a g r a r n a g e o g r a f i j a S a v r i n s k e g a g r i č e v j a A N D R E J B R I Š K I U v o d . Šavr insko g r i čev je imenu jemo flišmi de l Slovenske Istre, ki i m a obris nekakega t r iko tn ika z oglišči pr i Trs tu , P i r a n u in Bu- zetu. D o ok tobra 1954. leta j e s k o r a j v celoti p r ipada lo coni B Svo- bodnega Tržaškega ozeml ja , samo m a j h e n delež n a severu j e bi l v coni A, drugi na jugovzhodu pa že v Jugoslavi j i . Moja prouči tev z a j e m a samo koprsk i o k r a j iz bivše cone B, to se p rav i ozemlje do bivše m e j e med obema conama na severu, do bivše m e j e Jugosla- v i j e in cone B na vzhodu t e r do m e j e kopr skega o k r a j a na rek i Rokavi (Dragonj i ) na j u g u . Danes koprsk i o k r a j obsega mnogo širše ozemlje , s a j se j e raz- širil na več j i del bivšega pos to jnskega in sežanskega o k r a j a . Šav- r insko g r i čev j e j e up ravno razde l j eno na 3 občine: koprsko , izolsko in p i ransko . Slednje , zlasti koprska , obsega jo pros torna področ ja , k i i m a j o razl ične agrarno-geografske poteze. Zato smatram, da j e za p r ikaz razl ik v z n a č a j u kme t i j s t va mnogo upo rabne j ša up ravna razdel i tev iz le ta 1948, k o j e bi lo ozemlje bivšega koprskega o k r a j a r azde l j eno n a 23 KLO-jev . 1 Stat is t ično g rad ivo o površ inah, ki so j i h zavzemale posamezne k u l t u r e n a področ j ih bivših KLO- j ev in deležu kmečkega preb i - valstva, ni popolnoma v sk ladu z današn j im s tan jem. Zadn j i dve leti p r e d s t a v l j a t a na ob ravnavanem ozeml ju v e č j e spremembe v gospo- da r sk i s t ruk tu r i , k a t e r i h izraz j e r a z v i j a j o č a se i ndus t r i j a in p r i - p r a v l j a n j e reorgan izac i je k m e t i j s k e pro izvodnje . Izvršile so se tud i več je demogra f ske spremembe, k i so v zvezi z novo- poli t ično raz- del i tv i jo . Vsa navedena de j s t va "kažejo, da se v rš i jo v Šavr inskem g r i čev ju spremembe. Moja prouči tev se n a s l a n j a na s t an j e p red omen jen imi spremembami , ka te r ih učinki se bodo pokazal i šele v pr ihodnost i . Osnovne značilnosti Šavr inske a g r a r n e p o k r a j i n e n a j bodo tud i v pr ihodnost i vodilo morebi tn im spremembam v kme- t i j s tvu . 1 Statistično gradivo navajam na osnovi upravne razdelitve iz leta 1948, ko je koprski okra j obsegal sledečih 23 KLO-jev: Ankaran, Boršt, Cezarji, Dekani, Izola, Kampel-Salara, Koper, Korte, Koštabona, Marezige, Osp, Piran, Portorož, Sečovlje, Semedela, Strunjan, Sv. Anton, Sv. Lucija, Sv. Peter, Sv. Tomaž-Bertoki, Škofije, Šmarje in Vanganel. Na priloženih kartah je zarisanih samo 20 KLO-jev, ker nisem dobil točne razmejitve med 6 izmed njih. Zato sem združil KLO Ankaran in Škofije, Cezarje in Sv. Anton ter Portorož in Sv. Lucijo. Prirodne osnove G e o l o š k o - m o r f o l o š k e p o t e z e . Ker služi topoglav je le lažjemu razumevanju agrarne geografije, bom v n jem le na kra tko predstavil osnovne poteze reliefa. Šavrinsfko gričevje j e eno izmed nižjih primorskih področij, izoblikovanih v morskih in obrežnih sedimentih morja , ki j e v eo- cenu preplavl ja lo obsežen pas dinarskega kopna, od spodnje Soče do Albanije. Sedimenti, ki so se ohranili predvsem v sinklinalah, so v svojem starejšem delu povečini apnenci s plastmi bituminoznega skrilavca, v mlajšem pa peščenjaki in laporj i ter ponekod konglo- merati. V n j i h se j e tudi v Slovenski Istri ohranil dober r j av i premog (Sečovlje). Prostrano srednje-istrsko flišno področje deli apniški svod pr i Bujah na dve področji trikotniškega obrisa. Severo- zahodno od n j ih j e Šavrinsko gričevje. V Šavrinsko flišno področje so se vrezale številne manjše reke, ki ima jo v zgornjem toku debrske doline, v spodnjem pa so nasule d o k a j široke ravnice. Nj ihove doline ločijo podolgovati hrbti, pred- vsem obmejno Pogansko brdo (Tinjan 372 m), ki tvori razvodje med Istrsko Reko ter Rižano, te r se mimo Škofi j nada l j u j e proti zahodu, tvorec polotok med Miljskim in Koprskim zalivom. Južno od reke Rižane preidemo v osrednji del Šavrinskega gričevja, k i ga reka Kornalunga in pritok Rokave (Dragonje) Pi- njevec razdelita v tr i hrbte, katerih srednj i j e na jda l j š i ter doseže v Pomjanu višino 405 m. Dolina spodnje Dragonje j e že na meji med flišem in apnencem, medtem ko se flišni predel južno od nje- nega zgornjega toka še n a d a l j u j e do Bujske antiklinale. Na vzhodni strani sega flišno gričevje do roba apniške planote nad Črnim kalom. Šavrinsko gričevje se v smeri proti mor ju enakomerno znižuje v stopnjah. Najviš je predele tvori planotast svet okrog Pomjana (400 m) in področje med Borštom in Laborjem, od koder svet hitro pada v dolino Dragonje. Proti severu pa se teren znižuje polagoma; v n j e m so lepo razvite tudi nižje ravne ploskve, ki »o nudile ugodne pogoje za nastanek večjih vasi (Šmarje, Marezige, Nova vas, Malija in tako dal je . Mehka ilovica, glina, peščenjak in lapor so ustvarili sredi kraške pokra j ine pogoje za razvoj bo l j razgibanega normalnega reliefa z rečnimi dolinami in vmesnimi hrbti. Pasovi debelo plasto- vi.tega peščenca tvori jo relativno odpornejšo površino, ki je le na vrhu izpostavljena močnejšemu razpadanju. K j e r stopijo na dan čisti peščenjaki, so t la sposobna velike absorpcije vode. Pogosteje pa se p o j a v l j a j o lahko razpadajoči, tankoplastoviti peščenci. Njih debelina j e včasih le 1 cm, vmes pa so odložene laporne plasti. Ker nimajo velikih absorpcijskih sposobnosti za vodo, so zelo izpostav- l jeni atmosferilijam, hkrat i pa hitro preperevajo in razpadejo v la- p o m e ploščice, ki j ih voda hitro izpira in odnaša, deloma pa raz- taplja. To j e tudi vzrok, da v Šavrinih ne zapolnjuje dolin prod, temveč ilovica in glina, zato so tako vlažne. Različna odpornost kameninskih, plasti da je izpiranju vedno nov material za odnašanje. Propustne in trdne snovi (na primer vmes naložene apnene kon- glomerate) voda takoj odnese, čim so oropane svoje podlage. Samo gosta gozdna površina lahko strmejša pobočja brani pred katastro- falnimi učinki denudacije. Ker pa so bila mars ikje že zdavnaj iz- sekana, nudijo danes zelo pusto sliko.2 Globlji horizonti eocenskih plasti sestoje večinoma iz laporja, ki j e zelo mehak in hitro razpada. Te plasti so popolnoma nepro- pustne in drže vodo tudi v suhi dobi. Iz nj ih izvirajo studenci, potoki in reke. Na splošno ima kameninski substrat pri reliefnih oblikah mnogo manjšo vlogo kot klimatski faktorji.3 V nasprotju z ostalo Istro, s« na šavrinski obali menjavajo obalne ravnice ob spodnjih dolinah rek (Rižane, Kornalunge, Dra- gonje) ter pri Izoli in Strunjanu (ob potokih) s strmimi klifi, ki so učinek morskih valov. P e d o l o š k e r a z m e r e . Prst v Šavrinih še ni popolnoma proučena. Tega vprašanja se je lotil »Zavod iza pospeševanje kme- tijstva« v Škocijanu pri Kopru. Že na kratke razdalje so med prstmi večje razlike, ki so zavisne od petrografskih pa tudi reliefnih prilik. Tako so v obalnem pasu na peščeno glinastih in peščeno ilovnatih tleh prsti srednje in težke strukture, ki so tudi precej vlažne (ugodne so za črne vrste vinske trte, a za krompir slabe). Nasprotno pa so na peščeno-lapornatih tleh zgornjih Šavrinov prsti lahke in srednje strukture ter svetle barve (zelo ugodne za bele sorte vinske trte). Prav tako so razlike med strmimi in položnejšimi predeli. Medtem ko so na prvih zelo revne in peščene prsti, ki so zelo podvržene eroziji in zato zelo plitve, so na drugih razviti debeli sloji zelo rodovitne zemlje. Marsi- k j e po strminah so tla popolnoma gola (iztrebljen gozd, erozija) ali pa Se j e na njihovi revni prsti zarastla skromna trava. Z namenom, da zavaruje jo prst pred odnašanjem in zaradi lažjega obdelovanja, so domačini že zdavnaj uredili na pobočjih kulturne terase, ki so tudi tu ena izmed značilnih oblik mediteran- ske kmetijske pokrajine. K l i m a . Brez dvoma so klimatski faktorj i med najvažnejšimi, ki vplivajo na značaj kmetijskih kultur Šavrinov. Opozoriti moram, da si o klimi Šavrinov v podrobnem še ni mogoče ustvariti zelo jasne slike. Vse opazovalnice vremena, ki so obstojale ali še ob- stojajo, so omejene na obalni pas. Popolnoma manjka točnih po- datkov za samo gričevje. Poleg tega opazovalnice ob morju niso delovale nepretrgoma, temveč le določeno število let. 2 N. Krebs, Die Halbinsel Istrien, Leipzig 1907, str. 222. 3 N. Krebs, Isto delo, str- 43. 15 Geografsk i zbornik 225 Po svojem bistvu p r ipada kl ima Šavrinskega področja medi- teranskemu klimatskemu območju, ki pa se t u že p rece j prepleta z elementi s rednjeevropskega podnebja . Tudi za Šavrine j e osnovni podnebni fak tor t e m p e r a t u r a . N jene osnovne značilnosti so iste ko t v ostalem Mediteranu, to j e vroča pole t ja ter relativno tople zime. Na razpolago imam podatke za Koper, Oltro, S t run jan , S. Nazario, Fasan in Sečovlje, k i so vse v obalnem pasu in nam ne more jo raztolmačiti lokalnih tempera- turnih pri l ik osrednjega dela Šavrinov. Povprečne j anua r ske tempera ture so povsod nad 0° C (od 3,3 do 3,6° C). Edina izjema j e S t run jan , k i ima povprečno januarsko temperaturo 4° C, čemur j e vzrok zatišna lega, k i zelo omili hladne učinke b u r j e . Prece j višje številke nam kaže jo povojni podatki posta je Koper (4,5° C), k i so ver je tno le izraz n e k a j izredno toplih let. — F e b r u a r j a , marca in apri la t empera tura v povprečku hitro na- rašča, vendar pa skr iva v sebi številne nagle padce temperature", ne redko celo pod 0° C, k a r j e za ku l tu rne rastl ine velikega pomena. Pos ta ja Fasan kaže za obdobje 1903—1908 možnost zmrzovanja od 21. novembra do 10. marca, v ekstremnih pr imerih pa lahko zmrzuje že od 28. oktobra pa vse do 1. aprila. Meteorološka pos ta ja Koper j e zabeležila temperaturo izpod 0° C v letu 1950 že v oktobru (—2,6° C) in leta 1954 še v apr i lu (—0,5 °C). Žrtev teh preobratov v tempera- tu r i j e predvsem cvetoče sadno d rev je in ol jke. Niso redki primeri , da j e letina zaradi tega zelo slaba. N a j b o l j občut l j iva j e vsekakor o l jka , ki so jo hude zime že prece j razredčile. Poletne tempera ture so zelo visoke. Jul i j ski povpreček v p r e j navedenih pos ta jah znaša 23° C. Zopet j e tu iz jema S t run jan s 24,5° C, k a r j e zopet izraz zaprtosti, zaradi česar j e sončno segre- v a n j e intenzivnejše. Za povojno obdobje znaša povpreček za po- s t a jo Koper 23,3°C. Le malo hladnejš i od ju l i j a , a toplejši od jun i j a , j e avgust. Nato se začne t empera tu ra h i t re je nižati. Zmrzuje lahko že konec oktobra, k a r j e zlasti važno za smokve. Za ku l tu rne rastline j e tudi važno, koliko dni v letu ima do- ločeno temperaturo. Tako ima tempera turo nad 20° C preko 80 dni v letu (v S t run j anu celo 105), k a r j e za vinsko tr to, koruzo in druge rastl ine izrednega pomena. Podatki za temperaturo (v stopinjah Celzija) Postaja Doba Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Olt ra 3,5 4,7 7,7 12,0 16,5 20,6 23,0 S. Nazario . . 1902—10 3,3 4,6 7,7 12,3 16,6 20,6 23,2 St run jan . . . 1902—16 4,0 5,2 8,7 13,4 17,9 22,1 24,5 Fasan . . . . . 1902—09 3,6 4,7 7,9 12,1 16,4 20,7 23,0 Sečovlje . . 1901—16 3,6 4,6 7,8 12,2 16,8 21,0 23,3 Koper . . . . 1947—54 4,5 5 ,2 8,4 12,9 17,3 21,3 23,3 P o s t a j a Doba Avgust September Ok tobe r November December L e t m povpr . Oltra 1902—13 21,9 18,3 13,7 8,8 5,4 13,0 S. Nazario . . 1902—10 22,3 18,5 13,6 8,7 5,3 13,1 Strunjan . . 1902—16 23,5 19,7 14,5 9,2 6,0 14,1 Fasan 1902—09 21,9 18,0 13,7 8,4 5,5 13,0 Sečovlje . . . . 1901—16 22,3 18,2 13,6 8,6 5,4 13,1 Koper . . . . . 1947—54 22,7 19,5 14,1 9,7 6,7 13,8 M e g l a . Megla j e sicer v mediteranskem podnebnem področju razmeroma redek pojav, vendar se včasih le po jav l j a v hladni po- lovici leta. Kolikšna j e vloga megle na področju Kopra, bomo videli iz primerjave dveh meteoroloških postaj, ki sta si zelo blizu, z neka j metri višinske razlike. Ena je bila v Kopru na Bonifiki (nadmorska višina 1,5 m), druga pa na Škocjanu (nadmorska višina 10 m). Že v zelo kra tk i opazovalni dobi od leta 1947 do 1954 so med obema postajama velike razl ike v pogostosti megle. Srednje število dni z meglo za dobo 1947—1954 P o s t a j a J anua r F e b r u a r Marec Apr i l M a j J u n i j Koper . . . . 6,15 4,13 1,5 0,25 0,1 0,1 Škocjan* . . . 1,67 0,83 1,17 0,34 — — P o s t a j a J u l i j Avgust September O k t o b e r November December Le tno Škocjan* . 0,1 0,1 — 1,0 2,5 2,5 10.3 Koper . . — 0,1 — 1,38 4,25 4,3 23,6 * Za Škocjan so poda tk i za dobo 1949—1954. Največ meglenih dni j e v obeh k r a j i h novembra, decembra, j a n u a r j a in februar ja , vendar j e še v teh mesecih nj ihovo število zelo nizko. Zelo velike pa so razlike med obema kra jema, sa j j e pojav megle v Škocjanu p r i Kopru zelo redek. Iz pr imer jave med obema postajama vidimo, da se megla razvi je edino v na jn iž jem delu, predvsem na Bonifiki in ne sega niti daleč v notranjost niti ne preveč visoko. Megla nasta ja ob morski obali predvsem zaradi stika med toplim mor jem in hladnim ozračjem in se zaradi raz- gibanega reliefa drži le obalnega pasu. Za p a d a v i n e sem imel na razpolago podatke za obdobje od leta 1903 do največ leta 1914, poleg tega pa še za povojno dobo (1947—1954). Letna množina padavin se suče v p r e j navedenih po- s ta jah od 869 do 984 mm ter se od mor j a v notranjost rahlo znižuje (kot z a t r j u j e j o domačini). N a j m a n j padavin ima področje ob spod- n j i Dragonji , ka r j e ver je tno izraz nekoliko zatišne lege (tu so se razvile na jveč je solarne!) te r ravnine. Padavine prinaša jugo, zato 15* 227 j ih imajo na jveč višja obalna področja. Za kmeti js tvo j e zelo važna razporeditev padavin preko leta, v kater i se vidi preple tanje medi- teranskih in srednjeevropskih 'značilnosti1. Izrazite mediteranske komcentriranositi na hladni letni čas ni. Na jbo l j namočeni so jesen- ski meseci (september, oktober, novemiber), sekundarni spomla- danski višek pa se zaradi bur je , k i prevladuje pozimi in zgodaj spomladi, zakasni v ju l i j . Pomen tega dejstva za kmetijstvo je več kot očiten. Prvi minimum padavin nastopi pozimi, čemur j e glavni vzrok bu r j a . Drugi minimum nastopi poleti, toda ni tako izrazit kot v pravem Mediteranu, ke r se v Šavrinih tudi poleti čuti vpliv za- hodnih depresij, ki pr inaša jo več moče, kot j e pa t e d a j imajo juž- nejši predeli. Toda zaradi velike vročine te r dejstva, da pada dež v nalivih, se blagodejni učinek relativno večjih poletnih padavin močno zmanjša. Poleg tega j e za pole t je značilno veliko kolebanje padavin od leta do leta. Tako pride do izrazito sušnih poletij , ko j e na pr imer trava dobesedno požgana, 'ko se razne ku l tu re (na primer pozna koruza, fižol) enostavno posuše. To ve l ja zlasti za zgornje Šavrine, k j e r so vplivi mor j a že oslabljeni. Večina padavin pade v obliki dežja ter zlasti poleti v obliki nalivov. Snega j,e v Šavrinih zelo malo. Sneži povprečno 1,1 dneva na leto. S poletnimi nevihtami j e mnogokrat v zvezi tudi toča. ki napravi ogromno škodo sadjars tvu in vinogradništvu, pa tudi polje- delstvu. V povpračku j e na jveč ja možnost toče v jun i ju , in s c e r 1 dan v mesecu. Pa tudii ostali poletni in spomladanski meseci niso brez nje.4 Podatki za padavine za obdobje 1923—1944 (samo za mesece od maja do septembra) v milimetrih Maj Junij Julij Avgust September Na leto Koper . 100 75 68 63 99 941 Strun jan 101 91 71 62 100 922 Sečovlje 106 87 64 53 110 977 Množine padavin v milimetrih za dobo 1947- 1954 za Koper Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Povpreček • • 69,5 82,7* 41,4 64,1 74,0 91,1 90,7 Maksimalni povpreček . 142,6 210,6* 112,2 162,3 127,4 163,4 202,6 Minimalni povpreček • 26,1 * 1,4 39,6 17,5 37,4 17,4 * M a n j k a poda tek za f e b r u a r . 1 Vsi podatki so iz knjige: Biel, Klimatographie des ehemaligen oster- reichischen Kustenlandes (razen povojnih podatkov, ki sem jih dobil na koprski meteorološki postaji) in iz razprave R. Savnik, Solarstvo Savrin- skega primerja, Geografski Vestriik 1951, str. 139. Avgust September Oktober November December Letno Povpreček . . 77 ,3 95,5 93,1 115,5 84 ,2 979,1 Maksimalni povprečki . . 161 ,9 206,5 197,2 235 ,0 149,7 1170,1 Minimalni povpreček. . 31 ,8 55 ,1 15,4 31 ,8 30,5 771,8 •- .(TT i S ! ® " < W - S P i o P » ^ I P B B B SI. i. Tinjan, primer naselja na kopi Foto A. Melik Med vetrovi sta, razen dnevne iizmejave vet rov med kopnim in m o r j e m , za Šavr ine (podobno kot za ostalo jugos lovansko obalo) osnovne važnosti j u g o in zlasti b u r j a . B u r j a na jčešče b r i j e od ok tob ra do apr i la . N j e j nasprotni ve te r j e jugo , k i j i pa po moči ni enakovreden naspro tn ik . Vlažen in soparen, oblačen in deževen j u g o zviša t empera tu ro in izniža zračni p r i t i sk t e r povzroča iz redne plime. Raz l ike v t e m p e r a t u r i med j u g o m in b u r j o znaša jo 5—10° C, k a k o r da b i nas j u g o pomakni l za n e k a j s t o p i n j geografske š i r ine prot i j ugu , b u r j a p a n e n a d n o za stotine k i lomet rov pro t i severu. B u r j a se u v e l j a v i zlasti t ak ra t , k a d a r se p r e k o s r e d n j e Evrope r az l i j e pop lava mrz lega z r a k a z a rk t i čnega seve ra a l i iz silno ohla- j enega evrosibi rskega področja , to je , k a d a r se zažene čez sirednjo Evropo mrzli sektor ba r i čne dep res i j e a l i k a d a r nad vzhodno in s r e d n j o Evropo zagospoduje ant ic iklon, k i razs ip l je prot i top lemu Sredozeml ju svo je s i lno s h l a j e n e zračne mase. Težak in mrze l z r a k p r e h a j a iz cel ine čez p r eva l e i n se s lapovito spušča prot i J ad ransk i obali.6 6 A. Melik, Jugoslavija, Ljubljana 1949, str. 56. Smer vetrov ni povsod enaka. Zavisna je od lokalnih prilik. Na vzhodni jadranski obali jugo piha večinoma v smeri obale, nor- malna smer b u r j e pa j e iz severovzhoda. Njena moč zavisi od lo- kalnih faktor jev. V Trstu j e zelo močna, medtem ko v Portorožu ni učinkovita (zaradi smeri pobočij). Po jakosti sta si b u r j a in jugo zelo različna. Skozi vse leto j e opaziti, da je jakost b u r j e vedno večja in j e ekstremno močna v marcu in decembru. Poleti j e b u r j a mnogo redkejša in šibkejša. Na splošno b u r j a v Šavrinih in sploh v vsej zahodni Istri ne more razviti ekstremme moči, ke r se tla polagoma spuščajo proti morju. 6 R a s t j e . Prirodno vegetacijsko odejo j e v Šavrinih tvoril gozd. Dokaz zato so nam zgodovinski viri, k i poročajo, da so ga že v rim- ski, zlasti pa v beneški dobi izsekavali. Pri tem niso skrbeli za n je - govo obnavl janje . Odstranitev gozdne odeje j e tudi mnogo pripo- mogla k pospešeni eroziji. Drugi moment, k i j e vplival, da je gozda relativno malo, pa je poljedelska kul t ivaci ja tega področja. Medtem ko j e romansko prebivalstvo' v rimski dobi in pozneje poselilo le obalne k ra j e , so Slovani da l j e krčil i gozd in močno- razširili na- seljen svet. Gozd se j e obdržal le na pobočjih, k j e r ni ugodnih pogojev iza poljedelstvo, zlasti po strmih pobočjih in grapah ter povsod, k j e r j e slabša zemlja. Danes obsega gozd 15,8% celotne po- vršine, toda razprostira se zelo neenakomerno. Največ ga je po osojnih pobočjih večjih in manjš ih dolin (na levem bregu Dragonje , Valdernige, Rižane itd.). Tu so velika področja boška (kot domačini naziva jo gozd), cesto pomešana s pašniki in senožeimi, sko ra j n ik j e r pa z njivami. Podobna slika se nam nudi tudi v vseh grapah pri- tokov zgornje Kornalunge in zgornje Rižane t e r ina pobočjih nad Ospom. Poleg tega pa so manjš i kompleksi boška raztreseni med obdelanimi površinami povsod tam, k j e r j e svet bo l j strm. V bošku prevladuje s redn je visoko drevje in grmičevje, medtem ko j e pravega visokega d r e v j a le malo. Na jbo l j so razširjeni svetli kostanjevi boški, poleg tega pa j e precej jesena. Bošk nudi les za kur javo , ;za opornike pri vinski trti, paradižniku in stročnicah ter končno za steljo. Mnogokrat v gozdu tudi pasejo. Preko 30 odstotkov celotne površine j e porasle z boškom v bivših KLO-jih Koštabona, Marezige, Osp, Št. Peter, t o re j v na jv iš j ih in n a j b o l j strmih predelih Šavrinov. č im bo l j se bližamo mor ju , tem manjši j e njegov delež. Tako zavzema v bivših KLO-jih Vanganel in Sv. Anton samo še n e k a j nad 20 % površine, medtem ko v obalnih predelih pade celo pod 10 %. Sekundarna oblika prirodnega r a s t j a so pašniki in senožeti. Ker gozda niso obnavljali , j e prostrana pobočja porasla t rava in deloma grmičevje. Po n j ih voda intenzivno izpira prst, zato j e t ravna odeja skromna in nudi zlasti v sušnih letih slabo pašo. Največ takega sveta 6 K. Žic, Istra, I. del, Zagreb 1956, str. 74. nad 30 % 20 - 30 % 10 - 20 % do 10 % ima ozeml je bivših K L O - j e v D e k a n i in Osp, k i obsega s t rma po- boč j a pod T i n j a n o m in sosednimi višinami. V n j i h zavzemajo pašniki več ko t polovico vsega ozemlja . Močvirnato r a s t j e j e ome jeno le na ozek pas ob spodn j ih to- kovih Rižane, Korna lunge in zlasti D r a g o n j e , k j e r se v r š i jo velika izsuševalna dela, k i pa počasi n a p r e d u j e j o . V t e j zvezi n a j omenim še izsušena področ ja p r i K o p r u in A n k a r a n u , k i so j i h iztrgal i m o r j u (področje bivših šo lam) . O medi te ransk i vegetaci j i v Šavr inih težko govorimo. Le po- samezni sestavni deli med i t e ranske f lore uspeva jo v posebno ugod- nih legah p r i P i r a n u in Izoli.7 Na obali se n a h a j a j o otoki r a s t j a , k a t e r e g a elementi s e s t av l j a jo tudi mak i jo , med tem ko m a k i j a sama tu ni razš i r jena . 8 Naseljenost in gospodarstvo P o t e k n a s e l i t v e . Romanizac i ja , k i j e sledila r imski osvo- j i tv i zahodne Istre, se j e t r d n e j e zasidrala ob obali ko t pa v notra- njost i . Gospodarska de javnos t v P r i m o r j u j e bi la zelo živahna. Izvažali so vino in ol je . O b s t a j a l a j e tudi teks t i lna obrt , k i j e do- bivala surovine od pas t i r sk ih prebivalcev notranjos t i . 8 Okol i leta 600 so začeli p rod i ra t i v Istro Sloveno-Avari , še po- sebno pa po letu 788, ko so prišl i v okv i r f r a n k o v s k e oblasti, k i j e naravnos t pospeševala n j i h o v o dose l j evan je . Prod i ra l i so p r e k o prehodov, ki vodi jo od Kozine v mi l j sko-koprsko za led je . Naselili so rodovitno flišno p o d r o č j e ter ob D r a g o n j i in p r i Buzetu trčil i na Hrvate.1 0 V bl iž ino m o r j a , to j e n a pod roč j e romanskih občin, p rva kolonizaci ja še ni segla. S e m k a j in vse do vra t romanskih mest ob m o r j u , so se Slovenci nase l jeva l i šele v poznem s r e d n j e m veku. Romansko prebivals tvo j e sicer prot i d ržavni kolonizaci j i Slovencev protes t i ra lo , toda brez uspeha. O tem pr iča zbor v Rižani, k j e r se j e romansko prebivals tvo pri toževalo, češ da Slovenci o r j e j o n j i - hove n j ive , kose n j ihove t r avn ike in pase jo živino n a n j ihov ih pašnikih.1 1 Slovani so imeli tudi pravico do sv in j ske paše v hrasto- vih gozdovih, od vinogradov pa j i m niso pobira l i t r e t j i ne . Iz tega spoznamo, da so imeli le obmorski prede l i romansko prebivals tvo, ki j e živelo mnogo bo l j od t rgovine k o t pa od kmet i j s tva . Vse os ta1« ozemlje pa so že t e d a j naselil i Slovenci, k i so se pečal i z ž iv inore jo in pol jede ls tvom. 7 Eduard Pospichal, Flora des Osterreichischen Kiistenlandes, I. Band, Leipzig und Wien 1897, str. 41. 8 Adamovič, Die Pflanzen welt der Adrialander, Jena 1929, str. 57. 9 S. Rutar , Samosvoje mesto Trst in me jna grof i ja Istra, L jub l j ana 1896, str. 235—238. 10 M. Kos, Zgodovina Slovencev, L j u b l j a n a 1953, s t r . 37. 11 S. Rutar , Samosvoje mesto Trs t in me jna grof i ja Istra, L j u b l j a n a 1896, str . 236. Istra j e (bila dolga stoletja pokra j ina močne fevdalne razdrob- ljenosti. V 13. s tolet ju pa se j e v n j e j pričela borba predvsem med dvema kasnejšima velikima silama, Benečani in Avstrijci. Leta 1331 j e beneški vpliv za je l vso zahodno Istro, beneška kul tura je začela prodirati tudi v notranjost . Benečani so pojačali romanski element, ki pa j e ostal tudi za najprej pretežno' trgovski (sol, kamenje, les).1 ' SI. 2. Razloženo naselje v okolici Kopra Foto A. Melik Z odkr i t jem Amerike je začela beneška moč pešati, vzporedno z n j o pa tudi istrska obmorska mesta. Prebivalstvo se je malo mno- žilo, a mnogo izseljevalo (zaradi malar i je in epidemij kuge). Zato j e ostalo veliko zemlje neobdelane. V toku naslednjih stoleti j pa j e prišlo v Istro mnogo kolonistov, na jveč Hrvatov iz bednejših pokra j in Balkanskega polotoka, k i pa so se naselili pretežno izven šavrinskega področja. Zato ta doba na Savrinskem ni zapustila vidnejših naselitvenih sledov. N a s e 1 j a i n n j i h o v a z e m l j i š č a. Kako j e tekla naselitev šavrinskega področja, še ni podrobno proučeno. Na jbo l j ver je tno je , da so na js tare jše velike gručaste vasi, v kater ih so hiše tesno nakopičene po značilnem mediteranskem vzorcu. Taka naselja so zlasti v vzhodnem in južnem delu Šavrinov.13 Leže zlasti po terasah 12 N. Zic, Istra, dio II, Zagreb 1937, str. 40. 13 S. Ilešič, Kmečka naselja na Primorskem, Geografski Vestnik, Ljub- ljana 1948/1949, str. ??. (Dekani, Šmar je , Gažon, P o m j a n , Boršt), s lemenih (Marezige, de- loma Šmar je ) ali ipo kopah (Tinjan) (glej sliko št. 1). Med s ta re j še kolonizac i j ske ob l ike na m a n j ugodnem svetu s p a d a j o še zaselki. N a j v e č j i h j e v v i š j em svetu, večinoma n a m a n j pros torn ih terasah (Manžan, Šenčur, Babici itd.), pogosto pa tud i na s t rme j sem svetu, k j e r so le m a n j š e ploskve obdelovalne zemlje . Vrsta t a k i h zaselkov j e znači lna zlasti za hrbet , k i se vzpen ja n a d desnim bregom MaJle D r a g o n j e . Če se p r ib l i žu jemo m o r j u , s t r n j e n a oblika n a s e l i j vedno b o l j izginja . Na široko pr ične prev ladovat i razložena oblika nasel jenost i , k i kaže na mlado naseli tev. Deloma gre v e r j e t n o za svojake , k i so se odkupi l i od zemlj i škega gospoda in postavil i hiše n a s v o j e m zem- ljišču. V nove j š i dobi pa se splošna t endenca razsula s tar ih vasi vedno b o l j u v e l j a v l j a . K m e t j e namreč iz čisto p rak t i čn ih razlogov postavl ja jo , svo j e k m e t i j e v bl ižino v inogradov (glej sliko, št. 2). Delež v t e j raizložanosti i m a j o t u d i številne bivše kolonske hišice, k i so zelo pogosto pos t av l j ene k a r s red i obdelanih površin. V s k l a d u z medi te ranskimi potezami, k i se j a v l j a j o n a vseh področ j ih šavr inskega ž iv l j en j a , spomin ja tudi pa rce l ac i j a n a Me- di teran. O celkih k l j u b razloženosli n i govora. Zemlj išče j e zelo r azd rob l j eno v obliki mal ih g rudas t ih parcel . Parce le so spričo intenzivne sad ja r ske , v inogradniške in v r t n a r s k e ku l tu re , k i j e edins tvena na Slovenskem, še posebno razkosane na m a j h n e drobce. Zlasti znači lne so v inogradniške terase , k i niso nastale z de l i tv i jo enotnega odpr tega po l ja , t emveč vsaka zase, v pr i lagodi tv i na oblike površ ja . P r i tem n e smemo prezre t i , da so bi le to prvotno, večinoma nj ive , za sa j ene s t r t o samo ob m e j a h ali posameznih vrs tah s redi d rug ih kul tur . 1 4 Te obl ike v e l j a j o dosledno za s p o d n j e in s r e d n j e Šavrine. Na planotas t ih površ inah zgorn j ih Šavr inov pa se že kaže p rehod k tistim ob l ikam parce lac i je , k i so znači lne za no rma lne j š e obl ike kmet i j s tva . To v p r a š a n j e j e še odpr to in hi ga bi lo po t r ebno čim p r e j e proučit i . K o l o n a t i n k o l o n s k i o d n o s i . Kolonat j e značilna obl ika medi te ranskega socialno gospodarskega področ ja . V a g r a r n e m raz- vo ju Slovenske Is t re j e imel zelo važno vlogo. O d 12. s to l e t j a d a l j e so se i s t rska mesta obl ikovala ko t svobodne komune , k i so, skuša le p r ik len i t i n a s v o j e gospodarstvo k a r n a j v e č vasi svo j ih mestnih okolišev, v ka t e r ih so imeli meščani obi lo zeml je . Uspešno, se j e moglo to zgodit i le v obl ikah, k i so bi le za vas ugodnejše in pr ivlač- nejše od Občega podložniškega r a z m e r j a . Kolon j e osebno svoboden. Z udeležbo gospodar jevega kap i t a l a p a kolonat že delno p r e h a j a v kapi ta l i s t ično gospodar jen je . 1 5 14 S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, Ljubljana 1950, str. 70. 15 M. Kos, Zgodovina Slovencev (od naselitve do 15. stoletja), Ljub- ljana 1955. Kolonat se je obdržali tudi še v avstrijskem obdobju itn končno celo ojačal v fašistični Italiji. Nekdanje propadle pletmeuitaše so zda j do k r a j a zamenjali novi l judje , po poreklu trgovci, advokati in podjetniki, ki so postali zemljiški veleposestniki. Ta kolonat se razl ikuje od srednjeveškega v tem, da ni nastajal spontano, na te- melju odmiranja fevdalnih odnosov od spodaj, temveč zaradi kon- kurence, v kateri mali kmet podlega, se zadolžuje; njegovo premo- Sl. 3. Portorož, primer modernega letoviščarskega naselja ob obali Foto Sloveni ja ženje na veliko kupu je jo novi l judje, italijanski buržuj i iz obalnih mestec, ki se s takim kopičenjem zemlje spreminjajo v zemljiške veleposestnike polkapitalističnega tipa.16 Razmerje med lastnikom zemlje in koloni iso urejevale medse- bojne pogodbe, ki so se v podrobnostih razlikovale, a so bile v glavnih potezah podobne. Kolon j e po pogodbi dobil zemljo, hišo, živino in gnojila. Lahko j e uporabljal živino za delo in užival njeno mleko. Ako so na primer zasadili nov vinograd, j e lastnik plačal polovico stroškov. Prav tako j e lastnik prispeval polovico žvepla in modre galice. Pridelke sta si kolon in gospodar razdelila na polovico.17 16 S. Vilhar, Družbene korenine italijanskega iredentizma v Istri, Istrski zgodovinski zbornik, Koper 1953, str. 75. 17 A. Hribar, Kolonat ili težaština (kmetski odnosi u Primorju), Agrarna biblioteka I, Zagreb 1923, str. 11, 12. Od kolonov -so se razlikovali polovinar j i (mezzadrije). Slednji so imeli n e k a j lastne zemlje, ob iča jno tudi hišo in svojo živino. Poleg tega so vzeli v nekak na j em določena zemljišča enega ali več gospodarjev. Pr idelke so si delili na polovico. Število kolonov se j e p rece j povečalo' med obema svetovnima vojnama. Trgovci, advokati, b a n k e -itd. so izkoristil i težak položaj številnih kmetov (zlasti v dobi svetovne gospodarske kr ize po letu 1929), ki s-o morali zaradi zadolženosti p roda ja t i posestva na dražbah. Ob krizi (1929—1933) so bile namreč cene kmet i j sk ih pri- delkov zelo nizke in so se zato- morali številni malli in tudi s redn j i k m e t j e zadolževati. Na jvečkra t so zan je jamčili drugi k m e t j e in neredko se j e zgodilo, da so oboji prišli na dražbo. Iz gospodarskih razlogov so kme t j e pogosto sami proda ja l i kme- t i j e in na isti posesti nato delali kot koloni, ker -so si s tem izboljšali ž iv l jen jske pogoje. To dejstvo pomeni v socialno političnem pogledu velik korak nazaj , toda kmet se j e -s tem rešil davkov. Najvažnejše , k a r j e privlačevalo kmeta, da se j e za to odločil, pa so bile velike investicijske sposobnosti in pogosto tudi agronomska izobraženost kolenskih lastnikov. Njihov napreden način obdelovanja j e omo- gočil odličen pridelek in kmet, ki j e postal na tak način kolon, je pridelal za sebe zda j več kot p re j , k l j u b temu, da j e moral oddajat i polovico pridelka. Razumlj ivo je , da navedeno ne vel ja za vse lastnike kolonske zemlje. V zvezi s p r o d a j a n j e m -posestev slovenskih kmetov je bila tudi romanizacija. Lastniki kolonske -zemlje so namreč nasel jeval i na svojih posestvih tudi fur lanske kmet i j ske delavce. Fur lani so- bili pogosto v bol jšem položaju kot slovenski koloni, k e r so- lastniki od n j i h pogosto zahtevali le eno t re t j ino pridelka. Ekonomska kriza pa j e povzročila še drugo zlo. Mnogi mali k m e t j e so vsako leto za n e k a j mesecev odšli na razna sezonska dela. Večjim kmetom, ki so potrebovali delovno silo, pa so pomagali kme- t i jski delavci iz raznih predelov Istre. Te so najemal i predvsem trdni veliki kme t j e in paolani — k m e t j e meščani. V času kr ize so n j ihova mesta prevzeli mali kmet je , k e r zaradi kr ize niso- dobili p r e j omenjenega sezonskega dela. Tako se j e obubožanim kmetom, ki so j im prodaja l i kmet i je na dražbah, pr idruži la še množica brez- poselnih kmet i j sk ih delavcev. Kolenski odnosi so bili osredotočeni na obalni pas. Težišče j e bilo v koprskem ter sečoveljsko-piranskem področju. Zanimivo je , da okolica Izole ni imela mnogo- kolonata. Na osnovi poročil ko- misi je za agrarno reformo, bom poskušal izločiti razšir jenost kolo- nata. Pr i tem nastopajo številne težave. V podatkih za lastnike kolonov ne raz l iku je jo s lednj ih od onih, ki so odda ja l i zemljo po- lovinar jem. Prav tako so t u obseženi tudi meščani, ki so svoja posestva obdelovali s pomočjo na j e t e delovne sile iz Istre. Ob agrarn i reformi koloni niso- dobili vse zemlje, k i so- j o obdelovali, temveč samo polovico ali dve t r e t j i n i (ker j im n i bilo t reba odda ja t i LEGENDA ! površine, ki so jih obdelovali kolom O naselja . meje obravnavanega področja ==»— reke pridelkov kot prej) . Ostalo zemljišče so razdelili med na jman j še kmete, udeležence NOB tetr bivše kmet i jske delavce. Statistika pa teh primerov ne razlikuje. Skupno j e bilo razlaščenih 5 veleposestev in 626 drugih posestev v skupni površini 2200,7 ha. Iz podatkov, ki sem j ih dobil za posa- mezna področja, j e razvidno, da je bil kolomat v glavnem razšir jen na področju intenzivnega vrtnarstva, vinogradništva in sadjarstva, to j e v k r a j i h blizu mor ja . Tu lahko ugotovimo dve močni jedr i kolenskega razmerja . Težišče je bilo vsekakor v koprskem področju (Ankaran, Kampel-Salara, Semedela, Bertoki, Pobegi), k j e r j e bilo razlaščenih 1245,7 ha ali 56,5 % površine, k i j e prišla pod agrarno reformo. Drugo težišče pa j e v piransko-sečoveljškem predelu, k j e r ni bilo tako velikega deleža koloinske zemlje kot pr i Kopru. Kolonat j e bil zlasti razvit na zemljiščih vasi Sečovlje, Sv. Lucija, Stranjam. (Razlaščenih j e bilo 217,3 ha zemljišča.) Zanimivo je, da tret j i , to j e izolski obalni predel, sko ra j ni imel razvitega kolonata. V notranjosti Savrinskega ozemlja j e bil kolonat mnogo m a n j razširjen, medtem ko na področju običajnega kmeti js tva v zgornj ih Šavrinih sploh ni obstojal. Večina razlaščenih lastnikov j e že pred agrarno reformo za- pustila svoja posestva in odšla v Trst. Prav tako je odšla v Trst ali I tal i jo tudi večina med obema svetovnima vojnama doseljenih furlanskih kolonov. D e l e ž k m e č k e g a p ir e b i v a 1 is t v a. Absolutna številka kmečkega prebivalstva je v bivšem koprskem ok ra ju na dan l jud- skega š te t ja leta 1948 znašala 20.211 oseb (vključno z vzdrževanimi). Za vlogo, k i jo ima kmeti jstvo v t amkajšn jem gospodarstvu, pa j e važnejše relativno število. Pokaže nam, da se j e s kmeti jstvom pre- življalo 46 % prebivalcev.18 Kl jub temu zelo zaostaja za bivšim bu jsk im okrajem, k j e r se j e v isti dobi s kmetijstvom preživl jalo 75,2 % vsega prebivalstva, k a r j e posledica dejstva, da j e v kopr- skem o k r a j u mnogo več mest (Koper, Piran, Izola). Vzroki, ki vpli- vajo, da j e kmeti js tvo v Šavrinih vodilna gospodarska panoga, so v zelo ugodnih prirodnih pogojih. Poleg tega j e važno dejstvo, da je bila Istra v dobi kapitalizma v nekakem zatišju, izven splošnega dviga gospodarstva v smeri industrializacije. Drug antropogeografski moment, ki j e vplival na tako veliko vlogo kmetijstva, j e dejstvo, da tvori jo zlasti obmorski deli Šavrinov zaledje mest, k i po t rebu je jo agrarno okolico. To s tan je t r a j a že dolga zgodovinska obdobja. V novejši dobi, ko so ta mesta stagnirala, odnosno začela celo pre- haja t i k agrarnemu udejstvovanju, so Savrini postali del agrarnega zaledja Trsta, k i j e dosegel v novejši zgodovinski dobi velik razmah in velik porast prebivalstva t e r vzporedno s tem večjo potrošnjo. 18 T. Klemeneič, Gospodarska problematika koprskega okraja, Eko- nomska revija 1950, Ljubljana, str. 50. Nova državna m e j a j e odrezala t ržaško mes tno ag lomerac i jo od šavr inske ag ra rne p o k r a j i n e . Kakšno vlogo (bo imelo tržaško tržišče za šavr inske pr ide lke , zavisi od u red i tve obmejn ih vprašan j . Po- sebno mesto dob iva jo Šavrini v p r e s k r b o v a n j u s lovenskih tržišč z zgodnj imi v r tn inami in drugimi južn imi sadeži. Ne smemo ostat i samo p r i splošni navedb i o kmečkem prebival - stvu, t emveč moramo anal iz i ra t i razl ike, k i v tem pogledu obs to j a jo SI. 4. Kulturne terase nad Strunjanom Foto A. Melik med posameznimi deli Šavrinov. Osnovni moment, k i j e vplival na delež k m e č k e g a preb iva l s tva , j e b i la oddal jenos t od m o r j a , isto- časno pa tudi nadmorska viš ina ali z drugimi besedami s t o p n j a do- stopnosti v mesta, predvisem Trs t (v i ndus t r i j o t e r d r u g e panoge). Rela t ivno n a j m a n j kmečkega p reb iva l s tva ima jo predel i v bližini mes t (bivši KLO- j i Koper, Izola, P i ran in Portorož), n a j v e č pa odda l j en i k r a j i . G lede na re la t ivn i delež ag ra rnega p reb iva l s tva l ahko Savr ine razdel imo na tiri cone. 1. Področ je K L O - j e v Koper, Semedela, Izola, P i ran in Portorož. Osnovna značilnost tega p o d r o č j a j e n izek odstotek kmečkega pre- b iva l s tva (pod 30%). Glede n a razvoj , moramo razl ikovat i dva pod- t ipa : a) področ ja s ta r ih mest, k i so doživela v p r e j š n j i h s to le t j ih prosper i te to , a so danes pr i š la v t rgovin i in pomors tvu v zat iš je za rad i h i t rega r azvo ja Trs ta od 18. s t o l e t j a da l j e . T e d a j so is t rska mesta začela iskati izhod iz nastalega položaja. Izola ga j e našla v industr i j i . Koiper se j e začel polagoma spaja t i z za led jem (kmet j e- meščani so leta 1948 zavzemali 16% prebivalstva mesta Kopra). Ta proces j e po vojn i zavrlo dejstvo, da j e mesto postalo središče cone B, zda j p a prost ranega novega koprskega o k r a j a . Povečalo se j e število upravnega osebja, nas ta ja joča indus t r i ja pa p r ivab l j a tudi novo delovno silo iz ostale Slovenije. S Piranom j e nekoliko drugače. K l jub p ropadan ju , se mesto ne usmer ja v pomembni meri v kmet i j s tvo ter še danes išče izhod iz zagate; b) v drugo ka tegor i jo tega področja moramo šteti predele, k i se urbaniz i ra jo . Sem spadajo zlasti letovišča, ki zaradi ugodnih pr i rodnih pogojev pr idobivajo na pomenu. Ne vpl ivajo samo na spremembo socialne s t ruk ture prebi- valstva, ampak tudi na samo kmet i j sko proizvodnjo', k i se vedno b o l j p r i laga ja potrebam letovišč. V to kategor i jo spada predvsem področje Portoroža (glej sliko št. 3), deloma tudi koprska riviera, k i imata že pod 30 % kmečkega prebivalstva. Sem lahko prištevamo tudi Sv. Lucijo, k i ima sicer še 56 % kmečkega prebivalstva, a gre n j e n razvoj v isti smeri kot v Portorožu. 2. V drugo cono spada jo vasi, ki same razen kmet i j s tva n ima jo drugih gospodarskih virov, a j e d a j a l del prebivalstva delovno silo drugim predelom. Sem prištevamo področje bivših KLO-jev Škof i je in Dekani , k i imajo 45—50% kmečkega prebivalstva. Isti delež ima jo tudi Sečovlje, ki sicer ne d a j e j o delovno silo drugam, a nudi jo nekmečkemu prebivals tvu zaslužek s svojimi solarnami. 3. V t r e t j o skupino pa spadajo izrazito ag ra rna nase l ja z nad 60 %, večinoma pa celo nad 70 % kmečkega prebivalstva. Ostali ho- d i j o na razna pri ložnostna de la ali p a se bav i jo z obr t jo in po- dobnim. A g r a r n a g o s t o t a . Za bo l j še razumevanje j e potrebno, da si na k r a t k o ogledamo tudi ag ra rno gostoto, to j e r a z m e r j e med kmečkim prebivalstvom in obdelovalnimi površinami. Na jveč ja go- stota j e na področju vrtnarsko-vinogradniške ku l tu re ob m o r j u na zemljišču bivših KLO-jev Piran, Portorož, Kampel-Salara, Seme- dela, mesto Koper in predel Izole. Zlasti moram poudarit i , da ni vzrok te gostote samo bližina mor j a , temveč tudi bližina mest ter od tega zavisen znača j poljedelstva. Druge ravnice ob mor ju (pri S t run janu in Sečovljah) n imajo tako velike agrarne gostote. Ozem- l j e nekdan j ih KLO-jev Šmarje , Marezige, Cezar j i in Dekani tvori d r u g gostot ni pas, k j e r znaša agra rna gostota še vedno 200 l judi na 1 km2 obdelanega zemljišča. To j e področje, k j e r se vrtnarstvo, vinogradništvo t e r s ad ja r s tvo že p rep le ta jo tz elementi normalnega kmet i js tva . V zgorn j ih Šavrinih j e agra rna gostota že nižja, vendar pa še vedno nad 100 (v skladu z m a n j intenzivnim normalnim kmet i j - stvom). Kot vidimo, se ag ra rna gostota v g lavnem r a v n a po znača ju kmet i js tva . DELEŽ KMETSKEGA PREBIVALSTVA nad 70 % 60 - 70 % 50 - 60 % | | 1 | 1 40 - 50 % do 40 % AGRARNA GOSTOTA nad 250 200-250 J J 150 -200 1 100-150 16 Geografsk i zbornik P o s e s t n a s t r u k t u r a . V Šavrinskem gr ičevju so zastopane vse posestne kategori je , od onih do 1 ha, do posestev z nad 20 ha površine. Toda odločno p r e v l a d u j e j o mala posestva, s a j pr ipada ka- tegori jam do 5 ha k a r 85,4 % kmet i j . In celo ka tegor i je do 2 ha zavzemajo 46,7 %. Vsa ta razdrobljenost j e izraz intenzivnega pol je- delstva obmorskih predelov Šavrinov. Vrtnarstvo te r vinogradništvo dovo l ju je t a na isti površini p rež iv l j an je večjemu številu prebival- cev kot pa običajno kmeti js tvo. Seveda tudi v okviru Šavrinov obs to ja jo znatne razlike. Takega znača ja j e predvsem obmorski pas, medtem ko j e v višjih predel ih s l ika drugačna. Tako j e na zemljišču bivšega KLO Šmar je že samo 71,6 % posestev pripadalo ka tegor i jam do 5 ha. V bivšem KLO-ju Koštabona pa le še 55,1 %. Vendar ni to samo posledica drugačnega znača ja kmeti js tva, temveč tudi dejstva, da se tem b o l j veča delež gozda in pašnika, čim b o l j gremo v višino in s tran od mor j a (iz vzrokov, k i sem j ih navedel v poglavju o ras t ju) . Tako se za več- j imi kmet i jami v notranjos t i mnogokrat skr iva jo obsežni pašniki te r večji kompleksi boška. Če pregledamo delež obdelovalne zemlje po posameznih kate- gori jah, dobimo sledečo sliko: pr i kategor i j i do 1 ha odpade 59 % na obdelovalno zemljo. N jen delež j e nad 50 % tudi pri vseh kate- gor i jah do 3 ha. Čim večja pa so posestva, tem manjš i j e n j e n delež. Pr i ka tegor i j i 5—6 ha j e samo še 44,6 % obdelane površine, pr i ka- tegori j i 10—15 ha le 44,2%. Približno isto število vel ja tudi za posestva v velikosti nad 20 ha (46,9 %). V t e j zvezi si še oglejmo vpliv posameznih ka tegor i j na pre- ž iv l j an j e kmečkih družin. Popolnoma razumlj ivo je, da gospodinj- stva z malimi površinami ne morejo nuditi zadostnih pogojev za p rež iv l j an je svojih članov. Število družinskih članov pr i kategor i j i od 3 do 5 ha znaša 2,5 na 1 ha. Pr i ka tegor i j i nad 20 % se prež iv l ja celo m a n j kot 1 prebivalec z 1 ha obdelovalne površine. Pr i po- sestvih do 1 ha velikosti pa j e slika čisto drugačna, s a j bi moralo tu živeti od 1 ha ka r 9,09 l judi . Posledica tega s tanja j e v u s m e r j a n j u prebivalcev manjš ih posestev v druge poklice. Tako iz kmet i j do 1 ha odha ja dnevno na delo izven kmet i js tva 14,8 % članov gospo- dinjs tva . Ta odstotek z n e k a j izjemami pada vzporedno z narašča- n j e m velikosti posestva (pri ka tegor i j i do 2 ha 11,7 %, do 3 ha 9,2 %, do 5 ha 8,2 %>, do 8 ha 8,1 %, do 10 ha 5,4%). Isti odstotek se p r i ka tegor i j i do 15 ha zopet dvigne (9,5%), p rav tako pr i kategor i j i do 20 ha (10,3%), k a r pa ni izraz preobteženosti kmet i je , temveč i skan ja bol jš ih ž iv l jenjskih pogojev izven kmet i js tva . V naspro t ju z manjš imi kmet i jami , večje celo občut i jo pomanj - k a n j e delovne sile, k i j o mora jo najemat i . Deloma jo tvori jo člani šibkejših gospodarstev iz iste ali b l ižn j ih vasi, deloma pa pravi kmet i j sk i delavci. Razlike med večjimi in manjšimi posestvi so se pokazale zlasti Ob ekonomskih krizah. Medtem ko j ih veliki kmet je niso toliko občutili, pa so bili mali in tudi srednj i kmet je žrtev dražb ali pa v nevarnosti pred njimi. O b d e l o v a l n e p o v r š i n e . Obdelovalna zemljišča d a j e j o šavrinski pokra j in i zelo karakterist ično sliko. Predvsem stopijo pred oči kul turne terase, ki zlasti v spodnjih Šavrinih zavzemajo skora j vsa pobočja, razen na jbo l j strmih, (glej sliko 4). Človek j e že v davni preteklosti zgradil t e terase zato, da j e s tem preprečil odplakovanje prsti in omogočil lažje obdelovanje. Strmi deli teras so porasti i s t ravo (košenico). Zelo pogosto so obložene s kamenjem, ki d a j e pokraj in i zelo značilno sliko. Kamenite ogra je niso samo na pobočjih, temveč pogosto tudi na več ali m a n j ravnih ploskvah zgornjih Šavrinov, k j e r obda ja jo nj ive in travnike, deloma zaradi obrambe pred b u r j o in njenim odnašanjem, deloma pa zaradi ka- menja samega, ki so ga pobrali po n j ivah in pač morali nekam naložiti. Druga značilnost šavrinske poljedelske pokra j ine je velika mešanica kul turnih rastlin. Ne samo, da so parcele same razdrob- ljene, in j e že zato možna velika raznolikost, temveč goji jo tudi na isti parceli več kul turnih rastlin istočasno. Take kombinacije bom omenil pri obravnavanju posameznih pridelkov. Tu n a j le na splošno podčrtam pestro sliko, ki jo d a j e j o šavrinske parcele. Iz teh vzrokov j e tudi težko diferencirati površine posameznih kul turnih rastlin. Za vlogo kmeti js tva in njegov značaj sta važana delež obde- lovalne površine in n j ena razporeditev na posamezne kmeti jske ka- tegorije. Obdelovalna površina v Šavrinih zavzema 52,8 % vsega ozemlja. Njena razporeditev j e v podrobnem različna. Na jveč j i delež ima v nizkem, ravnem svetu in zmerno nagnjenih pobočjih spodnjih Šavrinov, k j e r zavzema preko 50 % površine. Tako je na ozemlju bivših KLO Sv. Tomaž 87,8 % obdelane površine, Sv. Lucija 83,5 %, Portorož 77 % itd. To j e področje z zelo rodovitno p r s t jo in intenzivnimi kulturami. Izjemo preds tav l ja jo Sečovlje, k j e r j e obdelane le 42 % površine-, k e r se tu razprostirajo velike solarne in Semedela, k j e r j e svet na več mestih zelo strm in ima zato m a n j obdelanega sveta (46 %). Čim bol j se pomikamo v notranjost in višino, postaja delež ob- delovalne zemlje vse manjši , ke r j e svet bo l j strm in prst na mnogih mestih ne preveč ugodna (erozija). Tako je na področju bivših KLO Korte, Sv. Anton in Sv. Peteir le okrog 50% obdelanih zemljišč. Ekstrem j e dosežen v Ospu (8,5 %') in Dekanih, kamor spadajo veliki t ravnat i predeli okrog Tinjana. Med kmetijskimi kategori jami so na prvem mestu n j ive z 54,9 % obdelane površine. Nato s ledi jo vinogradi s 25,5 %, travniki z 12 %» sadovnjaki z 5,8 %' in vrtovi z 0,44 %. Vendar j e to samo povpreček. 16* 243 Č e pogledamo posamezne k a t e g o r i j e , (bomo videli , da n j i v e n e p r e - v l a d u j e j o povsod, v b ivšem K L O Izola pa j i h v inograd i celo močno n a d k r i l j u j e j o . R a v n o v z n a č a j u k u l t u r n i h površ in in vlogi posa- m e z n i h k u l t u r n i h ras t l in v ce lo tnem k m e t i j s k e m gospodars tvu t e r n j e g o v e m z n a č a j u l a h k o opazimo izrazi to raz l iko m e d s p o d n j i m i in z g o r n j i m i Šavrini . Zato j e n a j b o l j e , d a si t i d v e p o d r o č j i og ledamo v s a k o p o s e b e j . Obdelovalna, gozdna ter pašniška površina in nerodoviten svet v ha (v oklepaju: iste površine v % skupne površine po stanju iz leta 1951) KLO Obdelovalna površina Gozdna površina Pašniki Nerodoviten svet ha % ha % ha % ha % 1. Ankaran . . . 530 (61,6) 37 ( 4,4) 207 (23,9) 86 (10,1) 2. Boršt . . . . 568 (45,0) 236 (18,9) 352 (28,2) 87 ( 7,9) 3. Cezarji • . • 283 (83,0) 17 ( 4,7) 31 ( 8,8) 9 ( 3,5) 4. Dekani • • • 241 (30,0) 6 ( 0,7) 479 (61,2) 56 ( 8,1) 5. Izola . . . . 1104 (70,5) 98 ( 6,2) 243 (15,5) 111 ( 7,8) 6. Kampel-Salara 776 (70,0) 29 ( 2,6) 201 (18,1) 99 ( 9,3) 7. Koper . . . . 66 (48,0) — — 1 ( 0,7) 70 (51,3) 8. Korte . . . . 597 (53,0) 314 (28,4) 154 (13,8) 46 ( 4,8) 9. Koštabona . • 438 (41,0) 439 (41,0) 127 (11,9) 63 ( 6,1) 10. Marezige . . 520 (42,0) 417 (34,3) 233 (19,1) 46 ( 4,6) 11. Osp . . . . 117 ( 8,5) 438 (32,0) 745 (55,5) 41 ( 4,0) 12. Piran . . . . 42 (52,0) 3 ( 3,0) 1,5 ( 1,8) 35 (43,2) 13. Portorož . . . 219 (77,0) 7 ( 2,1) 8 ( 2,4) 49 (18,5) 14. Sečovlje . . . 587 (42,0) 18 ( 1,4) 63 ( 4,4) 722 (52,2) 15. Semedela . . 575 (46,0) 3 ( 0,2) 126 (10,1) 530 (43,7) 16. Strunjan . . 380 (70,4) 28 ( 5,2) 52 ( 9,1) 78 (15,3) 17. Sv. Anton . . 339 (52,0) 132 (20,1) 149 (22,8) 33 ( 5,1) 18. Sv. Lucija . . 633 (83,5) 30 ( 3,8) 16 ( 1,8) 82 (10,9) 19. Sv. Peter . . 1033 (52,0) 705 (35,9) 124 ( 6,2) 95 ( 5,9) 20. Sv. Tomaž . . 758 (87,8) 3 ( 0,3) 52 ( 6,0) 50 ( 5,9) 21. Škofije . . . 335 (44,0) 90 (11,8) 287 (37,5) 48 ( 6,7) 22. Šmarje . . . 882 (45,0) 267 (14,1) 661 (34,4) 121 ( 6,5) 23. Vanganel . . 553 (63,0) 178 (20,3) 111 (12,7) 31 ( 4,0) Skupaj . . . 11576 (52,4) 3495 (15,9) 4423,5 (20,0) 2588 (11,7) W l nad 70 % 60 - 70 % 50 - 60 % 40 - 50 % do 60 % DELEŽ OBDELANE ZEMLJE OD CELOTNE POVRŠINE Kulturne površine v odstotkih v odnosu do obdelovalnega zemljišča KLO-j i Vinogradi T ravn ik i N j ive Vrtovi Sadov- n j a k i Trs t i c j e 1. Ankaran . . . 11,9 3,0 78,0 0,2 5,2 1,7 2. Boršt . . . . 8,8 28,0 59,0 0,1 3,0 1,1 3. Cezarji . . . 35,0 8,8 53,0 — 1,0 2,2 4. Dekani . . . 17,0 3,0 75,0 1,4 1,4 2,2 5. Izola . . . . 56,0 6,7 . 34,0 0,5 0,6 2,2 6. Kampel-Salara 33.0 6,0 55,0 — 2,6 3,4 7. Koper . . . . 3,0 21,0 65,0 9,7 — 1,3 8. Korte . . . . 18,0 9,0 68,0 0,1 2,4 2,5 9. Koštabona . . 19,0 8,0 63,0 0,6 7,8 1,6 10. Marezige . . 19,0 25,8 50,0 0,3 3,99 0,91 11. Osp . . . . 16,0 33,0 47,0 1,0 1,9 1,1 12. Piran . . . . 9,5 12,0 43,0 7,2 25,0 3,3 13. Portorož . . . 8,0 22,0 54,0 2,0 12,1 1,9 14. Sečovlje . . . 40,5 5,0 37,0 0,2 11,0 6,3 15. Semedela . . 36,0 11,0 45,0 — 6,3 1,7 16. Strunjan . . 15,0 14,0 59,0 0,3 6,8 4,9 17. Sv. Anton . . 15,0 16,0 64,0 — 2,4 2,6 18. Sv. Lucija . . 20,5 15,0 47,0 0,4 13,6 3,5 19. Sv. Peter . . 18,0 7,0 55,0 0,8 16,3 2,9 20. Sv. Tomaž . . 37,0 6,0 53,0 — 1,7 2,3 21. Škofije . . . 12,0 30,7 50,0 0,6 5,0 1,7 22. Šmarje . . . 14,0 10,5 69,0 0,2 4,6 1,7 23. Vanganel . . 25,0 12,0 57,0 — 4,5 1,5 Skupaj • • • 25,5 12.0 54,9 0,44 5,8 1,36 II. DEL Spodnji Šavrini Na nizkem in rahlo nagnjenem svetu v bližini morja se je na osnovi prirodnih in antropogeografskih ugodnosti razvilo izredno intenzivno vrtnarsko-vinogradniško-sadjaTsko poljedelstvo. To je področje, ki zavzema KLO: Ankaran, Sv. Tomaž-Bertoki, Koper, Kampel-Salara, Semedela, Cezarji, Osp, Izola, Strunjan, Piran, Por- torož, Sv. Lucija, Sečovlje, Korte, Sv. Peter, Koštabona, Šmarje , Vanganel, Škofi je. Z ozirom na pogoje, k i j i h nudi jo t u k a j š n j e površine kmet i j - stvu, moramo razlikovati tr i ka tegor i je : a) terasaste ploskve in položna pobočja v s rednj ih in spodnj ih legah gričevja, kakor tudi obalne ravnice. Seveda pa so tudi t u k a j s t rmejša pobočja, zlasti v številnih grapah, ki razkosavajo gričevje. P rav taki so tudi prehodi med prirodnimi terasami, k i tvori jo s k r p a j z grapami otoke neobdelanega, večinoma z boškom poraslega sveta. Sicer pa j e ta predel ves izredno intenzivno obdelan in to večinoma v obliki kul turn ih teras. Predvsem j e važna zelo rodovitna prst, k i ise razprostira v p rece j debelih slojih. b) Doline ob s redn jem in zlasti spodnjem teku šavrinskih rek. Mislim predvsem na ravnice ob spodnji Rižani, spodnj i Kornalungi, Rokavi in Pinjevcu. Značilna za n j ih j e mokrotnost, ki j e velika ovira za večino ku l t u r ter se zato tod razprost i ra jo večinoma trav- niki te r deloma trst ičje. Toda v novejši dobi v zvezi z izsuševanjem vedno b o l j p rod i ra jo tudi s e m k a j značilne šavrinske kul ture , med n j imi celo vinska trta. c) Takoimenovane bonif ike — to j e področje bivših solarn pr i Kopru in izlivu Rižane, k i so danes že povsem izsušene. Za normalno obdelovanje j ih še ne more jo uporabl ja t i , ker so t la p rece j pre- pojena s soljo. Značilno j e tu ko leban je talne vode, ki j e posledica morskega pl imovanja . K l jub tem nevšečnostim skušajo bonif ike spremeniti v rodovitna polja . Slana tla so ugodna za uspevanje pe- linov, ki j i h po t r ebu je jo v farmacevtski industr i j i . N a j b o l j raz- š i r jena j e tu detel ja , ki j i slanost ne škoduje . Zavod za pospeše- v a n j e kmet i js tva j e začel zasajat i tudi sadno drevje , zlasti b reskve in hruške. V težnji , da se obrani jo prevel ike slanosti j i h go j i jo na razorih. Relativno slana talna voda j im tako tudi v času plime ne more škodovati. Kot smo že videli v pog lav ju o gostoti prebivalstva, so spodnj i Šavrini zelo gosto naseljeni . K l jub temu, da j e tu odstotek prebi- valstva, k i se prež iv l ja s kmeti jstvom, mnogo manjš i kot v zgor- n j i h Šavrinih, j e pol jedelska gostota mnogo višja, s a j znaša tudi preko 200. Kmečka nase l ja so v na jspodnejš ih legah različnega tipa. Hiše so raztresene med nj ivami ali vinogradi po ravnicah in pobočjih, k a r j e deloma posledica mlajše naselitve, ki sem jo omenil v pre- gledu. Zelo pomemben vzrok j e tudi kolonat. Kolonom so lastniki iz mest zgradili hiše na svojih posestvih. S tem j e bila sk ra j šana vsakodnevna pot iz mesta do razmeroma oddal jenih po l j in vino- gradov. Iz istih vzrokov so postavl ja l i hiše med vinograde tudi svo- bodni posestniki. Sk len jena nasel ja se pr ično šele v s rednj ih legah. To so s tare jše vasi, pa tudi n j ihov način obdelovanja ni tako- izrazito vr tnarsko- vinogradniški (podrobneje bom o tem govoril pozneje). V to sku- pino spadajo vasi Škofije, Dekani , Šmarje , Korte, Pobegi itd. Že na začetku obravnavanja spodnj ih Šavrinov sem omenil, da j e težišče kmet i jskega ude j s tvovan ja na pr ide lovanju vrtnin, vino- gradništva in sadjars tva , medtem ko so ostale kmet i j ske kul ture v ozadju . Izjema j e koruza, ki ima zelo pomemben delež. Tudi živi- nore ja j e razmeroma malo razvita. Oglejmo si navadne kmet i j ske panoge vsako posebej. Vrtnine Bližina mest, predvsem Trsta, j e povzročila v spodnj ih Šav- rinih izreden razmah pr ide lovanja vrtnin. Razširile so se predvsem na račun ostalih kmet i j sk ih kul tur , k i so danes v ozadju, in to iz dveh važnejših vzrokov: a) zaradi možnosti p roda je v mesta, b) zaradi izredno ugodnih pr i rodnih pri l ik za vrtnine, medtem ko pšenica ne uspeva na jbo l j e . Tudi med obema svetovnima vojnama, ko j e avtarhična politika i t a l i j anske vlade forsirala nedonosne kul ture (n. pr . pšenico) na škodo vrtnin, j e spodnješavrinski kmet vzt ra ja l pr i vrtninah, ki n a j b o l j us t reza jo podnebnim, terenskim in ekonomskim pril ikam. Zelo važno j e dejstvo, da v obalnem pasu go j i jo zelo malo živine, ker se vsak ugoden košček površine uporab l ja za vrtnine in seveda za vinograd ter sadovnjak . Zato p r i m a n j k u j e hlevskega gnoja, k a r vpliva na hektarski donos t e r povzroča p o m a n j k a n j e humusa v prst i in s tem slabše fizikalne ter biološke lastnosti tal. V novejši dobi vedno bo l j upo rab l j a j o umetna gnoji la, da tako omil i jo včasih zelo pre t i rano izčrpavanje tal. Drug važen moment j e mera sposobnosti umetnega namakan ja . V skladu z mediteranskim podnebjem vlada tu poleti velika suša, k i j o p r e k i n j a j o večinoma le k r a t k o t r a j n e plohe, ka te re pa tla le malo ovlažijo. Suša pa me vlada le poleti, temveč pogosto že v zgodnj i pomladi (n. pr. leta 1952). Vse navedeno j e lahko usodno za vrtnine, s tem pa tudi za mnoge man j še kmet i j e in vr t ičkar je , k i ostanejo brez glavnega zaslužka. Zato ni čudno, da posvečajo na- m a k a n j u pozornost. V najspodnejš ih Šavrinih so zelo razš i r jene pršilne naprave, s kater imi dnevno namaka jo n j i v e z vrtninami. "Vendar teh n imajo vsi, zato so navezani na ročno zal ivanje , ki j e zelo počasno in se ga poslužuje jo le v n a j n u j n e j š i h primerih. V sred- n j i h legah Šavrinov, k j e r so talni pogoji p rav tako ugodni za vrt- nine pa p r i m a n j k u j e celo vode (n. pr . : v Šmar je jo mora jo celo dovažati iz koperskega vodovoda za n a j n u j n e j š o domačo uporabo) in j e s tem onemogočeno umetno n a m a k a n j e al i pa v s a j zelo otežkočeno. Vrtnine zahtevajo zelo intenzivno obdelovanje, zato j e potrebno veliko delovne sile. Omogočijo pa seveda p rež iv l j an je tudi na m a j - hnih površinah. Pr ide lovanje vr tnin se vrši vse leto in sicer v več ali m a n j doslednem zaporedju. D a bo slika pr ide lovanja vrtnin in njegovega namena čim b o l j jasna, bom obravnaval vrtnine v n j ihovem letnem zaporedju. Začel bom z zimskim. Med nj imi so na jvažne j še k a p u s n i c e , p r e d v s e m c v e t a č a i n z e l j e . Nasadijo j ih že avgusta, zlasti na n j ivah, na ka ter ih so že pobral i k rompi r ali pa poželi pšenico. Seme za karf io le (cvetače) uvaža jo iz južnih k ra j ev , na jveč iz južne Ital i je, k j e r so za pr idelovanje semena ugodnejši podnebni pogoji kot v Šavrinih. Seme zahteva zelo toplo podnebje . Cvetače in zel je pob i r a jo čez vso zimo do marca in gredo zelo* dobro v p roda jo pred- vsem zaradi svoje zgodnosti. Zato se ne p o j a v l j a j o samo na tržaškem trgu, temveč tud i v jugoslovanskem za led ju in v drugih državah (zlasti Avstri j i) . Istočasno s kapusnicami g o j i j o tudi razne vrs te s o l a t e in špinače, ki jo začno p roda ja t i že f eb rua r j a . Nato pa p r ide lu je jo solato skozi vse leto v skladu s potrebami mest. Meseca apr i la dozori grah, k i ga s e j e jo koncem decembra kot spomladanski stranski posevek v vinogradih, pa tudi v samostojnih nasadih t e r ga pobi ra jo do jun i j a . Vinogradu grah v naspro t ju s koruzo koristi, k e r ognoj i zemljo. Zgodnji grah j e zelo* občut l j iv prot i suši, k i se v teh k r a j i h pogosto j a v l j a v zgodnji pomladi. Tako j e n. pr. zgodnja suša leta 1952 povzročila, da j e bil pridelek graha malenkosten. K a j pomeni to za pridelovalce vrtnin, lahko razvidimo iz dejstva, da j e zgodnji grah številnim med n j imi glavni spomladanski vir dohodkov. Ko pospravijo koncem septembra ko- ruzo, zasadijo na isti n j iv i zelo pogosto jesenski grah. F i ž o l slično kot grah goj i jo kot zgodnjega t e r poznega. Zgodnji fižol j e običajno nizek. Zasade ga f e b r u a r j a in ga začno obirati m a j a in ga v s t roe ju poš i l ja jo na trg. Pozni fižol goj i jo ve- činoma v latnikih t e r j e v glavnem namen jen domači uporabi. Ob- s to ja pa stalna nevarnost , da se v posebno sušnih letih posuši. Nastopa v samostojnih nasadih te r v vinogradih ter paradižnikovih nasadih. Na jpomembnejša in naj t ip ičnejša vr tnarska k u l t u r a je p a r a - d i ž n i k , k i mu pirijajo tla in zlasti podnebje . Paradižnik j e iz- razita intenzivna kul tura , k i zahteva sk rbno obdelavo in veliko de- lovne sile. Že pozimi j e t reba n j ive globoko zrigolati (ročno ali s t rak tor jem) . N a j p r e j ga sad i jo v toplih gredah meseca f eb rua r j a , nato ga še isti mesec presad i jo zopet v tople grede in v marcu na običajno njivo. Vsaki sadiki dado po en kol, po več s lednj ih zaradi večje trdnosti zvežejo. Sadike j e t reba v sa j v prvih tednih čistiti vsakih 8 dni. P rav t a k o j ih j e t reba še dvakra t okopati. K l jub temu pa se intenzivno obdelovanje izplača. Medtem k o znaša pr idelek pšenice 13 q na ha pa pr ide la jo paradižnika v posebno ugodnih letih ponekod do 200 q na ha. Hektarsk i donos paradižnika j e po- vprečno t r ik ra t večji kot v Sloveniji . Paradižnikovi nasadi so zelo razš i r jeni v vsem obalnem pasu od Ankarana do Sečovelj iz izrazitim težiščem okrog Kopra (Bertoki- Sv. Tomaž, Pobegi, Cezar j i , Kampel-Salara, Ankaram). Tudi v sred- n j ih Šavrinih j e paradižnik p rece j zastopan, medtem ko v zgornj ih p r ide lu je jo paradižnik le za domačo uiporabo. Paradižnik j e izrazito kon jur ik tu rna rastlina. Leta 1951 j e ogromno paradižnikov segnilo na n j ivah , kerr ni bilo kupcev, pa tudi cene so bile zelo nizke. Nasprotno pa so se leta 1952 zelo uve- l javi l i paradižniki v Jugoslavij i in na zunanj ih tržiščih, predvsem v Avstri j i , kamor »o sproti izvažali dozorele paradižnike. Cene so bile istočasno tudi p rece j visoke. Kmetje , ki so imeli večje nasade, so pri tem mnogo zaslužili. Paradižnikove sadeže p rede lu je jo prece j tudi v paradižnikovo mezgo, ki j o v Kopru konzervira jo . Č e b u l o i n č e s e n p r ide lu j e jo za t ako j šn jo uporabo, poleg tega tudi za seme in čebulček, ki j u p r o d a j a j o na t rgu . Seveda pa j u k u p u j e j o tudi domači kmet je . K r o m p i r j u priijajo zlasti peščena tla ter zato glinasto-ilovnata peščena tla spodnj ih Šavrinov z a n j niso posebno ugodna. Vendar k l j u b temu p r ide lu je jo velike količine krompir ja , ker zaradi tople pomladi zgodaj dozori t e r j e dobrodošel ne samo v Trstu, temveč tudi v notranjih predelih Slovenije, ki ne premorejo tako zgodnjega k rompi r ja . Prvega namreč pob i ra jo sredi m a j a (sadijo ga že febru- ar ja ) . Pozni krompir go j i jo pretežno za domačo uporabo. Pristaviti moram, da ima le zgodnji k rompi r izrazito vr tnarski in komercialni značaj . Go j i jo ga ali samostojno ali pa v kombinaci j i z drugimi kul turami. P r o b l e m p r o d a j e v r t n i n . Že po svojem znača ju j e pr ide lovanje vrtnin nu jno veizano na t rg ali drugače povedano; mesta ,so tista, k i zaradi svojih velikih potreb posredno preusmer i jo kmetijistvo v svojem zaledju , odnosino pr ik l iče jo v ž iv l jen je vrt- narstvo. S sličnim primerom imamo opraviti tudi v našem področju. N a j p r e j so se stvorila središča vr tnars tva v bližini šavrinskih mest, hiter razvoj Trsta pa j e vso spodnješavrinsko pokra j ino pri tegnil v območje svojega intenzivnega agrarnega zaledja. Intenzif ikaci ja ter specializacija sta se s topnjevala vzporedno z razvojem tržaške mestne aglomeracije. Seveda pa so k temu pripomogli tudi ugodni prirodini pogoji, ki ne omogočajo samo go jen je številnih kul tur , temveč tudi osnovo za pr idobivanje zelo zgodnjih sadežev, k i niso cenjeni samo v Trstu, temveč tudi v notranjost i Slovenije. Pred prvo svetovno vojno- in v dobi med obema svetovnima vojnama s-o mnogi kme t j e nosili ze lenjavo pred Koper, k j e r so jo odkupovali prekupčevalci. Tisti kmetje, ki so imeli za prodajo večje količine, so sli s parnikotm v Trst. V pristanišču so stalno čakali fakini z vozovi (združeni so bili nekako v zadruge) in so kmetom odpeljali vrtnine direktno na živilski trg. Toda tržaški trg je bil pogosto prenapolnjen s številnimi prodajalci. Zato je mnogokrat kmetom ostalo veliko zelenjave, ki so jo zmetali v morje, ali pa dali v skladišče. Zakaj so metali v morje?: a) posamezne vrste ze- lenjave bi se do drugega dne pokvarile, b) skladišče je bilo treba plačati, kmet pa ni vedel, če bo lahko naslednji dan prodal. Ne- redko so kmetje prodajali na trgu zelenjavo za smešno ceno, da bi dobili plačano vsaj delo in pot. Kadar so prišli v Šavrine večji mestni trgovci, so jim kmetje raje prodajali kot pa domačim prekupčevalcem, ker so prvi vzeli večje količine, četudi za nižjo ceno. Kmet sam v tem primeru tudi ni imel težav s prevažanjem ter prekladanjem. Po drugi svetovni vojni se je Trst v precejšni meri preusmeril glede nakupovanja kmetijskih pridelkov na Italijo. Vzporedno s tem se je koprska trgovina s kmetijskimi prozivodi delno preorien- tirala od Trsta na slovensko in jugoslovansko zaledje. Vinogradništvo Vinograd ima na Šavrinskem odlične pogoje za svoj razvoj. Jz avstr i jskega katastra iz leta 1880 j e razvidno, da so teda j vino- gradi zavzemali 10 % celotne površine in 27 % narodnega dohodka. Že teda j so s trokovnjaki priporočali kvali tetnejše sorte, da bi vino l až je konkurira lo na tržiščih. Leta 1853 j e bilo za vinsko trto usodno. T e d a j se j e pojavila peronospora in nato leta 1880 še tr tna uš, ki sta vinogradništvo s k o r a j popolnoma uničili. Ker je bilo v tem obdobju veliko p o m a n j k a n j e vina na svetovnem tržišču, so pričeli s hitrim obnav l j an jem vinogradov na odpornejši ameriški podlagi. Po pro- padu Avstroogrske, ko j e prišlo Šavrinsko gričevje v okvir Italije, se j e začel položaj vinogradništva zopet slabšati. Izgubljena so bila avstr i jska tržišča. Drug vzrok za nazadovanje j e bil v majhn i konkurenčni sposobnosti šavrinskih vin zaradi slabo razvitega kle- tarstva. To pa j e bilo že neposredno povezano s težnjo takratnih i tal i janskih oblasti, k i so stremele za tem, da slovenskemu kmetu odvzamejo pomemben vir dohodkov — proda je vina in s tem v veliki metri gospodarsko samostojnost. Zato slovenski krnet ni užival po- moči s strani države. Pač pa j e I tal i ja na vse mogoče načine skušala doseči povečanje drugih ku l tu r na škodo vinogradov (zlasti pšenice). I tal i jani so skušali s tem zlomiti nacionalno odpornost slovenskega življa pred poital i jančevanjem. Z uvedbo kul tur , k i ne ustrezajo t uka j šn j im prirodnim pogojem, bi se dohodki slovenskega kmeta zelo zmanjšali in nj ihova posestva bi postala lahek plen i tal i jan- skih špekulantov (zlasti v času ekonomskih kriz). Italijani zaradi močnega odpora slovenskih kmetov tega namena niso dosegli, pač pa so povzročili močan padec vinske proizvodnje, ki t r a j a še danes iz vzrokov, ki j ih bom še navedel. Na osnovi pri- bližnih cenitev j e Statistični urad v Kopru ugotovil, da znaša padec od leta 1939 do 1951 približno 20 % (glede na število trt). Veliko šte- vilo starih trt j e potrebno zamenjave. Vendar stare trte odmirajo hitreje kot pa se j ih lahko nadomešča z novimi. Navedeno s tanje j e SI. 5. Vinogradi pod Pademo Foto A. Melik posledica predvojnih kriz in medvojne dobe, ko iso zaradi neure- jenih razmer premalo skrbeli za prirastek mladih trt. Ostarelost trt ima še drago negativno posledico — zmanjševanje hektarskega donosa, ker so že prešle kulminacijo rodnosti. Teh momentov se oblast izaveda in skuša nadoknaditi pomanjkljivosti. Odgovorni tudi že mislijo na uvoz mladih trt od drugod. Danes obsega vinograd v vseh Šavrinih povprečno 25,5 % obde- lovalne zemlje. Toda v njegovi razporejenosti se kaže izrazito te- žišče na nizkem in položnem svetu v bližini morja, ki ga zda j obravnavamo. To nam pokažejo* podatki Statističnega urada v Ko- pru. Iz njih je razvidno, da ima največj i delež vinograda zemljišče bivših KLO Izola (56% obdelovalnih površin) in Sečovlje (40,5%), k j e r vinograd zelo presega celo njivsko površino. Velike komplekse zavzema tudi v KLO okrog Kopra: Semedela (36%), Cezarji (35 %), Kampel-Salara (33 %), Sv. Tomaž (37 %), medtem ko v KLO okrog Pirana in Ankarana mnogo manj , (kljub temu, da so pogoji prav tako ugodni (pri P i ranu sadjarstvo, pr i Ankaranu sadjars tvo in vr tnarstvo — bližina Trsta). Na jpr ik ladne j š i tereni za nasade vinske tr te so na kul turn ih terasah zmerno nagnjenih pobočij, k j e r j e sončno obsevanje n a j - močnejše. V višjih delih so koncentr irani le na južna pobočja. V spodnj ih Šavrinih se vinograd ne izogiba niti ravnic ob rekah (Rižana, Dragonja) , ravnica pr i Izoli j e celo dobesedno en sam vinograd. Ilovnato-peščena tla, k i se razpros t i ra jo v obalnem pasu, so pr ik ladna za črne sorte vinske trte. Poleg tega tudi večja vlažnost nižj ih predelov pospešuje črne sorte. Zato te p r e v l a d u j e j o v vsem obalnem področju s težiščem pri Izoli, k i j e tudi sicer središče vinske proizvodnje. N a j b o l j j e zastopana sorta »refoško«, ki ima močno barvo, s rednjo s topnjo kislosti in 12 gradov alkohola. Po n j e j j e tudi veliko povpraševanje v inozemstvu. P rece j razšir jeni sta sorti »piccola negra« in »črni burguindec«. Samorodnic j e zelo malo. Najkval i te tne jše sorte črnih vin so: »barbera«, »kabernet«, »merlot« in »pinot«. Prva j e uvožena iz Piemonta, ostale pa iz F r a n - c i je (že v avst r i j ski dobi). Sicer j ih l judska oblast zelo popularizira, toda še n imajo velikega deleža, ker da j e jo pridelovalci prednost kvanti tet i pred kvaliteto. V nekoliko višjih legah p r e v l a d u j e j o bele sorte, na ka t e r e vpl ivajo svetle peščeno-laporne prsti, večja sušnost in močnejše sončno obsevanje. Med belimi sortami moram omeniti zlasti »mal- vazijo« in »bergogno bianco«, ki imata višjo gradacijo, toda m a n j kisline kot črna vina. P rece j so zastopane tudi »rebula«, »malaga« in »gila«. Bele sorte se polagoma šir i jo na račun črnih tudi v spod- n j ih legah (iz komercialnih vzrokov, bela vina so dražja) . Vinsko t r to go j i jo na dva načina: v latnikih (glej sliko št. 5) ter v vrstah. Latniki imajo to slabo lastnost, da j e pr i n j i h obdelava z živino nemogoča. Modernejši način p reds t av l j a jo vrste, ki so pre- ce j nižje, lahko pa se obde lu je jo z živino in s t roj i ter p o t r e b u j e j o zato m a n j delovne sile. Razlika med go jen jem v vrstah in go jen jem v latnikih j e tudi v tem, da pr i p rvem načinu obs ta ja čiista vino- gradniška kul tura , p r i drugem j e pa vinograd kombiniran tudi z drugimi podkulturami. Zgodnje-spomladanske podkul ture (n. pr . : grah) tr t i ne škoduje jo , ke r dozori jo na jkasne j e maja , ko t r ta še ne rabi veliko vlage. Nasprotno pa j i koruza kot podkul tu ra izsušuje tla v n a j b o l j sušnih mesecih, ko tr ta sama po t rebu je veliko vlage.. Tako se pridelek vina občutno zmanjša. Vinograd spada med izrazite intenzivne ku l tu re in zahteva mnogo delovne sile. V pozni jeseni prično s prvimi pr ipravami, in sicer z rezanjem trte. Pozimi mora jo izvršiti na j t ež je delo — rigolanje. Nato količi jo in vežejo. Za glavne opornike služi les iz boška, za s t ranske pa uporab l j a jo poseben trs, ki ga v spodnj ih Šavrinih zelo> goji jo. V novejši dobi se vedno bo l j uveljavtlja žična opora. Nato- sledi pomladna kop ter končno poletna, k i j o nekater i izvrš i jo t r ik ra t (v zvezi z obdelovanjem podkultur) . Zelo pomembna j e borba s škodljivci. S škrop l jen jem prično maja . Usmerjeno j e zlasti prot i peronospori, za k a r upo rab l j a j o modro galioo. Škrop l j en je se mora večkrat ponoviti, n a j m a n j pa t r ikrat . Prot i oidiumu se bo r i j o z žveplainjem, ki j e tem uspešnejše, čim večkrat se ponovi. Ju l i ja in avgusta zahteva t r t a n a j m a n j dela in t eda j ima kmet na jveč časa za d ruga opravila. Trgatev se začne v zadnj i desetini septembra in t r a j a do srede oktobra. N jen začetek zavisi od vremenskih pogojev v tistem letu, od vrste t r t e t e r od lege. Ista vrsta dozori v posebno ugodnih višj ih legaih cel teden p r e j ko t v nižj ih. Večino grozdja p rede la jo v vino in deloma v žganje, le man j š i del g re v p roda jo ko t namizno grozdje. Leta 1951 so pridelal i 51.881 hI vina in 793,8 hI žganja. Pridelek na 1 ha j e po posameznih predel ih in pr i posameznih vrstah zelo različen. Važna momenta pri tem sta s topnja skrbnosti p r i obdelovanju in starost trt. Na jveč j i pridelek ima trta od 5 do 10 let starosti, na to se zmanjšu je in j e t reba p r i starosti 20—25 let izmenjat i t r t o (nekatere šele pr i 30 do 40 letih). Če j e obdelovanje pravi lno in sorta dobra, znaša pr idelek 40—50 hI na 1 ha (seveda v ugodnih letih). Ponekod so vinogradi zaradi p o m a n j k a n j a delovne sile ali pa zaradi nezainteresiranosti kmeta p rece j zanemar jeni in znaša pridelek v ekstremnih pr imer ih celo samo 4—5 hI na 1 ha. Kmeti jski zavod pr i Škocjanu se zelo trudi, da bi se vinograd- ništvo' čim b o l j moderniziralo^, ke r je na mnogih mestih še razme- roma zaostalo. To skuša doseči s svojo selekcijsko postajo, k j e r izbirajo soirte, k i so za šavrinske pogoje najprikladinejše. Poleg tega vzbuja med kmečkim prebivalstvom zanimanje za pol judno kme- t i j sko l i teraturo t e r sam izdaja mesečno publ ikaci jo z raznimi nasveti. K l e t a r s t v o . Glede na mesto prede lovanja grozdja v vino se šavrinsko vinogradništvo zelo raz l iku je na pr imer od š ta jersk ih vinorodnih predelov. Medtem k o je na pr imer v Slovenskih goricah težišče predelave v zidanicah, ki so raztresene med vinogradi in d a j e j o značilno sliko' tamošnj i pokra j in i , pa j e v Šavrinih sl ika popolnoma drugačna. Tu se vrši predelava n a domu, kamor pri- p e l j e j o grozdje z vozovi ali ga pa tovoirijo z osli, seveda v brentah. Na domu stresajo grozdje v odprt sod, na to pa ga zmel je jo z ročnim mlinom. Tako r a v n a j o z belimi in črnimi sortami, razen z refoško. Pri refoški namreč ne m e l j e j o celih grozdov, temveč jagode n a j p r e j potrgajo. Nato j ih dado v sod, k j e r dobijo močnejšo ba rvo in zavro. Šele t eda j tud i refoško zmastijo z mlini. Zmaščeino grozdje dado zopet v sod, nato spravi jo ven vino, ostanek pa sprešajo. Osnovna slabost vinogradniškega gospodarstva v Šavrinih j e p o m a n j k a n j e p r ip rav pr i mnogih kmetih, ki m o r a j o čakati druge, da lahko ipotem tudi sami opravi jo potrebno delo. P r a v t ako ima jo tudi slabe shrambe. Kleti so namreč večinoma v pr i t l ič ju hiše in zato malo zavarovane pred poletno vročino. Poleg tega tudi premalo žveplajo, sodi so mnogokrat že slabi, nekater i celo ne 'Sortirajo grozdja . Navedeno ne vel ja za Vse kmete. Mnogi zelo skrbno p rede lu j e jo in p r a v t a k o skrbno s h r a n j u j e j o vino. P rav nj ihova zasluga je, da se j e kvali teta šavriinskih vin dvignila. V Kopru so zgradili po vojni veliko vinsko p o d j e t j e z modernimi napravami, k i spre jema od kmetov tako grozdje ko t vino. S tem se bo kval i te ta vina rapidno izboljšala. Odpadla bo tudi nevarnost pokvare vina v slabih kleteh kmetov. S tem j e tud i omogočena še uspešnejša konkurenca šavrin- skih vin na domačih in t u j i h tržiščih. Sadjars tvo Sadjars tvo d a j e k m e t u nepogreš l j iv zaslužek, s a j j e poleg vrt- nars tva t e r vinogradov na jpomembnejša panoga spodnj ih Šavrinov. Zato se moramo pr i n j e j podrobne je ustaviti. Že na prv i pogled d a j e pokra j in i značilno sliko. Sadjars tvo ima zelo ugodne prirodne, zlasti kl imatske pogoje, k i so pr ik ladni zlasti za južne j še vrste sadnega drev ja . Goj i jo ga na razne načine: a) Na jugodne jše j e go jen je v čistih nasadih, ka j t i le na ta način d r e v j e l ahko samostojno razpolaga z Vlago ter hranilnimi snovmi v tleh. Predvsem se n a h a j a j o v takih nasadih češnje, breskve, o l j ke ter tu in tam tudi d ruge drevesne sorte. b) Neredki so mešani nasadi, k j e r se i zmen java jo razne vrste sadnih dreves. c) Vinogradi so pogosto obdani od raznovrstnega sadnega d rev ja , predvsem smokev, češenj, hrušk itd. d) Sadno d rev je j e večkrat tudi mešano z ostalimi ku l tu rami : kombinaci je raznih sadnih vrst s t ravnikom ter celo koruzo. e) Razna sadna drevesa, zlasti smokve, ras te jo na košenicah na j ežah med terasami. Zadnj i š t i r je tipi ponovno p o t r j u j e j o izredno pester znača j spodnješavr inske agrarne p o k r a j i n e in n jen ih mešanih kul tur . Ni čudno, da so statistične navedbe o deležu sadovnjakov zaradi teh momentov zelo relativne, k e r ni vedno l a h k o kategorizirat i nekega zemljišča za sadovnjak, t ravnik ali n j ivo. Da j e sadovnjak zelo velikega pomena, kaže jo navedbe, da zavzema v nekater ih KLO spodnj ih Šavrinov nad 10 % obdelane zemlje. V KLO Piran celo 2,5-krat presega delež vinograda, kar pa j e seveda anomali ja za obalne predele (ver je tno v zvezi s p o m a n j k a n j e m delovne sile). Posamezne probleme v zvezi s sadjars tvom bom omenil pri Obrav- n a v a n j u posameznih sadnih vrst. O l j k a (glej s l iko št. 6). Po številu d reves j e o l j k a odločno na p r v e m mestu, isaj i m a v vseh Šavr in ih p r e k o 113.600 dreves, od tega j e vel ika večina v spodn j ih in s r e d n j i h Šavrinih. Zato bom prob lemat iko o l j ke v celoti obravnava l v tekočem p o g l a v j u o spod- n j i h Šavrinih. O l j e j e b i lo že v r imski dobi v zahodni Istri eden glavnih pr ide lkov za izvoz.19 P ro izvodn ja o l j a se j e iz s tarega veka n a d a l j e v a l a vse v d a n a š n j e dni. Spregovori t i moram neko l iko o podnebnih neugodnost ih, k i o l j k i zelo škodu j e jo . SI. 6. Oljčni nasadi pri Sergaših Foto A. Melik O l j k a j e p r i l ago j ena zelo razl ičnim k l ima t sk im pr i l ikam, s a j j e r a z š i r j e n a na področ j ih s povprečno le tno t e m p e r a t u r o od 12 pa do 21° C. Uspeva v o k r a j i h z minimalno zimsko t empera tu ro —15° C, a p renese tud i maks ima lno poletno t e m p e r a t u r o do 52° C. Ko- pa pr ične spomladi g i b a n j e sokov v drevesu, l a h k o p ropade jo mlada d revesa že p r i —3° C, če t r a j a t a t empera tu ra d a l j časa. V p o g l a v j u o k l imi smo ugotovili , da tud i v Šavr in ih večkra t pade t e m p e r a t u r a pod 0° C. Zaradi poizeb, k i so nas topale v posameznih letih, se j e število o l j k od le ta do- leta man j ša lo . Taiko j e zima leta 1781 uničila izredno vel iko o l jk . Od t e d a j d a l j e se n j e n a k u l t u r a ni več opo- mogla. T u d i mraz i v let ih 1929, 1931 in 1946 j i niso prizanašal i . P red temi pozebami j e bi la o l j k a v Šavr inih zelo razš i r j ena , s a j j e zavze- 18 S. Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Ljubljana 1896, str. 235—238. 17 Geografsk i zbornik 257 mala tudi pobočja okrog Kopra, Ankarana , Ospa itd., k j e r j e danes zelo malo o l jk . V današnj i dobi zopet težijo, da b i o l jčne nasade v teh k r a j i h ponovno obnovili (manjši mla j š i nasadi pr i Ankaranu in Ospu). Savrini p r eds t av l j a jo v jugoslovanskem in evropskem meri lu n a j s e verne j e ležečo pokra j ino , k j e r o l j k e še uspevajo, če izvza- memo osamljeni ol jčni bazen okrog Gardskega jezera v severni Itali j i . Ta svojevrstna lega ima za go j en j e o l j k pozitivne in negativne posledice. Med pozitivnimi omenjam predvsem, da so oljke- tu kva- litetnejše, da je tu man j ša možnost napadov Oljčne mušice in da obs ta ja možnost za uporabo oliv v svežem stanju , kako r tudi konzer- viranih. Najnega t ivne jša posledica j e brez dvoma nevarnost nizkih tempera tur v hladni polovici leta. Iz teh vzirokov se n a h a j a danes težišče ol jčne ku l tu r e n a pri- sojnih pobočjih inad desnim bregom spodnje in deloma s redn je Dra- gon je in n jenega pr i toka Pin jovec ter na pr isojnih pobočjih nad Sečovljami, Sv. Luci jo in Portorožem. Na tem področju se n a h a j a na razmeroma m a j h n e m te r i to r i ju preko- polovica vseh oljčnih na- sadov koprskega o k r a j a (nad 60.000 dreves). K l jub temu, da iz tega področja ni meteoroloških podatkov, lahko na osnovi tega de js tva sklepamo, da j e možnost pozebe mnogo manjša ko t pr i Kopru. Desna pobočja nad s rednjo in spodnjo- Dragon jo so s svoj imi nasadi o l jk , vinogradov in -ostalih k u l t u r pravi kontras t -levim pobočjem, k i so zaradi -osojnosti in s t rmine poras la l e z boškom in travo. Razmeroma veliko o l jk j e tudi v drugih zatišnih legah (na pri- m e r v KLO Strunja-n, k i j e znan po svoj ih na j tople jš ih zimah v vsem šavrinskem področju , ko t smo videli p r i kl imatskem poglavju . P r a v tako j e n e k a j o l j k v zatišnih legah nad Izolo. Zelo velik delež kaže tudi KLO Š m a r j e (8231 ol jk) v višinah 230—280 m, k j e r se o l j k e n a h a j a j o v kotlast ih pr i so jn ih pobočj ih južno od Šmar ja . P rede lovan je ol jčnega z r n j a v o l j e se j e do nedavnega vršilo k a r na kmet i jah . Primit ivne j še ol-jame so -imeli k m e t j e iz večjimi ol jčnimi nasadi. Z rn j e so vailjali s kamnom, k i ga j e vrtel kon j . Pr i m l e t j u z r n j a j e nastala t a k o imenovana »pašta«, k i so jo -dali v po- sebne vreče, na to pa pričeli is prešanjem. Tekočina se je odtekala v -sod poleg preše. Tam j e ostala 4—5 ur, d a se j e prečistila — o l je j e pr iš lo zaradi m a n j š e specifične teže na vrh. Spodaj pa j e ostala goščava ali »moikla«. Nato so o l j e pobrali in kuhal i , da j e izparela voda, in -olje j e bi-lo p r ip rav l jeno za prodajo . Zda j obs t a j a jo že tudi moderne elektr ične o l j a r n e ali p a vodne na osnovi črpalk, k i p a so m a n j zaneslj ive zaradi velike mesta-lm-os-ti vodnega s tanja na potokih in rekah. Č e š n j a . Češn ja nudi spodmješavrinskemu k m e t u v pozno- pomladanski dobi na jvažne j š i -dohodek. Kakšnega pomena so z a n j češnje, j e n a j b o l j razvidno iz dejistva, da d a j e o b i r a n j u s lednj ih prednost pred vsemi istočasnimi kmečkimi deli. Tako na pr imer Agrarna geografija Savrinskega gričevja Število sadnih dreves po bivših KLO-jih (stanje 31. j a n u a r j a 1952) KLO Oljke Smokve Češnje Breskve Hruške • 1. Ankaran 2680 2189 3258 1833 3967 2. Boršt 1931 499 2153 207 338 3. Cezar j i 949 1589 3293 1037 1888 4. Dekani 3719 1066 1750 400 781 5. Izola 7036 2778 3705 1429 5815 6. Kainpel-Salara . . . 3989 2130 4141 1004 857 1315 1590 3853 981 1644 8. Korte 7634 1623 2545 685 1045 9. Koštabona . . . . 5313 611 1537 158 661 10. Marezige 3423 1075 4645 652 911 11. Osp 286 235 667 74 114 12. Piran 2499 418 688 742 1338 13. Portorož 4488 1115 1605 1988 1310 14. Sečovlje 11624 984 2925 1264 3569 15. Semedela 2242 1961 4 0 3 4 836 1396 16. Stranjam 6030 1168 2119 1441 1130 17. Sv. Anton 1975 1414 2577 505 1208 18. Sv. Lucija . . . . 14401 1879 3877 2316 3411 19. Sv. Peter 16634 1901 3028 501 344 20. Sv. Tomaž . . . . 1362 2067 4584 1041 3196 21. Škofi je 2651 2008 2076 957 724 22. Šmar je 8231 2888 5306 450 857 23. Vanganel 3172 1116 3622 883 1089 Skupaj . . . 113584 34304 67988 21384 37593 pogosto opusti ali vsaj preloži spomladansko košnjo, kar ima kvarne posledice na kvaliteto sena. Obiranje češenj zaposli vse dela spo- sobne člane kmečkih družin. Zlasti v ugodnih letih kljub temu ogromno češenj ostane na drevju. Seveda pa kljub veliki proizvodnji češenj obstajajo številne negativne značilnosti, ki ne hromijo samo proizvodnje in prodaje češenj, temveč tudi drugih sadnih vrst. Predvsem moramo opozoriti na veliko raznolikost v sortah, pri katerih vlada prava zmešnjava. Celo v istih sadovnjakih obstajajo 17' 259 različne sorte. Ogromno kmetov češenj sploh ne sortira, zato je pro- daja v dobi večje konkurence slabša. Drug moment, ki hromi proizvodnjo češenj, je slabo gojenje od nosno vzdrževanje samih sadovnjakov. Zelo pomanjkljivo je gno- jenje (v večini primerov sploh ne gnojijo), Le manjšina kmetov izvaja redno* škropljenje, kar povzroča na sadežih razne vrste bolezni ter širjenje škodljivcev. Posebnega pomena je vprašanje sort samih. Savninske češnje se včasih zaradi slabše kvalitete težje plasirajo na trgu. Zgodnje vrste češenj dozorijo ob koncu aprila in prve dni maja. Najbolj so razširjene pri Kopru, Bertokih in Pobegih. Nekoliko poznejša vrsta.dozori sredi maja in jo gojijo v prej navedenih krajih, tu in tam tudi drugod. Toda vse te so mehke vrste češenj. Za prodajo pa so mnogo pomembnejše hrustavke, ki so sposobne za daljši prevoz, in jih gojijo zlasti v Sečovljah, Izoli in Strunjanu. Večina izmed njih pa dozori šele po 1. juniju, ko večina držav zapre uvoz češenj zaradi okužbe plodov po češnjevi muhi. Treba bo* temeljito preorrientirati izbor češenj. Zavod za pospe- ševanje kmetijstva si je zadal nalogo, da bo na šavrinskih tleh pre- izkusil in selekcioniral že aklimatizirane domače vrste in najboljše inozemske sorte. Izbrali bodo debele, zgodnje vrste ter hrustavke, ki zorijo pred 1. junijem, v čemer se ponovno kaže osnovna značil- nost teh krajev tudi pri češnjah — zalagati trg zlasti z zgodnjimi vrstami, ki so dražje in prav zato prinašajo kmetu lepe dohodke. Od poznih vrst pa izbirajo tiste, ki bodo uspešno* konkurirale z bolj- šimi sortami iz drugih predelov. Prodaja se vrši predvsem v Trst, pa tudi v celinsko zaledje. H r u š k e . V nasprotju z jablanami so hruške v spodnjih Šavri- nih zelo razširjene. Tudi za hruške velja, da jih gojijo v samostojnih nasadih in pa kot posamezna drevesa, ki so pomešana z drugimi kulturami. Poudarek je na zgodnjih vrstah. Značilno je, da slednje razva- žajo daleč v zaledje (Slovenija itd.), medtem ko so pozne vrste omejene na domačo uporabo ter deloma na Trst (zato imajo zgod- nejše vrste tudi prednost). S m o k v e so tipična sadna kultura mediteranskih predelav in tudi v spodnjih Šavrinih zavzemajo važno mesto. Roditi začno ju- nija, drugi pridelek je septembra, nato pa dozorevajo sadeži posa- meznih vrst smokev vse do prvega mraza — oktobra in včasih tudi novembra. Največ smokev prodajo* svežih, in sicer v vseh mesecih njihovega dozorevanja. Pomembno je tudi sušenje smokev, ki jih posušene naložijo v škafe, vmes pa dado tudi precej lovorja. Ce je med dozorevanjem vreme deževno*, se smoikve zelo rade razpočijo in niso sposobne za prodajo. V takih primerih jih upo- rabljajo za krmljenje raznih domačih živali, predvsem svinj. Tudi sicer uporabljajo slabše sadeže za krmo. Poleg tega izdelujejo za domačo uporabo tudi mezgo. B r e s k v e so posebno razmnožili med italijansko okupacijo. Bile so v posesti kmetov in meščanov. V tem obdobju so ustvarili zelo obsežne nasade, ki so imeli svoje težišče pri Ankaranu in Laza- retu. Znano je, da so breskve zelo občutljive in zahtevajo skrbno nego. Med drugo svetovno vojno so bili mnogi nasadi v območju miniranih predelov ter jih zato kmetje niso mogli gojiti. Iz tega razloga so breskve precej nazadovale. Vzrok nazadovanju je tudi starost breskvinih dreves, katerih večina je bila zasajena že kmalu po prvi svetovni vojni. Kvaliteta tukajšnjih breskev je zelo dobra. Niso sicer med debelejšimi sortami, toda imajo zelo dober okus in so imele zato že od nekdaj višjo ceno. Prodajali so jih predvsem v Trst, sedaj pa so velike možnosti tudi za prodajo v ostalo' Slovenijo. Ta moment omogoča, da v bližnji prihodnosti nasade obnove in jih mogoče celo povečajo. Ostale sadne vrste niso tako razširjene. Med njimi so najpo- membnejše slive, katerih težišče je v koprskem okolišu. Zgodnejše vrste prodajajo večinoma sveže. Pozne vrste pa deloma prodajajo sveže, deloma jih predelujejo v mezgo, deloma jih pa sušijo. V spodnjih Šavrinih so v manjši meri zastopani tudi mandeljni, orehi, kakiji, kostanji in murve. Nekaj je tudi marelic, kutin in leš- nikov. Vsi ti sadeži pa nimajo večjega gospodarskega pomena. Običajne kmetijske knlture v spodnjih Šavrinih Koruza je posevek, ki daje značilno sliko tako zgornjim kot spodnjim Šavrinom in se ugodno počuti v tamošnjih prirodnih, zlasti klimatskih prilikah, saj je razširjena tudi v drugih medite- ranskih pokrajinah. Koruzo zasadijo v aprilu, zelo pogosto tudi na njivah s krom- pirjem. Dozori septembra ali v začetku oktobra. Predstavlja enega najvažnejših virov hrane spodnješavrinskega kmeta, ki ji zato posveča veliko pozornost. Posebno značilna šavrinska jed je polenta z radičem. Koruzo opazimo ponekod tudi v vinogradih, a v na- sprotju z grahom, slednjim precej škoduje, ker odjemlje vlago v dobi, ko jo vinograd najbolj potrebuje. Gojijo jo včasih tudi po tri leta zaporedoma na isti njivi, ponekod pa menjavajo s pšenico, grahom itd. Koruza je pomembna tudi za živino. Krmijo jo z zrnjem, poleg tega pa sejejo koruzo tudi za zeleno krmo. Stebla in liste koruze porabijo za steljo. Pšenica zahteva večje ravne površine in tudi zato spodnji Šavrini niso ugodni zanjo. Ni čudno, da ima pšenica zato tako majhno vlogo v tamošnjem kmetijstvu. Nastopa v okviru koilobar- jenja s koruzo. Predstavlja samo otoke sredi izrazite vrtnarske, vinogradniške ter sadjarske pokrajine. Gojijo jo predvsem na rav- irih ploskvah oh spodnjem t o k u Šav rinskih r ek in neka te r ih večjih prirodinih terasah v spodnj ih in s r edn j ih legah. V spodnj ih Šavrinih s k o r a j ni kmeta, ki b i pridelal dovol j pšenice za lastne potrebe. Zato ni čudno, da so k m e t j e navezani na k u p o v a n j e moke in k ruha . Ž i v i n o r e j a s p o d n j i h Š a v r i n o v . V spodnj ih Šavrinih so pr i rodni pogoj i za živinorejo sicer ugodni, toda k l j u b temu j e s l edn ja zaradi p r e j orisanega znača ja kmet i j s tva v ozadju . Glavni vzrok j e v tem, da j e vsak ko l i čka j ugoden košček površine obdelan z intenzivnimi ku l tu rami in so zato de te l ja t e r sploh vse krmi lne rast l ine zapostavljene. De te l jo t e r lucerno p r ide lu j e jo predvsem na ainkaranskih ter koprskih banif ikah, k j e r j ima razmeroma slana zemlja ne škoduje, t e r na n j ivah , k i so že b o l j izčrpane. Dete l je j e zaradi relativno m a j h n i h površin premalo, še m a n j pa ostalih intenzivnih krmilnih rastl in. Posebno ka tegor i jo zavzemajo tako imenovane košenice, k i na- s topa jo med posameznimi terasami in t ravniki , ki se razprost i ra jo v vlažnih dolinah rek t e r na b o l j s trmih pobočjih, š tevilo letnih k o š e n j zavisi t ako pr i de te l j i ko t t rav i od s topn je slišnosti v dolo- čenem letu. V vlažnejših letih kosi jo tud i št ir ikrat , v posebno sušnih le t ih pa ponekod samo enkrat . Na osnovi navedenih razlogov ni čudno, da j e živine tako malo. Značilno j e za spodnje Šavrine, da veliko kmet i j sploh nima k rave . Na jveč j e takih, k i ima jo po eno kravo. Nekatere večje i m a j o po dve, le redkokatera t r i ali več. Krav namreč ne goj i jo za p r o d a j o mleka, ampak se večina kmetov zadovolji s količino mleka, k i j o po t rebu je doma. Ker so spodnj i Šavrini izrazit vinorodni pre- del , j e začel Zavod za pospeševanje kmet i j s tva preizkušat i vinske tropine. Ugotovili so, da k r m l j e n j e s s lednj imi zelo s t o p n j u j e ma- ščobnost mleka. S popular izaci jo te vrste k rme bodo lahko izboljšali p roduk te živinoreje^ Velika molznost k r a v omogoča kmetom, da lahko včasih tudi od ene same k r a v e n e k a j mleka proda jo (po pri- povedovanju (kmetov znaša mlečnost tud i nad 2000 l i trov letno). Vendar molznost vseh k r a v ni tako ugodna. Vsi k m e t j e namreč n ima jo dovol j krme. Mnogi k r m i j o le s senom s košenic, k i so veči- noma majhne , in z odpadki iz gospodinjstva. Omenim n a j še, da pogostokrat odvečno zelenjavo, ki j e ne more jo prodati , p rav tako pok ranijo živini. P rece j pa narašča v zadn jem obdobju število prašičev, k e r se hoče s k o r a j vsak kmet osamosvojit i od kupovan ja masti. Mnogo j e takih, k i mast ter p r e k a j e n o meso celo p roda j a jo . Enega do t r i p ra - šiče prež iv l ja kmet z odpadki iz gospodinjstva in n e k a j krmilnimi rastl inami — peso, bučami itd. Medtem ko j e v zgornj ih šavr inih glavna vprežna živina vol, j e v spodnj ih Šavrinih v tem pogledu na jpomembnejš i oisel; vol j e šele na drugem mestu. Deloma moremo t o razlagat i z reliefom (srednji in spodnj i Šavrini so na pobočjih in je zato osel primernejši), deloma pa zaradi samega značaja kmetij- stva (pomanjkanje krmilnih rastlin ter razmeroma manjši tovori). K o m e r c i a l i z a c i j a k m e t i j s t v a . Šavrinsko kmetijstvo je po svojem značaju nujno vezano na tržišče. Velika proizvodnja vina, zelenjave in sadja terja prodajo. Z denarjem, ki ga kmet pri prodaji zasluži, si potem kupi potrebno hrano in industrijske pro- izvode. Savrinske vasi tvorijo zaledje Kopra, Izole in Pirana, njihovo glavno naravno tržišče pa predstavlja Trst (že od avstrijskega ob- dobja naprej). V avstrijskem obdobju je največji del vrtnarskih proizvodov konsumiral Trst, ki je prav v tem času zelo naraščal in so se s tem njegove potrebe večale. Poleg tega pa so zgodnje vrste zelenjave pošiljali tudi v ostale predele monarhije. Po prvi svetovni vojni se je pomen Trsta kot tržišča za šavrinske vrtnarske proizvode še povečal, ker je odpadlo avstrijsko zaledje. Italija pa je imela sama dovolj tovrstnih proizvodov in je zato skušala vrtnarstvo in vinogradništvo omejiti, kar pa se ji ni posrečilo. Slično kot vrtnarski proizvodi, je tudi vino namenjeno pred- vsem za prodajo. Precej ga porabijo tudi doma. Pred prvo svetovno vojno je bilo avstrijsko zaledje zelo hvaležno tržišče za šavrinska vina. V italijanskem obdobju so nastopile za prodajo številne težave, ker je Italija sama imela dovolj kvalitetnih vin. Šavrinska vina so zato težje konkurirala, zlasti še zaradi slabo razvitega kletarstva. Glavni kupec med obema svetovnima vojnama je bil Trst, zlasti njegova predmestja — tukajšnje gostilne so obiskovali zaradi nižjih cen pretežno socialno šibkejši sloji. Svoje proizvode so kmetje prevažali v Trst z razmeroma majh- nimi vozovi, vpreženimi z osli, in jih pogosto prodajali trgovcem s sadjem in zelenjavo, vino pa vinskim podjetjem ter gostilnam. Poleg prodaje na veliko moram omeniti še drobno prodajo, ki so jo vršili deloma v Obliki ponujanja po hišah, deloma pa dnevno na tržaškem trgu (o tem sem govoril na zaključku poglavja o vrt- ninah). Z izkupičkom nabavljajo kmetje živila, industrijske izdelke (obleko, orodje), semena itd. Tisti kmetje, ki so šli v Trst po kop- nem, z oslovsko in deloma volovsko vprego, so nudili zelo značilno sliko sožitja med mestom in agrarno okolico. V smeri proti mestu so bili njihovi vozovi maiovorjeni s spodnješavrinskimi pridelki, v obratni smeri pa z živili, iki jih sami ne pridelujejo, ter z indu- strijskimi proizvodi. Danes je glede prodaje kmetijskih pridelkov proizvajalec od- visen ne samo od domačega trga v koprskem okraju samem, temveč v veliki meri tudi od izvoza v ostale predele Slovenije in FLRJ ter v inozemstvo. Pred in med vojno je kmet sam vozil svoje pridelke v Trst, ki je tvoril edino, toda zadostno osnovo za realizacijo tu- kajšnjih tržnih viškov. Po osvoboditvi kmet ni imel več možnosti neposredne prodaje svojih pridelkov. Trst je postal oddeljen z mejo, trg v ostali Sloveniji in FLRJ je za neposredno prodajo predaleč, mesta v okraju Koper pa nimajo zadostne kapacitete, da bi črpala vse pridelke tukajšnjega kmetijstva. Zato kmetje prodajajo svoje proizvode kmetijskim zadrugam, preko katerih se vrši odkup pri- delkov. Od kmetijskih zadrug prevzemajo blago grosistična in iz- vozna podjetja, ki skrbijo za nadaljnjo prodajo blaga. Kmet s tem prihrani mnogo na času, ker mu ni več potrebno nositi blago na trg. Manjša področja spodnjih Šavrinov Že pri dosedanjem obravnavanju spodnjih Šavrinov je bilo razvidno, da se posamezni predeli med seboj razlikujejo. Poudariti želim naslednje štiri podeoine: a) Koprska (Ankaran, Sv. Tomaž-Bertoki, Koper, Kampel- Salara, Semedela, Cezarji, Osp, Škofije); b) Izolska (Izola, Strunjan); c) Piransko-sečoveljska (Piran, Portorož, Sv. Lucija, Sečovlje, Korte, Sv. Peter, Koštabona); d) Šmarska (Šmarje, Vanganel). O ž j e k o p r s k o p o d r o č j e Ožje koprsko področje ima sicer značilnosti, ki sem jih navedel za vse spodnje Šavrine, toda velik poudarek ima na vrtninah. Eden izmed glavnih razlogov je, da je ta predel izmed vseh Šavrinov najbolj pomaknjen proti Trstu. Poleg kmetov, ki imajo težišče pri- delovanja na vrtninah, moram omeniti tako imenovane vrtičkarje. Slednjim daje glavni dohodek pridelovanje vrtnin v teku vsega leta (pozimi deloma tudi v toplih gredah). Zanje je značilno, da imajo v večini primerov še kak drug zaslužek. Najpogostejši so primeri, da hodi mož na delo v mesto- ali na razna sezonska dela, žena -pa doma s pomočjo otrok prideluje vrtnine, seveda ne samo za dom, ampak predvsem za prodajo. Na tak način pridejo mnoge družine do dvojnega dohodka in seveda ugodnejših življenjskih pogojev. Do končne ureditve jugoslovanSko-italijanske meje so zaslužek iskali največ v Trstu, zdaj pa se bodo morali preusmeriti na iskanje zaslužkov v okviru hitro se razvijajočega koprskega gospodarstva. V ožjem koprskem področju je tudi težišče pridelovanja para- dižnika, kar omogočajo ugodni namakalni pogoji (bližina Rižane, koprski vodovod), ki -odločilno vplivajo tudi na ostale vrtnine. Tu je tudi težišče pridelovanja sliv, breskev in zgodnjih češenj. Druge sadne vrste in vinogradi pa tudi niso zapostavljeni. I z o l s k o p o d r o č j e Izolsko področje se od l iku je po ogromnem deležu vinogradov med obdelovalnimi površinami (56 %). Vinska proizvodnja d a j e pečat vsemu t u k a j š n j e m u kmeti js tvu, k a j t i od dobre ali slabe letine vina zavisi celoten gospodarski položaj kmetov. Prevlada vinske t r te da j e karakter is t ičen znača j vsej pokra j in i . Ravnica okrog Izole in spodnje pobočje nad n j o so pravzaprav en sam vinograd. Ostale ku l tu re so zato v ozadju ter j ih v glavnem p r ide lu j e jo za domačo porabo in preskrbo Izole. P i r a n s k o- s e č o v e 1 j s k o p o d r o č j e V njegovem okvi ru moramo razlikovati dva dela. Severni j e vr tnarsko-sadjarski , k j e r se pozna vloga Pirana in v novejši dobi Portoroža. V južnem delu j e težišče na vinski tr t i . V zvezi s t uka j š - n j imi solarnami je razš i r jena posebna oblika gospodarskega ude j - s tvovanja . Mnogi delavci na solarnah imajo istočasno tudi man j ša posestva. V topli polovici leta možje v glavnem d e l a j o v solarnah. V hladni polovici leta pa tudi možje pr iskoči jo na pomoč ženam pri obdelovanju. Značilno je, da j e p rav s tega področja n a j m a n j š i odtok delovne sile iz kmečkih družin v oddal jene jše k r a j e , ke r nudi jo solarne zaslužek v bližini domačij. Posebno vlogo ima ol jka , ka t e re težišče j e v tem področju. Pogled na pobočja nad Portorožem in Sv. Lucijo ter na pobočja pr i Kortah, Št. Pe t ru in Koštaboni nad desnim bregom Dragon je jasno p o t r j u j e p re j šn jo trditev. Sa j se po teh pobočjih vrst i jo obsežni nasadi o l jk . Ni čudno, da so zato v bližini Koštabone začeli graditi veliko in moderno oljarno. Le manjše število j e tu kmetov, ki pr i- de l a jo ol je samo za dom, mnogim pa d a j e ol je celo večji dohodek kot vino. Poseben pomen ima izsuševanje močvirne ravnice ob spodnj i Dragonj i , ki ima zelo rodovitno prst, vendar dela še počasi napre- du je jo . Zaenkrat j e v bližini reke še zelo malo vinogradov, pa tudi vrtnine niso pogoste, zelo razš i r jene pa so lucerna in trave, ka r nudi osnovo živinoreji , k i j e nekoliko b o l j razvita kot na p r imer v kopr- skem področju. Š m a r š k i p r e d e l Šmarski predel nudi že prehodno sliko med spodnjimi in zgor- n j imi Šavrini, ker se preple ta jo med seboj značilnosti obeh delov Šavrinov. Čuti se še močna t ežn ja po pr ide lovanju vrtnin, sad ja ter vinske trte. Toda za vrtnine pogoji niso več ugodni, ker p r iman j - k u j e vode. V vasi mora jo med poletno sušo vodo pogosto dovažati iz Kopra celo za domačo uporabo. Popolnoma razumljivo j e torej , da vode za umetno namakan j e (škropljenje) vrtnin večinoma ni. Zato ni čudno, da se mora pridelovanje mnogokrat boriti s sušo. Slednja zelo vpliva na kvaliteto! iter zlasti količino vrtnin. V sušnih letih se velikokrat zgodi, da se poznopoml a dan sk e in poletne povrt- nine čisto posuše. Zaslužek z vrtninami je torej precej nestalen. Poleg tega je treba poudariti, da je poletna suša ovira tudi drugim kulturam, m. pr. koruzi. Zgornješavrimske značilnosti se v šmarskem področju kažejo v večjem poudarku na pšenici. Takoj moram pristaviti, da niti vsi večji kmetje ne pridelajo dovolj pšenice za lastno uporabo. Vsi mali kmetje ter preko polovico srednjih ter večjih j e vezanih na kupovanje moke ali kruha. Deloma so kmetje našli izhod tudi v živinoreji, ki ima tu že pomembno vlogo. Tu mislim na mlečno govedorejo. V Šmarju, Po- ni jamu in drugih vaseh je že precej kmetov z dvema kravama, ne- kateri imajo celo več molznih krav. Krmijo jih predvsem z deteljo in senom, ki ga rnakose po številnih travnih ploskvah na bolj strmih pobočjih in manj rodovitnih površinah, ki prehajajo že v zgornje Ša vrine. Zaradi nekaterih zatišnih leg južno od vasi Šmarije pridelajo razmeroma precej olja. Kljutb vsemu so za šmarsko področje značilni mali kmetje in bajtarji, ki marsikatero sušno leto životarijo'. Izhod iz tega stanja iščejo nekateri v Obrti, drugi z iskanjem dela v mestih. Zlasti zna- čilen je bil do nedavna odhod žena in deklet kot gospodinjskih pomočnic v Trst. Iz marsikatere revnejše kmečke družine je šla starejša hči ali pa celo gospodinja za dva do štiri dneve v tednu kot postrežmica v Trst, da zasluži denar za najnujnejšo obleko za dru- žimo. V tem času so opravljali gospodinjske posle doma mnogdkrat moški. Nekatere domačije so zlasti v preteklosti iskale zaslužek tudi z raznimi izdelki iz kupljene moke (predvsem preste). Za zaključek obravnavanja tega prehodnega predela poudarjam kljub nekaterim znakom normalnega kmetijstva še veliko naveza- nost na mesta (prodaja vrtnin, sadja, olja, vina ter kupovanje druge hrane, zlasti moke ter industrijskih izdelkov), kar je vzrok, da sem priključil šmarsko področje spodnjim Šavrinom. Zgornji Šavrini K zgornjim Šavrinom spadajo vrhnji deli gričevja, ki imajo več ali manj planotast značaj. Na teh ravnih zigornješavrinslkih plo- skvah se j e razvilo normalno kmetijstvo, ki se bistveno razlikuje od spodnješavrinskega. Področje zavzema sledeče nekdanje KLO: Boršt (med obema Dragomjama), Marezige in Sv. Anton (področje med zgornjo Dragonjo in zgornjo Rižano) ter Dekani (na terasi med desnim bregom Rižane ter griči okrog Tinjana). Pri aigrarni gostoti prebivalstva že opažamo niž je številke kot v spodnj ih Šavrinih. V KLO Marezige znaša agra rna gostota blizu 200, v ostalih zgornj ih Šavrinih pa man j , toda povsod nad 100. Vzrok man j š i gostoti j e : a) v drugačnem znača ju kmeti js tva , b) v man j š i rodovitnosti tal. Zlasti vetru izpostavljeni deli zgornj ih Šavrinov imajo zelo t anke sloje prs t i t e r so taimošnje n j i v e p r e c e j peskovite. Prst j e v zgornj ih Šavrinih večinoma svet lejše barve , k a r povzročata laporaii ter peščeni matični substrat . Veliko j e na n j i vah lapornih plošč in ploščic, k i j ih vsako ileito pob i r a jo in zlagajo v obliki ograd, k i pred- s t av l j a jo eno izmed pokra j insk ih značilnosti zgornj ih Šavrinov. Na pridelek vpliva še b o l j ko t ob m o r j u suša, k e r j e bo l j intenzivna (ni b lagodejnega vpliva morja) . Na nj ivah, k i ima jo tamjše s loje prsti , so sušna leta n a j b o l j usodna. T e d a j n. pr . koruza sploh ne doizori, k e r se mnogokje že p r e j posuši. Isto vel ja tudi za stročnice. Posestva so zaradi značaja kmet i j s tva večja. Upoštevati mo- ramo, da so velike površine pokr i te s boškom in pašnikom, pred- vsem številne grape in b o l j s t rma pobočja. Nasel ja so vsa s t rn jena . Večje in manjše vasi so razporejene na terasah (n.pr . Dekani) , grebenih (n. pr. Marezige) ali sredi p lanote {Boršt, Labor). V znača ju hiš ter gospodarskih poslopij se očitno kaže razlika s spodnjimi Šavrini, k a r j e n u j n a posledica razlike v kmeti js tvu. Poleg Običajnih enonadstropnih mediteranskih hiš iso večji ali manjš i hlevi, kašče, shrambe za seno ter za orodje . Gospodarski prostori s toje ali pod isto streho ali samostojno. V prevladi so običajne ku l t u r e ter živinoreja. Od izrazitih spodnješavr inskih ku l t u r j e p r ece j pomembno vinogradništvo, sad- jars tvo že p rece j manj , vr tnine pa so popolnoma v ozadju. P o l j e d e l s k e k u l t u r e . Ena izmed kul tur , k i povzročajo občutno razl iko s spodnjimi Šavrini, j e p š e n i c a . Do neke mere j e omenjena razlika determinirana v značaju reliefa — planotaste ravne ploskve so ugodne za pšenico (v spodnj ih Šavrinih j e ravne površine m a n j in še ta j e na mnogih mestih zamočvirjena). Na- d a l j n j i vzrok za normalno obliko kmeti js tva j e tež j i vsakodnevni dostop v mesta zaradi višine in oddaljenosti . Še važnejši j e pod- nebni fak tor — poletna suša, ki j e zaradi p o m a n j k a n j a vode ni mogoče paralizirat i . Poudari l sem n e k a j fak tor jev , ki se mi zdi jo na jvažnejš i za tako občutno razliko med spodnjimi in zgornj imi Šavrini. Pr i spodnješavrinskem kmet i j s tvu smo opazili izrazito komer- cialno usmerjenost , p r i zgornješavrinskem kmet i j s tvu pa obs ta ja težn ja k samopreskrbi glede prehrane in istočasno k pr idelovanju viškov, ki n a j omogočijo nakup potrebnih industr i jskih izdelkov. Zaradi .poletne suše j e potrebno, da pšenica dozori č imprej , ker se sicer zelo zmanjša n j e n pr idelek. Zato so v novejši dobi začeli pospeševati zgodnjo vrsto »mentano«, k i vedno ubeži škodlj ivim posledicam suše. Hektarski donos se j e nekoliko povečal in znaša seda j 13 q. Ko pšenico požanje jo , j o večinoma sušijo k a r na nj ivi , včasih tudi na podstrešj ih (o kozolcu ni sledu). Običajno snope zložijo v piramidaste kope in v t akem s t an ju počaka pšenica na mlačev. Mlačev izvršijo po domači jah s pomočjo običajnih mlatilnic, nato spravi jo pšeniono z r n j e v kašče, slamo pa uporab i jo večinoma za stel jo. Večji in s rednj i k m e t j e v večini primerov zadostijo svoj im potrebam po pšenici in moki, manjš i pa j o mora jo kupovati . Drugo pomembno žito j e koruza, k i j e v zgornj ih Šavrinih p rav tako pomembna kot v spodnj ih , in tvori eno- glavnih osnov pre- hrane. O n j e n i problematiki sem govoril v okviru poglavja o spod- n j ih Šavrinih. N e k a j p r i d e l u j e j o tudi ječmena in ovsa. Velikega pomena j e pr ide lovanje k rompi r ja . V spodnj ih Šavri- nih smo opazili poudarek na zgodnjih vrstah, v zgornj ih pa pre- v l adu j e jo poznejše vrste. Tla so tu mnogo ugodnejša za krompir , ke r niso več glinasta in ilovnata, temveč že laporno-peščena. Pri- de la jo ga toliko, da ga večji k m e t j e tudi p roda j a jo . Vse navedene ku l tu re pr ide lu je jo v okviru bo l j ali m a n j do- slednega kolobar jenja , katerega v spodnjih Šavrinih sploh nismo opazili, ker j e lakota po zemlji onemogočila puščanje n j i v v prahi. Prav tako tega v spodnjih Šavrinih ne dovol ju je silna pomešanost ku l tu r in se zemlja pret i rano izčrpava. V zgornjih Šavrinih gojijo kulture v nekem določenem redu. Na primer: prvo leto sejejo pšenico, drugo leto krompir, nato ko- ruzo ter končno deteljo ali pa njivo pustijo v prahi. Poleg tega je važno zaporedje kultur v teku istega leta. Ko pospravijo pšenico in krompir, posadijo najčešče razne krmilne rastline. Ž i v i n o r e j a . V zgornjih Šavrinih sta pašnik in travnik za- Tadi reliefnih prilik zelo razširjena. O tem sem govoril že v poglavju o prirodnem rastju v uvodnem delu. Zato se bom tu omejil samo na uporab o. Poudariti moram, da me gre za p a š n i k e v našem smislu. Ži- vina namreč prenočuje vedno doma, le čez dan jo kmet v vegeta- cijski dobi pošilja na pašo v bl ižnje t ravnate predele po pobočjih, včasih tudi v bošk. Večinoma va ru j e jo živino otroci. Ti pašniki so včasih v lasti posameznega posestnika, v večini primerov v zgornjih Šavrinih pa so srenjska last. V takih predelih lahko pasejo vsi kmet je iz ene ali več vasi. K o š e n i c e so v zgornjih Šavrinih manj razširjene kot v spodnjih. Nahajajo se na posušenih kulturnih terasah in bolj strmih pobočjih. Najintenzivnejša travna kul tura pa j e t r a v n i k v pravem pomenu besede, ki zavzema ponekod zelo velik delež obdelovalne površine. Preko 25 % obdelovalne površine zavzema v KLO: Boršt in Marezige. Tudi tu obiranje češenj pogosto zakasni košnjo in se zgodi, da zato kose izsušeno travo. Glede druge košnje je v tem po- gledu mnogo boljše. G o v e d o r e j a . Srednji in večji kmetje imajo v zgornjih Ša- vrinih 3—8 glav goveje živine, kar dokazuje, da je govedoreja ena najvažnejših kmetijskih panog. To se odraža tudi na zunaj v kmeč- kih domačijah, ki imajo skoraj vse hleve. V prejšnjem stoletju je bilo razširjeno skoraj le govedo po- dolske pasme, ki ima zelo dobro meso in ga uporabljajo za delo, medtem ko ima mleka malo. Polagoma so začeli posvečati vedno večjo pažnjo mlečnim pasmam, ki danes že prevladujejo. Krmna baza ima poudarek na senu, kar ni negativno, toda seno je razmeroma slabe kvalitete (nepravilen čas košnje, zaradi slabega gnojenja je hektarski donos majhen — večino travnikov in paš- nikov sploh ne gnojijo). Krmno bazo skušajo izboljšati s pridelo- vanjem detelje, ki jo uvajajo v kolobarjenje, in drugih krmilnih rastlin (n. pr. pese), ki jih gojijo kot drugi letni pridelek. Osnovni problem obsta ja še vedno v i zbo l j šan ju go jen ja t ravnikov in paš- nikov, ki j i h zaenkrat upo rab l j a jo vse preveč ekstenzivno. Nekater i k m e t j e so že pričeli z intenzivnejšim pr idelovanjem sena, k a r se pozna pr i večji mlečnosti k rav . P roda j a mleka tvor i bistven vsako- dnevni dohodek zgornješavrinskih kmetov, k i odvažajo mleko v zbiralnice, od koder ga potem redno odvažajo. V vsem koprskem o k r a j u se j e število glav goveje živine pove- čalo od 52 na 61 glav na 100 ha obdelovalne površine, k a r kaže težn jo naraščan ja govedoreje. To ve l ja zlasti za zgorn je Šavrine. Posebno vlogo i g r a j o v o 1 i , k i tvor i jo na jvažne j šo delovno- silo, medtem ko so k o n j i razmeroma redki. Zelo razš i r jena domača žival so o s l i , k i so še danes zelo važna vprežna in tovorna žival, toda n j ihova vloga v s redn j ih in spodnj ih Šavrinih j e mnogo pomembnejša. Mule in mezgi so b o l j redki . O v a c j e le 561 in so koncent r i rane po zgornj ih Šavrinih. Slično ko t v spodnj ih Šavrinih, tud i v zgornj ih s v i n j e r e j a zelo napredu je . Vsak kmet teži za tem, da se osvobodi k u p o v a n j a masti. Prašiče k r m i j o z gospodinjskimi odpadki, peso, bučami in k rompi r jem. V sk ladu z večjo proizvodnjo pšenice in ostalih žit j e perutni- narstvo p rece j razvito, toda n jegovi proizvodi so v glavnem name- n jen i za dom. N e k a j j a j c tud i prodajo . V i n o g r a d n i š t v o , s a d j a r s t v o i n v r t n a r s t v o . Na- vedene t r i panoge v spodnj ih Šavrinih odločno p rev ladu je jo . V zgor- n j i h p a n j ihova vloga ni več t a k o -pomembna in le n e k a k o sprem- l j a j o ostalo kmet i j sko proizvodnjo. O nj ihovi problematiki sem že govoril v pog lav ju o spodnj ih Šavrinih, na tem mestu n a j le označim, v n e k a j stavkih n j ihovo vlogo v Zgornjih Šavrinih. Vinska t r ta j e med n j imi na jpomembnejša . Visi s rednj i in večji k m e t j e p r ide l a jo dovol j v-ina za lastno potrošnjo, n e k a j ga lahko celo prodajo . Sorte so iste ko t v spodnj ih Šavrinih. Vinogradi sami se razpros t i ra jo n a pobočjih od zgornj ih k spodnj im Šavrinom, medtem ko j i h na p-lanotastih ploskvah ne zasledimo. Sadjars tvo nudi s t ranski zaslužek vse leto, s a j uspeva jo s k o r a j vse vrste sadnega d r e v j a kot v spodnj ih Šavrinih, samo da j e mnogo m a n j sadnih dreves. Najpomembnejš i dohodek -daje češnja , od drugih vrst j e zaslužek bo l j pri ložnostnega značaja . Značilno je , da j e nekoliko več jab lan k o t v spodnj ih Šavrinih. Na j š ibke j še j e vrtnarstvo. O komercialnem vr tnars tvu sploh ne moremo govoriti. Za domačo uporabo p r ide lu j e jo k m e t j e v bližini hiš razne vrste zelenjavo, parad ižn ike t e r čebulo. P rece j p r ide la jo fižola, zlasti visokega, k i ga v obliki z r n j a u p o r a b l j a j o v domači prehrani . K r a j š e poglavje o zgornj ih Šavrinih nam j e jasno pokazalo bistveno razl iko s spodnjimi Šavrini. Ugotovili smo dve popolnoma različni obliki kmet i j s tva — komercialno in normalno. AGRICULTURAL GEOGRAPHY OF NORTHWESTERN PART OF ISTRIA S u m m a r y The Savrini Hills occupy that par t of north-western Istria that is situated between the rivers Rokava (Dragogna), the bay of Trieste and the edge of the Kanst platean in the east; this is mainly the northern par t of the former Free Terr i tory of Trieste. The Savrini Hills consist of eocene flysch (marls and sandstone®) and descend from the edge of the Karst plateau, in SE, from a height of some 500 m, gradually towards the coast. In the pliocene the area h as been cut by the rivers Rokava and Rižana with their tr ibutaires into a series of mostly softly-inclined ridges between the valleys. In conisequence of the rocky bottom, the soil in the Savrini hills is mostly made up of clay and sand, even in smaller plains at the moutbs of the rivers, as the bottom contains no gravel deposits. The soil is ra ther thick and fertile on softly inclined slopes, whereas on more abrupt parts it i-s. thinner and more sandy, yet everywnere ra ther podsolized. In harmony with the climate and the great defoTestation the soil-erosion is strong, both sheet-erosion and even more so the gullying. Except for softly inclined ridges, ali the cultivated surface in the hills has been terraced for a long tirne. In climatic respect the a rea is a l ready par t of the mediterranean sphere with average January temperatures of 3 to 4 degrees C, and July temperatures of 23 to 24 de- grees C. TTie January temperatures are lowered by the bora. This wind prevails in the winter period and in such days swift ly and strongly lowers the temperature, which often entails consequences for the olive-tree and for delicate frui t - t rees .The precipitations (850—lOOOmm in a year's average) a re conceaitrated in the autumn and only par t ly in the spring. The wmter is d ry and so is the summer which nevertheless receives more ramfal l than the southern parts of the Adriatic coastland. The bad sumimer dronghts a r e a f requent menace to the farmers. Since the settlement of the Slovenes in the 9«> century, up to date, the farming has retained the first plače aniong the economic activities in the Savrini territory. It is only the coastal towns in the north (Koper, Izola, Piran) that remained prevailingly Romance and later on Italian, that sub- siisted by commerce, fishing and sea-traffic. In the new times some industry and tourist t rade must be added. Regarding the character of agricultural exploitation we discern two areas in the Savrini terr i tory: The Lower Savrini, the larger and lower coastal belt and the Upper Savrini, the higher and more hilly interior. The Lower Savrini a r e an area where 'in climate and in agricultural exploitation the mediterranean features a r e strongly stressed. Wine, f rui t and vegetables a re the principal crops. There is a much smaller crop of the maize and ali for domestic use only. Among the elementarv food, maize is much more important than wheat or other cereals. Cattle-breeding is also a supplementary branch. The meadows have been supplanted by cul- tivated surface and pasturelands a re deteriorated by summer droughts. In the last century the speedy growth of the nearby Trieste has exerted a decisive inf luence on the agriculture in the Lower Savrini and has strongly transformed it through the needs for supplying the city. Sheep-breeding nearly disappeared and stock-breeding was changed into dairying; in connection with this the significance of clover and lucerne has risen. For mauy peasants the production and selling of vegetable and of f ru i t has become the main source of income. Thereby, the land-use with intercropping. of maize, vine, fruit-trees and vegetables, has gained in significance. Among vegetables tomato and peas a r e the most important. With the appearance of a new political frontier, the specialisation of far- ming has not lost its significance, although the daily access to the market of Trieste became impossible. Early vegetable, potatoes and frui t (first of ali cherries and pears) have a good market in industrial centers in the interior of Slovenia, where vegetation is belated for a few weeks The same applies to wines- Viticulture yields in the Šavrini-region mostly dark \vine and also some sorte of white wines of excellent quality, that a re highly estimated in Slovenia. Viticulture is besides the commercialized frui t and vegetable production the leading agricultural branch in the I o w e r Šavrini, and for many farmers the principal source of income. The Upper Šavrini, with a rougher climate a re an area of the usual mixed-farming. The growing of cereals, wheat, and maize, and potato is connected with breeding of cattle for šale. There is a considerable greater number of meadows and pasture-land than in the Lower Šavrini. In eon- nection with clover and fodder-crops, grown in rotation on arable land they a re of great importance for feeding the cattle. The switch to dairy- ing is becoming more and more obvious. There is less arable land (with prevailing pure cultures) and the soil is in general worse than in the Lower Šavrini. The commercialisation on a big scale touched the farming here but slightly. Even the viticulture has a more or less local character. The specialisation of agriculture makes possible in the lower par t of Šavrini terr i tory an extreemly high agrarian density of population; on the other side it is connected with prevailingly small freehold ownership. Nearly half of the farms have less than two hectares of land. Quite small holdings prevail in the coastal strip, where many peasants have to depend also on income in other economic activities. The colonate, once spread in the coast-belt, has been abolished a few years ago by the Agrarian Re- form; it could not change essentialy the freehold structure, though. A good organisation of commercial relations and improved transportation links with the hinterland as well as good possibilities for export are today the most urgent basi>s and need for the thriVing of the commercialized Šavrini farming. LITERATURA 1- N o r b e r t K r e b s , Die Halbinsel Istrien, Leipzig 190?. 2. N i k o 1 a Z i c , Istra, dio I i II, Zagreb 1936 in 1937. 3. A n t o n M e l i k , Jugoslavija, L jubl jana 1949. 4. E r w i n B i e 1, Klimatographie des ehemaligen osterreichischen Kustenlandes, Wien 1927. 5. Podatki meteorološke postaje Koper. 6. A d a m o v i č , Die Pflanzenwelt der Adrialander, Jena 1929. 7. E d u a r d P o s p i c h a l , Flora des osterreichischen Kustenlandes, erster Band, Leipzig und Wien 1897. 8. S i m o n R u t a r , Samosvoje mesto Trst i mejna grofi ja Istra, Ljub- l j ana 1896. 9. M i l k o K o s , Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, L jub l jana 1933. 10. S v e t o z a r I l e š i č , Kmečka nasel ja na Slovenskem, Geografski Vestnik, L jubl jana 1948/1949. 11. S v e t o z a r I l e š i č , Zemljiška razdelitev na Slovenskem, Ljub- l j ana 1951. 12. T o n e K l e m e n e i č , Gospodarska problematika koprskega okraja, Ekonomska revija, Ljubljana 1950. 13. S r e č k o V i l h a r , Družbene korenine italijanskega iredentizma v Istri, Istrski zgodovinski zbornik, Koper 1953. 14. A. H r i b a r , Kolonat ili težaština (kmetski odnosi u Primorju), Agrarna biblioteka I, Zagreb 1923. 15. R o m a n S a v n i k , Solarstvo Slovenskega Primorja, Geografski Vestnik, Ljubljana 1951. 16. N o v a k in Z w i t t e r , Oko Trsta, Beograd 1945. 17. Podatki komisije za agrarno reformo v Kopru. 18. Podatki statističnega urada Koper (vse številke, ki v tekstu nimajo označenega vira, sem dobil na statističnem uradu v Kopru). 18 Geografsk i zbornik 273 KAZALO Agrarna geografija Šavrinskega gričevja — Uvod 223 I. Prirodne osnove 224 Geološko-morfološke poteze 224 Pedološke razmere 225 Klima 225 Rastje 230 II. Naseljenost in gospodarstvo 232 Potek naselitve 232 Naselja in njihova zemljišča 233 Koloarat 'in kolonski odnosi 234 Delež kmečkega prebivalstva 238 Agrarna gostota 240 Posestna struktura 242 Obdelovalne površine 243 III. Spodnji Šavrini 246 Vrtnine 248 Vinogradništvo 251 Sadjarstvo 256 Običajne kmetijske kulture v spodnjih Šavrinih 261 Živinoreja spodnjih Šavrinov 262 Komercializacija kmetijstva 263 Manjša področja spodnjih šavrinov 264 IV. Zgornji Šavrini 266 Poljedelske kulture 268 Živinoreja 269 Vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo 270 Agricultural Geography of Northwestern Part of Istria 271 V. Literatura 272