Oerkvene zadeve. Blagoslovljenje šolskega poslopja pri Sv. Bolfenku na Kogu. Na prijaznem hribu Sv. Bolfenka na Kogu obhajali smo v nedeljo, dne 3. septembra redko, a prelepo svečanost blagoslovljenja prenovljenega šolskega poslopja. Že davno so bili Bolfenčanje uvideli nujno potrebo drugib šolskib prostorov, zakaj dosedanje šolsko poslopje z jedno Solsko sobo bilo je za blizo 300 otrok mnogo premajhno — a gmotne in druge okoliščine jim dolgo niso dopuščale izvesti njihovega plemenitega naklepa. No, učakali so še farani tudi tega trenotka, da zamorejo s ponosom kazati na svojo šolo, češ, tudi mi imamo poslopje, ki ustrega vsem postavnim terjatvam! Da se da z dobro in resno voljo tudi vkljub raznim neugodnostim doseči marsikaj, to mora priznati vrlim Bolfenčanom vsakdo, ki je imel priliko ogledati si lepo Bolfensko šolo ter udeležiti se zgoraj navedene svečanosti. Poslopje, da-si sam6 prenovljeno in v nadstropju povzdignjeno je tako okusno in prikladno napravljeno, da se bvala ni slišala samo iz ust neveščakov, ampak pri običajnej kolavdaciji izrekli so se o stavbi tudi vsi zvedenei jako pobvalno in priznalno. A kako naj opišein dostojno svečanost blagoslovljenja ? Predaleč bi me peljalo, ako bi hotel o njej vse na drobno popisati, zatorej hočem omeniti le najvažnejše točke iz obširnega dnevnega reda te pomenljive šolske svečanosti. Slovesnost se je pričela, kakor je to samo ob sebi umevno s cerkvenimi opravili. Ob 10. uri je imel vlč. g. dekan Sclnvinger pridigo v eerkvi. Z lepimi besedami je razložil najpoprej ponien slovesnega dne za farane Bolfenske, zatem je pojasnil dvojni namen ljudske šole, namreč: nabirati si na podlagi verskih resnic potrebnih znanostij in vednostij za poznejše življenje. Sploh pa je ves ta govor s svetega mesta živo pričal, da je vlč. gospod dekan narodnemu šolstvu zelo naklonjen, pravemu učiteljstvu pa prijazen. Kako primerna je bila prispodobitev učitelja z vrtnarjem, ki goji, oskrbuje ter požlahtnjuje drevesa v svoji drevesniei, veseleč se, ako se lepo razvijajo ter mu donaSajo le plemeniti sad. Tudi zahtevo, zakaj in kako morajo šolo in učitelja pri nje- govem delu podpirati, razložil je vlč. gosp. dekan dokaj lepo. Tu so mi hodile na misel pomenljive besede prvega našega pedagoga (vzgojitelja), ki je dejal: »Svet se po samih šolah ne poboljša, ako stariši doma pravega dna ne položijo, gospodarji in gospodinje učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli nauke otrokom v glavo, svete kreposti v srce sadijo, polivati in pleti jih pa morajo oskrbniki doma. Sicer pa je ves govor vlč. gosp. dekana preveval SlomSekov duh, in prav je imel oni kmet, ki se je kesneje o tej pridigi tako-le izrazil: »Ko sera slišal danes pridigovati g. dekana, zdelo se mi je, da berem Slomšekove »Drobtinice". Po končanej pridigi daroval je slovesno sv. mašo domači župnik č. g. Trampuš, stregla pa sta mu Bolfenski dornačin, sedaj kaplan v Orinožu «. g. Munda in bogoslovec g. Janežič od Sv. Miklavža. Pri maši je pel pod vodstvom nadučitelja gospoda Vabiča meSani zbor Ormoške čitalnice, ki je vzbudil že pri zadnji škofovi slavnosti v Orniožu občno pozornost. (Konec prih.) Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Martin pri Slov. Gradcu 22 11. 10 kr., Zabukovje 5 fl. 53 kr., Mala Nedelja 5 11., Ljutomer 3 fl. 41 kr., Ponikva 45 fl. Pesnici 4 11. 58 kr., Maribor 34 II., Sv. Marjeta na