Št 82. V Gorici, T soboto dne 20. julija 1912. Tedaj XLII. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K y» » . . 10 „ Za NemJrj^^li*^;^;^ Ameriko in inozemstvo K 20.— ' Posamične številke stanejo 10 vin. .,soc. i'* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskcm" in dvakrat v letu »Vozni red .žes«.| leznic, parriikov in poštnih zwz". Na naročila brez doposlaae na* ročnine se ne oziramo. »Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K-x.Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništ"o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Bali smo se. V Adrijansko morje smo zaljubljeni. Srčno želimo, da bi se ob njem in na njem) avstrijski Jugoslovan kolikor totliko ode-ležil bogatstva, ki ga daje to važno morje, da bi bodočnost videla srečno Jugo-slovanstvo, ki reši tudi nas male Slovence. Zaradi tega se spominjamo dogodka, ki se je vršil nedavno, ko so hoteli nekateri slov. tržaški delavci obiskati tovariše v Gorici in so Italijani v Trstu in v.Gorici, protestovali proti temu Obisku in zmagali! Kaj na tem, ako se žali ubogi Slovenec, kateremu se pove, da sme le kot ku~ povalec, rednik Italijanov v Gorico, v Trst; tega smo Slovenci vajeni; ali Ita-lijanstva se ne sme žaliti, oziroma skrbeti je za to, da se ne prelije kaj italijanske krvi, akoibi prišlo do kakega spopalda med Slovenci in Italijani! Na slov. Štajerskem.smo že tako daleč, da Slovenec v tarnošnjjli .mestih ne sme nastopiti javno. Okoli in okoli teli mest živi slovenski kmet, ki vzdržuje meščane svojega okraja; avstrijske vi'ade prepovedujejo Slovencem, da ne hodijo z zastavami skozi ta mesta tudi tedaj, ako Hočejo iti kam ven med kmete-rojake! To je za vlado, državno oblast velike države, nekaj jako poniževalnega! Državna oblast ima vojake, ima ijustico v svojih rokalh in ne more braniti svcjih slovenskih državljanov pred nasiljem nemških., oziroma: ponemčenih sodržavljanov! tProtipostav-no, kazrijivo" je tako nasilje, od katere strani naj že prihaja; država naj uči s strogim izvajanjem zakona razgrajal ce, da se imajo sodržavljani mej sabo spoštovati. V nekaterih mestih na slovenskem Koroškem, Štajerskem slovensko govoreč Človek, ki» ne pripada kmetom, ni varen pred inznlti. To razmerje je na Koroškem in Štajerskem naravnost neumno in se gabi človeku, ki je kaj bral o Švicarjih, ali kaj pogleda! v Švico, kjer tako lepo živijo tri narodnosti vkup in so se vse tri v tem lepem miru omikale in so obogatele. Na slov. Štajerskem Nemec, ponemčenec Slovenca, imenuje žaljivo »Wiiidisoher«, če ne tudi: »Nvindiseher Humi« — in to taki, ki morajo zapreti, štaoune, krčme, ako slovenski kmet vanje ne prihaja. Šolani slov. rojaki, ki živijo kje drugod in pridejo domu pogledat, se ne sprejemajo prijazno tudi ne po istih nemških ljudeh, s katerimi so posedali na istih šolskih klopeh. To je divjost, to je neomikaivost, katere bi moralo biti sram vsake sedanje srednjeevropske države. (Pa seveda, avstrijske vlade so to divjost sanic pomagale vzgojevati. V uradiiištvu centralne vlade so uradovafi doslej po večjem Nemci in ti so skrbeli za to, da Nemci zasedajo v slov. krajih višja uradniška in druga mesta, ki dajejo kaj boljše hrane. Avst. vlade so si postavile kot smoter, slov. kraje kolonizirati po Nemcih. Slov. rojakov, dobro šolan ih in dobrih veščakov niso dopuščata na boljša nieradajncjša uradniški- mesta in gojitev in prevladanje nemškega jezika v šotah in uradih je bilo njeno delo. Kar se je dalo, podpirali so nemške rokodelce, trgovce, industrijalce, da se naselijo v naših krajih in Nemec je kot uradnik in učitelj poneinčeval, kar se je dalo in dobival za to zalivalo centralne vlade. — Slovenci smo gotovo vsaj ednako talentirani ljudje, kakor naši ponemčenci, poitalijančenei in tudi tako, kakor Nemci, Italijani v naših krajih. Ali malo je število našega naroda in vladni aparat je močan; delaj, zmaguj v konkurenčnem boju z Nemcem, Italijanom, ako ti tvoja vlada zveze roki, ali ti« meče pofena pod noge! — Neznansko trpek je bil boj slov. inteligence, ki je ostala narodu zvesta, proti uplivom teb vlad in je še in na slov. Šta-jarju vedno hujše. Na lastni zemlji biti zapostavljen, biti podvržen tujcem, živeti, delati morati pod nadzorstveni istih! — Pa je tako b>Vo skozi stoletja in joj Slovencem, ki bi 'hoteli v kakem mestu nastopiti javno, na ulici kako svečano in bodi le, da bi snovali nedolžne veselice, kaj še li, da bi pokazati hoteli, da so gospodarji na svoji zemilji! — Kaj se je ven- dar potilo nemških glav v višjem urad-iiištvu,idaJole ubogo Slovenstvo spravijo iz sveta! — No saj .pa tudi ni bilo zastonj to potenje. Na slov. Štajerskem so večja mesta ponemčena, Slovenec se v njih ne sme ganiti, je \vindischer Hund! — In na Primorskem, na Goriškem! — Oh, teh pametnih avstr. vlad! Vse tako so de-ilale, kakor na slov. Štajerskem, Koroškem in ker Nemec na Primorskem ni mogel zavladati, je pa Italijan vžival vse podpore, vso ljubezen avstr. vlad. S pomočjo avstr. vlad, — vedoma so te avstr. vlade kolonizirale primorska mesta. Gorico z Italijani in po Italijanih, tako tudi v Dalmaciji! — Vemo, da imajo Italijani staro večjo kulturo, da so bili stoletja mogočni trgovci tudi na Adriji in v slovanskih deželah ob njej, pod avst. vladami so pa to bili prav še le in lahko, ker Slovani niso sme;li tekmovati, niso smeli pridobivati si večjo duševne zmožnosti kot Slovani, morali so se poitalijančiti. . , »Država je pravna naprava, ki jo je vsilila skupina osvojevalcev skupini pod-jarmljenih. Vsebina države je, podjarmi jenoe v korist zmagovalcev tako ohda-čiti, da se zamorejo potrebščine gospodu-jočega razreda s kar najmanjšo izrabo njegovega lastnega dela kar najpopolneje zadovoljiti.« Tako je bilo tudi v Avstriji. In v njej so se Slovani tudi kot narod v korist Nemcev izkoriščali. Slovenci — dalmatinski Hrvati pa trdi v časih, ko je tiakar-stvo minilo in absolutistično vladanje; v konstitucijonelni državi se je še le prav praktieiralo med 'Slovenci — dalmatinskimi Hrvati potujčenje s sredstvi šole, urada, gospodarstva, kolikor je slednje bilo pod uplivom države. Mi se nismo smeli razvijati ne gospodarsko ne duševno, in če smo se duševno, ije morala plačati večina inteligentov to z renegatstvom. Vse se je tako pri nas uredilo, da je s1užHo sistemu nemške in laške kolonizacije naših dežel, našega ljudstva. Ker so bili Italijani naši sosedi in precej razviti v trgovstvu, so jih vlade rabile v zadavijenju slovanskega elementa ob1 Adriji, misleče, da zmaga Nemec, jn potem ta še tudi z Italijani obračuni. In imeli smo nekoč Beneško in dosti druge gorenje Italije! — Ko smo vse to lepo zgubili, smo ¦pa, kar se je tfalo, protežirali italijanski živelj v Trstu, Gorici in Dalmaciji; — menda iz bojazni, da še to ne gre k ;zlo-dju. — V cislitvanski Avstriji so bli v prejšnjih časih izključno Nemci uradniki na merodajnih višjih mestih centralne vlade, v konstituešjjebii dobi, v drugi polovici preteklega stoletja po večjem Nemci, vmes mej njimi je nekaj Cehov, Poljakov, ki so skrbeti za svoje rojake, redko kak Praižak tudi za nas. Nemški višji uradniki so skrbeli le za svoje rojake in so živali v nadi, da se bo glasil ob Adriji še nemški jezik. To višje uradništvo je velika oblast v državi in je tudi vzMc kontroli po drž. zboru. Vzemimo pa še ves drugi uradniški veliki aparat v deželah in uineli hodemo, da je lahko priŠ'.o, da je na slov, Štajerskem, Koroškem Nemec v mestih mogočen iti na Primorskem, Goriškem Italijan. (Konec prih.) Solrtle slapsti v Pragi. (Dalje.) Proste vaje mož. Ma!>, globok in neizmeren je plui nad širokim prostorom, na visokem svojem mestu je stal načelnik z visoko dvignjeno zastavico. Mah njegove roke, in za-donela je Sokolska koračnica tako zmagovito, kot nikdar, belomodrr steni v vratih ste se zamajali in se začeli pomikati. Ova-intrideseterostopi, drag za drugim, kakor val so se pomikali od obeh strani proti sredi. Z jeklenim, nevzdržnim korakom ste se pomikali steni druga proti drugi, nakrat je zastala noga, komaj vidno se je gibaila ogromna reka, majhen prostor ije ločil oboje nasprotnih si tokov, človek bi rekel, zdaa zdaj udarita skupaj in se preplavita drug druzega! Na naeelniškem, Maksi m Gork FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »To ni pravo!« je rekel Foma. »Ni se mi treba reševati ... ali sem toliko grešil? Kaj pa bodo potemtakem drugi ... Jaz bi rad le vse razumel ...: »Vse boš razumel, ako se oddaljiš od sveta ... Pojdi iia prosto cesto, na polja, na ravnine, na gore ... pojdi in poglej si, kakšen je svet, v svobodi in iz daljave ...« »To je!« je vzkliknil Foma. »To se zdi tudi meni ... Iz daljave se vidi bolje!« A Miron se ni briga1! za njegove besede; govori! je tako tiho, kakor bi se šlo za veliko skrivnost, ki jo pozna k on, božjepotnik: »Speči lesovi zašurne okrog tebe s sladkimi glasovi o modrosti Gospoda; ptičke božje ti zapojo o sveti Nje Sovi slavi, a stepna trava bo kadila presveti devi Bogo-»Klici ...« • Božjepotnikov glas se je zidaj vzviševal in trepetal °d izobilja" čustva, zdaj se je zepet spuščal do skrivnost »ega šepetanja, kakor da se je pomladil: njegove oči so sijale prepr^ano in jasno in ves obraz se je svetil od srečnega smehljaja človeka, ki je našel izhod čustvu svoje r^r ti in se veseli, ko jo izliva. »V vsaki travici bije srce Gospoda; vsaka žuželka, 2|ačna in pozemeljska diha Njegov sveti dih; povsod je «v Oospod, Bog Jezus Kristus! Kakšna krasota je na zemlji, na poljih in v gozdovih! Ali si bil na Keržencu? lam je tišina, ki se ne da primerjati z ničemur, drevje i in trava, kakor v raju ...« j Foma je poslušal in njegova domišljija, preVladana od te tihe, očarujoče pripovesti, mu je slikala ta široka] polja in gluhe lesove, polne krasote in tišine, ki napol-1 n ju jejo dušo z mirom ... : »Tam ležiš kje pod grmičkom in gledaš v nebo, nebo pa se spušča k tebi, kakor bi te hotelo objeti ... Duši je toplo in tihoradostno, ničesar si ne želiš, nikomur ne zavidaš ... In zdi se ti, da si le ti sam na celi zemlji itn Bog nad teboj ...« Božfcpotnik je govoril, a njegov glas in njegove pojoče besede so spominjale Fomo čudovitih pripovedek stare tetke Anfise. Čutil se je. kakor bi pil nekega vročega dne čisto in hladno mokroto gozdnega potoka, mokroto, prepojeno z vonjem trav in cvetlic, ki jih je omi-vala ... Vedno širje so se razvijale pred njim jasne podobe: tu je stezica v lesu; skozi veje dreves so prodrli tanki solnčni žarki in trepečejo v .zraku in pod nogami popotnika ... Okusno diši pr> glivah in preperelem listju: medeni vonj cvetlic in močni duh po smoli se nevidno dviga v zraik in premika v prsi v toplem, sitem toku ... Tišina vsenaokrog: le ptice pojo in ta tišina je tako čudežna, da se ti zdi, kakor bi prepevale te ptice v tvojih prsih... Ti hodiš, no da bi se ti mudilo in življenje ti mineva, kot sen ...« »Tukaj pa je vse obdano s sivo, mrtvo meglo in brez potov blodimo mi po nji, hrepeneči: 'po svobodi in luči Zdaj pojo spodaj s komaj slišnimi glasovi, pol pesem, pol molitvo. Zdaj zopet nekdo .kriči in zmerja. In vedno iščejo pot: »Sedem in po-ol ... Se-dem!« »In za ničesar ti ni treba skrbeti,« je govoril božjepotnik in njegov glas je žuborel, kakor potok; »kos kruha ti dado povsod -~ in česa še potrebuješ v svoji prostosti? V svetu pa se ulegajo skrbi na dušo, kakor spone ...« »Dobro govoriš!« je rekel Foma in vtzdimil. »Bratec moj mili!« je tiho vzkliknil božjepotnik in se primaknil še bližje k njemu. »Kedar se je vzbudita duša in te prosi za svobodo, ne uspavaj je šiloma, poslušaj njen glas ... Na svetu in v njegovi prelesti ni nitoakoršne krasote in svetosti; zakaj bi se torej u-klanjal njegovim zakonom? V Ivanu Zlatoustu je pisano: Resničen šekinah je človek! »Šekinah«, to pa je hebrejska beseda, ki pomeni »Najsvetejše^. Torej ...« Zatcglo tuljenje piščaJi je zaglušilo njegov glas. Po-sluhnil je, vstal naglo in rekel: Bližamo se pristanišču ... ma suho moram tukaj! No, srečno, bratec! Bog ti daj kreposti in moči, da izpolniš željo svoje duše! Zdravstvu], dragi moj!« Nizko se je poklonil Fomi. Nekaj žensko-laskavcga in mehkega je bilo v besedah, s katerimi se je poslovil in v njegovem poklonil. Tudi Foma se mu je nizko prikloni! in obstal kakor okamenel, s povešeno glavo, opiraje se z roko ob mizo. ^ »Pridi k meni, kadar boš hodil skozi mesto ...« ie poprosil bižjepotnika, ki je naglo sukal kljuko kajutinih vrat. »Prišel bom! Pridem ... Zdravstvuj! Krist te obvaruj ...« (Dalje pr:W mositt glas~ trobke is' že,sfe dr-vela dva. *ala v nasprotne -smeri tvorec velikansko podobo križa. .' . Skozi vrata so se še vedno; valile nove trume* '."."..' . Dvestotisoč glav je «Vlo nemo na te-fovadišče,. kjer se je razvijati čudoviti prizor. Že so zaOUe trume vse štiri strani te-lovadišča, na glas trobke so se krojile v 8 šestnajsterostopov in ti v 16 osmero-stopov. 16 - mogočnih kolon je ob-stelo -kakor - »kopano, le znamenje, 22000 rok je zamahnilo v zraku, da je za;-donelo kakor strel batarfjona. Nepremično, v ravnih črtan, v siijajnem kritju na vse strani je stal mož ob možu, oči uprte v svojega načelnika. Nepopiseu je bil pogled na to morje teles, vseh enakih, zbranih iz celega sveta na tem ,po$u. Velikanska slika, katere okvir je tvorilo 200.000 občinstva, ki je ploskalo dolgo svojim ljubljencem v pozdrav. Vse to se je zamajalo, zganilo v enem samem veličastnem ritmu, vsi ti tisoči teles se premikajo, sklanjajo, ustajajo ob zvokih čudovite Pospišilove godbe. Nepopisna lepota le bila v teto sijajnih, tako enakomerrth gibih, neizmerna moč ideje in discipline v tem igranju rok, nog in teles. Čudovita mora biti sila, ki je ustvarila kaj takega. iKakšen pogled se je nudil tu očem! Neprestano so se spreminjale barve, sedaj je bilo vse to morje temno in mračno od .barve hlač, sedaj je zopet zablestelo kakor .penast greben vaiov od belih srajc, vsak posamezen gib je nudil nekaj posebnega. Pesek je šumel pod nogami, pri izamahu rok je zažvižgal zrak, nepopisen utis pa je napravilo to, da so oddaljene vrste trenutek pozneje izvajaile, kar je mudilo pogled, podoben, kakor če zaigra veter preko žitnega polja. To m bila več vaja, to je bila mogočna himna moči in ljubezni, tako neizmerna, kakor je !bik> to morje teles, tako krasna, kakor ta slika s svojim živim okvirjem. Nakrat je vse to okamenelo. Grom vsklikanja, ploskanja je pretresel ozračje, 400.000 rok je ploskalo, marsikatero oko je bik> polno solz. Vsi ti so se spraševali le: Ali je bilo to sploh mogoče? Na mah so se te čete zopet strnile. 16 velikanskih tokov se ie začelo pomikati, živo, zmagovito, oči vseh so .bile uprte v svojega načelnika, vsa srca so mu vriskala nasproti. Saj je bilo to njegovo delo. Zopet je zadonel jekleni 'korak, da je bobnela zemlja in velikanska živa reka je izginjala skozi dboja vrata. Bilo je vredno opazovati občinstvo. Eni so ploskali neumorno, drugi so strmeli še (dolgo na prazno teiovadišče, kakor bi čakali, da se prizor obnovi, tretji so seli in molčali kakor omamljeni. Videl sem ljudi, ki so neprestano klicali;: »Ti naši, naši Sokoli« in njihov pogled je izražal to, kar so hoteli povedati. Čujmo, kaj so -občutili telovadci sami. »Češke Slovo* prinaša dopis telovadca, katerega odlomek prinašamo: Ko so pio-skniie naše roke, se nam je zdelo, da se je zrak raztrgali, ko je desna noga udarila prvič v izpadu, smo se skoro ustrašili. Kakor bi se bil prevaiil potres pod nami do površine. Tla so se zamajala, odbila napad z odmevom m ta je hitel trenutek krog nas in potem šele k tribunam. To je v resnici odgovarjalo našemu mišljenju; Tako trdsii smo tu. in tako številni, da se že tudi •zemlja' trese..;. V odmoru sem uprd pogled na nacehtiški most, iStail je tam zamišljen s praporcem v desni in oprt na ograjo, naš Jmdra tVaniček. Stal je tam, kjer edino je bilo njegovo mesto, ki si ga je v polni meri zaslužil. Ko bi imel v tem trenutki* tako moč, da bi vdahnil ali utis-nil -z ocrtii v vseh enajst tisoč mož in skoro 6000 žen to svoje Sokolstvo, \si vemo, da je različno od navadnega pojmovanja, da stoji najviše, je pa zaprto preveč v Vegovi /notranjosti fn udari na dan de v ofdiiožiuiem trenutku zmage atli nevarnosti .... In idelo se mi je, da vidim' ob njem<>ft>a moža, ki sta nas ustvarila: Fiig-¦ nerja 'm Tvr&t Prvemu bi bilo že 90 in dragemu; 80 let. Bi H verovaila, da smo plod njunega dela? Ootovo bi verovala, ker sta vedela takoj, da si dobra njuna ; misel izseka tako pot, kakor nobena prej. Bila /bi morda prevzeta. Toda gotovo bi bila našla hib in mnogo. Te so v nas in mi jih z nadaUnfen ddom, dobro jih poznava- joč moramo popraviti sami brez svaritve res Slovenci, pa naj se Jutri spomnijo De-*« brez -stanovanja, ker smo že brez vina to naj pomagajo rodoljubnemu drugih ustanoviteljev.« -*. I *vu. da se bo ivedno uspešneje borilo in (Dalje.) mOJH STRRH (izkušnja ie in ostane, ft» > najboljše^sredstvo 2&odpravo poleimli izpahliajev, w dosego, za ohranitev nežne m mehke koze ter bele polti IOIJno mletarto milo. Znamka ko-Injiček tvrdke Bergman & Co., Tetsehen a/E-Komad stane 80 vin. ia se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumenjah ni podobnih trgovinah. Bergmanova Htijna krema i JhMm* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. ' Sokol ob meji. Sokol na Dobrovem priredi, kakor že objavljeno, v-nedeljo.4. avgusta t. !. svojo prvo veselico z nastopom telovadcev. Že sedaj vlada splošno zanimanje za to prireditev, in upati je} da zadobi ta dan Sokolstvo v Brdrh velik moralen uspeh, Tiho in mirno deluje Sokol na Do-rovem — a gotovo. Poznamo ovire, s katerimi se mora bojevati, a njega- odkrita načela, kakor njegovi nevstrašeni in nesebični delavci so nam porok, da bo rastri in proevital! Mnoga, da, premnogo je ljudi v Brdih, ki np poznajo pomena Sokolstva, ki mi-slijrr, da je ScSkoI institucija za uničevanje vere in slično, da, so ljudje, ki se pred Sokolom prekrižajo......Tako ponenm- nujejo ljudi izvestni brezvestneži! A tudi ••a te pride čas spoznanja in Obračuna, preko njih pa želimo mlademu dobrovske-mu Soktfu, naj širj svoje ponosne peruti ter jih razprostira čez -cela Brda- Posebno zapadna Brda so takorekot skoz in skoz obmejna, in tu ima mnogo hvaležnega dela, zato pa le pogumno naprej! Omeniti moram, da je dobrovski Sokol priredil v lanskem iletu dva izleta na mejo ter da je ustanovil svojo lastno knjižnico. Vidimo torej, kako potreben je Sokol .na Dobrovem, in kar je najbolj razveseljivo, kako uspešno, čeprav tiho. in .mirno, deduje. '¦ ' ; Zato pa je predvsem nas I3ricey dolžnost, da po-hiti>rno dne 4. av?»"ta k veselici dobrovskega Sokola icr mu tako gmotno in moralno priskočimo na pomoč! Torej 4. avgusta vsi k prijetni prireditvi dobrovskega Sokola! Tombola i* Deuinu. Bra'Ino in pevsko društvo »Ladija« priredi jutri v nedeljo 21. t. m. javno tomfoojo s plesom na senčnatem -vrtu ig. M. Plesa. Srečke se bodo .prodajale na dan tombole na več krajih v Devinu. — Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. —Svirala bo godba N. D. O. iz Trsta, ki pride v 'Pevki ob 3.30 pop. Društvo »iLadija« bije hud boj ne -le proti Italijanom, marveč tudi proti nasprotnikom pod slovensko streho! Neverjetno pa vendar resnično! Županstvo v iDevuiu ibi< vendar moralo iti na roke rodoljubnemu društvu, aH to županstvo dela Jruštvu največje težko-če s tem, da ni dalo dovoljenja za javno tombolo na javnem trgu v Devinu! Škandal, da mu ga ni para! Odbor društva pa si je "znal dobiti potrebno dovoflienje. — »iNaj še tako be-sn* vihar, »Ladije« naše veslar ne straši se nikdar!« — Tombola se bo vršfla torej pa na vrtu g. IRIesa. - Zavedni Devinci, okoličani, prihitite k tomboli! Prihitite tudi od drugod in vedite, da se porabi dobiček v narodne, šolske namene. Jutri v nedeljo 2,1. t, m. v Devin! * Nekaj nezaslišanega je ruvanje slovenskega Županstva proti slovenskemu društvu v ogroženem Oevinu, .ko hoče imeti društvo prireditev v narodne namene! Ali je kaj -takega sploh mogoče? se popraša vsak rodoljub. Kaj tako daleč sega klerikalna strankarska strast, da podira db meji, kar zidajo rodoljubna srca?! Sramota, -večna sramota klerikalnemu županstvu, eramota S. L. S. in njenim? voditeljem — rodoljubi, Slovenci, ki so vina m naj pomagajo ruuuuuuucuiu ui štvu, da se bo ivedno uspešneje borilo in vzdrževalo v ponos Devina! DOPISI. Iz Riimunije. — iNaj zapišem par be-ssd, kako se nam godi. Naše drvarsko življenje je jako enostavno. Vsak dan igre in o zjutraj zarana iz barake in zvečer* ;zope t nazaj. Lepo je videti čile in zdrave grvar-je pri njihovem težkem in nevarnem defu; Kako zamolklo pojejo udarci sekir, vmes se sliši ostro brušeni žagini žvenket. Kar si prisluži drvar, je zasluženo s trudom; v potu svojega obraza si shiiži kruh. — Po listih se črta o mnogih nesrečah, Tudi tukaj se jebHa zgodila nesreča. Utonil je naš rojak v zaprti vodi, kjer je napravljeno za davljenje lesa. Revežu je otemnel um ir; <]e po nesreči zabredel v vodo. Nesrečnik se je pisal Janez Debe-Ijik, dama s Kranjskega, blizu -Kranja. — Dne °. t. m. je treščilo nedaleč od drvar-sk*h barak v stari stog. Hitrosti naših drvarjev ss je zahvaliti, da so ogenj pogasili, da ni provzročil velike ško'de. -..... Sedaj pa kličem vsem dragim rojakom iz tujine: »Na zdar«! Potegnjeni! Kaj takega ne kmalu! — iV soboto idnč 13. t. m. je iprioWila »Soča« — »po-« nudbo za svobodno ljubezen«, — Razumni ljudje so čitali in se smejali. Obl'lo je bilo takih, ki so rekli: »Ali se bo jezil »Novi Čas«! — Videlo se je, da je »ponudba« — past za prissmojenl »iNovi čas«, v katero se je res ujel. Ip ker se je ujel v past, »Novi Čas« kriči. Čudno Ig, da ne naznanja tudi protestnih shodov. Ubogi »'Novi Cas« je ves iz sebe. Slab namestnik glavnega kričača se je potrudil, da je zvar?! klic »Nesramnici!« i>e/belo je vse t1sk3.no. Policijo kliče na pomoč fn odgovorne činitelje.... .Ie pač ujet v pasti! Kaj torej kriči..... Ker ima »Novi Čas« posebno piko na učiteljstvo, se ¦Orlando ifurioso s posebno upemo zaganja v učiteljice..... Prav vsestransko je ustreženo njegovi jezi. Iz vseh registrov piha in gode v splošen posmeh. Tako se še ni kmalu blamlral »Novi Čas« kot se je s svojo včerajšnjo številko. — Potipati se je dai'a past —¦ pa se jp vren'dar ujel! Učiteljica nI omepjena v oglasu zato, ker »Soča« pozna učiteljice, ampak zato, ker pozna .prismode »Novega Časa«, 'ki so res planile .po učiteljicah, kakor jini je velel nastavljeni oglas...... Pred »iN. C* se ije roatee ppjipzi') »Pr. list«. Mož »Prim. lista« je v&lel v tiskarni, da zbirauo debele črke za »iNovi Čas« in pogledal je, kaj bo — in ko je videl, bitmi, hitro notico za »Pr-im. ilist«: — »Fej vlačugi!« Tako deli blamažo in je potegnjen skupno z »INovirn Časom«. Prav lahko bi si M to prihranilf Vse se smeje od gorečnosti prekipevajočemu »Novemu 'Času« .in dostavljajo: »No, tako se dati potegniti, to se pe zgodi vsak dan«..... Le na eno je pozabil »N. C« na koncu; na refren po vseh izlivih: Naročite si »Novi Čas«! Domače vesti. Ministerstvo za javna deJa Je imenovalo med drugimi člani centralne komisije za vprašanja obrtnega poduka za novo funkcijsko dobo do konca 1914. g, Jvjcia Savnika, veleposestnika in župana v 6i-Ijah, in I-eop. Brunnerja, tovarnarja v Trstu. Slovensko akad. društvo »Ilirija« In »Klub slovenskih farmacevtov« v Pragi naznanjata, da promovira njih član ozir. predsednik ig, Hugo M u ž in a izOradiš-ke cb Soči v soboto, dne 20. t. m." za ima-gistrapharmaciae. Oosp. sMužinž; je prvi slovenski farmacevt, ki je dovršil študije na češki univerzi v Pragi in sicer z odliko. Živel! Za narodni muze\ so darovali: Oosp. Josip BaliČ, učitelj Vrh Sv. (Mihaela 28. dar I. Jurija Japelja sv. pteroo a) stari zakon (Pentatevh), b) .novi zakon I. in II. del 1 f^e Pridig $ Ul.in.iv.^ ton«, 1 k,,: ¦ I (in durilo) 2. Škrbme, Nedelske Veriti, živJjenje svetnikov — Oosp. Avgust .Bucik v Oorici, 1 ViikJ 1. Veriti, Shivljenje .svetnifcov in ppC'si. 1 ni godovi IV bukve. Ljubljana I844 2 J j bakrorezi a) Malavashfeh, = Erazem"'" Jame 1845. b) Shivljenje. sv. Henie 1^39 I — Gospod Janko Ko^man v (Gorici, j src' brn novec. — Gospod Avgust IDolenc, a|" L dovščina, 32 komadov raznih novcev,/I Gospod Josip Budal, nadučitdj PodgorT 2 knjigi h Franc Ha!d, Oobethe VVieii 1796, 2. Veriti, Shivljenje.svetnikov m bukve Ljubljana IL29. Odbor. ( Premeščen je g. Fran Vuga, c. kr. av skultant v Kanailu, v Buaet v Istri. $e o ljudskem štetju 1910. _ Na KoroSkem so ' našteli po >'^ valnem }i?,\k\\« S'ovencev 82.212, za Slc0" ro 4 odstotke manj kot leta 1900. V Celju so našteli 4625 Nemcev in 2027 Sloveti-cev, v Mariboru 22.153 Nemcev, 3823 Slo-vencev, v Ptuju ,3672 'Nemcev, 602 S!q. venca, v Celovcu 25.582 Nemcev, 176| .'Slovencev, v Gradcu so rmSteli mej 151.781 prebivalci 1050 Slovencev. Sfo. vencev je iaktično več, kot' jih .izkazuje uradna statistika. Slovenci napredujemo, dasi bi radi nasprotniki to utajtfli. O tem' koliko našega naroda ipogd tne izseljcva' nje, o tem pa molče viri. Čehov so na. šteli 6,435.983, za 480.586 več kot I® 1900, Poljakov so našteli 3,518.859, a 708.832 več kot k ta 1900 .ter so se 'torej Poljaki pomnoži!!' za 16'04 odstotka. Rusi-jiov je 3.5J8.854, pri zadnjem ljudskem štetju jih je bilo 3,375.576, pomnožite v 4'3 odstotka. :M-*mcev so v Avstriji našteli 9,950.266 (pred desetimi leti 9,170.9.». to-rej so se Nemci pomnožili za 8*49 odstotka), Italijanov so našteli 783.334 (,pm| de. setimi teti 727.]{}2, pomnoži te v 77J odstotka), Rutnunov so našteli 275.115 (leta 1910. so jih našteli 230.963 ponimv/iiev 6'09 odstotka), Mažarov 1.0.974 (pred i|e-sctlini leti 9,516), Klerikalci In Sokolstvo. — Vsi svetovni listi pišejo navdušeno in s prizna, njem ;> sijajno uspelem vsesokolskem :^-tu v Pragi. Slovanske reakcionarne kl:ri-kalne liste pa grize bleda zavist, -zato grdijo in obrekujejo Sokolstvo. Svojim brav-cem razlagala da je Sokolstvo delo satana, crgair.zacija prostoizidarstva itd. Posebno karakteristično je .pisanje češkega klerikalnega lista »XX. vek«. Ta list imenuje Soko'!ski zlet kongres framazonsty,i. Iz Pariza in Londona so doeji »'bratje«. i),i vidijo, kako je napredovala Sokolska vriska in v koliko bi se mogli v odiločilnein trenotku zanesti na njo. Nato citira »XX. vek« izjavo nekega Angleža, da bi Sokolstvo v odločilnem trenutku moglo pesu- j ti strašno politično orožje ter dostavi j Kaj se misli s tem? Strašno politično orožje je — pišemo odkrito — revolucionarna garda. V Londonu vedo, kaj seiza Wi?* nji čas pripravfja y Evropi. Tani v Londonu so leta in leta pripravljali revolucije v raznih evropskih in azijatskih držav •od tam so nosili portugalski »bratje« načrte in denar za revolucionarni preobrat, (odkod pa nosijo denar in načrte mnnar-liistični zarotniki?), farn vedo, kaj se to, pravi, ako (pišcjo o Sokolstvu .kot o >stra-: snem političnem orožju«. Oni vedo. kojr»*_ se tiče ta pokret, ako se citira iz -Time-j so« ukor fie-inške-jnu časopisju, da pušvJ svoje čitateljp v »neznanju o pokretii i;i dogodkih, ki ne morejo ostati bre/ vplivna bodočnost avstroogrske monarhije' Tako .piše o Sokolstvu klerikalni češki Pd* spanec Myslevec. No, naj le pišejo. Soko.-ska ideja pa, ki prinese v bodočnosti K> tovo še dobre sadove Slovanstvii. je tak-', ukoreninjena fn napreduje s takim orjaškim korakom ter je postala hko važf, faktor v kulturnem življenju vseli Slovanov, da so .zaman vsa .natolcevanja in vsa zaganjanja klerikalcev v Sokolstvo.-Seve, parasit Sokolstva čuk ostar.« vciin" čuk! OorKkl mestni svet je imel sliioč jo, v kateri so sprejeli predrog vodstvi električne železnice, da se uvede /a P'\ ''čine tri mesece en sam biljet za o"euj veljaven za vožnjo z jedne postaje n drugo, mi sfcer od S.30 do 10.30 zvečer. Leto§rtii rekruti. — Po izdani nai jcib' vojnega ministerstva bodo letos rekror poklicani v službovanje 15. oktobra. e\^ letni prostovoljci nastopijo služb" dne -, oktolbra. Novinci v vojni »il)rrmri.('l.,)Lj1,'j novembra. Nadomestni rezervisti poklicani v službo Šele spomladi leto ' ", m -hovi braratoi refonmi imajo u&teljii «ravici> do enoletnega prostovoljstva. Kot j Ldotnestni rezervist ,pa smelo zadostiti Vojaški dolžnosti učitelji ne morejo raidr skrtoi za ubogo naše verno in dobro ljudstvo. Toda zani&n čakamo Še do danes, da bi bila .storila svojo dolžnost poslanca tir. iGpe^orčič, o . kafer em^-avi njegovo glasilo, da je ljubljenec naroda, ji* Fon, ki je poslanec Goriške okolice, — glede 'neznosnih razmer na goriškem izvoznem trgu. Vsako ileto se ponavljajo Imele pritožbe radi tržnih organov, ,»lasti radi Resna, letos so pritožbe posebno hude — toda klerikalni veliki možje, ki tako ljubijo ljudstvo/so «*e /aidovoijili z topotanjem po,svojih gia^ilrh radi telh razmer, aili 'd da bi kaj vide'e. Moške boklo še gonili °^oli po ,eesti, potem pa naj se dene vsak sam, kamor /hoče. Res, lepo so crganizi* r»li romanje na* Dunaj. Kdor gre, temu Pr^i nevarnost, da odnese najslabše spojine z Dunaja ter se vrne^ozlovoljen, ker , b« Krdo opeharjen. ttjfco v »Soči« gledč občinskih volitev v Solkanu. Pravi, da veruje ^Soči«, da ni zadovoljna z izidom. — No, zadovoljna pa »ni tudi »Alorica«. Klerikalci so se pri-dušaili, da zmagajo na celi črti, prav »gotovo pa v dveh raizrcdih popolnoma, v enem deloma, torej bi biila »sijajna zmaga«. Ali -Solkanci so Solkanci. in se ne dajo tako strankarsko barvati, kakor bi radi k'-:r.ikalci. Zato so klerikalni listi po solkanskih volitvah precej tihi, navedli so le imena izvoljenih brez vsklika: »Sijajna zmaga«! -- Kar se tiče prejšnjega župana, je res, da se je bil ves poklerikalil Poznali so ga dobro v 'Gregorčičevi' tiskarni in po klerikalnih odvetniških pisarnah je hodil pravde zgubavat za občino. -- »Gorica« bi boiljše storila, če bi moiličaki in mislila na tihem: hoteli smo zavzeti Solkan popolnoma, pa ker sedaj ti i šlo, .najbrže ne pojde nikoli. Za gg. krčinarje. — Vsled različnih povpraševanj po 10 krčmarskili napovedih smo iste tiskali na novo in jih je dobiti po 20 vin. Za poštnino je plačati 10 vin. Naročila je nasloviti ma tiskarno Oabršček. Zastopstvo zavarovalne zadruge »Croatla« za goriški okraj je prevzel g. D. Gilčvert v Gorici Via Bertolini št. 20. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Pontoni. V teh dveh ilekarnah bo tudi ponočna služba v času od 21. do 28. t. m. upajo, da se bo dala ta misel skoraj re-aliztrati?? Srbijo vedno obrekujejo in grdijo po nemških listih. Sedaj so si' zopet zmtelili atentat na kralja. Seveda je vse le izmišljotina zagrizenih sovražnikov Slovanov, Nemcev. Če bi sedei! nemški princ ma srbskem prestolu, b,i ,mu. pffrsferVo, p# če bi še tako škodoval srbskemu narodiu! Hude sufragetke. — ViDublinu je iiieka sufragetka vrgla proti ministerske-mu predsedniku, sekiro, a ga ni zadiela. Sekira je priletela v glavo irskemu poslancu Reymo,ndu> ter ga težko poškodovala nad očesom. Zvečer so sufragetke poskusile izvesti atentat na 'ininisterskega predsednika v gledališču. Vrgle so goreč stol na oder. Ogenj so takoj pogasili. Albanija. — Poroča se, da je zbral albanski voditelj Izo Boljetlnac do zdaj 24.000 mož močno albansko armado. Bo-Ijetinae je izdal na Ailbance, ki se ,še niso pridružili vstaji, še en oklic, s katerim ji»Ti poziva, da naj silede njegovi zastavi. Poznavalci razmer sodijo, da se Iizi Boljetin-cu pridruži še 15.000 do 20.000 albanskih vstašev. Boljeiinac prodira proti Skopljiu, in sicer korakajo njegovi oddelki po Moltkejevem načelu: »Ločeno korakati, skupno udariti!« Turške oblasti so izvedele, da primanjkuje Boljetincevi armadi živeža. Oblasti so zato prebivalstvu ukazale, da ne smejo vstašem dobavljati živeža. Iveza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Št. An-drež« priredi dne 28. t. in. ob 6 in pol popoldne tombolo. Činkvina znaša 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Pred tombolo in po tomboli bo ples v venčkih. Svirala bo vojaška godba. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Razglas. — Daje se na obče znanje, da se je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj glede komisij za osebno dohodarino postavljenih za posa-r ¦možne cenilne okraje Goriško-Gradišč.an-skega in Istre izvzemši Gradišča in Tržiča sestavil imenik članov in njih namestnikov, ter da se ta imenik javno razobesi od 25. juiMja 1912. dalje skozi 14 dnij na primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskHi uradih dotič-nih ccnilnih okrajev. C. kr, "finančno ravnateljstvo. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi drugo nedeljo dine 28. t. m. celodnevni Iz-lot. In sicer odhiod o .poflnoči 2 državno železnico do Bohinjska Bistrice. Potem s kolesi na Bohinjsko jezero, k Savici, Vint-gar, Bled in nazaj. Opozarja se vse gg. člane in prijatelje športa, da se v obilnem Številu udeleže tega izleta, ker je jako zanimiv. Vojna ffleflMjo Mili. Boj v Dardanelah. Carigrad, 19. julija. Ponoči je napadlo oser.i italijanskih torpedovk Dardaneile pri zalivu Kšutepe. Turške utrdbe so odgovorile na napad s streljanjem. Baje sta se potopili dve laški torpedovki, ostalih šest torpedovk je pa poškodovanih. Berdlinski turški poslanik je izjavil, da je pri napadu šlo najbrže za poskus turško brodovje, ki je usidrano pri Nagor.i, n laidoma napasti in s torpedovkami uni-č.u. Noč je bila zelo telnna in tako se je moglo osem iaškMi torpedovk v temi vtihotapiti v .Dardanerc. Toda na višini Na-gore so turški forti ladjevje zapazili, in je začeli obstreljevati. bprožčaii. Vijii7^^e'p!^._^^;(^^ • čeucem se obnoAre. Porotniki so obsojein le >na globo 20 rubljev v^ak. ;;v Kuhar ruskej;a carja..— Pierre Gubat, •prvi kuhar carja Nikole II., je velik gospod, ki ima plače 90.000 .frankov. Ali tre-fba vedeti, da ort 'J;a denar zasluži, ker .še mora brigati ;za *to, Ida prehrani ne samo' cesarsko obitelj, rnarveč tudi vse častnike in uradnike dvora, to je okoli 300 oseb. K temu je prišteti Veliko odgovornost, ki ga tišči: Kuhinle ruskega carja niso polne samo jedi in pijače, ampak tudi tajnih a-igentov in. hrana za carja mora biti pripravljena z največjo skrbjo.. Nikola Il.^ni. ravno zbinčen pri jedi. Najrajše je toaka-lar, pečen na olju. Prvi avstrijski »dreadnought« — »Vi-ribus Unitis« dospe v Pulj dnč 15. avg. Tam se izvrši kolavdacija, na kar bodo sledile poskusne vožnje; potem prične na »dreadlnoughtu« redna služba. Ruski veliki vojvoda Gabrijel Kon-štantinovič, 25 tlet star, se hoče poročiti Zastopstvo in zaloga tvrdke Wuii(li-ivf- Werke nlec. družba v Ahcninil. z- S c h 0 n a u M Ed. Roeper - Gorica magistralna ulica št. 15. Dobi se ose stroje za pisarne in druge potrebiLine. Nanut & Bregant autorizouana stavbena turdka $ ©opici ulica Adelaide Ristori ste?. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in Icolavdacije po najnižjih cenah. r^sses Zobozdravnici in zobofehniški atelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi lehallSCe Stan. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove pk uravnavanje krivo stoječih zob. Ploik vsake vrste. Ordinira o sooiene afel|e|u od 9. ure dop. do 5. ure jop Razglas. KonSUmnO drnlfOO registrovanaj zadruga z omejenim jamstvom v Vrtojbi I bode imelo redni občni zbor dne 28. julija 1.1. ob 3 urah popoldne v prostorih druihs DHEUHIRED: 1. Prečitanje in podpis zapisnika zadnjega! občnega zbora. . 2. Letno poročilo in potrjenje letnega ra-1 čuna 191L ' 3. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Določitev razdelitve čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev 5 članov nadzorstva. 7. Prečitanje revizijskega zapisnika. 8. Raznoterosti. Nikake utrujenosti 0 © PALM/\ 0 V © ne občuti pridni telovadec, I ne naporni hribolazec k* prt vočjem naporu, ako ima ua čevljih PALMA kaučukove Dobi se o osem boljših] prodata In ah. A. vi Berini Gorice, Šolska ulica št. 2. velika zaloga =| = oljkinega prve vrste Maibnljilli !wik lL tefen, 3alnac!jsr MilfsH^ Bari U11» 1 s prodajo na drobno in debelo. 1 Prodaja na drobno: Kron -96,1C4 HM '20, 1-28. 1-38, H4, t60. 1*80, 2-, H0,| za luči po 72 vin. i------ ua debelo cene ugodne. { PoSl\jr poStnine prosto na dom. Posodo sej ' pufita kupcu do popolne vporabo op; P«j j vporabi se spet zameni s polno. j ; Vavi vinski kis in navaden. Zalog«] -------------mil« in sveč.------ Cene zmerne.