_D o p i s i_ S Slapa. Tretje leto že je bila kranjskim učiteljem lepa prilika dana, da so se teoretično kakor i praktično vežbali v splošnem kmetijstvu, sadjarstvu, trtoreji in kletarstvu. Nadaljeralni kmetijski tečaj na Slapu trajal je od dne 15. avgusta do 4. septembra. Udeležilo se ga je 14 učiteljev iz Kranjske. Preizkušnja je pokazala, da čas, kojega smo večinoma za počitnice žrtvovali, nismo slabo obrnili, kar je odobraval tudi g. dr. Vošnjak kot zastopnik dež. odbora, ter se je ob enem v imenu dež. odbora vodji g. E. Dolencu in pristavu g. V. Kohrmanu zahvaljeval za njuni trud in veliko požrtvovalnost. Vsi slušatelji sino bili teh misli, da smo st v tem kratkem času več prisvojili, nego smo si mogli vse šolko leto na učit. pripravnici, kar bode vsakemu tudi lehko umevno, ako pomisli, da tu govori gola ljubezen do stvari ter do mile naše domovine — do našega ubozega kmeta. Slišali smo tu, v kaki bedi je naš kmet, zlasti Dolenjski oziroma kmetijstva, sadjarstva in vinarstva, a si ne zna in ne more pomagati. »Poučujte in prepričujte ga, da mora vse drugače ravnati, kot do zdaj, ako noče v svojo pogubo iti«: tako smo čuli iz ust g. vodje, tako i od g. pristava. Najprijetneje in najizdatneje pa so bile dejanske vaje, katerih si je vsakateri le še več želel. Ne sme se misliti, da so nam katerikrat dali v roke težki Ipavski pikon, s katerim bi morali po 60 cm. do 1 m. na globoko kamenito zemljo prekopavati, še brentača nam niso na rame naložili; pa videli smo, kako se sadno seme seje, kako se drevce pikira, kako se plemeni. V prelepi, mnogoštevilni drevesnici vzgojevali smo visokodebelnata drevesa ter na ujih pravilno krono, drugje zopet smo razpeljevali raznovrstne špalirje in prosto stoječe umetne drevesne oblike. Drugokrat bavili smo se s trtorejo. Učili smo se trto obrezovuii, privezovati, sploli pravilno vzgojevati, V vzglednih šolskih vinogradili smo i sladak sad vrlili trtnih plemen pokušali. V kleti smo se učili, kaka mora in kaka ne sme biti dobra vinska klet, da je Ipavsko vino, ako se ga zna prav pridelovati ter umno ž njim ravnati, izvrstna kapljica. Ob sebi je umevno, da smo se o prostem času, zlasti zvečer, primerno zabavali bodi-si z ubranim petjem milih domačink ali z raznimi govori pri dobri kapljici burgundca ali portugalca. Na rojstni dan Nj. Veličanstva udeležili smo se vkupno dopoludne slavnostne sv. maše, a zvečer slavnostnega banketa na županovem vrtu v Ipavskem trgu. Tudi smo šli v Gorico, kjer smo si ogledali kmetijsko šolo in njene naprave. Po dokončani preizkušnji smo se obema gospodoma v tej šoli spodobno zahvaljevali za toliko koristni pouk, za prijaznost in za vso skrb, ki sta jo imela z nami. Iz Šinarije. (Zahvala.) Slavni oboni zbor »Društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam« mi je 11. preteč. m. blagovoljno podelil 30 gld. podpore, za katero se mu presrčno zahvaljujem. i_. Kračman, apoJJcojeni učitolj. Z Breznice, v dan 20. sept. Pri nas smn sklenili šolsko leto v sredo 10. t. m. in sicer letos prav slovesno, z javno šolsko preizkušiujo. Naj Vam o tcrn nekoliko sporočim za »Tovariša«! Ob 8. uri bila je peta sv. maša, katero je služil gospod kaplan Iv. Hudovernik. Pri maši pela je šolska mladina. Potem gredo šolski otroci v lepo ozaljšano šolsko sobo. Dasiravno je naša šolska soba kaj prostorna, bila je za ta dan skoraj premajhina, kajti niso mogli vsi otroci v klopeh sedeti. Eni morali so torej zunaj klopi stati. Otrok bilo je pri javnem sprašovanji 149, dokaj za enega učitelja. Preizkušnje udeležili so se p. n. gg. dr. Ivan Svetina; Sindič, umirovljeni vodja Tržaškoga magistrata; Spindlor, c. k. kapitan vpokoji; župnik Kramar, kot predsednik krajnega šolskega sveta; Pr. Pristav, posestnik in sadjar na Selu; razun imenovanih gospodov pa še nekoliko ljudstva. Spraševalo se je najpred v verouku. Potem pridejo navadni šolski predmeti na vrsto. Otroci brali so prav dobro in glasno. G. učitelj vpletal je mej čitanje slovnico, zgodovino in zemljepisje. To se nam vidi vrlo, dobro in zanimivo. Kačunili so otroci zares umljivo ter so bile naloge vzete iz domačega življenja. Pri zemljepisji rabil se jo zemljevid in globus, na kar so si otroci vrlo dobro umeli. Posebno pa je še g. učitelj izuril otroke v deklamovanji. Fantiči in dekliči, stari 7 let, deklamovali so različne pesui. Nad vse pa sb je dopadla gg. poslušalcem dolga deklamacija v verzih: »Kako so šli naši vojaci v Bosno«. Konečno je neki učenec ganjeno govoril o koncu šolskega leta. Ko se odpoje cesarska pesen, pohvalili so g. dekan Razboršek učence pa tudi učitelja, da je tolikanj naučil mladino. Potem pa so 18 najpridniših učencev in učenk obdarovali z lepimi knjigami, ki so jih darovali mladini g. župnik Kraraar, g. dr. Svetina in g. učitelj Zarnik. S to preizkušinjo bilo je vse prav zadovoljno, ter se je g. učitelju čestitalo nad uspeliom, ki ga j« dosegel pri šolski mladini. Iz Ljnbljanske okolice. Nekaj statističnih dat o številu in o hoji v šolo za šolo godnih otrok v mojem razredu za šolsko leto 1883/84. — S početkom šolskega leta 1883/84. bilo je vpisanih 165 učencer (86 dečkov in 79 deklic). Od teh je mej letom 1 deklica umrla, 2 dečka sta se izselila, 1 deček je bil gluhonem, 3 (1 deček in 2 deklici) so bili oproščeni; 11 pa (3 dečki in 8 deklic) jih ni hodilo v šolo. Potem takem je bilo 147 šolo obiskujočih otrok, in sicer 79 dečkov in 68 deklic. — Minulo šolsko leto je imelo 205 šolskih dni. Šolsko obiskovanje je bilo letos prav dobro, kar naj razsodni čitatelj iz naslednjih dat povzame. V šoli je bilo: vse šolske dni m. septerabra 1288 otrok, mesto 1470; tedaj je bilo ta mesec zamujenih 182 poludni; n 3381; „ „ „ „ „ „ 511 „ „ 2940; „ „ „ „ „ „ 431 „ » 2205; „ „ „ „ „ „ 514 „ „ 3087; „ „ „ „ „ „ 484 „ „ 2646; „ „ „ „ ,, „ 335 „ „ 2940; „ „ „ „ „ „ 496 „ ,, 2499; „ „ „ „ „ „ 594 ,, „ 3087; „ „ „ „ „ „ 499 „ » 2793; , , , „ „ „ 712 „ 3087; „ „ „ „ „ „ 880 „ Vkup je bilo torej vse šolske dni minulega šolskega leta le 24497, mesto 30135 šolo obiskujočih otrok pri pouku. Zaznamovati mi je bilo torej to leto 5638 zamujenih poludni. — Po teh številih bilo je provprek vsak mesec po 2227, mesto 2739 šolo obiskujočili učencev v šoli; istotako vsak mesec po 512 zamujenih poludni. Povprek pripada torej vsakemu šolo obiskujočemu učencu po 38 zamujenih poludni na leto, ali po 3 na mesec. Zamudil pa najredneji učenec ni niti jednega poludneva, najneredneji pa 169 poludnij. Največ učencev — 141 — je bilo pri pouku v dan 17. marca t. 1., najmanj — 61 — pa v dan 26. julija t. 1. Število vseh otrok, ki so bili vse dnij šolskega leta v šoli, kaže, da bi bilo povprečno na dan po 119 učencev v šoli. Na 119 bilo jih je 142krat v šoli; manj kakor 119 pa vse druge šolske dni. Manj kakor 100 pa jih je bilo le 20krat, in to le ob času najgrjega vremena. Skozi vse leto izostalo je manj kakor 20krat od pouka: 53 učencev; manj ko 50krat: 46 učencev; nad 50krat pa 59 učencev. (Zadnjim prišteta je tudi jednajstorica onih, ki šole sploh obiskovali niso.) Dasiravno je naraslo število učencev v minolem šolskem letu za 15 proti letu 1882/83., bilo je vender vse šolsko leto 268 poludnij manj zamujenih, kakor leto popreje. Bilo je torej tudi vsak mesoc po 25 poludnij manj zamujenili. — Minulo leto bilo je 62krat manj kakor 100 učencev pri pouku; letos zgodilo se je to le 20ki/at. Tudi povprečno število šolo obiskujocih učencev je naraslo od 100 na 119, dasiravno je bilo zadnje šolsko leto 20 šolskih dni več mimo prodzadnjega leta. J, n n H » oktobra novembra decembra januvarja februvar. marcija aprila maja junija julija 2870 2509 1691 2603 2311 2444 1905 2588 2081 2207 Zadovoljen lehko uže zdaj konstatiram, da se za bodoče šolsko leto kaže še lepši napredek, tedaj upanje, da se bode še več doseglo mimo prejšnjih let. Iz Šent-Vida nad Ljubljano. V nedeljo 21. sept. 1.1. popoludne so tii slovesno blagoslovili novo šolsko hišo, kjer se bode letos začel III., drugo leto pa IV. razred te šole. Slovesnosti so se udeležili gospod Mahkot, c. kr. okrajni glavar, krajni šolski svet, kanonik in dekan gospod Urbas, župnik Volc in kaplan Marešič, ter nekateri učitelji iz okolice. Po cerkvenem blagoslovu govoril je navzočim gospod okrajni glavar, ter je svoj krepki govor sklenil s trikratnim živio-klicem presvetlemu cesarju. Novorazširjeni šoli želimo najlepši uspeh! Iz Ljubljane. C. kr. dež. šol. nadzornik, g. Rajmund Pirker f. V ponedeljek v dan 22. sept. t. 1. zjutraj ob V2 3. u. je umrl po dolgem in mučnem trpljenji gospod Rajmund Pirker, naš c. k. deželni šolski nadzornik. Pokojnik je bil rojen 1828.1. v Postojini, kjer je bil njegov oče ljudski učitelj. Deset let star prišel je v Ljubljano, kjer se je izšolal, ter je 1852 1. na novoustanovljeni c. k. spodnji realki dobil učiteljsko službo za matematiko in nemščino. Ko se je spodnja realka razširila v zgornjo realko, imenovan je bil pokojnik stalnim profesorjetn tu, kjer je služboval do 1872. 1., ko je bil namreč zdanji deželni šolski nadzornik in prošt dr. Anton Jarc upokojen in na njegovo mesto on imenovan. Priznavati se mora, da je pokojnik vsigdar do zadnjega časa vztrajno delal v svoji službi. Bil je res pravi vzglod marljivega uradnika. Kot predsednik izpraševanjski komisiji za občne Ijudske in meščanske šole je bil izpraševanjcern vedno po svoji moči naklonjen. Pogreb njegov je bil 23. sept. ob '/2 *>.. «• popoludne prav veličasten. Dolgo vrsto pogrebcev pričele so sirote iz Marijanišča in iz Lichtenturnovega zavoda, potem so sledile vse dekliške šole, Waldherrjev zavod. II. in I. mestna šola z venci, višja realka in gimnazija se svojimi učitelji in profesorji. Ker se zaradi nove zgrade učiteljišči še niso otvorili, so se sprevoda udeleževali deputacije, katere so nosili krasne vence. Za temi je šlo društvo Ljubljanskih telovadcev z zastavo. Štirje konji so peljali voz s krsto, katera je bila vsa ovenčana s prekrasnimi venci. Sprevoda udeleževala se je gospoda iz najvišjih in višjih stanov. Tudi mnogo ljudskih učiteljev z dežele (okolu 100) je prišlo k pogrebu. Ljubljanski mestni učitelji in pripravniki so pokojniku ganljivo, prelepo zapeli, in sicer pred hišo slovensko, na grobu pa latinsko pesen. Naj v miru počiva! — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v Ljubljani, v dan 3. preteč. m. Iz zapisnika posnemljemo naslednje: 0 poročilu mestnega šolskega sveta Ljubljanskega zaradi mestnega šolskega zaklada so poroča kranjskemu deželnemu odboru. — Sklepa se 0 disciplinarni preiskavi proti nekemu ljudskemu učitelju. V sporazumljenji s kranjskim deželnim odborom se dovoli, da se ljudska jednorazrednica v Begunjah (šolski okraj Logaški) razširi v dvorazrednico, in določila se je plača za naduoitelja v znesku 500 gld. in za drugo učiteljsko mesto 400 gld. — Akti 0 ustanovitvi ljudske jednorazrednice v Babinem Polji se z priličnimi predlogi izročijo kranjskemu deželnemu odboru. — Vpeljava poludnevnega pouka na ljudskih šolah v Vinici in Semiči se dovoli. — Rekurz neke šolske občine proti naredbam dotičnega okrajnega šolskega sveta zaradi adaptacije neke hiše za šolske namene se zavrže. — Več učiteljskih mest na ljudskih šolah se stalno nastavi, in 0 začasni nastavitvi nekaterih učiteljskih mest se stavijo dotičnim okrajnim šolskim svetom prilični predlogi. 0 nastavitvi izpraznjenega učiteljskega mesta na srednji šoli se poroča na višje mesto. — Učitelj na srednjih šolah se imenuje stalnim ter se mu podeli naslov »profesorc — Gimnazijskemu profesorju se dovoli tretja petletna doklada. — Prošnja učitelja na srednjih šolah, naj se imenuje pravim učiteljem, se pošlje ministerstvu za uk in bogočastje. — Reši se več prošenj za dopuščenje ponavljavnih izpitov. — Reši se več prošenj za remuueracije in podpore. — Šolsko leto 18 84/8 5. je napolnilo vse tukajšHJe šole. VI. mestno 5razredno deško ljudsko šolo hodi 521 učencev. Napraviti se je moral nov vzporedni razred (III. 6), pa so še vse sobe prenapolnjene. Zadnji čas je res, da se bode zidala nova mestna šola. — Odbora »Slovenskega učiteljskega društva« in »Narodne Šole« imata jutri pop. ob 2. uri sejo, h kateri uljudno vabita prvosednilca.