30 flevnua.
t umni t .Mi J. fthmjfl im
xuv.im
,S»o\ cmki Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta......., 12*—
četrt leta........ 6*—
ca mesec
v upravntttv« prejemaš:
......K 1
po! leta      ,......n_
ce« leta........ 5.50
r.a mesec....... |-gn
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, tre«* Blitvo s fin s ilova ulic« it 9, (v pritličju levo),
■•delt« lai praaaalke.
fnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po H vin., za dvakrat po IS vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to le administrativne stvari f
.Slovenski Narod" velja po post!: ZB Avstro-Ogrsko: za Nem^Jo:
vol|a 10 viaarfov.
celo leto • pol leta . četrt leta. na mesec.
K 25-— 13-650 2-30
celo teto.......K
ca Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr—
fta pismena naročila brez istodobne vpo&latve naročnine se ne ozira. rTarajaia Maši m telefon it. M.
Vprašanjem glede fnserafov naj se priloži za odgovor dopisnica alf znamki t pravni* tvo: Baaflova bUm it S, (spodaj, dvorišče levo), tololOO it H
Doloh no] lih reši!
Politika dr. Susteršiča je doživete velik fiasko. Dve leti je v državnem zboru vodil ljuto vojno, dve Leti je z obstrukcijo onemogočal vsako koristno delo, da bi izvojeval klerikalni stranki ministrski portfelj, a vsi naklepi so ponesrečili. Klerikalna politika je zašla v barje in dr. Šuster-šiČ in njegovi tovariši so postu U v odločilnih krogih skrajno komprimi-tirani. Saj je znano, da je celo eesar *?rckel o«tro obsodbo nad dr. Suster-?>ičexn.
Pozno so spoznali klerikalci, da jo s svojo politiko totalno zavodili. In nastopili so pot pokore in /daj napenjajo vse sile, da bi si pridobili zopet milostno naklonjenost odločilnih krogov.
Vojaku so se obesili na suknjo. Dr. ŠusteršiČu so milijoni, ki jih zahteva vojna uprava, še vedno premalo. Celo najzvestejsi podporniki vsake vlade in zlasti vojne uprave, Poljaki, so mnenja, da država do prenese takih bremen, kakršne h ve vojna uprava naložiti itak izsesanemu prebivalstvu, samo dr. Šusteršiču >e zdi to pravilno in dobro. Vso vladue stranke so proti ogromnim novim izdatkom, samo dr. Šusreršič zagovarja te izdatke in se zanje navdušuje. Seveda se zavzema dr. Šustersič za te izdatke samo zaradi tega,, da bi se prikupil vojaškim krogom* Vojakom ni nikob* dovolj kanonov. pušk in vojnih ladij. Ce bi mogli, bi jih naroČili brez števila in celo državo spremenili v kasarno. Kdor gre vojakom pri teh zahtevah na roke, ta je njih mož, te<ra radi podpirajo. To vesta Šustersič in Šuklje in Tato se vsak po svoje z brez-primerno gorečnostjo potegujeta za zelje vojaške uprave. Cez hrbte vojakov bi Šustersič in Šuklje rada spletala kvišku in se dokopala do -vojih ciljev.
Obrat v klerikalni jx>litifci je popoln. Najprej je šla »Slovanska Enota« rakom žvižgat, potem je začel Šustersič bara n ta ti z vlado, da bi mu odkupila njegovo obstrukcijo proti italijanski pravni fakulteti. pot o in je F«vn prevzol referat, o Bosni in bo srci v nebesa koval tistega Buriana, ga je hotel Šustersič predlanskim Etvega sežgati, ker je bosanske kmete prodal madžarski oderuški banki in naposled se je Šustersič edini v celi delegaciji brezpogojno izrekel za zalile ve vojne uprave.
Vmes je bil pa tudi Šuklje ua delu. Antršambriral je pri različnih ministrih in zlasti pri šefu generalnega
štaba in se zavzemal za zgradbo takih
železnic, kakršne bi ravno vojni upravi ugajale ter mu ponujal, da. bo nabral prostovoljnih darov za pokritje troškov za predpriprave. Železniško ministrstvo Šukljetu doslej še odgovora ni dalo na njegove note, a to S'ikljeta nič ne ženira, da je le dobil odgovor od šefa generalnega štaba, ki je seveda jako zadovoljen, če hoče kranjsko prebivalstvo zložiti pol milijona za eventuvalno zgradbo železnic, ki bi jih vojna uprava rada imela, a jih finančni in železniški minister nečeta erraditi.
Vojak naj klcrikau-em i>omoga. To je skrivnost vseh teh prizadevanj Krekovih, Fonovih, Šnkljetovih in Šusteršičevih. Možak ari i bi se radi prikupiii vojakom, da bi jih ti rešili iz barja, v katerem tiče in jim preskrbeli prostoreek pod solneem. Časih so imeli lakaji in met rese največ vpliva v monarhičnih državah, danes ga imajo vojaki in zato sta Šustersič in Šuklje zdaj poskusila svojo srečo z vojaki. Suklje ve iz lastne izkušnje, kaj vojak zaleže, saj je bil kot mlad skobec napravil veliko nerodnost, ki hi mu bila lahko vse življenje škodovala, a oblekel je vojaško suknjo in ta je pomagala, da je dot^egel odpuščanje in se prerinil naprej! Zdaj poskuša z istim sredstvom novic svojo srečo. Ce jo bo dosegel, pač nihče ne ver da Kranjska dežela ne bo plačala potrehnij! stroškov, o tem pač ni dvorna. " ^ _
Kubo se nora sodi.
(Dopis z dežele,)
Za prihodnje ljubljanske občinska volitve klerikalci vabijo vse stanove v svoj tabor in jim obljubljajo zlate gradove. Posebno se prilizujejo uraduištvu in uoitetjst\-u raznih kategorij. Kdor ni slep, kdor ni srlnh, mora videti in slišati, kaj in kako počnejo klerikalci z nami učitelji, ki smo danes odvisni od dobre in slabe volje klerikalcev. Uradniki in učitelji iz Ljubljane, ako hočete okusiti iz klerikalnih hudobij spleten bič, ki tepe nas učitelje, le pomagajte klerikalcem do večine v občinskem sveto! Videli bodete in šo bolj čutil-, da kle-rikalizem ne pozna mej hudobije. Nam učiteljem, ki se ne nklonemo peni klerikalnim terorizmom, sam bi-jejo in sekajo s krvavim bičem udarce, kadar se jim nudi prilika. Zasledujejo nas v soli pri pouku in pazijo na naše besede; izven šole nam zabra-^J"JeJ° vsako svobodno gibanje. Ako •bi oe bilo   še nekoliko   zadržka od
strani državnih postav, bi bili mi učitelji danes tako brezpravni, kakor poljska miš, katero ubije lahko vsakdo. Klerikalci ne poznajo nobenega ozira. Njim ni svet niti zakon, ki ga šiloma raadružijo. še ni pozabljeno in niso se še porušile solze, ki jih je pretočila slovenska žena učiteljica, ko so klerlkalei ločili njo od soproga in ga prestavili drugam .{Slučaj Gr-mek). Učitelju Silvestru je umrl otrok. Klerikalci pa so njega in vso družino vrgli na cesto, tako da učitelj - siromak ui imel prostora, kamor naj bi položi! na mrtvaški oder svojega mrtvega otroka. Učitelja Potok ar ja so s 5 otročici pognali iz prijaznega kraja ob železnici v hribe in mu odkasali stanovanje v vlažnih sobah, ki nas spominjajo na glasovite srednjeveške ječe, kjer so stanovale
kače in druvra golazen. Znani slovenski učitelj Zirovnik, ki si je stekel nevenljivih zaslug za slovensko narodno pesem, ki je Št. Vid pri Ljubljani dvignil iz klerikalnega močvirja nemoralnosti, on je moral pustiti priljubljeni mu kraj in ljudi ter iti drugam, kamor nikoli ni prosil. Prizanesli niso še nikomur, kdor jim je bil na poti.   Ko bi imela   naša slavna Kranjska svojo Sabirno, že davna j bi pognali tja nas vse učitelje,   ki ne klonemo svojih   tilnikov pred klerikalnimi nasiiniki. A ne obstoji in ni *e vsa krivica v tem, da nas prestavljajo,   da smo hrezoravnejši kakor vsak kozji   pastir in svinjska dekla, ne, klerikalci,   naši   gospodarji nas plačujejo slabe jše,   kakor se plačuje siromaka ki hodi od praga do praga. Na Kranjskem   je nad ISO učiteljev in učiteljic,   ki imajo mesečne plače 6r> kron ali dnevno 2 K. Kje je še danes kak stan, ki bi se lahko primerjal učiteljskemu, ki 'ga imajo klerikalci v rokah. Rekli smo. da ui Še vsa krivica v tem,   da uas prestavljajo, da nas šikanirajo, da nas slabo plavajo, krivico vseli krivic je še ta, da so nas stan spra i ili na deželi skoro flfc vsak ugled.  Koliko učiteljev nas je, ki bi imeli večji ugled, če ne bi bili učitelji.   Ko sem se razgovarjal s priprost imi ljudmi,   ki me niso poznali, so mi kazali   svoje zaupanje   le dotlej, dokler me niso spoznali, da sera učitelj, ko bi bil pa povedal, da sem libe rahii učitelj in še svoje ime, tedaj bi pa pljuvali na tla pred menoj. Tako je, in nič drugače! In mi napredni učitelji imamo še nekaj ugleda med ljudmi,   siabejše se godi v tem oziru onim učiteljem, ki so šli v klerikalno Kanoso, to so oni, po Cankarju imenovani   »Hlapci« — Slomškarji. Iz teb       'judstvo in klerikalni voditelji
kar očitno norčujejo. Kako postopajo a znanim Slomškarjem Kavniharjem! On je bil po milosti klerikalcev izvoljen za poslanca — kimovca v deželni zbor, a sedaj so so ga na prav priprost način iznebili in ga imenovali na Vič nadučiteljem! Jernej Ravni-har je moral plačati svojo poslansko karijero s tem, da so ga spravili ne Vič za dobrih 5 let, ker potem bode imel Ravnihar 40 službenih let in bode zrel za — penzijon. — V glasilu katehetov se očitno norčujejo iz učiteljev, ki zahtevajo izboljšanje plač. Pi-^ejo: »Učitelj ima res lep poklic, toda izogniti se mora vsemu, ker mu razdere to idealno lepoto in sročo. Kdor hoče to srečo vživati, mora ohraniti veselo tolažbo za življenje in svoj poklic. Zares idealna mora biti lepota in sreča, ko prvega napiše pobotnico za 66 kron in plača za stanovanje, hrano in druge potrebščine nad 60 kron, tako da mu ostane za obleko in obuvalo par kron. Ljubljanskemu prebivalstvu učitelji na deželi privoščimo prav mnogo verske tolažbe za življenje in svoj poklic in jim v slučaju, da dobe klerikalci večino v občinskem svetu, svetujemo, naj si vzamejo veliko dozo te verske tolažbe, ker od klerikalcev drugega dobrega ne bode dobiti. Sanii zase bodo že napravljali katoliške bale v deželnem dvorcu, a drugim naj ostane taka verska tolažba, kakor jo klerikalci učiteljem priporočajo, to je — poma n jkan je.
Poutitna kroniko.
Narodnost u i mir je bil včeraj sklenjen med Cehi in Nemci v občini Ceš. Budjejovice in sicer na podlagi, da ne more nobena narodnost druge majorizirati in da je obenem zajamčen popolen in svoboden razvoj v knlturelnem in gospodarskem oziru.
9. T-
V odseka tu zunanje zadeve ogr» ske delegacije so nekateri delegati ostro govorili zoper rumunsko iredento ter jo označevali za ravno tako nevarno, kakor je laška iredenta. Na to je zunanji minister grof Aerenthal razvil svoj ekspoze. Njegova izvajanja se večinoma strinjajo z izvajanji, katere je podal lani meseca oktobra in v katerih je govoril o miru in o dobrih odnošajih Avstrije napram drugim državam. Nastopil je zoper one, ki trdijo, da se hočejo v Evropi velevlasti drugače grupirati. Povsod se je temu ugovarjalo in sicer z najbolj avtoritativnih mest in na najod-ločnejši način. Razmerje trozvoznih
držav je izvrstno. Zavračal je del. Batthvnvja, ki je mnenja, da Avstro - Ogrska zvečuje svojo mornarico na željo Nemčije. To je legenda, ki izvira iz angleškega časopisja. Zavračal je tudi mnenje, da je izpopolnjevanje avstrijske mornarice naperjeno zoper Italijo. Pridružil se je mnenju del. Nagvja, da sme vsaka država na svojem teritoriju vse storiti, kar smatra za potrebno, ne da bi se iz tega mogla izvajati najmanjša. agresiviteta. Končno se je bavil z razmerjem Avstro - Ogrske napram Srbiji. Izrekel je svojo zadovoljstvo, da so nastopili zopet normalni politični in gospodarski odnosa j i s to de želo in želi, da bi sc to razmerje še zboljsalo. Po kratki specialni debati so na to proračun zunanjega ministrstva sprejeli tudi v detajlih
c
V ogrskem   državnem zboru je
i poslanec P o 1 o n y i ostro napadal j hrvaškega bana. Izjavil je, da je po-< stopanje hrvaškega bana tako izzi-i v a joče, da ogrski parlament tega ne \ more trpeti. V imunitetni zadev« po-* slanca Banjanina je ban opetovano izjavil, da sme tudi take poslan ee, ki so obenem člani državnega zbora, izročati edinole hrvaški deželni zbor. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary mu je odgovoril* da bo parlament o tem vprašanju takrat odločeval, ko bo imunitetni odsek predložil svoje tozadevno poročilo. Na to je poslanec P o 1 o -n v i izjavil, da se ne more trpeti, da, bi ban podajal take, državnemu pravu in ustavi nasprotujoče izjave v škodo ogrske enote in samostojnosti. Grof Khuen-Hedarv&rv je protestiral, da bi posl. Polon vi presojal to zadevo, za kar ni poklican. Poslanec Polonvi je označil tudi to izjavo ministrskega predsednika kot nasprotujočo ustavi. Na to ee je nadaljevala generalna debata o bančni predlogi. Pristaši Kossuthove stranke po govorili zoper predlogo. Na pismeni predlog se je potem vršila tajna sejo, v kateri je poslanec L o v a s z y inter-pelira! ^anidi izjave ministrskega predsednika napram poslancu Polo-nyju. Ministrski predsednik grof Kbuen je izjavil, da nikakor ni hotel kršiti pravice poslancev, kritiko vati od države nastavljene organe. Polonci pa ni samo kritikoval, temveč je direktno sodil. Vsled tega je mogel ministrski predsednik samo dvoje storiti: Ali takoj predlagati, naj se omenjeni funkcijonar odstavi, ali pa izjavi, da poslanec nima pravice dotičnoga funkcijonarja obsoditi. To
L-ISTEI\n
litem nos o mulo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Veael.
{Dalje.)
tjospodov dan! Po cerkniški kotlini so plavali svečani glasovi uedclj-i«>kih zvonov. Iztrgal je veter zamolklo donenje velikega zvona v farni cerkvi iz brnečpga valovanju in ponesel je je gori v temne gozdove v *as divjačini in iz Moveske družbe pre^rna-
Tii na-
pori Javoru ikom na Debelem kamnu se je vselilo nestrpno pričakovanje. Zdaj je prišel Ribič, zdaj eden njegovih sinov pred hišo pogledat na ozko stezo, ki je vodila iz doline *kozi jfosto lesovje k lovčevi bajti.
: Za nobeno rabo ni več«, je zmajeval stari Ribič z glavo in jjogledal čez rob skale. »Odkar je Ivan odžel, ne prime za nobeno delo več; kakor začarana je, cele dneve presedevH na skali. Kaj bo, kaj bo, Če se ji ukoreni-nijo take neplodne misli / Skoda dekleta«, je modroval naprej, »dobra gospodinja bi bila, kakor njena rajna mati ,— da bi vsaj Ivan spoznal to nevarnost. Rad ga imam sicer, kakor ^svojega sina, in vendar  ga moram
opozorili, uaj ue hodi k nam. Škoda bi bilo dekleta, da bi se zatelebalo v njega. Opozoriti ga hočem .duhoven je in me bo razumel.«
Med tem, ko je modrovat stari Ribič tako sam pri sebi, je sedela Re-zika visoko gori aad kočo na bkali in stermela v dolino proti Cerknici. Presedevala je tu po cele dneve in se ozirala po poti, ki vodi med Cerknico in Šteberkom. In vselej, če je zagledala samotnega potnika, ji je začelo toJči srce hitreje. Kakor drobne piči-ce so bili videti popotni ljudje in vendar si je domišljala Rezika, da ji mora razodeti trepet njenega srca ?*ri-hod ljubljenega Ivana. Meglilo ji je pred oemi od napornega gledatija in zalile so se s solzami. Segli m ji odtrgani glasovi cerkniškega zvona v dušo in vzvalovil je obup. Roke stis-nene ob prsi v srčni boli.ki jo je občutila, kakor telesno bolečino, je sedela nepremično na skali in solze so ji dr-čaJe iz teranoobrobljenih oči po licih na sunkoma se dvigajoča nodrija. Sedmi dan že je tekel, odkar je vzel Ivan slovo. Sedmi dan, in še vedno nobene vesti! Tesno ji je bilo iu nemir ji ni dal počitka, — gor in dol je začela hoditi na robu skale, izprva počasi in namišljeno, čedalje oolj pa je pospešila korake, kakor da boce prehiteti čas, ki se je vlekel tako leno in počasi. .
Na robn goada pod skalo je stopil
lovec .Juri iz temnega igličevja. Počasi jc stopal T>o poti in sc ustavljal, kakor človek, ki .>e obotavlja iti naprej in ki bi se najraje vrnil od koder je prišel. Pa že ga je zapazilo oko Rezi ke. Prestrašena je postala za hip in se obirala po poti, potem pa je hitela prišleeu naproti vsa v strahu kaj izve in vendar tudi polna vese! *ga upanja. Lovec je bil tu. Ivan ne more biti daleč, morda se je zamudil ua poti, morda urejuje njih zadevo na Šteborškem gradu.
»Kaj prinašaš, ljubi oče Juri i« je zaklicala z zvoki m glasom, ko se je približala lovcu.
Nemo je odkimal lovec z glavo, »i se mu dalo govoriti, tiščalo ga je v grlu, težko je požiral sline in z odprtimi ustmi je gledal s povešeno glavo v tla, kakor bi bil on kriv strašne novice, ki jo je prinašal.
»Kaj je? Kjo je Ivan?« je ponovila Rezika svoje vprašanje.
Le h težavo ji jo odgovoril Juri in hotelo ga je zadušiti, ko je izprego-voril: »Grozno je, neverjetno grozno ! v
»Ivan?« je vzkliknila Rezika v obupa jočem vprašanju.
Samo pokimal je lovec, odgovoriti ni mogel, težka solza se je utrnila na njegova razorana lica.
Govori Juri!« je velela ona zapovedujoče in oči so se ji svetile sovraž-
no, kaker da hoče dolžiti J u rja nesreče, ki se je zgodila Ivanu.
»Kaj je7c se je oglasil sedaj tudi starejši Rezikin brat, ki je prišel po poti, obložen s težkim srnjakom.
»Govori!« je zakričala še enkrat Rezika in potegnila z vso močjo utrujenega lovca na kup kamenja.
Tedaj je premagal Juri svojo slabost in začel je pripovedovati.
Zmedena je bila njegova povest. Pripovedoval je zdaj o svojem potovanju z Ivanom, zdaj kar je slišal sam v samostanu ob Bistri, zdaj zopet je pripovedoval, kar mu je pravil njegov prijatelj mlinar.
Dva dni je. čakal na Ivana prt mlinarju in ker ga le ni bilo, je šel v samostan vprašat po njem. Pozvonil je pri očetu vratarju. »Kje je moj gospod /« ga je vprašal. »Tvoj gospod?« se je začudil debeli vratar. »Kateri gospod?« »No saj veš, častiti oče, pred dvema dnevoma je prišel, Ivan Šte-berški.« Aaa jo odprl menih usta in ga pogledal po strani. »Ivan Štsber-ški ni bil v samostanu, pravijo, da so ga videli v cerkvi, v samostan pa ni prišel.« Pristopil je drug oče krrtnzi-jan, »Po kom sprašuje?« je v prasak »Častiti oče, po I vam u Steberskem«, je ponovil lovec. VTi si prišel ž njim?« ga je vprašal pater. »Spremil sem ga,« je odgovoril Juri. »Aaa« se je začudil menih in pogleda) odeta vratarje, ta pa Je dajal rasUčM zna-
menja. »Tega ne boš videl več,« je menil menih. Potem pa sta se začela oba patra kregati in sta se zmerjala v latinskem ali nemškem jeziku. Jn-ri pa, ki se mu je zdelo to obnašanj* sumljivo, jo porabil priliko in izginil. Šel je nazaj k mlinarju in mu povedal, kar je doživel.
Ni bil še dolgo pri svojem prija telju in Je ravno imel nekaj opraviti med vrečami, ko so vstopili oboroženi samostanski hlapci pod vodstvom onega patra, s katerim je bil govoril Juri pri vratarju. »Zapomni si. mlinar,« je dejal njegovemu prijatelju, »uekdo hodi tu okrog in išče Ivana Steberžkega, ki ga imamo zaprtega v samostanu, ker je velik čarovnik.< Tistega kmeta, ki ga je pripeljal to sem, pa moramo na vsak način tudi dobiti. Potem mu bomo že zavezali jezik. Ce pride k tebi, zadrži ga in pokliči naše hlapce. Veliko zaslugo si pridobiš za sveto cerkev!« Zaloputnil je menih vrata in roži jaje z orožjem so odšli hlapci.
»2e vem«, je godrnjal mlinar ko so odšli »ladnjič so spravili pri meni tudi mlado dekle. Prišli so je petem iskat in čez teden so jo izvlekli ir, Ljubljanice.«
Jurja je skril potem mlinar noo^ streho. Popoldne pa je priiel aopet orni menih s hlapci in odpeljali so mlinarja a seboj v samostan.
(Dalje ptUMtaJte.*
svojo Izjavo je ministrski predsednik na zahtevo poslanca Smrecaanvja ponovil tndi v javni seji.
• $ s
V nedeljo se je vršil ogrski ministrski svet, ki se je bavil s tekočimi zadevami in v katerem so se tudi razgovarjali o političnem položaju z ozirom na obstrukeijo zoper bančno predlogo. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, hoče vlada v naslednjih Jneh še mirno čakati na tek debate. Če bodo pa v specijalni debati obnovili obstrukeijo, tedaj vlada ne bo več mirno tega gledala. 2e pri prvem paragrafu se bo pokazalo, če hoče opozicija obstmirati. Potem bo pa vlada z vso energijo nastopila.
* e
Proporc ijonalna določitev pomorske vojne moči. Rimska »Agen-zia libera« poroča: Neposredno po obnovitvi trozveze bo najbrže sklenjena med pogodbenimi državami konvencija o proporcijanalni določitvi pomorske vojno moči. Med Italijo in Avstro-Ogrsko se baje že vrše tozadevna pogajanja. Po naziranju Italije bi moralo biti razmerje italijanske in avstrijske mornarice 17s:l.
Vojaška iu diplomaiična pogajanja med Anglijo in Francijo. Včerajšnji pariški »Matin« prinaša sledečo informacijo: Gotovo je, da so se med Francijo in Anglijo, tema ozko združenema deželama, vršili pogovori, ki so se tikali vseh vojaških in di-plomatiČnih zadev in se ozirali na vse možnosti, ki pridejo v bodoče vpoštev. Ti dogovori pa niso v ni kakem oziru v nasprotju z angleško ustavo, kakor meni »Dailv News«, ki se tudi peča s to zadevo.
Turska vlada je ofitdjalno povabila Anglijo na pogajanja o spornih železniških vprašanjih. Kakor poroča »Times«, i*- Anglija temu pritrdila in zadevo sporočila francoski vladi ter ji obljubila, da ji bo o vsem poročala. Na drugi strani se je pa Francija zavezala, da bo angleški vladi poročala o svojih pogajanjih s Turčijo. Omenjene tri države se bodo dogovorile o različnih železniških vprašanjih v Mali Aziji, Siriji. Mezopotamiji in evropski Turčiji, predvsem pa o zvezi Valona-Skoplje in Skoplje-Giovanni di Medna, nadalje o koneč-ni progi bagdadske železnico. Kakor se govori, se je Nemčija sporazumela s Turčijo, da bosta pri progi bagdadske železnice, ki bo vodila do perzijskega zaliva, participirali Nemčija in Anglija vs;?ka s 40%, Turčija pa z 20/o, Angliji pa ta kvota nikakor ne zadošča, ker hoče kontrolirati končno progo bagdadske železnice. To potrjuje tudi vest, da se nameravata Anglija in Francija ožje zve-zati s Turčijo, da ustvarijo s tem pro-titežje rusko-nemškemn dogovoru.
m
Angleški parlament je včeraj otvoril kralj Juri s prestolnim govorom, v katerem se je spominjal žalostne izgube, ki je zadela državo vsled smrti kralja Edvarda. Odno-saje napram inozemstvu označuje prestolni govor kot prijateljske. Prestol ni govor naznanja, da se bodo vršila pogajanja o novi japonski trgovinski pogodbi. Potem pravi: Ker so se slišale večkratne pritožbe, da trpi angleška trgovina veliko škodo vsled nevarnosti na trgovinskih cestah v južni Perziji, je vlada zaradi tega energično protestirala pri perzijski vladi. Prestolni govor naznanja tudi predloge o ureditvi razmerja med obema zbornicama v svrho uspešnega delovanja ustave, nadalje naredbe, da se razširi starostno zavarovanje za osebe, ki do zdaj niso imele pravice do istega, ker so uživale ubožno preskrbo; nadalje uvedbo zavarovanja industrijskega delavstva za slučaj bolezni in invaliditete in zavarovanja zoper brezposelnost v industrijskih panogah, v kojih se najbolj pojavlja.
Štajersko.
Na maska rad i celjskega »Sokola«, ki se vrši na pustno nedeljo, dne 26. svečana v »Narodnem domu«, se zbere cel Spodnji Štajer. 2e iz predpriprav se da sklepati, da bo ta prireditev nekaj velikanskega in povsem novega. Vabila so že razposlana; če kdo pomotoma istega ni dobil, naj se obrne na odbor »Sokola« v Celju, ki mu radevolje takoj ustreže.
V Veračah pri Kozjem je dne 3. februarja nagloma umrl znani veleposestnik in župan gosp. Jakob B o v h a. Rajnki je bil naš politični nasprotnik, a pošten mož. Z umnim gospodarstvom si je pridobil lepo premoženje in ugledno ime. Oskrboval je mnogo častnih služb; bil jo tudi načelnik krajnega šolskega sveta in velik prijatelj in podpornik šolske mladine in šole. Po reku »Naj levica ne ve, kar da desnica,« je vsakemu rad pomagal. Njegova gostoljubnost je bila daleč na okrog znana.
Posojflntštvo in papežev ufcas.
Meseca januarja je krožila po lavan-tinski Škofiji na Štajerskem škofova prepoved, da morajo duhovniki opustiti vse posle pri posojilnicah. Nekaj duhovnikov že »instruira« svoje kimovce, kako naj na videz vodijo posojilniške posla, — a drugi držijo to tajno; hočejo na tihem kljubovati cerkvenim določbam. To bodo prišli škandali na dan! Zanimati se bo za klerikalno posojilnico v I jaškom trgu; ima pasiv 50.000 K.
Iz Maribora. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi na pustno nedeljo, dne 26. februarja v dvorani »Narodnega doma« šaljiv koncert in ples. Kostumi dobrodošli.
Iz Maribora do Vuhreda se j--» v peljal od Svečniee naprej poseben vlak za izletnike v nedeljah in praznikih. Potegnilo se je zanj štajersko društvo za povzdigo tujskecra prometa.
Nekateri izidi ljudskega Štetja na Štajerskem. Slovenjgradcc šteje 1180 prebivalcev, med njimi 256 Slovencev. — Lučane štejejo 573 prebivalcev, med njimi bojda le 19 Slovencev. — Mesta Fiirstent'eld, Murau in Ljubno na Zgornjem Štajerskem štejejo 5513, 1730 in 11.209 orebivaleev.
C. kr. štajerska konjerejska družba ima 15. febr. ob pol 3. popoldne v Gradcu pri »Slonu« svoj občni zbor. Bilo bi dobro, ako bi se slovenski člani zaradi znanih razmer v tej družbi polnoštevilno udeležili občnega zbora.
Slovenski učitelji, prosite prin-cipijalno za mesta na nemških ljudskih šolah, tako nam piše znani slovenski učitelj. Slovenski učitelji na Spod. Sta jer ju imajo skoro vsi vspo-sobljenost za poduk na nemških in slovenskih ljudskih šolah ter imajo torej pravico do mest na obeh. To je lepo demonstriral tudi okrajni šoNki svet ormoški, kateri je pri razpisu službe za nadučitelja na ljudski šoli v mestu Ormožu dal v texno na prvo mesto Slovenca.
Iz Trbovelj nam pišejo, da ima moka, katero prodaja nek trgovec iz znanega nemškega mlina-, neko zelenkasto barvo. V splošnem interesu bo gotovo sledeče pojasnilo: Opaža se sedaj prilično eno leto sem, da se uabaja v pšenični moki nekaterih mlinov neko modrozeleno barvilo. Štajerska preizku sevalni ea aa živila v Gradcu je napravila več preiskav in izjavila, da je taka moka pokvarjena. — Nadaljni koraki so stvar trgovcev in konzumetov. Zdi se nam pa, da imata g. Zadravec v Središču in gospod Majdič v Celju za celi Sp.»dnji Štajer dovolj moke.
Razširjanje naprednega tiska na Spodnjem Štajerskem. Glavno a-gita-cijsko sredstvo za širjenje gotovih idej in okrepi jen je vsake stranke je časopis. to se pri nas le prerado pozablja in ne stori za napredno časopisje ničesar. Opažamo, da manjka naročnikov »Slov. Naroda^ v mnogih krajih, kj»*r hi jih lahko bilo po več. Opozarjamo zlasti bralna društva, da naj ne pozabijo naročiti »Slovenskega Naroda^ po enega, dva in več iz-tisov; saj ni treba, da list obleži v društvenem lokalu, naj kroži med Čiani! Posamezni naročniki naj ga tudi posojajo dalje in agitirajo da si vsak premožnejši naprednjak aroči »Slov. Narod«, ki je največji in najboljši slovenski dnevnik. Več ko vsi shodi in agitacija izda dober dnevnik, ako se redno čita. Zahtevajte ?:Slov. Narod« po gostilnah in kavarnah! Poročajte mu točno vse novice in inserirajte v njem!
Ženska Clril-Metodova podružnica v Šent J ur ju ob Južni železnici je zborovala v nedeljo dne 5. t. m. v Lokarjih pri g. Mastnaku. Delovanje podružnice v preteklem letu pomeni zopet lep napredek. Ob veliki udeležbi je govoril g. potovalni učitelj J. Prekoršek o razvoju in uspehih dela Cirii-Metodove družbe. Za prepričevalne besede je žel govornik glasno pritrjevanje. Pri volitvah v odbor se niso izvršile nikake izpremembe, pomnožil pa se je odbor nekoliko, da bo tem uspešneje vršil velike naloge, ki ga čakajo.
Rešena uganka. — Kakor je »Slovenski Narod« poročal meseca januarja, je štajerski deželni odbor znatno zvišal oskrbnino v deželnih bolnicah in sploh v vseh deželnih dobrodelnih zavodih. To zvišanje je seveda veliko večje, ko bi bilo v sedanji draginji utemeljeno in zadeva najhujše uboge delavske, kmečke in nižje uradniške sloje. Včeraj je došel k nekemu gospodu v Celja klerikalni kmet iz celjske okolice in se je bridko pritoževal nad tem zvišanjem. Pisal da je že o tem klerikalnim listom, ki pa niso hoteli dopisa priobčiti. Kmet je pravil, da bi se kmečki poslanci Slovenske ljudske stranke že morali v tem oziru odločno j>otegniti za siromake in da se čudi, kako da »njihovi« (klerikalni) listi niti pisati nočejo o tej zadevi. Uganko mu je dotični gospod pojasnil med drugim tudi tako, da je g. deželni odbornik Robio poročevalec o bolnišnicah in bi
bilo torej temu gospodu neprijetno, ako bi se mnogo pisalo o tozadevnem postopanju štajerskega deželnega odbora. In — kmet je razumel ter obljubil, da bo tndi vsem znancem pojasnil klerikalno licemerstvo napram ljudstva.
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju priredi v soboto dne
11. februarja » »Skalni kleti« plesni venček. Svira društveni tamburaški zbor. Člane in prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi.
Ljudsko štetje v Trbovljah. V občini Trbovlje se je naštelo letos 13.507 prebivalcev (1. 1900 10.851). Prirastek znaša 2656 duš. Nemcev se je naštelo 652 (+ 320). Na Hrastnik prideta dve tretjini »Nemcev*. Trbovlje so največja in najbolj obljudena slovenska občina na Spod. Štajerskem. Za njimi pride celjska okolica.
Iz Celja je priobčila »Straža« celo vrsto notic, katere se vso bavijo s slovensko tiskamo in papirno trgovino v Rotovški ulici. »Straža« Se. vedno pere zamorca dr. Benkoviča seveda zastonj — in se grozno jezi nad tem, da so izostali v klerikalnem hotelu vsi napredni gostje. Razume se, da nikdo ne misli s tem oškodovati g. Jančarja, kateri je napravil največjo napako takrat, ko je sploh šel v ta hotel; ali z dr. Beukovičem noče nikdo rad sedeti v enem lokalu, ker imamo v Celju drugih slovenskih gostilen dovolj, kjer smo oproščeni njegove navzočnosti. Kar se tiče slovenskih trgovce^ in obrtnikov •» Ce-Ijn, pa jim »Straža" izkazuje najboljšo uslugo s tem, ako jih priporoča in jim ob enem — grozi. Trgovci kakor obrtniki sploh dobro vedo, d« so v Celju in tudi v okolici naprednjak i močen gospodarski Činitelj in bi bilo torej napačno, ako bi sedli na klerikalne limanice.
Iz Konjic MM poročajo: Kmečki sin Anton Leskovar v Keblju je imel daljčasa ljubavno razmerje s kočar-sko hčerjo Marijo Gaber, a mu je dekle postalo nezvesto. Zaradi tega se je Leskovar tako ujezil, da je različnim ljudem pravil, da dekle ustreli. Udri je oborožen v stanovanje svoje bivše ljubice in je kričal, da ji bije zadnja ura. Dekle je zbežalo, Leskovar pa za njim in ravno orožniku v roke.
Iz črnega kozjanskega okraja poročajo to dogodbo, ki stavi katoliško moralo tamošnjega prebivalstva v najlepšo luč: Posestnica Neža Sikov š e k v Ko/jem je imela na stanovanju in hrani preužitkarico Katarino K e 1 h e r. Ta je januarja težko zbolela in napravila oporoko, v kateri je zapustila nekaj svojega imetka bližnjim sorodnikom. To je Sikošek izvedela in je 29. januarja vrgla bolno žensko v najhujšem mrazu iz hiše. Kelber je ležala na snegu pod milim nebom tako dolgo, dokler se je niso sosedje usmilili in jo vzeli nod streho. Kelher se je tako prehladila, da je dva dni kasneje umrla. Sikošek so ovadili pri kozjanskem sodišču.
C. kr. sodnik kot podpredsednik »Siidmarkine« podružnice. Z velikim začudenjem in nemalim ogorčenjem čitamo v nemških listih, da je bil ♦-. kr. sodnik dr. Drohnitscli v Slovonjgradeu izvoljen za podpredsednika tamošnje »Siidmarkiii'*« podružnice. Ker so drugi odborniki precej nedolžne dušice, bo faktično vodja te podružnice c. kr. sodnik Drob-nitseh, kateri ima soditi skoraj izključno slovensko prebi vilstvo v okraju in ki ima vsled starosti sodnega predstojnika Nedveda danes že skoro vse važnejše sodnijske agende v rokah. Ali bo pri teh svojih poslih pozabil, da je navdušeni »sudmnr-kar«, član in razširjevaloc tistega društva, ki hoče Slovence gospodarsko uničiti in ki je zelo angažirano tudi v slovenjgraškem okraju 1 Mnogo smo vajeni od teh »Nemcev« pri naših sodiščih, Drobnitseheva drznost pa že presega vse meje. Okraj iu poslanci ,na noge!
Iz Š mart nega pod Vurberkom se čuje mnogo pritožb zaradi slabih zvez z Mariborom. Ker brod v Zgornjem Dupleku ne vozi, mosta pa Še tudi ni, morajo ljudje nad Sv. Barbaro in Marjeto v Maribor, ker je cesta pri Sv. Petru slaba, Most v Spodnjem Dupleku se gotovo še ne bode tako kmalu gradil, zakaj se torej ne spravi brod v red?
Umrl je 5. februarja v Ld hojah g. Anton W © i s s, upokojeni gozdar kneza VVindisohgratza, Za pokojnim žaluje vdova in tri hčerke.
Is Ljutomera. Podružnica štajerske kmetijske družbe ima v nedeljo
12. februarja po rani maši v Kukov-čevi restavraciji občni zbor s običajnim sporedom. Sprejemali se bodo tudi novi člani.
Ljudsko štetje v mariborski okolici. V Limbušu pri Mariboru se je naštelo 482 prebivalcev; 0 je navedlo nemščino za občevalni jezik. Leta 1900 so bili tu 503 prebivalci, med njimi 22 »Nemcev«. — V Vrhovom doln in H rastju se je naštelo 682 prebivalcev; med njimi 46 »Nemcev«. Leta 1890 je še bilo v ti občini 817
I prebivalcev; tekom 20 let je torej padlo število prebivalstva za 135. — V Pekrah se je naštelo 419 prebivalcev, med njimi 58 Nemcev (v tej vasi je nemška šola!) in v Bistrici 345, med njimi 27 Nemcev. V celi limbu-ški (lembaški) fari biva torej 1788 Slovencev in 140 »Nemcev«. V občini Limbuš in Vrhov dol pada število prebivalstva zaradi slabih gospodarskih razmer. VeČina zemlje je zasajena z vinogradi, te je uničila trtna nš in ljudje gredo v tovarne in v svet za zaslužkom. Mnogo viničarij stoji praznih. V Pekrah in Bistrici narašča število prebivalstva vsled industrije, ki se nahaja v teh vaseh in bližnjih Studencih.
V Bočni pri Gornjem gradu priredi domača požarna hramba pred-pnstno veselico v nedeljo 19. februarja ob 3. popoldne v stari šoli. Na sporedu je petje moškega zbora,Sko-tov »Mutast muzikant«, senčne slike in drugo. Bratska društva in sosedje so vljudno vabljeni.
Na Polzelo si je prišel po smrt prosio nedeljo vrvar Fideršek iz Celja. V tovarni je popravljal transmisijska vrvi. Pri poskušnji mu je zgrabila vrv glavo in ga potegnila i^od kolo, kjer je bil takoj mrtev. Kriv nesreče je bojda nek pruski tovarniški uslužbenec, ki je prehitro spustil vodo na kolo.
Koroiko.
Zdravnik samouk. Nedaleč od Kotarč je umrl 58 let star Leonard Mandl, ki je bil konjač, poleg tega pa
je slovel daleč na okrog kot izboren živinski zdravnik in dober poznavalec konj. Njegov sloves je bil tako velik, da so prihajali k njemu kmetje s cele Koroške. Celo nadvojvoda Franc Ferdinand Este ga je poklical večkrat, če je bil v Ldllingu, da mu je zdravil konje.
Deželna rokodelska razstava. Častni protektorat nad koroško rokodelsko in športno razstavo, ki se visi letos od 29. julija do 3. septembra je prevzel nadvojvoda Karel Franc Jožef. Ali bo ta razstava imela podobno lice, kakor koperska? Upamo, da ne, ker bi bilo to brez dvoma žaljenje visokega protektorja, če bi hotel razstavni komite celo tretjino koroškega prebivalstva potisniti ob zid. Ce jim ni prav, da sodelujejo Slovenci, naj napravijo nemško - koroško razstavo ne pa deželno. Na vsak način bomo zasledovali razvoj.
Tatvine. V Št. Andreju pri Baj-tensfeldu je ukradel neznan tat natakarici Ani Pečenikovi pri gostilničarju Leopoldu Pongrat2u iz nezaprte sobe 10 K, dekli Mariji Valant pa v isti sobi iz zaprte omare 130 K. — V Zgornjih Ljibučah je ukradel tat iz nezaklenjene kleti posestnika Ivana Jelena kakih 50 kg svinjine v vrednosti nad 100 K. Tatn zasledujejo.
Proti nravnosti. V Sv. Duhu v občini Spodnji Dravograd stanujoči 2orž Kavčič je ovadil žandarmeriji v Soodnjem Dravogradu, da je ]>osilil loletni hlapec Ivan Matička iz Gorice v sodnem okraju St Pavel njegovo SI etno hčerko Elizabeto. Pozneje se je izvedelo, da se je Matička pregrešil tudi se na dveh 121etnib šolskih deklicah. Matička so aretirali iu oddali okrajnemu sodišču v Št. Pavlu, ki ga izroči deželnemu sodišču v Celovcu.
PrlmcRiie.
Pri občinskih volitvah v Temnici na Spodnjem Krasu se je bil hud boj proti staremu sistemu županova-nja. Odpor je bil velik v glavnem proti bratu klerikalnega poslanca dr. Štepančiča. In res je ta pogorel ter ni več župau. Po končanih volitvah so klerikalci lagali po svojih listih, da so naprednjaki propadli na celi črti. Pred kratkim pa je bila volitev župana in podžupanov. Izvoljen je za župana naprednjak jr. Ivan Trampuš, katerega so klerikalci strašno napadali po svojih listih pred volitvami; sedaj pa se mu laskajo ter ga silijo celo v svoj tabor. G. Trampnž kot značajen mož ostane, kar je, to je naprednjak, vodil pa bo občino nepristransko ter deloval v korist občine in občiuarjev ne glede na strankar-stvo. To želijo občinarji in tako bo. Klerikalci so bili ob tej priliki zopet enkrat postavljeni na laž. Trdili so, da so naprednjaki v Temnici pri občinskih volitvah propadli, ali pokazalo se je, da to ni res, kajti župan je zvest naprednjak in so se volitve sploh skončale tako, da je mogoče reči, da je županstvo v naprednih rokah.
Občinske volitve v Velikih Zabijah v Vipavski dolini. V soboto so bile v Vel. Zaljah občinske volitve. V vseh treh razredih so zmagali na. prednjakL Na kateri strani je ljudstvo, pričajo številke tretjega razreda: naprednjaki 93 glasov, klerikalci 32. Poprej je bilo v starejsinstvu tndi nekaj klerikalcev, sedaj pa ni nobenega več. Pater Bonaventura iz Sv. Križa je hodil dan na dan no Vel. Zaljah ter delal z vso silo na to, da bi »magali klerikalci.  Pa se je ure*
zal sveti mož ter sflofotal v svoji kuti jezen nazaj v svetokrižki samostan.
Glasbeno-zabavni večer sloven« skih učiteijišenikov v Gorici. Odkar so v Gorici, se gibajo slovenski uči-teljiščmki, da jih je veselje videti. V Trgovskem domu so priredili giasbe-no-zabavni večer, ki je vzpel v vsakem oziru jako dobro. Na vzporedu je bilo 6 točk, med njimi Auber: Fra Diavolo, ouvertura za orkester, Aljažev moški zbor »Na dan« z bariton-solo, Schubertovi »Moments Musi-cals«, Ipavčev moški zbor »Na Prešernovem domu« in druge, kar so izvedli učiteljiščniki precizno ob splošnem odobravanju mnogoštevilnega navzočega občinstva. Po sporedu je bila prosta zabava in ples. Vse se^ je izvršilo v najlepšem redu. Ves čisti dobiček dobi potrebna »Dijaška ku-hinjav. Prireditev je bila res lepa. Vsa čast učiteljišči mladini!
Za ribarstvo. Deželni odbor goriški je sklenil nasaditi po raznih goriških vodah letos 50.000, prihodnje leto pa 100.000 postrvi in drugih rib, ki jih bo dobil deželni odbor iz ribnikov barona Ritterja. Upamo, da dobe to pot tudi naše vode nekaj.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr.Viljem Baltič je prestavljen iz Pazina v Gorico, iz Trsta v Pazin pa je premeščen okrajni komisar dr. Ivan Basioli.
Tržaški državni uradniki. Shod državnih uradnikov, ki je bil napovedan za nedeljo, se je preložil na sredo, dne 8. t. m. ob pol 9. zvečer v gledališču Politeama Rosseti. Odbor se je obrnil do župana, trgovske zbornice in drugih merodajnih korporacij za podporo in dobil povsod simpatična zagotovila. Med trgovci je opažati veliko vznemirjenje.
Izpriden sin. Na prošnjo v ulici dei Verzieri št. 1 v Trstu stanujoče Marije Borsatti so aretirali v soboto njenega loietnega nezakonskega sina Humberta Lušina. ker je svojo mater ob vsaki priliki pretepal.
Svedrovci. V nedeljo zvečer ob 10. so ustavili v Starem mestu v Trstu moža, ki je nosil velik zavoj, ker se je zdel po svoji zunanjosti in svojem obnašanju policiji sumljiv. Pripeljali so ga na inspektorat v ulici Rettori. Tam so odprli zavoj in našli v njem svile, ženske plašče in drugo, izvečine vse blago zaznamenovano z etiketami tvrdke Tropeani na Borznem trgu. Ko so prišli redarji tja, so takoj spoznali, da imajo opraviti s svedrovci. Iz ulice Beecherie so bili vlomili vrata> podrli nato steno in prišli v prodajalno. Prevrtali so blagajno, toda notri ni bilo nič. zato pa so ukradli iz nekega predala 50 K in odnesli svilenim kolikor so mogli, v skupni vrednosti 4000 K. Tatovi so bili bržkone maskirani ker se je^ našel v prodajalni star cilinder. Aretiranec je neki Grudevizza, ki je bil že neštetokrat kaznovan. Pozno ponoči se je posrečilo policiji še drugega svedrovca aretirati.
Transport jetnikov. S parnikom »vvurinbrand« je dospelo v Trst iz Dalmacije pod spremstvom žandar-jev 7 moških in 2 ženski, vsi obsojeni v ječo od dalmatinskih sodišč. Moški so namenjeni v Koper, ženske pa v Begunje,
Utonil. V bližini Kopra so potegnili iz morja nekega Antona Božiča. Ne ve se ali je utonil Božič vsled božjasti ali pa se je bil tako opil, da je padel v morje.
Promet z ladjami. V preteklem letu je priplulo v Pnlj 3292 parnikov s skoro c°lo milijardo meterskih sto-tov prostornine in 770 jadrenic s prostornino 24 milijonov stotov.
Dnevne vesti.
-f Šukljetovi železniški projekti. Vsaka železnica ima svojo korist m gotovo bo kranjska dežela le hvaležna državi za vsako progo, ki jo zgradi. Na to, na dlani ležečo resnico, je Šuklje postavil svoje železniške projekte. Priznati se mora Šukljetu, da je, pri delih za zgradbo Dolenjskih železnic marljivo kibiciral iu se vsaj toliko naučil, da ve, kako je mogoče ljudem nagajati in jim škodo delati. Pokazal je to že pri belokranjski železnici. Kar je bilo mogoče, je vse storil, da bi škodoval Beli Krajini in zlasti Črnomlju. Prav do zadnjega trenotka je uporabil vsa sredstva, da bi belokranjska železnica tekla Čez hribe, kamor skoro ni priti z vozmi in kar bi bilo na veliko škodo Bele Krajine. Proga, po kateri bo tekla belokranjska železnica, je bila določena proti volji Šukljeta. Treba je bilo najprej razbiti Šukljetove spletke in še-le, ko je bil Šuklje premagan in poražen, je obveljala ta proga. Zdaj pa zahteva mož, da mu naj bodo Belokranjci še hvaležni. To zahteva v času, ko hočejo po njegovi zaslugi narediti škodo Metliki in metliški kolodvor postaviti v Rosal-nioe. Strgana vas Rosalnice naj ima prednost pred cvetočim mestom Metliko! Tndi Novemu mestu bi rad Šuklje škodoval. Koliko je že poskušal, da bi se maščeval Novemu mesto, ker gm je strmoglavila Se pri
—
vprašanju o zgradbi belokranjske železnice je spletkari], naj bi ae ko*
lodvor postavil v Kandiji. Seveda se je 6 tem le blamirah To ga pa nič ne ženira. Tudi za svojo novo progo hoče imeti kolodvor v Kandiji. Ta gorostasni predlog, ki izvira iz same maščevalnosti, utemeljuje s tem, da bi se lahko na ta način prihranil — majhen železniški most. Seveda bo Šuklje, če se bo ta proga sploh kdaj gradila, tudi s tem predlogom pogo rel. Nespametno in potratno bi namreč bilo. če bi imela država tik Novega mesta dva kolodvora, dvojno osobje in dvojne stroške, samo da bi si prihranila zgradbo malega mostu. To ve tudi Šuklje, a nagajal in škodoval bi rad Novemu mestu in zato pledira za posebni kolodvor v Kandiji. Glede Kamnika je bil previdnejši, četudi ni mogel popolnoma prikriti, da bi rajše videl progo Polzela-Dom-žale, kakor progo Polzela - Kamnik. Ob sebi se razume, da bo napredna stranka zvesto stala na strani Kamnika in da bo vse storila., kar je v njenih močeh, da se izpelje zveza s Polzele na Kamnik. Sieer pa bo poteklo še mnogo vode, predno bodo Šukljetovi žeJezniški projekti postali resna stvar in nehali biti samo sredstvo, pridobiti slovenskim klerikalcem milost in podporo vojaških krogov.
4- Obletnica! Danes je preteklo ravno eno leto, ko je glasilo ljubljanskega Škofa »Slovenec« v svoji 29. številki tako zavratuo - neusmiljeno napadel našo vseslovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda! Pod za-glavjem »Cirilmetodarija« je bil pri-občen oni znani, strupeni uvodnik, v katerem se ščuje »dobro slovensko ljudstvo« na očiten, sovražen napad Nma vsej črti« proti naši dični, dobrodelni šolski družbi z namero, odvrniti od nje vse društvenike, podpornike in dobrotnike; grozilo se je, zlorab-tjaje poklic naše slovenske duhovščine, vsem vernim katoličanom, da se ne morejo več prištevati v občestvo rimsko - katoliške cerkve vsi oni, po katoliškem obredu krščeni Slovenci, ki bi se drznili darovati družbi sv. Cirila in Metoda tudi en sam vinar!! Toliko v informacijo stvari same. In kaj je bila posledica tega nečuvenega in strupenega napada tega katoliške misli in težnje zastopajočega škofovega glasila? — Družba sv. Cirila in Metoda je pridobila ravno radi onega napovedanega, nekvalifiko-vanega boja toHko in tako odličnih podpornikov in blagočutečih src tudi med našim zavednim ženstvom, da je Slovencu« iz vsega poštenega srca prav odkrito hvaležna! Oni napad
prinesel naši družbi okroglo četrt milijona kron, kar se zrcali za večno t imenih g. Kotnik - ga. Vilhar! — Bog je pravičen — in prislovica ima tudi prav, trdeča: »da vsak oslovski glas ne pride do nebes!«
+ Kdaj bodo občinske volitve? Kakor smo izvedeli, bodo reklamacijsko postopanje in druge priprave za volitve povzročile toliko dela, da e skoro izključeno, da bi se mogle občinske volitve, vršiti že 19. marca ali 2. aprila, kakor je bilo prvotna določeno. Po naših informacijah se odo občinske volitve najbrže vršile ^A-le na belo nedeljo, dne 23. aprila.
Iz volilnega imenika. V II. volilnem razredu, ki šteje 3439 volil-cev, je okrog 900 zunanjih volilcev,
je takih, ki imajo v mestnem oko-kako majhno parcelo ali pa plačujejo kako obrtnino. Ti zunanji vo-lilci so večinoma okoliški kmetje ter okoliške in vipavske branjevke. Da ne bo nobene pomote, povemo že se-
. da so podvrženi volilni dolžnosti samo tisti volilci, ki stanujejo v Ljubljani, dočim zunanji volilci po zakonu niso primorani priti volit. Po v vednost in ravnanje volilcev. V 1. volilnem razredu, ki šteje 1508 volilcev, je po dovršenem pregledu volilnih imenikov 250 do 300 Nemcev. Reklamacij dosedaj še ni bilo tnnocro vloženih, čisto gotovo pa je, da jih bo zadnje dni vloženih več sto, zakaj že pri površnem pregledu se vidi, da so volilni imeniki zelo pomanjkljivi. Za zgled navajamo samo en slučaj: Gospod v veleugledni službi, Ljubljančan, ki biva v Ljubljani od svojega rojstva, plačuje davke, ki je bil doslej v vseh volilnih imenikih, tako za državnozborske, kakor za deželno-zborske in občinske volitve, je to pot izpuščen iz volilnih imenikov. Ta slučaj uči, naj se nihče ne zanaša na to, da je itak vpisan v volilni imenik. Zato pozivamo vnovič vse svoje somišljenike, naj zanesljivo pregledajo volilne imenike in se prepričajo, ako liso izpuščeni.
4- Reklamacijski rok. Razglas, da so volilni imeniki za občinske volitve razpoloženi, je izšel v uradnem listu dne 3. februarja in istega dne popoldne so bili ti razglasi javno nalepljeni. Dasi se je torej reklamacijsko postopanje pričelo že v petek, dne 3. februarja ob 8. zjutraj, vendar dne 3. februarja dopoldne razen vladnih in občinskih organov o uvedbi reklamacijskega postopanja še nihče ni ničesar vedel. Cisto gotovo je torej, da je bilo reklamacijsko po-
stopanje prekasno razglašeno in da so vsled tega volilci pri reklamacij-skem roku, ki ima poteči dne 17. februarja, prikrajšani za en dan. V
zakonu je natanko določeno, da morajo biti volilni imeniki na vpogled razpoloženi 14 dni od dneva uradne razglasitve. Ker pa se je uradno še-le dne 3. februarja razglasilo, da so volilni imeniki razpoloženi, se ta dan ne more šteti v 14dnevni reklamacij-ski rok, vsled tega tudi ta rok ne poteče dne 17. februarja, kakor je bilo razglašeno, marveč še-le dne 18. februarja. Potemtakem je naša zahteva, da se reklamacijsko postopanje .»odaljsa do 18. februarja, povsem upravičena, vsled tega tudi pričakujemo, da se bo tej zahtevi na ko m peten t nem mestu ugodilo.
-f- Volilni lokali pri občinskih volitvah. Kakor čujemo, se določi za bodoče občinske volitve 8 do 10 volilnih Jokalov. Namerava se baje stvar tako urediti, da bodo volilci, katerih imena ae prično z začetnimi črkami A, B, C, volili v enem lokalu, volilci z začetnimi črkami D, E, P v drugem lokalu itd. Po našem umen ju bi bila to silno nepraktična ureditev. Uvaževati je pri tem treba, da bodo vsled takšne ureditve morali na primer posamnl volilci iz Darja, iz Hradeckega vasi in Trnovega na Volišče v Vodmat in narobe, kar volileem gotovo ne bo prijetno. Upoštevati pa je treba tudi to, da bodo pri takšni razpored bi volišč in volilcev, na stežaj odprta vrata volilnim sleparstvom, ker se pač ne more zahtevati, da bi vsaka komisija poznala vsakega voliloa in naj je iz tega, ali onega mestnega okraja. Zato je naše mnenje to, naj se volitve vrše po mestnih okrajih, kakor je to bilo pri državuozborskih volitvah, in naj se v volilne komisije na raznih voliščih pokličejo zgolj volilci iz dotičnih okrajev.
-h Kaj je s političnim društvom za dvorski okraj? Na zadnjem občnem zboru tega društva se je sklenilo, da se v najkrajšem Času skliče izreden občni zbor. ua katerem se bodo vršile volitve novega odbora. Od tega časa je poteklo že par tednov, a o izrednem občnem zboru še ni ne duha, ne sluha. In vendar je že skrajni čas, da se oživi to društvo in da prične s svojim delovanjem. Vsa druga naša politična društva so že marljivo na agitacijskem delu, samo v dvorskem okraju se ne gane nihče, dasi je ta okraj eden največjih v mestu. Pozivamo torej merodajne faktorje, naj brez odlaganja skličejo izredni občni zbor, da se enkrat konča kriza v tem društvu in da se zopet prične z rednim delovanjem. — Več društveni ko v.
+ Zamolčani bal. V cesarskih dvoranah deželnega dvorca je imela klerikalna gospoda svoj prvi bal. Na stroške davkoplačevalcev so bili vsi prostori sijajno, uprav kraljevsko razsvetljeni in zabava je bila brez dvoma nad vse imenitna. »Slovenec« pa je vse to popolnoma zamolčal. Njegovi ljudje ne smejo izvedeti, da je klerikalni demokratizem samo j»e-sek v oči, dober le za to, da begajo ž njim ljudi. Ker smo mi o tej priredbi priobčili nekaj skromnih vrstic, je v klerikalnem taboru nastal ogenj v strehi. Danes zjutraj ~mo že dobili razglednico brez podpisa, v kateri nas neznani katoliški mož zmerja na vse pretege in nas vprašuje: »Ali naj se mar na ples v cesarski dvorani vabijo cigan;rce in prodajalke in branjevke, pa ištarji in šribarji?« — Mi pa smo mnenja, da so cigararice, prodajalke in branjevke, pa Šuštarji in šribarji ravno-tako ljudje, kakor vsak drugi in če so klerikalcem drugače dobri, bi jim lahko bili tudi pri takih prilikah.
;— I*eto notarsko mesto v Ljubljani. Naredbenik pravosodnega ministrstva II. iz 1. 1911 prinaša naredbo pravosodnega ministrstva z dne 2G. januarja 1911, s katero se v okrožju deželnega sodišča ljubljanskega ustanavlja peto notarsko mesto z uradnim sedežem v Ljubljani.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica. G. dr. Andrej Fer-jančič, c. kr. dvorni svetnik v p., je podaril Simon Gregorčičevi ljudski knjižnici večje število slovenskih knjig. Rodoljubnemu darovalcu iskrena hvala!
— Meščanstvo. Tukajšnji j>o-sestnik g. Peter Matelič je dobil ljubljansko meščanstvo.
— Razpis vojaške ustanove za dekliško balo. Razpisana so 4 mesta ustanove grofa Franca Codroipa za dekliško balo za vojaške hčere. Natančni pogoji za prošnjo so razvidni iz tozadevnega razpisa, ki je javno nabit na mestni hiši ljubljanski.
Nabori na Kranjskem bodo: V Radovljici 1., 2., 3. marca; k naboru jih ima priti 576; v Kranju 4.. 6., 7. marca (435); v Tržiču 9 marca (120); v Skofji Loki 11., 13., 14. marca (527); v Kamniku 16., 17. marca (376); na Prevojah 18., 20. marca (308) ; v Velikih Laščah 22. marca (196) ; v Ribnici 23., 24. marca (350); v Kočevju 27., 28. marca (380); v t Črnomlju 30. marca (165); v Metliki 1.
aprila (135); v Rudolfovem 3., 4., Sk aprila (508); v Žuzemperku 6. aprila
(180); v Trebnjem 8. aprila (100); v Mokronogu 10. aprila (197); v Kostanjevici 12., 18. aprila (215) ; v Krškem 19., 20. aprila (326); v Radečah 22. aprila (173); v Litiji 24 . 25., 26. aprila (435); v Višnji gori 28., 29. aorila (232); na Vrhniki 29., 30. marca (276); v Ljubljani, izvzemši mesto Ljtfbljano 1., 3., 4., 5. aprila (669); v Ljubljani, za mesto Ldub-ljano 6., 7., 8. aprila (589); v Ilirski Bistrici 9., 30. marca (220); v Postojni L, 3. aprila 4(37); v Vipavi 4., 5. aprila (280) ; v ložu 7. aprila (160); v Cerknici 8. aprila (160); v Idriji lO., 11. aprila (315); v Logatcu 19. aprila (180). Pristavekr Za Ljubljano se vrše torej nabori dne 6., 7. in 8. aprila. Dne 6. aprila pride k naboru L in II. razred domačih, dne 1. aprila III. razred domačih in I. razred tujih in 8. aprila II. in III. razred tujih nabornikov.
Zmrznil. Ze kake 4 tedne sem so opazovali domaČi, da 681etni, v Mengšu stanujoči upokojeni držav-noželeznični paznik Anton Koman ni popolnoma pri zdravi pameti. 3. t. m. dopoldne je šel po Mengšu v različne trgovine kupovat malenkosti in izpil tudi nekaj žganji*. Potem je šel domov, kjer so ga videli na dvorišču. Ko je prišla njegova žena krog 9. zvečer od dela domov, ga je šla iskat, našJa pa ga je 6>le ob 4. zjutraj v praznem in odprtem hlevu zmrzlega. Pogrešajo pa tudi 30 K ki jih je imel umrli Koman v usniati denarnici pri sebi. Najbrže je denar zgnbil ali pa skril, ker je imel navado, da je denar včasih skril na takih prostorih, da gra je pozneje sam t*"žko našel.
Tatvine. Gostilničarju Francu Šuštnršiču v Zapužab so ukradli tatovi 1. t. m. zvečer iz odprte omare 120 K. Na sumu, da je to tatvino izvršil, je neki 40 do 461etni potepuh, ki je ta dan pil žganje v gostilni. T«* t je srednje visok, močan, z dolžini rdečim obrazom, s Črnimi lasmi in črnimi brkami ter je bil temnosi-vo oblečen in je imel moder površnik ter star črn trd klobuk, govoril je slovensko s hrvaškim naglasom. — V Škofji Loki je ukradel neznan tat gostilničarki Šubieevi iz gostilne 14 kg slanine, vredne 24 K. — V Tržiču je prišel neki čevljarski pomočnik skozi odprto okno v stanovanje Ferdinanda Toporiša. odprl kovčeg ter odnesel od tam shranjenih 230 K, nato kovčeg lepo zopet zaprl in se poslovil. Obiskal je potem več go-sti-lt n in plačeval tudi za druge. Ostanek 17 K je zakopal v nekem jarku blizu svojega stanovanja.
V Ratečah na Gorenjskem so našteli 137 hiš. številk, 145 strank in 748 prebivalcev. Med temi so 3 Nemci, 1 protestant. Ljudstvo je padlo za 20 duš. ki so v tujini. Tudi živina je padla, posebno drobnica. Nad 200 duš je pa še po svetu — s trebuhom za kruhom.
Lepo zimo Imajo v Ratečah, kar je za ondotne razmere nekaj posebnega. Cesta kopna, telob cvete, opazili so že metulja. Vsak dan, osobito ob nedeljah in praznikih dohajajo tujci, da si ogledajo klanska jezera in se nadivijo ob vrhovih Julijskih alp. Domačinom ni taka mila zima po godu. ker nič ne morejo zaslužiti z vožnjo lesa.
Hudobni »Duh« v pasti. Meseca oktobra leta 1909 so se prav pogosto pojavljali tatovi po Dolenjskem in okoli Brežic. Tako je bil vzet Vinccn-eiju Pustovrhu iz Ljubljane med vožnjo iz Vidma v Brržice en potni kovček z vsebino okoli 300K,Jnrju Petri-ču v Zgornji Ribnici obleke za 200 K, Francetu Ćebulju v Kostanjevici obleke in zlatnine za čez 150 K; — Alojziju Sehaubergerju ua Impolei en bi-eikelj In mnogo kovaškega orodja; v Radni s poštnega voza cel zavoj blaga in orodja. Pa tudi v ljubljanski okolici se je izvršilo v istem času več tatvin. Na Brezovici je bilo Janezu Pezdiren vzetega več starega denarja in zatnine v vrednosti par sto kron, Jakobu Koprivcu na Bluzi pri Podpeči pa obleke in denarja za čez 200 K. Vkljub vsem varnostnim odredbam se ni moglo priti storilcem na sled, ker so se pojavljali danes tu, jutri pa čisto drugje. Nazadnje je zasačilo orožništvo nekega Štefana Ko-meričkega, ko se je ravno peljal mimo orožniške nostaje v Jesenicah na kolesu, ki je bilo ukradeno Sehaubergerju. Komerički namreč zaradi goste megle ni videl orožniške postaje, drugače bi ne bil vozil tam mimo. No, Komerički je izdal svoja pajdaša Štefana in Matijo Duha, dva znamenita tatova, ki se držita vedno v Zagrebu. Kmalu potem so prejeli Brežiški orožniki štiri brezposelne osebe in jih oddali sodišču v Brežicah. Eden je bil videti zelo bolan ter je prosil, da 60 ga oddali v bolnico. Toda prvo noč je pobegnil. Pozneje se je geJe zvedelo, da je bil to znameniti fttefan Dub. Med to č>tvorico jo bil tudi njegov brat Matija Duh. Cez dolgo potem se je posrečilo zagrebški policiji zjrrabiti Štefana Duba. za kateretra «ao se zanimale tudi hrva&he sod nije. Ko pa je bil v preiskovalnem zanoru v Zagrebu, je porabil ugodno priliko, ko so nanj premalo pazili, in je nSel
I iz zapora. Dne 9. decembra lani se je vračal iz Amerike domov Ive Matije-vič, posestnik v Selu Hrastovee pri Petrinji. Pri sebi je imel 380 dolarjev (1900 K) amerikanskoga denarja in za okoli i00 K avstrijskega. Na Zidanem mostu je čakaje na vlak zaspal v čakalnici. Med spanjem pa mu je zmanjkala denarnica z vsem denarjem. Dne 5. decembra je bil prijet v Ljubljani Štefan Duh v družbi nekega Behcka radi igranja hazardnih igef. Ker se je pa izdajal za Štefana Širmerja in se mu ieranje hazardnih iger n; moglo dokazati, kakor tudi Behku ne, sta bila 7, decembra **ui oba oproščena in izpuščena iz zapora, na kar "»ta se najbrž podala na Zidan most in izvršila tatvino. Dne 15. decembra sta bila zopet oba v Ljublin-ni in ju je policija radi suma, da vendarle ijrrata hazardne igre, vnovič aretovala. Ker sta se s silo upirala, sta bila oddana dež. sodišču. Pri njih so našli in sicer pri vgakem po več sto kron denarja in mnogo nakupljene čisto nove obleke. To je zbudilo sum, da sta ta dva ukradla Matijevi-ču 2000 K. Med tem so prišli pa tudi stari grehi Štefana Duha na dan, ko se mu je dokazalo, ia on ni Sirm°~\ Zdaj sedi ta nadležni in nevarni »hudobni« Duh v deželnosodnih zaporih in menda nima upanja, da bi **opet pobegnil.
Iz bolnice usmiljenih   bratov v Kandiji. Zdaj je odšel tudi dr. Horen in nima ta bolnica zopet nobenega zdravnika. Najprej dr. Linhart, zdaj dr. Horen. Mislimo, da bo vstal pn usmiljenih bratih težko kak-zdravnik, ker ima vso odgovornost, malo plače, — komande pa čisto nič. Kaka škod * je to za vso Dolenjsko! V ženski bolnici nobenejra zdravnika, v moški no benepra. Sieer bi pa moral imeti v ta ko veliki bolnici kakor je v Kandiji po en zdravnik po noči in po dnevu in šp<~kcijo in bi moral stanovati v bolnici.
Zaključek I. tečaja na novomeški gimnaziji je bil 31. prosinca. Padlo je dijakov skoraj 40 odstotkov. Osmo-šolci imajo v&i od kraja slab red v nravnosti. kr»r so nekoč plesali pri plesnem poduku nekaj minut skupaj z gospodičnami. Meščani pa splošno jrovorč, da imajo osmošolci le zvAo slab red v zadržanju, da bodo morali plačati — takso pri maturi. — Ari-stida ne bodo več brali na gimnaziji, ker ima priimek »iustus«, ta priimek pa bodo v oči ravnatelja, dr. Ažmana in pa štiriperesno deteljo, bivše »Savane«, zdaj zagriz°ne klerikalce prof. Severja., Stoparja, in še druga dva, ki jih danes iz usmiljenja zamolčimo. Aristida so odstavili z gimnazij A krat, ko so sklenili, da dobod n dijak 16 ur karcerja. ker na fe. ve? je prof. Severja ni šel na kateder 'dogo pisat, drug na je dobil - ee- 4 ure karcerja, ker je znatno množino in skozi dalje časa kradel. O Aristi-des, rad izgineš z gimnazije kaj ne; odkar se ne daruje več boginji »Jnsti-tia«, marveč boginji »Politika«.
Streljanje na gimnaziji v Novem mestu. Dne 4. t. m. je prišel nek nad-poročnik — inštruktor v streljanju in je ukazal: »Nachmittags um iwei Uhr alle im Gvmnaeium gestellt zu sein«. Ta vojnški ton in jezik tega povelja je večino dijakov preplašil, da so izstopili od streljanja. Dijakom, hvala bogu, zdaj še ni potreba poslušati tega tona. Nazadnje pa, čemu bi ugodili državi, ki vzame vsakemu za par minut plesa z dostojnimi gospodičnami kar — po 30 K in ki je kriva, da utegnejo trajati posledice še na visoki šoli. — Novomeščani, podpirajte dijake!
Ogenj v Gorjancih* Na večer pred svečnico so videli ljudje v Pangerč-grmu na Gorjancih precej velik požar, ki je pa hitro ugasnil. Zgorela je koča Ivanu Šašku, ki ima okoli 500 kron škode, vendar je za toliko tudi zavarovan. Pri Šašku je v zadnjih letih že opetovano gorelo, kar bi kazalo na hudobno roko. Šašrk je velik siromak. Pred dvema letoma je šel v Belokrajino na semenj ter je kupil kravo. Ker pa vsled siromaštva ves dan ni nič jedel, je na vrhu Gorjancev omagal se vsedel v sneg in zaspal. Po noči je bil strupen mraz in drugo jutro so ga našli v snegu. Obudili so ga še, toda prsti na obeh nogah so mu zmrznili ter so mu jih morali odrezati.
Ljudsko štetje. Mesto Idrija šteje po zadnjem ljudskem štetju 6101 prebivalcev proti 5729 prebivalcem v letu 1900.
Ii Lozie nad Vipavo. V nedeljo, dne 12. svečana ob 3. popoldne bo v bralnem društvu »Tabor« javno predavanje in sicer o različnih za kmeta zelo važnih postavah. Predaval bo član društva g. dr. Celestin Jelenec. Po predavanju udarja društveni tamburaški zbor.
Smrtna kosa. Iz Kozine smo dobili brzojavko, da je danes zjutraj umrl znani župan v Materijah v Istri g. Gašpar Kašteli e. Posrreb bo v četrtek dopoldne ob 10. Pokojnik je bil vrl narodnjak, ki ie mnocro storil za slovenko stvar v Istri. Blag mu spomin.
Monulrnor Welfta v Ameriki. Znani načelnik  klerikalne Zadružne
zveze v Celovcu, monsignor IVeisa, ki je klerikalne posojilnice v rečeni zvezi ogoljufal in okradel za več milijonov kron, je srečno prišel v Ameriko in živi v državi Minnesota. Poročajo, da se je pismeno obrnil do celovškega škofa, naj mu dovoli še nadalje brati mašo!
Policijske raznoternosti. Ko je minuli teden čuvaj v Mestnem Logu zasačil pri pobiranju drv neko dni-narico in io zaradi tega grajal, ta vrže drva vanj in ga poleg tega še temeljito ošteje. — Na Bregu je izgubil nek deček zavitek, v katerem je bilo dva para rokavic, gledališka havbica in še nekaj drugih reči v vrednosti okoli 12 K. To je našla neka 161etna deklica ter vse reči obdržala zase. Policija jo je izsledila ter ji odvzela vse, česar še ni bila okvarila, odnosno poskrila. — Na Marije Terezije ?esti je preteklo noč stražnik naletel na nekega pijaneka, ki je ležal bosonog na cesti in ukal, kar je mog: d. Stražnik mu je preskrbel prenočišče. Zaradi tepeža je predsnočnjem stražnik na Sv. Petra cesti prijel nekega brivca in tekega dninarja ter ju odsedel v zapor. — Zaradi 'berače van ja po gostilnah je v soboto ponoči stražnik aretoval 311etnega oženjenega dninarja Jakoba Goršeta iz Želiinlje-ga. Navedenec je bil že zadnjič prijet, ker po hišah po Wolfovi ulici sumljivo stikal. Goršeta zasleduje tudi tukajšnje okrajno sodišče v policijski tiralnici zaradi suma goljufije in tatvine. Nadalje sta bila zaradi postopanja tudi aretovana 461etni že ponovno preclkaznovani dninar Gregror Fortuna iz Gorenjskega in lioletna Uršula Gerjevič iz spodnjega Sta-jerja. — Dne 30. m. m. je ukra-del nek loletni ključavničarski vajenec v družbi svojega mlajsrga bratca z mreže pri mestnem drsališču fine dr-salice z jermeni vred. Policija je bila o tatvini obveščena po brezimnem pismu in je drsalice pri navedenima dečkoma res našla in zaplenila. Cigar so, naj se z<rlasi pri policijskem uradu soba št. 5. Nekaj navedenih aretovancev je bilo kaznovanih policijsko, drugi pa pridejo pred sodišče.
Kar jt iskal, to je dobil. Včeraj popolnoči je bil v neki tukajšnji gostilni nek vinski bratec zelo glasan in ko ga je gostilničariea pogovarjala, da naj bode mirne krvi. ker kmalu pride stražnik, je začel zabavljati na vse strani. V tem stopi stražnik v gostilno, kar vinskemu bratcu ni ugajalo, marveč je še naprej svojo trobil, potem pa odšel. Ob treh zjutraj je pa prišel pogumnež zopet pred gostilno ter začel toliko časa glasno ukati, da je bil odveden v zapor.
Tatvina v Rudniku. Včeraj je nek hlapec izvabil v Rudnik delavca Blaža Zeleznika, s katerim sta pri neki pose&tniei prenočevala. Ko se je Zeleznik zbudil, je opazil, da mu manjka 6 K vredna žepna ura, 4 K vreden klobuk, kakor tudi denarnica s 56 K, a njegrovega spremljevalca pa je vzela noč. Tudi pose^tnieni hčerki je poštenjakovie odne- -1 denarnico, v kateri je imela 1 K 40 v denarja.
Drlavsko gibanja. Včeraj se je i južnega kolodvora odp^ljftlo v Ameriko 68 Macedoncev in 29 Hrvatov, nazaj je pa nrišlo 112 Hrvatov in 31 Slovencev. V Bregene se je odpeljalo 19 Hrvatov.
Narodna ctrnmbo.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Trebnje in okolico ima svoj redni občni zbor dne 9. svečana t. 1. ob pol 8. zvečer v sobi bralnega društva.
Za družbo   sv. Cirila in Metoda
se je nabralo od osobjn trg. g. Stupice na svatbi g. M. Banda 15 K. — Ob crodovanju vesela družba v Spod. Šiški naši družbi 2 K 50 v. Hvala!
Društveno neznanim.
Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko se vrši dne 21. februarja t. 1. ob 6. zvečer v muzejski predavalnici (Rudolfinum).
Trgovsko društvo »Merkur« je imelo snoči svoj redni letni občni zbor. Podpredsednik se je spominjal v toplih besedah v minulem letu umrlih članov Jerneja Bahovca, Frana Schantla, Alojzija S:ichsa, staroste kranjskih trgovcev Frana Omersa in velikega dobrotnika podpornega sklada Janka Treka, ki je volil skladu 50.000 K. Na poziv I. podpredsednika so se dvignili navzoči člani v znak žalosti raz sedeže. Iz poročil drugih funkcijonarjev povzamemo, da je društvo tudi v preteklem letu krepko napredovalo. Delovali so vsi odseki z velikim vspehom, tako redakcijski, pevski in učni odsek, posredovalnica kaže velik prirastek na vseh pol.iib, uspešnih posredovani izkazuje 109 več kakor lani. »Merkur« je pa nadalje skrbel za razširjenje obzorja trgovskega stanu tudi s potovanji, tako v Zafirreb in v Idri.io. in z dobro urejeno knjižnico. Podružnica v Kranju šteje 1 ustanovnega elana, 49 rednih in 7 podpornih članov. Društvo šteje sedaj 1 častnega dlana,
2 ustanovna, 553 rednih tn 8 podpor-   lem osim sa Jt potrudil odbor in pa
nih članov. Dohodkov je imalo dru- klical v Novo mcrto nekaj strokov stvo v preteklem letu 16.178 K 80 v,   njakov is različnih strok, ki so častno
izdatkov pa 10.484 K 31 v. Društveno premoženje znaša 41.279 K 91 v. med temi všteto za trgovski dom 24.497 K 69 v in podporni fond 13.025 K 91 v. Pri sledečih volitvah so bili v predsedstvo izvoljeni per acclamationem za predsednika cesarski svetnik g. Murnik, za I. podpredsednika g. A. Lilleg, za II. podpredsednika g. Derčar in za predsednika društvenega razsodišča g. dr. Triller. Odbor se je volil po listkih in so bili izvoljeni iz vrste samostojnih trgovcev gg.: Ivan Jelačin, Ivan Kostevc, Ivan Mejač, Ivan Samec, Andrej Sa-rabon; iz vrste >otrudnikov gg.: Pa-
lsvrsili svojo nalogo. Dasi je bilo občinstvo napram tem prodavanjem precej malomarno, vendar as bodo nadaljevala tudi v bodo6e.*IVe«lsu-ve narodnih iger« slasti Jurčičevih dramatizacij, so pokazale, da imamo v Novem mestu izborne diletanta; istotako je salonski orkester častno izvrševal svojo umetniško nalogo. Govornik se zahvaljuje vsem činiteljem, ki so požrtvovalno sodelovali pri tem vainem kulturnem delu, in želi, da bi društvo tudi v bodočnosti vršilo pred vsem svojo kulturno misijo v Novem mestu; to je njegova sveta dolžnost, ker kot izključno za-
vel Fabiani, Avgust Jurjovec, Fran bavno društvo sa samo eno kasto pre-Kovač, Hanuš Krofta, Ko rad Lisac,   bivalstva bi izgubilo moralno pravico
Ignacij Novak, Josip Šelovin, Josip Ti čar, Ljudevit Vašič, Ivan Volk; iz vrste podpornih Članov gg.; Fran Golob, dr. Viktor Murnik, dr. Fran Windiseher; revizorja gg.: Anton Dečinan in Avgust Peruzzi. Pri slučajnostih je urgiral g. Verbič, da se konstituira v odboru odsek, ki naj dogovorno z Matico Slovensko priredi trgovsko terminologijo. I. podpredsednik g. Lilleg je obljubil, da bo stopil odbor tozadevno v stik z Matico Slovensko in končno še po udarjal, da društvo ne išče gmotnega dobička pri založit vi razglednic s Trčkovo sliko ,marveč hoče s tem le ohraniti velikemu dobrotniku slovenskega trgovstva trajen spomin.
Narodna   čitalnica   v Ljubljani
priredi svoj VII. plesni in zabavni večer v soboto, dne 11. t. m., na kar vse p. t. obiskovalce uljudno opozarjamo.
Upravni   odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« je   sklenil v svoji zadnji seji med drugim, da dobivajo »Zvezdni«   člani   še nadalje brezplačno »Zvezdno«   glasilo »Pjevački Vjesnik^ ; stori ^e vse potrebno, da se aktivirajo  »pevske župc«, pred vsem ljubljanska, tržaška, goriška in Štajerska, da se pospeši in-enzivno delo. V dosego kar najožjega stika s pevovodji pevskih društev se bo korespondiralo   o »Zvezinih« vprašanjih naravnost s pevovodji ter Te jim bo izpo*doval prost   vstop k vzornim ljubljanskim koncertom; obenem se jim povrne del potnih stroškov; pred koncerti naj bi se vršili sestanki pevovedij s predavanji. »Zveza« bo šla nadalje društvom na roke pri sestavi vsporedov ter jim na željo preskrbovala soliste za njihove koncerte. — V Ljubljani se ima ustanoviti arhiv za muzikalije, iz katerega -se bodo posojevale društvom proti neznatni odškodnini note. — Vsako lito se izdajo poročila o srlash^ni literatu-H; »Zvez;,  posreduje skupno naročanje »Novih akordov«. — Preskrbeli se bodo sodelavci   pri jugoslovanski enelkloprdijl, v kolikor se tiče slovenske glasbe. -    Društva  se   pozo vejo potom okrožnice na poset »Hlaholo-ve« slavnosti v Pragi in na sodelovanje v »Zvezi«. — Izmed važnejših in-.eroih zadev je omeniti, da je odbor "izvolil iz svoje srede ožji   odbor, ki apravlj,- U to de, dalje artistični
Ul organizacijski odse k. G. Pavel Go-rup je odložil odborništvo, kar se je vzelo na znanja. Glasbeno društvo -»Ljubljana« je naznanilo, da se ne smatra »Zvezdnim« članom. — Blagajnikovo poročilo izkazuje o »Zvezdnem« koncertu dne 4. decembra 1910 prebitek v znesku 246 K 25 v.
Novo mesto. Dne 14. januarja t. I* se je vršil v »Narodnem domu« občni zbor novomeške »Narodne Čitalnice« za ukoče I "to. Ob 9. uri zvečer je otvoril zborovanje t. č. predsednik g. prof. Dav. Majcen ter vse navzoče prisrčno pozdravil, osobito častnega Člana   društva   g.  not. dr Poznika, i^nega izmed ustanovnikov »Narodnega doma-', ki y veliko žrtvoval za napredek narodne in napredna stvari v Novem mesta. Na to se je predsednik spominjaj najvažnejših dogodkov minulega leta. Izvajal je v listu to le: Narodna Čitalnica je kulturno društvo in ima kot tako za Novo mesto velik pomen, katerega bi   se moral zavedati zlasti vsak slovenski Inteli-gent, ki živi v Novem mestu.  V preteklih dvrh letih, odkar je bil na čelu društva sedanji odbor, se jo Čitalnica v polni meri zavedala  tega svojega velevažnega zvanja. Imela je v svoji bralni sobi na razpolago do TO slovenskih in slovanskih   časopisov in revij, razmeroma bogato   hrano po sam 0 izobrazb i stremečim Novornr-šča-nom. Knjižnica Šteje do 1000 zvezkov, večinoma   leposlovne   vsebine; prva naloga Čitalnice v bodočnosti pa bo, da se ustanovi zraven te lepe beletri-etrične zbirke še znanstvena knjižnica, ki bo obsegala najvažnejša domaČa in tuja znanstvena dela   iz vseh strok človeške znanosti. Tako bo či-
do obstanka. — Iz poročil tajnika g. Kudra in blagajnika g. Kompareta je občni zbor razvidel, kako je vršilo društveno poslovanje v |»o v0b-nostih. Financijclno stanje društva je povoljno; ker so najvažnejše investicije v svrho prenovitve društvenega doma dovršene, se bodo društvene finance v d ogledne* u času tako izboljšale, da se bo moglo za kulturne potrebe potrošiti dosti več nego doslej Na predlog revizorja g. Lapajaeta se je dal odstopi vsemu odboru absolutorij. Na to se je vi šila volitev novega odbora. G. dr. Pozni k pozove dosedanjega predsednika, da prevzame zopet predsedstvo in vodi društvo v istem duhu kot doslej. Ker se pa g. predsednik odpove tej časti se mu izreče na predlog g. dr. Pozni-ka zahvala za njegov trud v korist društva. Na to se je izvolil za predsednika g. sodnih Albert pl. Levienik. za odbornike pa <nr. Z vrit ter, Kompa-re, $ rko. Zidar, Kalčič, K^stelic. Kuder. Zborovanje se je zaključilo ob 11. uri zvečer.
Prosveto.
Slovensko    deželno gledališče. Danes, v torek, se poje drugič za par-
abonente velika jugoslovanska opereta »Baron Trenk« pri navadnih operetnih cenah. — V soboto se igra prvič na slovenskem odru Franca Herezega izvrstna komedija »Na do* lovskem gradu«, ki se vrši v vojaških krogih. — V operi »Boheme« nastopi slovenski tenorist g. Pavei Gosar kot »Rudolf«. — Drama pripravlja Gerh. Hauptmanna »Voznika llen-sehela«, opera Gounodovega »Fausta«, opereta pa Leharjevo »Veselo vdovo. — V kratkem bodo gostovali na našem odru gg. vitez Cammaro-ta, Jastrzebski in Kram pera iz Zagreba v treh raznih vlogah.
Slovensko gledališče.     V soboto se je vprizorila po preteku par sezij tragedija v petih dejanjih: Marija Stuart, spisal Fr. Schiller, poslovenil Fr. Cegnar. Hvalevredna je misel, da se vprizarjajo klasične igre, le škoda, da sta v seriji samo en ali dva večera posvečena klasikom. Uprizoritev je bila vestna in se je popolnoma približala tragediji sami, kar spričuje, da imamo dramo, da ni na robu propada, temveč nasprotno, dviga se vedno in  danes  stoji visoko nad opero in opereto. Za vzor služi lahko marsi-kakemu gledališču in vsakdo mota 8 ponosom zreti na njena stvarstva. In kar je glavno, večina članov ao domači in — Slovenci.    Elizabeto, angleško kraljico, je izvedla do nijans eksaktno ga, Danilova. Pogodila je oni sestrsko-satanski značaj naravnost fino. Toalete njene so izbrane, žal da ne moremo istega trditi o njenem kraljevskem spremstvu. Gdč. S e t f i 1 o v a   predstavljala   je na-slovno vlogo. Ta umetnica se nam zdi posebno prikladna za to vlogo, ki ji gotovo leži izmed vseh klasičnih najbolje pri srcu. Posebno učinkovito je izvedla prizor v parku, združen z ino-uologom na oblake. Občudovati moramo njeno pridnost za učenje vlog, niti   vezana   beseda ji ne dela najmanjših težav. liana Kenedi, Marijina dojnica, dobila je uprav čustvene iuterpretinjo v gospodični Wi ntro-v i, ki ji je znala vdahniti skoro več, kot je hotel Schiller sam. Mortimera igral je to pot g. N u č i č.    Z veliko pridnostjo vrgel se je na studiranje te težke vloge in z mirno vestjo lahko stopi ž njo na repertoarju pred najstrožjega cenzorja in ne bode mu mogel nihče odreči umetniškega pojmovanja klasičnih vlog.     Posebno briljantno   je   izvedel prizor v četrtem dejanju, predno se zahode. Edino kar bi   znalo koga motiti na njegovem Mortimerju, bi bile na nekaterih mestih prehlastne in nepotrebne geste, ki se naj jih varuje. Odlikoval se je v   vsakem   oziru tudi g. S k r b i n-
snal s zatro*
sta vlogo da valjava. Pohvalno nizao a«. Aiasseka, Kriiaja, Packa, G rosa a, Molka in Drenov ea Služabnice škotska kraljica naj U aa zavedale tenke nalaga in naj ee ne smejejo čas razna v najrevnejših treaotkih. Obsedna Marija naj bi bila v svrho iluzije pisana in ni treba kazati občinstvu praznega papirja. Dvor angleške kraljice pač ni bil v nobenem oziru dostojen kraljico.
šok, ki ji igral Vilelma Cecila, baro-talniška knjižnica prava duševna za- na Burleigh. Dobro razume privesti kladnica za Novo mesto in okolico, do višine momente, kjer je treba ra-Iskreno zahvalo ?e izreči slavni no- čunati na hladno zastavljanje tipnih vomeški hranilnici, ki s stalno podpo- « vprašanj. Izvrsten je bil Marijin čn-ro omogoenje lepi napredek edino no- vaj, Amia Paulet, ki ga nam je novomeške javne knjižnice. Stalna teč- dal g. Bukšel, kateremu dela veka v programu vsak^a kulturnega »na beseda le očitne težkooe. Go* društva morajo biti poljudno znan- »pod Danilo je bil kot Robert atvena predavanja, ki populariznjejo Doublev, grof Leieester, posebno T srčnost in nične rezultat*   Tudi  v . sadaiem prizora na mestu. To pot Ji
Koncert »Glasbene Matice«. Malo je število vsakoletnih koncertov prirejenih od »Glasbene Matice«, a
tem večji je njihov pomen za razvoj nase glasbene literature.   Ona doba, ki nam je donašala rasne oratorije, je minula in zdi se nam, da smo v predsobi velikih zakladnic, ki so do sedaj samevale brezplodno. Sli smo bili mimo njih, zroč na bogastvo drugo rod cev, biserov v nas samih pa nismo zapazili. Kako tudi?! Nikogar ni bilo, ki bi si bil upal odpreti vrata naše zakladnice, vrata naše moderne mu zike. Mala provincijalna pevska društva niso imela toliko življenske sile in so prepevala, kakor Še tudi prepevajo one stare »h&uerj««, »Glasbena Matica« je gojila najvišjo muziko in naša moderna zdela se nam je kot past irka od vseh zaničevana, od vseh preži i ana, vsak se je obrnil od nje s predsodkom ah kaj, saj naši muziki tako ne spravijo ničesar skupaj, kar bilo vredno poslušati. Med temi časi pa so korakali naši skladatelji - mladini nevstrašeno naprej, prepričani, da mora priti tudi doba njih pravic, doba njihovega vpoštevanja. Dolgo je trajalo predno smo se zavedli tega, da imamo nekaj, kar lahko imenuj, mo biser. Ko je začela izhajati pred dvema letoma priloga »Novih Akordov«, smo imeli v vsaki številki priliko citati opomine pevovodjem, da naj se ozirajo na   moderne skladbe, naj jih nče in izvajajo. In skoro smelo trdimo, da je uprav zasluga »Novih Akordov«, ki jih naši glasbeno-naobraženi ljudje veliko premalo podpirajo, da si je tudi »Glasbena Matica« napisala kot svojo prvo nalogo, seznaniti Slovenec z našimi glasbeniki, poiskati to, kar je v nas in se diviti čudu, ki nam je bilo dosedaj zastrto. Hvala bogu. doba, ko postanemo tudi na tem ped j u samosvoji, bliža se i naglimi koraki in neizrečno j se je veselimo. Toda še v drugem oziru bo nam to v korist. Skladatelji se noprimejo z novimi močmi, s potroje-nirni silami težke naloge in vstvarja-li nam bodo de!a, ki bodo   šla tudi o reko meja naše ozke   domovine in nam donesla priznanje   tudi izven ioraa. — Se nekaj splošnih opazk se nam zdi potrebnih k oni   razlagi v ->Slov. Narodu« od   srede, dne 1. februarja 1911. Kot prva skladba se je izvajala Ferjančičeva »Tone solnce, tone«. Besedilo je zložil mož, ki vse *vojo žive dni ni videl, še manj pa občutil sreče. Priklenjen, navezan na ■svoje življenske razmere ni mu nik-lar vzšlo solnce radosti. Tako sapeti more le duhovnik, ki čuti pezo lastnega poklica in ta duhovnik bil je — Simon Gregorčič.   Sorodne duše se najdejo povsodi in duhovnikovo besedilo vglasbil je duhovnik Ferjančič. Ista duševna ubranost, isto občutenje, isti izliv trpeče duše. Skladba je vznesena, v nji je izražena jasna misel, slikanje je prav dobro, edino zadnja dva takta se nam zdita ne čisto posrečena, a učinkujeta kljub temu dovoljno. Na besedilo Lj. Poljančeve ustvaril je dr. Gojmir Krek krasno skladbo, v kateri smo občudovali /last: slikoviti drugi del. Ponavlja se isti *ootiv kot je v začetku, samo s to razliko, da je v njem s^daj izražena globoka resigrnacija.  Največ izrazitosti vsebuje stavek »tudi ti boš nosil, ah, nosil v srcu celi cvet«.   Na dramatičen način slikata bas in alt vso pezo strašnega bremena   dušne praznote zapuščene devC, tenori pa z zateguje-nim motivom skušajo pezo še povečati, a po 4 taktih se umiri duša in v c - molu izzveni zadnji stavek »v srcu veli ev*f*, mirno a globoko učinkujoč*. Kakor je »Tam na vrtni gredi« temna in težka zasnova, tako lahka in iasna je druga Krekova skladba »Kakor bela golobica«. Primera, kakor jo je napravil pesnik v tekstu, posr-čila "S je tudi skladatelju nad vse ugodno. Vi takt učinkuje stopnujoče in naglasi dosežejo svoj namen. Pesem je ugajala tako selo. da se je morala ponavljati. Jakob Aljaž Je bil zastopan « dvema zboroma.   Boljši v vsakem oziru t«ko v tehničnem, kakor tudi v zarmftljenosti. je gotovo »Divna noc«. Pesnikove besede nalle so isti odmev v sklndstelju. To delo je jasna Gregorčičeva in AHaieva poezija in čudimo se, da ni bilo občinstvo dovzetno za to veličastno skladbo. Moški zbor »Zskini du&a« izkazuje manj zanosa in fflohočine. zato na je znnpnjcst bolj nestrobsrvna, lahko  in učinkujoča. Holospev ss nekako približuje onemu, ki smo ga slišali v sborn »Na dan« in soliti ima pf»v srečno polje, na katerem lahko privede svojo umetnost do veljave. Ferdo Jnvaneo nas le prestavil s svojim fborom »Pastire v r%> mantlčnost planinskega pastirskem Mvljeaja. Prost skrbi, vat*, ukajo*
kraljestva ta svoje zadovoljstvo in brcsskrbaoat. V Ijooaom dvoaps dveh pastirčkov, ki jih spremlja i moški zbor v pp., Uai eela zakladnica dušnih izlivov in uspeh  te skladbe se lahko prorok oje vsakemu pevskemu zbora.   Gerkieev »Rožmarin« za dva soprana in alt s apremljevanjem klavirja vsebuje v veliki  meri ono tenko dnino resigaaeijo, ki se vije kot rdeča nit skozi vsa njegova dela. Posebno močno stopa na dan v so los ne vu zborov »Lahko noč«. Človek ima občutek, da mu poči srne ob vzdiha »— a jaz sem truden tako...«. Tehnično sta obe skladbi dovršeni in veliko prednost daje Gerbičevim skladbam zlasti to, da so pisane v primerni leži, le enkrat ali dvakrat se po-vspne do skrajne tenorske, oziroma sopranske meje. Te lepe lastnosti pogrešamo pri mlajših skladateljih, ki naj blagovolijo tudi na to ozirati pri svojih delih. Novo življenje zaplulo je po žilah,ko smo zaslišali akorde našega najmlajšega skladatelja Emila Adamiča. Zaljubljen mladenič stoji pod oknom svoje izvoljenke in jo prosi »dekletce ,podaj mi   roko, poglej mi, poglej v oko«. Up, nada, veselje a obenem težke, zle slutnje zvene iz teh lepih zvokov.   A ne   more obdržati sladke skrivnosti, da ima ljubico, sam zase, mora jo na vsa usta oznaniti Šir nem u svetu v preširnem spevu »Moja ljubica šteje petnajst let<-. Milina, s katero opisuje svojo ljubico, ne da se povedati z besedami, treba je, da se jo sliši i u človek se zamakne. Ljubica s« mu izneveri, zima je v srcu, zima je v naravi. Hribi še beli so, rože še ne cveto, a kmalu bode pomlad prišla in sklicala bo v novo življenje rože in .  - svet Vk» filial pomlad, ki je za njega izgubljena. Zanj ni več pomladi, ni več veselja, najraje bi umrl od bolesti, ki mu kluje in razjeda *rc Na izvanredne   globok, dramatičen način izraža skladatelj v   tej pesmi svoja čustva. Enakega zlx>ra Sloven ci še ne Štejemo v svoji glasbeni literaturi. Oživljajoče vpliva na publiko zbor ^>V gozdu«.   Skladatelj spretno operira z rogovimi kvintami in s tem živo slika življenje v gozdu,   ko se oglaša lovski rog in z boječim, pla hi m spevom opozori zajčke in srnice, da ni varno v gozdu. Zelo lep stavek je ondi, ko izraža težko sumnjo, kaj bi bilo. Če bi zadela krogijica srnico v srce. gorje, morala bi umreti. Na to se ponovi še enkrat uvodni del. Kot zadnja pevska točka se je ponavljal Jenkov ciganski zbor »Tanana« o katerem smo pa že izrazili svoje mnenje o priliki Jenkovega   večera. Poleg vseh teh številnih zborov nastopila je   pianistinja - umetnica   ga. Vida Talichova.   Seznanila nas je to pot z Fr. Li>ztom in sicer je igrala njegovo ljubavno pesem in tarantello di Ve-nezia e Napoii .Očarala je občinstvo z globokim umevanjeni težkih skladb, ki jim zna vdihniti tudi ono, kar se ne da natisniti, kar se ne da povedati, kar pa se občuti, če človek posluša te bajne akorde razburkane duše. Nje tehnika je precizna, točna in ne odpove nikdar. Občinstvo jo je razumelo in ji navdušeno ploskalo. »Slov. Fil-harmonijat-   jc   igrala Beethonovo uverturo k »Lenari« št. 3. za veliki orkester, ter Dvofakov »Zlati koh> vrat« simfouiško pesnitev za veliki orkester. G. kapelnik Czajanek pokazal je znova svoje vrline v najboljši luči in se izkazal kot vešč, rutin;ran dirigent. In sedaj še   nekaj kratkih opazk glede izvajanja samega. Koncert je vspel tako sijajno, kakor ni nihče pričakoval. Občinstvo, ki je do zadnjega   kotička   napolnilo veliko dvorano, sledilo je z največjo pozornostjo eksaktnemu in točnemu izvajanju. Nastopilo je 95 pevk in 95 pevcev. Mešan zbor razpolaga   s prav svežimi soprani tn dobrimi alti, moški pa ne pogreša ničesar več, ima izvrsten materijal in dobro šolane glasove. Vokalizacija obeh je   čista hi pravilna, fraziranje   in prednašanje na vrhuncu. Solospev v »Zakipi duša« ter v »Lahko noč« pel je g. Rude Trošt.   Od lanske produkcije si je mnogo pridobil tako v šoli, kakor tudi v pred naša njn. Njegov glas zveni polno, včasih se pokaže še prav malenkostna rezkost, ki pa tudi sčasoma zgine .Obe soli je pel  z pravim umetniškim pojmovanjem in jih do-vedel do popolne veljave. Se dva solista smo spoznali. G Jež in g. Cerne bila sta dva ljubka pastirčka. G. Cerne, bariton, razpolaga s sila prijetnim, zvonkim glasom in telimo ga še večkrat slišati v takih točkah. Gosp. Jež, tenor, razveselil na* je istotako z izbornim materijalom, dobro Solo in lepim predna&anjem. — Vse zasluge za ta uspeh gredo   v prvi   vrsti g. koncertnemu mojstru Mateju HuKadu. Žrtve, ki jih doprinaša on za napredek Slovencev na glasbenem polju, so neizmerne in   absolutno nepojmljive za one, ki ne stoje z »Matico« naravnost v zvezi. Ce bi bilo mogoče napraviti is snperlativov ie enkratne superlative, bi sa e temi poslednjimi šele malo približali hvali, ki jo dolgujemo njemu edinemu — Hnbadu. k
resico po noviiiisnn
— Slovanske občine v apeninskih gorah v Italiji. V visokih Ape> n nah v srcu Italije so tri občine, katnih prebivalstvo govori jezik slovanski. Te tri občine se imenujejo Schiavid' Abruzzo, San Peli ce in Monte Mitro. Ime Schiavi dv Abe* ruzzo že samo kaže, da je prebivalstvo tega kraja slovansko. Občina San Felice se v razliko od ostalih vasi enakega imena imenuje od sosednega italijanskega prebivalstva .San Felice Slavo". Vse imenovane tri vasi leže vzhodno od Rima. Prebivalstvo v teh občinah govori neko čudno slovansko-italijansko mešanico, v kateri pa prevladuje še slovanski živelj. Ostanki nekdanjega slovanskega prebivalstva se nahajajo še v bližini samostana Monte Cassino med Rimom in Na polje m. Kdaj so se Slovani naselili v onih treh občinah, se ne more dognati. Čisto gotovo je, da so se naselili že v prastarih časih. Domneva se, da so Slovani prišli v te kraje že v času rimskih cesarjev. Nekateri znanstveniki so mnenja, da je Slovane naselil v teh krajih ali cesar Belizar ali pa Narses, zakaj zgodovinar Prokopij piše, da sta ta dva cesarja za Časa svojega vladanja naselila mnogo Slovanov v Italiji. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da je bil cesar Belizar sam Slovan in da njegovo ime Belizar ni ničesar drugega kakor slovanski besedi „beli car".
— Potovanje srbskega kralja v Rim. Srbski kralj Peter se napoti v Rim v četrtek, 12. t. m. Peljal se bo s posebnim dvornim vlakom preko Zagreba, Zidanega mosta, Ljubljane, Nabrežine, Krmina v Benetke. Radi kraljevega potovanja v Italijo sta se že odpravila v Rim načelnik prometnega oddelka srbskih državnih železnic Boža Vukovič in policijski uradnik Lazič. Prvi je odpotoval v Rim, da se z italijansko železniško upravo dogovori glede vožnje srbskega dvornega vlaka po Italiji, drugi pa, da ukrene vse potrebno v osebno varstvo kralja Petra v Rimu.
Ljudsko štetje na Pruskem. Po ljudskem štetju z dne I. decembra 1910 ima Prusko 40,157.573 prebivalcev proti 37,293.535 prebivalci v l. 1900.
— Katoliška sekta marianitov se siri po Ruskem Poljskem in že šteje 350.000 privržencev. Sekto so pred nekaj leti ustanovili mladi poljski kaplani proti sedanji katol. hierarhiji, katere delovanje se ne vjema s Kristusovimi nauki. Ihihovniki marianitov žive silno preprosto, kakor kmetje in opravljajo brezplačno vsn duhovniška opravila. Dogmo papeževe vrhovne oblasti ne priznavajo, v cerkev m> uvedli poljski jezik. Na Čelu stoji sinod, ki ima svoj sedež v Varšavi, z general - ministrom. Zdaj imajo Marianiti že tri Škofe, 34 duhovnikov, 120 monaritrinj s priorico Kozlovsko, ki se je najbolj trudila za ustanovitev te sekte, 50 cerkev, 166 kapel* 35 zavodov, 16 šol s 3700 šolarji, 32 rokodelskih šol, 5 konsum-nih društev, 1 tiskarno z 2 časnikoma in 1 knjigotrštvo. Sekta se vedno ši ri, dasi jo fanatično preganja katol. hierarhija in je fanatizirano ljudstvo že razrušilo več marianitskih cerkev. Nedavno je ruski car sprejel maria-nitskega škola v avdijenci. Marianiti obsojajo in odklanjajo vsako politično delo duhovščine.
izpred aJKL
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Nagla vožnja. Izvoseek Blai S t e 1 e je nedavno po Poljanski cesti tako drvil s kočijo, da bi se bil kmalu zaletel v nasproti prihajajoč tovorni voz in bi se bila lahko zgodila velika nesreča, če bi bili konji trčili skupaj. V zadnjem trenotku je konj zavil na stran in je bila nesreča preprečena. Vsled te malomarnosti je bil Štele obsojen na 10 K globe.
Malomarnost. Kočarjeva žena Marija S k o f i č ima doma popolnoma razdrto peč in dasiravno ni za nikako rabo, ženica vseeno kuri v njej, oziroma na razvalinah peči. Poleg tega ima v peči še spravljene užigalios in je tedaj nevarnost velika, da se uname hiša in tudi v bližini stoječa poslopja. Skofič je bila na nevarnost ie opetovano opozorjeno« ali storila ni nobenega koraka, da bi jo preprečila. Vsled tega :e bila obsojena na 24 ur zapora.
Nepoštena služkinja, Nedavno je poslala g. Leopoldina M a u s e r svojo služkinjo po denar v znesku 155 K 82 vin. Ko je prišla služkinja domov, ni imela denarja in se proti gospodinji ni hotela izraziti, kam je denar dejala. Pri sodniji pa je sele rekla, da je denar na poti domov izgubila. Ker je služkinja precej la-hkomišljena, se sumi, da je denar pridržala zase. Zaslišale se bodo priča, U bodo navedle precej obtezilne okolttine sa služkinjo in vsled tega sa rasprava preloži.
Razne stvan
* Jnstifikarij* dvojnega moril.
ea. Dvojnega morilca Griindiga. ki je umoril dne 13. septembra 1. 1. gostilničarja Gol keja in njegovo ženo, so v soboto zjutraj obglavili. Griin-dig je popolnoma hladnokrvno položil svojo glavo pod sekiro.
* Požar v turski vladni palači. Vladna palača v Carigradu je v noči na 6. februarja deloma pogorela. Požar se je vnel krog 4. zjutraj v poštnem oddelku. Pogoreli bo vsi prostori mestnega sveta, en del prostorov notranjega ministrstva in velikega vezi rata. Uničen je tudi arhiv notranjega ministrstva in mestnega sveta. Najbrže je zanetila ogenj zlobna roka. Vse vojake in straže, ki so bili ponoči v palači, so zaprli.
* Kuga v Aziji. Iz Pekinga se poroča, da so vsa inozemska poslaništva zaprta za stranke. Poslaniško mesto si je preskrbelo živil za o mesece, S kitajsko vlado občujejo poslaništva     pomočjo zaupnega moža.
V Charbinn so umrli 3 Evropejci. -— Nepopisno grozni so prizori v predmestju Charbinn. Mesto, ki je -telo prej 40.000 prebivalcev, šteje danes komaj 6*000. Večina hiš je zaprta, ali eelo zabita. Ob grmadah le-v>enih rakev jokajo napol sestradani otroci. Kar živi še v predmestju Fundsjaha, je posvečeno neizogibni smrti. Kitajske oblasti nameravajo se predmestje zažgati in se že pripravljajo, da spravijo še živeče prebivalstvo v velike, proti vsemu svetu zaprta bolnice. Sežiganje mrliče v
ni obneslo, ker je premalo goriva, da bi v>a trupla zgorela. Ruska vlada je sklenila, poskusiti s kemičnimi sredstvi odstraniti mrliče, poleg tega pa bodo mrliče tudi še vedno sežiga-li. -— Po poročilih, ki jih je dobil londonski vseučiliški profesor dr. L. W. Sambon. hodijo po okuženih krajih brezvestni agenti, ki režejo mrličem kite, katere prodajajo potem velikim trgovinam. Inozemski konzulati so protestirali proti takem u postopanju in inozemske tvrdke ne ku-pnjejo od Mgentov   nobenih   las. —
kor poroča »Daily Telegraphc-, so konstatirali zdravniki v Čeljabinsku - Sibiriji več slučajev kuge. dokaz, da se je kuga razširila tudi še na rusko ozemlje.
Telefonsko m brzojavno poročilu,
Slovensko vseučiliško vprašanje. Dunaj, 7. februarja. Danef. ob (.0. dopoldne se je vršila v seji Zveze južnih Slovanov« debata o slovenskem vseueiliškein vprašanju tn o stališču, katero naj zavzame zveza napram italijanski fakultetni predlogi. V tej debati se je posebno poudarjalo, da ponudba vlade, katero je .red kakimi .14 dnevi podala za Jugoslovane nikakor ni sprejemljiva, posebno pa so poudarjali Hrvati, da ie ta ponudba nezadostna in da se I i Lr-vati s tako reciprociteto kakor jo je fHjimjala vlada s tem, da n<t;movi Zadru posebna juridiena izpraše-alna komisija, ne morejo zadovoljili. Slovenski člani zveze so poudarjali, da tako dolgo, dokler vprašanje reciprocitete zagrebškega vseučilišča rešeno, ni govora o slovenskih rio-centurah na zagrebškem vseučilišču.
se je nadalje,   da o tem slabem   razpoloženja   v »Zvezi južnih Slovanov« obvesti posebna deputacija ministrskega predsednika Biener-iha in naučnega   ministra Snirgkha o uspehu deputacije poroča zvezi, se snide danes   ob 4. popoldne še nkrat na konferenco.
i unaj, 7. februarja. V opoldan-rah se je podala posebna depu-> »Zveze južnih Slovanov« k mi-;kemu   predsedniku Bienerthu naučnomu ministru Sturgkhn. O •zal tatu te avdijence se varuje naj-rožja tajnost. Vendar je opaziti na brazih članov,   kakor   nam poroča laš dunajski poročevalec,   občna ve-elosl,   pri nasprotnikih   pa je vtisk nnogo bolj neugoden. Kljub temu pa . o rezultata ne ve prav   nič goto-• ga.
Dunaj, i. februarja. V deputaci-ki je imela nalogo ministrskemu dsedniku Bienerthu in naučnemu istru  Stiirgkhu   sporočiti sklep eze južnih Slovanov« sta bila se-nj predsednik   dvorni svetnik dr. 'Moj in prof. Spinčič.
Državni zbor. Dunaj, 7. februarja. V današnji fceji državnega zbora je govoril kot prvi poslanec Drexel o zakonski ■Jlogi glede ženskega nočnega de-^ ki je bila Že enkrat od zbornice prejeta potem pa v gosposki zbornici odkazana posebnemu odseku. I)rexel je govoril za to, da zbornica predlogo na novo sprejme. Za njim je govoril poslanec Benkovič obžalju-je, da se je to vele važno vprašanje tako zavleklo in se izreka proti temu, da hi se samo nekatere točke rešile naredbenim potom, kar bi bilo v stanu celo akcijo oslabiti. Graja tudi, da v predlogi niso upoštevane delavke v
rudnikih. Govorili so nadalje še po* slanci Geldersch, Fressl in Cerni. Nato je bil zakonski načrt sprejet tudi
v II. in III. branju, nakar se je seja prekinila. Popoldne pride na vrsto IT. branje krošnjarskega zakona •
Zopet kriza v parlamentu?
Dunaj, 7. februarja. Politična situacija se je danes popoldne znatno poslabšala. V hodnikih poslanske zbornice se govori o novi krizi v parlamentu in v kabinetu. Vzrok tej krizi je spremenjena taktika nemškona-eijonalnega kluba »Deutschnationa-ler Verband«, ki je imel danes sejo, da se posvetuje o stališču nasproti italijanski pravni fakulteti. Celjski poslanec Marekhl je protestiral proti temu, da bi dala vlada Slovencem kakršnekoli kompenzacije v vseueili-škem vprašanju za ustanovitev italijanske pravno fakultete, ter zahteval, naj klub z vso energijo nastopi proti taki kupčiji med vlado in Nemci. Poslanec dr. Weidenhoffer je naglasa!, da mora klub takoj izvajati konsek-venee ter nastopiti proti italijanski fakulteti, ako se uresniči vest, da je vlada pripravljena dovoliti Slovencem gotove koncesije za slučaj, da pripuste razpravo predloge o italijanski pravni fakulteti. Vsenemee Miihlwert se je pridružil izvajanjem obeh predgovornikov, Klub je na to soglasno sklenil poslati k ministrskemu predsednika baronu Bienerthu. ki ga naj obvesti, da hudo nemški uai-i-jonalei takoj spremenili svojo taktiko ter nastopili proti vladi, ako ho vlada obljubila kakršnekoli kouipeu-zaeijt* Slovencem za ustanovitev italijanske pravne fakultete. V tem »lučaju bodo nemški naeijoualei nastopil? proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju in za njeno ustanovitev v Trstu. Ako se nasprotja ne n glad i jo. lahko doživi vladna politika svoj polom že v današnji seji proračunskega odseka, ki bo ob 5. zvečer. Govori se, da bo v tem slnčaiu baron Bienertli takoj po» dal dcmiisijo.
Železniški odsek. Dunaj, 7. januarja. Danes^ dopoldne je v železniškem odseku odgovarjal železniški minister na vprašanja posla u ea Jarea glede belokranjske železnice in zaradi zvez s hrvaško progo Pribudič - Knin. Železniški minister je izjavil, da so vse podlage irlede detajlnega projekta političnega obhoda za progo Bela Krajina - Kar-lovee izdelane, da pa so se pojavile nekatere tehnične težkoČe glede proge Pribudič - Knin. Sicer se ogrska vlada x' najnovejšem easu ogreva 7.0-pet za progo skozi Liko, vendar pa to ne bo imelo posebnega vpliva. Gotovega pa seveda ne more odgovoriti ničesar.
Posel srbskega kralja v Rintn.
Belgrad, 7. februarja. Oficijalno
se razglaša, da odpotuje kralj Peter dne 14. februarja v Rim. in sieer se pelje skozi Zagreb in Ljubljano.
Koračnica v spomin Kdvurdu Rusjanu.
Belgrad, 7. februarja. Kapelnik vojaške godbe kraljeve garde Drago-tin Petrovič je zložil koračnico, ki jo je posvetil spominu dne 9. januarja v Belgradu ponesrečenesra slovenskega a-viatika Edvarda Rusjana.
Razmere na Grškem.
Atene, 7. februarja. Grška javnost se hudo razburja vsled tega, ker so v zadnjem Času začele zopet prekipevati politične strasti. Včeraj se je izvršil na mornariškega častnika Zu-kalasa atentat, ker je javno govoril o nedostatkih pri grški mornarici. Ministrski predsednik Venizelos sam se je pri tej priliki izrazil, da je skrajno težko vzdržati pri takih razmerah red.
Poset nemškega cesarja v Italiji.
Berolin, 7. februarja. Iz zanesljivih krogov se poroča, da pose t i nemški cesar v prvi polovici meseca marca italijanskega kralja v Kimu in da obišče pri tej priliki tudi papeža v Vatikanu.
Koga v Aziji.
Petrograd, 7. februarja. Iz Chajr-bina prihajajo vedno strasnejša po-
ročila. V vseh vaseh na potu proti Pekingu razsaja kuga. V Pekingu se je prebivalstva lotila strahovita panika. V Tientainti so konzulati izolirani, Vse kitajske železnice, ki vodijo proti severu, so ustavljene. Kitajska vlada se boji velikih antidina-stičmh izgredov. V nemškem okupacijskem ozemlju v Kiančavu je prepovedano vsako pristajanje parni-kov, čez vse ozemlje je proglašeno zaradi kuge obsedno stanje.
Pariz, 7. februarja. »New Vork Herald« poroča iz Charbina 6 strahovitih grozodejstvih. Cini zboli kdo za kugo, m vržejo ljudje na cesto, kjer vlada hud mraz. V zadnjem času je poginilo v eni sami noči nad 100 ljudi vsled mraza. Nad 2000 mrličev so dosedaj požgali v predmestju Charbina.
Slovencem dobre volje!
Že prihajajo prva poročila o ljudskem štetju v naše časopisje. Na Koroškem, kakor tudi na Štajerskem fabrikat* ija Nemcev dobro uspeva: z zvijačo in nasiljem izginjajo Slovenci iz tisočletnih bivališč; dvigajoča se Primorska zadaja obilih skrbi, smrten znoj jim stopa na čelo in V obupu delajo in fabrici rajo Italijane; tudi Kranjska ima obilo madežev odkar se čuti Kočevsko kakor samostojna vojvodina v tej kronovini. Od Mure do Adrije in od Dohrača do Kolpe se vrši velika sleparija, ki naj da »jasno:; sliko o narodnostih v avstrijskem konglomeratu.
Ob takšnem času se pojavljajo letaki, članki,, brošure, goljufije, grožnje, nasilstva, ki so vredna, da se zberejo in ohranijo. Dosti je raztresenega materijala, osrefejega pregleda nimamo.
Apeliramo na vse zavedne Slovence, jx>sebno na one na meji in na one v poneničenem ozemlju gornje-štajerskem, da nam takšne dokumente dopošljejo in prepustijo; tvorili bodo svoj čas zanimiv del »obrambnega muzeja« v Ljubljani.
Obrambni muzej v Ljubljani. — A kad. fer. društvo »Prosveta« (Mestni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasta Pbstoslemšek.
Borana poročila.
L|nbl|anska
„Kreditna banka v Ljubljani41.
Uratfi) titzl điitjskc s#rxe 7.
SalStftSBf B«»lrJ9.
•i    majeva renta   .  .  . . ||
4-2*/, srebrna renta . |j
! , avstr. kronska renti . . |
4% ogr.     „      n    . . j
4% kranjsko deželno posojilo ji
4*/0 k. o. češke del. banke . H
»radu©.
Srečke ia 1. 1860        - .
m        r>     w 1&64 ....
„     tUKfi ....
„   zemeljske 1. izdale
n »»       ^* w
„    ogrske hlpotečne .
„    dan. komunalne .
„   avstr. kreditne . .
ljubljanske   .   . . „    avstr. rdeč. križa . ogr.      »«      rt *
„ bazilika .... ii   turike .....
Dalaioe.
Ljubljence kreditne banke Avstr. kreditnega zevoda . Dunajske bančne družbe . Južne žsVjailee .... Državne železnice . . . Aipine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostsriske banke.  • .
Vslsts.
CeLinl ... • • • Mark? .......
Frank!.......
Lire........
Rubljl.....*
februarja 1911
Desarai   ; Blage?«
93 25 97 30 93 15 9205 <r7 -95 —
9305 9710; 92 951 91-85« 96 — 94-
215 — 307 — 156 50 29 75 287— 252*. 0 .l39 -537 -
93 — 88 — 57*75 10- -
2iS-
48?-— 676ve0 56S-— i 114**0 747 75 \ 780 50 276*-28S50
I
11 36 i
117-30 95*— I
94 50 253-50
221 — 313 — 162-0 303 75
293 — 25S50 549 — t47-99 — 94 -f3 75
261'—
486 — 677 50 566-115-50 74/ 75 781-50 279 — 288*50
11-39 11750 95*15 94 70 254-25
cene v Budimpešti.
Dne 7 februarja 1911. Termin.
Pšenica za april 1911    . . za 50 kg M 45
»      » oktober 1911.  .  za 50 kg 1092
R2 za april 1911   .  .  .  .  za 50 kg S17
ko uza za maj 1911 ... za 50 kg 586
Oves i% april 1911   .  .  .  2a 50 kg 8*57 Eftktlf. Neizpremenjeno.
Brzovlab Jo poli
proti divji naglici mojega bobalefgha m ni ga prijetnejšega Čustva, kakor tako lepo drčati navzdol. In Če to ni nevarno? Prav nič! Pred »nezgodo«, me varuje moja spretnost, pred pre-Majenjem me pa ščitijo Fayeve pristne soaentke mineralne pasttlje, ki jih imam vedno nekaj v ustih, kadar se vozim Te idealne male stvarce so mi postale naravnost neutrpljive. Dobivajo se škatljica po K 1 25 po vseh zadevnih trgovinah, odločno pa zavračajte ponaredbe z enako zvenečimi imeni.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrško: W. Tb. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV,1,
___Grosse Meugasse 17._
Ljubljana
Mestni trg
\n edina slovanska tU,   ura za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana
M Petra cesti
H. Mm
Zahvala.
Ob priliki Izgube naše ljubljene matere in stare matere, gospe
Ano Lavrin
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa čast duhovščini pri Sv. Petru za tolažbe polne obiske, sožalje in Časteče spremstvo rajnice k zadnjemu počitku svojo iskreno in presrčno zahvalo. 511
V Ljubljani, 7. februarja 1911.
žalujoči rmiiil kroni ie tam.
				—————--y 1 1
				
v dvoriščnem poslopju s 4 sobami iti pri' kBfiatni so odda s 1. majem 1« L v Šeienbnrgsvi nlici št. 4. 496
Sprejmeta se dva spretna &ioveask*
v ti sU ar ni J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Kondicija stalna, p ača po dogovoru. — Ponudbe sprejema omenjena tiskarna. 429
Sprejme so takoj
Meteeroložisno poročilo.
			reda ji m tat t	tak 739*0 3*
I februar j	Čas upazo-vanja	Stanje: «^ taro-   g_ >► metra    e 2 V mm i— —	Vetrovi	Neba
6. ■	2. pop. 9. zv.	741 8 744 3 —4"2	slab jug	oblačno del. oble.
7-	7. zj.	745 9   —6 3	brezvetr.	del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 48', norm. —1 iPadavina v 24 urah 03 mm Vč raj popoldne je padlo ne*ol ko snega.				
				
poštenih staršev v špecerijsko trgovino R. STRITAR, Ljubljana, Val-vazorjov trg. 502
Zahvala.
Za vse srčno sočutje povodom prebridke izgube nase ljube matere, oz. stare matert, tete in sestre, go^pe
Mar:" e Janož
mesarice
kakor tudi za tolaži Ine obiske in za Častno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo g. dr. Gallatiu za obiske med boleznijo in čast. duhovščini za spremstvo, kakor tudi darovalcem krasnih vencev. 512
Ljubljana, 7. februarja 1911. Žalujoči ostali.
v Prešernovi ulici 9
;. se meseca m itt v Rja;
2 železniške postaje Herinese pride v 24 urah na vsako železniško postajo. Vs3k dan sveže goveje, telečje in koštrunovo od stegna poštni zavitek 5 kg po povzetju franko K 4*50. Solidna postrežba. Iščem stalnih odjemalcev. — M* CKaimovics, Herinese, Cgrsko« 505
Gospodična
izurjena šivilja
za vsakovrstna dela, obleke m perilo,
želi stalnega dela v boljši hiši.
Ponudhe se prosijo pod: A« O0T?Sy
Rožna dolina st. 178, cesta III, pri Ljubljani. m
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki so nam vsled smrti naše ljubljene
MIL/CB
dospeti pismeno in ustmeno, za darovane krasne vence, obilo udeležbo na zadnji poti in prekrasno petje, bodi izrečena najiskrenejsa zahvala. Bilo nam je v tolažbo ob našem bridkem žalovanju.
510
V Ljubljani, dne 7. februarja 1911.
Rodbina Karol Pollak.
2acjr©bška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno »e iz najboljših sipovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu .Franckovem; kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.
*
d. tm* V Yrm&*9L¥.
Tovajraiaka znaiok«
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in tmrt z manjSajočimi se 94 vplačili.
SLrAVlJA"
tn kapitaUle K 10s935t.aaov~.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■ Vsa psjasralls Osfst '
tmr finalu wmn i Umni i finpKti Hiti m. M
Zavaruje poslopja tn premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in ooenokoristne namene.
skoraj nov, z vsemi drugimi potrebščinami   za   fotografiranje, se 0*110
proda. 494 Poprašati jo Sv. Petra nasip it, 49. I. nadstropje.
Iščem v prometnom kraju
trgovino
v najem, ali jo kupim.
Ponudbe se prosi na uoravništvo »SL Naroda« pod „Trgovina". 448
z dobro idoto gostilno v sredini ista
se proda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Restavracija
se ofta od 1. atgisU MM uprej.
Oddati je
l dvema sobama in kuhinj j, odnosno z eno sobo in kuhinjo v suterenu takoj alt s prvim majem rodbini brer otrok. Natančneje pri hišnem posestniku na Erjavčevi cesti 24. 477
ji rab rcft. Mi in ititljo vso noč odprta.
Mnri|n ta Viktor Izlakar. so? Dokro vpeljana, salo obiskana
gostilna
mm Gorenj aken*
poleg železniške postaje SO proda fs proste roko po primerni ceni. Zelo pripravna, brez konkurence za vsako trgovino. Cena po dogovoru. Polovica kupnega zueska zamore ostati na hiši. Kdor je kunec, naj se iglast pri
Antonu Pogačniku, posestniku in iupanu v Pednartu, kateri mu da
natančnejša pojasnila. 4S7
potnika.
Isprva proti proviziji, pit zadovoljivem poslovanju pa proti gotovi plači.
Ponudbe pod 9lPotaOl 438" na
upravništvo »Slov. Naroda9. 432
Več lepili
primernih za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne aH trgovine. Več se kve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
Bivša odgojiteljica in ućttebiev vratne nekaj pospodlčen aH
(er pod strogo nadzorstvo. Konverzacija na domu se vrši menjaje v slovenskem, nem. laškem in fran. jeziku. Cene primerne. Stanovanje zdravo in mimo.
Vpraša se na BlolWOiSOVi OOStl si. 30>1, nadstr., levo. 252
A. Feldsteln
vljudno priporoča svojo 1»>
knjigoveznico
Radeckega cesta 12.
Naznanilo preselitve. ■ Posestvo
i Miti nas šeotjanškeia pniniki
430 se je danes preselila
v II. nadstropje hiše gosp. Urbana Zupanca,
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v £on&onu.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in 3ng!eške vlade. Od c. kr. avstrijske vlade za vrraost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65
s-      liredno liberalni pogoji polic. -
Pri kritnih policah nudi družba iakoi po sklenitvi zavarovanja odškodetoo za smrt po
samomoru ali dvoboju
V o ve ili hasnovite tarile — Informacije in prospekti zationj.
Podružnica za Avstrijo.
Oresharo Life Assurance Society Limited Dunaj L, Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2.
mr Viktor moro. ~wr
V zavarovalništvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in r.a deželi dobre zveze, se sprejme*
pod ugodnimi pogoji 3133
naprodaj!
V dobrem stanju se nahajajoče gospodarsko poslopje, njiv do 100 mernikov posetve, travniščina kakor tudi jako dobri pašniki, ter 10 oralov bukovega in smrekovega gozda, oddaljeno 20 minut od farne cerkve, sodišča in železniške postaje — se zaradi preselitve proda po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. — Natančneje ?e po*zve ▼ go-
stilni pri Bukovcu v Trebnjem na Dolenjskem« m
Jvan žiala
poročeno* h^^-
2-jubijana, dne 6\ februarja IStt.
Jr. Čuden
orar is trgavec
Ljubljana iol samo
Mhhi iiiu 8. i.
Poročni prstani
v zlatu, močni, na trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej.
i
i
laik t totefatiei tudi m Hiti nstni.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOMCflR, LJUBLJA
Centralno pisurnu in skladište: Vegova ulico E.
Telefon taternrb, it. 129. Telefon interurb. št. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9. 1
2s!o ugodna itiiita!     itli ogadsa nrMitca!
Trgovina
s© proda na . .j prometnem kraju, tik kolodvora m tovarne. Proda te radi rodbinskih razmer. — Vprašanja na upravnBtvo »Slov. Naroda«. 433
Išče se za dobro idočo trgovino
starejšega in  neomenjenega, v trgovini izurjenega
kompanjona
z nekaj kapitalom.
Ponudbe pod flH. K. 1000", Kal pri Sv. Petru. Kranjsko. m
99
Adrija".
Drogerija in foloieoliiE
Oblastveno dovoljena 2798
prodaja domanh zdravilnih zeliii tir strupov za lovske in tihih namene.
J. Čvančara
v Ljnbljani, Šelcnburgova ul. 5
priporoCa svojo izbrano zalogo
čaja, nuna, konjaka, raznih esenc za izdelovanje nuna in likerjev, redilnlb sredstev za il »ino, kemikalij in priprav za kemične laboratorije. Fotografskih potrebščin In aparatov.
NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. Temna delavnica na razpolago.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1082.
w
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
tu
Stanje hranilnih vlog g dvajset milijonov kron.
b _j j _
I it-
Kmetska posojilnica
P
registnmna zadruga
nagima naip
Z MUHtjIll Ziff7l
ljubljanske okolice
i lastnem zadružnem loma v LjOilDaii P-aifta ttffl mb. II
obrestuje hranilne vloge po čistih
ni
brez odbitka rent-0     nega davka. .*.
c>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posili na kiH
po 5v4% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovora.
Telefn M 185 iilerifiiai
Račun:
pri avstr. pošt hran. ŠL 828.406 pri ogr. pošt. hran. H 19.864.
Eskomptuje
trgovske menice. *^aa
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-—
Denarni promet v leta 1910 K 100,000.000.
\\miM sobn
s hrano se i ž če«
Ponudbe z navedbo cene se ca j posljeje pod y,Soba" na upravništvo »Slov. Naroda«. 456
staro. građevina, kraljevina in muškat iz lastaib vinogradov, 1600 hektolitrov bukovarskega, grasovitega po dobrot^ prodata  na  drobno  in  debelo lastnik
MABSO BULEUSHIĆ v Eaarsku, Maksimir, telefon 352. 46"
= v znani e! =
m
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, 2a časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno p*e-gledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago krezpla&ttO tvrdka
K ČAHEM1IK
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
tjnbljana, Dunajska cesta 9.
Lastnina ki tisk »Narodne tiskarac«.
17
03
3442
62
7188