se je s precejšnjo porcijo zreče je Sa-končalo neodločeno 1:1 (0:1). , rajevo dobilo točko. Gostje so bili • BEOGRAD, 2L okt. Na progi Su-1 boljši, igrali so lepše in požrtvoval-botica—Beograd je bila kolesarska dirka : nejše. Sarajevo Je igralo slabo, če-osvoboditve. Zmagal je M. Ješič, ki je prav so se tudi njegovi igralci tru-prevozil 180 km v času 4:48, drugi je bil dili, vendar so precej grešili. V glav-Valant, za njim pa Valčič in Žirovnik, nem je bila Igra zelo lepa in razbur- ki sO dosegli , isti čas. i ljiva. Pri Radničkem so bili najboljši •SEDMO KOLO I. CONSKE LIGE Prlinčevič, Rade Ognjanovič ln Ognjanovič. Pri Sarajevu Je zadovoljila obramba, ki se Je v njej najbolj trudil Jusufbegovič. 5 golov v Zagrebu LOKOMOTIVA : VARDAR 5:0 (3:0) Stadion v Maksimira. 5000 gledalcev. Drozina v 14. In 38., Hme-ljlna v 44. ln 82. ter Mezak v 80. min. Sodnik Lemeštč lz Splita. Zmaga Lokomotive Je zaslužena, ker je bila v vsakem pogledu boljše moštvo. Zlasti Je bila sigurna njena obramba, ki se Je v njej odlikoval DVA PORAZA NA TUJEM »Split« brez izgubljene točke na čelu Osvojene tri točke v prejšnjem Pri goltih sta se najbolj odlikovala, je bil drugi gol za Metalca, vendar je Sinček. Glavna nosilca napadov P Lokomotivi sta bila Odžak in Hmeij na. V drugem polčasu je Vardar kaj časa igral brez GeorgiJevsK« . ki se je poškodoval. Pri Vardarju J zelo slabo igral vratar Cvetkovsm- Zaslužena zmaga SPARTAK : BUDUCNOST 3:1 (1;W Stadion Spartaka. Gletolc« 7000, sodil Barjaktarevič. SW«‘l Čovič v 20., Jenovaji v 65. ln " škov v 80. za Spartak, Radovič 82. min. za Budučnost. Zmaga Spartaka je zaslužena, » bi mogel zmagati še z večjim r** tatom. Budučnost se ima zahvaliti nizek rezultat vratarju e‘° 5Y, cn ki je odlično branil. Pri domačin »“ se odlikovali Stefanovič ln vr» Glončak, ki je zamenjal prvulovi«’ Prehud poraz VOJVODINA : VELEZ 6:0 (3:0) Stadion Vojvodine, 9000 cev. Strelci: Rajkov v 1., Vese novlč v 31., 48., 84. ter Krstič h 43. in 85. min. Tako visok rezultat ne ustr®!j* igri, ker so bili gosti v glavnem en kovreden nasprotnik. V drugem P času je bil Velež nekaj časa celo kolu conske lige so bile za slovenski napadalca Kompoš in Dolenc,' slednji pa e intermezzo, ki Se pa je v nadaljevanju močno popustil. Pri enajstoric*. le ________________________ . . . , . jubljani je bil najboljši igralec Gru izkupiček Metalcu v Zagrebu, »Ljub- jden. Pri Tekstilcu je bila najboljši del ljana« pa je izgubila izredno važno; moštva krilska vrsta, v napadu pa je srečanje v Varaždinu. S tem sta slovenski enajstorid povsem potrjeni za ed »auB(iqnfq« (Bgojod 'uiop tfupods m prav nič rožnat, čeprav letos izpadeta le dve moštvi. Edina uteha Siškarjev Je slaba forma Grafičarja, tako da so vendar še trije kandidati za izpad: Tekstilac, Graflčar in »Ljubljana«. — V ostalih tekmah ni bilo večjih presenečenj. »Split« je odpravil Treš-njevko in brez izgubljene točke čvrsto vodi. Jadran je z zmago proti Turbini dosegel 50 odstotno znamko. Remi »Reke« v Pulju Je uspeh za obe ekipi, »Šibenik« pa je v drugem pol* času povsem »izigral« Grafičarja. Rezultati: »Split« : Trešnjevka 5:3 (0:8) »Šibenik« : Graflčar 7:0 (0:0) Metalac : Odred 3:1 (2:0) Uljanik : »Reka« 1:1 (1:0) Jadran : Turbina 4:1 Tekstilac : »Ljubljana« 3:2 (2:2) PRVA ZMAGA TEKSTILCA Tekstilac — Ljubljana 3:2 (2:2) bil najnevarnejši Branilovič. Sodnik Kranjc iz Zagreba j tekmo zelo dobro, čeprav nj bil« naloga soditi rivaloma vodil lahka dna lestvice. S. Fugina Metalac — Odred 3:1 (2:0) Zagreb 21. okt. — Stadion Zagreba, 1500, Matovinovič z Reke. Strelci: Bek v 14., Pukšec v 27. in Andročec v 80. min. zs M., Kozinc v 85. min. za Odred. Odred: Babnik, Medved, Udovič Žižek, Berginc, Klančišar, Bergelj, Hočevar, Kranjc, Cuban, Kozinc. Tekma je bila precej izenačena, pokvaril pa jo je slab .sodnik, ki je grešil predvsem v škodo gostov. Bek je v 14. min. s parabolo dosegel vodilni gol za Metalca. V 27. min. je Pukšec krasno streljal prosti ftrel s približno 18 m. To veliko vprašanje, če je bil sploh storjen prekršek nad Ibriksom zaradi katerega je bil dosojen ta prosti strel. V 76. min. je Cuban dosegel regularen gol za Odred, ki ca pa sodnik ni priznal; češ da je bil dosežen po foulu. V 80. min. je Andročec uspešno zaključil soloakcijo, v 85. min. pa je Kozinc iz gneče dosegel častni gol za Odred. Dve minuti pred koncem sodnik ni dosodil enajstmetrovke v korist Metalca, ko je bil Kapetanovič zrušen v kazenskem prostoru. »Split« »Reka« Metalac »Šibenik« Trešnjevka Jadran Turbina Uljanik Odred Grafičar Tekstilac »Ljubljana« 30:9 15:5 17:9 20:10 17:12 15:17 8:14 16:11 8:12 7:24 10:25 8:22 P. Z. 14 10 10 9 9 8 S 7 5 3 2 1 ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zagreb: Lokomotiva — Vardar 5:0 (3:0) Beograd: Crvena zvezda — Dinamo 1:1 (0:0) Subotica: Spartak — Budučnost 3:1 (1:0) Novi Sad: »Vojvodina« — Velež 6:0 (3:0) Sarajevo: »Sarajevo« — Radnički 2:2 (1:1) KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA VSTOP V ZVEZNO KOŠARKARSKO LIGO Nerealen in nešporten zaključek Varaždin, 21. okt. V prvenstveni tekmi prve conske lige Je Tekstilac premagal Ljubljano s 3:2 (2:2). Pred 1000 gledalci je sodil Kranjc iz Za- j greba. „ Maribor, 21. okt. — Okoli 800 gledalcev se Je zbralo dopoldne na stadionu »Maribora« ob Tržaški cesti, da prisostvujejo zadnjemu dnevu kva- lifikacijskih bojev za vstop v zvezno košarkarsko ligo. Negodovanje gle-Strelci: Kompoš v 19. min., Gru- dalcev med prvo tekmo, se je ob kon-den iz 11-metrovke v 42. min., za ; cu srečanja 2eljezničar : Slobod* Ljubljano; za Tekstilca pa Matkovič spremenilo v upravičeno jezo. Igral- v 6. min., Lampelj v427. min. in Bra- j siobode so namreč očitno »lažirali« in tako zagotovili Karlovčanom vstop v zvezno ligo. S tem je končni vrstni red kvalifikacijskega turnirja nerealen, početje igralcev Siobode pa bi zaslužilo naj ostrejšo kazen. , nilovič v 64. min. Ljubljana: Jereb, Eltrin, Marijan Pirc, Gruden, Sočan, Maruša, Jože Pirc, Kompoš, Dolenc, Blaznik, Valjevo. Brez dvoma je Ljubljana danes dala najboljšo partijo letošnje sezone. V prvem polčasu je odlično napadala, v drugem pa se je prav tako dobro branila. Kljub temu pa tudj tokrat ni bilo uspeha. Ni pomagala niti borbenost in požrtvovalnost, kajti strah pred neuspehom je prevladal. Tekstilac je zmagal zasluženo. Rezultat bi bil lahko celo višji, saj je v 65. min. Hrain zastreljal U-metrovko, razen tvga pa so imeli domači napadalci takoj v začetku nekaj zelo zrelih priložnosti. Ves prvi polčas je Ljubljana igrala na polovici domačinov, le ti so dvakrat ali trikrat s hitrimi ^ prodori prišli pred vrata gostov in dosegli -dva gola. Obakrat bi branilci Ljubljane z odločnejšim posredovanjem lahko preprečiti ff&jhujše. Zelo negotova sta bila oba branilca Eltrin in Pirc, drugi gol pa je padel po krivdi negotovega vratarja Jereba. Ljubljana je dvakrat izenačila. Enkrat po zaslugi Blaznika, ki je dal zelo uporabno žogo Kompošu, drugič pa iz enajstmetrovke, ki jo je zanesljivo realiziral Gruden. V nadaljevanju so Ljubljančani zelo popustili, zmanjkalo jim je sape. Tako so bili prisiljeni zgolj k obrambi, vendar pa so se kar dobro branili, če izvzamemo usodni 64. in 65. minuto, ko je padel zmagoviti gol za 2eljezničar : Sloboda 53:42 (35:29) Karlovčani zo se razumljivo zelo trudili, delo pa so jim olajšali Bosanci, ki so igrali brez vsake volje. Najboljši strelec Siobode Matkovič je dal le dva koša! Pri Slobodi si je prizadeval le Miladinovič, ki je dosegel 15 košev. Po tekmi je ta igralec izjavil, da ga Je sram zaradi nešportne Igre njegovih tovarišev. Pri 2eljezni-čarju je bil najuspešnejši Jeličič s 23 koši. Sodnika Brhetič in Miladinovič sta se igri v mnogočem prilagodila. Po tej tekmi je bilo te jasno, da sta Slobpda in 2eljezničar nova člana lige. Zmaga »Maribora« proti »Mladi Bosni« tega dejstva ne bi mogla omajati. Vsa tri moštva bi imela tedaj po 4 točke, o plasmaju pa odloča razlika košev v njihovih medsebojnih srečanjih. Ta diferenca znaša pri Slobodi +8, pri 2eljezničarju —1 in. pri »Mariboru« —-7. »MARIBOR« : »MLADA BOSNA« 64:67 (31:32) Igralci »Maribora« so tako nastopili v zadnji tekmi z »Mlado Bosno« vidno razočarani in so razumljivo zaigrali mnogo slabše kot v prejšnjih tekmah. Najboljši igralec je bil Rudi Vračko, ki je sam dosegel 31 košev. Zelo se je izkazal tudi Potrč s 13 koši. Sarajevčani so se odlikovali s požrtvovalnostjo, njihov najboljši strelec pa je bil Malovič s 23 koši. Sodila sta Brumen in Bmetič. Turnir se Je tako končal povsem neregularno. Najboljše Je bilo nedvomno moštvo Siobode. »Maribor« pa je bil boljši od 2eljezničarja, kar dokazuje tudi prepričljiva zmaga Mariborčanov v medsebojnem srečanju. Najuspešnejši strelec dobro organiziranega turnirja je bil domačin Vračko s 73 koši pred igralcema Zeljezni-čarja Jeličičem (5«) in Kolakovičem (55). premoči, toda njegove alccije 3 uspešno rušil Boško v, ki je dal dan eno svojih najboljših iger naspi -j Razen Boškova se je odlikoval t Krstič I, v moštvu Veleža pa sta n najboljša Mujič in desni branilec v berovič, ki je rešil čist gol. Zmaga po zaslugi Toplakovega gola CRVENA ZVEZDA : DINAMO 1:0 (OJ® Stadion Crvene zvezde, 20.0 gledalcev, strelec Toplak v minuti. Sodil Petrič z Reke. Crvena zvezda je premagala boljše moštvo Zagreba z razmero!"«* slabo igro. Gosti so bili nenavadn nevarni pred vrati Beare. Obe most sta imeli več priložnosti, da potres ta mreži. 10. min. pred koncem Je *J.ii kularac podal Toplaku, le-ta je vo žogo nekaj korakov in potem mo>cn streljal. Ta strel je prinesel zve,Jfl, obe točki in naslov jesenskega PrXfh ka. Zmagovalci so igrali izpod s}jWe možnosti in so v glavnem brani11, svojo polovico igrišča. Dinamo jeJ*. nenadil s svojo igro čeprav je igr brez Lipušihoviča. Zlasti je bila s gurna njegova obramba. Ce bi v padu igral razen Jerkoviča in Ben£e še en dober strelec, potem Dinamo " bi odšel z igrišča poražen. LESTVICA Crvena zvezda Vojvodina Hajduk Dinamo Spartak Vardar Partizan Lokomotiva Zagreb BSK Budučnost Velež Radnički Sarajevo 12 10 12 9 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 1 31:1 ** 3 38:11 J* 2 21:» >’ 4 31:23 J* 25:19 1? 13:24 23:22 22:25 15:19 16:25 6 14:22 6 15:23 7 16:2* 8 13:28 12 1" 1» 1« 10 9 9 9 6 ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Crvena zvezda državni prvak Crvena zvezda — Branik 3:1 Maribor, 21. okt. — V najvažnejši V zvezni ligi so bile včeraj in da- Tekstilac, spet po krivdi vratarja Je-, tekmi zvezne odbojkarske lige je da- nes odigrane še-te tekme: Jugoslavi-reba in ko so branilci Ljubljane po nes beograjska Crvena zvezda pora- j ja : Novi Beograd 3:1, Mladost : 2e- nepotrebnem zrušili štoru Svibnja. ▼ kazenskem pro KOŠARKARSKO PISMO IZ ITALIJE »V dvoranah igramo vedno bolje« Visoke cene vstopnicam — Totocalcio pomaga košarkarjem Milano, oktobra. — Srečanje med nami (Univerza Ljubljana) in Simmen-thalom (Borletti)' Je bilo v veliki moderni zgradbi in kljub temu, da je bilo prijateljsko, se je zbralo okoli 2000 gledalcev. V tej, takoimenovani milanski palači športov, je bila najuižja cena \stopnice 600 lir. Najcenejši abonma, ki so ga reklamirali med tekmo pa 7000 lir. Potreben je kratek račun, da bi ugotovili, koliko so zaslužili prireditelji. Veliki dohodki, popularnost košarke, ki nenehno narašča in hrupna propaganda so spravili tudi to športno disciplino, ki je Še pred nekaj leti zahtevala f»iančne dajatve celo od tekmovalcev, na pot celotnega evropskega profesionalizma. Tovarna šivalnih strojev »Borletti« je s svojim košarkarskim moštvom seznanila s svojim imenom milijone. Svoj cilj so dosegli. Košarkarska vrsta sedemkratnih prvakov in več let najboljšega evropskega moštva iz Milana, je morala menjati gospodarje. Prodali so jih tovarni mesnih izdelkov »Simmenthal«. Razpravljal sem z n im igralcem lanskoletnega Borlettija, •J metra visokim Volpnttijem. ki sodi med najbolj nadarjene centre košnrka? ske generacije. Potem ko je njegovo moštvo zamenjalo naslov, ni imel več miru. Namesto običajnih pozdravov, so ga prijatelji »pozdravljali« z mukanjem in zaskrbljeno spraševali, ali imajo siementhalska krave roge ali ne itd. zila domače moštvo s 3:1 (5:15, 15:11, 15:13, 15:9) in si s tem zagotovila letošnje državno prvenstvo. Lanski državni prvak Branik pa se bo moral še boriti za osvojitev drugega mesta, posebno če Odbojkarska zveza ne bo upoštevala njegove pritožbe glede registracije tekme z 2eljezničarjem. Tekma je bila dokaj zanimiva, v mnogočem pa jo je pokvaril nezanesljivi sodnik Slanina, ki so ga po končanem srečanju domači igralci in funkcionarji morali zaščititi pred zelo razburjenim občinstvom. V prvem nizu je Branik zaigral izredno dobro in povsem pregazil Crveno zvezdo. , Beograjčani so se v drugem nizu zna- v. . • . v*. • šli in izenačili igro. V tretjem nizu nijo športne prostore. V kaosu amater- Je prlšl0 d0 hud|ga b0;)ai VJ eetrtem lično društvo ne privoli v pri,top ,v^ nahztSL kl ni 'priT.^el"'^« "nni* bi ^NS^fgrulci nj£2£° *Tbm ' Italijanska košarkarska bila hitra sodba nepravična. drt.vn? rep^UnUnU lunjevi?, Po“ h, "nenliatmMtl zato nred Eedeliskim I O naših dveh dosedanjih srebanjih povič ln Stefanovič, pri Braniku pa začetkom praenstva* zanimanjem pr“ ! ""‘"“V ,d««'«.|>ili.uspešni. Ža- Je bil najbolj« OgU»v.. rešitev tega problema, ki ni os*®!* *mo v tehniki hitrosti, uigranosti 11 so se še Simič, Mikluf in Požar. Verjel sem, da je bil tudi to eden iz- polprofesionalizem previsoka cena za med vzrokov za Volpattijeve želje igrati najširši razmah italijanske košarke v v tem prvenstvu za »Pavio«. Potem sem dveh zadnjih letih. Bodi kakokoli. Dej-izvedel, da se košarkarski transfer pla-, stvo je, da ie čedalje več aktivnih čuje tudi z dvemi, tremi milijoni od- športnikov, načrtno vzgajanih, ki pol-kupnine. Toda pravila italijanske zveze nijo predvidevajo enoleten suspenz, če tično društvo i jega. igralca. ...... zveza je poznana po svoji pravičnosti j Crvena zvezda 11 10 1 32:15 20 Branik 12 8 4 30:17 16 Zeljezničar 12 7 5 29:25 14 Jugoslavija 12 7 5 27:24 14 Mladost 12 9 6 23:24 12 Novi Beograd 13 5 8 23:28 10 Partizan 12 4 8 19:28 8 Lokomotiva 11 1 10 13:32 2 ATLETSKI MITING ODREDA čakujejo rešitev tega problema, bil predviden v amat« kajšnjih košarkarjev. Ne glede na konjnkturo košarke pa je ostal največji mecen za vedno večje potrebe tekmovalcev pod koši — totocalcio. V enem letu so z dohodki športne stave zgradili tri -najmodernejše košarkarske stadione. V Gorici so zgradili dvorano za 5000 gledalcev, v Bo-r Aljehinov spominski turnir Moskva, 21. okt. V osmem kolu Alje-binovega turnirji! je bila v središču zanimanja partija med Unzickerjem bi. predviden v umu.erskem rt.««. | In ŽSSSfi! I Naša vrsta, ki ima v nogah še vedno | peščena igrišča, ki ne dopuščajo veliko • gibljivost, igra zelo« statično in s težavo prehaja V ugodne položaje za strel. Po- j raz z razliko 12 točk proti Simmen-thalu je več kot ugoden. Saj ni bil anu ca 3mni ltuultc, , ^ dosežen toliko z dobro igro kot pred- ,__________________________________________ .____ lasni so v"“ms‘nj k™ /^mesn-lh' *gr£ vsem s skrsjno požrtvovslnostjo in vior- Botvinihom. Li-ts je nsmrej remiziral dili monumentalno areno, ki je i le- “o borbenostjo vseh Igralcev. Ce*odim * Umlekerjem na 11. šahovski olimpiadi tošnjimi srečanji med SZ, Madžarsko, P° d',<‘h treningih Zupančiča, Škrjanca ,954 leta. Igra je bila zelo zanimiva, ker Italijo in drugimi velesilami doživela in Kandusa, začenjajo le tl igrati tako pa velemojstra zašla v časovno sti-svoj krst. Dvorane, rekviziti, strokov- kot zahtevajo lesena tla v zaprtih dvo- sko, sta remizirala v 20. potezi. Bron-njnki najpreje nato pa vse boljši fi- ra?«h- Sojenje je bilo na zadnji tekmi stein je premagal Golombeka v H. po-nančni pogoji kvalitetnih tekmovalcev dobro, ubs, ganekolikobojimolev Ihlmnn se je predal Najdorfu, in nadvse vabljive pridobitne perspek- provincijskih krajih, kjer občinstvo ra- padevskl pa Je remiziral s Keresom. tive so ustvarili tudi množičnost. Vrsta **n '«P* ‘*re. zahteva obvezno zmago Remizirali so tudi Pachman in Smislov ligaških tekmovanj je nepregledna, od domačinov. ter Tajmanov in Gligorič. Prekinili so »serije H« do »serije C«, ki se zaklju-1 V tekmi s Simmenthalom sem se Stahlberg v boljšem položaju proti Sliwi čujejo v gneči regionalnih prvenstvenih poškodoval, zato nadaljujem pot kot ter romunski mojster Chocaltea (v bolj-tekmovanj. Ne vem če kdo tehta ali je l turist. Boris Kristančič l šem položaju) z velemojstrom Szabom. ljezničar 3:1, Lokomotiva čar 2:3. Lestvica je naslednja: Zeljezni- LJUBLJANSKO-PRTMORSKA LIGA Krim : Tržič 2:2 (1:1) Igrišče Krima, strelci Hočevar , 7., Marjanovič v 37. za Krim, GrU“> v 14. in Peternel v 82. min. za Trt11'-Sodil Perko: Gledalcev 606. . Igra je bila zelo živahna in » dokajšnji kvalitetni ravni. Zlasti » presenetili z dobro igro Tržičani. jih v Ljubljani še nismo videli tak igrati. Krim je bil v premoči v dru gem polčasu, vendar ni izkoristil ste' vilnih priložnosti. Krim Je protesti' ral zaradi domnevnega offsidea V' drugem golu za Tržič. Delegat in sov' nlk, ki je na splošno sodil zelosdobro. pa sta mnenja, da offsidea ni bilo. Grafičnr : Mladost 7:1 (4:®) Igrišče Grafičarja. Gledalcev 50®-Strelci: Kroupa 4 gole, Bašič, Hanzie in Potočnik po enega za Grafičar t®1 leva zveza za Mladost. — Tekma je potekala ob veliki Pre' 23:24 12 moči Grafičarja. Njegov napad je za' igral kot prerojen. Najbolj uspešen strelec je bil Kroupa. Mladost ni vedno imela podrejene vloge, vendar smo od nje več pričakovali, zlasti ker doma porazila Krim. Graflčar je imej _ ... Še več priložnosti in bi lahko zmag*1 Odlična rezultata * dvoštevilčnim rezultatom. Stamejčičeve in Pokorna | triglav ,_ slovan 4.o (ž o) Ljubljana, 21. okt. — Atletski klub Kranj, 21. okt. Danes popoldne }® Odred je danes na stadionu ob Titovi bila na nogometnem igrišču v Kranj'0 cesti priredil zaključni miting, ki se ga nogometna tekma med moštvom Trigl®va je udeležilo precejšnje Število tekmo- iz Kranja in Slovanom iz Ljublj®nf —i— i-i 4-1------- w»:k»i«. razvili- prvj polčas se je končsl z 2:0 za Tri- valcev ih tekmovalk. Najboljša rezul- r ___ ^ _ __________ _________ tata prireditve sta dosegla Stamejčičeva glav. Oba gola je dal Mihelčič. V dr°' in Pokorn v skoku v daljino. Siamej- gem polčasu pa so Kranjčani dali čičeva je s 552 cm dosegla letošnji naj- dva gola. ter zmagali z rezultatom *:U boljši rezultat v državi, Pokorn pa se Zmaga domačega moštva je zaslužen" ie 692 cm znova približal 7 m znamki, saj so bili Kranjčani boljši v polju 10 S prestopom je celo dosegel rezultat bolj borbeni od gostov. R. 708 cm. Rezultati: moški: 100 m — Borštnar L) Nova Gorica : Branik 6:0 (3:6) 11,3, Pokorn 11,3, črne 11,4, Udovč (S) 115; izola : Ilirija 5:0 (1:0) 1000 m — Tratnik 2:32,2. Groznik 2:38,8, , 400 m — Seliškar 51,8, btamejčič 52.4, lVfpH mflrihnrsltimi KTtnrilllkl Neuhauser (Nemčija) 52,6. krogla (J kg): iMeQ mariDOrSKimi spOTim* _ . . . — - ‘ Rojko 13 16. krogla (7 kg): Jamšek 10, 3000 m — Tratnik 9:23,0, Aljančič 9:29,6, Udovč 9:30,0 Svetina 10:18,2; višina — Novak 170, Pečnik 165, Pokorn 160; daljina — Pokorn 692, Borštnar (L) 651; kladivo — Stamejčič 35,62, Vidmar 31,31; ženske: 60 m — Stamejčič 8,0, Bajželj 8.2, Škerjanc 8.4. Knez Ivanka 9,0, daljina — Stamejčič 552, Bajželj 496, Škerjanc 487, disk — Hudobivnik 39.04, Maribor, 21. okt. V prvenstveni tekn1 MVC lige so nogometaši Branika porazi;1 Slobodo iz Varaždina s 4:3 (2:1). Mariborčani so bili boljše moštvo in so zasluženo zmagali. Ostali nogometni izidi: Kovinar • Nafta 5:4 (1:2), Branik : Kovinar (mladinci) 2:1 (1:1), Branik B : Vuzenica 10:2 (2:0). , . .. Boksarji Branika so po zanimiv,n tBaV *OI , “*<>■ ' **»****'*'» * ^' ,**, I uu»ouijl ki umna n« J/u «— . - )robnič 21,02, 600 m Kovač 1:45,1, bojih porazili Slogo iz Vukovarja * »uv- krogla — Hudobivnik 11,23, Drobnič 793. I Domačini so bili noljši predvsem v K. B. I jih kategorijah. Murska Sobota m 1 —.. "" "»■ Po občnem zboru DPD Svoboda v Gornji Radgoni Delavci so deležni premalo kulturnih dobrin V radgonskem DPD Svoboda deluje 215 članov, med katerimi je 83 mladih pevcev gimnazijskega zbora. Najbolj aktivni sta bili v pretekli sezoni pevska in oramatska sekcija. Mladinski zbor je pod vodstvom Manka Golarja nastopil 25-krat, gostoval pa je tudi na Koroškem. Oba zbora — moškega in ženskega — je posnel Radio Ljubljana, slednjega pa tudi Radio Celovec. Dramatska skupina je unela devet predstav. Sedemkrat ie gostovala drugje. Ostale društvene sekcije pa so bile manj aktivne, kar velja zlasti še za lutkovno in splošno-izobraževal-no> ki kljub dobro, zasnovanemu Programu nista dali od sebe vse-§a, kar so sicer pričakovali od njiju. V društveni knjižnici imajo cer tisoč knjig, večinoma sodobna literarna dela, ki so našla je bil pred dnevi, so sprejeli delovni program za prihodnjo sezono. Tako bo dramska skupina naštudirala štiri dramska dela, med njimi najnovejšo komedijo Cvetka Golarja »Slepe miši«. V Prešernovem tednu bo pripravila skupaj z recitacijsko skupimo večer slovenske besede. Pevci se pripravljajo na celovečerni program. Bolj intenzivno bo začel delovati tudi pevski kvintet, ki je nekajkrat uspešno nastopil tudi v preteklem letu. Na občnem zboru pa so člani izrazili željo, da bi obnovil svoje delovanje mešani pevski zbor, ki se je razšel pred dvema letoma. Izobraževalna sekcija namerava prirediti v tej sezoni deset predavanj in tečaj iz slovenskega pravopisa in politične ekonomije. Razpravljali pa so tudi o smernicah zadnjega ljubljanskega posvetovanja predsednikov tojveč bralcev med gimnazijci. ■ Svobod in prišli so zaključka, da Knjižnico pa vse premalo obisku- j bodo tudi v svojem društvu mo-jejo delavci, ki so tudi številčno • rali prenehati z zastarelimi obličij slabo zastopani med aktiv- | kami kultumo-prosvetnega dela nimi člani društva. Se največ je in napraviti konec osebnim tež- včlanjenih delavcev vinogradni-, “kega posestva, najmanj pa ope-jarjev. Letos bo pod okriljem Svobode začel delovati tudi tam-“Uraški zbor sindikalne podružnice vinogradniškega posestva. Na letnem občnem zboru, ki njam nekaterih članov. Izbrali so novo društveno vodstvo. Za predsednika je bil poncjvno izvoljen ljudski poslanec tov. Zlato Pavlica, ki je že nekai let pobudnik kulturnega napredka v tem obmejnem mestu.. DNEVNE NOVICE Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEX. Vse madeže masti, olja, znoja očistiš zanesljivo s preparatom FLEX. Občinske konference gostincev v Pomurju Kulturnejša postrežba in omejevanje pijanstva Na — konferencah, ki so bile pred dnevi v vseh desetih občinah Pomurja, gostinci razpravljali predvsem o dveh probleinih, ki jih najbolj žulijo. Prireditve društev in množičnih organizacij še vedno niso na dostojni Kulturni ravni, saj jih prirejajo v neustreznih prostorih in brez strOkovne-Sa vodstva. Temu podobne so tudi usluge. Pri teh prireditvah bi bilo potrebno v bodoče uveljaviti vse tiste Pogoje, ki so že udomačeni v gostilnah. Gostinci so se zavzemali za to, da bi v bodoče tudi trgovine na drobno in trg. poslovalnice kmetijskih zadrug Plačevale 7-odstotnl lokalni davek poleg že uveljavljenega 10-odstotnega KOPER Spet smrtna nezgoda kolesarja Pri okrog 1500 prometnih nezgodah, do katerih je prišlo na naših 'estah v treh tromesečjih letos, Je bilo telesno poškodovanih 327 kolesarjev, Medtem ko je bilo 22 smrtno ponesrečenih. Pri večini nezgod, pri katerih so bili soudeleženi kolesarji, so bili tudi povzročitelji. Vzroki pa so različni. Nediscipliniran kolesar greši cesti že s tem, da se ne ravna po Prometnih predpisih, ko se vključi * svojim vozilom v promet. Mnogi kolesarji še vedno mislijo, da zanje ne v*ljajo predpisi. . Zaradi nediscipliniranosti Je prišlo JUdi v četrtek dopoldne v Malem Ubeljskem pri Postojni do nesreče. Iz sosednje vasi Strane se Je peljal po Precej strmi cesti kolesar Franc Bajc. vozil Je zelo hitro in po levi strani, Kar je seveda v nasprotju s prometnimi predpisi. Tako Je tudi vozil okoli ovinka, kjer se Je pripeljal nasproti 2 avtomobilom Franc Podboj pravilno PO desni strani ceste. Ker Je ovinek ha tem mestu slabo pregleden, sta se kolesar in voznik zagledala šele v zadnjem trenutku, ko nezgode ni bilo več moč preprečiti. Kolesar se Je zaletel v avtomobil in dobil hude telesne Poškodbe, ki Jim je kasneje podlegel. Na avtomobilu so ocenili za okrog 100.000 din škode. Pričujoča nezgoda naj bi bila vsem nediscipliniranim voznikom, zlasti kolesarjem, v opozorilo, da bodo vozili bolj disciplinirano in se ravnali po prometnih predpisih, ki so veljavni tudi zanje. -*• nuniiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuunnniuiuiiDiiuiuinintiiniininjiiiiininiiiiuiiiniuiuuiiiiiiuimiinii prometnega davka od prodanifi alkO' holnih pijač. Izenačenje davčnih obveznosti slednjih z gostinskimi obrati bo prispevalo k lojalnejšl konkurenci in omejevanju pijančevanja. Do sedaj so namreč ljudje, ki so vdani pijanče^ vanju, .kupovali v trgovinah neomejene količine alkoholnih pijač,'namesto da bi Izdajali denar za druge, bolj potrebne potrošne predmete; nekatere zadruge imajo tudi preveč alkoholnih in brezalkoholnih pijač, drugih življenjskih potrebščin pa nimajo vedno dovolj na zalogi in v zadostni izbiri; ponekod pa se celo dogaja, da točijo alkoholne pijače v trgovinah tudi na drobno, kar je sploh zabranjeno. V martjanski občini so se zavzemali za odprtje gostilne v Bogojini ln postavitev razglednega stolpa s turistično postojanko v Gor. Moravcih, pri Gradu za ureditev grajskega poslopja in (Kirka, v Gor. .Radgoni so se odločno izreKU proti zasebnim 'vinotočem in izrazili željo, naj bi kmetijska zadruga prevzela tudi odkup mošta, ker ima primerna skladišča in strokovnjake (v tem vinorodnem okolišu so doslej močno pogrešali podjetje za odkup vina), v M. Soboti se borijo za investicijska sredstva, ki so Jim potrebna za preureditve in modernizacijo že zastarelih gostinskih lokalov itd. Mnogo Je bilo govora tudi o kulturni postrežbi v gostilnah, preventivnih ukrepih proti pijančevanju, dajanju hrane abonentom in prehodnim gostom ln drugih podobnih problemih. Gostinci so tokrat tudi izrazili željo, naj bi bile take konference vsaj dvakrat na leto, s čimer se bo prav gotovo izboljšalo sodelovanje med Gostinsko zbornico in njenimi člani, -jz Teint Bell Rožno mleko dobiš v vseh parfumerijah. Za tvojo nego nepogrešljivo, odlično parfumirano in zelo izdatno je Rožno mleko. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 22. oktobra: Zaprto. Torek, 23. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Abonma H. (Falstaff — Janez Cesar.) Sreda, 24. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Abonma B. (Falstaff — Pavle Kovič.) Četrtek,' 25. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma A. (Jacinta D. Počkajeva.) Petek, 26. oktobra: Zaprto. Sobota, 27. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. (Jacinta — Nedeljka Kacinova kot gost.) Nedelja 28. oktobra ob 15: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, izven in za podeželje. (Jacinta Duša Počkajeva); ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. Občinstvo opozarjamo, da je poleg 1 rednih številk Gledališkega lista v prodaji tudi posebna številka, »Pariška kronika«, v kateri je objavljeno vse gradivo in kritike o gostovanju Drame s Cankarjevimi »Hlapci« v Parizu. Na razpolago je tudi še nekaj izvodov pariškega Gledališkega lista v francoskem Jeziku. OPERA Ponedeljek, 22. oktobra: Zaprto. Torek, 23. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma E. Sreda, 24. oktobra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Abonma F. Četrtek, 25. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Afconma G. Petek, 26. oktobra ob 15.30: Puccini: »Tosca«. Abonma red Petek (popoldanski). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledalilka pasaža Torek, 23. oktobra ob 20: Barillete-Gršdy: »Pero«. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so tudi v pro- Sreda?24. oktobra ob 20: Albert Camus: »Pravični ljudje«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 25. oktobra ob 20: Barillete-Gršdy: »Pero«. Abonma red Četrtek Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 26. oktobra ob 20: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma red petek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Jacinta — Julka Staričeva.) RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, 22. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. S.OOt-7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 do 6.40 Reklame — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Uvodni takti — 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: a) Bivol Jinga; b) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem — 11.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje, Veseli godci in Kmečka godba — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski n*svetl: Ing. Viktor Repanšek: Shranjevanje krompirja — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.15 Melodije za razvedrilo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Josip Jurčič: Tihotapci (radijska priredba) — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 16.40 Utrinki iz literature: Janez Trdina: Tercijalke — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Družinski pogovori: Prof. Fran Pediček: Moj otrok ima tremo — 18.10 Poje zbor JLA iz Beograda — 18.30 Radijska univerza: Prof. dr. O. Reya: Opazovanje zračnega pritiska in kaj nam pove barometer — 18.45 Pianist Cor de Groot izvaja virtuozne skladbe za klavir — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Koncert orkestra Slovenske filharmonije s sodelovanjem solistov — 22.15—23.00 Naši ansambli v plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Nočn#komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujina — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). HEUSKE VESTI CEL.PSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30: Cehov: »Stare ruske šale«. Gostovanje v Štorah. Torek, 23. oktobra ob 15.30: Jerzl Lu-towski: »Dežurna služba«, m. srednješolski abonma in izven; ob 20: Jerzi Lutowski: »Dežurna služba«. Torkov abonma ln izven. Sreda, 24. oktobra ob 16: Jerzl Lutow-ski: »Dežurna služba«. II. srednješolski abonma in Izven.. Četrtek, 25. oktobra ob 20: Jerzi Lu-towski: »Dežurna služba«. Četrtkov abonma in izvem Petek, 26. oktobra ob 16: Jerzi Lutow-ski: »Dežurna služba^. I. srednješolski abonma in izven. Sobota, 27. oktobra ob 20: Jerzi Lu-towski: »Dežurna služba«. Sobotni abonma ln izven. 1 Nedelja, 28. oktobra ob 13.30: Jerzl Lutowskl: »Dežurna služba«. Gostovanje v Topolšici; ob 20: Cehov: »Stare ruske, šale«. Gostovanje v Velenju. KINO »UNION«: Ruski barvni film: »Vesele zgodbe vojaka Brovkina«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Amer. film: »Tarzan brani džunglo«. Predstavi ob 18 in 20. VESTI 17 TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE n.«: Ameriški barvni film: »Bobni čez reko«. V glavni vlogi Audle Murphy ln Wal-ter Brennan. 7 TFSP.NIC IN 0?rnunE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti. KINO »RADIO«: Amer. film: »Tarzanova Jez*«. V glavni vlogi Lax Barker. — Predstave ob 1«, is in 20. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 23. oktobra ob 16: A. T..Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se žerii«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra«. Četrtek, 25. oktobra ob 16: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Red C. KINO »STOR2IC«: Avstr, film: »Hannerl«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Hannerl Matz ln Paul Hftrbiger. Danes zadnjikrat. Z BLEDA Ameriški barvni film: »Dvoboj v džungli«, predstava ob 20. V glavni vlogi Dana Andrews, Joane Crain, David Ferrar in Patrick Barr. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Premiera ameriškega barvnega filma — risanke PLUTONOVE IN PAJINE PUSTOLOVŠČINE Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. Film Je na sporedu do 31. oktobra KINO »VIC« Premiera ameriškega filma Pustolovščine Don Juana Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V gl. vi. Errol Flynn in Robert Douglas. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. Film je na sporedu do 31. t. m. KINO »UNION«: Nem. barvni film: »Piroška«. Tednik: Filmske novosti št. 41. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Lisolette Pulver. — Film je na sporedu do 25. oktobra. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Dolina maščevanja«. Predstave ob KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Saskachewan Tednik. V glavni vlogi Alan Ladd, Shelly Vinters ln Robert Douglas. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od U dalje 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi Burt Lancaster. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Žongler«. Predstave ob 18, 18 in 20. V glavni vlogi Kirk Douglas. Film Je na sporedu do 23. oktobra. Prodaja vstopnic samo od 14 'dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: Jugosl. kinoteka predvaja ruski film: »Bila je deklica«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. Rezervacije za šole v dopoldanskih urah na telefon št. 32-454. Cena vstopnic 10 din. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Na apaški meji«. Tednik: Filmske novosti 36. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat. KINO »SISKA« Ameriški film »Leteči vragi« V glavni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy Predstave ob is. 18 ln 20 — Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat, jutri na sporedu »Dobri vojak Bum« Vesti iz Maribora Kadar odpovedo zavore Pred dnevi Je vozil po okrajni cesti s Snežnika proti Ilirski Bistrici s tovornjakom drva voznik Anton Valenčič. Cesta Je na tem mestu zelo strma. Med vožnjo je dohitel voznika z vprego. Le-ta Je dal šoferju znak z roko, da naj ustavi vozilo. Ko pa Je hotel le-ta tovornjak zavreti, zavore niso prijele. Voznik Je tedaj zapeljal s tovornjakom izven vozišča, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri nezgodi sta dobila delavca, ki sta se vozila na nakladalnem prostoru tovornjaka, hude telesne poškodbe. Na tovornjaku pa so ocenili za okrog 250.000 din škode. Dotrpela je v 73. letu starosti naša draga mama, stara mama Marija Hauptman r«j.Huber vdova po policijskem uradniku Na zadnjo pot jo bomo spremili v torek, 23. oktobra 1956 ob 15. uri iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Ljubljana, 22. oktobra 1956. Žalujoči: hčerka Melena, sin Jože, snaha Anica, vnuk Igor in ostalo sorodstvo DE2URNA LEKARNA Ponedeljek, dne 22. oktobra: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Torek, dne 23. oktobra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Na koloradskih kanjonih«. • UDARNIK: Avstr, film: »Zdaj smo pa tam«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30: Del-derfield: »Visok Je zid«. Red A. — (Chris — Branka Verdonlk-Rasber-gerjeva.) Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. Torek, 23. oktobra ob 19.30: Delder-field: »Visok je zid«. Red B. (Chris — Branka Verdonik-Rasberger eva.) Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. Rodile so: Ida Hvanc, 23 let, pom. del. — Franca; Lota IleSič, 36 let, gospodinja — Sonjo; Vida Justinek, 28 let, gospodinja, Tinjska gora — Sonjo; Gizela Kompan, 28 let, tkalka — Sonjo; Jaglca Kresonja, 25 let, gospodinja, Gačnik — Marijana; Marija Marko, 25 let, gospodinja, Plač — Marijano; Gabrijela Potočnik, 25 let, tkalka — Ivana; Danica Remšak, 23 let, gospodinja, Ruše — Cvetko; Eliza Sa-letinger, 25 let, gospodinja, Vosek — Nadico; Ivana Slaček, 23 let, izseko-valka — Marjano; Terezija šiker, 33 let, gospodinja — Borislava; Vida Veingerl, 23 let, previjalka, Malečnik — Zdenko; Ivana Vehovec, 35 let, gospodinja, Malahorna — Andreja; Ana Zupanc, 26 let, gospodinja — Tatjano. Henrika Rane, 38 let, gospodinja — Bogomira; Marija Wolf, 22 let, gospodinja, Lutverci — Dušana; Frančiška Trstenjak, 26 let, snažilka — Sonjo; Helena Sevšek, 33 let, gospodinja, Smolnik — Olgo: Amalija Senekovič, 25 Jet, tkalka, Pekre — Ljuba; Marija Ra^terič, 26 let, gospodinja, Ciringa — Zdenka; Ljudmila Rajzman 27 let, gospodinja, Spodnje Hoče — Sonjo; Elizabeta Poglavnik, 31 let, gospodinja, Rošpoh — Slavka; Marija Lavrenčič, 3i let, gospodinja, Zg. Kungota — Ksaverija; Rozalija Lančič, 29 let, kuh. pom., Bresternica — Ljuba; Jožica Kraus, 28 let, delavka — Sonjo; Helena Hrastnik, 26 let, gospodinja, Zg. Duplek — Danico; Marija Gačnik, 19 let, poljedelka — Sonjo; Cecilija Fras, 22 let, delavka — Ireno; Bernarda Ur-šič, 24 let, uslužbenka — Duška. Umrli so: Mihael Koren, 6S let, upokojenec; Ivan Travnšek, 75 let, upokojenec; Anton Kovačič, 68 let, upokojenec; Magdalena Babič roj. Jug, 69 let, druž. upokojenka; Mihael Zele, 50 let, upokojenec; Anton Zrn-ko, 68 let, osebni upokojenec, Bresternica; Jocava Cižek, 79 let, zasebnik; Stefan Maguša, 40 let, čevljarski pom.; Franc Kocbek, 54 let, žagar; Frančiška Rodošek roj. Šiftar, 74 let, gospodinja; Jera Verbek roj. Primec, 68 let, gospodinja; Štefka Draksler, 10 let, otrok pek. mojstra; Julijana Bartolič, 71 let, druž. upokojenka; Antonija Si-mens roj. Lep, 62 let. Ruše, soc. pod-piranka; Zavita Vračič roj. Gradišnik, 62 let, druž. upokojenka; Štefanija Mesareč, 2 leti, hči pom. del. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Podjetje »TELEKOMUNIKACIJE« Ljubljana, Pržanj 24, išče za takojšnji nastop vodjo materialnega knjigovodstva z ustrezno kvalifikacijo in prakso. Plača po dogovoru, prevoz z avtobusom zagotovljen. Pismene ponudbe pošljite na poštni predal 376 Ljubljana. HANS FALLADA KOMAH 87 FANT XXI Bilo je v soboto, tri dni po Ovčktoi vrnitvi iz porodnišnice. Pinneberg je prišel domov, se za trenutek ustavil ob zibki to gledal Storžka, nato pa sta sedla za mizo to večerjala. »Kaj misliš, ali bova jutri lahko šla malo ven?« jo je vprašal. »Vreme Je tako lepo.« Ovčka ga je zamišljeno pogledala: »Mar naj Storžka pustiva samega?« »Menda vendar ne boš doma ves čas, da bo fant shodil. Saj si že tako bleda!« »Ne,« se je obotavljala, »kupiti bova morala voziček.« »Seveda bo treba,« ji je odgovoril, nato pa je previdno nadaljeval: »Koliko neki bo stal?« Ovčka je skomignila z rameni: »Ne gre samo za voziček, marveč tudi za blazino, za prevleko in odejico.« Iznenada se je Fant ustrašil: »Denarja bo zmanjkalo.« »Prav zares,« mu je pritrdila, potem pa se je spomnila: »K bolniški blagajni boš moral po denar.« * »Saj res, to sem pa pozabil. Seveda! Sam ne morem tja, bi moral vzeti dopust, opoldanski odmor pa je prekratek.« »Pa piši!« »Prav. Takoj bom sestavil pismo, potem pa bom stekel dol in vrgel pismo v nabiralnik.« 2e je začel brskati po predalu, kjer sta imela črnilo to peresnik: »Kaj misliš, Ovčka, ali bi šel po kak časopis to bi pogledala oglase? Morda kje prodajajo kak rabljen voziček. Gotovo ga ima kdo naprodaj.« »Rabljen voziček? Za Storžka?« je vzdihnila. »Varčevati morava,« Jo je svaril. »Poprej hočem videti otroka, ki je ležal v tistem vozičku,« mu je razložila. »Za kakršnim koli otrokom najin Storžek ne bo pobiral ostankov.« »Saj to boš lahko,« ji je odgovoril, sedel za mizo to začel pisati pismo. Ime, priimek, številko članske izkaznice, odpustnico iz porodnišnice, rojstni list, vse to je napisal, potem pa je vljudno prosil, naj mu takoj pošljejo denar, ki mu gre. Cez čas je tisti »takoj« podčrtal, po daljšem premisleku Je napravil še drugo črto to nazadnje podpisal: »S spoštovanjem, Johannes Pinneberg.« V nedeljo sta si kupila časopis to našla v njem več oglasov za otroške vozičke. Fant se je odpravil na pot in je kmalu našel lep voziček. Takole je povedal Ovčki: »Veš, prodaja ga sprevodnik cestne železftice. V redu ljudje, njihov fantek že hodi.« Ovčka je poizvedovala: »Kakšen je voziček? — Mislim, ali je globok?« »No,« se Je obotavljal, čez čas pa je le povedal: »Veš, pravi otroški voziček je.« Ovčka je še enkrat poskusila: »Ali toia velika ali majhna kolesa?« Fant je bil previden: »Mislim, da so srednjevelika.* »Kakšne barve je?« je hotela vedeti. »Nisem si ga tako natančno ogledal,« je odgovoril, Ovčka pa se je smejala, zato se je branil: »Veš, v kuhinji je bilo nekam mračno.« Iznenada se mu je razjasnil obraz: »Okoli strehe je bilo vse polno belih čipk.« »Ti si pravi,« je vzdihnila. »Rada bi vedela, ali sd sd voziček sploh ogledal.« »Veš kaj, kar v redu voziček je, pa petindvajset mark stane.« »Si ga bom že sama ogledala. Zdaj so v modi globoki vozički z majhnimi kolesi.« Fant je bil previden: »Mislim, da bo Storžku vseeno, ali ga bova vozila na majhnih ali na velikih kolesih.« »Storžek mora imeti vse kar najbolj čedno,« je končala razgovor. Potem je Storžek pil mleko to mirno zaspal, Ovčka to Fant pa sta se odpravljala na sprehod. Na pragu se je Ovčka še enkrat ozrla, stopila v sobo to pogledala otroka, nato pa je šla proti \rratom. »Tako samega ga pustiva,« je povedala. »Mnogi ljudje niti ne vedo, kako dobro jim gre.« »Cez poldrugo uro bova spet nazaj,« jo je tolažil. »ČJotovo trdno spi. Sicer pa se niti še premakniti ne more.« ♦ »Vem,« je vztrajala' pri svojem, »vendar ni lahko.« Tisti voziček je bil visok, prav nič modernega ni bilo na njem, čeden je bil pa le. Plavolas fantek je stal tam in je resno gledal svoj voziček. »Njegov je,« je povedala mati. — »Petindvajset mark je kar precej za tako staromodno reč,« je menila Ovčka. f im tTrtnia In tiska Casoolsno založniško Dodletje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/111, telefon 20-507 - Kuimrna uJorieva ulica 10/11. telefon 21 -887 - Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino to oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnin« rubrika Nazorje . ^ tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo VIKTOR E: GRAD DRAGOV-^'ROTVIK PONEDELJEK, 22. OKT. Kakšni so naši ljudje? V kratkem bo dokončana ena najobsežnejših akcij naše zdravstvene službe, pri kateri gre za antropometrične meritve prebivalstva po vsej Srbiji. Pri tem niso upoštevali vseh krajev in vsake posamezne osebe, kljub temu pa je to bilo zelo obsežno delo. Samo v Beogradu so premerili nad 15.000 prebivalcev. Sicer pa meritve opravljajo po določenih popisnih okrožjih — manjših področjih posameznih krajev in mest, ki jih je v Srbiji skupno 870. Antropometrične meritve se lost plasti mastnega podkožnega sestoje iz merjenja velikosti in tkiva. V sodelovanju z najrazlič-teže telesa. Pri velikosti ne gre le nejšimi organizacijami bo delo za višino, marveč tudi za širino končano približno v enem mesecu, in obseg posameznih telesnih de- Namen zdravstvene službe ni lov. Mimo tega merijo tudi debe- več le v zdravljenju, zdaj si zdrav- • NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV O ANTRO-POMETRIČNIH MERITVAH V SRBIJI — PRVA STATISTIKA O TELESNI GRADNJI IN FIZIČNI RAZVITOSTI NAŠIH DRŽAVLJANOV ševca od 0,7 do 0,8 in le redko 1 ali 2 cm. To pomeni, da je količina mastnega tkiva pri Vojvodincih prevelika, medtem ko je pri Kru-ševčanih skoraj normalna. Pri ljudeh, ki imajo preveč mastnega tkiva, kar je posledica enolične prehrane, se pojavljajo različne bolezni, najpogosteje oboli srce in krvotok, zato po navadi ne doživijo visoke, starosti. Celotno gradivo bo po poročilu higienskega inštituta Srbije urejeno čez 6—8 mesecev. To bo vsekakor zelo zanimiva in pomembna statistika, s pomočjo katere bo mogoče naposled točno vedeti, kakšen je naš človek in kakšen bi moral biti. Samo v Texasu se lahko*zgodi, da spita odrasel lev in gospodarjev sin v isti postelji. Neki farmar si je pred letom priskrbel mladega leva in ga je gojil, tako da zdaj ni nič bolj nevaren kot dober P®* čuvaj. Kmalu pa se je pokazalo, da je imel mož s tem levom po-sebne namene, zakaj že je začel navijati ceno, ko so se pri njem oglasili prvi kupci iz več ameriških cirkusov Skrivnost # Se pred nekaj leti je bilo mogoče videti na vsakem koraku v arabski deželici Kuwait takšnega pastirja s čredo ovac in oslički. V skladu s tem je bilo tudi nomadsko življenje teh puščavskih prebivalcev skrajno skromno in revno. V zadnjih letih pa so se razmere znatno spremenile zaradi velikih naftnih ležišč Drobne PRETIRANA TAKTNOST Pred obiskom angleške princese Margarete mestu Hillu na otoku Mauriciusu. so oblasti zahtevale od nekega tapetnika, ki ima trgovino v ulici, skozi katero je iel sprevod s princeso, naj sname napis nad svojo trgovino. Tapetnik se je temu odločno uprl. Po dališem pregovorjanju so sklenili kompromis in med Margaretinim obiskom so napis prekrili' s platnom. Vzrok tega razburjenja: tapetnik se piše — Townsend. KORISTNI PAJKI ♦Latmodectus maetans« ali »črna vdova« je vrsta zelo strupenih pajkov, ki jih je ameriška vojska spretno izkoristila za svoje potrebe. Velika množina teh strupenih pajkov tke namreč niti izredne vzdržljivosti, na katere lahko obesijo do 40 kg težke tovore. Te niti so potrebne za aparate precizne mehanike. Vsak pajek natke dnevno do 50 metrov dragocene niti. MORALNI IRCI o Znani pariški kabaret »Folies Bergeres« gostuje te dni v glavnem mestu angleškega dela Irske Belfastu.^ »Lahno« oblečena dekleta, ki nastopajo v tem kabaretu, spremlja deset detektivov, ki skrbe za njihovo varnost med nastopom. Pred gostovanjem so dekleta namreč dobila grozilna fisma iz Belfasta: »če pridete v elfast, dobite kroglo v trebuh. Prav nič prijetna smrt.« Zato stoje zdai med predstavami na odru detektivi in ostro opazujejo publiko, da ne bi kak prenapet moralist izpolnil svoje grožnje. ITALIJANI NAJVEČ V KINU . V Italiji izdajo več denarja za kinematografske vstopnice kakor v kateri koli ^Irugi evropski državi razen Anglije. V celoti imajo zdaj v Italiji nad 10.000 kinematografskih dvoran. V vseh teh dvoranah so v teku lanskega leta pobrali na vstopnini 116 milijard lir! EPIDEMIJA NERVOZE Ameriške zdravstvene ustanove so poslale proizvajalcem zdramil in zdravnikom poziv, naj zmanjšajo predpisovanje tako imenpvanih sredstev za pomiritev. Ta poziv poudarjajo z dejstvom, da so sredstva za pomiritev velikega pomena, kadar jih bolniki jemljejo pod nadzorstvom zdravnika in v umerjenih količinah, vendar pa jih laiki pogosto zlorabljajo. Premočne doze teh sredstev povzročajo hude duševne in organske motnje. Dokazano je, da so v mnogih primerih premočne 'doze teh zdravil povzročile tudi smrt. NEZNANE PLANINE Piloti avstralske antarktične ekspedicije so vkljub slabemu vremenu na Južnem tečaju izvedli vrsto izvidnijkih poletov in medtem fotografirali popolnoma neznane predele obale Enderby-jeve dežele ter pri tem odkrili do zdaj neznana pogorja. Ugotovili so tudi vrsto drugih geografskih značilnosti, ki do zdaj niso bile zabeležene na zemljevidih, med drugim, da se od Enderby-jeve dežele do Charlesovih planin razprostira velik zaliv in da Enderbyjeva dežela torej ni otok. DEČEK ALI DEKLICA? Skupini izraelskih zdravnikov je uspelo najti metodo, s katero je mogoče natančno ugotoviti spol pričakovanega otroka že tri mesece pred njegovim rojstvom. Rezultate dela teh zdravnikov je zdaj potrdilo tudi glasilo združenja angleških zdravnikov. Elektrifikacija sibirske železnice V zadnjem času so v Sovjet- dajali orjaški hidroelektrarni na ski zvezi začeli z obsežnimi deli Volgi pri Kujbiševu in Stalin-za elektrifikacijo večjega števila gradu, kakor tudi hidrocentrali železniških prog. Na elektrifici- pri Bnatsku in na Bajkalskem ranih progah bodo uporabljali jezeru, ki pa ju še gradijo, električne lokomotive na izmenični tok z 20.000 volti, ki bodo * * * ■' " ■ ■ r* ~ - —, imele moč 2400 kilovatov, gradijo pa jih v veliki tovarni v Novočerkasku. \ y. • Tako je že v teku elektriiika- "> < * cija železniške proge Moskva Doneč, kakor tudi dveh daljših ' -TMh- odsekov prekosibirske železnice Ki:'r , k? ' . . - Ufa—Čeljabinsk in Omsk—Novo- ^ sibirsk. Ko bodo vsa dela do- * s".*.« #43,^ končana; bo potovanje od Mo- , Z' 'Mri—i« skve do Vladivostoka v dolžini i 9000 km trajalo le šest dni, pri - »i;*’ tem pa bodo dosegli dnevni pri- hranek 30.000 ton premoga. ; a • N V kratkem pa bodo začeli elektrificirati tudi železniški pro-Ci Moskva—Kavkaz in Doneč— Krivo j Rog ter vse ostale želez-niške proge okoli Moskve, Lenin-grada, Kijeva in Harkova. Električno energijo za elektri-ficirame železniške proge bosta ».4Ii ti nisem že zdavnaj govorila, da bi mi bil bolj všeč, če bi bil za deset centimetrov višji!« »Veste, mož namreč slabo sliši.’* 151. Dobrih deset minut sta se tik ob dnu s krepkimi udarci poganjala nazaj v smer, od koder sta prišla. Potem sta se ustavila. Zdaj sta morala biti že dovolj oddaljena od zaliva, da se lahko dvigneta. Obrnila sta se k bregu in med obalnimi čermi previdno pogledala iz vode. Poiskala sta mesto, kjer sta dobro videla nazaj v zaliv. Vse je bilo mirno. »Nič niso opazili!« je šepnil Maks. »Nič,« je pritrdil Danilo In stisnil pesti. Spomnil se Je potapljača, ki ‘e umrl na Biserki. 152. V taboru sta snela potapljaške naprave in se zleknila po odeji. Oba sta bila zelo utrujena ln rahlo omotična. »Ravnala sva proti zdravnikovim navodilom,« - se je spomnil Danilo. »Dvakrat na dan ne bi smela pod vodo. Posebno danes ne, ko sva se skoraj zastrupila z dušikom.« Maks ni odgovoril. Njegovo enakomerno ln globoko dihanje je naznanjalo, da že spi. Tudi Danilo je s težavo Cržal oči odprte. Kmalu nato Je spanec premagal še njega. 153. Maks se je prebudil prvi in pogledal na uro. Štiri popoldne. Kazalo Je, da bo spet zaspal, ko Je nenadoma široko odprl oči in skočil pokonci. »Danilo, vstani!« Je zaklical. »Barba in Plavnik morata biti vsak čas tu!« Danilo je sedel in si pomel oči. Malo kasneje sta se še vsa zaspana začela vzpenjati v breg. Hotela sta na vrh otoka, od koder bi imela boljši razgled. Iznenada je Danilo prisluhnil. Slišati Je bilo, kako nekdo teče po bregu navzdol. »Naj vas ne preseneča, to Je moj avtoportret — takrat nisem mnogo tednov nič jedelU