štev.
V Ljubljani, v tek 13. julija 1880.
Letnik VIII.
InteratI se sprejemajo in velji tri.topna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat, ^ ,, ,, «i i, ^ t, ,, ii it n 5 i,
Pri večkratnem tiskanji s. lena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravni&tvi, (administracija) in ekspedicija na Dnnajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narofl.
Po poiti	prejemar velii :
Za ceio leto	, . 10 gi. — kr.
ta polleta	. . 5 ., — „
ia četrt leta	. . i „ 50 „	,
V administraciji velja: f % •;• '
Za celo leto . . 8 gl. 40 hjr3- . , jfj0 >i za poi leta. . . 4 „ 80 „\ •««'>'-za četrt leta . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljš 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in «onoto.

Tržaški škandal.
Tržaški Lahi , kojih imena pa se večidel končujejo na „ich'1 (ič) in „¡g" (ik), ki so prav za prav polaščeni Slovenci, ali k večemu ba-stardi, ti ljudje sovražijo slovenski jezik še huje, ko Nemci. Njihova nestrpljivost presega uže vse meje. Slovence imenujejo zaničljivo „ščavi" t. j. hlapci, ter mislijo, da so Slovenci rojeni sužnji „plemenitih" potomcev rimskih. (?) Se v državnem zboru se je govorilo v slovanskem jeziku, pa Nemci niso tacega škandala počeli, kakor tržaški Lahi, ko sta slovenska poslanca Gorjup in Nabergoj spregovorila slovensko besedico ,,ne." Mi sodimo, da imajo Slovenci v Trstu več domovinske pravice, nego privandrani Lahi. Slo venci so že v starodavnem času.' zasedli obali jadranske, kar je pa v Trstu Lahov, prišli so večidel še le v novejšem času iz Italije, od takrat, ko je Trst dob 1 svobodno luko , ter se začel širiti in vzd'govati. Če tedaj Slovenec v Trstu govori v svojem jeziku, mu tega nihče braniti ne more, saj je on na svojih tleh. Tržaška okolica je bila od nekdaj slovenska, in segala je njena meja daleč not v mesto, kjer se zdaj razprostirajo lepe mestne ulice. Slovenci okolice so imeli svoj brarobovski bataljon, pa Lahi so ga odpravili, kar se jim je posrečilo pod ministerstvom Giskra • Ilerbstovim. kteremu jej bilo več za zatiranje Slovanov, ko za varnost in moč Avstrije, in to ministerstvo je radovoljno vsacega podpiralo, ki je obljubil pomoč zoper Slovane. Zato so se tudi v Primorje radi pošiljali namestniki, ki so podpirali laški živelj, čeravno so dobro vedeli,
da ta v Italijo škili. Po šolah ¡n uradih se je izročila vsa oblast laškemu elementu , da je svobodno zatiral slovenski, državi zvesto udani narod. Tako se godi še danes, cesarski namestnik de Pretiš je pokrovitelj Lahov, in Slovenci nimajo n kjer zaslombe, odkar je Pino odšel; po šolah in urad.h se taljauči naprej, kakor je od nekdaj navada bila. Naša vlada, ki jej zaupamo, nema tiste eneržije, da bi to krivično stanje odpravila , ali pa morda še ne ve, kako se primorskim Slovencem godi.
Mi Slovenci smo res uboge pare, ker se imamo boriti s tako močnimi nasprotniki, na severu z Nemci, na jugu z Lahi, iu pri toliko različnih močeh vendar ne najdemo nikjer pomoči. Dolžnost pravične vlade bi bila, da bi slabe pred močnimi branila, pa godilo se je do zdaj ravno narobe, da je vlada podpirala laške irredentarje proti Slovencem. Pa vsaka stvar ima tudi svojo dobro stran : 8 tem. da smo navezani povsod le na svoje lastne moči, utrdi se naša samosvest, okrepčajo se naše žile, izurijo se naše moči. Fizično junaštvo Črnogorcev se je naredilo in večnih bojev s Turki, upamo, da bodo tudi Slovenci pridobili v vedni borbi s tujimi narodi ono moralično junaštvo, dH bodo kakor skala stali na braniku proti zapadu ter branili mehko slovanstvo pred agresivnimi sosedi. Žalostno pa je, da je Avstrija toliko slaba, da državna oblast ne zna sama pravice soditi, in da se morajo posamezni narodi sami boriti za svoje bitje in življenje, da jim državna oblast niti ne zagotovi čisto naravnih in človeških pravic, ki jin ima vsak človek do svojega jezika.
Ali mar ni nesramno, če se predrzne la-
ška druhal tuliti in vekati, ako kak sloveusk poslanec govori v Trstu v svojem jeziku? Ali Avstrija res nima več toliko moči, da bi Slovence branila proti peščici tržaških Lahov? Saj Slovenci se tako ue smejo braniti, ako se ti le ganejo, precej je to veleizdajstvo, Nemci in Lahi pa počnejo kar hočejo.
Lahonstvo po Primorji izvira večidel iz laških šol, ki nam pačijo narod v Trstu, po Istri in na Goriškem. Kako korist ima Avstrija od tega, če si izgojuje „irredentarje" iz poštene slovenske krvi, to je bilo že tolikrat prerešetano, da se nam odveč zdi, še kaj spregovoriti o tem.
Koristno bi bilo, ko bi se društvo „Edinost' obrnilo do miuisterstva, ter prosilo, naj se odpravijo vse krivice, ki jih slovenski narod v Primorji trpi. V Trst mora priti cesarsk namestnik, ki bo branil zvesti Blovenski živelj, in po šolah in uradih se mora Blovenski jezik v njemu dostojno veljavo spraviti, kar bo gotovo le v korist Avstriji. Najbolje pa bi bilo, ko bi se cela primorska dežela združila s Kranjsko, ter se tako naredila trdnjava proti požrešni Italiji.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 12. julija.
V češkem deželnem zboru je bila dolgo zaželjena debata o znani ministerski naredbi o ravnopravnosti češkega jezika. Slovanski poslanci so uemškutarjem dobre drobili, rekli so, da po tem ukazu nihče drugi ni vznemirjen, ko tisti nemški uradniki, ki se
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
11. Dražba.
(Dalje.)
Janko je ležal po tistem nesrečnem pijančevanju dva dni težko bolan v vročnici. Kakor da bi bil najbolji mož na svetu, tako oskrb-Ijivo mu je Katinka stregla, bolje mu ni mogla in bi mu ne nobena žena. Gospa podjetnica Katinkina mati, to je gospa Amalija z Dobove, in vsi njeni znanci so ji pomagali, kolikor so mogli in kakor je bilo moči. Stari kovač Krpan jo je namestoval, bdel po noči pri bolniku, ker Katinka sama je bila že mrliču podobna in videlo se ji je, kako grozno da hira ingine. Gospod bo pogostneje prihajali in pozvedovali, kako da je bolniku. Janko je bil sprva popolnoma nezavesten, še le čez nekaj časa je k sebi prišel, da je vedel, kaj Be godi okoli njega.
Ko pa nekega popoldne gospoda zagleda, grdo zarobanti, se v zid obrne in gospodu surovo reče, naj se pobere, da k njemu ga ni treba. Gospod župnik mu spolnijo željo in ne pridejo več, dobro vedoč, da o takih okolnostih £e ue more govoriti o poboljšanji, da je vse
zastonj. Zdravnik pa ženi odkritosrčno pove, da pijanstvo je vzrok , da je mož silno bolan in da bo gotovo drugi pot spet padel v vroč-nico, ako se le še enkrat nezmerno napije in sploh pijanstva ue odvadi. „Ako to stori," pravi zdravn.k in migne z ramami, ne vem , če bo prestal; le kar po mizarja ali tesarja pošljite, da mu rakev steše, a ne po zdravnika; za nj ni več nobene pomoči."
Janko sčasoma nekaj okreva. Ob palici hodi po sobi gori in doli. Globoko se je bil v nekaj zamislil, tuga mu je srce parala, bolezen ga je k spoznanju pripravila. Sram ga je bilo svoje žene in svojih otrok, vse njih pomilovanje je bilo za-nj trpko očitanje. Ni mogel verjeti, da so odkritosrčni, da imajo res usmiljenje ž njim. Mislil je, da je vse pretvara, hinavstvo, potuhnjenost. Jauček, krasen dečko pri devetih letih, bal se je očeta in plašno jih je pogledaval. Mala nežna Barbka v petem letu se jih je raje oklepala, ker ni poznala pregrehe in ker je materi verjela, da so ata bolni, da veliko trpe in da mora za-n,e Boga prositi. Oče je imel veselje z nedolžnim detetom in poljubljal zdaj Barbko, zdaj MariČko in gladil jima zlate kodraste lase. Kadar se je
dete va nj obrnilo in ga Barbka skrbljivo gledala se svojma plavima očescema in ga pra-šala: „ataI kaj Be pa jokate? ata moj, ljubi »ta, kaj ste pa tako žalostni?" se mu je inako storilo, šel je ven, na vrt je hitel, da se on-dukaj sam naplaka. —
Nekaj dni po tem je zopet sedel pri oknu v globoke misli utopljen. Nepremaknjeno je zrl, kako sneg naletava; plaho pogledava otroke, ki so si igrali pred pečjo na tleh; pa spet oči obrne na kos papirja, na bel list popisan, ki gaje držal v roki, na kterem je bil udarjen beli uradni pečat. Z dvema rokama je papir oprijemal, bral in mel oči, kakor bi mu ne šlo v glavo, kar stoji v pisanju. Ta hip stopi Katinka noter, bleda sicer in shujšana, upalih lic, toda prijazna in ljubeznjiva kakor navadno ter ga ogovori:
„Janko ne bodi zmeraj tako zamišljen, razvedri Be."
„Kako se bom vedril, ki sem v takih kleščah? Draga moja, za me ni več veselega dne na svetu."
„So še, so, Janko, na novo bomo začeli, ko pred devetimi leti, Bog nas bo zopet blagoslovil, pa bomo srečni."
češkega jezika nečejo učiti, in da je tista „vznemirjenost" nemških občin čisto umetno napravljena stvar. Nemško ljudstvo nikakor ni vznemirjeno čez to, ako so tudi Slovanom pravica podeli, ampak vznemirjeni so le nemški hegemoni, ki so tresejo za svoje gospodstvo, vedoči, da ne morejo celo Avstrije pod svojim poveljem obdržati, ako bodo Slovani posluževali se svojega jezika, ter z njim izobrazivši sc, odmaknjeni uplivu pogubnega judovsko-ccntralističnega časnikarstva. Češki poslanci so odločno izrekli, da jih nikakor ni volja, v svoji deželi podložnim biti priseljenim Nemcem.
Na Dunaji bodo napravili prihodnjo nedeljo velik „scliiitKCiifest"; nemški strelci iz vseh nemško-avstrijskih dežel sc bodo udeležili te veselice. Tudi iz Ljubljano jih pojde menda 28 strelcev, kranjsko „nemštvo" zastopat; brž ko ne bo med temi 28 več Slovencev po rodu, ko pravih Nemcev. Cela svečanost sc nam zdi, kakor neka demonstracija, da se pokaže cesarju nemški značaj avstrijske države. Ti ljudje dobro vedo, da jo naš cesar vnet za lov iu streljanje; in na tak način ga hočejo zopet k sebi prikleniti. To pa jim nič ne bo pomagalo; cesar se jc ua svojem potovanji po čeških deželah in tudi prej po Dalmaciji prepričal, kako čil in krepak jo slovanski narod, in še letos pojde zopet v Galicijo, kjer so poleg judov sami Slovani, iu on je žc davno spoznal, da mu jo skrbeti za vse narode, ne samo za Nemce.
Krepke besede, ki jih je govoril naš vrli kranjski deželni predsednik v obrambo nemškutarskih napadov, ko je rekel, da vlada ne sme in ne more poslancem braniti, da izjavijo svoje želje in svoje pritožbe, tudi če so te pritožbo obrnjeno zoper politične uradnike, te besede so menda liberalnim kričačem usta zamašile. Tisti časi so menda minoli, ko je bil še g. vitez Vesteneck go spoilar v naši deželi, in ko je počel vse, kar jc hotel, brez ozira ua obstoječo postave. Zdaj so nastopili taki časi, da sc bodo morali tudi Vcsteuecki po postavah ravnati. Mi se le vladi čudimo, da si pusti od svojih lastnih organov oponirati. Vsaj na Kranjskem uima vlada skor drugih sovražnikov, ko med svojimi uradniki, kateri žc težko čakajo, da bi sedanja vlada padla in da bi potem zopet! svobodno smeli zatirati slovenski jezik poj
vseh uradih in smešiti naše svetinje, ter zavirati naš napredek. Slovenski narod bo veselja vskliknil, ako ga vlada odreši zagrizenih birokratov, kakor so Laschan, Kaltcnogger, Heinrich itd.; in vlada dola lo v svojem interesu, ako to ljudi, ki dcželui mir kale, odstrani, ker ravno ti so najhujši nasprotniki sedanjo sisteme.
„W. A. Zeitung", Plcnerjcv organ in eden najgujusnejših listov, kedar jo treba, Slovauo z blatom ometavati, piše: „In Krain, in Giirz, in Südsteiermark hat das Slovonen-thum mit seiner stammelnden Sprache ununterbrochen Terrain gewonnen". Taki ljudje, ki našega lepega jezika niti ne poznajo, hočejo psovati, ga „stammelnde Sprache"; v lepoglasji naš jezik daleč prekosi nemškega, to je znano. Sicer bi pa dosti slabo bilo za Ncmce, ako jim naša „stammelnde Sprache" jemlje teren, njim, ki imajo toliko lep (V) in izobražen jezik!
Iznenadila nas jc smrt moravskega namestnika vit. Kallinc, kterega bomo tudi mi Slovenci vedno v hvaležnem spominu ohranili, ker jc bil vsaj pravičen, in ni preganjal naše naroiluosti. Bodi mu žemljica lahka.
Vnanje ti rž» v«-Kitajci sc še zmirom pripravljajo na vojsko zoper Ituso. Neki Anglež, G o r d o n jio imenu, hoče bojda kitajsko armado v boj peljati, Japanci so bili naprošeni, da bi Kitajcem pomagali, pa nečejo, ker nemajo dovolj oklepnih ladij in se boje za svoje primorske mesta. Tudi podkralj Koreje, ki je Kitajcem podložen, dobil je povelje, naj sc pripravi in naj svojo armado Kitajcem na pomoč pošlje. Zdaj jc od te vojske žo toliko časa govorjenje, pa jc še ni.
Ako pa pride do tega, bilo bi najbolje, ko bi Rusi celo kitajsko državo razbili in podjarm.li, ter te divjake nekoliko krščanske omike naučili. Znano je, da Kitajci svoje novorojene otroke na cesto mečejo, da j'h psi pnjedö, da si mora, kdor je na smrt obsojen, sam trebuh preparati, da ima cesar absolutno oblast in da puste uradniki, kogar hočejo, po trebuhu in po petah tepsti, da Kitajci tako opium pijejo, da so že vsi neumni, in se več takih surovosti. Poleg tega so Kitajci pogani in imajo prav neumne in grde verske nazore. Zato bi bilo za Kitajce najbolje,
ko bi prišli pod rusko-slovansko oblast, da bi se pokrstili in da bi se nekoliko lepših šeg navadili.
Na Turškem je Se vse pri starem. Vdal se Turek ne bo, raje bo n a skrivnem Albance podpiral, ki se branijo priti pod grško ohlast. Brez krvoprolitja ne bo Grecija ničesa dob.la. Kaj iz tega še vse pride, to se zdaj Se ne more vedeti.
Izvirni dopisi.
Dolenjskega, 7- julija.*) (0 odvezi bire) Kot kaplan sem 3 leta, kot župnik 12 let biro od faranov dobival. Godilo se je to delo brez vseh zaprek. Kdor jo je hotel odkupiti, je plačal tiBtikrat navadno ceno žits, ravno tako se je storilo pri kmetijah , ki so bile zavoljo mladoletnih posestnikov uradno v najem dane. Tožba zavoljo bire ni bilo nobenih. Veljave in spoštovanja sem imel obilo v službi z biro in v službi brez bire. Bira nima nobenega vpliva do duhovna, ki živi po svojem poklicu. Kjer pa ni tako, ni spoštovanja ali je bira, ali je ni.
Bira je ali v meri sistemizirana, ali je navadna, akoravno prostovoljna, ali samo prostovoljna, zlasti pri moštu in senu (mrvi). Ako je letina dobra, kmet tudi kaj privrže. Ako bo bira odvezana, bo samo sistemizirana, v denar spremenjena, kakor nekdanja desetina, po nizki ceni. Kjer zavoljo pomanjkanja duhovnov kaka služba prazna stoji, kmet ne daje bire , ki na ti službi sloni, akoravno je sistemizirana. Komu v prid pa bo denar od take bire?
Poznam že več let prazno kaplauijo, ktere sistemizirana bira je 18 vaganov pšenice, ravno toliko prosa, toliko ovsa in 172 funtov pre-diva. Vsega tega kmet zdaj ne daje. Po odvezi bo pa moral plačevati, akoravno kaplana ne bo.
Odpravljena bira se ima kapitalizirati v odškodninske obligacije. To se je zgodilo že 1. 1850 do 52 s kaplansko biro v kočevskem mestu. Ali plača ondotnih kaplanov je zdaj slabša, kakor poprej, ko je bila še bira.
Kdo je porok, da se bodo obresti teh obligacij zmiraj redno pošteno plačevale? Odgovor je: Država. Komu je pa neznano, kako zmotane so sedanje državne razmere! Špaujol-
*) Čeravm nam je ta dopis došel žc „post festum", ga vendar priobčimo, ker množi število glasov zoper odkup bire.	Vredn.
„Da bi res Bog dal! Pa za zdaj sem iz-gub l vse upanje."
„Preveč tuguješ, preveč si zamišljen. Malo si okreval, pa se že nateguješ; po prestanih tolikih bolečinah, dobro, da ti glava ue poči."
„Oh, saj imam toliko misliti, da do groba ne premislim. Kako bi ne bil pobit, ako premislim, kaj nas čaka? Beri to pismo."
„Ljubi moj, to že vem. Kakor je prišel stari brič od sodnika s pismom , sem že vedela, kaj to pomeni. Jutri poteče obrok, ali plačaj ali bo nam hiša prodana. Jaz sem že osem dni poprej brala ta oglas , pribit je bil na občinski hiši. Pogovorjeni čas v nesrečnem dolžnem pismu je že davno pretekel, pa jud je obljubil, da čaka še osem dni. Danes je osmi dan, jutri jo deveti dan in jutri tudi ta obrok izteče. Jud je bil na vse jutro s kupcem semkaj prišel, v hišo, pohištvo pregledoval; dala sem jima zajutrk."
„Kako? jud z Grabežem! — Je-li kaj poročila od tvoje matere ?"
„Je, pa nedovoljno. Mati nama je poslala petdeset forintov, to je vse. Mislim, da pri najbolji volji ne more več Btoriti za naju, ker
mi piše, da je bila prisiljena pretekli teden prodati svoje najbolje njive. Verjemi Janko, mati je dobra, tudi rada naju ima, gotovo bi nama pomagala, ko bi le mogla; lu je pismo, beri, tu je pa de lar."
Janko bere pismo, namrdne se, ga strga in proč vrže.
„Ona se' posmehuje najini potrebi, veša skopuhasta, babaha! Lepo mi ljubezen kaže! Mene imenuje zalopanega pešanca, tebe pa ueumnico, zakaj me ne pustiš. Katinka, ti si dobra žena, zaslužila si boljo srečo, pa ne pojdeš beračit s pijancem, tudi jaz ne pojdem. Prebodel bi starko z vsakim pogledom."
„Janko, jaz sem ti že večkrat rekla in ti zopet in zopet rečem, jaz sem tvoja žena in morebiti sem edina na vsem svetu, ki te iskreno ljubim. Vem , da Bi dobrega srca , ako tudi slabotnega."
Janko hoče ženi roko podati, nekaj spregovoriti, pa ga solze polijo, da "gre venkaj. Osodni dan je zasvital, mlinar in mlinarica nista zatisnila očesa, tako ju je skrbel ta dan. Okoli enajstih predpoldne čuti je bilo ua cesti kopi-
tanje konj iu drdranje kočij. Bila je gospOla, ki se je bila pripeljala :
Gospod soduik, pristavec in pisar, v drugem vozu je sedelo nekoliko tujcev, v zadnji kočiji pa nek nepoznan človek. Jud pa Gra-bež sta bila že poprej prišla in šla v veliko družinsko sobo, kamor jima je bila Katinka obilno jestvine prinesla.
Sodnik sede in praša mlinarja : „Janko Prašnik, ali morete plačati šest tisuč forintov Navšeljuu Itziku , kakor ste sklenili pogodbo, ali jih ne morete, potem ko je pretekel obrok poziva."
,.Ne morem, gospod, gotovega denarja ta čas nimam, pa —"
„Ker je tako, da ne morete, a plačano mora biti, gospod pisar! popišite stvari."
Itejeni gospod sodnik si zasuče in priviha parkrat Bvoje mastne brke, pogladi brado, izvleče iz žepa časnike in jame brati. Pisar si vreže pero, zatakne ga za uho in gre s pri-stavom kot oglednikom, z vaškimi starešinami kot cenilci in pa z bričem po vsej hiši, da zapiše pohištvo in vse orodje. Janko je šel pre-križanih rok za komisijo. Katinka je bila pa
Bki liberalci so bili po smrti Ferdinanda VII. duhovščini vse vzeli iu ji plačo iz državne blagajnice zagotovili. Ali v vojskinih zadregah s Karlisti vendar te pičle plače niso mogli ali ne hoteli dajati. Od 1. 1809 do 1813 so na Kranjskem gospodovali Francozi. Duhovščina, ki je imela zemljišča ali biro ali grajščinBke dohodke (Dominicalgaben), ni čutila tistikrat nobenega spremena; drugače pa je bilo tam, kjer je imela plačo iz obligacijskih obrest. Ta ni dobila nič. Takrat se je prigodilo, da bo kaplani stolne cerkve v Ljubljani dobivali hrano v premožnejših hišah zastonj, kakor zdaj ne-kteii dijaki. V tako obljudeni predmestni fari sv. Petra v Ljubljani je bil takrat nekaj časa en sam kaplan. Sloveči maršal Marmont je, pravijo, rekel: „Ako hočejo ljudje duhovne imeti, naj jih plačujejo !'•
Kaj hočejo toraj liberalci — nemškutarji doseči, ako bo bira odpravljena ? Ali bodo pomagali kmetu? Gotovo ne. Ali duhovščini? Te že zdaj ui zadosti. Kako s strahom bo kdo v duhovski stan stopil, ker bo videl, da se bo v njem moral ubijati s skrbjo za hrano, obleko itd. Ni mogoče drugač misliti, kakor da liberalci s tem zahtevanjem jadrajo proti namenu Voltaira : „Ecrasez 1'infame."
$v. križ |»ri Itostanjevici 7
julija. Tukajšnji občinski odbor je v eeji 4 julija sklenil in županstvu vbazal tirjati od Bodnije in davkarije v Kostanjevici in od okraj nega glavarstva krškega dopise vse v domačem slovenskem jeziku. Županstvo je to vsem hitro naznanilo, radovedni smo, ali bodo c. kr. uradi naše pravične tirjanje spolnovali ali ne, ker županstvo je v dopisih tudi omenilo, da na nemške dopise ne bode nič ozira jemalo, am pak se bodo kar nerešeni nazaj pošiljali. —
Dalje je obč nski odbor tudi prošnjo ali protest ukazal poslati deželnemu zboru zoper novo pastavo za odpravo bire duhovnijam in cerkvam, ker ta postava je čez vse nasprotna tirjatvam in željam kmetiškega ljudstva ; žu panije , ktere so za odkup bire bile , niso nikakor za blagor svojih občanov delale, ampak iz drugih namenov. Taka je županija Doline iz sebične nasprotnosti do duhovščine, ali pri tem niso pomislili, da delajo nasproti željam iu tirjatvam svojih občincev. Dobro so
v stranski sobi z otroci. Pisar pride tudi v sobo, kjer je bila Katinka. Predrzne se pisar da se ž njo malo ponorčuje , toda Jauko ga srdito pograbi za rame, potrese kakor otep slame, pa zagrmi nad njim: ,,vi malopridnež storite svojo dolžnost, pa pojdite naprej. V lupeži, mislite, da je človek smet, kakor vi če je siromašen ? Gospod pisar, le še kaj se mi podstopite, veržem vas tisti hip skozi okno pa boste videli, kako globoka je voda kraj mlina."
Koštruuasti pisar se otrese kakor pes, ki iz vode pride, pa začne \es jezen še bolj natanko popisati. Ko je popisovanje pri kraji poda pisar sodniku svoj popis Ta pa reče „Ker imenovani in tukaj navzočni Janko Praš nik, posestnik tega mlina, ni v stanu, da plača dolg Mavšlju Itziku, tukaj navzočnemu kupcu se mu bode prodalo njegovo premoženje. More Be začeti."
Jud je podkupil vse tri sodnijske služab nike, naj mlin prodajo v slepo ceno. Vsakemu je dal po stotaku. Brezvestniki pritrdijo na to prekano in sleparijo ter udarijo ceno mlinu na pet tisuč, dasi je bil vreden najmanj svojih dvanajst tisuč.	(Dalje prih.)
nam znane želje kmetiškega stanu, kteri res tirja, da le novih davkov ne, novih nalog ne, saj je že tako vse z davki preobloženo. Zrnje in vino kmet lahko odrajta , ali denar — to je težko. Gospodje, kteri ne poznajo revščine in pomanjkanja denarja ubogih, posebno v naših krajih, čez vse revnih hribskih posestnikov, takim je lahko izmišljati si vse sorte postav, ktere napravljajo ubogemu kmetu nova težka bremena; pa Baj mislimo, da postava ne bode potrjena.
Letina zdaj dosti dobro kaže, tudi vinogradi so lepi zdaj, akoravno je grozno veliko ajlepših trt hud mraz pretečene zime pokončal, tudi sadje je vse polno. Slive se že zdaj vse podpirajo, jabelk in hrušek je obilno.
Včeraj zjutraj 6e je priklatil črn, ne velik pes v sv. Križ in je skoro vse pse ogrizel; potem tekočo kobilo, in na to je županstvo brž poslalo ljudi ga lovit. K sreči ga kmalo zasledijo in ubijejo. Pes je bil gotovo stekel, iar se je že včeraj naznanilo, ali še zdaj Di nikogar psa pogledat, ker je morebiti še več ogrizel. Sploh je pa to neumnost tukaj po Dolenjskem, da imajo toliko psov, da se tu in tam čuje nesreča. To spomlad pride en pes v Šoštanj k posestniku in mlinarju Janezu Bartlu n ta ga zapazi, ko njemu svinjo grize; on ga spozna, da je stekel, ga ubije, županstvo to naznani okrajnemu glavarstvu; pride zdravnik ali pravi, da pes ni stekel. Mlinarju pa vendar v 14 dneh svinja, vredna okoli 40 gold., znori in krepne, pogine. Zopet piše še okrajnem glavarstvu, da naj bi se prišla ta od steklega psa ogrizena svinja pregledat, ali ni bilo nikogar. Naj bi okrajno glavarstvo v teh zadevah bolj energično postapalo, zdaj je temu mlinarju ta pes zopet najlepšo svinjo ogrizel tudi vredno okoli 30 gold., sreča, da ni tudi ljudi ogrizel.
Vinska cena gre pri nas grozno nazaj v jeseni so prodajali tukajšnja dobra vina po 10 gld. ali tudi še dražje, zdaj se težko proda po 8 gold. vedro. Grozno je pomanjkanja denarja, revščina po naših hribskih vaseh tolika, da se bodo to leto težko preživeli; k sreči Btražijo na meji zarad živinske kuge, in vlada jim plačuje za to, to jim je pripomoček, drugače bi bilo grozno težko uekterim preživeti se zarad grozno slabe letine pretečenega leta. Ubogi sosedje Hrvatje ali, kakor jim tukaj pravimo, Vlahi, se revni tudi v hribih živijo le od živi noroje, ali živine zdaj nikamer prodati ne smejo ti grozno pomanjkanje trpijo, toraj tudi pogosto okoli nas beračijo.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. julija, (•j- Vit. Ivallina.) Bivši predsednik dežele kranjske, vit. Kallina, je v soboto v Brnu naglo umrl za mrtudom, kakor je to že na drugem mestu našega lista omenjeno.
(F dvanajsti seji deželnega zbora kranjskega) je dr. Vošnjak protestiral zoper rav nanje nemčurske večine, ki hujska uradnike zoper narodno zborovo manjšino, češ , da ta toži vse uradnike, ko pa se pritožuje le zoper politične agitacije posameznih. Deželni pred sednik gosp. Winkler je ca to odgovoril, da mu to, kar se tu govori, še ne velja za po polnoma dokazano reč, dokler se po natančni preiskavi ni prepričal o čisti resnici. Kar se tu govori o nekterih uradnikih, se mu nikakor ni zdelo, da bi se napadal ves uradniški stan Sploh pa vlada ne more striči poslancem svo bode govorjenja, še celo prav povoljno jej mora biti, če po poslancih naroda izve dogodbe.
kterih bi po drugi poti ne izvedela. — Nemškutarji so bili po ti izjavi hudo potrti. — Drugo ioročilo pride še o ti seji, ki se je zopet s tajno sejo končala.
(Včerajšnja seja) deželnega zbora je trajala celih devet ur in bila jako burna. Naši vrli poslanci so se borili kakor levi, pa kaj pomaga vse napenjanjo, če nemčurji skup drže kakor neka jako koristna žival I Nam se le smilijo naši in občudujemo njihovo potrpežljivost, pre-magljivoBt in zatajljivost samega sebe. Ali je res spodobno 95°/0 naroda, kterega zastopajo« da se tako ž njimi ravna? — DaneB je zadnja seja — vsaj tega se nadjamo — tudi zadnja prilika nemčurskim petelinom, peti še na svo-em kupu. Tako ,.zborovanje" ali bolje : z a-ramovanje naše narodnosti že sakemu Slovencu preseda!
(„Sokola11 in ljubljanskih čitalničnih pevcev izlet v Kamnik) je v nedeljo zopet sijajno pričal o veliki narodni zavesti prebivalcev dežele in kamniškega mesta. Pred čitalnico se je v nedeljo zjutraj zbralo lepo število „Sokolov" v društveni obleki, pevcev in toliko druzih Ljubljančanov, da niso mogli vsi na vozove. Ob šestih zjutraj se je odpeljalo vseh skup z zastavama čitalnice in „Sokola" blizo 200 Ljubljančanov obojega spola na vozeh z zastavami iu zelenjem okinčanih proti Kamniku-Na poti skoz Ježico že so doneli „živijo," na Črnučah jih je pozdravljal pok možnarjev, v Trzini je bil napravljen slavolok s pozdra-vilom, župan gosp. Ložar sprejme došle s prisrčnim ogovorom, kteremu odzdravljata z naše strani g. Štor in Nolli. V Mengši sta bila dva slavoloka, velika množica Mengšanov in okoličanov z županom gosp. Skokom in dvema možema je čakala Ljubljančanov; zopet prisrčen nagovor in odgovor ter pok možnarjev z griča, na kterem je vihrala velikanska narodna zastava. V trgu pri ,.cesarski lipi" je visela druga velikanska zastava v cesarskih barvah. Pri Staretu je bil zajutrk, kterega je belila godba in petje naših pevcev.
Potem se je ob obilnem vrisku zbranega ljudstva odrinilo proti Kamniku. — Kar je pa tukaj čakalo „Sokola" in pevce, tega se res ni nadjal nihče. Ža od daleč se je slišal pok možnarjev z Malega grada, zastave so vihrale z višav, pred mestom pa so bila narejena vrata s smerečja s cesarsko in narodno zastavo in mestnim grbom.
Pred mestom se Ljubljančani spravijo v red: najprej 5 „Sokolov na konjih, potem godba, za njo zastavi, za tema pa „Sokoli", pevci in drugi. Pred zelenimi vrati čaka 7 belo oblečenih kamniških gospodičin, župan dr. Samec in dva jezdeca s čitalnično iu mestno zastavo (zadnja že 90 let ui bila zunaj), pa silna množica Kamničanov in okoličanov, ki sprejmo došle z gromečimi živijo-kiici. Naprej stopijo gospodične in z ginljivim ogovorom ovenčajo naši zastavi z vencema in krasnimi trakovi, župan gosp. dr. Samec sprejme s prisrčnim ogovorom goste, slede še zahvale od došlib, pevci zapojo in vsi stopijo v mesto.
(Konec prih.)
Deželni zbor kranjski.
Deveta seja 7. julija.
Dr. Poklukar stavi predlog, naj se napravi na mostu od Radoljce proti Bledu, kteri se ima nov narediti, mitnica, ter naj se prevdari, bo li boljši kameuit ali železen ; predlog naj se izroči deželnemu odboru, da o tem pozvč in prihodnjemu zboru poroča. Grof Thurn podpira predlog, Lukman je pač za most iu
cesto, a zoper mitnico. Dr. Poklukar zagovarja še bvoj predlog, ki slednjič tudi obvelja.
Dr. Bleiweis poda v imenu svojih tovaršev predlog, naj bi se občinska postava premenila tako, da se beračem in slaboglasnim ljudem ne dovoljuje ženitovanje, ker potem revščina preveč raste.
Na vrsto pride poročilo gospodarskega odseka o občinskih zadevah. Poročevalec je vit. Vesteneck. Gosp. Lukman želi, da bi vlada postavo o razdeljenji pašnikov kmalu predložila.
Deželni predsednik gosp. Winkler obeta, da si bo o tem prizadeval, kar je mogoče. On je za Goriško tako postavo že predložil, pa ni bila potrjena, ker razmere niso povsod enake. Dokler pa postave ni, je bolje, če se razdelitev godi le tu in tam po potrebi. — Zbornica to glasno odobruje.
Poslanec Pfeifer hudo prime okrajne glavarje in se boji, da bi župani jim ne prišli še huje v oblast, kakor so že zdaj, in ne zgubili še te pičle samostojnosti, kolikor je še imajo. Tako ne bo kmalu nobenega dobrega moža več najti, ki bi hotel biti župan. Večina okrajnih glavarjev jo taka, da vsako reč razsoja le po strankarskih nazorih. Želeti je, da bi samostojnost županij dalje obstala, kakor pa okr. glavarstva po sedanjem kopitu.
Nasprotno govorita grof Thurn in dr. Schaf-fer za velike občine, kakor jih je razdelil deželni odbor.
Dr. Poklukar povdarja potrebo razdelitve pašnikov, ki bi, če bi se v kaj druzega spremenili , v deželi nesli okoli dva miijona dohodkov. Vendar je bolje še čakati na postavo, ki se dela o tem v državnem zboru, po kteri se bo mogla po tem , kakor je deželni predsednik dobro opomnil, narediti postava tudi za našo deželo.
O nadrobni razpravi se oglasi gosp. Svetec zoper načrt, po kterem misli deželni odbor razdeliti in združiti občine. Načrt mu nikakor ni všeč, ker ni praktičen. Posebno napačno je to, da bi se tam, kjer so meBta in trgi združeni s kmetiško okolico v eno občino, mesta in trgi odtrgali in postali občine sami za-se. Saj zdaj med kmeti in meščani po deželi ni nobenega razločka, večina zadnjih se peča tudi s poljedelstvom tako , da se sploh pravi: „Kedar gredo kmetje z mest na polje, ni nobenega purgarja doma." Razloček med stanovi je s srednjega veka, drugod je že pre nehal, nikjer ni več razdelitve prebivalcev v kurije, kakor pri nas v kmetiške, mestne in velikih posestnikov. Razločki se naj poravnajo, ljudje približajo ljudem , zato ne trgati mest in trgov od vasi I — Poročilo odseka pa raz kosa velike občine na majhne ; že zdaj so tožbe o premajhnih občinah, a če bo to šlo tako naprej, bo še slabše. Govornik potem omenja, kako slabo bo to za majhna mesta in trge, n. pr. za Višnjogoro, Radoljco, Turjaški trg, Lož itd., ker bodo nastale občine s 300 prebivalci, ki vseh bremen ue bodo zmogli. Deželni odbor je toraj postavo na glavo postavil, iz izjem na-redivši pravilo; kar se po postavi Bme storiti, je tukaj zapovedano. Prošnji obč ne Postojnske in Krške za odlušitev od okolice niste prišli po lastuem nagibu meščanov in tržanov, ampak ste provocirani od strankarskih namenov. Zato govornik prosi vlado, da bi teh predlogov odseka ne potrdila.
Ta temeljiti Svetčev govor je zbudil glasno pohvalo.
Za njim se oglasi Dežman, ki napade gosp. Svetca ter ga natolcuje vetrnosti tako, da ga še deželni glavar opomni, naj ostane pri stvari.
Tudi poslanca Lavrenčiča ne pusti pri miru, češ, da ravno njegova občina Vrhpolje in Sa-nabor se hoče ločiti od trga Vipavskega.
Poslanec Lavrenčič odgovarja, da to so vse druge razmere in da tam bo želji obojih vstreženo, ker drug za druzega ne marajo; vendar po deželnega odbora razdelitvi imajo priti Vrhpoljci iz dežja pod kap, ker so sklop-ljeni z občino Budanje, s ktero so še veliko manj v opravilni zvezi, kakor b trgom.
Deželni predsednik gosp. Winkler meni, da je postava o zložbi občin velike važnosti. To vprašanje je tudi v isterskem in goriškem zboru bilo na vse strani prešetavano, ker so povsod iskali potov, kako zložiti občine, da bodo mogle obstati. Tu se ima zdaj izpeljati poBtava od leta 1869 in vsaka stranka ima o tem svojo misel. Poslanec Svetec je menil, da se imajo po poBtavi narediti občine podobne nekdanjim (francoskim) „mairijam" in „oberrichterjem', pa to je zdaj vse drugače. Nekdanji „ober-richter" ali veliki župan z dvema možema ni imel nič takih opravkov, kakor jih ima občina zdaj v izročenem jej področji. One občine nikakor niBO bile osnovane tako, kakor se to zdaj zahteva od občin, ki imajo šteti 3000 duš. Srednje občine, akoravno s svojim premoženjem same gospodarijo, so vendar popolnem podložne glavnim občinam, kajti kar te sklenejo, to velja vsem. Če se pa po tej osnovi doseže Svetčev namen ali ne, je toraj zelo dvomljivo. — Pa tudi, kar Dežman želi, se ne da lahko doseči. Zoper tako zložeoje se je oglasilo veliko občin, zdaj pa hočejo narediti še manjše občine, s kakor bo bile do zdaj, kar se postavo ne vjema, občine s 300 dušami najbrže ne bodo zmogle tega, kar še Bedanje velike občine le težko zmorejo. — Vlada ima tu veliko težavo. Pred poldrugim letom se jej je podal izdelan načrt te postave. — On, govornik, je dobil vse v istem stanu, kakor je došlo, ker se ni nič zgodilo o tem, dozdaj pa še tudi ni imel časa o tej reči natančneje podučiti se. Je pa tudi silno težavno izvršiti to postavo, ker se ji ne sme delati Bila. Če bi se velike občine šiloma skup skovale, ni nobene določbe, kako se ima vršiti volitev in kdo naj bo predsednik pri nji. Dokler ni nove postave, se mora izvesti ta, se ve da tako, da je razmerom do-tične občine kolikor mogoče primerna. Kjer se pa med vlado in deželnim odborom ne more doseči sporazumljenje, se bo morala narediti posebna deželna postava.
Dr. Deu Be brani očitanju g. Svetca, češ, da peticija občine postojnske ni bila naročena z Ljubljane.
Dr. Bleiweis krepko vseka Dežmana in ostane na svojem starem stališči, da naj se naredijo včlike občine, da bo vendar enkrat konec okrajnih glavarstev, ktera le občine mučijo in kterih posel bi lahko take županije opravljale.
Poslanec gosp. Svetec ostro ošteje Dež mana, ki mu je bil očital vetrnjaštvo glede te poBtave ; on je ne zagovarja, ker je priča koval od gospodarskega odseka boljše. Kar se pa tiče „ustavoverstva," je to na naši strani, mi smo dosledno ustavoverni v vsem, ne samo v takih rečeh, ki so nam po volji, kakor ona stranka n. pr. o § 19. — Kar se pa njegove osebe tiče, naj bo kakoršen koli; toliko skokov pa še ni naredil na vse kraje, kakor Dežman.
Glasovir
7 oktavov, trden in dobro ohranjen, je naprodaj. Nadrobneje Be izvč pri vredništvu „Slo venca."	(3)
DennrHtvene črne 12. julija.
Državni fondi. 6*/, avstrijska papirna renta . . . .
6*/« renta v srebru.......
4% renta v zlatu (davka prosta) . .
Srečke (Ioni) 1854. 1.......
„ „ 1860. 1.. celi.....
„ „ 1860. 1., petinke . . , PremijBki listi 1864. 1., ..... . Zemljiščine odve&nice.
Štajarske po 5°/,........
Kraujske, koroške in primorske po 5',
Ogerske po 6'/,........
Hrvaške in Blavonske po 5'/, . . . .
Sedmograške po 5% ......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke . ,	. . .
Kreditne akcije........
Nižoavntr. eskomptue družbe . , . ,
Aiiglo-avstr. banke......
Srečke (lori). Kreditne	po 100 gld. a. v. •
Tržaške	„ 100 „ k. d. •
50 „ 40 gld. 40 „
Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois Windiscligratz-ove Waldstein-ove
Ljubljanske......
Srebro in ilato. Ces. cekini ...'.. Napoleonsd'or.....
40 40 40 20 40
t*	,i
it	it
ti	tt
tt	ti
llija.	
Denar.	Hlago
73.80	73.86
74.60	74.76
89.-	89.60
122.50	123.—
133 26	133.75
133 60	134.—
	173 60
99.—	_ _
101 —	102.—
94 60	95 —
95,—	96.—
94.60	95.—
832.-	833.—
112.80	113.—
260.75	267.—
790.—	798 —
136.50	135 75
180.25	180.75
126.76	12G.75
62 60	66,—
41.-	42,—
52 26	52.76
42.-	42.50
»3 50	44 —
44.50	45.—
38.60	39.—
32 76	33.26
23.50	24.—
5.64	5.67
	9.34

Pr ec as t i ti loioritiii
in
[vsim cerkvenim predstojnikom
priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno cerkveno obleko. ter tudi izdelane masne plašče, pluvijale in dalmatike ; bandera, baldahine in bandrčeka pred sv. Rešnjim Telesom. Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe ko-retlje, korporale in raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa do-tična vezanja.
Imam tudi v zalogi pozlačene oltarne šopke, svetilnice, križe, svečnike itd.
Z besedo : sprejemljem ter vestno izvršujem vsako dotično naročilo in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni.
Ana Hofbauer,
(3)	pred mostom.
0
V moji zalogi so ravno kar na svetlo prišle lepe bukve :
Lilija v Božjem vrtu
ali deviški stan, njegova iepota in pomočki ga obraniti, 10 sicer četrtega pomnoženega natisa. Spisala Bta te bukve čast ta gospoda L. Jeran in A. Zamejc po spisih sv. M. Alfonza Ligvorskega s pristavkom jutranjih, večernih, dvojnih mašnih , spovednih, obhajilnih molitev, dvojih litanij — sv. rešnjega TeleBa in lavretanskih —, svetega križevega pota Leonarda Postomavriškega, razuih molitev v dosego potrebnih čednost in treh pesem v čast Mariji prečisti Devici. — Velja pa „Lilija" ua 14 polah v osmerki nevezana: 17 soldov, trdo vezana 32 soldov, v platnu vezana 40 soldov. v usuji 50 soldov, z zlatim obrezkom 70 Boldov.
Dobiva se tudi v moji zalogi	(2)
„Zlata šola"
ali bukve polne lepih naukov in molitev, ki jih je spisal častiti gospod Janez Volčič. Cena tem bukvam, ki imajo zunaj spodbudnih naukov iu molitev za razne potrebe tri maše in sedem litanij, je usnjatim 85 soldov, in z zlatim obrezkom 1 gld. 20 soldov.
Malijn fiicrlicr,
bukvovci.
Iidatelj in odgovorni urednik Filip laderlap.
J. Blaznkov nasledniki v Ljubljani.