239
Gospodarske izkušnje.
v
Čiščenje bakrenih kotlov.
Stolče se kos opeke v fino moko, katera se potem še preseje skozi tanko sito ali drugo primerno tkanino; na to vzame se suknena cunja^ ki se pomoči v navadno laško (ribsovo) olje ter poštupa z opekino moko. S to cunjo drgne se kotel toliko časa, da zgubi vse maroge in lise. Ko je enkrat to delo dovršeno, zbriše se kotel z drugo suho cunjo ter slednjič s fino stolčeno kredo toliko časa drgne, da se kotel sveti.
Premočeno ohtivalo
se najhitreje in najboljše posuši; če se precej^ ko se je izzulo, napolni s suhim ovsem. Oves ima lastnost, vlažnost na-se potegniti in ker se pri tem tudi napne, obdrži obuvalo svojo prvotno obliko.
Zimska graSčica,
¦v
Časih trpijo kmetovalci pomanjkanje krme za živino, posebno spomladi, ko je zimska klaja porabljena, nova zelena pa še ni prirastla. V takošni stiski pomaga zimska grašica. Ta je posebna sorta navadne grahore. ki pa prenaša zimski mraz. Ona stori povsod dobro, kodar navadna poletna grašica prospeva, tudi zemlja se jej pripravi enako tej. Sejati jo je treba kolikor mogoče rano; avgusta in prve dni septembra, da se mlade rastlinice še pred zimo ukrepijo. Pozimi časih slabo kaže, kar je pa le navidezno, ker si kmalu opomore, ko nastopi topleje vreme. Za krmo se kosi pred deteljo. S košnjo ni čakati, ker grašica hitro raste in kmalu poleže. Rano pokošena grašica požene drugokrat in daje še dovolj krme za drugo košnjo. Semena daje več kakor poletna grašica. Najbolje je sejati zimsko grašico v strnišča, s katerih se je žito spravilo meseca julija ali  v začetku avgusta.