Razgled. — Redek učiteljski jubilej. V Veleluki v Dalmaciji je slavil dne 2. t. m. tamošnji učitelj L. Mladinco petdesetletnico težke učiteljske službe. Jubilar je povsod, kjer je služboval, zapustil najlepše spomine kot izvrsten učitelj in vzgojevalec in kot dober in značajen človek. Učitelj s tako minolostjo težkega in za bodočnost naroda odločilnega truda je pač veteran narodnega dela in more slaviti tak jubilej z osrečevalno zavestjo, da je svoje življenje posvetil — svojemu narodu! — Umrl ie na Semmeringu pri Dunaju znani zagrebški zdravnik in špecialist za tuberkulozo dr. Evgen Barac pl. Repenskij. — Tečaj za madžarščino so otvorili na' praškem nemškem vseučilišču. — Hrvatski pesnik Ivo grof Vojnovič se nahaja težko bolan v zagrebški bolniščnici. Oslepel je na eno oko, in zdravniki se boje, da izgubi še drugo. — Nov svetovni iezik. Nemški profesor Baumann je izdal knjigo o novem svetovnem jeziku, ki ga imenuje »Wede«. V knjigi najprvodokazuje neporabnost in slaboglasnost sedanjih umetnih pomožnih jezikov volapiika in esperanta. ki so za nič, ker temeljijo na romanskih ali slovanskih ali angleških podlagah, ter razvija nato gramatiko svojega novega svetovnega sistema — ki ni nič drugega kakor grdo popačena nemščina. Iz knjigi pridejane čiitanke naj navedemo en sam vzorec, »sprakproba« (Sprachprobe) se pravi to po »Wede«: Ik bit Si tabuk, wele ik hawen geli Si su shiken suruk, sobal si hawen geles os, weil meine swester meg lesen es. Enfangen Si, meine her, tafersikern fon meine ausgezeiknete aktun! — Za onega, ki zna nemško, bi torej ne bilo preveč težavno se priučiti najnovejšemu svetovnemu jeziku, saj je treba le pogruntati, da pomeni »tabuk« das Buch, »geli Si« je »geliehen Ihnen« itl »tafersiker« je die Versicherungr toda navzlic temu dvomimo, da bi našla iznajdba profesorja Baumanna mnogo1 pristašev, akoravno trdi. da je njegov »Wede« takorekoč edini svetovni jezik, ki bi smel biti vbodoče pripuščen. — Prepoved kajenja za šolsko mladino na Bavarskem. Bavarsko naučno ministrstvo je izdalo prepoved, ki se z njo šolski mladini v vseh ljudskih šolah najstrožje zabranjuje kajenje. Prepoved se utemeljuje z gospodarskega, zdravstvenega in vzgojnega stališča ter naglaša, da je smatrati kajenje neodrasle mladine kot nedopusten pregrešek proti javni strogorednosti iti redu; pa tudi iz ozirov na ohranitev in okrepitev brambne sile se mora najstrožje nastopiti proti nespodobnosti kajenja med mladino. Glede učencev na višjih učnih zavodih in šolah je izšla posebna odredba. — Umrl je v Zagrebu v starosti 65 let .knjigotržec Stjepan Kugli, znan kot zatožnik mnogoštevilnih poučnih in zabavnih hrvatskih del. — Študirana žena »n zakon. Dva člana vseučilišča v Pittsburgu v Ameriki, Tosvell Johnson in Berta Stuzma, sta sestavila statistiko, koliko študiranih žensk se poroči in koliko jih je, ki imajo otroke. Seveda sta se morala omejiti na en zavod, in sicer na visoko šolo v Wellesleyu. Izmed mladih deklet, ki so od leta 1879. do 1888. študirala v Wellesleyu, jih je 1. 1915. bilo 55% poročenih. Med njimi je bilo 37% takih, ki so se poročile šele deset let po končanem študiju, 29% pa takih, ki so se poročile šele dvajset let po končani šoli. In koliko imajo te žene otrok? Povprek ima vsaka 0:87 otroka. Torej nima vsaka niti enega otroka. Te številke so važne. Če naj ostane prebivalstvo Združenih držav vsaj tako številno, kakor j.e zdaj, bi morala vsaka poročena Američanka irneti več otrok. Vzrok, da ravno študirane žene nimajo otrok, je ta, da v ženskih kolegijih ravno v najlepših dekliških letih ne pridejo nikdar v moško družbo in da nimajo niti pojma o gospodinjstvu in oskrbi otrok. Zaradi tega čakajo samo na može, ki so jako imoviti. Ameriški moški so pa taki, da nič preveč ne vprašajo za učenost pri ženskah, nego le za lepoto, prijaznost in vesel temperament. — Prepoved cirilice v bosanskem poštnem in brzoiavneip prometu. Iz Sarajeva poročajo: Vojno ministrstvo je prepovedalo uporabo cirilice v poštnem in brzojavnem prometu. Vsi naslovi in druge pismene, za pošto namenjene navedbe morajo biti pisani z latinico ali z gotico. Podpisi stra"nk s cirilico se smatrajo samo za podkrižanje. — Čitalnice za vojake na Švicarskem. Jako koristna in posnemanja vredna naprava obstoji že več let na Švicarskem. V vsakem še tako majhnem kraju, v katerem se nahaja vojaštvo, se nahaja tudi čitalnica z najrazličnejšimi časopisi in dobrimi knjigami, a za neznaten denar dobe vojaki v njej tudi čaj, kavo in druge jedi. Take čitalnice so ustanovila in jih vzdržujejo privatna dobrodelna društva. V njih se v prostem času shajajo vojaki, čitajo, in kar je glavno, vzdržujejo se od alkohola in drugih njegovih posledic. To zadnje je tudi glavni namen njihovega ustanavljanja. — Skrajšanje ponavljalne dobe za stavbinski izpit. Izšla je ministrska naredba, ki pooblašča politiške deželne oblasti, da smejo kandidate, ki so bili pri stavbinskih izpitih reprobirani ze eno leto, pripustiti k izpitu že pred potekom leta. — Obsodba. Casnikar in civilni ge-^ ometer Vaso Nastič iz Zemuna je bil na* zagrebškem domobranskem sodišču obsojen na tri leta težke ječe, ker je lani, ko so srbski vojaki vdrli v Zemun, hodil po Zemunu roko pod roko s srbskimi vojaki in z njimi prepeval srbsko bojno pesem. — Madžarske šole na Hrvatskem. Samo v veliki županiji Virovitica na Hrvatskem je 27 ljudskih šol, na katerih je učni jezik madžarski. — Hrvatski list na bojišču. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, izdaja zagrebški domobranski polk na bojišču svoj poseben list »Sodrug«, ki ga urejuje nadporočnik Ivo Klučka. List vsebuje tudi zabavni del. — Dr. Stjepan Šimunovič t. Na bojnem polju je padel hrvatski pesnik dr. Stjepan Simunovič, doma iz Dubrovnika. Promoviral je šele lansko leto. — Umrl je v Zagrebu vpokojeni profesor cerkvenega prava na zagrebškem vseučilišču dr. Ferdo Belaj. — Oporoka umrlega nadškofa Kohna. Sedaj je bila razglašena oporoka pred kratkim" umrlega nadškofa Kohna. Listi poročajo, da je zapustil 1,300.000 K za ustanovitev češkega vseučilišča v Olomucu. O svojem delovanju kot knezonadškof in o vzrokih svojega odstopa piše dr. Kohn y oporoki: Kot knezonadškof sem se trudil z vsemi močmi, da bi izpolnil svoje dolžnosti. Pošteno sem se trudil, da bi sam tako živel in delal, kakor sem kot nadškof vernike učil in zato sem se 12. marca 1914 odpovedal nadškoiiji,.ko mi je kongregacija koncila v Rimu naznanila, da moje škoiijsko delovanje ni na dušno korist zaupanega mi ljudstva. To> mi je bilo povedano, ne da bi bil zaslišan, brez sodišča in brez sodnikov, in moja nujna prošnja, naj se mi vendar pove, kdo me toži in česa sem obdolžen, ni bila uslišana. Predložen mi je bil brezimen zapisek obdolžitev in nie več. — Končno določa dr. Kohn v svoji oporoki, da hoče, naj bo preprosto pokopan in naj ne bo k njegovemu pogrebu povabljen noben cerkven in noben državni dostojanstvenik. »Bil sem izgnanec in hočem to ostati do zadnjega. Vsak duhovnik, ki se udeleži mojega pogreba, ne da bi bil povabljen, naj dobi deset kron v zlatu«. — Belgrajska vseučiliška knjižnica. »Belgrader Nachrichten« poročajo, da je dobila policija več tisoč knjig juristične fakultete, a ravno tako je odkrita tudi knjiž- nica nemškega seminarja, ki šteje nad 4000 knjig. — O knezoškofu dr. Bauru.. Kardinal knezoškof dr. Bauer je umrl. Dr. Bauer je bil do leta 1904 škof v Brnu. Ko je 14. marca 1904 prisilil papež olomuškega knezoškofa dr. Kohna, da je odstopil in mu prepovedal bivanje v njegovi nekdanji škofiji, je prišel dr. Bauer na njegovo mesto. Prišlo je do spora med obema zaradi imetja, ki je takrat obračal nase pozornost vsega sveta. Končno je dr. Kohn objavil pismo, v katerem je napadal dr. Baura, češ, da mu je na podlagi prepovedi bivati v Olomucu preprečil biti prisoten pri kiventiranju ter zastopati svoje pravice, niti ni pripustil njegovega zastopnika. — Olomuška nadškofija je ena najbogatejših. Po davčnih izkazih znašajo letni dohodki nadškoia nad 670.000 K, torej skoraj 2000 K na dan. Kakor znano je tudi dr. Kohn pred par dnevi umrl in zapustil nad en milijon za bodoče češko vseučilišče v Brnu.