198. številka. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, ra pol'leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične §.evilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. II Telefon Številka 870. Trst, v sredo dne 2. septembra 1903. Tečaj XXVIII glasilo političnega ihmštva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč l —- - | > Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema viprav-ništvo v ulici Molln piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Caiiutia štev. 12. Croatia in bivio. Odgovor na prigovor uredništva ..Edinosti'. Dopis i z trž. hrv. krogov. Neki visoki nemški arstokrat, ki je v l>crbi Hrvatov proti Madjarom odločno na strani Hrvatov, prepotoval je Hrvatsko, da se prepriča na ijcu ments, kako ftoje stvaii. Rezultat sv.jeg* potovanja je bil označil tako le : »L ud -tvo krasno, iteligenc ja iz-pod vsake kritike«. »Na kaj opirate to svojo so ibo o hrvatski inteligenciji ?« — f-ern ga vprašal jaz. Odgovor.l mi je : >Ali se prodaja za denar, ali se prodaja za časti (službe) — ali prodaja se v »a kako. Prp mml «m : »Vi mislite na roadja-rone.« On pa : »Dcgli amici mi guardi Iddio, ohe dai nemic! mi guariero o! Tuli v opoziciji je prodanih ljudi j. prodanih ne samo Khuecu, ampak v*m njegovim nas ednikom. T i pr.vdanei so hrvatski stvari tisočkrat vec škodili nego pa madjaroni«. »Bojim se, da govorite resnico....« »Hr>at«ki naro.i je naskakoval Madjare, potem Madjsrone, a ni n&g<£akoval teh pro-dancev v opoziciji«. * * * Nemci nimajo v poltiki samo vstrsjuega in podjetnega duha, ampnk tadi fia nos in b;ttro oko. V Nemeih gleda jasneje v bodočnost kakov 20 ietni trgovski pomočnik, nego li v Hrvatih muogokattri (pošten) vodja. V-.dje hrvatskega naroda (ne naroda s Petr« m Sva č <5 i na na čelu) prodali so se leta 1 U)J ogrskemu kralju K oh manu, ki jim je obljubil na papirju: da ho spoštoval n ibov davni uobičajeni zak- n, da jim bo čuval jak m r, da ne Lo dopuščal ne Ognm ne drugim drug rodrem, da bi se biez njihovega (Hrvatov) dovoljejaa naseljali na teritoriju hrvatskega kr^l estvs. Ta dogovor z ogrskim k ra-Ijemje bil sklenjen, d a - s i je historično dokazano, da je na Dravi pričakovala Kolomana silna narodna vojska, ki bi bila Og-re lahko odbila in razbile. So li bili tedanji vodje predniki sedanj h m adi an.no v, ali pa prodancev v opoziciji ? ! Jaz sodim, da je bilo med nj mi tu li poštenjakov, ali poštenjaki nis.j imeli ne finega nota ne bistrega očesa.... Ako bi sedaj vstali iz groba pa bi videli. kaj so zakrivili — sedaj po skoro tisoč le:ih ! ! (vako bi jim zaškripale krhke kost- nice od žalosti, od bolesti in — črne kletve bednega možtva....« ♦ * * Leta 1868. je bila sslenjena med Ogrsko in Hrvatsko glasovit* »nagoda«. Tudi o sklepanju te pogodbe so sodelovali ne samo madjaroni in kateri opozicijunalni prodanec, ampak tudi kateri pr šienjak. Kakor smo omenili v prvem članku pod gorniim naslovom, priznava ta glasovita nagodba Hrvatski avtonomijo, s kakoršnjo bi se p »cašaia vsaka provincija v cislitavski polovic? monarhije. A pridudajemr*, da so bili Madjari pripravljeni pr:znati Hrvatom v nagodbi še veče pravice, osobito popolno ali vsaj delno financijalno samostalnost. Hrvatje — istotrko »mtdri« leta 1868. kakor leti 1102 — od ene strani niso ume-vali vrednosti in važnosti nekaterih temelj-njih dolečeb »nagode« (imenovanje bana, od ločevanje o financah, železnicah in pomorstvu, o jeziku na denarju itd.), a z druge strani §o še — in to je naj več i poltiški greh — pre več zaupali Iju-eznjivosti in u*trežljivosti po gajajoč h se Madjarov. In ti poslednji ? Bili so, kakor že rečeno, pripravljeni priznati se več pravic. Zakaj ne bi? Saj na papirju je lahko priznati tudi vse, ako se v praksi razpolsga z večo zv jačnostjo in večo aiio, in se oi<»re t rej brez strahu razkopavati temelje iste nagode...! Naj veča pogreška nagode je ta, daje po njej Banovina oddeljena od orug h pokrajin, spadajoč h pod isto državno pravo. Djbro je pogodila »Edinost«, ko je pripomnila, da se ob eventuvulnem bodočem sklepanju ne sme pozabiti tudi na slovenske pokrajine, spada joča pod hrvatsko državno pravo. Boije je namreč, da so vse naše zemlje skupno brez avtonomije, nego da bi bile razdeljene pod več gospodarjev in avtonomij, pa naj bi šlo tudi za avtonomijo te ali one zemlje ne le na papirju, ampak tudi v praksi! Pomislite le: ako bi nam bile vse naše pokrajine zastopane v dunajskem parlamentu : kakovo ulogo bi igrali mi ! As časom bi si mogli tudi sami ustvariti — avte nomijo . . . ! * * * Dosedaj nit Madjarstca ni bila povsem samostalna država, niti Hrvatska ni bila vsled teea povsem zavise a cd Madjarske. Ali, ako pride do personalne unije, bila bi Banovina — p> nagodbi — ua milost, in nemilost prepuščena Madjarom...! Vtem leži ogromna razlika med letom 1868 in letom 1903 ! ! Bodočnost Banovine pod Madjarsko — pod novo Bvobodno državo Ogrsko — prikazuje se nam v najčrnejih barvah. Radi tega bi v Dalmaciji težko našli 1000 ljudij, ki bi sedaj pristali na združenje z Banovino. No, pa d» se tudi stori grozna pogreška pak te Dalmacija priklopi Banovini : kaj bi bila potem bedna Istra ?! Kaj bratje Slovenci ? ! Slednjič se mi zdi primerno pripomniti : ' kakor danes stoje stvari, se ne more sedaj j niti misliti na eventuvalnost, da bi se cisli-tavske hrvatsko-sbvenske pokrajino priključile trsnslitavski Banovini. Ali ni izključeno, da bi se vse te zemlje me gle združiti tostran Litve. Združiti ram ge treba vsa kako! Združenimi nam bo iagije trpeti brez avtonomije na papirju in po tem izvoje vati avton om i j o v p r a k si! Na »odziv« v izianju od 21. avgusta 1903. odgovorim enega prihodnjih dnij. Politični pregied. V Trstu, 2. septembra 1903. Važna vojaška posvetovanja L st »Die Zeit« je izvede), da sj se v zadnjem času v vojnem ministerstvu \ ršila posveto vanja, katerih eo Be udeležili vsi vodilni generali armade. Predmetom t?h kenferenc da je bil na eni strani položaj, ustvarjen po obstrukciji na Ogrskem v vojaškem pogledu, na drugi strani pa vojaške odredbe, ki so potrebne radi nemirov na Balkanu. O vspehu teh koDferencij —kater h zadnja je bila predsinoči pozno v noč — se je sestavil zapisnik, ki obsega 40 strani, in je izročen v tisk tajnemu oddelku državne tiskarne. Za eventuvaln. st zapletljajev na Baikanu je sicer preskrbljeno še na drug način, ali dotične podrobnosti ne smejo v javnost. Angležki kralj na Dunaju. Včeraj je bil »dejeuner« na angležkem poslaništvu. Kralj Eivard je Da »dejeunerju« spregovoril siedečo napitnico na cesarja Frana Josipa. »Sedaj, ko stojimo Da angležkih tleh, hočem še enkrat zahvaliti ee Vašemu veličanstvu ra presrčnem vsprejemu. Zahvaljujem ese posebno v imenu vojske in pijem ua zdravje Vašega veličanstva, maršala angležke vojske; živelo Vaše cesarsko in kraljevo veličanstvo Fran Josip.« Cesar je ja c d govori 1 : »Veseli me, da se nahajam na angležkih tleh, kjer mi je zopet mogoče pozdraviti Vaše veličanstvo. Za PODLISTEK. Ljubezen v Komornu. ( riica iz življenja. Na svidenje Fran, tako te je poslavljala Jt žic* od njega, ki je odhajal... O > rjegovem odhodu ni mu pozabila staviti vprašanja, kdaj da zopet pride?... Id on, dolžan jej je še dandanes odgovora. Sedć v koleseljnu, pred fcaterim je bil vprežen brhek vranec, je v h trem tsku odhajal___ Da jej je dolžen ostal odgovora, ni njegova krivda. Pred vsem jo pripisujejo vrancu, ki je imel navado »dirjati, če ga je kdo ko ličkaj nategnd za vajeti in tafc slučaj je bil ravno tukaj Jož ca je gledala žalostno za njim — za mladim, kraškim Franom... Stala je na pragu poštne h še ter nepremično zrla za naglo odhajajočim vozom po nek« like poševni poti med nizkim, starim zi-dovjem Ttm na ovinku, kjer se cesta zavije v etran. je pogledal nazaj. Videl jo je stati še na istem mestu. — Zrla je za njim. Snel je hitro črni, mehki klobuk z glave je vstrepečalo pod mogočnim utisem tega ter ga zavihtel v zraku — pozdravil jo je še spoznanja. V glavi jej je šumelo in pred enkrat. očmi so jej utripale ognjene zvezde, da je Ona še sedbj stoječa na pragu poštne morala očesi zakrivati z drobnimi, trepetajo-hise, mu je odzdravila a svojim majhnim, čim* rokami. belim robčkom. 1° stala je nepremično in zamišjeno tu Potem pa je izginil po poševni poti proti pred hišo poleg kamenite klopice; kar na domači kraški vasi. Jožica je Btala še dolgo na istem mestu. Stala je nepremakljivo, zroča po poti tja dol za njim, da si ni bilo več videti ne njega, ne voznega kolesa. Niti domi-lila se ni, da bi sela na kamenito klopico, ki je bila pred peštno hišo na levi strani od vrat in na kateri sta sedela poprej. Pozabila je na občutke, ki sta jih ime'a s Franom pred slovesom. Ni se domislila resnih besed, ki jih je govoril Fran njenemu nežnemu srcu. Ni se spomnila, kako da mu je položila drobno, trepetajočo roko čez njegova kolena in kako da je Fran prijel isto ter jo pomikal eem in tja. H&ratu jej je šinilo v glavo, da je njuni pogovor pričel o ljubezni in govorila sta o ljubezni. On me ljubi . . . ljubi ! — tako jej je vstrepečalo v srcu in presojevala je besedo »ljubi me« . . . enkrat je začula mehke korake po veži poštne hiše. Jež ca se je stresla, kakor bi Be vzbudila iz sna. Skoraj prestrašeno in rudečih lic se je ozrla kreg eebe in videla, da prihaja gospa poštarica. Ta prihod je spremenil smer njenih midli. »No, no, bravo, ljubezen ! Kaj ne, Jožica ?! Čvrstega fanta si si izbrala ; le po njem ! Časti tem!« S tako časti tko je prišla gospa poštarica k njej. Nič ne bo škodovalo, če si nekoliko na-tanjčneje ogledamo to poštarico. Imela je navado, da se je oblačila široko in nerodno. Predpasnik jej je bil zmiraj pod trebuhom prepasan, lasje so jej bili razmetani po vsej glavi. Težko je bilo slutiti v njej »gospo poštarice«. Najbolj jo je veselilo, če je imela v svoji bližini Pepeta Benetovga. Bila sta si politična comišljcDika. Vedno sta sekala po Njen:* nežno, še skoraj otroško telesce »klerikalcih«. Goppa pošiarica je bila namreč hvaljujem se Vašemu veličanstvu posebno za podeljeno mi visoko odlikovanje, na katero sem ponosen in ki tesleje spaja moje razmere z angležko v jsko.'/Pjjem na zdravje veličanstva kraljice in na zdravje angležke vojske !« Po »dejeunerju« je kralj vsprejel diplo-matične zastopoike in deputacijo aDgiežke kolon>je, katera mu je izročila adreao, podpisano od 200 na Dunaju piebivajočih an-gležk h državljanov. Češki katoliški shod v Brnu se je sešel te dni. Posebno so zborovalo posamične sekc je. V šolski eekciji je bila vsprejeta resolucija, v kateri se !zreka obžalovanje, da še ni uresničena zahteva po ustanovi češke univerze na Moravske m, a poklada važnost v to, da se bo na istej uvaževal katoliški značaj izlasti v tej smeri, da ne bodo pozvani kakor učitelji možje, sovražni cerkvi. Kriza na Ogrskem. Politični krogi v Bu i mpešti morejo sedaj — dokler se ne povrne cesar — posvečati svoj bolj ali manje dragoceni ča3 v to, da sestavljajo ministerske liste. Sjsebno giede bodočega ministerskega predsednika se delajo kakor da se že na jasnem in gotovem : Aleksander Wekerleje njihov mož. Res je sicer, da se je ministerstvo pod predsedništvom Aleksandra Wekerle približalo v območje možnosti, ali pozitivne podlage vendar nima še ta kombinacija, ker do pozitivnih odloeeb pride še le potem, ko se povrne casar v Budimpešto. Tudi imena dru-zih ministrov se že navajajo, toda o vseh teh ugibanjih se more reči, da hite pred dogodki. Odredba vojnega ministerstva, da vojaki letnika 1000. ostanejo pod orožjem, je izzvala silno ogorčenje ra ogrski, pa tudi na avstr jski strani. Izlasti pripravlja nemška ljudska stranka ostro resolucijo, v kateri pravi, da rečena naredba je zadela v živo nešteto gospodarskih ekzistenc, ker odteza domačemu narodnemu gospodarstvu dragocene delavne moči. Prav je, da resolucija žigosa dogodke na Ogrskem kakor provzročitelje vse te škode, ali o tem De govori, da eo bili Nemci tisti, ki so dali msdjarskemu šovinizmu toliko moči, da mora obsojati v Ktagnacijo tudi vse naše zakonodajno delovanje in gospodarsko življenje. Ustaja na Balkanu. Ustaja zavzema vedno večje dimeuzije in sedaj se je proglasila tudi v pokrajini Strumice, kjer so b li že lanskega leta veliki nemiri. Ustajo v tej pokrajini vodijo general ConČev in njegovi huda »liberalkac ; »klerikalca« ni videti ni mogla. Politika jej je bila nad vse. Ko je bila v politiških vodah — ni Be niti zmenila niti za kuhinjo, niti za lonce. Poleg politike je posebno ljubila — tudi ples. Med tem, ko je gospa poštarica nagajala Jož ci in jo dražila z »ljubeznijo«, stopil je Pepi Benetov na pošto, da vidi, ga-li čaka kako pismo. Iz poštnega urada je stopil naravnost — v kuftinjo. Tu sta se sešla z gospo poštarico in malo hipov je minolo, da je doznal vso veliko tajno o JožiČini ljubezni, a žnjira pe je raznesla velika vest po vsem Komornu. Ah, da, pozabili smo povedati, da je ta ntš Pepi Benetov po svojem poklicu — liBtonoša v slavni va3i Komorn. In Jožica je potem sama ostala v uradu. Sela je na stolico ter je zroča skozi okno v daljavo, tja proti črnosivkastim goram, obra-šČenim z borovjem, a tu in tam posutim s kamenjem, rastočim iz tal, pomišljala z nekim do sedaj še neznanim čutstvom : »To je torej ljubezen — taka je ... ! Kaj takega nisem čutila še nikdar.« B la je to njena prva ljubezen — prvo spoznaDje . . . deviško, čisto in nežno. Duša jej je drhtela v sladki radosti tesnejši pristaši. Ta pokrajina je v obližju bolgarske meje in bati se je resnih posledic. Macedonski komitet si sedaj prizadeva, t?a provzroči splošno grozo. V ta namen je ruskemu poslaništvu v Carigradu doposlal pretilno pismo, a posrečilo se mu je tudi dostaviti direktno sultanu po»ebno pismo, v ka terem si obsežene vse zahteve Maeedoncev. Ta slučaj je v Vldiz Kiosku provzročd velik nemir in so se povsod močno pomnožile straže. Iz Carigrada poročajo, da se v Bolgariji ve^ ustaških čet pripravlja, da prekorači mejo. Dne 18. avgusta so ustaši napadii na različnih mestih obmejne turške josadke in jih premagali. Ako so resnične vesti, ki prihajajo iz Rusije, potem je ustaja v Macadoniji stopila provizoričnim stavbenim adjuktom v primorski državni stavbeni felužbi. Z videmskih slavnosti. One, ki si prisvajajo nalogo, da čuvajo nepremičnost mejnikov med našo državo in sosednjimi državami — pa bile te tudi slučajno v »zvezi« z nami — bi moralo, rekli bi, vendar nekoliko zanimati, da so s!avnostim v Vidmu povodom prihoda italijanske kraljeve dvojice tjakaj podajali poseben kolorit m;li gostje iz Trsta in Gorice. To je znano danes vsemu svetu, o tem so pisale italijanske in neitali-janske novine : ne moremo si torej misliti, da bi ne bilo ta znano rivno in jedino le onim čuvarjem, katere smo omenili gori. Mi smo, seveda, ostajali ledeno hladni in se nismo nimalo vznemirjali radi tega, da-li bodo rečene slavnosti v Vidmu malo bolj ali njihovem materinem jeziku — pa se jih vrhu tega še izpoetavlja zasmehovanju po laskih glasilih ! Tam, kjer se deli pravica, oziroma, kjer Be kaznuje krivica, tam je za obtožence če-stokrat življenskega pomena okolnost, v katerem jeziku se morejo braniti. Sidna oblastva morajo, ali bi vsaj morala ukreniti tako, da bodo deželani toženi in zaslišavani v njih materinem jeziku ! In ne, kakor se to pri nas dogaja, da so ljudje, ki znajo le za silo par laških besed, ailjeni braniti se v laščini ! A ti jedino radi tega, da je ustreženo slovenskega jezika nezmožnim uradnikom in pa par — čifutBKim odvetnikom ! To je nepravilnost, to je krivica, ki se absolutno Le sme tolerirati v državi, ki hoče biti pravna, moderna in humanna. Naše ljuiBtvo pa rotimo, naj ne odgovarja na vprašanja, stavljena mu v tujih je za večjo pomoč ustašem. Isti baje ima tuii nalogo, da se z voditelji panslavistične propagande v Rusiji dogovori glede organizacije ruskih dobrovoljnih Čet, katere se odpošliejo v Macedonijo. Ako pa se bodo začele iz Ru unij*", puicui JC U3UIJ« » »iBvouumji uau|n«> CD ŽJ IO manje rudeče-belo-zelene, in da li bodo , v novo fazo in sicer v f.zo, ki vleče nase i tržaški in goriški gostje, ki so se glasno na- ^h, marveč naj zahteva od oblasti, da bodo veliko pozornost vse^a slovanskega sveta. Te povedovali, nekol.ko bolj in nekoliko manje občevale ž nj.m v materinem jeziku. Tako vesti tr lijo namreč, da je dospel v Moskvo j glasni na slavnostih ! Ali zanimalo bi nas v zahteva naše ljudstvo, ker s tem zahteva neki odposlanec in zaupnik Bjrisa Sarsfjva, visoki meri, ako bi mogli doznati, kako se je le 8voJe 8veto Pravo • k: je naprosil tamošnja vseslovanska društva naša ljuba lokalna vlada izvlekla iz zagate, Izlasti naj naši ljudje ne podpisujejo v katero so jo zopet spravili nje tržaški in ničesar, česar ne umejo. Saj uče mnoge sku-goriski varovanci in ljubčeki. šnje, kake hude posledice morejo navstati, V »Gorici« čitamo: ako je kdo podpisal, ne da bi vedel, kaj je »S kraljem in kraljico je prišlo v Vi- podpisal! dem tudi mnogo karabinirjev. Med temi so Uradniki so tu za nas in ne narobe. — sije odpošiljati dobrovoljne čete na pomoč bili baje turinski karabinirji najlepši, vsaj Ako pa ne morejo vršiti službe, ker ne po slovanskim bratom v Turčiji, pričakovati je, po mnenju nekega deželnega znajo deželnih jezikov, naj se teh jezikov da se b >do začeli nabirati dobrovoljci tudi poslanca iz naše Furlanije. Mož nauče, ali pa naj — gredo ! po v-eh drugih slovanskih deželah, ker Slo- je bil namreč ves navdušen, ko jih je zagle- Guverner Transvaala v Trstu. Danes vani vendar ne morejo mirno gledati, kako dal. Stopil je k njim ter j h pozdravil kakor je ^oBpel v Trst s parnikom »Cleopatra« jim kleti Turčin kolje njih slovarje brate »compatriotte«. Karabinirji so ga vprašali po gUVerner bivših južnoafriških republik Trans-na Balkanu. Gotovo pride še čas, ko bodo njegovem rojstnem kraju. Mož jim ga je ime- vaaj jn Oranje, lord Milner. Vstopivšega na kateri drugi Slovani potrebovali pomoč osvo- noval, a bil je ta roj-tni kraj tako svetovno ^Gpno eo ga pozdravili predsednik avstrij-bojenih macedons£ih Slovanov. poznan, da ga niso karabinirji poznali. Ime- Turčija je zopet odstavila enega svojih noval jim je Gorico, a tudi to ime turinskim poveljnikov in s cer poveljnika Vebi pašn v karabinirjem ni bilo znano, še le koje izustil Kirk-xilisse. Na njegovo mesto je prišel ge- ime Trst, prišli so skupaj. neral major Ismsil Bev. Ta sprememba je ln še bolj skupaj so prišli, ko je nek kara- nov dokaz o n cvrednosti turške vojske in o binir patetično opomnil, da bo treba vzeti vepešnem nastopanju ustaše v. tudi Trst ter ga priklopiti k materi Italiji. Tu li avstrijski konzuli v evropski Tur* Ob teh besedah šinil je furlanskemu poslancu čiji niso ravno preveč varni. Te dni je od- plamen v oči, in, zrši v karabinirja, v kate-delek turških vojakov, ki so korafcali pred rem je videl poosobljeno idejo osvobojenja še zcjravit avstrijskim konzulatom v Skoplju, streljal neodrešenih bratov, dal je dušsa svojim vro-j.rot oknom konzularne pisarne. Po sreči pa čim željam ter je pristavil, da čaka komaj na ni bil n hče zadet. Z ozirom na vse te alen- trenutek, ko se zgodi to, kar mu obeta motate na ruske in avstrijske konzule, zveni gočni karabinir«. kakor britka ironija turška nota, ki zatrjuje S tem goriškim deželnim poslancem so veles lam, da se je jako temeljito poskrbelo ee gotovo v čustvovanju in navdušeno spa-za varn -st diplomatičnih zastopstev in kon- jali vsi goriški in tržaški gostje. Ne pišemo zulatov. V dokaz za to svojo trditsv navaja tega, da bi jih denuncirali — ne, mi imamo ee dejstvo, da je dala vlada zapreti mnogo druzega, s stališča koristi našega naroda — Bolgarov. Da bodo torej diplomatična nujnejega po3la — ampak konstatovati smo zastopstva varna pred — turškimi na- hoteli le, da bo vse to videli in gledali — r_ ... . . . „ , „ . . . , i i .. . r i- i_ i. u Umestneie pa S3 nam zdi, da posnamemo, kar padalci, zapirajo se Boigari! To je res po avstrnski dedektivi. Iz italijanskega tabora J r . .... J „ t • i , «Tj poroča »Piccoio«. turško, ali pa če h >cete : po avstrijsko, ker doznajemo namreč, da je bilo v Vidmu vse r tudi pri nas vlada lepa navada, da Be vselej polno detektivov iz Avstrije. Sedaj pa nas kaznujejo Slovani, kadar kaj zakrivijo Nemci, zanima v visoki meri : kateri je bil namen i:e Lihi ali Madjari. skega Lloyda Becher, voditelj pomorske oblasti Strobach in angležki konzul Churchill. Lord Milner je eleganten stasovit mež kacih 50 let. Isti se je izrazil pohvalno o vožnji na LI vdovem parniku, izlasti pa o uredbi parnika »Cleopatra«. Lord M lner ostane danes v Trstu in se poda od tu na Dunaj s salonskim vozom, ki mu ga da naša vlada na razpolago. Z Dunaja odide lord Milner se v Karlove vari. Cena sladkorja. Včeraj so v tovarnah sladkorja stopile v veljavo znižane cene sladkorja, ki so navst'ile vsled bruseljske slad korne konvencije. Te znižane cene preidejo v nekolikih dneh tudi v veliko trgovino in v trgovino na drobno. Vojaki, ki prepevajo »patrijotiene pesmi«. Sinoči se je pripetil v našem »»ti-rem mestu« jako značilen dogodek, o katerem smo dobili poročila od par strani. — To je sicer nekoliko manje, nego je v nam došlili poročilih, ali zgovorntje je ravno ^auitua ▼ » »w — - - - —---— j -------i ekspedicije? ! Ali je imela lokalna vlada namen ker priobčuje »Piccoio«. Pod naslovom Tržaške vesti. poročati resnico in — kompromirati tudi sebe? ! Ali pa se je hotela prepričati na licu mesta po svojih organih, kako dozorevajo »idejali«, da bo mogla potem eventuvelno revidirati »Una dimostrazione di soldati« piše torej »Piccoio« : »Sinoči, okoli 10. ure, zbrala se je na koncu ulice Donota kaka dvajsetorica voja-svojo taktiko v dokazovanje, da — ni kov 97. pešpolka, ki je zapričela prepevati irredente 1 na ves delavsko himno. Ta novi fakt Jednakopravnost in pravico zalite- privabil je skupaj veliko množico ljudstva. ( Neki narednik (Feld\vabel) istega polka se je nekem približal vojakom in zahteval, naj prenehajo" t Fran Gabršeek, u-adnik trg>vske obrtne zadruge v Gorici in bivši uradnik tržaške posojilnice in hranilnice, je v soboto dne avgusta v Gorici umrl. P. v m.! Imenovanje t državni stavbeni službi, ^amo! Pišejo nam: C. kr. namestnik za Trst in Primorje je ime- Pred nekoliko dnevi smo čitali v----------_ t_ . ,, ... noval absoiviranega tehnika Gvida Brassa tukajšnjem italijanskem glasilu poročilo o neki j • P«tem Vojaki so ubogal: in umo.knih, a =======!===!====!= sodni razpravi. Toženca Bta bila dva Slo-, ^ za nekoliko minut. Medtem pa so nekateri venca. Sodnijski in redarstveni akti so bili iz»nea nJih 2a5eli vP,tl> (la no6eJ° OBtatl Pod laški in na podlagi teh se je tudi razprava orožjem po 30. septembru; eden njih je o in srce se jej je začelo od- in opojnosti pirati. Njena duša je bila čista, njeno srce mirno. Ni še poznavalo mcgočnih čutstev, ni ga še pretresalo hrepenenje tč bol. Strasti s svojim v tem vrgel ob tla čepico in bajonet. Drugi vo- »starega mesta« Narednik Be je bil medtem podal v vo- tiral tu pa tam, kako nepravilno besedo, iz- jašnico, odkjer ee je kmalu na to povrnil na vršila v laškem jeziku. Že to dejBtvo zadošča in nam priča, kako se naše oblasti ne me- j*ki pozivali so narednika, naj jim sledi v Q nijo za ni> rodnost obtoženca in samovoljno I ulico Donota. Narednik, kije bil izdrl sabljo, žgočim dihom še niso zabele v tem .*«- določajo se svojo prakso, v katerem jeziku se , - je, ko je videl razpoloženje vojakov, utak- t ^o-n,žnem srcu. Niso ga še vzburkovale, -a pozneje vršiti razprava in proglasiti j juvfc sabljo v noža.co, b.tro odstrand, sprem 6 I jl ljan P° žvižganju zbrane množice. Vojaki pa ne trt ^e runi e razsoooa. ^ , & * „ . . j .... bo zopet začeli prepevati in krožiti po ulicah J ž ca je poznala do sedaj ljubezen prav - Omenjeni list pa se ni zadovoljil z na- r uprav le iz knjig, iz nekdanjih romanov, ka- j vadnim poročilom, ampak je (da se še bolj tere ie nekoliko čitala že v novomeškem za- prikupi ignorantom med svojimi Čitatelji) ci- vodu — včasih tudi skrivaj — sosebno pa sedaj med službo. Kes je včasih malo pokoketirala b častnikom mahh brčic in ozkega paBu, ki je prišel na dopust k gospej poštarici. Vendar še ni vedela do danes, kaj je ljubezen. Danes je okus la sad prvega spoznanja. In to spozoanje jo je omamilo s svojo slad-koatjou Ko se ie tako zamišljeno naslajala na čutstvu te prve ljubezni, potrkal je nekdo lahko n% vrata ter stopil v sobo na poziv »naprej«. B:1 je Pepi Benetov, ki je došel časti ta t Jcžici. Ona se ni mnogo zmenila za čestitke od te strani in je zardelim obrazjm zaprla vrata poš'nega urada. (Zvišetek pride.) govorjeno po slovenskih obtožencih ! Slovenci smo ravno tako državljani, kakor eo, recimo, Lahi, in bi morali imeti ravno iste pravice, ker že imamo iste dolžnosti. Zakaj ee torej ravno slovenske obdolžence toži v tujem, njim nepoznanem jeziku ? ! Zakaj ne sestavljajo sodne oblasti in tudi ćelu vojaške patrulje z nasajenimi bajoneti. Patrulja je preiskala vse javne lokale v ul. S. Cdterina, Artisti, Ghiaccera, Riborgo, Cro sada in v ozkih obstranskih ulicah ulice S. Sebastiano. Ob 11. uri zvečer povrnila se je pa trulja v vojašnico s sedmimi aretiranimi vojaki, ki so prepevali istrsko himno (italijansko. redarstveni organi onih aktov, ki se tičejo Op. ured. »Edin.«), »nella patria de Rjssetti« Slovencev, v slovenskem jeziku ? ! Je-li to in druge patrijotične pesmi, in to vkijub ne-lepo, da c. kr. oblasti (pa bilo tudi nehote) prestanemu svarjenju narednika, ki je pove- dajajo raznim ultraitalijanskim listom priliko d* morejo zasmehovati ljudi, ki bo po praksi, ki je v kričečem nasprotju z državnim zakonom siljeni govoriti malo poznani jim tuji jezi K ? ! Mesto da bi se jih kakor zahtevata Ijeval eskorti. Tej vojaškej demonstraciji je do vojašnice sledila velika množica«. Razpisane službe. Na c. k. ljudski in meščanski šoli za deklice v TrBtu je popol- pravičnoBt in zakon — tožilo in zasliševalo v niti z začetkom šolskega leta eno učiteljsko me3to za razrede meščanske šole. S to službo so spojeni Čin in plačila vadniškega učitelja oziroma učiteljice in morejo prositi zanje učne moči obojega spola. Predpisano opremljene prošnje je predložiti do dne 15. sepLembra c. kr. namestni-stvu v Trstu. C. kr. finančno ravnatsljstvo v Trstu razpisuje me3to blagajnika pri finančni deželni blagajni v IX. plač lnem razredu. Položiti je službeno kavcijo 3050 K. Eventuvelno sti razpisani mesti blagajniškega ofici-jala v X. plačilnem razredu z obvezo položitve službene kavcije 1800 K, in blagajniškega azistenta. Prošnje, katerim je pridodati tudi dokazila o poznanju deželnih jezikov, je predložiti v 4 tednih c. k. finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Dalje je v območju tiaaačnega ravnateljstva v Tr^tu spopolniti nastopna meata : mesto glavnega davkarja v VIII. plačilnem razredu, eventuvelno davkarja ali kontrolorja glavnega davčnega urada v IX. plačilnem razredu, eventuvelno davčnega kontrolorju ali oficiiala v X. plačilnem razre lu, eventuvelno davčnega adjunkta v XI. plačilnem razredu. Za vse te službe je uložiti predpisano službeno kavcijo.— Prošnje je uložiti v 4 tedn h na predsedništvu c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu. Slednjič razp suje predsedništvo okrožnega sodišča v R »vinju mejto p;sirn!Škega ravnatelja na tem sod šču Prošnje je predlož ti imenovanemu predsedništvu do vštetega 15. septembra. Slavje v Dolini. Ona nirodna društva v mestu in po okolici, ki namerjajo udeležiti se vtlike narodne slavnosti v Dolini dne 13. t. m., so naprosena uljudno, naj prijavijo to uradu »Del. podp. druŠDva«, (V;a Molin piccoio št. 1), kajti posebni vlak bo m gel veprejeti le 400 o?eb. Romarji v sveto deželo. D^nea zjutraj ae je odpeljalo z LI •jrdovim parnikom »Tirol« v sveto deželo 300 romarjev iz Švice, Tirola in Nemčtje Izpred naših sodišč Tvrdka Butioraz & Z.ff^r, graditeljica železnične pr. ge Tr-it-Buje je nekaj materijala, ki je preostal od te gradnje, spravila v neko zalego v Kopru. Varoval je ta materijal sprva Andrej Palčić, mož, do katerega je imela trvrdka popolno zaupanje. Ker je pa tvrdka PalSica potrebovala v Travu, poverilo se je varovanje zaloge v K ipru njegovemu dvajsetletnemu sinu Josipu, kateri je v k&k li desetih mesecih prodal veliko množino materijala v vrednosti 1181 kron in dotični denar zapravil z raznimi zloglasnimi ženskami. Radi t?ga je moral Josip Palčič včeraj odgovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem in jo bil obsojen na poplačanje 300 K oškodovani tvrdki in ca 10-me-ečno jtč Sodnemu dvoru je predsedoval svetov. Pefcronio, sodniki so bili svetov. Crusiz, Caz-zafura in MoSi'be. Naslovi priporočenih in navadnih nevroeljivih poštnih pošiljatev, ki so bile v oddeUu za nevroč.jive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki bo njih odpošiljalo! neznani. Frsnz L ster Karfreit vsebina 10 K ; G.us. Jedreicich Pndiung B mdi Dunuj vsebina 12 K; Cost. G Kianneskis Port-Said Baldo Cvilcevič Gradec; D. Sagein Jieggio (Calabra); Gius Kalister San Juan Evange-listo E3tado de Veracrua ; Adolf Demuth Trat; Fischer Trst; Pera Dakov.č G p on Min; Rudoifo Wabitsoh Biltimora; Giac. Econonomo Trat; Car. Zomhelli Trient; Clelia Carneiro S. Paolo; Luigi Rebula Pulji ; Jožef Kodeie Postojna; Čarobna B »-datez Sv. Križ; Alois Kopeckv Kaposvar; Santo Runco BuenosA\*;es; I z. Hansman Trst; Franz Jaki Karlnba I ; Mihnli Vajda Maro« Ujvar; Pietro Terpin Tr-»t; Maria Buran Catania ; Anton Jardns St. L >uis m. ; Blaž Prmožič Chictigo ; Andrea Jerana Ja-boticabal; Nicolo Ivatinic Cnictgo ; Franz Gregorič Cleveland ; Franc Javornik Pueblo CjI ; Marija Vrih Cjlumel : Antonič Humih Dunaj ; Taljana Durdina Peteraburg; Mtrie Saurak Toulou ; Franc Hribar Pueblo C»'.; Jos. Bab!ja oč,tanja »Slo- proti temu domnevanju govori zopet dejstvo, venčeva« češ, da je narodne-napredna stranka da sta obtoženca morala računati na to, knva, da se na Kranjskem množe nemške da ju — obesijo. Bole. Pač pa so — pravi »Slov. Narode —j Kes nepreraeunjivo je snovanje in živ-na Je^n^h slovenski duhovniki delali na ljenje v duši človeka. to, da bi se tam ustanovila javni nemška šola. a ravno narodno napredna stranka da Ali senzacijonalno razkritje v aferi Bratuša je v sramoto našim narodnim nasprot je t.ref,r.č ia to. In končno vzklika >Narodc: nikom. Še danes nam vre kri v žilah, ko se >.... koliko slovenskih otrok pa se germa- sp minjamo, kako so naši nasprotniki grdih nisiije v uršu ins ;ih šolah v Ljubljani in v Šfcofji Loti, za to se nikdar ne zmenijo !« naš narod povodom razprave Br^tuši. Slikali so nas kakor narod tolovajev — zveri! A kaj To e prz.r, ki se ponavlja vedno : kle- porečejo sedaj ? No, nič ne poreSejo, ampak rikblce dolže liberalci, liberalci pa klerikalce! bodo klevetali dalje. Nikdo pa se ne zmeni za to, da li je s tem mej--b >j iim ob iolievanjem kaj p unagan > na- i RclZne VeStl šemu naro lu ? ! Liberalci imajo prav, ko! dolže klerikalce, ti prednji imajo tu I. prav, Nasveti mil jonarja. Amerikanski milijo- ko dolže liberalce, iz česar pa sledi, da ven- j nar Andrew Carnegie je izd>l knjigo »Kadar nimajo prav ne eni ne drugi, ker so pire of busaines* (Vlada trgovine), v kateri obojni krivi, da na Kranjskem vse delavne daja nasvete kakor veščak vsem onim, ki bi Bile naroia absorbira že leta sem medsebojni ga hoteli posnemati kakor lastnika tolikih boj u ne preostaja nikomur časa, da bi vz mil jonov. Za mlade ljudi — svetuje Carne- bu al v narodu ponos in zavest o grozeči nevarnost', ki obstoji in obstoji, pa naj še temu oporeka kolikor hoče. »Slov. Narud« govori o zasebnih nemških šolah, in meni povsem pravilno, da u*tanovijanja tsk h š >1 ni možno preprečati. To je res. Ali je tudi to res, da take zasebne šo'.e morejo biti nevarne ali pa tudi ne. To je zavisno od kvalitet* naroda, mtd katerim se snujejo take tujerodne šole. Zavedneoqu zrelemu narodu niso nevarne ; ne varne pa so lahko narodu, v katerem se ni še vzdramila ntrodna zave-t, ali pa je zadremala zopet, ker so voditelji nareda obrnili njtga po t< rn drugim vprašanjem, ki niso V zvtzi k fckziđtenSnimi pogoji naroda. G ?|«Ja obeh atrank naj izvole razmišljati ! * Nairrado za rešitev življenja v znesku 1(15 K je dovolila deželna viada posestniku Antonu Faturju iz Spodnjih Bitinj, ker je r*s 1 iz ognja tri otroke posestnika Janeza Drkleva. * '2~> letnica »Katitorca« v Selcih. BraliiO n pev. diužtvo »Hatitovtc« v Selc h n«d Škofijo Loko proslavi dne 8. septembra 11*03. 25-letnieo svojega obstanka. Sodelovala bodo oruštva : Telovadno društvo »Gorenjski Sok o c iz Kranja, slovensko delavsko pevsko druš.vo »Slavec« iz Ljubljane in meščanska godba iz Kranja. Vsp red : 1. Sprejem gostov od 12. ure naprej. 2. Zbiranje vseh društev ob 2. uri na vrtu g spoda Franca Šhberja. 3. Odhod vseh društev k javni telovadbi, katero izvaja telovadno društvo »Gorenjsai Sokole. 4. Po izvršeni telovadbi v istem redu odhod fc vrtni ve-eiici na vrt gospoda Franca Šiiberja. o. Pozdrav vsem gostom po predsedniku g. Fr. Tavčarju. 6. Koncertni del. 7. Prosta zabava: Šiljiva pošta, srečkanje itd. O tLraku se užge bengaličen ogenj. gie — je najbolje, da zičenjajo z malo, a teže po večem. Slab trgo vec je, kdor ne bi hotel biti solastnik svetovne firme. Nadalje treba : koncentrirati svoje sile in ne zgubljati jK>trpljenja. S romaštvo ne šsodi kandidatom miijonarstva, ker jih siromaštvo uČ; naporneg a in težkega dela. A kaj bi bilo ljudstvo brez siromašnih ljnlij? A kakov užitek imajo bogataši ? Za hip svojega življenja stanujejo v bolji hiši, nosijo boljo sukno, jedo bolje — to je vse in nič več. Dobro je, da je malo bogatašev in da se imetje deli med mnoge. Naddje svetuje Carnegie: M adi Človek, ako hečeš obogateti, ne hodi, razun v volilni dobi, v gostilno, ne pij nikakih alkoholnih pijfcč, ne jemlji na se obvez drugega, izobražuj se kolikor več moreš v svoji stroki. A ko obogatiš, razdajaj že v svojem življenju, kolikor imeš preveč v dobrodelne namene. Gospodarstvo. Program deželne kmetijske šole na Ormu pri Novem Mestu. (Zvršetek.) V šolo sprejeti notraoji učenec mora s seboj prineBti : 1. Vsfj tri spodnje hlače ali gate : 2. vsaj štiri srajce ; 3. dve o vratni ruti; 4. če tvere nogavice ali vnuče; 5. šest žepnih robcev; 6. dve obriBalki; 7. dvoje močnih čevljev za delavnike, ene fioejše pa zi nedelje in praznike; 8. vsaj eno zimsko in eno poletno vsakdanjo obleko; 9. dva glavnika, krtač.co za zobe, krtače za obutev in obleko ; 10. eden nož, ene vilice, eno žlico in eno Čašo. Zraven tega ai mora vsak učenec, bo disi notranji ali vnanji, v prvem mesecu po vstopu v šolo ob svojem omisliti uniformo iz a) sivoauknatih; zeleno paspulovanih hlač ; b) sivo suknate bluze s Šolskim znamenjem na vratniku; o) močne lodnast9 površne zimske suknje ; d) Bivi klobuk s peresom. Vso uniformo preskrbuje vodstvo. Plača se lahko v obrokih. Vse perilo učencev biti mora razločno zaznamovano s pričetnimi čikami imena do-tičnega učenca. ' Pravico do deželnih ustanov, katere razpisuje deželni odbor, imajo le rojeni Kranjci, in sicer praviloma le sinovi na Kranjskem kmetujočih starišev. F. Pouk. Pouk se začenja vsako leto 3. novembra in se završuje z zadnjim oktobrom prihodnjega leta. O Božiču imajo učenci 6 dni, o Veliki noči 12 dni počitnic; v poletnem času pa en mesec, od 1. do zadnjega dne avgu-Bta, v katerem času se na šoli vrši učiteljski t u rs. Poučni jezik je slovenski. Pouk je razdeljen na dve leti in v teh na štiri tečaje, dva zimska in dva poletna. Z-mski tečaj traja od 3. novembra do konca aprila prihodnjega leta, poletni od 1. maja do 31. oktobra, toda z enomesečnimi počitnicami meseca avgusta. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretičnemu pouku je namen, dopolnjevati in razširjevati pouk osnovne šole, osobito pa, učence izuriti v vseh pomočnih in strokovnih vednostih, katere so dandanes neobhodno potrebne za umno kmetovanje. Vse, česar se učenci v šoli strokovnega teoretično uče, izvršujejo prakt:čno pod Davodom učiteljev in preddelav.iev v šolskem gospodarstvu, to je, v vinogradih, v kletih, v drevesnici, v sadnem in zelenjadnem vrtu, po njivah in sent žetih, v hlevih in v delavnicah. Po tem načinu imajo priliko, da se popolnoma in spretno nau5e vsakega praktičnega dela. Teoretični pouk se vrši posebno obsežno v zimskih tečajih, praktični v poletnih. Iz-vzemši nedelje in praznike je v zimskih tečajih vsak dan po 4 do 5 ur teoretičnega pouka, v poletnih pa po 3 do 4 ure. Ob nedeljah in praznikih, in kadar ni praktičnega dela tudi pred in po teoretičnem pouku, so učenci svobodni, da izdelujejo svoje naloge, da rišejo in se odpočijejo. V zimskem ČaBU je teoretični pouk zgodaj zjutraj, v poletnem času pa okolo poldne. lja: Cesarje imenoval ravnatelja na državnem gimnaziju v Trientu dr.a Gustava Heigla ravnateljem na državnem gimnaziju v Trstu in je podelil profesorju na tem zavodu Andreju Aichnerju naslov šolskega svetnika. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 1. (B) Porta je prijavila diplomatičnim zastopstvom, da se je bati napadov na inozemske mi3ije in zato da je treba ostrejega nadzorovanja. To nadzorovanje izvršujejo redarji, orožniki in možtvo lastnih stacijskih ladij in druge moči. CARIGRAD 1. (B) Vznemirl|ive vesti, ki se širijo tu o dogodkih v Drinopolju, niso potrjene še ni po konzularnih, ni po vladnih poročilih. Tudi tukajšnji kupčijski promet začenja trpeti vsled vznemirljivih vesti o namišljenem ultimatumu turške vlade Bil« garski in o bližnjem začetku vojne. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DN1K Lastnik konsorclj lista ,,E d 1 n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trati Odvetnik Dr. Stanič ima odslej svojo pisarno Via del Lazzaretto vecchio 26. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. „Ženska tridesetih let" Roman. Franeozki spisal: Honore de Balzac. Poslovenil: K. Z. Ta roman se v soboto, dne 5. t. m. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilusrtovan cenik brezplačno ln fraa*o M ftJ_ J aomlali psi5ki „taksni" na proaaj Obrniti se je do gostilae Gregorčič v Lokvi ali k doričaemu v Li ici. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij --= TKST ==- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. začne priolieevati v podlistku „Edinosti*. Koman je velezanlmlv, in se bavi z dogodki iz časa Xa- poleonove slave. gr^T^rjTg Brzojavna poročila. Ansrležki kralj na Dunaju. DUNAJ 2. (B.) Ob 8. uri rjutraj sta se podala ce-ar in kralj na lov na jelene v LobaiK Ob 12. uri se lov neha in bo na planem dejeuner. Ob 2. uri se povrneta vladarja v cesarski dvorec. ICralj je podelil ve5 odlikovanj. Mej temi tudi častnemu kavalirju Bechtolsbeimu in generalnemu adjutantu grofu Paaru veliki križ Viktorijinega redff. Kanal med Anglijo In Francijo preplaval. PARIZ 2. (R) Plavalec Holbe n je vSeraj popoludn« zapustil Dover in se M ža francoski oV»ali. Morje ima temperaturo lo R. Noč je bila krasna. Bolezen velikega kneza Mihaela Niko-lajevića. PET ROG RA l) 2. Veliki knez Mihael Nikolajevic sej« včeraj počutil nekoliko bolje. (Velikega kneza, ki je piastric carjev, je zadela kap.) Imenovanje In odlikovanje. DUNAJ 2. (B.) »Wieoer Zeitung« jav- Fran Antonič Campo Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica jestvin in delikates. Bogat izbor vseh r to stroko spadajočih predmetov. Specijaliteta: v Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Velita zaloga vili v buteljirali, piva, likerjev in mineralni! voda. = Postrežba na dom. = KttKKKK u n x SJ X X n H 3C & * X sr X X X X X Svoji k svojimi ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfce zadruge y Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroStvota prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poMštva urimorste im. Solidnost zajamčena, fcajti le« se v to nalašC pripravljenih prustonn b lea-peraturo BO stopinj. — NajDolj udoQu», »c-derai sestav. Konkurenčne cene. Bf Album pohlfttev breipla6«a Vi M a st M K M t X H tt % K * % K K « xxxxxxxxxxxxxxxx Sprejema zavarovanje človeškega življenj« po naj ramo vr^tnej^ih kombinacijah pod tako ngodrimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je o godno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanjšujočimi se vplačili. „SLAV IJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drug« vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi sloTansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavae po9lopja in premičinej r proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje ' takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. .i« irffc mM m L«- m '■I ■TIP' m % a Csittag se svojimi 1£5 centimetrov dolgimi Lo-relev lasa i dobila sem jih vsled 14-mesečne uporabe svoje pamoizn;i jdene jHjimde. To bo najslovitejše avtoritete prizi ale za jedino sredstvo, ki ne prov-zrooa izpadanja las, povspešuje rast ittih, poživlja lasni k povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že j o kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osi v ljenjem do raj višje starosti. Cena lončka 1 srid.. - srhi.. 3 cld.. 5 jrld.. Pošiljam po pošti T>ak djiu. ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljaj« vsa naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št. 14 BERLIN, Friedrichsgassse št. 56. Rudolf Alekš. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- 111 inozemskih tovarn = Borzni trg1 št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ancm TRST. — Ulica TRS T. m Blag. gospa. A na Csillas:! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-renpaspe 6, III nadst., kojo z dobrini uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel." Irma Pletzl. Barriera vecchia štv. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene! Blagor, gosp. Ana (sillag! Po nalogu Nj, ekselence gospe pL Syf»g-yenv-Mari< h avstr. poslanice v Berolinn) prosim* uljudno izročiti mi en kmćek V«še izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. Gospa grofica se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade. Z vsem spostova r Prieda toe>e. komorna dama Nj. ekselence. Gospa Ana Csillarr ! Prosim pošljite mi 4 lon«'ke Va-e izvrstne pomade Os. in kr. konzulat v Risri. Blag. *ospa Ana Csillar! Prosim pošljite po povzetju 1 -katljico Vaše čudodelne pomade zuraščo lasij. Spoštovanjem Dr. A. Zepold. kopal, zdra . Emsdorf S lesko. Veleč, gospa Ana Cslllair! Pošljite mi takoj -e en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporal>o sem zelo zadovoljna. Naslov: Etrlka pl. Mallv, soproga eodn. pred«, v Temesvaru. Gospa Ana (si 11 ar! Pošljite mi zopet '2 lončka Vaše dobre pomade. Gospa, gener. konzula Gutman Berliardstr. 1 Mad. Ana Csillajr! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček "Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem Emil'ja Radnnsky kom. dama pri Nj. zviš. gospei princezi uji Hoenlohe, Chateon de Koncv. Gospa Ana C'*illasr! Prosim pošjite po povzetju 'J lončka Vaše pomade za raščo lasij. Jaz sein razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rašča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. W Ze4witz Unt. Neuburg b. Asch (Češko). (Jospa Ana Csillasr! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrs ne pomade za lasi. Priueezinja Car »lat h, (Cotlien. Ahn.) •(• Zahtevajte ia bogato i ustrov?ni cenik pariškega bit ga od gumi:a ki ubsegu jako zanimive novosti ter se pošilja -jrat s in f anko. Gummivaaren Etablissement)(. SchvarzmanOe L. DUNAJ, Rotbentburmstras-e ^ . Potnikom v Gorico in romarjem na Sv. Goro pri oroča se v sredi mesta ležeča Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „filla citla Oi lonDra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica del rin d ostri a št. 1. - Trst. Cementne pl< uiredene o0 do gld ; za dečke od t do 12 gld. Jopiči i; snovij od 3 do S gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 450 do 8 gld. Velik izbor tinih površnikov v barvah od 8 do 24 sld. Volnene obleke za otroke otl let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gl 1. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke \.o zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. 30 malih stanovanj 1 1 Priznanje 31irskim testeninam 1 iz krogov veteposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič 11. Bistrica. % Vašimi testeninami sem popolnima zadovoljna. ker so res naj iz vrst 11 ejse od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. januarja ^03 Marija Rudež, grajsčakinja. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v lišah Stdfa. Pisarna v ul. Giuliani 5t. 20 A, I. na 'str. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : JPeter Rehar. Trst ulica tielle Posle 1, vogal ul. C^riiitia. Prodaja r-rebrne ure od 3 gid. na prej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor st^n-akib ur, regoUtji jev i. t. d. P pravlja v»ako-vretne ure po jako zmerni ceni. JAKOB BAMČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Kajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. ZALOGA USNJA IVI. Madriz Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST. j Velika zaloga vsakovrstnega usnja ! najboljših tn in inozemskih tovari.. Tovarna nadplafov ter vseh pred-j ===== metov te stroke. - Ugodne cene. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunali ih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ==r=== kupone. —= Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi - Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Smkompt in inkaMso menic. Borna naročilo. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - = dne vzdiga. = Promet s čeki in nakaznicami.