♦ Novičar ♦
Prve novice občine Ivančna Gorica
Številka 2	Marec 1995
IVANŠKI SVETNIKI SO ZA ČISTO VINO
Zadnja, tretja seja občinskega sveta občine Ivančna Gorica, ki je bila 24. februarja, je bila dolga in naporna. Obsežen dnevni red in pa zahtevnost skoraj vseh točk, o katerih naj bi se odločali, so raztegnili sejo kar na sedem ur. Kljub temu pa so lahko sprejeli kaj malo sklepov. Pa ne, kot bi morda kdo mislil, da zaradi strankarskih nasprotij, kot je to dandanes v modi. Bili so si kar enotni, še posebej, ko je bilo govora o zapuščini.
IZ BILANCE 1994 SMRDELO PO
NEZAKONITOSTI
Ena od pomembnejših točk dnevnega reda je bil tudi predlog sklepa o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje in žiro računov upravnih organov Občine Grosuplje za leto 1994 in poročilo o izvršitvi proračuna Občine Grosuplje in finančnih načrtov upravnih organov občine Grosuplje za leto 1994. Dolg in zapleten naslov. V bistvu pa gre za to, da bi se ugotovilo, koliko premoženja in denarja pripada občinam, ki pa se bo lahko delil na nove občine.
Stvar je toliko bolj zamegljena, ker so v Grosupljem imeli kar 10 žiro računov, iz katerih so se sredstva prelivala dolga leta, tako da zadnje številke na teh žiro računih ne povedo vsega. Na številna vprašanja so bili dani odgovori, vendar so nekatere zadeve bile še ne povsem razjasnjene. Dodatni odgovori bodo dani na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma do konca meseca marca. Odgovore s strani nekdanje občine so posredovali na seji: v.d. načelnica upravne enote Nevenka Goreč, Brigita Repar, Blanka Strojan.
DRUGA VALORIZACIJA V NASPROTJU S STATUTOM
Zaključni račun grosupeljske občine pa ima še eno, milo rečeno, nejasnost. Lani so namreč sprejeli dve revalorizaciji ( dopolnitvi) občinskega proračuna. Prvo po vseh predpisih, saj jo je potrdila občinska skupščina. No, za drugo, ki pa so jo sprejeli decembra , so se dogovorili kar za zaprtimi vrati izvršnega sveta. To pa je seveda v nasprotju s statutom
občine. Za nameček vsem manipulacijam pa so tik pred ukinitvijo občine kupili še pet novih avtomobilov.
Le na koga so napisani, so se spraševali ivanški svetniki, čeprav so ugotovili, da so sredstva za nakup avtomobilov le kapljica tistega morja premoženja in sredstev, ki so v zaključni in seveda tudi v delitveni bilanci, trenutno v gosti megli.. Zaključnega računa niso sprejeli. Zahtevali so podrobnejšo obrazložitev in vpogled v zaključne račune prejšnjih let. Skratka, pripravljeni so popiti le kozarec čistega vina.
Na seji občinskega sveta so sprejeli osnutek statuta, ki ga je predložil predsednik komisije za pripravo statuta Franc Urbančič. Svetniki so si vzeli deset dni časa za predložitev morebitnih spreminjevalnih predlogov. Po predlogu statuta bodo Krajevne skupnosti še naprej ostale pravne osebe. Na predlog župana Jerneja Lampreta so svetniki sprejeli začasni akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter akt o načrtu delovnih mest v občinski upravi. Po tem aktu naj bi bilo na občinski upravi v Ivančni Gorici zaposlenih devet delavcev, v glavnem strokovnih sodelavcev. Določili so jim tudi osnove za izračun plače. Trenutno je na občini zaposlen le tajnik občine Vinko Blatnik. Zavedajo se, da je nujno čimprej zaposliti še ostale, posebej strokovne delavce. Od tega je namreč odvisna oživitev nove občine. So pa ugotovili, da bo praktično nemogoče doma dobiti vse te strokovnjake in jih bo treba, kar večino od njih, "uvoziti" iz drugih občin.
Nenazadnje pa bo tem novim sodelavcem najprej zagotoviti prostor. Tudi o tem še ni nič jasnega. Občinski svet je potrdil tudi petčlanski nadzorni odbor za grosupeljsko Komunalno podjetje. Med njimi sta tudi dva člana iz ivanške občine in sicer: Frančiška Vidmar in Nikolaj Erjavec. No, to pa pomeni, da bo Komunalno podjetje Grosuplje še naprej opravljalo svojo dejavnost tudi na področju nove, ivanške občine.
Andrej Agnič
Stran 2
Novičar
NAČRTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V	sejni sobi KS Ivančna Gorica so se prvega marca zbrali predsedniki desetih krajevnih skupnosti, predsednika KS Metnaj in KS Višnja Gora sta bila odsotna, pogovarjali pa so se o planu krajevnih skupnosti in lokalni samoupravi. Predsedniki krajevnih skupnosti so povedali, katere so prioritetne naloge v njihovi krajevni skupnosti, ki so si jih zadali v tem letu in kaj pričakujejo od občine. Na njihova vprašanja so odgovarjali župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, Janez Skarlovnik, načelnik oddelka za prostor bivše občine in Jana Kejžar, odgovorna za cestno in komunalno infrastrukturo bivše občine. Ugotovili so, da so na splošno največji problemi na področju ureditve cest, kanalizacije, telefonije in vodovoda.
Asfalt bi radi položili v KS Ambrus na cesti Višnje
-	Bakrc - Brezovi dol in cest Ambrus - Zverče. V KS Dob, kjer že nekaj časa teče samoprispevek, imajo za asfaltirati lokalno in krajevno cesto, vsako v dolžini 1500 metrov, v KS Metnaj cesti Goričica
-	Obolno in Razpotje - Poljane, v KS Muljava cesto Oslica - Mevce. V KS Stična pa bodo najprej asfaltirali parkirišče pri samostanu Stična, na širitev ceste proti Gradičku pa bo potrebno še počakati, ker je potrebno najprej narediti kanal za kanalizacijo in položiti kabel za javno razsvetljavo. V KS Šentvid pri Stični bi radi asfaltirali tri kilometre cest, prioriteta pa je cesta Breg - Radohova vas, v KS Krka pa cesto Lese - Gabrovčec in cesto v vasi Laze. V novo nastali KS Sobrače bi potrebovali asfalt za lokalno cesto Sobrače - Ješče, 1200 metrov jo je v tej krajevni skupnosti, za krajevne ceste pa pesek za vzdrževanje. Predsednik te nove krajevne skupnosti Jože Adamlje je povedal, da imajo prostore KS v njihovem gasilskem domu, vendar bi potrebovali sredstva za nakup mize in sedmih stolov.
V	KS Temenica bi radi uvedli lokalno cesto Temenica - Breg, vendar pa je predsednik te KS Janez Janežič opozoril župana Jerneja Lampreta, da po tej cesti največ vozijo Litijani in Trebanci, zato bo sklican poseben sestanek v obdobju enega meseca tudi s predstavniki Litije in Trebnjega, da se bodo o tem pogovorili. V KS Zagradec bi radi v tem letu asfaltirali cesto Dečja vas - Drašča vas - Pajčna, v KS Ivančna Gorica pa cesto v Spodnji Dragi, uredili bi radi otroško igrišče in park v centru Ivančne Gorice, asfaltirali pot k cerkvi ter naredili okoli 800 metrov dolg pločnik do Studenca.
Poleg cest pa imajo v nekaterih KS probleme z vodovodom: v KS Krka na Korinju, v KS Dob pri Rdečem Kalu, v KS Metnaj vode še nimajo v vasi Planina in Osredek, vodovod bi radi dokončali v KS Muljava, v KS Stična so problemi glede višinskega zajetja, v KS Temenica delajo vodovod s KS Primskovo (Litija), predsednik KS Zagradec Slavko
Blatnik pa je povedal, da je vodovod že položen, vendar v Kuželjevcu še vedno nimajo vode, ker so nad zajetjem in da devetdeset odstotkov vode rabi Novo Mesto.
Predstavniki pa so se pogovarjali tudi o kanalizaciji in odlaganju odpadkov. V nekaterih KS še vedno nimajo plačanih zabojnikov za odpadke, ugotovili pa so tudi, da vsi niso spoštovali odloka o zabojnikih za odpadke, saj so vanj odlagali odpadke tudi tisti, ki za zabojnike niso nič prispevali. Po besedah župana Jerneja Lampreta pa bo občina, če bo potrebno, planirala sredstva za odpadke iz proračuna, samo da bodo kraji urejeni. Ker je telefonija ena večjih težav naše občine bomo o njej celovito pisali v eni prihodnjih številk. Kot so opozorili predsedniki, pa prihaja tudi do zapletov pri dokumentaciji glede pokopališč in mrliških vežic ter pri dovoljenjih za zidavo stanovanjskih hiš. Župan občine Ivančna Gorica je povedal, da bo občina zagotovila minimalna sredstva za delo krajevnih skupnosti in se samo s proračunskimi sredstvi ne bo moglo pokriti investicij v krajevnih skupnostih. Za uspešen napredek občine bo potrebno sodelovanje vseh krajevnih skupnosti.
Petru Bohorič
Izpolnjene obrazce o dohodnini za leto 1994 sprejemamo na sedežu občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, dne 27.3. in 28.3.1995 med 8. in 18. uro.
Ministrstvo za finance, republiška uprava za javne prihodke, izpostava Grosupjje
PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA
1.	Ambrus, Jože Perko, Kal 6
2.	Dob, Anton Čebular, Dob 2
3.	Ivančna gorica» Franjo Raj h, Sp. Draga 3
4.	Krka, Tone Hočevar, Velike Lese
5.	Metnaj, Franc Berčon, Obolno 4
6.	Mukava, Srečko Godec, Oslica 9a
7.	Stična, Janez Vene, Stična 127
8.	Šentvid, Jože Kastelic, Petrušnja Vas 20a
9.	Temenica, Janez Janežič, Sokovica 6
10.	Višnja Gora, Matjaž Zupančič, Cesta talcev 17
11.	Zagradec, Slavko Blatnik, Zagradec
12.	Sobrače, Jože Adamlje, Sobrače
Novičar
Stran 3
DRŽAVNA UPRAVA
S 1.1.1995 so skladno z že dalj časa načrtovano reorganizacijo državne uprave in s tem povezanim oblikovanjem lokalnih skupnosti na območju bivše občine Grosuplje nastale tri nove občine ter Upravna enota. Mnogo je bilo že napisanega o novonastalih občinah, njihovih težavah in problemih, bolj malo pa je bilo povedanega o Upravni enoti, zato tokrat malo več o tej instituciji.
Zakon o upravi v 5. členu definira Upravno enoto, ko pravi, da se "za izvrševanje z zakonom določenih nalog uprave, ki zaradi narave ali načina dela zahtevajo dekoncentrirano upravljanje, za posamezna območja organizirajo Upravne enote". Upravna enota je torej samostojna organizacijska oblika državne uprave na lokalni ravni, ki organizacijsko ni vezana na nobeno ministrstvo, opredeljena je kot organ odločanja na I. stopnji, pa tudi organ, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti.
Upravna enota Grosuplje je organizirana na sedežu bivše občine, opravlja pa vse upravne naloge na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva ter druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin. Iz teh nalog pa so izvzete naloge geodetske službe, naloge upravnega nadzorstva in naloge na področju obrambe, ki so se prenesle neposredno na pristojna državna ministrstva. Primerjalno z bivšo občino, ki je bila v pretežni meri izvajalka državnih zakonov in državne uprave nasploh, podrejeno pa je opravljala tudi naloge lokalne samouprave, je približno 80 % nalog prenešenih na Upravno enoto, 20 % pa jih je ostalo lokalni skupnosti - občini. Zaradi lažjega razumevanja predstavljamo občanom delovno področje Upravne enote Grosuplje. Upravna enota ima notranje organizacijske enote, ki opravljajo naloge s področij:
-	javnega reda in miru,
-	prometa in registracije motornih vozil,
-	gibanje in prebivanje tujcev,
-	osebnih in državljanskih stanj,
-	potnih listin,
-	matičnih zadev,
-	registra prebivalstva in osebnih izkaznic,
-	okolja in prostora,
-	urbanizma,
-	gradbeništva,
-	stanovanjskih zadev,
-	premoženjskih pravnih zadev,
-	vodnega gospodarstva,
-	kmetijstva, zaščitenih kmetij, živinoreje, lovstva in ribolova,
-	denacionalizacije kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarskih podjetij,
-	celostnega urejanja podeželja,
-	malega gospodarstva,
-	turizma,
-	industrije, energetike in rudarstva,
-	prometa in zvez,
-	kontrole cen,
-	trgovinske dejavnosti,
-	blagovnih rezerv,
-	regionalnega razvoja,
-	izdajanja delovnih knjižic,
-	registracij pogodb o zaposlitvi pri zasebnem delodajalcu,
-	hrambe statutov oz. drugih temeljnih aktov sindikalnih podjetij,
-	registracije in evidence podjetniških kolektivnih pogodb,
-	predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in športa,
-	varstva kulture in kulturnih vrednot naravne dediščine in
-	varstva vojnih veteranov in žrtev vojne.
V okviru Upravne enote sta organizirana dva krajevna urada in sicer v Ivančni gorici in Dobrepolju in sicer za:
-	vodenje matičnih knjig,
-	izdajanje izpiskov in potrdil,
-	vodenje registra gospodinjstev,
-	opravljanje nalog prijavno - odjavne službe,
-	naloge v zvezi z vodenjem registra prebivalstva in
-	sprejemanje vlog za izdajo osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj in potnih listin.
Upravno enoto vodi načelnik, ki predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na I. stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja Upravne enote. Za svoje delo je odgovoren Vladi Republike Slovenije ter ministrom, pristojnim za posamezna delovna področja v Upravni enoti. Za nemoteno delovanje Upravne enote je predvidenih skupaj 43 delovnih mest, od tega 5 delovnih mest višjih upravnih delavcev /načelnik upravne enote in vodje notranjih organizacijskih enot/, 24 delovnih mest upravnih delavcev in 14 delovnih mest strokovno-tehničnih delavcev. Zaradi nedorečene zakonodaje, zlasti razdelitve pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo, je tudi na območju upravne enote Grosuplje prišlo do nekaterih problemov oz. kratkega zastoja dela na posameznih področjih. Zadeve pa se počasi urejajo in zato pričakujemo, da bodo občani vseh treh občin v zadevah, za katere je pristojna Upravna enota, dobili ustrezno pomoč oz. bodo njihove zadeve rešene v obojestransko zadovoljstvo.
v.d. načelnika Upravne enote Grosuplje: Nevenka Goreč, dipl.iar.
Stran 4
Novičar
VPIS NA SREDNJI SOLI JOSIP JURCIC
V objavah, ki jih je v februarju izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport, ste lahko prebrali
o razpisih šol v programe v šolskem letu 1995/96.
Naša šola, ki ima že 40 - letno tradicijo v tem kraju, je razpisala v 1. letnik 3 gimnazijske oddelke, 3 oddelke ekonomsko-komercialni tehnik in dva oddelka v program trgovec. Zlasti v zadnjih letih se vpisujejo na šolo dijaki iz širšega območja Dolenjske, saj sega naš šolski okoliš od Novega mesta do Ljubljane in Žužemberka do Litije. Šolo znajo ceniti najprej učenci - domačini, večina pa potem vzljubi to šolo že prve mesece šolanja, ko spoznajo prednosti naše šole: prijazno, še ne problematično okolje, prizadevne in vedno za pogovor pripravljene profesorje, mnogo možnosti delovanja v krožkih in izven šolskih dejavnostih, zavidanja vredno telovadnico, računalniško izobraževanje, sodobno računalniško opremljena knjižnica, povezava s kraji v Evropi, z elektronsko pošto, pa tudi jedi iz šolske kuhinje so omembe vredne. Učenci, ki so bili v osnovni šoli najuspešnejši, se odločijo za gimnazijo, ki pripravlja dijake za študij na Univerzi. Gimnazijski predmetnik dopušča izbirnost med naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti. Vsebinsko je izbirnost odivsna od predpisanega standarda znanj za maturo n zaključni izpit in zmogljivosti učencev pri posameznih predmetih. Po tri tedne v prvem, drugem in tretjem letniku in po en teden v četrtem dijaki izbirajo tudi različne programe obveznih izbirnih vsebin. Gre za vsebine, ki jih dijakom ponujajo zunaj šolske inštrukcije in tudi profesorji. Tako lahko dijaki pridobijo znanje, ki jih šolski predmeti še ne vključujejo, zadovoljujejo pa interes posameznih dijakov ali skupine dijakov.
V	gimnazijskem programu se izobražuje 255 dijakov in imajo pouk v dopoldanskem času, ki pa se potegne večkrat zaradi specifičnih priprav na maturo tudi popoldne.
V	programu ekonomsko-komercialni tehnik, se dijaki lahko izobražujejo v finančno -računovodski smeri ali splošno-ekonomskem področju. Po končanem 4 - letnem izobraževanju in zaključni maturi ali zaključnem izpitu, dobijo dijaki naziv ekonomski tehnik. Ekonomski tehniki se zaposlujejo in opravljajo delo v računovodstvu in finančni operativi podjetij, v bančništvu in zavarovalništvu, lahko pa s študijem nadaljujejo na Univerzi oziroma visokih strokovnih šolah. V ekonomskem programu se izobražuje 275 dijakov v dopoldanskem času. Program "trgovec" se izvaja na naši šoli sedaj drugo leto kot dislokacija Srednje trgovske šole v Ljubljani. Izobraževanje traja 3 leta in se zaključi z zaključnim
izpitom. Prodajalci se lahko zaposlujejo v trgovskih podjetjih v različnih blagovnih strokah. Za uspešno opravljanje so velikega pomena komunikacijske sposobnosti prodajalca, dobro poznavanje blaga, z možnostjo svetovanja kupcem in prilagajanje tehnološkemu razvoju.
Eden glavnih vzgojno izobraževalnih ciljev programa je vzgoja podjetniško mislečih, odgovornih in poštenih prodajalcev. Na šoli jih imamo v tem programu 124 in imajo pouk zaradi pomanjkanja prostora samo popoldne.
Dodatna pojasnila o šolanju na naši šoli bomo učencem osnovnih šol pripravili na infrmativnem dnevu, ki bo tako kot na vseh srednjih šolah v petek, 10. marca ob 8. uri in ob 15.00 uri ter v soboto, 11. marca ob 9. uri.
Na obisk informativnega dneva lepo vabimo tudi starše. Telefon 061 778-720.
Milena Vrenčur
26. TABOR PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI
OJ, TA SOVDAŠKI BOBEN
Priprave na letošnji Tabor pevskih zborov v Šentvidu že nekaj časa intenzivno potekajo. Posebno pri oblikovanju programskega dela. Vsebina oziroma izvor pesmi je že vseskozi vsebinsko zaokrožen in vezan na posamezna aktualna praznovanja, dogodke, obletnice. Lani, na primer, ko je bil jubilejni 25. Tabor, so za spored izbrali zdravljice in napitnice. Letos pa, ko praznujemo 50. obletnico zmage nad fašizmom, bo program posvečen vojaškim pesmim. Danes, ko so gledanja na dogajanja pred 50 in več leti precej različna, je sestava oziroma izbor pesmi z vojaško vsebino zelo delikatno in zahtevno delo. No, pesmi so že izbrane. To delo je , vsaj tako mislijo organizatorji, ki poznajo vsebino, dobro opravil predsednik pevske komisije, Stane Peček iz Mokronoga.
S programom bodo seznanjeni zborovodje na seminarju 18. marca v Osnovni šoli Šentvid. Vodil ga bo Igor Švara, član programske komisije.
Skoraj istočasno (od 5. do 9. julija) bo v Ljubljani Evropski seminar zborovodij, kamor bo , kot predvidevajo, prišlo 250 zborovodij iz vseh evropskih držav. To naj bi bila tudi predstavitev slovenskega zborovskega petja evropskim strokovnjakom te zvrsti kulturne dejavnosti. V programski komisiji šentviškega tabora razmišljajo tudi, kako bi dali pečat temu dogodku.
Andrej Agnič