Danes ob 18.30 na trg Perugino na protestno zborovanje proti povišanju cen! I—————————P—— ■JM!'!1 — GROBOV Mg "91-— PHIHOHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Igto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe I Osebne izkaznice morajo biti DVOJEZIČNE! TRST torek 21. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Q+a-r i AHA Poštnina plačana v gotovini OLG V. 1 Uutt TIEIJE ZISEMNJE OZN Danes ob 11. uri se prične "eč?e zasedanje glavne skupine OZN. Dnevni Ted zasedanja je zelo obseden: 70 točk, rce vstevsi vprašanja, ki jih °do razne delegacije posta-Mie med samim zasedanjem Med temi točkami so seveda vsa najaktualnejša vprašanja Mednarodne politike, ki bodo medmet diskusije o poročilu Varnostnega sveta kakor: pa-vstinsko, grško, egiptsko, in-avezijsko, indijsko, pakistan-0 in korejsko vprašanje; vprašanje atomske energije, Pvašanje novih članic OZN, Pčašanje veta in vprašanje r~aškega ozemlja. Poleg te-bo Poljska predložila skup-prmt sledeča vprašanja: o ancovi Španiji, o beguncih in odseljenih osebah, o svobodni JW*vinski izmenjavi med raz-driavami in razpečevanju MVilskih proizvodov v svetu, vdila bo diskusija o poročilih dsnih komisij: komisije za °dlkan, za Korejo; diskusija a poročilu Ekonomskega in so-‘dlnaga sveta, Sveta za zaščito, itd. Tretje zasedanje OZN je iz-ftttte vainosti. Povojni med-rodni razvoj je prizadevalo imperialističnega bloka z 4 Tia čelu na eni strani in oQmokrati&nega bloka s So-lotsko zvezo na čelu na dru- * strani privedel do točke, ko e vprašanje mednarodnih od-y0s°v in ohranitve ter utrdit- o miru postavlja z vso ostri-o Pred svetovno demokratič-Po Javnost- S tem se hkrati n kavlja vprašanje posamez-e in kolektivne odgovornosti * usodo mirnega razvoja in aluega napredka sodobnega sveta. Generalni tajnik OZN Try- Por rjie’ V uvodu k svojemu °-ilu o delu organizacije, ^dvi med drugim: «Zdruieni jc°'r°di so postali glavna sila, ! Podpira enotnost, kljub na-Jr°tnim tendencam in priti-rn°r?’. ki so Preračunani na Toijanje te enotnosti»■ j /bdenja smo, da «nasprotne entCe*’ ki skuSai° razbiti 0 uosti Zdruienih narodov, ki 7norei° *>iti druge kot one, fe Potegujejo za nadvlado Hal--Ve^0m’ *n so sHe imPe-lzma z ZDA na čelu. Mi ne n^ndmo nobene druge «glav-oAln?6*’ ki mogla stati in tena izven teh ^nasprotnih dem enc>>‘ rtamreč, med fronto t0 imTaCije. in miru ter fron-Hj ^Peridlizma in nove vojne‘ pa f‘ Sovjetcko zvezo, ki stoji ng elu svetovne demokratič-nnn v borbi za mir in na ek: in ZDA> ki so 9lav- hoh . imperialističnega voj-U]s,iaškega tabora, ni me-2a neko «tretjo silo*, naj-Gl/za sil°’ ki nai bi bila ^4. Članice OZN se od deu. ania do vprašanja opre-^ iej° za demokratični ali Ta^V&iaiistitni blok■ Gene-n(i a skupščina pa je merilo, ug^m katerega moremo 0viti, do kakšne mere se spr B Posameznih članicah Verini enil° razmerje med im-kracijZrnom in silami demo- lj'.i^}nSiva imperializma sprav-obstn/eSno nevarnost le sam nami 0rPanizacije zdruienih , *rOd0V. J- -- cetk Valiču ze Pram VotePujejo za odpravo irnpp "u'. Znano je, da se sile čefuPalisma le od vsega po- U-vio * ~ ---- tia 0V{ Veta’ ker ie vet° olav' e priklju- lijt, 'T«et>a ozemlja k Ita-ti)eg i izrecni volji tukajš- i7hperP^,ebtvalstva, ker imu v dan \Stitni Olasovalni stroj boio;aj?Srl1cm mednarodnem st'oj, številčno večino na n strani 9 D Znof IILUHIL Ul- °Pniki imperialističnih e9ati zaradi tega, ker so večine malih dr- hlapcev v svojih driavah. Pravica veta je danes osnovno jamstvo za enakopravnost med narodi, ker ne dopušča, da bi katera koli izmed drlav članic OZN ali njihova večina mogla sprejeti sklep, ki bi bil v škodo katerega koli naroda. Mednarodno «zatišje», ki vlada, odkar se vodijo v Moskvi razgovori med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo, dokazuje, da se nahajamo pred palno prelomnico v mednarodnem razvoju. Dejstvo, da se do danes razgovori v Moskvi še niso zaključili, kljub temu da se vodijo skoro le dva meseca, kane, da se imperialistične sile ne čutijo dovolj močne za odkrito izvajanje svoje napadalnosti in da jih močan pritisk demokratičnih sil postopno spravlja iz ravnatelja. Iz vsoga tega bi se dalo sklepati, da tudi sedanje zasedanje generalne skupščine OZN, ki se vrši v času, ko se razgovori v Moskvi Se nadaljujejo, ne bo moglo sprejeti nobene take odločitve, ki bi mogla bistveno vplivati na spremembo dosedanjega razmerja sil, zlasti še, če bo tretje zasedanje generalne skupščine zaključilo svoje delo predno bo v Moskvi prišlo do konkretnih zaključkov med štirimi velesilami, na podlagi katerih bomo mogli sklepati ali gremo k utrditvi in poglobitvi mednarodnega sodelovanja in k rešitvi vseh še visečih mednarodnih vprašanj (Nemčija, Berlin, Japonska, Trlaško ozemlje itd.), skratka: ali gremo k utrditvi miru ali pa bo razvoj mednarodnega pololaja šel v smeri zaostritve med imperializmom in svetovno demokratično fronto do odkritih priprav za nov, še strahotnejši podvig imperialistične napadalnosti. Konferenca SIAli za Istrsko okrožje Za poglobitev italfianskoslovanskega bratstva za spoštovanje mirovne pogodbe Obsodba razbijaškega dela vidalijevcev - Sklepi Vidalijevega kongresa SIAU se ne priznajo -Pomoč in podpora organom ljudske oblasti - Gradnja zadružnih domov in ustanovitev ljudskih univerz V nedeljo je bila v Kopru v gledališču Ristori okrožna konferenca SIAU, na kateri je bilo prisotnih 350 delegatov iz vse Istre. Prišlo pa je tudi ostalo občinstvo. Vsi referati so se nanašali na najvažnejše probleme, dajali pregled že izvršenega dela in smernice za bodoče delo. Prva točka dnevnega reda je bilo gospodarsko in politično poročilo, ki ga je podal tov. Beltram Julij, temu je sledilo organizacijsko poročilo tov. Venturinja, poročilo o razvoju gospodarstva v okviru ljudske oblasti predsednika odbora tov. Kralja. Nadalje je tajnik ljudskega odbora tov. Laurenti govoril o ljudski oblasti in njenih nalogah ter organizacijski sekretar KJ? tov. Gino Gobbo o nalogah množičnih organizacij. Med zborovanjem, ki ga je občinstvo poslušalo z vso pazljivostjo, je prišla delegacija Tržačanov iz Lo-njerja, ki je pozdravila kongres in želela uspešno delo. Ti Uonjerci so bili namreč namenjeni na delo za zadružni dom v Šmarjah. Delegacijo je občinstvo navdušeno pozdravilo. Poročilo tovariša Beltrama Tovariš Beltram, tajnik okrožnega odbora SIAU, je v svojem poročilu uvodoma poudaril, da ima konferenca namen pregledati izvršeno delo v zadnjih mesecih v okrožju, analizirati politični položaj v luči zadnjih dogodkov, ugotoviti pravilnost naje poti in pomoč SIAU ljudlski oblasti zlasti glede na naloge, ki stoje predi njo. Dejal je: «Zlasti je to potrebno danes, ko so se zakletim sovražnikom sldvansko-italijanskega bratstva in ljudske' oblasti pridružili še drugi provokatorji in agenti imperializma, da razbijejo to veličastno zgradbo, ki je bila zgrajena v trdih bojih proti notranjemu in zunanjemu sovražniku. Potrebno je, da obsodi delovanje provokatorjev in agentov ter jih prikaže v pravi luči, tako da bodo znale vse demokratične množice pravilno gledati na dogodke in pravočasno preprečiti razbijaško delo teh provokatorjev. Obsodit> mora nadalje . zločinsko in neumno gonjo proti naši coni ter delovanju naših upravnih in političnih organov, gonjo ki govori o nekem terorju v coni B prt. čemer se prav nič ne razlikuje od istrskega CLN-a». Poudaril je, da se prav sedaj mednarodna reakcija pripravlja ponovno postaviti na dnevni red vprašanje revizije mirovne pogodbe z Italijo, revizije, ki ji stoji na čelu tržaška reakcija, podprta s strani vladnih krogov Italije. In prav v tem položaju je prišlo kot nalašč razbijaško delo provokatorjev z Vidalijem na čelu, ki so Se poslužili resolucije Informbiroja, da bi razbili demokratično gibanje v Trstu, da pasivizirajo množice v Trstu, izolirajo pokret demokratičnih ljudi-skih dežel, da spravijo v nemoč in brezup, kar predstavlja prav ono, kar si žele imperialisti, da bi uresničili svoje podle namene. V tej luči se nam pokaže z vso težo izdajalsko pro-vokatorsko početje Vidalija, ki s frazami 0 intemacionalizmu razbija vse, kar smo z velikim trudom zgradili v dolgih letih. Nič ne more opravičiti protirevolucionarnega delovanja teh provokatorjev, ki z visoko zvenečimi frazami o zvestobi, internaeionalistični fronti in Sovjetski zvezi vršijo zavestno protirevolucionarno dejanje in se-vedla protisovjetsko in proti mednarodni demokratični fronti. Nato je tov. Beltram orisal mednarodni' politični položaj ter poudaril, da imperialistični svet z ZDA na čelu napenja vse sile, da bi ponovno pridobil izgubljene pozicije tako v Nemčiji ka- Zasedanje glavne skupščine OZN se prične danes vParizu v palači Chaillot Za predsednika bo verjetno izvoljen avstralski minister Evatt - Sestanek treh zunanjih ministrov zapadnih velesil PARIZ (Palača Chaillot), 20. — V začetku otvoritvene seje tretje glavne skupščine OZN, ki se bo pričela jutri popoldne, bo začasni predsednik Bramuglia dal besedo predsedniku francoske republike Vincentu Auriolu, nakar bo argentinski zunanji minister imel spominski govor o Bernadottu. Sele potem se bo pričelo pravo delo skupščine: odbor devetih članov bo pregledal poverilna pisma delegatov 08 držav. Nato bo skupščina s tajnim glasovanjem izvo. lila svojega predsednika. Izvoljeni predsednik bo nato imel govor ter bo sklical šest komisij skupščine: politično, gospodarsko-socialno, varstveno, administrativno-proračun-sko in upravno, ki bodo izvolile svoje predsednike. Plenarna skupščina bo nato na- daljevala svoje dele. s tem, da bo izvolila sedem podpredsednikov, ki bodo s predsednikom in s predsedniki šestih komisij tvorili urad skupščine, zelo važen organizem, ki končno sestavlja dnevni red dela. Ker je dnevni red zasedanja zelo bogat, bo tajništvo izdalo razne ukrepe, da se bo delo pospešilo. Zlasti politična komisija ima zelo obložen dnevni red. Trygve Lie je sklenil vpisati na dnevni red zasedanja glavne skupščine tudi vprašanje ustanovitve oborožene straže, ki bi bila na razpolago OZN. Ta straža bi se mogla uporabiti za zaščito poslanstev OZN, za organiziranje plebiscitov in za uveljavljenje spoštovanja pogojev premirja. Mogla bi tudi oskrbeti policijsko službo pod vod- Z delom odgovarjajo delavci FLRJ na klevete BEOGRAD, 20. — Centralni ko-mitet KPJ in jugoslovanska vlada sta prejela včeraj preko 200 brzojavk, ki so jih poslali z zborovanj in konferenc, na katerih so delavci mest in vasi, člani jugoslovanske vojske, mladina vse države protestirali proti klevetam Jugoslavije in vodstva KPJ. Na vsako obtožbo odgovarjajo delavci Jugoslavije z novimi odveznostmi za delo, da čim hitreje uresničijo petletni načrt in zgradijo socializem v Jugoslaviji. S tekmovanjem na čast V. kongresa KPJ smo prekoračili mesečni načrt proizvodnje za 22%, prihranili smo 23% petroleja, 49% eksploziva, pravijo v svoji brzojavki rudarji v Ceru V Srbiji. Obvezujemo se, da bomo ponovno prekoračili načrt pri tekmovanju v novembru. Italijani in Hrvati krajevnega ljudskega odbora v Kastelini v o-kraju Poreč se obvezujejo, da bodo zgradili zadružni dom do kongresa KP Hrvatske. Preko tisoč mladincev, članov Zveze komunistične mladine Jugoslavije in ljudske mladine v industrijskem centru Zenica se je obvezalo, da bodo v premogovnikih se. stavili 10 mladinskih delovnih brigad ter brigado livarjev. Pri delovnih akcijah ljudske fronte bodo zeniški mladi delavci delali 50.000 ur prostovoljno, Predstavniki Reke pišejo centralnemu komitetu KPJ: «Utrdili bomo našo ljudsko oblast in imeli vedno pred očmi materialni in kulturni napredek našega mesta in njegovega delovnega ljudstva. Se bolj bomo utrdili bratstvo in enotnost med Hrvati in Italijani v našem mestu. Nobena kleveta nas ne bo spravila s te poti. pouk v makedonskem jezike BEOGRAD, 20. — Bolgarska vlada je odbila prošnjo vlade makedonske ljudske republike, da pooblasti učitelje makedonske republike, da zopet pričnejo s poukom v šolah Pirinske Makedonije z namenom, da pomagajo tamkajšnjemu prebivalstvu pri učenju makedonskega jezika in literature ter zgodovine makedonskega ljudstva. V poročilu tiskovnega urada makedonske vlade je rečeno, da se ta odklonitev utemeljuje z znanimi obtožbami proti makedonski ljudski republiki, in sicer da so makedonski učitelji v Pirinski Makedoniji sovražno delovali proti bolgarski državi, proti bolgarskemu ljudstvu in bolgarski delavski stranki, stvom Varnostnega sveta ali Va-ruštvenega sveta v mestih kakor Jeruzalemu in Trstu za časa mednarodnih vlad. Trygve Lie je mnenja, da bi zadostovalo 1000 do 5000 mož. Med kandidati za predsednika skupščine se zlasti omenja ime avstralskega zunanjega ministra E-vatta. Na predlog predsednika je Varnostni svet odložil razpravljanje o sporu med Indijo in Hajderabadom; vendar pa bo vprašanje še vedno ostalo na dnevnem redu. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski je danes po; poldne prispel v Orly. Na letališču ga je sprejel sovjetski poslanik v Parizu Bogomolov in številne druge sovjetske osebnosti. Jugoslovanska delegacija za skuščino OZN je prispela v Pariz v nedeljo zjutraj. V nedeljo popoldne je odpotoval z letalom v Pariz zunanji minister ZDA, zvečer pa Bevin z vlakom iz Londona. V Pariz je prispel danes predpoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli Oliver Harvey, britanski veleposlanik in drugi. Skupaj z Be-vinom so prispeli minister Hector Mac Neil, ki bo vodil delegacijo, ko se bo Bevin vrnil v London, Hartley Shawcross in Gladwin Jebb. Danes so se v francoskem zunanjem ministrstvu sestali zunanji minister ZDA Marshall, britanski Bevin in francoski Robert Schu- man. • Pred tem sestankom je bil Marshall še na britanskem veleposlaništvu, kjer se je kake pol ure pogovarjal z Bevinom. Tega razgovora so se udeležili tudi William Strang, izvedenec za nemške zadeve, vrhovni britanski poveljnik v Nemčiji gen. Robertson, ter britanski veleposlanik v Parizu Oliver Harwey. Marshalla pa so spremljali na razgovor v francoskem zunanjem ministrstvu veleposlanik ZDA v Parizu Jefferson Caffery, Foster Dulles, Douglas in Charles Bohlen. S Schumanom pa so bili Jean Chauvel, Couve de Murville in Bourbon Busset. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva je na koncu konference izjavil, da je bil namen te konference samo vzpostavitev stikov med šefi treh delegacij in njihovih izvedencev glede na pogajanja v Moskvi in Berlinu. Pogovori se bodo nadaljevali jutri na konferenci od 18 uri. kor v Franciji in Italiji ter drugod. Poudaril je, da je Sovjetska zveza zvesta določbam mirovne pogodbe in dirugih mednarodnih sporazumov ter najodločneje brani njihovo spoštovanje kljub vojnim hujskačem in provokatorjem, kajti sile demokracije v svetu so močnejše od sil imperializma, Omenil je nato Titovo Jugoslavijo, ki s svojo petletko nesporno gradi socializem ob velikem poletu in požrtvovalnosti vsega delovnega ljudstva, vseh jugoslovanskih narodov. Obto/be CK KPJ, dla gre v imperializem, ter o nekem nacionalizmu in trockizmu pa so z dejanji ovržene. Omenil je nato članek glasila Informbiroja, o katerem je naš list že pisal in ki bo vsakega poštenega demokrata v prepričanju, da je članek neresničen ter da je neresnično tudi ono, kar isto glasilo piše o Jugoslaviji. Mi zahtevamo teoretično in ideološko vsestransko obdelanih dokazov. To čakamo že dva meseca, zdi se, da bomo čakali zaman. Te poti namreč, ki je edino pravilna, klevetniki Jugoslavije nočejo ubrati, ampak nadaljujejo s klevetami in blatenjem ne samo Jugoslavije temveč tudi našega ozemlja. Posledice resolucije Nato je tov. Beltram prešel na obravnavo dogodkov v Istrskem okrožju v zvezi z resolucijo Informiroja: Pomislite, kaj bi nastalo pri nas, z ljudsko oblastjo, z demokratičnim gibanjem, če bi dopustili, da bi razni provokatorji in agenti vseh mogočih obveščevalnih služb imperialistov, razni brezdelneži in klepetulje pod pretvezo, da branijo internacionali, zem in da pomagajo Jugoslaviji, «da popravi svoje napakes, do kraja izvršili svoje kriminalno provokator-sko delo. Danes bi se pri nas vršila neprimerno ostrejša gonja in borba proti JA in VUJI, kot, smo jo kdaj koli vršili proti ukrepom ZVU, njeni policiji kot agenturi zapadnega imperializma. In vendar nihče ne more trditi, da ni ta vojska ljudska vojska, revolucionarna vojska. Danes bi o ljudski oblasti v naši coni ne bilo niti sledu, mi bi se medsebojno prepirali namesto da bi gradili, spremenjeni bi bili odnosi do Jugoslavije in iredentizem, šovinizem in nacionalizem bi se bohotila, naše stališče bi se istovetilo s politično platformo istrskega CLN in Vidali in njegovi agenti bi izpolnjujoč direktive svojih gospodarjev z onstran oceana prodirali naprej ter v svojem nacionalističnem zagonu zahtevali tudi... Reko in Za-der. Likvidirana bi bila revolucionarna linija našega gibanja, prenehala bi vsaka obnovitvena dela, budile bi se nacionalistične strasti na obeh straneh, naše organizacije bi prešle v roke raznih Radičev in Malalanov. Samo našemu odločnemu nastopu se je zahvaliti, da se načrti, ki so jih provokatorji dolgo kovali, niso uresničili. Danes lahko trdimo, da so se priprave dolgo časa vršile ih da so vidalijevci na vseh mestih sabotirali delovanje LO. Najbolj vidno je to pri sindikatih, kjer so vlekli dve leti svojo linijo oportunizma in de- janske likvidacije sindikatov. Nekaj podobnega opažamo pri uradu za delo; pri italijanski kulturi zlasti pa pri agitacijsko-propagandnem delu, kjer je sabotaža prav tako vidna kot pri sindikatih. Ne mislite, da mi tega nismo opazili. Neštetokrat smo kritizirali delovanje teh organizacij, določili smer dela ter postavili konkretne naloge. Toda kdo bi mogel slutiti, da se pod krinko raznih izgovorov skriva podlo, rafinirano in zavestno sovražno delovanje ljudi, ki jim je bila zaupana ta naloga! Sele preizkušnja je postavila stvari na mesto. Razkrila je vso gnilobo teh propa-ljc in agentov sovražnika delovnega ljudstva in danes nam je marsikaj jasno, kar nam še pred nedavnim ni bilo, No, sedaj so se nekatera mesta očistila ljudski oblasti sovražnih elementov. Vendar opozarjati je treba, da so se tu pa tam potuhnili vidali. jevci, ki bodo svoje provokatorsko protiljudsko delovanje nadaljevali in da je potrebna velika budnost povsod, kjer koli so se ti potuhnili. Da je treba izgnati vse agente agenta agentov Vidalija iz organov oblasti, ki bi radi napravili veliko «uslugo» Stalinu s tem da bi razbili oblast ljudstva na enem delu zemlje in izvršili tako veliko revolucionarno dejanje v prid internacionalni demokratični fronti!! Ne gre tu za stališče proti ljudem, ki so se izrazili za Inform-biro kot takim, v kolikor so to pošteno storili, gre za borbo proti zavestnim saboterjem in likvidatorjem LO, največje pridobitve NOB, ki se skrivajo za frazami o internacionaliz-mu. Kdo more trditi da ni to proti, revolucionarno dejanje!? Mi si upamo pred kakršnim koli forumom zagovarjati naše stališče in trditi, da je Vi-dalijevo delovanje v Trstu in kolikor obstaja tudi pri nas, protirevolucionarno, proti SZ, provokatorsko in izdajalsko! Na tej konferenci je treba, da spregovorimo nekaj besed tudi o tako zvanem izrednem kongresu SIAU, ki so ga nedavno organizirali v Trstu Vidalijevi frakcionaši in ki se ga ni udeležil nihče iz našega okraja. Kongres naj bi začrtal novq linijo SIAU, ki se izraža predvsem v tem, da se izločijo vsi dosledni borci za pravice tržaškega delovnega ljudstva, oni, ki so za spoštovanje mirovne pogodbe in ki se za njeno uresničitev dejansko borijo Da se preide iz višje organizacijske stopnje SIAU na nižjo, na stopnjo koalicije, da se iz homogene, enotne, disciplinsko trdno povezane organizacije preide na ((...harmonično povezanost različnih sil. ki se ne sme izliti v neko ostro disciplino partije...« (Iz Pogassijevega govora). V resoluciji sprejeti na kongresu se «pozivajo vsi iskreni demokrati, da zahtevajo takojšnjo uvedbo mirovne pogodbe... «niti besede o borbi, vsako, dnevni konkretni borbi tržaških množic za dosego tega cilja. Samo fraze vredne social-demokratov nai gr še sorte, ki so govoričili in frazarili o neki socialni pravičnosti ter seveda istočasno izdajali delavsko gibanje. Z vsemi silami skušajo dokazati ne- Sklepi konference 1. Konferenca SIAU Istrskega okrožja obsoja razbijaško delo Vidalijevih frakcionašev, ki so zaradi določenih namenov vnesli v masovne organizacije zlasti v SIAU spor, ki je nastal v KP- Prav tako ne priznava sklepov tako imenovanega izrednega kongresa SIAU, ki težijo za tem, da spremenijo politično linijo in organizacijsko strukturo SIAU. 2. Konferenca odobrava stafHSče izvršilnega odbora SIAU Istrskega okrožja, da ohrani dosedanjo politično linijo, začrtano na ustanovnem kongresu s ciljem razširitve SIAU, poglobitve italijansko-slovamskega bratstva, za spoštovanje mirovne pogodbe in njenih določb. 3- Obvezuje se, da bo SIAU nudila še večjo pomoč in podporo organom ljudske oblasti za dosego ciljev obnove in gradnje na podlagi načrtnega gospodarstva, ki edino daje možnost razvijanja vseh produktivnih sli ter dviga življenjske ravni prebivalstva. Hkrati bo to najboljši dokaz pravilnosti naše potj in obsodba klevetnikov. 4 Zlasti bo SIAU skrbela, da se' zgradijo zadružni domovi in da se še z večjim elanom začnejo graditi novi ter dogradijo že začeti- Podpirala bo razvoj kmetijskih zadrug, ki so prvi pogoj naprednega gospodarstva in boljšega življenja na vasi. 5. Konferenca SIAU odobrava sklep, da se pospeši politizacija širokih ljudskih množic s pomočjo raznih konferenc v obliki ljudskih univerz, splošno kulturnega in političnega značaja. Razgovori v Moskvi se bedo še nadaljevali MOSKVA, 20. — Francoski veleposlanik Yves Chataigneau bo jutri dopoldne odpotoval v Pariz. Ea jutri pričakujejo v Parizu tudi Bedel-la Smitha in Franka Robertsona, kamor sta bila poklicana, da se sestaneta z Marshallom oziroma z Bevinom. S tem v zvezi so nekateri razširili vesti, češ da so pogajanja v Moskvi razbita, kar pa nikakor ni točno, kajti ni nikakega povoda za tako mnenje.Nasportno trde politični opazovalci, da pomeni dejstvo, da Molotov osebno ni šel v Pariz, znamenje, da se razgovori niso prenehali, ZSSR bo umaknila svoje čete s Koreje PARIZ, 20. — Moskovski radio poroča da je sovjetska vlada sklenila umakniti sovjetske čete s Koreje. Na podlagi predloga korejske vlade, pripominja sovjetski radio, se je sestal prezidij vlade ZSSR, ki je smatral, da je prišel čas, da se napravi konec okupacije Koreje, ter sklenil sledeče v upanju, da bo sovjetskemu zgledu sledila tudi ameriška vlada; 1. Umakniti sovjetske Čete s severne Koreje; 2. Dati nalogo sovjetskemu ministrstvu za vojsko, da evakuacijo, ki se mora začeti 15. oktobra, izvede do 1. januarja 1949. pravilnost dosedanje borbe ter z največjo lahkoto izjavljajo...)). Skozi tri leta so člani SIAU sestavljali armado, ki je bila neprestano gnana v borbe, večkrat slabo pripravljene od štaba, ki se je istovetil s KP, ki pa je uporabljal metode vodstva popolnoma nedemokratične in dejansko vojaške. Vo-telji partije so popolnoma brezbrižno zrli, če so mase bile pretepane od policije, ščuvane in napadene od fašističnih tolp... SIAU je morala nadomestiti sindikalno organizacijo pri organiziranju stavk, je morala nadomeščati partijo v različnih manifestacijah, se je morala prilagoditi vsiljenim načinom borbe; osnovno pri tem je bilo posluževati se organizacije SIAU samo, da se obdrži politična linija, ki bi najbolj odgovarjala CK Beograda i...» in nadalje ...((pred- lagali so, da se postavi ljudska fronta, katere SIAU bi morala predstavljati le del fronte; ostali deli te fronte bi morali biti, po njihovem mnenju, sestavljeni iz neobstoječih partij, ki so jih mislili ustvariti ex novo na podlagi prevare*. To izjavljajo in tako piše Vidalijevo glasilo dobesedno, ena. ko kot najreakcionarnejše časopisje^ Huje od tega je, da pomeni tako stališče in taka linija popolno likvu dacijo revolucionarnega jedra SIAU, Znano je, kako in ob kakšni udeležbi se je vršila predkongresna ...dfc skusija. Okrog 10 odst. vsega članstva se je udeležilo ...diskusije, t. j. sramotilne obrekovalne gonje proti Jugoslaviji in proti coni B in proti naj-doslednejšim borcem za pravice de^ lovnega ljudstva pri nas. Tako .. ppr (Nadaljevanje na 2. strani) Odločna proti povišanju ANGLO-AMERISKI VOJ. UPRAVI ZA TRŽAŠKO OZEMLJE generalu Gaitherju TRST Demokratične žene s Proseka m Kontovela odločno protestirajo proti ukrepom vojaške uprave o povišanju cen. Cene, ki so bile povišane, nikakor niso v razmerju z mezdami delavcev. Me žene, ki smo še bolj tesno kot kdaj koli poprej povezane s tržaškim proletariatom, se bomo odločno borile proti temu postopku, 'posebno, ker je žena v pogledu družinskih gospo, darskib razmer najbolj prizadeta. Vojaška uprava ni skušala do sedaj na tem delu Tržaškega ozemlja rešiti vprašanje brezposelnosti, nasprotno s svojo zgrešeno gospodarsko politiko, ki jo izvaja z uvajanjem Marshallovega načrta, ki onemogoča gospodarske odnose z naravnim zaledjem Trža- škega ozemlja, povzroča še večjo brezposelnost, gospodarsko krizo, še večjo bedo družin in še posebej otrok. Zahtevamo torej, da se ukrep o povišanju cen takoj prekliče, in zagotavljamo, da bo naša borba proti tet mu ukrepu še bolj dosledna za dot sego zboljšanja družinskih, gospodari skib in socialnih interesov vsega prebivalstva na tem delu Tržaškega ozemlja. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Trst 20. septembra 1940. DEMOKRATIČNE ZENE PROSEKA IN KONTOVELA * * * Delegacija žena, ki je hotela gornji protest izročiti osebno generalu Gaitherju, rit kakor običajno mogla do njega in je bila prisiljena izročiti ga službujočemu stražniku ob vhodu ljudskega doma. Vatikan podpira degollsticno gibanje Protestne stavke se vedno bolj širijo • Komunisti za razpis kantonalnih volitev v oktobru RARIZ, 20. — Skupščina je odobrila zakonski predlog za ustanovitev novih finančnih rezerv s 300 glasovi proti 262. V svojem govoru je sekretar francoske KP Jacques Duclos izjavil glede na incidente v Grehoblu: ((Sestava Queuille-ove vlade pod znamenjem nečedne združitve de-gol-istov s socialističnimi voditelji, predstavlja vzpodbudo za De Gaul-lovo gibanje.*. Duclos je V skupščini javil, da je komunistična partija sklenila, da bo glasovala za razpis kantonalnih volitev v oktobru. V krogih skupščine so mnenja, da je zaradi tega sklepa do sedaj gotovo, da bo v oktobru prišlo do kantonalnih volitev. Predvideva se, da bo glasovalo 18 poslancev (183 komunistov, 70 levičarska zveza, 38 republikanska stranka svobode in 27 neodvisnih). V Grenoblu je bil v soboto ubit neki komunist, bivši član odporniškega gibanja za časa okupacije; ubili so ga degolisti. V Genevilliert in Ciichy so stav. kajoči zasedli plinarne. V stavko so stopili tudi delavci ladjedelnic v La Ciotat. Število kovinarskih delavcev, ki stavkajo v departmanu izliva Roda-na, je doseglo 12.000. Jutri zjutraj se bo sestal izvršilni odbor CGT, da preuči položaj, ki je nastal zaradi splošnega nezadovoljstva delavskega razreda. Stavka osebja letalske družbe Air France je nehala, toda stavkovno gibanje se je razširilo v druga mesta države. Pričela se je splo. šna stavka v vseh tovarnah v Ma-zametu in v pokrajini; stavka okrog 8000 delavcev. Papeški nunciji v inozemstvu so dobili poziv, da pridejo v Vatikan poročat o svojem delovanju. Obenem bodo prejeli nova navodila za delovanje proti «protrkrščanskim Jugoslovanski Rim o grških otrocih BEOGRAD, 20. — Jugoslovansko filmsko podjetje ((Zvezde film» "je dokončalo dokumentarni film ((Grški otroci)), ki - prikazuje življenje grških otrok, ki so pribežali v Jugoslavijo. Dalje prikazuje, kako se otroci učijo in igrajo ter prepevajo grške pesmi. silam«. Papeški nuncij v Parizu Roncalli naj bi izrabil svoj vpliv, nad katoliško cerkvijo v Franciji in nad voditelji MRE, da bi zagotovil kar največjo pomoč praviti katoličanov generalu De Gaulluj Glavnega naloga Roncallija bo v, tem, da prepriča MRP, naj javno preneha z odporom proti De Gaul-lovemu gibanju in naj rajši mobili. žira «krščanske» Francoze, da pomagajo De Gaullu na njegovi poti k oblasti.________________ HANNOVER. — Dve Nemki, In sicer Ida Schreiter in Emma Zimmer, sta bili kot vojni zločinki obsojeni na smrt in včeraj usmrčeni. Krivi sta bili, da sta pošiljali državljane zavez-niških držav v koncentracijska taborišča, kjer so bili uničeni. Umor polkovniha Serota posledica osodoe zmote TEL AVIV, 20. — Po sklepu vlade bo vsak član kake teroristične organizacije in katera koli oseba, ki bi mu pomagala, sojena po vojaškem sodišču, ki jo bo lahko obsodilo na smrt. Dopisnik agencije France Presse je prejel danes zjutraj pismo, podpisano z «Hazit Moledeth«, kjer, piše: «Ceprav so v naših očeh vsi opazovalci OZN v Palestini člani tujih okupacijskih sil, ki nimajo ni-kake pravice nahajati se na našem ozemlju, je vendar umor francoskega polkovnika Serota posledica usodne zmote. Mislili smo namreč, da je častnik poleg grofa Berna-dotta britanski antisemitski agent general Lundstrom«. Glavni odbor politične stranke Štern pravi v nekem proglasu, ki je bil nalepljen po zidovih Tel Aviva, da «uporablja vlada Ben Guriona podobne metode kakor Angleži, čeprav je stranka Štern zakonito priznana in nima nič skupnega z neko organizacijo izven Izraela. Vlada nima nikakega dokaza za našo sokrivdo in nas preganja samo zato, ker je «nekdo» streljal na grofa Bernadotta, predstavnika Bevina v Palestini«. Sef Irguna Menachem Beigin je v nedeljo zvečer izjavil predstavnikom tiska, da ni nikoli bilo in da ni nikake zveze med Irgunom in teroristično organizacijo «Hazit Moledeth«. Očital je tudi Organizaciji združenih narodov, da je posredno odgovorna za jeruzalemsko tragedijo. 21. septembra IM* Konferenca SIAU za I§frsko okrožje (Nadaljevanje s 1. strani) globljen študij o položaju Je potem dal možnost, da se določi nova po. litična linija, ki ji mi pfavimo likvi-datorstvo in revizionizem. V referatu advokata Pogassija Beremo o položaju v coni B sledeče: ...»Položaj v con! B je zrcalo terorističnih metod brezobzirnega policijskega zatiranja, vpeljan zato, da se zaduši volja demokratov v Istri. Proti tem sramotnim načinom dvigamo s kongresa najodločnejši protest«. Tako govore o coni B tl ogabni klevetniki. Prav tako in isto, kar govori in trdi že tri leta vse reakcionarno iredentistično časopisje in CLN. Ali je vredno odgovarjati na tako podle klevete in laži., Ce nismo nikdar posvečali tuljenju Istrskega CLN o terorju v cortl B niti minute In niti besede, zakaj neki naj bi odgovarjali Pogasslju in podobnim, če so si izvolili trobiti v isti rog s CLN. Orti lahkd po mili volji trobijo na CLN-ovo trobilo; dejstva pa, ki za te vrste provokatorjev ničesar ne pomenijo, govore drugače. Toda prišel bo čaš, In ni daleč, ko bo povsem jasno Ozadje te kampanje in dejanj te vrste provokacij, ki so imeie za cilj, da bi spravili na revizionistične pozicije tudi naše okrožje. Kaj pomeni, če ne likvidatorstvo dejstvo, da so ponovno spravili v sindikate znanega oportunista Radiča, ki je znan po svojih tendencah spora. zumaštva in izdajstva resničnih interesov delavskega razreda. Ta bo sedaj, ko je likvidiran Destradi, glavna osebnost na sindikatih. Nam se čudno zdi, kako je mogoče, da delavci dopuščajo to nezaslišano provo-katorBko in likvidatorsko delovanje Vidalija in njegovih trabantov, V naši toni smo ohranili našo enotnost na revolucionarnih pozicijah. Mi bomo na tej poti vztrajali, kajti zavedamo se, da edino tako lahko služimo skupni stvari demokratične fronte. Zavedamo se, da smo ohranili eno Izmed pozicij mednarodne fronte, medtem ko delajo vidalljevcl na tem, da Izgubimo eno izmed važnih postojank v Borbi proti imperializmu. Tako govore dejanja. Mi smo daleč od tega, da bi trdili, Sa gre pri nas vse lahko in vse v redu, brez napak, brez težav. Smo delali in še delamo napake. Toda osnovno j*, da jih zavestno ne delamo, ampak, da se vestno proti napakam borimo, da jih odstranjujemo tn da je teh napak vedno manj. Pri nas ni spletkarij, ni podtalnega delovanja, ni podlih namenov, Iskreno že limo in delamo na tem, da bi naš) ljudje, naše delovno ljudstvo zaživelo lepše in srečnejše življenje. Prizade varno Sl dvigniti standard življenja, razširiti kulturo povsod, da postane last rrajilrših delovnih množic. Ali Imamo dokaze za to? Imamo jih Vsled dosledne borbe za izboljšanje našega gospodarstva in zahvaljujoč se pomoči Jugoslavije, beležimo vidne uspehe povsod, zlasti na prehrambenem področju. Poglejte, kaj pravijo številke. Težki delavec dobi na na. keznlco blaga za 2940 kalorij dnevno, srednji 2192, ostali nekoliko manj. Za nabavo teh količin hrane potroši delavec od 7 do 12 odst. svoje dnevne plače. V Trstu dobi težki malo več kot naš srednji delavec, drugod je še slabše razmerje. Pred letom dni ni bilo tega. Kmetijske zadruge, ki so se zlasti letos dobro razvile, so opravile veliko delo v dobrobit našega kmeta. V letošnjem letu so odkupile pri kmetih različnega blaga ter izvozile v Jugoslavijo in v Trst v skupni vrednosti nad 800 milijonov lir. Kar znaša na vsakega kmečkega človeka nekaj manj kot 20.000 jugolir. To Je ogromna vsota, kar označuje visoko produktivnost in široko možnost nabave. Letos se da nabavljati tudi na našem trgu vse za življenje potrebne predmete. Prav tako je značilen pregled prometa med obema conama Iz cone B v cono A je prepotovalo s prevoznimi sredstvi 1,830.807. Iz cone A v cono B 1.959.130. Kljub temu da je izvoz prepovedan, se dopušča prenos malih količin blaga tvlna, mleka, jajc itd.). Skupni znesek v enem letu prenesenega blaga v teh malih količinah iz cone B v cono A znaša '158 300 q različnega blaga. Mnogo manj se je preneslo v obratnem smislu. Pomislite, kako ogromne so te številke glede na malo število Prebi-valcev. In kljub temu se govori o terorju v coni B, o pomanjkanju m podobno. Laž ima kratke noge. Nato je tov. Beltram govoril o poslovanju organov oblasti, pr! čemer e ugotovil vUlen napredek tznesel Pa Je tudi nekatere pomanjkljivosti In napake zlasti glede plačevanja davkov ki ga razni Rulaškl elementi na vasi in špekulanti v mestih sabotirajo, ter nadaljeval: Danes ni mogoče trditi, da ljudje nimajo denarja, koc smo videli, četudi se bo dobil morda, kdo, ki ga nima na pretek. Vendar ni v taki stiski, da ne bi mogel sorazmeno nizkega davka pravočasno poravnati. Pri tem, kakor tudi drugih delih na vasi ni dovo J načrtnega dela. Ne znamo Pikati onih prijemov, organizacijskih oblik, ki bi nam omogočile izvedbo vsakega tudi težkega dela. Vse premalo se mobilizirajo množice pri teh delih. Na masovnem zborovanju vaškem parlamentu — se določi pobira davkov, kraj In dan ter termin, do kdaj je treba poravnati davčno doveznost. Pove se Istočasno, da se bo po preteklem roku postopalo pri namernih zavlače-valcih strože in tudi z drugimi merami. To določi vaška skupščina in postane za vBe vaščane zakon. KLO pa posopajo čestokrat nepravilno ter mečejo v isti koš bogate in revne in uvajajo disciplinske mere v obeh primerih enake, medtem ko Je znano, da so kulaški elementi tleti, ki ščuvajo in zlonamerno zavlačujejo plačevanj« davkov. Kjer stvari niso pravilno postav, ljene na vasi In kjer se naleti na ovire morajo frontovske organizacije stvar popraviti, sklicati zborovanje svojih članov in rešiti vsa taka vpra. Janja v Času, ki ga določajo nadrejeni oblastni organi ali KLO. Nadalje se mora SIAU zanimati tudi za ostala vprašanja, kot je gradnja zadružnih domov In za razvoj zadružništva. Biti mora najtesnejši sodela-vec in opora administrativnim orga-nom, ki se čestokrat znajdejo v težkem položaju. Zlasti so zažna za nadaljnje delo vprašanja razvoja zadružništva, ki še mora izpopolniti. Naše Zadružništvo bo odigralo zelo važno vlogo pri dviganju naše vasi na bolj smotrno gospodarjenje, za dviganje življenjske ravni na vasi in kulture. Delo. ki so ga doslej opravile KZ je nedvomno veliko, zlasti v zadnjem poletju. Toda to je le del aktivnosti KZ, ki morajo razširiti svojo delovanje tudi na ostale panoge kmetijske produkcije Nepravilno bi bilo vzeti KZ kot navadno trgovsko podjetje, ki se bavl samo z odkupom In ev. razprodajo nekaterih predmetov. Cesto se pojavlja, da se nekateri voditelji zadrug pritožujejo, da KZ nima kaj delati, ker nima kaj kupiti in prodati. Naše KZ morajo preiti k organiziranju posebnih pospeševalnih odsekov v okviru KZ. Tako je potrebno, da začno takoj snovati strojne odseke, ki bodo skrbeli za nabavo strojev, ki bodo na uporabo članom, skrbeli za popravilo teh itd. Nadalje je organiziranje dobre semenske službe predpogoj za razvoj naprednega kmetijstva. Prav tako je vzgoja in odbira plemenske živine ter vzgoja dobrih plemenjakov, kakor tudi organiziranje veterinarskih ambulant in priročnih lekarn neobhodno potrebno in stvar, ki jo na vasi lahko reši samo KZ z dobrim živinorejskim odsekom. Nadalje je dobro, da ima vsaka zadruga svojo zadružno ekonomijo, bodisi skupne pašnike, senožeti za pridelovanje krme za zadružno plemensko živino, ali zadružno drevesnico, trsni-co, ali polje za predelavo in razmnoževanje setneh. KZ se morajo lotiti tudi drugih del, kot so melioracije (primer Sičole, Ankaran itd.) osuševanje namakanje itd. organizirati umetne valilnice, zlasti ko je lansko leto kokošja bolezen močno prizadela našo rejo kokoši Organizirati nadalje obrtne delavnice za potrebe svojega članstva in razna mala predelovatha podjetja, graditi zadružne vinske kleti, večja skladišča za odkup pridelkov. Razume se, da bodo take zadruge tud! odkupovale in dobavljale kmečke pridelke in potrebe neposredno, kot to deloma že delajo. Tako do postala tudi trgovina KZ važen faktor pri razvoju kmetijstva. Naravno je, da bo te naloge lahko izvrševala zadruga le tam, kjer bo vse delo postavljeno na široko množično bazo, kjer bodo sodelovali vsi delovni kmetje ljudje na Vasi, ob polni pomoči KLO. Pri vsem tem pa bodo igrali veliko vlogo zadružni domovi, ki bodo središče kulturno prosvetnega dela na vasi, za dviganje kulture, za pridobivanje potrebnega znanja in kulturnih dobrin, ki jih prej naš kmečki človek ni bil deležen. Zato je potrebno, da se povsod Začne razpravljati o gradnji zadružnih domov, ki naj bi se postavili še pfed potekom prihodnjega leta vsaj v okviru vsakega KLO. Pripravljanje materiala in načrtov in nabiranje sredstev se lahko vrši tudi v zimskem času, na spomlad pa spraviti dom pod streho, kakor se pravi. Dosedanje izkušnje učijo, da Je spričo takega delovnega poleta In požrtvovalnosti mogoče to storiti. Tudi ZPZ se bo morala razbremeniti v glavnem operativnih grosistični poslov, če se bo hotela Usposobili za pravilno vodstvo zadrug, da jih uvede v pravilno poslovanjo in V načrtno gospodarstvo s potrebnimi navodili in nasveti. Postati mora nekak funkcionalni vodja KZ, organizirati si dober načrtni odsek ln operativno evidenco, vršiti inštruktorstvo v vodstvu, v trgovini, revizije knjigovodstva in skrbeti za vzgojo zadružnih kadrov. To so na kratko neposredne naloge, ki bodo Omogočile nadaljnji razvoj KZ. To bomo dosegli, če bomo s polno odgovornostjo in z vsemi silami podpirali naše zadružništvo, ki bo tako omogočilo našim delovnim kmetom, da dvignejo vas na višjo stopnjo naprednega go-Sporastva. Poleg ureditve zadružništva je treba spraviti v našo vas tudi električno energio, brez katere si ne moremo predstavljati naprednega gospodarstva. To je naloga naših komunalnih oddel kov in odsekov. Pri tem pa morajo s pripravljalni delom pomagati prlza dete vasi. Stvar oblasti je, da ukrene vse potrebno, da se uredi tudi s formalne plati ter vprašanje investicij Sicer se pogajanja vrše že dalj časa in se bodo morala tudi uspešno zaključiti. Ko poteka prvo leto bolj sistematičnega gospodarjenja in ko smo sl nabra 11 nekoliko Izkušenj, je treba resno misliti na Izdelavo podrobnejšega gospodarskega načrta za leto 1949. Načrti se bodo izdelovali od spodaj upošte- vajoč vse produkcijske sile in zmogljivosti, Istočasno bo treba omogočiti zla- TRŽA8KI DIV EVNIK 12 SINDIKALNE BELEŽNICE Slavka državnih nameščencev Predlog pogodbe za obrtniške delavce * Sporazum v konopljarni - Polurna stavka v tovarni testenin Zveza Enotnih sindikatoi* za kovinarske delavce javlja, da so 19. t. m. poslali Združenju obrtnikov — skupini mehaničnih delavcev vlogo, v kateri zahtevajo, da bi se pričela pogajanja v zvezi z normativno pogodbo za kategorijo obrtnikov, V katero so Vključeni tudi kovinarski delavci, ki delajo z mahj kot desetimi uslužbenci. Osnova pogodbe je prav tista, ki so jo podpisali za kovinarske delavce. * * * Po precej dolgih pogajanjih je bil končno dosežen Sporazum za uslužbence tržaške konopljarne. 18. t. m. so se na sedežu Utada delo končala pogajanja med sindikalnimi organizacijami in vodstvom konopljarne, ki so se vlekla že nekaj mesecev in so bila neko-likokrat tudi že prekinjena. Precej težav je bilo, preden so se zainteresirane stranke lahko sporazumele. Končno so sklenile kompromis, ki predvideva izplačevanje nagrade za produktivno delo, katero bodo prejemali vsi uslužbenci, ki bodo razdeljeni po svojem delu in položaju v službi na tri skupine. Tovarniški odbor je med > drugim zahteval pri teh pogajanjih, da bi se uvedlo v tovarni akordno delo; toda vodstvo konopljarne je trdno vztrajalo pri svojem stališču ter ni hotelo popustiti. Zato ni prišlo do sporazuma v tej točki. Da bi našli rejitev vseh teh vprašanje ter da bi končno prišlo do tako zaželenega sporazuma, so predstavniki delavcev predlagali uvedbo delovne nagrade, katero je vodstvo po dolgih razgovorih in neštetih sejah vendarle sprejelo. To nagrado so pričeli razdeljevati uslužbencem 20. t. m., le če bo ena izmed prizadetih strank najmanj štiri tedne prej javila, da pogodbo razveljavlja, ne bo imela ta uredba nobene veljave več. * * * V soboto je bila v tovarni testenin polurna stavka. Delavci te tovarhe so namreč zahtevali, da bi jim vodstvo nakazalo delovno nagrado ter so določili rok za odgovor do 18. t. m. Vodstvo pa do tega dne ni odgovorilo, temveč je javilo, da bo dalo v-zvezi s tem Vprašanjem svoj odgovor šele 28. t. m. * * * Danes so pričeli stavkati državni uslužbenci, ki so zahtevali povišanje plač. Tržaški železničarji, vključeni v italijanskih sindikatih, so sklenili, da bodo pričeli S stavko ob 7.50, ki bo trajala do 10. Če pa ne bodo do te ure odgovorne oblasti ugodile njihovim zahtevam, se bo lahko ta stavka še podaljšala. S 24-umo stavko so pričeli danes tudi poštni in telegrafski uslužben- ci. Stavka se bo končala danes ob 24 uri. V 24-urno stavko pa so stopili tudi srednješolski učitelji. Tudi njihova stavka se bo končala danes opolnoči. * 4= * Upravni svet Zadruge za kurivo poziva vse svoje člane, da se udeležijo glavne skupščine, ki bo dne 26. t. m. ob 9 na sedežu v ul. delle Milizie 19. Na skupščini, kjer bodo obravnavali najbolj pereča vprašanje, je na sporedu sledeče: 1) spremembe in pristavki v notranjem pravilniku; 2) razno. * * sS Zveza enotnih sindikatov za trgovske uslužbence je sklicala Včeraj zvečer glavno skupščino, na katero je povabila vse uslužbence trgovskih podjetij, da bi razpravljali o zadržanju Združenja trgovcev, ki nočejo uvideti, v kakšnem težkem položaju se danes nahajajo ti delavci ter nočejo kljub vsem pogajanjem podpisati normativne pogodbe za te delavce. Ogorčeni protesti vsega tržaškega prebivalstva xaradi povišanja cen življenjskim potrebščinam Delavci tovarne ILVA poslali vojaški upravi protestno pismo S prvim oktobrom bodo cene Iživljenjskim potrebščinam povišane — ta misel leži danes na Tržačanih kot mora; izgledi za bodočnost so res zelo težki. Kdo bo lahko izhajal? Kd.o bi lahko s svojimi mesečnimi prejemki kril vse izdatke, ki se bodo prav zaradi tega povišanja Cen še bolj povečali? Zadnje informacije iz centralnega statističnega zavoda natn kažejo, da so se cene v zadnjih štirinajstih dneh Zelo zvišale. Se sedaj si ne vemo kako razlagati to nenadno povišanje cefl. So torej to prve posledice dobrot Marshallovega načrta? Vrednost lire na črni borzi iz dneva v dan pada, stalno pa se dviga cena zlatu. To se pravi, da se bodo v prihodnjih mesecih podražile ce, ne tudi raznim drugim produktom. Zato je pa Upravičeno ogorčenje prebivalcev Tržaškega ozemlja, ki pošiljalo dnevno proteste vojaški Upravi ter zahtevajo, da prekliče ta ukrep. Vsakdo se danes zaveda resnosti tega problema. Mimo lahko trdimo, da se plače in mezde delavcev hiso dvigale vzporedno s cenami. Nasprotno; Medtem ko so se cene Slava padhrn ..NaiplemenilejSi vojski na svetu" Leto 1944 je bilo nadvse pomembno za razvoj narodno osvobodilne borbe v Trstu. Temu primerno so odgovarjali tudi naci-fašisti, ki so v opomin in v svarilo obsodili najprej 72 talcev na Opčinah, pozneje talce na ul. Ghega, in BI. septembra 1944 je posebno sodišče Višjega komisariata za Jadransko Primorje obsodilo na smrt 19 borcev anlifa- Med njegovo odsolnosljo so ga olupili za 200 tisoč lir sti večjim centrom, kot so obalna mesta, da si Izdelajo načrt Za ražna dela za skupno korist prebivalstva. To bo tudi služilo za mobilizacijo prebivalstva teh mest, ki 5e ni Vložilo svojih naporov pri graditvi lepše bodočnosti. To bo tudi preizkušnja za vsakega posameznika, koliko sme pričakovati od dela skupnosti, pri katerem ni sode loval. Našteli bi lahko še vrsto drugih del, turizem, gostinstvo, obrtniltvo, ribarstvo, gradnje Itd.; toda dotakniti se hočemo naših obrtnikov Znano Je, da Je obrtništvo v večjih centrih zelo razvito in visoko kvalificirano. Toda to obrtništvo je organizirano na primitivni podlagi brez vsakega načrta in smotrnosti. Zato le potrebno, da se poišče primerna oblika organizacije, ki bo dala možnost docela izkoristiti to važno vejo gospodarstva, jo vključiti v splošni gospodarski načrt ter omogočiti racionalnejšo izrabo sil in sredstev ter bo dala možnost kontrole nad produkcijo. Kot vidite, tovariši, stoje pred nami danes velike naloge. V tem poročilu so le bežno navedane In Se zdaieka ne vse, ki so nič manj važne od omejenih, kot Je finančno poslovanje. Te naloge bomo lahko izvršili samo v čvrsti povezanosti med seboj t. j. s pomočjo dobrega poslovanj« oblastnih organov In z vso podporo naše SIAU. Prepričani smo, da se bo ob samem izvajanju omenjenih dei naša organizacija neprestano krepila. Sla bo v globino kot v širino. Vedno novi In novi demokratično misleči ljudje se bodo približevali naši fronti na polju obnove in izgradnje. Vedno čvršče bo postajalo zaupanje v silo našega gibanja, v ljudsko oblast tudi s strani onih, ki so morda še pred nadavnlm z nezaupanjem gledali v nas in v naše ustvarjalne sile. Ble mislimo tu na one, zakrknjene zaostale elemente, ki niso nikdar ničesar razumeli In tudi danes ne morejo razumeti naši stvarnosti. Ti so obsojeni na propast, ker v njih ni življenja. Ne more biti dvoma, da se bo o pravilnem delovanju in mobilizaciji množic na konkretnih de lih, na katerih so zainteresirani, naša organizacija StAU razširila tudi v mestih, pritegnila večino Italijanskega prebivalstva v splošno dobrobit tn za dovoljstvo vsega demokratičnega prebivalstva mesta in vasi. Take morajo biti perspektive na šega dela, ki izhajajo Iz doseženih uspehov. Nedvomno Je SIAU igrala pri naših uspehih veliko vlogo in tudi opravila svojo dolžnost. To dokazuje v sedanjem tekmovahju pri ob novltvenih delih. O teh uspehih bo govora v diskusiji In ne bomo tu govorili. Govorili smo o delu in navedli ne kaj številk. To je pa tudi najboljša analiza političnega položaja, o k;*-terem Je Imelo namen govoriti to poročilo. Naj trobi Vldali in njegovi trabanti v rog CLN o terorju v coni B, pomanjkanu in anarhiji, naj kleve-tajp In slepijo nepoučene ljudi, ki nimajo možnosti spoznati dejanskega stanja, naj v svoji onemoglosti tuli ker mu ni uspelo, da bi na naših tleh razbil našo enotnost in ljudske obla-sti. Ml bomo na naših tleh z dejanji utrjevali mednarodno antilmperiall stično fronto in s tem dokazovali svojo zvestobo SZ in tov. Stalinu. Od 4. pa do 14. t. m. je bil gospod Signori Ivan odsoten Iz Trsta. Med tem časom je njegovo stanovanje v ulici Plccardi 00 kajpada ostalo prazno. No, prihod lastnika pa ni bil nič kaj vesel. Med tem časom so mu tatovi nekako očistili stanovanje in podstrejše. Lastnik je tatvino javil policiji, ki je napravila zapisnik pogrešanih predmetov. Po tem zapisniku manjkajo 4 nove volnene odeje, znamke Zegna, dalje tri odeje druge kakovosti, nekaj zavojev nove volne, dve rjavi delovni obleki (tuti), en krznen plašč iz jagnjetine in še druge regi, ki so bile spravljene v podstrešju lastnikovega stanovanja. Skupna škoda, ki jo je tako utrpel nič hudega sluteči gospod Signori, znaša po policijskem poročilu okrog 200 tisoč lir. Seveda je policija Že začela preiskovati zadevo. in ga odpeljali na policijo, so ugotovili, da je mornar L. Kashfflet z ameriške tovorne ladje «Nether-land Yictory». Mož je povedal, da je njegova ladja že odplula, medtem ko je on spal. Zadeva se je bržkone i takole zgodila. Mornar se je močno vinjen vračal na ladjo, ki se je že pripravljala, da odpluje. Ker pa je bil mož preveč pijan in ni stal niti več ne nogah, se je zrušil na Lloydovem stopnišču in tam zaspal. Policija je mornarja izročila zavezniškim oblastem. S mesecev jeCe ker Je izmikal bankovce Okrožno sodišče je včeraj dopoldne obsodilo na 9 mesecev ječe nekega Karla Viana. Ta je bil ob' tolen, da je izmaknil nekaj ban kovcev. To se je zgodilo v barU Oianni v ulici Giulia, Tu Se je ob' toženec smukal okrog skupine gostov, k iso si krajžali čas z igranjem biljarda. Enemu Izmed gostov Je Viana izmaknil iz žepa bankovce in jih nato spustil na tla. Medtem ko je včeraj državni tožilec predla gal zaporno kazen v višini enega leta, je zagovornih predlagal opro stitev, češ da obtoženec ni imel namena, da bi kradel. Tank se zaletel v Topolino Včeraj opoldne je po mestu vozil angleški vojaški tovorni avto, do' ločen za reševanje pokvarjenih prevoznih sredstev. Za seboj pa je vlekel manjši angleški tank, ki je bil pokvarje, Na trgu Liberta pa se je slednji na gladkem cestnem tlaku tako neesrečno zasukal, da je svojim zadnjim delom oplazil osebni avto znamke Topolino, t katerem je bil njegov lastnik Cah logna Mafaldo, iz ulice Universita 10. K sreči pa Je samo avtomobilček odnesel le manjše poškodbe na prednji strani pri blatnikih. Šofer pa je odnesel celo kožo celo brez najmanjših prask- M ia dolonaie cen okradei Neznani uzmoVičl se ne vtlhotap ljajo samo v zasebna stanovanja pač pa radi pogledajo tudi v ura' de, ali je kaj takega, s katerim bi se kaj zaslužilo. Včeraj se je nekaj podobnega pripetilo na Uradu za določevanje, cen v ulici del Teatro št. 2. Tu so obiskali pisan no gospoda Ruggera Semenizze ravnatelja tega urada. Med tem ko je bil ta odsoen, so neznanci vdrli s ponarejenimi ključi v njegovo pisarno. S seboj so možje odnesli dva pisalna stroja znamke Olivetti vredrta okrog 100 tisoč lir. Ravna telj je tatvino prijavil policiji, ki Je začela voditi preiskavo za nežna nimi tiči. Mornar, ki je zamudil svojo ladjo Pfedsthočnjim je policijska pa trola Emergenza bila na svojem rednem obhodu. Na stopnišču Lloydove palače šo službujoči policisti opazili na tleh zleknjenega in spečega moža, ki je bil kajpada vinjen. Ko so brezdomca dvignili POSTNE ZNAMKE IZDANE OB FILATELISTIČNEM KONGRESU OSTANEJO 9E NAPREJ V VELJAVI Višje ravnateljstvo žaške pošte javlja, da bodo frankovne znamke po 8, 10 in 30 lir z napisom AMG-PTT Trst, ki so bile ob filatelističnem kongresu pretiskane S poštnim rogom in z oznako 1948, so ostale še naprej v veljavi do 31. decembra t. 1., isto tako ostanejo v veljavi do tega dne tudi letalske znamke po 10, 25 in 50 lir pretiskane s poštnim rogom ln označbo 1940, šistov, po večini Istranov iz slovenske in hrvatske Istre. 21. septembra 1944 je prinesel «Picco!o» na vidnem mestu imena Poropata Ivana, Oblaka Ivana, Štruklja Franca, Žvoklja Jožefa, Forza Jožefa, Bambiča Jožefa, Simčiča Radoslava, Rajca Jožefa, Širco Alojza, Rožiča Dominika, Jurčiča Ludvika, Žerjala Bruna, Randiča Emila, Prospera Jožefa, Kolariča Natalija, Milivoja Bruna, Cenedese Angela, Rose Albina, Pecha Karla s kratko obrazložitvijo, da so bili obsojeni na smrt zaradi sabotažnih dajanj in protinemškega delovanja. Pod imeni 19 borcev je bilo tudi povedano, da so bile obsodbe že izvršene isto jutro navsezgodaj, Obsojeni, od katerih so bili nekateri ubiti že nekaj dni prej, so bili namreč obdolženi napada na poslopje «Piccolo» in na postajo pi'i Sv. Andreju. Dan na dan so se vršile v Trstu velike sabotažne akcije in Nemci in fašisti niso imeti več miru niti pod zaščito tankov in topov in bunkerjev, ki so jih napravili na vsaki ul\ci, pred partizani in terenskimi organizacijami, ki so kljub velikim pirovalam in nasilju vedno bolj naraščale. Tudi ta množična obsodba je služita , Nemcem kot opravičilo, da so lahko ponovno izvršili nasilje nad demokratičnim prebivalstvom. Tudi danes, ko je večji del Primorske in Istre združen z jugoslovanskimi narodi in smo morali Tržačani spi-ejeti za ceno miru Svobodno tržaško ozemlje, se spominjamo s hvaležnostjo teh junakov, ki so s svojo smrtjo doprinesli svoj delež k zmagi demokracije v svetu in za osvoboditev svoje zemlje, izpod okupatorjev. Njihov vzgled nam bo spodbu-\ da v naši nadaljnji borbi. Fizkuftura. m w* NOGOMET Italijansko državno prvenstvo V nedeljo so se pomerile italijanske nogometne enajstorice. Lanski prvak Torino je sicer odločno pregazil Pro Patrlo, vendar pa ni enajsterica pokazala tiste stare uglajene enote. Juven-tus je bila v prvem polčasu skoroda enak nasprotnik Lazia, vendar je slednji med igro počasi začel popuščati, dokler ni popolnoma podlegel. Milan Je od začetka do konca prevladoval nad enajsterico iz Barija. Triestlna pa Je začela naravnost slabo. Vsa mnenja so sl združena v tem, da so igralci slabo igrali iz psiholoških razlogov. Vzrok naj bi bila kriza v Trlestlni. Edini go) za Trieštino je bil Trevisa-nov takoj na začetku tekme, zatem pa je v drugem polčasu sledil poraz. Rezultati so sledeči: Milan-*Bari Roma-Bologna Palei*mo-«Florentina »Genoa-P&aova »Inter-Sampdoria Juventus-«Lazio Modena-«Llvorno »Lucchese-Trlestina »Novara-Atalantg *Torlno-Pro Patria Klasifikacijska lestvica 110 0 4 zastopali Mitič, Milojkovlč. Palad®, Branovič ln Jugoslavija pojde na evropsko prvenstvo odbojke. 24. septembra se bo začel v Rimu turnir za evropsko prvenstvo v odbojki. Na tem turnirju bo sodelovala tudi reprezentanca Jugoslavije (moški), ki je na nedavnem evropskem šsmpionatu v Sofiji zasedla drugo mesto. OPOZORILO NOGOMETNIM DRUŠTVOM 2-0 2-1 3-1 7-1 4-2 4-2 0-0 3-1 2-0 4-i Juventus Palermo Milan Novara Genoa Torino Lucchese Inter Roma Livorno Modena Bologna Bampdorla Trlestina Pro Patria Padova Atalanta Bari Fiorentina Lazio ZDTV nogometni odsek vabi vsa včlanjena nogometna društva, naj pošljejo dne 21. t. m. ob 19 po enega delegata na sedež v ulico Machiavelli St. 13-11, kjer bo zborovanje za vsa društva. Ker je sestanek važen, naj nihče ne manjka. PISMA NAŠIH CITATELJEV Gospod urednik! nMessaggero Veneton napada v članku nltalijanski vojaki v Rusiji« (15. sept.) Sovjetsko zvezo, češ da je sovjetska vlada v svoji noti glede usode italijanske vojske na Donu žalila ugled italijanskega vojaka V svetu in ne more prenesti niti tega, da italijanska vlada odlikuje te svoje junaške borce. Italijanski vojaki ne zaslužijo tega sramotenja, sko vendar vsi Vedo, da so najplemenitejši na svetu«. V isti sapi čldn-kar popisuje na podlagi uradnega poročila povetjništva 5. alpinskega polka, kakšne uspehe so imeli italijanski vojaki na Donu in kako bedno so zaključili ta svoj zmagoslavni pohod V Rusijo, ko sta jih januarja 1943 stisnila sovjetska vojska in mraz. List odreka Višinskemu pravico, da bi dajal italijanski vojski lekcije o vojaški časti, usaj so italijanski al-pini s svojo krvjo izpisali Strani požrivovanja in slave, vrednih najboljših vojakov na svetu«. G. uredrnkl Sovjetska zveza, njen tisk in njeni predstavniki so dovolj močni in ne potrebujejo naših skromnih prispevkov k obrambi resnice glede usode italijanske vojske v RUsiji. Že iz samih poročil italijanske komande se jasno vidi, da jo je v Rusiji doletela enaka usoda — seveda v manjšem obsegu, saj je bilo tam Italijanov samo okoli 100.000 — kakor Napoleonovo vojsko. Novejša zgodovina tudi uči, da se napadalne vojske, ki vdirajo na tuje ozemlje, navadno ne vračajo z lovorikami! Kljub temu se oglašam k besedi, Gre namreč za usodo italijanskih alpinov, ki So pripadali k istim formacijam, ki so v času narodno-oevobodilne borbe divjale po Vipavskem morda še bolj kruto kakor nemške in iz strahopetnosti pobijale mirne vaščane, Nazadnje so se naši ljudje na vasi bol j bali arastrellamentovs teh nnajplemenitejših vojakov» kakor represalij s strani samih Nemcev! dvignile najmanj 50 krat tako visoko, so dosegle plače v nekaterih primerih komaj 38 kratno višino ■ v mnogih celo te ne. To se pravi, da delavec že do sedaj ni mogel popolnoma kriti vseh svojih izdatkov, ali pa jih je moral omejiti res na najnujnejše. Kako pa bodo živeli sedaj, ko se nam obetajo tako visoka povišanja cen? Položaj delavCeV, uradnikov in vseh ostalih, ki So Za Svoje požrtvovalno iti vestno delo tako slabo plačani, je res zelo kritičen. In tega bi se morale zavedati tudi vojaške oblasti. In kakšen je šele položaj brezposelnih in upokojencev? Ali si lahko predstavljate, da bo lahko živel upokojenec, ki prejema da ali ne 2000 do 2000, 3000 lir pokojnine prejemajo že Zelo redki, in ali bo lahko kril stroške za nakup vsaj najpotrebnejših življettskih potrebščin? Kakšni so pa izgledi brezposelnega delavca, ki mora vzdrževati družino? Ali bo ta lahko preskrbel sebi in svoji družini, kar nujno Za življenje potrebujejo? Delavci tovarne ILVA se ogorčeni zaradi Ukaza o povišanju cen življenjskim potrebščinam obračajo na vojaško upravo z zdhtevo, da ta prekliče svoj ukaz. Ce hoče vojaška uprava p-epn-e-čiti, da bi nastopila še večja beda, kateri bi nujno sledile še razne posledice, ne sme dovoliti, da bi zaradi višanja cen življenjskim po trebščinam postale razmere tržaškega prebivalstva še težje. Zaradi zgoraj navedenih vzrokov zahtevajo delavci te tovarne, da pi-ekliče vojaška uprava ta ukaz ter da skliče predstavnike sindikalnih organizacij, s katerimi naj prouči položaj ter najde temu problemu najboljšo rešitev. so bil odpuščeni i. -c,-t. 1. naj se obrnejo na sindikate, bodo dobili pojasnila glede nove mativfte pogodbe. . -e Opozorilo pekom. Opozarjamo peke, da je «Unit& operaia» 00 PRESKRBA Delitev olja in maščob. Sepral jav- da danes 21. t. m. začno deliti na lja, da danes zi. i. ■■■• v ,ivii- odrezke V in VI «olje» sedanj« živu ske nakaznice. Prav tako dobes trošnikl v mestu in na 400 gr maščob na osebo m Sicer odrezke V in VI «maščobe». g. Delitev se bo končala 30. t.th. std bo oljčno olje po 450 Ut’ > mast pa po 160 lir kg. Na poM*«*) bo olje po 452 lir liter, mast p 162 lir gk. OD DANES NAPREJ CRN KRUH ^ Sepral javlja, da dobo od danes"a‘ prej začeli deliti kruh iz 80 kruši moke. ENOTNI SINDIKATI Kovinska stroka. Vsi kovinar^'rifu z dela po 1. *flf .. t. m. objavila besedilo nove delovne stopil® pogodbe za peke. Pogodba je v veljavo 1. avgusta t. 1. j. Prehrambena stroka. Danes 21- • m. ob 17.30 se bo sestal upravni bor te stroke. V sredo 22. t. m- . 19.30 Se bo sestal upravni svet te str ke. V četrtek 23. t. m. ob 19.30 Se sestal upravni svet mesarjev. Mešana stroka. Nocoj ob 19.30 se sestal upravni svet na sedežU. Posvetovalna komisija uradnikov t dustrijske stroke. Nocoj ob 20 se bo sestala posvetovalna komisija v Imbrlani 5. ulici PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO »S. JEN* ol> KOa priredi v četrtek 23. t. 20.30 v prostorih »Kraljič« klili* večer. Sodelovali bodo v »Veseli ^ceni« člani Igralskega osebja naš« gledališča. Cisti dobiček je name*)« za zgraditev novega gledališča. IZLETI IZLETI PDT. Planinsko društvo _ oktohi Kora® «ra Trstu priredi v nedeljo dne 3. oktoD«* izlet v Brda na trgatev in na nad Kanalom. Odhod 12 ul. F. ob 6. Vpisovanje vsak dan v «*• ^ Filzi 10-1 od 17 da 19, in v Rojan“ 20. t. m. IZDAJANJE POTRDIL ZA VPISOVANJE V OSNOVNE SOLE Opozarjamr starše šoloobveznih otrok, da So na mestnem higienskem in zdravstvenem uradu začeli izdajati potrdila o cepljenju proti kozam in davici ter potrdila o zdravstvenem stanju očes, Vsa ta potrdila so potrebna za vpisovanje otrok v osnovne šdie, Ta potrdila izdajajo vsak dan od 9 do li, dopoldne v sobi št, 5 na higienskem uradu (vhod iz ulice Duca d’Aosta). Onim, Ki že imajo tovrstna potrdila, ni treba, dp bi si jih nabavljali nova Vsi prizadeti so naprošeni, naj si čimprej nabavijo potrdila in naj ne čakajo do zadnjega dne. IIII RADIO !!lll 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45_ Napoved časa in poročila. _ J Reproducirana glasba. 12.00. Novi s 12.10. Iz glasbene zakladnice rom«|ia. kov. ‘ 12.45. Napoved časa ln P°[°,|eV, 13.00. Pesmi slovenskih skladatelj . 13.30, Salonski orkestri. 14.00. Porfž5o, 14.15] Dnevni pregled tiska, D',| Plesna glasba. 18.00. Angleški ItO* g skladatelji. 18.40. Dunajski va« [ 19.00. Človek in priroda. 19.45. koncert sopranistke Otte Ondine. ' Napoved časa in poročila. 20.00. J* virske skladbe francoskih skladteiJ 20.30. Moja zemlja. 20.45. Pestra1 ba. 21.00. Slušna igra. 21.30. glasba. 22.00. Josef Suk: Godalni tet (Lb). 22.3. Plesna glasba. 23.15- 1_ poved časa in poročila. 23.30. Kaj nudi jutrišnji spored. 23.35. Polno glasba. 24.00.-Zaključek. Več splošno kmetijskih tečajev Strokovni tečaji za vrtnarstvo ln kmalu po sklenitvi miru je mnogo prav teh «nejplemenitej-ših vitezov» ? mirno dušo prišlo na Vipavsko, in sicer na dobro plačano delo za obnovo. L. T. ALI Sl ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«! TU ume kmat&he knjige VATROSLAV JAGICi IZBRANI KRAJŠI SPISI Fizkuiturni dan na Proseku Ob priliki tretjega flzkulturnega dne je športno društvo «Rlnaldi» organiziralo kolesarsko dirko na progi Bar-kovlje, Sesljan, Devin, Sesljan, Prosek, Opčine, Bazovica, Faccanoni, Opčine, Prosek, kjer je bii tudi cilj. Dirke se je udeležilo 49 kolesarjev. Prvi je prispel na cilj Rebula. 2.) Sosič. 3.) Čok. 4.) Fontanot. 5.) Rlnaldi. 8.) Raimondl. 7.) Vrabec. 8.) Mozetič. 9.) Ivančič. 10.) Lussa. 11.) Zanolla. 12.) Tomadin 13.) Badini 14.) Česen. 15.) Ussai. 16.) Barolj. 17.) Dapretto. DROBNE ZANIMIVOSTI Jugoslovani bodo sodelovali na teni. Šltem turnirju v Sviči, Fizkulturna zveza Jugoslavije Je sprejela povabilo švicarskega teniškega kluba »Lldo« iz Lugana, kj«r bodo igrali jugoslovanski teniški Igralci na mednarodnem turnirju, ki bo od 27 septembra do 3. oktobra v Luganu, 'Jugoslavijo bodo Gostovanje avstrijskih nogometašev v Jugoslaviji V dneh 3. in 5. oktobra bodo prvič Po psvodobitvi nastopili v Jugoslaviji avstrijski nogometaši, ki so imeli v zaclnjem času več lepih uspehov. Njihova državna geprezentanca je letos premagala Italija. Češkoslovaško, Švico, Dansko in Turčijo, avstrijska nogometna moštva pa so z uspehom igrala po Evropi, v Mali Aziji, E-giptu, Severni Afriki in drugod. Nogometna zveza Avstrije smatra srečanje v Beogradu za Zelo važno, zato se ie ni odločila, kate. ro moštvo naj bi Igralo v Jugoslaviji, da bo najdostojneje zastopalo avstrijski nogomet. V poštev prihajajo Rapid. Austria in Wienna. V avstrijskih Športnih krogih prevladuje mnenje, da bi dunajski Rapid najuspešneje opravil to nalogo. V tej knjigi, ki jo je letos izdala Matica Hrvatska, je Miho vil Kom-bot Zbrat, uredil in deloma prevedel iz tujih jezikov krajše spise tega hrvatskega esejista in kritika, ki jt bil sodobnik znanega romanopisca Avgusta Senoe in zadnji od onih slavnih slavistov, ki so od Dobrovskega dalje v preteklem stoletju dali vsebino in smer slovanski filologiji, da je postala enakovredna romanistiki \n germanistiki v sklopu evropske filologije. Delo je obširno, saj ima 640 strani v veliki osmerki in se deli v dva dela. V prvem: razprave in članki, obsega spise iz slovstvene zgodovine, dočim je v drugem de-lu, ki nosi naslov: Prikazi in ocene, zbrano krajSe esejistično in kritično delo pisateljev Cena vezani knjigi je 250 div RANKO MARINKOVIČ: PROZE V lični vezani knjigi je na 340 straneh izdala Matica Hrvatska zbirko proze hrvatskega pisatelja Ranka Marinkoviča. Prva, Črički in bobni, je pesem v prozi in je razdeljena na pet delov. Sledi drama v treh dejanjih Albatros ter novele: Zaspana kronika, Sokratovo ponižanje, Balkon, Niti bratje niti rojaki, in pa Božje oko. Cena v platno vezani knjigi je 110 din. L. N. TOLSTOJ: VSTAJENJE Tretja knjlpa iste založbe je prevod znanega Tolstojevega romana «Vstajenje», ki ga je prevedel v hrvaščino lsa Velikanovič. Tudi ta knjiga je vezana, ima 415 strani in stane 85 din. Včeraj zjutraj ob 10 je bila na sedežu pokrajinskega združenja za tehnično izobrazbo seja, katere su se Udeležili poleg strokovnjakov Za kmetiška vprašanja tudi predstavniki strokovne Kmetiške zveze e-notnih Sindikatov, na kateri so obravnavali vprašanje strokovnih tečajev za vrtnarje in cvetličarje, katere misli organizirati to združenje V šolskem letu 1948—49. Združenje za tehnično izobrazbo je predložilo svoj program, po katerem bi se naj vršili ti tečaji. Tako bi se obravnavali na teh tečajih predmeti splošne Izobrazbe, t. j. trgovska korespondenca in praktično knjigovodstvo. Poleg tega tehnična vrašanja in sicer osnovna načela za vrtnarsko panogo, tako n. pr. rastlinstvo, načini pridobivanja semen, razne bolezni rastlin, škodljivci rastlin itd. Kmetijska strokovna zveza je že pred enim letom predlagala pristojnim činiteljem, da naj bi organizirali večerne strokovne tečaje za vse panoge kmetijstva. Od tega predloga, ki je bil gotovo prepotreben, bi imeli korist vsi kmetovalci, saj je znano, da je naše kmečko prebivalstvo v strokovnem pogledu silno na nizki stopnji. Naravnost čudno se nam zatorej zdi, da je pokrajinsko združenje za tehnično izobrazbo smatralo za potrebno,' da priredi najprej tečaje za vrtnarstvo in cvetličarstvo, ko je vendar te vrste delavcev na Tržaškem ozemlju sflno malo in so po večini zaposleni le v dveh tržaških podjetjih German in Gerll. To pa ni na-zudnje nič čudnega, ker so ti delavci izmed vseh ostalih panog naj-slahše plačane delovne moči, saj im« specializiran strokovnjak na dan največ 850 lir in je v Istem podjetju že zaposlen nad trideset let. Kolikor smo poučeni pa je zlasti v zadnjem času število vrtnarjev in cvetličarjev silno padlo in so številni zasebni vrtovi bl‘ez vrtnarjev in cvetličarjev ter jih je zelo težko dobiti, ker gredo raje delat na cesto. Nekatere sicer veže na cvetlice prava ljubezen do narave in umetniški čut, ki se je v njih spričo dolgoletnega dela zelo razvil ter silno težko zapustijo svoje delo, kljub temu da jo zvezano velikokrat tudi 1 materialno žrtvijo. Na eni strani moramo sicer pozdraviti to pobudo Za prlrejevanje raznih stiokovnih tečajev vendar pa bi hoteli opozoriti na to, da bi bili v tržaški okolici predvsem potrebni splošno izobraževalni kmetijski tečaji, ker na našem ozem- jarstvo in itd. ter bi naie lju nimamo velikih posestev, kjer bi se gojile različne kulture, da bi bilh zaradi tega potrebna enostranska izobrazba te ali one vrste kmetijske stroke. Pač pa bi bilo zlasti v tem času silno potrebno, da bi se v večjih okoliških krajih kot na primer v Bazovici, na Opčinah, v Nabrežini, v Dolini In za Trst na Kolonkovcu organizirali večerni tečaji za vinogradništvo, sad- živinorejo, travni!^ male in sre posestnijke ter kolone seznanili di s splošnimi vprašanji, ki e, če jo splošne izobrazbe našega K ta in najemnika. Prav tako bi , tudi nadalje potreba V na^reijlt skem okraju, da bi seznaIabo prizadete kmete po toči z uP° n*) koncentriranega mošta, ko^k^]]8jo in kako naj ga kmetje uporal— za izboljšanje kakovosti vlna'.-da slimo, da bi tudi v tem -načrtnost pri delu koristiti in to predvsem nBS kmetu. V nedeljo je bil UudsKl vrt-pasji vrt Predstavniki vseh vrst in s.f> oblasti niso imeli te dni mlC ^ preveč počitka. Tekati je bilo v sem in tja. Tu je bila otvo ^ (uradna) tržaškega velesejma, ^ zopet se je začel mednarodni . ... -,1__11__..v-o nri Lar gres Za zdravljenje raka, Prjrg[;gjU. so uradno odprli novo =■*- nj. V nedeljo pa je bilo prireditev^ ravnost na pretek. Pri vsenl pa ne smemo pozabiti na ^ stavo psov, ki je mobilizirala boljšo družbo gospa, g°sPodife”iiii> tudi marsikaterega gospoda; ^^jjji v nedeljo videli, kako so svoje štirinožne ljubljence v ~ je skl vrt, ki je bil ta dan dol1’ za pse, medtem ko je bil vstop skoroda prepovedan. 30 didatov se je borilo za prvo do. Med njimi je bilo vseh v pasem, katerih imen prav za ^ niti ne poznamo, prav ta^° vrsl njihovih posebnosti, razen če 0,11 ■■ 008“ -c)B qaj po arapniou os op rejše gospodične pitalo s čok° iO- Vseh teh tri sto četverono* „ ki so s svojimi lajanjem k° zvočniku, je defiliralo v N? so stvu lastnikov pred sodnikh , <_____Tif)83*‘ . 1 ocenjevali žlahtnost krvi Posaeij«l nega konkurenta. Tudi tu ^e<(VeJlK° svetopisemski pregovor poklicanih, a malo izvolje marsikateremu lastniku so le nade. Nagrade, pokali, steklenice likerja so bile denar izroče.n lastnikom. Celo stara Lega 'Jjpeli nale je prispevala k dobro " ’Bls prireditvi s tem da je (;al (pčl pokal. Seveda 9o bile prisotne ^ oblasti vseh stopenj ln vrS,n0v«t' prvem mestu moramo i1"*1 pf generala Aireya in Ualthcr ^ vrstnem redu pa «0 sledili lutan in odvetnik Miani. P Odg urtdnlk STANISLAV Tiska Tržaški tiskarski ^ MALI oglas! V nedeljo 19. t.m. zjutraj pjr poti iz skednja do sen1 IIUI1 1 * CHCU1IJ,, - , aKt" i dreja Izgubil dve usnjati rj»v‘ „ef' z orodjem za motorno^olo^f^.^ najditelju prosim ali --- - tel. št. 93110, ali naj prinese ^ p* ulica di Hervnla 38-11 Lipov* < na upravo Primorskega dnev gl. septembra MgI Ob obletnici priključitve Slovenskega Primorja in Istre k FLR Jugoslavij ENO LETO SVOBODNEGA PRIMORJA 1 Minilo je leto dni, odkar je bilo Priključeno k Jugoslaviji Slovensko Primorje in Istra, to, kar nam ie Prisodila pariška mirovna konferenca. Naše osvobojeno ozemlje *° gaPuščale anglo-ameriške sile, Zmagoslavno veselje je zavladalo P° noši/i vaseh tja do nove mejne frfe, ki je prevzela naše nalogo, Postane ločnica, ki naj, potegnjena po sredi slovenskega ozefn-ia, deli rojake od rojakov. Te misli so takrat grenile naše zmagoslavje, grenile so ga tudi vesti d novih nasiljih, ki so jim bili izpostavljeni naši rojaki onstran nf>ve meje, Toda kljub vsemu — tolikih nesrečah, po tolikem trpljenju so naši osvobojeni roja-ob Soči in Vipavi, na Krasu *n na Pivki, v Brkinih in v Istri zadihali v zavesti, da jim je sedaj *uobotfa zagotovljena tudi po med-nar°inopravnih določbah, pa da se bo njihovo življenje v vsem obdati strnilo in združilo z življenjem rojakov v svobodni Slovenji, zvezni Jugoslaviji. In v tem prvem letu v svobodi ,3 naši rojaki tudi v skrajnih robnih predelih Istre in Sloven-skega Primorja strnili v skupno Plovno fronto z nami vsemi in *° vrednote svoje zemlje in svo-2®® gospodarstva združili z na-mi- -A v teh vrdnotah je osvobo-0 Slovensko Primorje z Istro *e*° Pestro obdarjeno. Za čudo je t te* Primeroma ne v etiki po-tajini svet raznovrsten in nudi Gospodarstvo sorazmerno telo Enovrstna področja. Saj se naš •tiobojeni primorski svet razproda od visokih gora, celo od naj-višjih Oora Jugoslavije, od izpod 'noga snegc pa prav do krajev *m°kev in oljk, do toplega južne-®° mor)a. In vsako od teh dokaj *a*noličnih področij prinaša ce-svojg posebnosti, vsako izmed Dr. ANTON MELIK to* __________________ je vključilo v naše skupno svoj gospodarski delež. Svobodne so naše Prekrasne Julijske Alpe ™ore, lepe primorske gore! Leso si jih mogli naši turisti ogledati v svobodi. Julijske tPe so eden najlepših gorskih l^edeiou v Sloveniji In v Jugo-* aviji sploh. Ni to morebiti samo-Ual®. marveč objektivno dejstvo. °a® naše prekrasne Julijske Al-so bile prav do pred eno leto kor čez poj preklane, nam vsem 0 Polovice in še več zaprte. Po e“i je tekla čez nje vsiljena nam J ®«na meja in kadar smo se r PObzpeli na mejne vrhove, ^lTri ie bilo vselej znova grenko •luši, ko so nam pogledi šli čez ane doline, čez znane planine *n nam je bilo, kakor da poslu-tirno Vzdihe in tožbe, ki si jih Sl rojaki niso upali na gl as 9°uoritt. a letos poleti so turisti v'krat šli čez prelepe razgledne ^ brez trpkih občutkov in nk ih misli, čez staroznano J*0 Prst, čez pozabljeno Rodico ePe vasice Oran t in Rut, pa čez °Oatin v Cadrag in ob bistri gor-8ie ^0lmin,ci do Korit, ki pri Hu-fl.CJueTrl most« drži čeznje zname-most ob staroznani kraski *> ki ni treba, da bi se imeno-lgl ki smo ga toliko v % eudovali samo od daleč, dol 0 arid pa po Soški 'dolini ne-roi^dno do sončnih brajd okrog Boču na' lv končno z našega mote (/-!m Triolava tja do Bovca in »nor a^B Soči, ki se ji kar ne Vin em° nr,čuditi, da je sedaj tod ~~ naifn. v?5iošno flospodarske vr®flaote Julijskih Alp v Posočju t>rč|Sti bo lu dela, da se ta naš So,r y0rski svet v Alpah ob °Qpre turistom in vsem, ki 0°p0,'.1 rel)a bo zgraditi koč za P0s(q Prve so ie tu. ,iWij so jih v Doliču v sir" Ob el tl>,letovaniu med turisti e S fr- Hl;rariii z vsemi Primorci in ci vre(t- Podjetni 7’olmin- VO0iJ" davili hodu kočo pod * V p*nnin* Razor. Se so ki ot) stari meji, r^rudbe, bf„, * stoie tamkaj popolnoma * haskt Uh »turosnani zob časa začel tmjedati. čas je, klic ^°timo z obeh strani pre-v ne 1neie, pa da jih ui)rstin’o tunTj-l'darSk0 porabo, bodisi za *ke i'f C potrebe, ali za planin-«ij 1 CVe in pastirske koče. Pa «®če 6 'nnemo odlašati, zakaj dru-nam bodo kasnejši po pra- vici očitali, da smo zapravljali. Toda ko smo hoditi po dolgih letih prepovedi po prelepih gorah ob zgornji Soči, prehajali čez nje od obeh strani, nismo mislili samo na odpočitek. Julijske Alpe v Posočju so prinesle v nale skup* no gospodarstvo t Udi dragocene sptošne gospodarske vrednote. Tu je planin nič koliko* In kakšne lepe planine imajo fta Tolminskem in na Kobariškem! Koliko imajo tam goveje živine, molznih krav in koliko sira naredijo/ Lepega dobrega kravjega sira. V vzhodnih Julijskih Alpah je mnogo tUristike, mnogo hotelov in gorskih domov, ki potrebujejo 0-gromno mleka. Nič manj ga niso potrebni delavci na Jesenicah in drugod na vznožju gora. Vse te so morali in jih še morajo žakla-dati z naših planin za Bledom, na Jelovici, ob Dolini ter v Bohinjil. Zato delajo tamkaj manj sira, ker ga ni toliko, da bi oddajali mleko pa še sir delali zraven. A pri tem ne smemo pozabiti, da so Bohinjci dali ogromno živine za potrebe narodnoosvobodilne borbe. Ne smemo tega pozabiti in čast jim za to. Tudi v primorskih gorah so veliko živine izgubili v letih preizkušnje. Toda tam,kaj ni industrije do sedaj, tam je mnogo manj hotelov in turistovskih domov. tamkaj jim more ostati mleko, da ga predelajo V sir. Kar poglejte si enkrat, koliko ga naložijo na železniški postaji Sveta Lucija tolminske zadruge ter ga razpošljejo po vsej Sloveniji, pa boste videli, kako trdno se je vključilo Tolminsko in Kobariifco v skupno gospodarstvo Slovenije in Jugoslavije. Na Bovškem je teže. Tam So kamnate, so strme in borne planine, kjer je paše komaj za ovce. Za te pokrajine se mora zamisliti vsa Slovenija in jih podpreti. T0 niso samo gozdni kraji in ne samo planinski; vsakega malo je tukaj in vsega skupaj še vedno premalo. da bi bilo od sebe dobro. Da, zamisliti se moramo V te kraje. Delavci s Strmca in z Loga še hodijo na delo v rabeljski rudnik, a koliko časa še? Naše gore V Posočju imajo Iz* vrstne pogoje za hidrocentrale. Nekaj jih že dela, druge so ie v načrtu. Tu nas priganja, da se je lotimo in jo izvedemo do kraja — hidrocentrala. ki bo vzela Koritnico in Sočo, speljala vodo po predoru skozi Polovnik proti Trnovemu zopet do Soče. Do polovice je narejen ta predor; prej ko bo prevrtan do kraja, prej se bo pretakala dragocena električna energija od tod po slovenskem svetu. Ne veselijo se tedaj samo turisti soških Julijskih Alp, da so vključene v slovensko skupnost; radost in zadovoljstvo gospodarjev ni nič manjše in naše petletke bodo imeli v gorskem Posočju še lepe Uspehe. A na boljšo prometno povezavo bomo motali misliti, da jo izvedemo čim prej. Promet po kar dobro ohranjeni cesti čez Vršič moramo obnoviti in prej ali slej mora Bohinj dobiti cestno zvezo čez Bačarski Vrh v Baško dolino in dalje rta Tolmin, pa čez Petrovo brdo v Selško dolifio. Julijske Alpe postajajo odpočiva-lišče vse delovne Jugoslavije; treba jih je odpreti tem funkcijskim nalogam na vse Strani in nikomur ne bo žal Za to, zakaj veliko deln bo storjeno s tem. Uvrstitev rudnikov in tovarn v gradnjo socialistične stavbe idrijski rudnik se je vključil v naše skupno gospodarstvo in nam pomaga, da si nabavljanja stroje in še marsikaj drugega. Zaloge bakrene rUde še počivajo v zemlji pri Cerknem in čakajo, da pridejo na vrsto. Ni slaba reč, imeti zaloge bakra v zemlji; važna ruda je to in ko bo naša industrializacija napredovala do določene stopnje, nam bo Cerkno še imenitno »lužilo. A velike cementarne pri Anhovem ob Soči smo že sedaj z velikimi uspehi uvrstili med naše gradbene enote, v gradnjo velike gospodarske socialistične stavbe naše bodočnosti. Saj je cement, katerega proizvodnjo so kapitalisti nekdaj lahkomiselno u-stavili na Dovjem pri Mojstrani, danes, v prvi petletki, eden najvažnejših, najbolj viakdanjepo-trebnlh pripomočkov za celotni graditeljski napor. A orjaški gozdi, ki so tam okrog kljubovali razdejanju srečno zaključene preteklosti, nudijo danes naš prepotrebni denar, naše temeljno sredstvo, da podzidamo našo industrijo, da si nabavimo stroje za neštete tovarne, pa spet za nove tovarne in ie enkrat za tovarne. Ko bodo naše nove tuomice stekle, ko bo v njih bučalo novo življenje in nam vsak dan na novo proizvajalo nove turbine, nove mlatilnice, nove traktorje, nove lokomotive, takrat se bodo tudi naši gozdi zopet odpočili. Vključevanje primorskega vrta v svobodno Slovenijo A na jugu pod Trnovskimi g Ozdi leži naš prelepi primorski vrt, naša Vipava in ob njej naša Brda Nešteti kamioni, ki so že v tem prvem letu prepeljali nič koliko zgodnjega sadja, pa zelenjave, grozdja in vina, nam zgovorno pripovedujejo, kako lepo se ta naš primorski vrt vključuje v svobodni) Slovenijo, Se bolj se bo vključil, ko mu bomo izboljšali prometne zveze. Zdaj delajo naše brigade železni spoj, da se bomo lahko zapeljali brez nepotrebnega ovinka od Sežane na Dutovlje, mimo dežele najboljšega kraškega terana, do Gorice. In ko bo stekla ta nova železniška zveta, na kar nam pač ne bo treba več dolgo čakati, pa ko bomo še malo kasneje dobili več lokomotiv in vagonov, se bodo prometne in družbene zveze med Novo Gorico z Brdi ter Vipavo in staro Slovenijo poživile, tako da se bomo mogli sestajati večkrat in brez nepotrebnega prerivanja po prezasedenih vlakih. Tudi to še pride, tudi to še bo, in kar za sprehod se bomo popeljali bodisi k Gorici, bodisi k Tolminu in Bovcu. Saj mislimo že na novo železnico, ki bo zvezala srednje Posočje tam od Tolmina—Sv. Lucije mimo Cerkna na Škofjo Loko in Ljubljano. (Se nadaljuje). V tej zvezi je treba navesti mnenje komisije štirih velesil za proučevanje go spodarsko-fi-nančnega položaja Trsta: «Po mnogoštevilnih posvetovanjih z lokalnimi funkcionarji in častniki ZVU je prišla komisija do sklepa, da je treba neizogibno reorganizirati iz temelja javno upravo in fiskalni sistem«. Fiskalni sistem pa je bil v času od julija do decembra 1946 tak, da odpada od celokupnega donosa dajatev A cone v znesku 1.482,000.000 lir na direktne davke le 298 milijonov lir ali 20 odst. in na indirektne davke 1.184 milijonov lir ali 80 odst. Se leta 1938 je bilo razmerje v Julijski krajini: 33 odst. direktnih (od teh je odpadlo na tržaško pokrajino 64.4 odst.) in 06 odst. indirektnih davkov. V državah Srednje Evrope je že pred letom 1914 prevla-dovato pri obdavčevanju ndčelo polovice, ki ga Foeldes takole formulira: «l' demokratičnih skupnostih in demokratičnih dobah po pravilu prevladujejo direktni davki, Z drugih državah in časih pa indirektni.» Torej je to sa leto 1!)48 in za zaupno upravo tega ozemlja zafes značilna karakteristika! In vendar ni nika-kih znakov, da mislijo na tesne reforme. Tudi «Združenje za za-ičito p ravan, ki so ga ustanovili nekateri tržaški pravniki, ne smatra, da bi bilo potrebno nastopiti v zaščito interesov šitokih tjudskih plasti. Vse drugačno skrb kaže prof. Nina (Scienza' delle FinanZe): *Nedvomno ima odločilno važnost iz dneva v dan naraščajoči vpliv delovnih množic, ki jim ne uhaja izpted oči koncentracija ogromnih dohod*’ kov v rokah nekaj ljudia. Toda vrnimo se k naiim raču-I no m! V drugi polovici 1947 se je JAVNE FINANCE Tržaškega ozemlja BORId ZAJEC davčna kontrola poostrila ter je bil davčni pritisk občutno zvišan (davčni predpisi so se potrojili, vopetorili in tudi podesetorili), dohodki državnih monopolov so se dvignili ob splošnem dvigu cen, Jasno je tedaj, da So državni dohodki, kakor jih navaja general Airey v drugem poročilu o upravi ozemlja navedeni s preveliko skromnostjo. Po mnenju odločujočih činiteljev se morajo državni dohodki sukati v približni višini 1 milijard lir in ne le okrog 4,8 milijard po omenjenem poročilu. Saj so pritekali gotovi dohodki razen od dajatev tudi od deviznih cesij. Takšno mnenje podkrepljuje ugotovitev dohodkov po mnenju izvedencev komisije štirih velesil. Oni cenijo dohodke Tržaškega ozemlja na približno 6.720 milijonov lir, po veljavi v februarju 1947. Glede izdatkov navaja gornje mnenje znesek 7.168 milijonov lir. Ako ta znesek revaloriziramo na vrednost v dobi od septembra 1947 do marca 1948 ter računamo 50 odst. te nove vsote (za 6 mesecev) pridemo do približnega zneska 4.500 milijonov lir) kar bi odgovarjalo računu rednih izdatkov za dobo od julija do decembra 1946, valorizira- nemu zaradi zmanjšane kupne moči lire. Povišek personalnih prejemkov in povečano število personala daje nadaljnjih 50 odst. tega zneska in ga povišuje na 6.740 milijonov lir. Ako mu prištejemo milijo- i nov lir «a finansiranje industrij . 2.000 za podporo teritorialnim ustanovam približno 1 1.000 za javna dela pri obnovi železniških prog, naprav in luke . . 1 , . , . 1.000 za ostala javna dela . . 1.600 in sicer: A. 576 milijonov lir za Čiščenje ruševin. B. 500 milij. Ur za gradnjo hiš, C. 100 milijonov lit za meliorotacije in pogozdovanje . C. 126 milijonov lir za prevoze. D. 345 milijonov lir za razne gradnje in dela. (k A: 4000 delavcev a 6000 lir tedensko, 6 mesecev; k B: hiše pri Sv. Soboti, v Farnetu, pri Sv. Ivanu, v Kolonji itd.; k C: 100 kamionov d 6000 lir a 25 dni, 6 mesecev; k D: 4800 delavcev d 6000 lir tedensko, 6 mesecev), nam da celokupni znesek izdatkov, rednih in, izrednih, okroglo vsoto 12.500 milijonov IW. Gotct vo je to zelo obilno izračunani najvišji znesek. Vse postavke, zlasti število zaposlenih delavcev, so bile računane na podlagi navedb v prvem in drugem poročilu gen. Aireya, upoštevajoč dejansko izvršena dela. Znesek 15.535 milijonov lir, ki ga navaja kot skupno vsoto t izdatkov drugo poročilo, je tedaj tako pretiran, da ga je nemogoče jemati resno. Ta ugotovitev postane še jasnejša, ako navedemo, da je bil po proračunu, prikazanem v prvem poročilu, predviden znesek 6.000 milijonov lir za javna dela, realiziranih pa je bilo le-teh za največ 2.600 milijonov lir. Razlika, ki se pojavlja, ni » skladu s pojmom Vestne finančne uprave. Ta mučni vtih se ie poslabšuje, ker niso bile nikjer objavljene podrobnosti obračuna ali zaključnega računa. Zato je povsem brez pomena pripomba, da je viteta med izdatke vsota 1.219 milijonov lir za podpore in darila, in jo lahko mirno štejemo k postavkam, ki pomenijp neresno razpolaganje z javnim denarjem. fe «Razgtedov» (Nadaljevanje sledi) Dežela peska in petroleja Razbeljena, mrtva pustinja Saudove Arabije skriva „črno zlato“, ki danes usmerja življenje dežele in privlačuje ne le Angleže, marveč tudi ameriške petrolejske monopoliste V kakršnem koli letnem času pridete v Džido, ki leži ob obali Rdečega morja, naletite na pekoče sonce, ki vam jemlje vid, in na suh razbeljen zrak, poln pralni. Da ste ob morski obali, vidite samo po tem, da je v pristanišču mnogo ladij in ladjic — od starih jadrnic do najmodernejših ladij-cistern sedanje dobe. Za Džido, od koder puhti vročina razbeljene puščave, leži Sau-dova Arabija. To je pustinjska dežela, ki jo le poredkoma presekajo doline s palmovimi nasadi, med katerimi se skrivajo arabske vasice. Vsenaokrog je sam pesek, razbeljen, suh, brezmejen pesek. Saudova Arabija obsega večji del Arabskega polotoka s povrli-no okrog 1.580.000 kvadratnih kilometrov in tremi milijoni prebivalcev. Nastala je leta 1926. Ibn Saud, sultan Hedžasa, četrti princ iz dinastije SaudoV, se je vojskoval od leta 1902 dalje. Vojne je končal s priključitvijo Nedža in sosednega ozeitilja k Hedžasu. Tako je bila leta 1926 ustanovljena Nemški revizionizem V trenutku, ko je bila v Versaillesu podpisana miroVha pogodba, se je v Nemčiji rodil nem-ši revizionizem, ki je proglašal, da krivda cesarske Nemčije ni morda v tem, da je Nemčija prvo svetovno vojno povzročila, temveč v tem, da jo je izgubila. Za večino nemškega naroda se vojna, ki je izbruhnila leta 1914, ni končala leta 1918 ter so Nemci smatrali razdobje med prvo in drugo svetovno vojno za izsiljeno pri-mirje. Na mesto ižgnanega cesarja je stopil stari maršal Hindenburg, ki je zaupal nalogo maščevanja Stresemannu in Trevi-ranusu, pozneje pa, ko je bila Nemčija po zaslugi zapadnih velesil ie konsolidirana, je to nalogo poveril Adollu Hitlerju, ki naj bi izpolnil to nalogo, ki mu jo je zaupal nemški narod. Vsi objektivni opazovalci nemškega javnega življenja pa zopet prihajajo do zuključkov, da je revizio* nizem v Nemčiji zopet oživel, da tli in arozf 1 novim Izbruhom. Podobno kot po prvi svetovni vojni, tudi danes večna nemlka napadalnost deluje pod nedolžnim plašCem obrambe samega sebe. Ko je svoj čas prišel po cesarskem imperializmu konjunkturist dr. Stresemann, tako je tudi da-nrs po fašističnem imperializmu nastopil «soclallst» dr. Schuma cher in njemu podobni psevdode-mokrati. Načelna razlika med nemšklrti revizionizmom po prvi fsvel.omi vojni in njegovim današnjim iz rndkotn je zelo temeljita in izvira iz ugotovitve, da je bil položaj po letu 1918 povi rni drugačen od položaj-1 po svitov- ni vojni, zlasti pa v letu 1949. Pn prvi svetovni vojni je bila Nem-čijp dejansko primorana javno priznati svoj vojaški pora*, toda VM nemško ozemlje je še nadalje ostalo pod nemško vrhovnost* jo (suverenostjo) in kar je naj* vašnpje, Nemčija ni bila tako u-nlčena kot po drugi svetovni vojni. Izguba Alzacije, 8ehleswi-gn in ozemlja bivši Vshodne Prusije ni bila nio proti sadanji novi nemški meji na rekah Odri In Nisi, ki za vselej onemogoča »talno nemško širjenje na vzhod. Tudi mednarodni položaj Nemčije je bil po letu 1918 zanjo mnogo bolj ugoden, kot pa je danes, kajti tedaj je kot edini dosledni nasprotnik nemškega maščevanja nartopaia samo oslabljena Francija. Sovjetska zveza je imela V tej dobi dovolj težav, Anglija pa je že tedaj hotela pridobiti poraženo Nemčijo za svojega bodočega partnerja proti tedanjim prijateljem. Danes pa se kaže položaj popolnoma V drugi luči. Stvarni in od> ločilni velesili v Evropi in na svetu sta samo Sovjetska zveza In Amerika, ZDA kot velesila, na katero najbolj računa nemški revizionizem, je daleč za oceanom, medtem ko je Sovjetska zveza, ki se dobro zaveda nevarnosti nemškega maščevanja, danes mnogo močnejša kot pa po prvi svetovni vojni. Sovjetska zveza je lečena od Nemčije samo po demokratičnih državah in lahko po odhodu sovjetskih okupacijskih čet iz Nemčije takoj nastopi, da bi uničila vsako nevarnost nemškega maščevanja. Nemški narod ima na izbiro dve stvari: zavzeti častno mesto v družbi evropskih narodov in opustiti vsako misel na maščevanje, kar ie nedavna konferea:a zunanjih ministrov vzhodnih držav Nemčiji izrecno ponudila, ali pa postati golo sredstvo in Orožje v rokah ameriškega imperializma, kar danes Nemci smatrajo kot priložnost za maščevanje, V drugem primeru pa bo poraz Nemčije še mnogo večji in usodnejši od onega, v katerem jo je že dvakrat pripeljal pogubni in egoistični revizionizem. NAJ VEČJA MRTVAŠNICA^ Šanghaj je s svojimi 5 milijoni prebivalcev največje mesto azijskega kontinenta. Šanghaj, v katerem dnevno Umre 10.000 ljudi od lakote, bolezni in mraza, je največje mesto umiranja Cangkaj-ikove Kitajske. Šanghaj se lahko pohvali z žalostno slavo, da je mesto največjega razkošja in največje bede. Na eni strani prekrasne palače, kjer stanujejo bogati trgovci in industrljcl bele rase, na drugi strani pa umazane in majhne kolibe Kitajcev. Prvih je 70.000, drugih pa 4.930,000. Od teh drugih se Je manjhen del ((gornjih 10.000» naselilo v bližini nebotičnikov, da lahko laže in pod seščlto svojih belih gospodarjev vodijo svoje posle l! javnimi hišami, kadilnicami opija itd. Pod takimi pogoji kolonialnega zatiranja lahko smrt dnevno žanje svojo bogato žetev. Vsako jutro so šanghajske ulice okraše- ne s trupli moških, žensk in otrok, ki jih javno zbirajo in pokopavajo. To ne morda zaradi pietete do mrtvih, temveč zaradi bojazni do epidemij tifusa in kolere. No, vendar pa obstaja še ena Kitajska. 'Kitajska, v kateri* ne gospodarijo angleški trgovci iti ameriški industrljci ter kuotnin-tangoVi generali - lastniki javnih hi", To je Kitajska, ki se vedno bolj širi proti Šanghaju in ki je Up vseh zatiranih in lačnih. San* gajski kuli, delavec v tovarni svile in dijak ve, da v demokratični Kitajski ne obstoji več fevdali* zem. Oete demokratične Kitajske niso več daleč od Šanghaja, te največje Cangkajškove mrtvašnice. Te čete bodo premagale smrt in pretvorile Šanghaj v cvetoče mesto azijskega kontinenta. V takem Šanghaju bodo umrli samo že mrtvi generali, javne hiše in lakota. kraljevina Hedžas-NedŽ, ki se je pozneje leta 1932 preimenovala v Saudovo Arabijo. V Saudovi Arabiji ni mnogo mest. Največja med njimi so Meka, Medina, Džida, Er-Rijad in Hufuf. Meka in Medina sta za muslimane sveti mesti. V Meki se je rodii Mohamed, v Medini je pa njegov grob. Vsako leto prihaja semkaj na tisoče islamskih romarjev. Dva najvažnejša sestavna dela Saudove Arabije, Nedž in Hedžas, se bistveno zelo razločujeta med seboj. Hedžas, ki leži ob Rdečem morju, je puščavska ali na pol puščavska dežela, ki jo naseljujejo plemena, premikajoča Se sem In tja po na pol puščavskih predelih. Zelenje srečamo samo v redkih zelenicah (oazah), kjer je mogoče dobiti vodo iz precej globokih studencev, in to so predvsem palme. V Nedžu, ki se spušča proti Perzijskemu zalivu, se prebivalci bavijo nekoliko tudi s kmetijstvom. V zadnjih letih — po odkritju petroleja — se je tukaj razvila tudi industrija. Promet med mesti se Vrši večji del z velblodi, ker ima Saudova Arabija samo eno železniško progo, ki teče od meje s Transjor-danijo v Medino, Ali tudi ta proga ni delovala od konca prve svetovne vojne. Sele leta 1947 so začeli misliti na vzpostavitev železniškega prometa. V Arabiji so se pojavili tudi av* tomobili, ali ne igrajo vidnejše Vloge v gospodarstvu, ker v Arabiji skoraj ni avtomobilskih cest. Imajo samo eno avtomobilsko cesto. dolgo 102 kilometra, ki pelje Iz Džide skozi Meko y Arafat. Brez cest pa ni avtomobilskega prometa. V pustinjah se avtomobili često kvarijo, a popraviti jih ni mogoče, ker tam ni specialistov mehanikov. Zato je ceneje kupiti nov avtomovil kot pa pokvarjenega popravljati. Ne glede na to, da ima Saudova Arabija na stotine kilometrov dolgo obalo ob Rdečem morju, je ob tej obali samo eno sposobno pristanišče Džida, ki niore sprejeti ladje z muslimanskimi romarji, ki v tisočih romajo vsako leto v sveti mesti Meko in Medino z vseh strani sveta. V pristanišču je zelo živahno in vse živo. Neštevilne osebne in tovorne ladje prihajajo med obalo in zunanjim pristaniščem po lesketajoči se morski gladini. Ladje so večinoma prepolne romarjev, ki m svojo preprosto prtljago kotnih mehov z vodo in drugo hrano hitijo proti obali. Tu se na tovornih avtomobilih arabske avtomobilske družbe «Berlka Arabla LissiaraU odpravljajo v Meko. Do nedavna so islamski romarji tvorili glavno postavko dohodkov V proračunu Saudove Arabije, odkar pa diši zrak qo petroleju, se kraljevska in državna blagajna bogato polnita ia drugih virov. Na ulicah Džide, ki so vijugaste in ozke, in na širokih in umazanih bulvarjih je selo živahno, Veličastno in počasi se bližajo težko otovorjene kamele; glasni raz-našalci vode kričijo po ulicah in se niti ne ozirajo na drveče avtomobile; leno se obračajo osli s svojimi jezdeci. Avtomobili vzbujajo veliko zanimanje. Mnogo jih je v prometu in to raznih znamk in vrst od močnih sStudebaoker-jev» do okretnih «Willisov». Tl avtomobili ameriške proizvodnje so se pojavili tu, v Džidl, kakor tudi na ulicah Er-Rijada, Meke, Medine in drugih mest Saudove A-rablje, potem ko so ameriški monopolisti, ki so leta 1933 po povabilu Ibn Sauda iskali vodo, na- mesto vode odkrili petrolej. Pripovedujejo, da so Američani dolgo časa nagovarjali Ibn Sauda, naj jim dovoli črpanje petroleja. Ker se pa Ibn Saud odloči v važnejših zadevah le po prejšnjem posvetovanju z zbranimi duhovniki in modrijani — ulemasi se je tudi tokrat obrnil na njih za svet. Medtem ko so ulemasi proučevali koran in to zadevo, se ja v Saudovi Arabiji pojavilo precej predstavnikov ameriških in angleških petrolejskih družb. Po odločitvi ulemasov, ki je bila u-godna za tujce, se je precej visokih arabskih uradnikov preselilo v Egipt, kjer sedaj zelo razkošno živijo. Od tedaj tudi kraljeva blagajna nikoli ni prazna. Finančni minister Abdula Sulejman, stari soborec Ibn Sauda, edini višji dostojanstvenik, ki ni član kraljeve družine, je postal še bolj radodaren za potrebe dvora. Za kralja in njegovo spremstvo potrebujejo šest sto avtomobilov. Saudova Arabija se sedaj počasi spreminja in menja svoje lice. To se more opaziti predvsem v Džidi in Dahranu. V teh dveh mestecih morete srečati na vsakem koraku Američane-uradnike petrolejskih družb in predstavni* ke raznih tovarn za vojno proizvodnjo. V Džidi ste mogli preje najti na trgu in po zapuščenih prodajalnah sijajne preproge, perzijsko svile in fino usnje. Sedaj vsega tega ni več. V trgovinah prodajajo težke rjave vojaške čevlje z žigom: Made in USA (izdelano v ZDA). Police in pulti So založeni z balami ameriških bombaževih tkanin, z, mesnimi konservami, izdelanimi v Kaliforniji. Najti morete tudi preproge, ki so bile stkane kjer sl bodi ob obali Misisipija v Ameriki. V' Džidi, so Američani zgradili veliko polikliniko, toda za Arabee je v njo vhod prepovedan. Poliklinika je samo za Američane. Američani sedaj preurejajo in gradijo pristanišče v Džidi. Delajo nove pomole za pristajanje tudi največjih prekomornikov. Zidajo tudi hiše v mestu. Različne ameriške misije in svetovalci odhajajo na vse strani. So to kmetijske, gospodarske, tehnične in temu podobne. Lansko leto so strokovnjaki izdelali načrte ae Oelc mrežo Železnic. Predvidena je izgradnja ceste iz Džide v 'Basro (Irak) in iz Er-Rijada v Damo na obali v Perzijskem zalivu. Čeprav so Američani dobili prve koncesije že leta 1933., so pristopili k Široki eksplotacijl šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne, posebno povečali pa so jo šele po končani drugi svetovni vojni. Razen petrolejskih koncesij so sl v letih zadnje vojne izposlovali Američani tudi še dovoljenje ze ustanovitev in izgraditev vojaškega oporišča ZDA v Bahreinu v Perzijskem zalivu. Samo izgradi-.tev letališča je stala 5 milijonov dolarjev. V današnjem času je Bahrein prestolnica Američanov v Saudovi Arabiji. Z izkoriščanjem bogatih petrolejskih vrelcev tega okoliša je ameriška petrolejska družba nArabian American Oil Com-pany» (skrajšano ARAMCO) spremenila Bahrein v svojevrstno a-meriško mesteoe, ki se malo loči od svojih bratov v Združenih ameriških državah. Imajo pošto, telegraf in telefon, kino, bare, dancinge in sploh vse, kar mora imeti vsako ameriško mestece kje v Teksasu ali Oklahomi, vse do »specialne poli- cije«. Življenje v mestu urejajo zekoni «Aramco», ker je vse naokrog njena lastnina. V Dahranu živi okoli 20 tisoč Američanov, predstavniki drugih narodnosti v Bahrein nimajo pristopa. V predmestju Bahreina so nastale na od sonca ožgani zemlji borne delavske naselbine. Tu žive delavci «Aramco», ki jih je približno 25 tisoč. Naselbine so razmetane in oddaljene druge od druge. Delavci vsake narodnosti imajo svojo naselbino. Tu živijo Arabci, Sudanci in Italijani. Čeprav imajo hiše v Bahreinu vse udobje, ki si ga premore danes Amerika, vsega tega ni v revnih hišah delavcev. Po dvanajsturnem delu na dan pod ubijajočo vročino se delavci komaj privlečejo domov in gredo počivat. Za svoje suženjsko delo dobi delavec 6 do 10 piastrov na dan, ker mu je komaj za prehrano. V prodajalnah «Aramco» so na prodaj vsakovrstno malovredno blago in izdelki. Delavci nimajo prostih dni, da bi se mogli prosto sprehoditi v mesta Delavci nimajo nobene možnosti, da bi proti takemu življenju protestirali, ker jim policija ne dovoljuje ničesar. «Zakoni» «Aramco» prepovedujejo kakršno koli delavsko gibanje in zaenkrat ne more biti tu govora o sindikalnem pokretu. Nečloveško izkoriščanje omogoča «Aramco», da pri najmanjših izdatkih pridobivajo 2,8 milijonov ton surovega petroleja (nafte) na leto. Nedavno so ameriški geologi odkrili nove vrelce nafte na o-zemlju, ki ga ima v zakupu «Aramco», in sedaj se Američani potegujejo 5e za nadaljnje koncesije. Zc leta 1946 so se začeli Američani pogajati z Ibn Saudom za izgradnjo velikega petrolejskega cevovoda (pipe line, Izgovori pajp lsjn) iz Dahrana skozi Arabijo R Sredozemskemu morju. Lansko leto so se v tem vprašanju sporazumeli In družba «Iransarabian Pipe Lines je že pristopila k delu. Dolžina tega cevovoda je okrog 2.000 km in v letu 1900, ko kna biti dokončan, bo po proračunih priteklo po njem 200 do 400 tisoč sodov nafte vsak dan. Delovni in Življenjski pogoji delavcev pri izgradnji tega cevovoda niso nfč boljši od onih pri »Aramcos. Džida in Bahrein sta dve oporišči ameriških petrolejskih mon# polistov v Saudovi Arabiji. Od tu prodirajo na vse strani vse globlje na Arabski polotok in se rvs brigajo toliko za Arabce kot za nove vrelce nafte. Revno arabsko ljudstvo se šc vedno kot preje po brezmejnem puščavskem pesku s preseljevanjem težko prebija skozi življenje, kjer v rednih zelenicah v potu svojega obraza obdela pesek, da sl pridela borno letino. Sedaj je razlika samo ta, da to ljudstvo poleg zatiranja kraljevih fevdalcev občuti 5e pritisk ameriških monopolistov. DOM TALIJE KATEREGA PROČELJE VIDITE NA SLIKI, JE ENO NAJ-STAREJSJH GLEDALIŠČ V MOSKVI. 21. septembra 1948 -------- Postojna Postojnčani so se otresli paratifuza Epidemijo paratifusa, ki se je v začetku tega meseca pojavila v Postojni, se je ljudski oblasti posrečilo v 14 dnevih omejiti in udušiti. Postojna je bila celih 12 dni zaprta vsemu prometu. Za vstop v mesto in izhod iz mesta so dajali Se izjemna dovoljenja, Kino, gostilne, trgovine, razen trgovin z jestvinami, so bile zaprte, kakor tudi cerkev, šole in trg za sadje in zelenjavo. Vse prebivalstvo od 7 do 40 let je bilo cepljeno. Obolele ljudi so takoj. izolirali, njihova stanovanja, vse javne lokale in uradne prostore pa razkužili. V mestu so bile zato posebne zdravstvene ekipe. Pomagali so tudi vojaški zdravniki. Čuječnost oblasti, energični ukrspi proti širjenju bolezni ter požrtvovalnost zdravnikov in sanitetnega osebja so dosegli toliko, da je šla nevarnost mimo brez smrtnih žrtev, kar je nekaj izrednega. Pri tem je sodelovalo tudi vse prebivalstvo in pokazalo polno razumevanje za prizadevanje oblasti. Sedaj so trgovine že zopet odprte, že zopet vozijo avtobusi v mesto, ki je bilo dva tedna kakor izumrlo. Okoličani prihajajo in vse ulice so oživele. Kmalu bodo oprli tudi šole in po kratki prekinitvi se bodo Postojnčani zopet vrnili v normalno življenje. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Kdaj bo rešeno vprašanje slovenskih šol? Današnja demokratična Italija bržkone nima namena popraviti fašističnih krivic Ni vsem Slovencem v Italiji znano, da je vprašanje naših osnovnih in srednjih šol še vedno viseče in da ni do danes prosvetno ministrstvo v Rimu ukrenilo ničesar, da bi slovenske osnovne in srednje šole bile uzakonjene. Kakor jih je Italija sprejela od zavezniške vojaške uprave, tako jih še danes vodi pristransko, kakor neljubo breme, katerega so ji naložili ne-dobrošli partizanski gostje za časa narodnc-osvobodilne borbe. Zato pa tudi pritožbe staršev v našem listu zaradi slabo odmerjenih učilnic, posebno v Krminu in nekaterih drugih krajih, zadenejo vedno povsod na gluha ušesa. Vse polno je bilo nasvetov in prošenj v teku preteklega šolskega leta za ustanovitev novih razredov v nekaterih šolskih okoliših, za Prosta cona Goriško gospodarstvo skozi zadnje leto Gorica, začetek septembra 1947: poselne, ki jih vzdržuje «Previ-Mesto živo, ulice polne ljudi, živ denza sociale«? žav. Trgovine so natlačene s kupci. Pred marsikatero čakajo ljudi | v kači, da pridejo na vrsto. V trgovini se ne pogajajo, plačajo, kar trgovec zahteva. Kup bankovcev v blagajni se vidno viša. Zlata jama je trgovina. Skozi Raštel se ne moreš preriti Res je treba to ulico razbremeniti. V Raštel naj gredo tisti, ki imajo tam kaj opraviti, drugi naj se mu izognejo. Cisto pravilno je mjslil nekdo, ki je predlagal predor pod gradom. Vse mestne prometne črte bodo razbremenjene. Na vogalih ne postajajo mladi ■iudje. Vsi so na delu. Je sicer res, a bi od vojne porušene hiše lah-:o najprej popravili, da bi olajšali stanovanjsko krizo. Kom bi ; ihko počakal. Sicer je res potreben, da se nekako uredi, bi pa prišel pozneje na vrsto. V obrtniških delavnicah kujejo in klepajo, žagajo in oblajo, piti jo in svetlijo. Dela na pretek. Samo malo se zgani in imaš ti-iočak. Vince pa pijejo. Polni so lokali, ’ostilne, kavarne in bari. Saj imaš vsega na pretek. Po ulicah drvijo džipi. Okeji so na njih, z njimi pa «segnorine». Na ples jih peljejo, mogoče celo v Krmin. Okej ima denar, ima ga ♦udi «segnorina», ima ga vsak fr-kovec. Se nikdar ni bilo v Gorici takega blagostanja kot 1. 1947. Kdor je hotel, je zaslužil. Okej! Gorica, začetek septembra 1948: Pomladi deževno, poleti deževno. Po ulicah je še živžav, a le zvečer. Mnogih lic ne srečaš več, odšli ■o. Zelo mnogo je pa novih lic, ki jih nisi nikdar videl. In teh je vedno več. Kje so pravi Goričani? Pred trgovinami ni kač. Brez strahu stopi v trgovino, takoj boš postrežen. Saj trgovec že čaka nate. Njegov uslužbenec pa upa, da bo tebi kmalu sledil drugi klient. Upa, da se ga bo gospodar le usmilil in ga ne bo vrgel na cesto. Saj jih ie tam že toliko. V tisoče gredo. Na vogalih stojijo in čakajo, kdo iih bo najel. Pa tega ni. Trgovec nravi uslužbencu, da bo počakal še na razvoj s «cono franko«, boji pa se, da ga bo moral kljub temu odpustiti. Uslužbenec pa ve, da s «co-no franko» se razmere ne bodo zboljšale. Kako naj se zboljšajo, če na kupcev ni. Furlan ne kupuje v Gorici in ne bo kupoval. Saj lahko dobi vse cenejše v Vidmu, v Krminu, Gradiški, Cervinjanu, Ro-mansu. Samo kavo r? lo hodil pit v Gorico. Kljub cenejšemu sladkorju in cenejši kavi bi bila vseeno predraga. V obrtnih delavnicah je pusto, m gospodar spravlja v kot kakšne ostanke. Skoraj vse kmečke odjemalce je izgubil. Komu pa naj •'rodaja. za koga naj dela, Za esu-le, ki živijo od podpore? Za brez- Predor pod gradom je končan. Sicer še ni podrta Bombičeva hiša, a cesto pred hišo so le uredili. Ogromnemu prometu, ki ga bo živinski trg požiljal v mesto, ne bo treba držati smeri proti ulici Ma-meli in šele pred cerkvijo sv. Ignacija kreniti na levo proti ulici Ro-ma. Ploščadke za strežnika pa še niso postavili. Raštel je razbremenjen. Ce se pred letom nisi mogel preriniti skozi, bi sedaj športniki prav lahko organizirali tek brez zaprek s Katarininega trga čez Korn in Gosposko ulico, čez Travnik in Raštel tja do Sv. Roka skozi Rabatišče. Tek brez zaprek! Korn je pokrit, v vojni poškodovane hiše so pa take kot lansko leto. Vince pa pijejo. Karlu je ostalo par klientov za briškolo in rebulo, po nekaj gostov je ostalo skoraj vsaki gostilni. A premalo jih je, zato gostilničarji protestirajo proti menzi, ki jo vzdržuje papeževa podporna akcija v hotelu «Tri krone«. Čudna je ta menza. Vsem hoče kuhati, a komu naj kuhajo gostilničarji? Naj gledajo prazne lokale? Kdo bo pa davke plačeval? In ti niso nizki. Naj menza odstopi nekai klientov! Rudi je svojo kava: baš še ob pravem času uredil. Danes tega ne bi mogel. Dohodki niso več taki, stroški veliki. Ali bo znižal ceno kapucincu, ko bo uveljavljena prosta cona? Džipi pa so še. Niso gosti, kot pred letom. In okejev ni na njih Okeji so šli, «segnorine» so ostale. Se gledajo z zaljubljenimi očmi po uniformah, a De Gasperi-Marshal-lov plan — preslabo plačuje. Saj tudi «segnorina» ni več tako zahtevna. Džipi pa so še. Ni okeja, zato je pa na njih napis «polizia». Takih džipov je mnogo. Saj pravijo, da je v Gorici obilen, obilen tisočak policistov. Tudi tako se lahko država bori proti brezposelnosti. Sicer pa smo na meji in na meji se lahko vse mogoče zgodi. Prosta cona je dekretirana. Prej smo se več «troštali», sedaj se manj «troštamo», s čim se bodo «troštali» goriški gospodarstveniki za leto dni? Stara popevka naših okoličanov je pravilna: «...brez Slovencev Gorice ni!» Gorica ni hotela Slovencev in tudi danes te ostanke po strani I gleda. Zato pa bo na Travniku začela rasti trava. Baje snujejo klub balincarjev, ki bo štel med člane trgovce iz Raitela in Travnika. U-redili bodo svoje igrišče na vzvišenem prostoru pred prefekturo. Tam bodo zaposleni ob urah, ki veljajo za trgovski urnik. Gorica pa bo postala «santa» ali «santissima». To pa se da doseči šele po smrti. ustanovitev slovenske osnovne šole v Ločniku itd. Zelje ljudstva se niso upoštevale, kakor bi nam hoteli reči: Saj niso šole zaradi otrok! Da bi pa y Rimu ne bili poučeni o naših šolskih razmerah, to tudi se verjamemo, ker so naše politične organizacije dovolj oprijemljivo in ponovno vložile zahteve slovenskega prebivalstva, ki se tičejo slo. venskih osnovnih in srednjih šol na vsem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci. Bili so pa tudi v Gorici odposlanci iz Rima, ki so imeli nalogo pregledati poslovanje na vseh slovenskih šolah. Ti so prav gotovo natančno orisali šolsko stanje na Goriškem svojim nadrejenim starešinam v Rimu, ki bi morali končno uvideti, da nimajo opravka s Senegalci, temveč s Slovenci, med katerimi že davno ni več analfabetov. Kot edini srednje-evropski narod so Že za časa Avstrije popolnoma odpravili nepismenost iz svo. jih vrst. Prav na tem ozemlju, ali bolj točno povedano, v Gorici, smo imeli Slovenci že davno pred prvo svetovno vojno več vrst šol kot marsikateri narod, ki je imel pod soncem več sreče in možnosti, da se duhovno obogati. Gorica je bila nekoč, ko nekateri, ki danes bivajo v Gorici, še vedeli niso, kje je to mesto, pravo študentovsko mravljišče. In med temi dijaki je bilo še največ Slovencev, ki so obiskovali slovenske osnovne šole in vadnice, slovensko gimnazijo, slovensko učiteljišče, slovenske obrtno nadaljevalne šole in še nekaj drugih šol. Kdor pa hoče še bolj natančno ugotoviti, koliko je bilo slovenskih dijakov, naj izvoli v mestne biblioteke, kjer so še vedno shranjene letne statistike, kjer so v imenskih seznamih še vedno nepopačena slovenska imena takratnih dijakov. Koliko smo imeli lastnih šolskih poslopij in kulturnih stavb, v katerih se je naše ljudstvo izobraževalo in med katerimi je v zadnjem času prednjačil Trgovski dom, o tem še pisali ne bomo. Vsak domačin, naj. bo to Slovenec ali Italijan to predobro ve, prav tako tudi državna oblast v Rimu. Fašistična država nam je na naj-ogabnejši način odvzela vse gori omenjeno in nam celo prepovedala rabo materinega jezika v javnosti in ponekod celo doma. Tako stanje je trajalo desetletja. Tega, kar smo mi pretrpeli, ne privoščimo nikomur. Zato smatramo za največjo nesramnost, da nam današnja demokratična Italija, katere državljani smo tudi obmejni Slovenci, ne uzakoni naše najprimitivnejše pravice. Imamo vendar vso pravico zahtevati, da se nam popravijo fašistične krivice. Naša zahteva po avtonomni slovenski šolski oblasti ni nič pretiranega. Drugače seveda mislijo oni, ki sploh niso domačini teh krajev in prokleto malo poznajo našo preteklost, pač pa bolj naše gorje, ob katerem sadistično uživajo. Slovenci si sploh ne moremo predstavljati slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki bi jih ne vodili slovenski strokovnjaki. Ne bomo odnehali, dokler se nam ne ugodi, ker je to, ne glede na vse, kar so v Parizu podpisali in napisali, naša naravna pravica. Tudi naj se današnja demokratična Italija nič ne čudi, ko ji postav. Ijamo za vzor rešitve manjšinskih vprašanj Sovjetsko Zvezo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Prav nič bolje ni s stalnimo nameščanjem našega učiteljstva in profesorjev. Profesorji in učitelji, ki bi morali res uživati počitnice, da se s svežimi in prerojenimi močmi podajo na resno in težavno desetmesečno šolsko delo, preživijo počitnice v strahu, da ne bodo na. meščeni. Ko so že popolnoma živčno izčrpani zaradi neprestanih brskanj za dokumenti, jim nekaj dni pred pričetkom šole nekdo prinese dekret, da so milostno spet sprejeti za dobo enega leta, kot začasni šolniki na osnovnih ali srednjih šolah. Take razmere Slovenci šiejemo za neurejene ter gredo na škodo države in državljanov. Ko bi bilo v Gorici avtonomno slovensko šolstvo, kateremu bi načelovali slovenski šolski nadzorniki, ki bi s stvarnimi in dobrimi nasveti stopili v Rim, bi bilo prihranjeno marsikatero gorje. Sola Pa bi danes bila urejena v veselje otrok, staršev in tudi države. Podgora Nedeljska prireditev v Podgori je bila lepa in njen moralni uspeh velik. A. Ingoličeva igra «Sirote», ki so nam jo uprizorili mladi igral, ci, je bila dobro podana. Živahno odobravanje — včasih celo pri odprtem odru, je pričalo, da so bili gledalci zadovoljni. Bilo je sicer tudi nekaj mladih neolikanih gledalcev, ki so se smejali, ko ni bilo primerno, toda v splošnem je bil potek zadovoljiv. Zdelo bi se nam prav, da bi matere povabili že k generalnim vajam. Tako bi ob pravem nastopu ne motile predstave s svojimi malčki. Navzoči iz Standreža in Pevme so bili mnenja, naj. bi se pri njih ta igra ponovila. Iz teh vasi je lep sprehod v Podgoro. Ce bi tukaj igro ponovili, bi lahko še drugi rojaki iz omenjenih vasi prišli k nam. Za vse bi bilo dovolj, prostora v podgorski dvorani. Prvi kongres ZSIUE v Italiji Glavni odbor Zveze slivenske mladine v Italiji, ki je bil izvoljen na I. mladinskem kongresu v Stand-režu, je v nedeljo imel svojo prvo sejo. Mladinci in mladinke, zastopniki slovenske mladine vseh vasi na Go. riškem in mesta so na svoji seji najprej pregledali vse delo, ki ga je mladinska organizacija do sedaj izvršila. Razpravljali so o delu, opravljenem v vsaki vasi posebej, o napakah, v katere je mladina zašla, temeljito preiskali njih vzroke in bodoče delo usmerili tako, da se vseh dosedanjih napak čim bolj izognejo. Ugotovili so, da ni bilo delo mladine do sedaj dovolj razgibano, da je bilo vsako mladinsko udejstvovanje v tem prvem letu po priključitvi zelo otežkočeno in da so bile neštete ovire, ki jih je morala mladina premostiti, pred-no je prišla do ustanovitve svoje organizacije in priprav za prvi kongres. Težkoče pa, proti katerim se je bilo treba boriti, niso našo mladino nikakor omajale. Delala je z vso požrtvovalnostjo, ustanovila je mladinske odbore v sleherni slovenski vasici na Goriškem, Benečiji in Kanalski dolini in končno prišla do pripravljalnega dela za svoj I. kongres. Delo in naloge, ki si jih je mladina zastavila za uspeh I. kongresa, niso bile lahke. Zato je bil uspeh njihovega praznika, ki je vzpostavil trdne temelje mladinske organizacije, res veličasten. Sedaj ko je ustanovni kongres za nami, se je mladina oprijela dela, da se izkaže tudi na vseljud- skem prazniku v nedeljo v Sovod-njah. Na nedeljski seji si je glavni oa. bor zadal nalogo, dati v tem tednu vse svoje sile za čim boljši uspen ljudskega tabora. Udeležili se bor do vseh fizkulturnih tekem, nastopili bodo pevski zbori in baletne skupine. Navdušenje, ki ga je prir reditev tega ljudskega tabora pr1" nesla v mladinske vrste, vedno bolj zase. Povsod se naša mladin3 vežba v raznih fizkulturnih panogah in petju. Priprave so posebno v tem tednu čez vse živahne. Na prvi seji so si mladinci in mladin ke poleg drugih zadali nalogo, P11' nesti na ljudski tabor ves svo) mladostni polet, ki bo prav gotovo zabeležil drugo svetlo točko v dovini Zveze slovenske mladine ■ Italiji. PRESKRBA Prehranjevalni urad. v Gorici sporoča, da je rok za dvig 1.500 gr koru^I! moke podaljšan do 25 t. m. Peki t>°® torej morali do 27 t. m. oddati vse Pre‘ jete odrezke prehranjevalnemu uradu, do 30 pa seznam moke, ki jim bo o° tega dne ostala. KINO VITTORIA. 17: «Lestve v nebesa«, D-Niven in Hunter. VERDI. 17: «Od strele zadeti«, R°bm‘ son in M. Dietrich. CENTRALE. 17: «Sin besa«, T. P°wer in G. Tierney. MODERNO. 17: «Jaz jo bom branil)), P Foster. EDEN, 17: aCiklon zapada« B. Crabbe. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Konferenca SIAU za Istrsko okrožje Organizacijsko poročilo lo«. Venturinija rv Polovica dvomesečnega tekmova-ma je za nami. Potrebno je, da se a trenutek ustavimo, da pregledamo, koliko nas je, koliko smo naredili, da primerjamo naše delo z načrti, katere smo si zastavili pred pričetkom tekmovanja. Naše današnje ugotovitve so, da je naše delo velikansko, vredno le delovnega ljudstva socialističnih držav. Prav po njihovem vzgledu smo se vrgli na delo, delali fn tekmovali od ranega jutra do pozne noči, vsi, pionirji, mladina, masovne organizacije, vse strnjeno okoli SIAU. Danes lahko ugotavljamo, da bomo naše načrte ne le dosegli, temveč tudi prekoračili. 9 zadruž-nih domov smo si zastavili v načrte, gradimo jih le 11. S tem borbenim poletom bomo nadaljevali, da bo naš uspeh še sil-nejii, da bomo čimprej zagotovili sebi in potomcem človeka dostojno življenje. Ni še končano vse. Se je dela, mnogo dela. Posledice fa-šumc se še občutno poznajo. Našo Istro moramo preobraziti, dvigniti jo na raven kulturnih dežel, na raven najvišjih demokratičnih dežel, da bo vsakemu delovnemu člo- veku zajamčeno dostojno življenje z možnostjo uživanja vseh kulturnih in socialnih dobrin, življenje, v katerem ne bo izkoriščan po posameznih špekulantih in prekupčevalcih. Izvršeno delo naj bo resen opomin in odgovor vsem laži-demokra-tom in /rakcionašem, našemu delovnemu človeku pa v ponos, vsemu svetu pa v dokaz, da smo na poti izgradnje ljudske oblasti, na poti socializma. Naši zadružni domom bodo otipljivejši od njihovih klevet. Druga polovica naše tekmovalne dobe naj bo še silnejša! Z zadružnimi domovi, z obnovljenimi in novimi stanovanjskimi poslopji, z dviganjem našega zadružništva, naše kulture in z dviganjem naših življenjskih pogojev bomo dokazali kdo je na pravi poti. Cim prej in čim več bomo zgradili, obnovili in naredili, tem prej bomo onemogo čili in razkrinkali vse klevetnike. 1' druge polovico dvomesečnega tekmovanja pojdimo pod geslom: SE VEC, SE BOLJŠE IN HITREJŠE, STRNJENI V SIAU! VENTURINI V zadnjih nekaj mesecih, so se odigravali vaani politični dogodki, o katerih nam je govoril že sekretar, ki so deloma vplivali tudi na organizacijskem področju SIAU. Prišlo je pač do tega, do česar pride pri vsakem normalnem razvoju vsake organizacije. Dogodki so bili težak preizkus naše organizacije in naše moči, in na osnovi tega je razumljivo, da je prišlo do diferenciacije na eni strani, na drugi pa do utrdit.ve.naše fronte. Kar je bilo nezdravega v jedru, je odpadlo ob prvi preizkušnji. Dejstvo je, da se ta diferenciacija, ti odpadi v fronti niso skoro občutili, in da so bili ta* ko malenkostni, da niso povzročili nikakih večjih pretresljajev. To nam je najboljši dokaz prekalje-nosti naše fronte in istočasno garancija naše moči. Edini pretresi so se občutili v nekaterih naših obalnih mestecih, kot n. pr. v Ižoli in Piranu, kjer so ti slabiči že prej skrbno pripravljali teren in kamor so vrgli v svojem razdiralnem delu tudi vse svoje sile. Na Bujščini lahko trdimo, da se dogodki sploh niso občutili, ker ni bil zabeležen niti en primer razbijanja enotnosti naše fronte. Prav isto lahko trdimo o vsem ostalem predelu koprskega okraja. Nasprotno lahko trdimo, da je ljudstvo bolj kot kdaj koli strnilo svoje vrste in z neštetimi resolucijami, poslanimi iz vseh delov okrožja, sprejetih na vseh množičnih sestankih, obsojalo početje razbijačev enotnosti in bratstva. SPREMEMBE V OKRAJNIH IN OKROŽNEM MERILU Razdiralcu naše enotnosti in naše moči Vidaliju so se pridružili tudi nekateri člani okrajnih in okrožnega odbora. V • bujskem okrajnem odboru SIAU so ostali vsi tovariši na liniji, ki jo je prvi dan nakazalo naše vodstvo in katerega je prvi dan zavzelo tudi vse naše ljudstvo. Pomembna je tu izjava nekaterih članov okraj. odb. SIAU iz Buj tovarišem, ki so se vrnili s posvetovanja v Kopru, ko so dejali: «Za nas ni važno, kake sklepe prinašate. Mi smo se odločili za linijo dosedanje enotnosti in bratstva in mislimo, da ne grešimo*. Tako lahko je bilo od ločiti se, le nekateri tega niso hoteli razumeti, ker so zasledovali določene cilje, katere jim je pa ljudstvo prekrižalo. OKRAJNI ODBOR SIAU KOPER Na stališče razdiralcev enotnosti so se postavili sledeči tov.: Brunet to Degrassi, Italo Balbi in koopti-rani tov. Cont Giovanni. V okraju niso imeli posebnega vpliva, pač pa so imeli nekaj vpli va v krajih njihovega stalnega bivališča, v Izoli in Piranu. Tu se je kaj kmalu opazilo njihovo razdiralno delovanje in zaradi tega so tudi bili po zahtevi ljudstva odstranjeni. Tudi v okrožnem odboru so nastale nekatere spremembe. Tov. Burlini Loredana je, po vseh znakih sodeč, po navodilih neopravičeno napadala okrožni odbor SIAU, mu očitala potvarjanje izjav, zanemarjala poverjeno ji mesto ref. za italijansko kulturo, po svojih de-janjih sledila pozivom lista «La Vo-ce libera« in dala ostavko na službeno mesto ter na ta način hotela škoditi ugledu ljudske oblasti in razvoju it- kulture. Okrožni odbor SIAU je tov. Burlini Loredano na svoji seji izključil. Poleg omenjene je samovoljno zapustil naše ozemlje in odšel v Trst tov. Bacicchi Silvano, tudi član okrožnega odbora SIAU. O DELOVANJU SIAU V Izoli se je v poslednjem času beležil znaten napredek. Zastavili so si celo precejšen načrt na polju obnove in napredka. Med našim ljudstvom je nastalo tako zanimanje na polju zadružništva, giadnje zadružnih ddfnov,''obnove itd., da je bilo treba preiti k sistematičnemu delu. 15. avgust je bil določen dan pričetka dvomesečnega tekmovanja za gradnjo zadružnih domov in na vseh ostalih področjih, katere poznate vsi. Ker je bil festival neprestano prelagan in se je čakal prav ta trenutek, ko bodo vse naše množice zaposlene po sektorjih, kjer naj se gradijo zadružni domovi, in bi tako imela priliko Izola navduševati se z naročenimi frakcionaši iz Trsta, je okrožni odbor za priče-Četek dvomesečnega tekmovanja sklenil, da se bo vršil ta uvod v tekmovanje v Izoli; Izola pa naj program izpopolni s svojim poročilom o izvršenem delu in z odlikovanji najzaslužnejših tovarišev. Deputacija iz Izole s tov. Degras-sijem na čelu je ta predlog kategorično odklonila. Odklonila je tudi odlikovanja in izrekanje priznanj zaslužnim udarnikom s strani okrožnega odbora. Manifestacija dvomesečnega tekmovanja se je vršila 15. avgusta v Izoli in lahko trdimo, da z zadovoljivim uspehom, kljub vsem poizkusom sabotaže s strani nekaterih tovarišev, ki so se demonstrativno odstranili. DVOMESEČNO TEKMOVANJE Dvomesečno tekmovanje, ki se je pričelo 15. avgusta, je zajelo naše množice, kot verjetno še nobeno tekmovanje. Prvi teden je bil posvečen organizaciji in načrtom. Skoro 100 odst. je bila organizacija izvedena. Načrti so bili nekateri preskromni, v večini primerov pa pretirani. Sedaj imamo za seboj polovico tekmovanja in lahko trdim, da bo v glavnih panogah prekoračeno tudi 50 odst. Na vsak način uspeva nad vsafco pričakovanje. So sektorji, ki so pasivni. Vendar, prav na podlagi razgibanosti ki je zajela večino sektorjev lahko trdimo, da so za to pasivnost odgovorni le posamezniki, ker niso zna li vzbuditi zanimanja med ljudstvom, še več, ker sploh niso seznanili ljudstvo s programom in cilji tekmovanja. Ljudstvo samo je v nekaterih sektorjih organiziralo dvomesečno tekmovanje in šlo preko svojih odborov. Razumljivo je, cit s teh sektorjev ni načrtov, ker ljudstvo ni bilo pozvano, da predloži načrte, delo bo pa opravljeno kljub trditvam nekaterih sekretar jev, da ljudstvo ne kaže nikpkega zanimanja. O NAČRTIH Okvirni program je predvideval sledeče: Gradnjo 10 zadružnih domov, obnovo 20 porušenih poslopij, obnovo 150 km cest, izgradnjo 4 novih vodnjakov, 3 igrišča športna, 3 mostove, odstranitev 6 porušenih poslopij, 400 novih članov zadrug, splošni dvig zadružništva, na polju prosvete ustanovitev 35 večernih in analfabetskih tečajev, novih dramskih skupin, pevskih zborov 50 predavanj, 5 čitalnic, 700 novih članov. Pri širjenju fronte: v koprskem okraju 500 novih članov, v Bujščini doseči število članstva 9.000. — 6 sektorjev bi moralo doseči 100 odst. vpis članstva in sicer 4 iz okraja Koper, 2 iz okraja Buje Članarina mora biti pobrana 100 odst., prav tako razdeljene izkaznice. Socialni fond mora razdeliti med najsiromašnejše preko 100.000 lir. Pri delih za izvedbo tekmovanja bi moralo sodelovati za koprski okraj 9233 oseb, ki bi morale izvršiti 128.745 ur prostovoljnega dela in 676 voz, ki bi opravili 5392 ur dela. Iz Bujščine teh podatkov nimamo. O IZVRŠENEM DELU Podatki še niso popolni in tudi vseh ne bom navajal, vendar bi le rad v priznanje in vzpodbudo nekaterim sektorjem omenil nekatere podatke o izvršenem delu: Točnej-ši podatki so iz okraja Koper, pomanjkljivejši iz Buj. V okraju Buje znaša število udeležencev pri udarniškem delu do 15.XI. 4*661. V tem času so naredili 32.915 ur dela, kar znaša skupno vrednost dela za 4,142.415 lir. Okraj Koper. Udeležencev pri prostovoljnem delu po podatkih do 10. IX.: 10.166, ki so naredili 99.196 ur dela ali v skupni vrednosti 5,544.976 lir. Popravljene je 130 km ceste, odkrit 1 spomenik, izdelana 2 vodnjaka in popravljene 4 poškodovane hiše. NAJAKTIVNEJŠI SEKTORJI Med najaktivnejše sektorje mt-ramo brez dvoma šteti naslednje: V okraju Buje sektor Buje, kjer znaša udeležba 1009 in št. ur 5.207, sektor Materada s 425 udeleženci in 4530 ur dela ter Marušiči s 418 udel. in 4569 ur . Okraj Koper. Najbolše so Šmarje z udeleženci 1291 in 21,635 urami, Vanganel z 1719 udeleženci in 11.582 urami, Korte s 360 udeleženci in 8468 urami, Koštabona s 172 ud. in 8670 urami, Koper s 410 ud. in 5612 urami. O STANJU FRONTE IN NJENIH NALOGAH Na podlagi podatkov, ki sem jih navedel in na podlagi doseženih uspehov po izvršenem delu, kakor pe udeležbi lahko trdimo, da zad nji dogodki niso oslabili fronte, kljub vsem poizkusom frak^.i.niH-šev. Iz podatkov bi lahko sklepali Se več, da je fronta trdnejša in kompaktnejša kot je bila kdaj koli, t. j da je dejansko močnejša, kot nam dokazujejo statistični podatki. Skoro vsi drugi sektorji, razen Izole in Pirana, nam dokazujejo, da se dvomesečnega tekmovanja udeležujejo ljudje, ki niso nikoli posedovali legitimacije SIAU. Ali so to naš! nasprotniki, ali so to fašisti? Ali niso to ljudje, ki so prav v trenutku, ko je sovražnik podvze-mal vse mogoče, da nas razdvoji dokazali, da so trdna opora fronte in ljudske oblasti. Danes je bolj kot kdaj koli prili ka, da ljudstvo vidi, kateri so tisti laži preroki, ki stoje ob strani in se ne udeležujejo napornega dela za splošno dobrobit. Na masovnih sestankih, ko se polagajo obračuni te- denskega dela in uspehov, naj se na te ljudi pokaže, da jih bo ljudstvo spoznalo in izločilo iz svoje srede. Vztrajno in neusmiljeno moramo voditi borbo proti razdiralcem enotnosti, bratstva, špekulantom in imperialističnim plačancem. Pri našem delu se poslužujemo pieizkušenih načinov in metod tekmovanj, katerih se poslužujejo narodi socialističnih držav. Uvajajmo torej tekmovanje med vasmi', med skupinami, med posamezniki: (gospodarski dvig, kulturni napredek, najboljši pridelek, naljepša živina, najbolj snažna vas itd.). Sedeži SIAU, ki danes obstajajo v vseh sektorjih na vseh bazah, naj bodo v resnici sedeži vodilne politične oblasti, katerih sklepi se morajo v vasi ali sektorju čutiti in upoštevati. SIAU bodi dejanski voditeljica vsega našega delovanja in ljudstva, ker ima zato pogoje in dolžnost. Odgovor mladine na zahrbtne udarce Od mladincev, ki so na administrativnem tečaju v Strunjanu, smo preje;! dopis, katerega vsebina kaže, kako občuti današnja mladina vsako nihanje dogodkov y našem občestvu in kako, reagira y, pozitivnem smislu na še tako prikrit udarec. Dopis pravi: «Tudi mladina administrativnega tečaja v Strunjanu nqče zaostati v dvomesečnem tekmovanju, čeprav tekmujeio tečajniki med seboj za čim boljše uspehe pri učenju. Vendar smo se hoteli udeležiti skupno z vaščani tudi popravil ceste. Naslednjega dne, to je v nedeljo dne 12. t. m., smo z zastavo na čelu in s petjem partizanskih pesmi korakali skupno na prostovoljno delo. Napravili smo 72 ur in z vaščani popravili 2 km poti. To je po našem mnenju najboljši odgovor VSetti tistim razbijačem in frakcionašem, ki smatrajo za svojo najvišjo dolžnost blatiti nas in našo cono B. Disciplinirano delo pri obnovi naše domovine je najlepši način izgradnje ljudske oblasti in socializma. Smrt fašizmu - svobodo narodu!« Sledijo podpisi tečajnikov. Vsiinvsezazadružnidom To pot, tov. urednik, zopet neka) podatkov o našem prostovoljnem delu. Odkar smo sporočili ljudstvu, da nam je okrožni odbor dal dovoljenje za graditev zadružnega doma in da lahko pričnemu s pripravljalnimi deli, se je zbudila pri domačinih živa zavest za zadružništvo. Ljudje prihajajo sami od sebe k iniciativnemu odboru, kier stavijo razne predloge, kako bi se dalo delo pri gradnji zadružnega doma olajšati in poceniti. Istočasno javljajo prostovoljno svoje sodri0" vanje pri tem delu. Do sedaj je organiziranih 6 čet tovarišev-strokovnjakov, ki se bod° vrstili pri sekanju kamenja. Kamnolom smo z masovnim delom o®" krili, to se pravi odstranili P^f zemlje in podobno, kar pa je s manjkalo za izvedbo tega dela, s0 dokončali člani mladinske briga®6, V treh dneh smo pripravili 40 me-trov kamenja. Od prireditve za. nje nedelje smo spravili 30.000 > čistega dobička, ki bo uporabl)e v korist zadružnega doma. Pos^ vodja Ljudskega doma je sam Pr!; speval znesek 2.000 lir, kar je vie * no pohvale in posnemanja. Kakor vidiš, tov. urednik, mo tudi v bodoče ohraniti Prl °] bitve naših za svobodo padlih J nakov. Prepričani smo nadalje, bi vidalijevci, če bi prišli med na. in videli naš napor in uspehe, sPr ■ gledali svojo zmoto in zavzeli PJ0, nam popolnoma drugačno stališče- Špekulanti na zatožni klopi Pri okrajnem ljudskem sodišču v Kopru so se morali zagovarjati to pot Norbedo Peter — Mario ml., Norbedo Natale, Norbedo Peter st. in Hrvatin Pio. Prvi trije so mlinarji iz Ankarana št. 1, četrti pa kmet iz Valmarina. Obtožba očita Norbedu Pietru mr. in Norbedu Natale-ju? da sta v namenu, da si pridobita na škodo gospodarstva v coni B, izkoriščala povojne razmere na ta način, da nista leta 1946. in 1947. javila ljudskim oblastem pri mletvi dopustnega kala 2 odst. žita in da sta s tem prikrila 30 stotov moke in koruznih otrobov, s čimer sta to količino racioniranih živil odtegnila redni potrošnji. Dalje je bil Norbedo Peter ml. posebej tožen, da je januarja t. 1. prikril 460 kil koruze in 180 kil koruzne moke ter jo izročil skrivoma Hrvatinu, četrtemu obtožencu, z naročilom, naj ta živila proda, s čimer je zopet prekršil zakonita določila o prodaji racioni-ranih živil. Norbedo Peter starejši naj bi bil kriv V toliko, da je kot gospodar mlina Vedel za vse te nedovoljene in protizakonite manipulacije, da pa je vseeno nanje pristal in da je tedaj sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja. Do danes je veljalo-vselej pravilo, da je mlinarjem priti težko do živega, če je treba dognati njihovo krivdo. V svojo obrambo imajo kopico izgovorov, ki jih ni lahko ovreči, dasi so običajno izmišljeni. Toda v današnjem primeru so varnostni organi naše ljudske oblasti spretno strnili mrežo dokazov, tako da je bil vsak zagovor zaman. Na podlagi izpovedbe zaslišanih prič in samih obtožencev je sodišče ugotovilo, da je Norbedo Peter ml. prikril 30 stotov koruze in koruznih otrobov in da je vrhu tega izročil v varstvo soobtoženemu Hrvatinu 460 kil koruze in 180 kg koruzne moke, Norbedo Natale in Hrvatin pa da sta pri tem kaznivem dejanju pomagala, odnosno, da je Hrvatin potrošnji namenjeno ra-cionirano blago skril pri sebi. Norbedo Peter mlajši je dejanje priznal. Izgovarjal se je le, da je imel namen z 2 odst. kalom, ki ga oblasti mlinarjem priznavajo, kriti primanjkljaj zmletega žita, v kolikor znaša več kot 2 odst. Glede 460 kg koruze in 180 koruzne moke pa je prišel na malo verjeten zagovor in sicer, da je spravil to količino racioniranega žita pri Hrvatinu, da bi ga razni ljudje ne prosili, če bi videli to žito pri njem v mlinu, naj jim ga proda, kar po vsej priliki glede na sitnarenje strank gotovo ne bi mogel odkloniti. Nor-bedo Natale, ki je dejanje drugače tajil, pa je navedel v svoj zagovor to, da ni vede}, da je treba prijaviti ljudskim oblastem tudi količino mlevskih izdelkov, ki odpadejo na 2 odst. kalo. Sodišče vsem tem izgovorom prvih dveh obtožencev ni dalo nobene vere, zlasti ker je tudi soobtoženi Hrvatin priznal, da je prejel navedeno količino žita v mlinu z naročilom, da ga proda, vendar si je izgovoril, da prodaje • ne bo vršil on, marveč bo poslal vsakega kupca v mlin. Poleg tega, da je prvi obtoženec dejanje priznal, je sodišče smatralo za dokazano, da je moral tudi drugi obtoženec, ki je brat prvega, za vse to prekupčevanje in skrivanje racioniranih živil vedeti, ker mu je bilo znano, koliko znaša kalo in mu brat zaupal kam ga je skril. Na razpravi je bilo še dokaza > da Norbedo Peter zaradi star°eg ne opravlja poslov v mlinu, iriarVva se s tem bavita njegova sin° prvoobtoženca. Pr. vsem tem je obsodilo ljucls^° sodišče Norbeda Petra mlajšega 6 mesecev odvzema osebne svo ^ de. na prepoved izvrševanja narske obrti za eno leto in na ® ,g bo v znesku 50 tisoč lir. Norb Natale je bil obsojen na prepo ^ izvrševanja mlinarskega poklica^ eno leto in na globo 50 tisoč Hrvatin pa je dobil kazen na _P _ čilo globe v znesku 5 tisoč lif: beda Petra starejšega je s0 -Ci oprostilo obtožbe. Razumljiv0 da bodo morali obtoženci ^ena kazen v primeru neplačila odse ^ in sicer za vsakih 200 lir P° dan. . ka. Tako je bil razčiščen tudi ta ^ zenski primer, ki je ljudstvo zanimal. UKEDNISTVO: ULICA MONTECCHI 5t. 6, 111. nad. — Telefon St »3-OGLASI; od 8.30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oclasov: Za vsak mm V Glemu bodo razširili tekmovalni načrt Udarna mladinska brigada v Glemu in ostali prostovoljci so napravili tudi v četrtem tednu dvomesečnega tekmovanja svojo dolžnost. Tako je 7 do 30 mladincev in drugih tovarišev delalo dnevno pri gradnji vodovoda in na cesti Babi-či-Boršt. Aktiv na udeležbah znaša 164 in 1.617 delovnih ur, ki pred-stavjlajo protivrednost v znesku 62.169 lir. K temu je treba prišteti delfi 2 vozov, ki sta bila zaposlena 12 ur. S tem so v Glemu sezidali vodnjak in zidove okoli vodnjaka, kar znaša v številkah 56 nv zidu, poleg skopanih in zvoženih 41 kub. m zemlje in 15 kub. m kamenja. Končali pa so tudi najvažnejše delo in sicer vodovod. V veselje domačinom je priredila mladinska brigada po končanem delu izlete po raznih mestih našega okrožja. Po načrtu si je brigada skupno z ostalimi prostovoljci iz Glema dala nalogo, da bo v dvomesečnem tekmovanju napravila 11.000 delovnih ur. Zanimivo je, da jih je v šti-tednih napravila že 9.203, pri če- k rja mer je tudi vodnjak že končan- ^ i.