78
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
Odpadki na izbranih odsekih 
slovenske obale
Waste on selected sections of Slovenian coastline
Izvleček
Morske odpadke (MO) v jadranskem 
prostoru popisujemo od leta 2018. 
Ob sistematičnem pregledu izbranih 
lokacij slovenskega obalnega 
območja v Tržaškem zalivu (april 
2023), od italijanske meje (Lazaret) 
do Pirana, zaznavamo prisotnost 
istih vrst odpadkov antropogenega 
izvora kot ob predhodnih 
raziskavah Nacionalnega inštituta 
za biologijo in Inštituta za vode 
RS. Vizualno najbolj moteči so še 
vedno cigaretni ogorki. Sledijo 
posamični nerazpoznavni, razpadli 
plastični del(c)i. Nov pojav so 
naplavljeni veliki kosi (bokobran). 
Kljub naraščanju količine odpadkov 
na morski obali (2013–2017) je 
slovenska obala v primerjavi z 
obalami hrvaških otokov južneje 
malo obremenjena, ponekod 
občasno čiščena (KP Debeli rtič). 
Ključne besede: morski odpadki, 
plastika, slovenska obala, krajinski park, 
popis
Abstract
Marine litter in the Adriatic area has been 
inventoried since 2018. The most recent 
inventory (2023), conducted in the Adriatic  
Sea to monitor marine litter disposal (LLW), 
focused on the Gulf of Trieste. A comprehensive 
survey of the Slovenian coastal area, spanning 
from the Italian border (Lazaret) to Piran, 
has detected the presence of the same types 
of waste as observed in previous surveys 
conducted between 2013 and 2017 (NIB, 
IzVRS). Cigarette butts remain the most 
common litter item, significantly impacting the 
landscape‘s visual appeal. Most of the waste 
found is fragmented, deteriorated, and difficult 
to distinguish. A concerning new development 
is the presence of large, stranded pieces, such 
as flatfish.
Although there is an observable upward trend 
in litter concentration along the coastline, the 
Slovenian coast can be considered moderately 
polluted overall, with specific (particularly 
protected) areas receiving regular clean-up 
efforts. 
Keywords: marine litter, plastic share, Slovenian  
coast, landscape park, inventory
Uvod
Ravnanje s trdnimi odpadki je eno najbolj 
poudarjenih okoljskih vprašanj v okviru 
evropskega zelenega dogovora Evropske komisije 
(2019). V obalnih regijah je bila posebna 
pozornost namenjena morskim odpadkom, ki 
vplivajo na ekosisteme vseh oceanov in morij 
ter postajajo ena največjih globalnih okoljskih 
groženj (Beaumont idr., 2019; Serra-Goncalves 
idr., 2019). Že v 70. letih prejšnjega stoletja so se 
pojavila prva poročila o onesnaževanju oceanov 
s plastiko, vendar celotna količina plastike v 
oceanih še vedno ni znana in jo je mogoče le 
oceniti (Eriksen idr., 2014; Jambeck idr., 2015). 
Velik del odpadkov konča na morskem dnu, ki 
je najmanj raziskan ekosistem (Chiba idr., 2018; 
Canals idr., 2021).
Evidence o onesnaženjih v slovenskem morju 
obstajajo od leta 1977 dalje (MOP , 2019). 
S članstvom v EU smo pridobili usmeritve 
za upravljanje z morskim okoljem (Marine 
Strategy Framework Directive, 2008), iz katerih 
izhaja Načrt upravljanja z morskim okoljem 
2022–2027 (MOP RS, 2022b), ki je podrejen 
tudi Mediteranskemu akcijskemu načrtu (MAP). 
Dr. Natalija Špeh
Fakulteta za varstvo okolja, 
Velenje
natalija.speh@fvo.si
COBISS: 1.04
DOI: 10.59132/geo/2023/ 
2-3/78-83

79
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
Zasnovan je z ekosistemskim pristopom in ima 
naslednje cilje: 
a) čisto, zdravo in biotsko raznoliko morsko 
okolje, ki bo 
b) sposobno dolgoročno (trajnostno) zagotavljati 
rabo njegovih ekosistemskih storitev in 
c) se bo zmoglo prilagajati podnebnim 
spremembam in ukrepom za njihovo blaženje. 
Mediteranski in s tem jadranski morski 
ekosistem varuje pred onesnaženjem še 
Barcelonska konvencija, najstarejša regionalna 
konvencija o varstvu Sredozemskega morja 
(Bricelj, 2004). 
Morske odpadke je mogoče opredeliti kot vse 
obstojne, proizvedene ali predelane trdne snovi, 
ki so odvržene, odložene ali puščene v morskem 
in obalnem okolju. To so odpadki, ki izhajajo iz 
človeških dejavnosti na kopnem ali na morju in 
na nek način pridejo v morsko okolje. Snovi, ki 
običajno sestavljajo morske odpadke, so plastika, 
guma, papir, kovine, les, steklo, tkanine itd. 
Odpadki plavajo na morski gladini ali pod njo, 
naplavljeni so na obalah ali ležijo na morskem 
dnu (Marlisco, 2011).
Morske odpadke v grobem delimo na mikro- 
(delci antropogenega izvora v naravi, manjši od 
5 mm) in makroodpadke (objekt antropogenega 
izvora v naravi, večji od 5 cm) (MOP RS, 
2022a). Od leta 2014 v Sloveniji poteka pilotno 
spremljanje morskih odpadkov na morski 
gladini, morskem dnu, v obalnih sedimentih 
in morskih organizmih (ribah in školjkah). 
Dosedanje analize so dokazale prisotnost 
mikroodpadkov (vključujoč mikroplastiko) tako 
v ribah kot školjkah (Nacionalni inštitut za 
biologijo/NIB, 2022).
V obdobju 2013–2017 je Inštitut za vode 
RS (IzVRS), skupaj s 16-imi partnerskimi 
organizacijami iz sedmih držav, ki jih obliva 
Jadransko morje, z uspešno koordinacijo 
vodilnega partnerja iz Slovenije (Kemijski 
inštitut; projekt DeFishGear je bil osredotočen 
z naslovom Sistem ravnanja z odpadno 
ribiško opremo v Jadranski regiji) spremljal in 
evidentiral odlaganje morskih makroodpadkov 
na štirih mestih priobalnih zemljišč med 
Ankaranom in Piranom. Slovensko morje se je 
izkazalo kot malo onesnaženo, a odpadke stalno 
prinaša vanj. Ugotovili so še, da 
1) ima Slovenija manjšo obremenitev z odpadki 
na morskem dnu kot Hrvaška, Grčija, Italija 
ali Črna gora; 
2) slovenske obale so bile na drugem mestu po 
onesnaženosti (izstopal je Strunjanski zaliv, 
najbolj je bila onesnažena obala Zaglav na 
Visu) ter po količini mikroplastike. 
Primerjava rezultatov, ki jih je Republika 
Slovenija poročala Evropski uniji v prvem ciklu 
(do leta 2017) izvajanja Direktive 56/2008/ES, z 
rezultati drugega cikla kaže na naraščajoči trend 
v količinah odpadkov na morski obali (MOP , 
2022a).
Metode dela in območje raziskave
Temeljna metoda dela je bil terenski popis 
odpadkov. Kot osnovni pripomoček smo 
pripravili popisni obrazec (po Šebenik in Šimec, 
1993) s kazalniki za značilnosti nahajališč MO: 
• fizičnogeografski kazalniki: 1) koordinate in 
2) geomorfološka oznaka lokacije, 3) smer 
obale, 4) kamninska podlaga, 5) odprtost 
obale/uvale (usmeritev), 6) prstno-rastlinske 
razmere, 7) prisotnost in vrsta rastja;
• kazalniki morskih odpadkov: 8) razporeditev 
MO, 9) oddaljenost od morja, 10) količina 
MO, 11) vrste MO in njihovi deleži, 12) 
delež plastike z oceno potencialnega ukrepa 
(sanacije), 13) država proizvodnje (kjer 
je vidno). Zaradi možnosti ukrepanja oz. 
sanacije smo ob popisu upoštevali tudi 
naplavine naravnega izvora, npr. trstika, les, 
pozejdonija.
• drugi kazalniki: 14) bližina poselitvenih 
virov, 15) izpostavljenost odlagališča, 16) 
stanje glede na (ne)stalnost nanašanja, 17) 
dostopnost.
Natančno smo pregledali obalni pas v 
oddaljenosti 11 metrov od obalne črte. Pretekle 
izkušnje iz popisovanja odpadkov na obalah 
jadranskih otokov so pokazale, da razdalja 
po večini sovpada z dometom moči valov 
in vetrov, ki na obale v Jadranskem morju, 
poraščene z rastjem ali brez, odlagajo morske 
odpadke. Nahajališča z odloženimi odpadki 
so bila v soodvisnosti od usmerjenosti obal 
(uval) in njihove odprtosti/izpostavljenosti 
prevladujočim, po smeri in moči, lokalnim 
vetrovom (Špeh idr., 2020; Špeh in Čuka, 2023). 
Tržaški zaliv (548 km
2
), edina slovenska 
pomorska pokrajina z dolžino obale 46,6 km 
(Perko, Orožen Adamič, 2001), ima evolucijsko 
gledano pomembno geostrateško in zato tudi 
politično vlogo kot najsevernejša, dinarsko 
usmerjena (Perko, Orožen Adamič, 2001) 
zajeda Jadranskega (in Sredozemskega) morja v 
evropsko kopno. 
Začetna točka terenskega dela je bil zaliv sv. 
Jerneja ob italijansko-slovenski meji. Zaradi 
dostopa do obale, ki bi bil povsod omogočen, 
smo do obalne linije dostopali s kajakom. 
Delo smo nadaljevali v zavarovanem območju 
Od leta 2014 v 
Sloveniji poteka 
pilotno spremljanje 
morskih odpadkov 
na morski gladini, 
morskem dnu,  
v obalnih sedimentih 
in morskih 
organizmih (ribah 
in školjkah). 
Dosedanje analize so 
dokazale prisotnost 
mikroodpadkov 
(vključujoč 
mikroplastiko) tako  
v ribah kot školjkah.

80
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
(ZO) Krajinskega parka Debeli rtič, okrog 
Ankaranskega polotoka. ZO zaključuje severno 
obrežje Koprskega zaliva in vključuje rob in stene 
klifa, visoke med 12 in 21 m, teraso ob klifnem 
vznožju ter 200-metrski pas obalnega morja, 
katerega abrazijski procesi so najbolj dejavni 
na skrajnem, zahodnem delu rta. Brežine klifa 
so na mestih, kjer dopušča naklon, poraščene s 
toploljubnim rastjem (Turk, 2012). Od skupno 
340 ha zavarovanega območja skoraj polovico  
(47 %) predstavlja morski ekosistem, kjer se 
varujejo redke in ogrožene vrste: veliki leščur, 
dolgonosi morski konjiček, mali morski pajek, 
sredozemska kamena korala, glavata kareta in 
sredozemski vranjek (Krajinski park Debeli rtič). 
4 km dolg obalni pas Krajinskega parka 
Strunjan poteka od Simonovega zaliva, Belih 
skal, kjer je bila tretja lokacija popisa, do ustja 
Strunjanskega potoka in Strunjanskih solin, kjer 
ga prekine Strunjanski zaliv. Strma klifna obala 
se nadaljuje med Strunjanom in Pacugom ter 
Pacugom in Fieso, redko poraščena pobočja pa 
so popolnoma prepuščena naravnim procesom 
(sukcesija, abrazija in akumulacija morja, 
vertikalna razčlenjenost zaradi občasno močnih 
padavin, denudacija in erozija prsti). Ponekod 
smo v navpično vrezanih flišnih žlebovih zaznali 
skromen površinski odtok. Obalni pas med Fieso 
in Piranom je bilo zadnje, peto območje popisa 
(Slika 1). 
Rezultati z diskusijo
Rezultati popisa odpadkov na izbranih 
lokacijah slovenske obale v letu 2023
Končno poročilo Posodobitev začetne Presoje 
stanja morskih voda v pristojnosti Republike 
Slovenije (MOP , 2019) izkazuje dobro do zelo 
dobro ekološko oceno stanja okolja v slovenskem 
morju. Z opravljenim terenskim popisom 
morskih odpadkov podobno ugotavljamo, da so 
razmere dobre. 
S terenskim pregledom vzdolž slovenske 
obale (april 2023) smo sledili vzorčevalnim 
mestom predhodnega spremljanja morskih 
odpadkov. Pokazala se je nova vrsta morskih 
makroodpadkov, bokobrana za največja plovila 
v Jadranu. Vrstna sestava morskih odpadkov 
ostaja podobna ugotovitvam med letoma 2014–
2017 (MOP , 2019; MOP , 2022); najbolj pogost 
odpadek na obali so cigaretni ogorki (izstopa 
lokacija Bele skale). Zaradi preoblikovanosti 
odpadkov ni mogoče prepoznati izvora 
odpadkov (državo proizvodnje na embalaži); 
kazalnik je predviden v terenskem obrazcu. 
Lahko opredelimo le material, npr. organski 
odpadek, plastika. Poleg cigaretnih ostankov 
smo zabeležili posamične manjše kose stiropora 
in stekla ter pribor za pitje, slamice in plastične 
lončke, nakupovalne vrečke in jih opredelili kot 
Slika 1: Prikaz območja 
raziskave in zabeležena 
mesta z morskimi odpadki 
(1=KP Debeli rtič,  
2=plaža Žusterna,  
3=Bele skale,  
4=KP Strunjan, 
5=kopališče Fiesa-Piran)

81
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
gospodinjski tip MO (kopališče Fiesa-Piran, 
Bele skale). Kljub močnemu preoblikovanju med 
plutjem odpadkov po/v morju smo lahko ocenili, 
da je bila sestava nanesenih odpadkov in njihovih 
delov iz različnih vrst plastike. 
Večji morski odpadki, npr. bokobrani, se v 
predhodnih raziskavah ne omenjajo. Enega smo 
našli med zalivom sv. Jerneja in rtom Debeli rtič, 
drugega pa pod klifom območja KP Strunjan. 
V oceni količin MO na vseh lokacijah skupaj so 
odpadki antropogenega izvora predstavljali 15 %, 
ostalo (85 %) je bil naraven material (naplavljen 
les, trstičje, listje).
Iz zbirnika rezultatov terenskega popisa za vseh 
pet popisnih mest razberemo, da so prevladovale 
(4-krat) lokacije iz razdrobljenih flišnih plasti, na 
treh je ozek obalni pas predstavljala tudi strma 
klifna stena (KP Debeli rtič, Bele skale in KP 
Strunjan). Razen zaliva Pacug (KP Strunjan) je 
bila obala oblikovana v dinarski smeri (SZ–JV), v 
vseh primerih odprta proti severu. Lokacije, ki so 
pod vplivom stalnega delovanja vetrov in valov 
oz. na katerih poteka stalno-občasno odlaganje 
MO, so bile gole (izpostavljene, od daleč vidne) 
površine. Trave in makija so jih obraščale v 
zaledju. V štirih primerih so se odpadki nahajali 
v pasu do 3 m od gladine morja, le bokobran v KP 
Debeli rtič (lokacija 1) je obležal na daljši razdalji, 
do 6 m od morske gladine. Na lokacijah 2, 3 in 
5 so bili morski odpadki odloženi razpršeno po 
obali. Zaradi poškodovanosti embalaže ni bilo 
mogoče odčitati porekla MO, katerih skupna 
količina je znašala 1,1 m
3
. Na dveh mestih so 
količinsko prevladovali odpadki od dejavnosti 
morskega prometa (bokobrana v KP Debeli rtič 
in Strunjan), odpadkov rastlinskega izvora je bilo 
največ odloženih na lokaciji 2 (95 %) in 3  
(60 %), medtem ko so bili MO na lokaciji 5 v 
celoti (100 %) gospodinjskega izvora. Plastično 
poreklo odpadkov je bilo 100 % na treh lokacijah 
(1, 4, 5), na vseh pa ocenjen dostop MO do 
obalnega pasu z morja (mesta 1, 3 in 5 so bila 
dostopna tudi s potjo). Kot oceno vpliva MO 
na geografsko okolje smo podali virtualno 
motnjo na vseh lokacijah, kot potencialni vpliv 
pa opredelili možnost razgradnje plastičnih 
odpadkov in vnos v morski ekosistem. Predlog 
ukrepa je bil v vseh petih primerih odstranitev 
antropogenih odpadkov. Odložene naravne 
materiale (trstičje, pozejdonija) bi bilo mogoče 
uporabiti kot sestavine za kompost.
Slika 2: Primer bokobrana, 
naplavljenega na obalo 
(območje Krajinskega 
parka Debeli rtič). 
Foto: Natalija Špeh, 2023
Slika 3: Ostanki ribiške opreme so redki (lokacija Bele 
skale). 
Foto: Natalija Špeh, 2023

82
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
Slika 5: Možni viri mikroplastike, pomešani z organskimi 
ostanki (lokacija plaža Žusterna). 
Foto: Natalija Špeh, 2023
Primerjava s predhodnimi raziskavami 
slovenske obale
Morska direktiva (MSFD) predvideva spremljanje 
sestave, količine in prostorske razporeditve 
makroodpadkov na obali. Nabor kazalnikov: 
1) masa in 2) gostota ter 3) surovinska sestava 
(vrsta) odpadkov je s popisom makroodpadkov 
na obali v letih 2014–2017 na štirih lokacijah 
(Debeli rtič, Bele skale, Strunjan in Fiesa-Piran) 
pokazal v vseh obravnavanih morskih okoljih 
(obala, morska površina in morsko dno) prevlado 
odpadkov iz umetnih polimernih materialov. 
Na obali so se med najpogostejšimi odpadki 
(glede na število) pojavljali cigaretni ogorki in 
filtri (30 %), koščki stekla in keramike, koščki 
stiropora (12 %), nerazpoznavni koščki plastike, 
nakupovalne vrečke in palčke za čiščenje ušes 
(MOP , 2019). Povprečna koncentracija odpadkov 
po podatkih za celotno obdobje ni presegla 
predlagane izhodiščne vrednosti za Sredozemsko 
morje; manj kot 20 kosov odpadkov na vsakih 
100 metrov obale pomeni dobro okoljsko stanje 
(MIO-ECSDE). Najbolj onesnažena lokacija na 
morski obali je bila Strunjan, najmanj pa Fiesa-
Piran. Primerjava rezultatov o okoljskem stanju 
slovenskega morja v prvem ciklu (pred letom 
2017) izvajanja Direktive 56/2008/ES z rezultati 
drugega cikla kaže na naraščajoči trend količine 
odpadkov na morski obali (MOP , 2022).
Sklep
Popis morskih odpadkov na slovenski obali 
je bil sklepno dejanje prvega dela spremljanja 
obal Jadranskega morja, začetega leta 2018 v 
sodelovanju z Oddelkom za geografijo Univerze 
v Zadru.
Evropska morska strategija (Direktiva 
56/2008/ES) predvideva spremljanje stanja 
morskega okolja s tremi kazalniki za morske 
odpadke na obali (masa, gostota ter surovinska 
sestava). Geografsko smo ga zasnovali in 
razširili EU metodologijo popisa MO s fizično 
in družbenogeografskim pristopom. Na 
obravnavanih lokacijah smo poleg naravnih 
značilnosti ter lastnosti morskih odpadkov 
opazovali tudi lastnosti poselitve, dostopnost, 
poreklo oz. izvor odpadkov.
Popisali smo pet lokacij v slovenskem obalnem 
pasu in ocenili, da je stanje slovenske obale malo 
onesnaženo.
Pri terenskem delu (april 2023) smo opazili, 
da je s stalno prisotno in institucionalizirano 
naravovarstveno dejavnostjo mogoče uspešno 
obvladovati morske odpadke, npr. na območju 
KP Debeli rtič, ki je eden daljših dobro 
ohranjenih delov slovenske obale, smo na terenu 
srečali zaposlene med čiščenjem. Na območju 
kopališča Žusterna, KP Strunjan, Belih skal in 
kopališča Fiesa-Piran smo zabeležili onesnaženje 
s posameznimi kosi plastike, primerljivo z 
ugotovitvami preteklih raziskav NIB in IzVRS 
(2014–2017): najpogostejši odpadek so bili 
cigaretni ogorki in filtri, sledile so slamice (tudi 
neplastične), posamezni kosi stiropora, deli 
nakupovalnih vrečk. Večinski del (85 %) na obalo 
nanesenega materiala je bil naravnega izvora 
(naplavljen les, trstika, trave in listje). Ostali 
morski odpadki (15 %) so bili antropogenega 
porekla. Povprečen delež morskih odpadkov 
plastičnega izvora je znašal 69 %.
Slika 4: Slamice za pitje in cigaretni ogorki, ki so 
najpogostejši odpadek na slovenski obali.
Foto: Natalija Špeh, 2023

83
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  2-3/2023
širimo obzorja
Viri in literatura
Beaumont, N. J., Aanesen, M., Austen, M. C., Börger, 
T., Clark, J. R., Cole, M., Hooper, T., Lindeque, P. K., 
Pascoe, C., in Wyles, K. J. (2019). Global ecological, 
social and economic impacts of marine plastic, 
Marine Pollution Bulletin 142, 189–195. https:/ /doi.
org/10.1016/j.marpolbul.2019.03.022
Bricelj, M. (2004). Jadransko morje – evropsko morje 
pod pritiski. Geografski obzornik, 51(2), 18–21. 
Canals, M., Pham, C. K., Bergmann, M., Gutow, L., 
Hanke, G., Van Sebille, E. (2021). The quest for 
seafloor macrolitter: a critical review of background 
knowledge, current methods and future prospects, 
Environ. Res. Lett., 16, 023001. https:/ /doi.
org/10.1088/1748-9326/abc6d4
Chiba, S., Saito, H., Fletcher, R., Yogi, T., Kayo, M., 
Miyagi, S., Ogido, M., in Fujikura, K. (2018). Human 
footprint in the abyss: 30 year records of deep-sea 
plastic debris, Marine Policy, 96, 204–212. https:/ /doi.
org/10.1016/j.marpol.2018.03.022
Eriksen, M., Lebreton, L. C. M., Carson, H. S., Thiel, 
M., Moore, C. J. et al. (2014). Plastic Pollution in the 
World’s Oceans: More than 5 Trillion Plastic Pieces 
Weighing over 250,000 Tons Afloat at Sea. PLoS 
ONE 9(12): e111913. http/ /doi.org/10.1371/journal.
pone.0111913
Evropska komisija, Poročilo Komisije Evropskemu 
parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu 
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij 
(2019). Zeleni dogovor. https:/ /ec.europa.eu/
info/sites/default/files/european-green-deal-
communication_en.pdf
Inštitut za vode RS (IzVRS). Projekt DeFishGear. http:/ /
www.izvrs.si/?s=defishgear
Jambeck, J. R., Geyer, R., Wilcox, C., Siegler, T. R., 
Perryman, M., Andrady, A., Narayan, R., in Law, K. 
L. (2015). Plastic waste inputs from land into the 
ocean. Science, 347 (6223), 768–771. https:/ /science.
sciencemag.org/content/347/6223/768.
Krajinski park Debeli rtič. https:/ /www.
naravniparkislovenije.si/slo/naravni-parki/krajinski-
park-debeli-rtic
Marine Strategy Framework Directive (MSFD) 2008/56/
EC (2008). https:/ /www.eea.europa.eu/policy-
documents/2008-56-ec
MARLISCO (2011). Marine Litter in European 
Seas – Social Awareness and Co-Responsibility: 
E-izobraževalni paketi. https:/ /www.marlisco.eu/
education.en.html 
MIO-ECSDE. https:/ /mio-ecsde.org/europe-adopts-a-
threshold-value-for-marine-litter-on-coastlines-and-
steps-up-its-efforts-towards-litter-free-coasts-and-
seas/ 
MOP RS, 2022a. Posodobitev začetne presoje stanja 
morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije. 
https:/ /www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/
Dokumenti/Voda/NUMO/presoja_stanja_morskih_
voda_2cikel.pdf
MOP RS, 2022b. Načrt upravljanja z morjem 2022–
2027. https:/ /www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/
Dokumenti/Voda/NUMO/NUMO_2022_2027.pdf
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). Projekti. https:/ /
www.nib.si/projektinib?view=project&id=425
Perko, D., Orožen Adamič, M. (2001). Slovenija. 
Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga.
Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. 
Modrijan založba, d. o. o.
Serra-Goncalves, C., Lavers, J. L., in Bond, A. L. (2019). 
Global review of beach debris monitoring and future 
recommendations. Environ. Sci. Technol., 53, 12518–
12167.
Šebenik, I., in Šimec, R. (1993). Divja odlagališča v 
osrednjem delu občine Celje – značilnosti, prednostna 
lista sanacije in način sanacije. V S. Pelc (ur.), 
Savinjska, možnosti regionalnega in prostorskega 
razvoja, 16. zborovanje slovenskih geografov, Zveza 
geografskih društev Slovenije, 157–174.
Špeh, N., Lončarić, R., Breznik, K., in Surić, M. (2021). 
Burden of the Coastal Area with Solid Waste in 
Kornati National Park (Croatia). V M. Krevs (ur.), 
Hidden geographies, Key challenges in geography 
(str. 153–170). Springer Nature. 10.1007/978-3-030-
74590-5_7
Špeh, N., in Čuka, A. (2023). Evaluation of landfill sites 
on the Pašman Island and islanders’ perception to 
waste management issue. Hrvatski geografski glasnik 
(v tisku).
Turk, R. (2012). Zavarovana območja. V D. Ogrin (ur.), 
Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva 
(str. 273–289). Geograff 12, Univerza v Ljubljani, 
Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
Zahvala
Terensko delo, na podlagi katerega je 
nastal članek o popisu slovenske obale, 
je bilo opravljeno v okviru INTERREG 
projekta PLASTIX, ki ga vodi Baltski 
inštitut iz Tampereja.
Fakulteta za varstvo okolja in Območna 
razvojna agencija Savinjsko-šaleške 
(SAŠA) podregije predstavljata slovenski 
del partnerstva.