Avstrijske dežele. Svitli cesar še potuje po Erdeljskem ia tudi cesarjevič, Badvojvoda Rudolf se je podal tje, da je vpričo pri vojaških vajah. Veselje tamošajib prebivalcev je veliko a madjaraka vlada nič ae pusti mož k Njib veličaBstvu, če se hotč pritožiti zoper bjo. — Državai minister za vunaaje države grof Kalaoky, je bil te dai pri knezu Bismarcku v Friedricbaruhe. Avstrija ia Nemčija greate tedaj še zmerom po eaacih potib, kar zadene BjijiBe zuaaflje razmere. — Volitve na Čeakem niao preaaredile dež. zbora, skorej vsi Bemški poalaaci, ki so bili izstopili iz ajega, voljeai so iz Bova. Sprave med Neraci ia Čehi še ne bode tedaj k malu. - Liaz, glavao meato Goraje Avatrijske nadvojvodiae, bode imelo dae 29ega septembra velik shod katol. Nemcev. Razprave pri tem shodu bodo, kolikor se čuje, celo važae. — V Gradcu go zaprli aecega baakirja, ki čuje aa iaie Gurre. Mož je poaujal deaarjev aa posodo, pa jib ai imel ia je le prošajike gulil, če so ae mu dali. — Za štajarski dež. zbor bode aova volitev poslanca za volilai okraj Liezea, Bemški koaservativci bodo volili Jož. Edliagerja, posestaika v Gamsu, doslej jim pa je bil nek baueravereiaski mož za poalaaca. — Iz Beljaka Ba Koroškem je miaister za uk ia bogočastje, pl. Gautach, prestavil prof. A. Artelja na Česko v Araau. G. profesor se je bojda preveč kazal za Sloveaca. — Pri sv. Petru pri Zili je aastala aova podružaica šul vereiBa, udje pa so ji skorej sami slov. krnetje. Oj nevedaosti! — V Kraaju odpre meatai odbor prvo latiaako šolo aa svoje roke, ker očitaa preaeha vsled zloglaaae uredbe aaučaega miaisterstva. — Na c. kr. gimaaziji v Ljubljaai se je vpisalo letos 817 učeacev, za 23 manj, kakor jih je bilo laai. — V Žužemberku se je uataaovila podružaica sv. Cirila ia Metoda, udov šteje že h krati 40. — Goriški kajigar, Copagg (Kopač) je podaril lahoaskemu otroškenm vrtu v Podgori več reči. ki jih je v njem potreba. Mož pač ne ve, da je slov. krvi ia da  vleče aajveč denarja od slov. prebivalcev. Ali  taki 80 radi pri aas trgovci, slov. groa jim diši,  ai pa jim za slov. jezik. — V Dorabergu pri Gorici je bil v Bedeljo zbor cecilijanskega druatva; pravi se, da so društveBi pevci že precej izurjeai, aasprotaikov pa še ae maajka temu društvu. — V Trstu so imeli te dni 11 angleških vojaib ladij, vojvoda Edinburški jim je poveljaik ter ao bile vsled tega velike slavaosti. — Na Primorju se tožijo, da se dobiva čedalje več poaarejeaega viaa, Baravaega pa se torej čedalje maBJ speča. Nič drugače, kakor je pri Bas. — Po Istri se ljudstvo otresa eedalje bolj lahonskega jarma ter si voli aarodfle može v obč. zastop. Labofli so vsled tega že kar iz sebe ter mahajo, kakor je to že v Bavadi po duhovBikih, češ, da so ti krivi tega. No aekaj so že, ali za to jim gre le hvala. — Hrvaški sabor je skleail svoje zborovaaje, posebaib reči pa ai kaj ukreail. — V Pešti 80 aaredili Fr. Deaku velik apomiaek ter ga bodo v četrtek, dne 28. septembra odkrili, tje pride tudi Njih veličanatvo. Naučai miaister pojde za aekaj dai v Galicijo ia Bukovino. da si ogleda tamošaje šole. Vunanje države. Bolgarski kaez, FerdiBaad, je vpeljal ceazuro, torej pa ae sme aobea list več piaati, kar ai vladi po volji. Za aekaj časa bode to že izdalo, ali se bode pa kaez s tem prikupil bolg. ljudstvu, je več, kakor prazao vprašaaje. — Velesile še aič ne vedo kaj pričeti. da se spravi red v Bolgarijo, toliko pa je veadar-le akorej gotovo, da priac Kobarški Bi mož, da to opravi. — Turčija obeta, da k malu aapravi železaico, ki veže Solua z Vranjo; s tem pa ustreže Srbiji, ki že dela po svoji strani tako železaico. — Kaez Dadiaa Mingrelaki, tisti, ki bi imel bil postati bolgaraki knez, ko bi šlo po želji Rusije, postal je geaeral v ruski vojski. — Nemški cesar, Viljem, je bil v Stettiau pri velicih vojaških vajah a je pri Bjih omedlel. Pri takej starosti pač to Bi čudo. Iz shoda aemškega cesarja pa ruakega cara ai bilo doslej aič ia brž ko ne ga letos tudi ae bode. Rusija hoče imeti proste roke. — Kakor je podoba, obrae se za Irce vefldar-le stvar aa bolje ia je upaaje. da se odpravijo stare krivice. K malu pa še to ne bode. — Fraacoski geaeral, Boulaager, trobi slej kakor prej v vojai rog ter je izrekel tovaej v pričo višjib oficirjev, da fraacoako ljudatvo Be želi mirii. No, kaj pa potlej ? — V Italiji poaehava kolera po aekaterih krajib, po drugib. b. pr. v Mesiai pa postaja buja, po več, do sto ljudi umrje na daa. — Za zlato maao sv. Očeta se vrš6 tudi po Italiji velike priprave. Pravi se, da pride tudi Perzijski šah ali kralj spomladi v Rim ter pozdravi sv. Očeta. — Grški priac Jurij, aajstam sib kralja, stopi v službo najprej v Dansko, potem pa v Aagleško mor narico, da ae uči mornarskib reči. — Za voljo Suez-a, velikaaakega prekopa, ki veže Sredaje morje z Arabskim, ste ae Aaglija ia Fraacija porazumeli ter ga bode aadzorovala komisija, ki ae aeatavlja iz vaeh generalaih konzulov v Kajiri. Vojakov se aaatavi ob njem kacih 2000. — V Chicago v Ameriki je sodaija uae dai več rogovilcev, ki se jim pravi anarhisti, obsodila na smrt, ajib tovariši pa bi jih. radi izvili iz rok pravice. V Ameriki je vse mogoče, aič ae stavimo, če še kje tudi to ni.