Obrambni vestnik. ** »Cvetke« klerikalnega časopisja. Klerikalno glasilo »Novi Čas« v Gorici ponuja v 49. št. z dne 6. decembra 1912, menda kot »Miklavžev dar«, sledeče vonjive cvetke: Liberalno učiteljstvo in Mohorjeva družba. Liberalno učiieljstvo hoče izstopiti iz Mohorjeve družbe radi dr. Pregljeve povesti »Preslepljeni in oteti«. Pravijo, da je v povesti žaljen učiteljski stan. Mi liberalnih učiteljev ne bomo prosili, naj ostanejo pri Mohorjevi družbi. V resnici za to družbo že dolgo nemarajo, ker je katoliška. Zato o tem nobene besede. Pač pa o povesti! Povest slika delovanje svobodomiselnega učitelja tned priprostim ljudstvom na deželi. Kdor pozna razmere, ye kaj svobodomiseln agitator napravi iz sicer dobrega ljudstva. In ker ravno liberalno učiteljstvo stoji v prvih vrstah svobodomiselnih agitatorjev, zato je pisatelj v povesti tudi učitelja postavil na to mesto. Če se tega rnesta sramujete v povesti, zakaj se ga ne sramujete, ko doma širite svobodomiselno kugo med ljudi, ki še kaj dajo na vas? Zasramovanja učiteljskega stanu v pqvesti ni. Orisano je le vaše delovanje, Hberalni učitelji. In pisatelj je rm koncu povest še oblažil s tem, da se js učitelj pred smrtjo spravil z Bogom. Ali se •norda tega sramujete, liberalni gospodje? Na povest se jezite, ker je pisana v batoliškem duhu. Zakaj pa ne vidite svojih liberalnih pisateljev dr. Tavčarja, Cankarja, ki y svojih spisih tako smešita ves učiteljski stan, da bi bili vsi učitelji res lahko ogorčeni. Toda liberalni učitelji tega ne čutijo, ker pisatelj je svobodomislec in poleg uči- teljstva je tam osmešen tupatarn tudi kak far in klerikalizem. In to je vendar glavna pri vas! Zato manj hinavšične! »Učit. Tovariš« je že pisal o Pregljevem skrpucalu. Torej škoda besed! Jaz dostavljam le še sledeče: »Zasramovanja učiteljskega stanu ni v povesti«, pravi goriški list. Kaj pa je to morebiti pohvala, če pravi star vaški župnik v pogovoru z učiteljem: »Ostanite pri abezedniku in pustite Boga meni!« To je veliko preziranje in podcenjevanje učiteljskega stanu. Seveda pisatelj Pregelj in z njim farovški gospodje bi radi videli, da bi tudi mi učitelji »se sklonili in poljubili takemu duhovniku roko!« Ne boš tega učakal, dragi Janez! — Dr. Pregelj je že v prvem spisu v letošnjem Mohorjevem koledarju dokazal. kako je ves prožet klerikalnega duha! Kdo bi sicer tako hvalil »kranjskega apostola«, fanatičnega škofa Tomaža Chrčna! A vendar je ta spis mnogo boljši od Pregljeve povesti: »Preslepljeni in oteti«. Take »povesti« bi se moral sramovati vsak četrtošolec! To je skrpucalo, ki ne kaže najmanjšega pripovedalnega talenta. Vse je nekako nejasno in zmešano. In kar je največ. ta doktor in profosor je dokazal, da sam slovenščine ne zna! Ali hočete kaj dokazov? Evo jih lc nekaj! »Božičen večer je bil«, (pravilno: Božični...) » ... mu ne gre slabo ...« To je italijanizem! (Pravilno: ... mu ni ali ne godi se mu slabo). »Le zapodi otroce« (nani. otroke). »Peter ni odgovaril nič« (pravilno: ničesar!) »on pride me počakati...« Bravo, gospod doktor in profesor! Vsak prvošolec ve, da mora tu stati namenilnik, ne nedoločnik! Torej slovnico v roko, učeni gospod! Zdaj pa poglejmo. kaj še nadalje piše goriški list! Učitelj areiiran radi tatvine. V Ronkah so zaprli nadučitelja Jos. Bosma, ki je pokradel mnogo denarja župniku v Villi, Vicentini. Nadučitelj je pogosto zahajal v župnišče v Villo Vicentino, kjer mu je župnik vse zaupal. Zgodilo pa se je pred dvemi leti, da je župnik izgubil ključ od blagajne. — Zupnik je k stari ključavnici enostavno dal napraviti nov ključ. Od tedaj pa mu je vedno zmanjkovalo denarja v blagajni. Sedaj je župnik zaznamoval bankovce ter o tem obvestil tudi župana. Te dni je nadučitelj Bosma priše! k županu plačevat neko stvar z zaznamovanimi bankovci. Tako je stvar prišla na dan in nadučitelja so aretirali. Pri njein so našli izgbuljeni ključ ter še nekaj bankovcev. Vsega skupaj je zmanjkalo župniku na ta način 2000 K. Le pomislite! Zadnje dni poročajo o dveh zločinih. ki sta jih zagrešila učitelja. V preiskovalnem zaporu je baje neki učitelj, ki je hotel zastrupiti škofa Mahniča in zaprt je nadučitelj Bosma radi tatvine. Velika krivica bi se delala vsemu učiteljstvu, če bi sedaj kdo prišel in dejal: Glejte. taki so! To bi bila grozna krivica in vredna vse obsodbe. Toda, gospodje liberalni učitelji, vi bi proti taki krivici nesmeli niti protestirati. Le premislite, kolikrat so vaši liberalni in sociaiisiični listi poročali največkrat o izmišljenili pregreških kakega duhovnika. In tedaj ste vse pobožno zavili oči proti nebu in ste rekli: »Glejte, taki so farji«! Gospodje liberalci! Na teh dveh slučajih spoznajte, kolike krivice ste prizadjali duhovnikom! Le premislite! Glede notice o aretiranem učitelju rečemo le toliko, da se dobe v vsakem stanu kaki izprijenci. Vendar je tu še posebno povdariti. da notica ne velja kakemu slovenskemu učitelju. Kar se pa godi med laškimi, ne velja za nas in nas sploh nič ne briga! Sicer je pa omenjeni nadučitelj gotovo kak — klerikalec, ker napredni učitelji, nai si bodo katerekoli narodnosti, se ne potikajo po — tarovžih. V notici »Le pomislite« pa »Novi Čas« pere duhovnike. Seveda poročajo liberalni in socialistični listi le »izmišljene« pregreške kakega duhovnika! — Če bi pa mi hoteli poročati o resničnih, dokazanih škandalih nekaterih posvečencev, potem^ bi šele odprli oči! Potem bi iraeli pravi pojem o »izmišljotinah«! — Ali niste n. pr. lani brali v »Slovenskem Narodu« o »idili v nekem župnišču na Kranjskem.« — Tam je obzirno in ublaženo pojasnjeno, kaj se je godilo! In vendar dotični župnik še vedno služi v istem kraju; gdč. učiteljica pa je »iz službenih« ozirov dobila boljšo ugodnejšo službo in se ji prav dobro godi pod patronanco našiti klerikaicev, ker je pač vneta — Slomškarica! Dovolj ta zgled, pa imamo jih še na cente! Zdaj, ob zvršetku t. 1. sklcnimo napredni učitelji: Ven vsi do zadnjega iz zasramujoče nas družbe sv. Mohorja, a tudi klerikalnemu časopisju dajuio slovo!